XVll-74-1996 curvirostra, ki so se prehranjevali s storži na vrhovih smrek v Kozlarjevi gošči. Al Vrezec, Pražakova 11, 1000 Ljubljana TURŠKA GRLICA Streptopelia decaocto COLLARED DOVE - Nesljng from Decem- ber to Febmary 1995/96 at Smarje near Koper Al V času od 11.decembra do 17.februarja 1996 smo opazovali zimsko gnezdenj€: tur:~~€: grlice na atlantski cedri v neposredm _bhzm~ šole. Opazovali smo vs~odnevno, zapisov~i vedenje samca in samice, temperaturo m vremenske ter druge spremembe in značilnosti. Iz opazovalnice -učilnice biologije - smo imeli v začetku februarja možnost videti dva lepa že odrasla mladiča, ki sta zapustila gnezdo nekje med zimskimi počitnicami od 17. do 27.februarja. Grlici sta pridno nabirali hrano v okolici šole in bližnjih hiš, vodo pa sta jemali kar iz obcestnihv luž. Učenci naravoslovnega krožka O. S. Smarje pri Kopru IDZAČA Strne uralensis URAL OWL - Nest with 3 eggs found on 12-11 May 1995 on Mt.Mežaklja Aprila 1993 mi je naravovarstveni nadzornik Triglavskega narodnega parka Andrej Švab sporočili da so gozdni delayci med sečnjo na Mežaklji našli leglo ne~e velike sove. Dne 12.5.1995 sva z Andrejem Svabom preverila sporočilo. Gnezdo s tremi belimi jajci je bilo v trhlem smrekov:em pa~ju dober ~et~r od tal. Ob najinem pnhodu Je sova, bila Je kozača, zletela iz gnezda in se usedla na bližnjo smreko. Pri opazovanju legla in fotografiranju naju je kozača presenetila ~- "pikiraj_~~in:i" letom tik nad glavama. LokaciJa gnezdisca Je bila v gozdu blizu planine Sp.Kozjek. Leglo je bilo poznaje izplenjeno. Med pogovorom z Andrejem Svabom sem zvedel, da to vrsto sov~ na Mežaklji opazuje redno vsako leto na nekaJ lokacijah oz. jo pogosto sliši v spomladanskem času. Miha Marenče, 7hglavsld narodni park, 4260 Bled, Kidričeva 2 IDZAČA Strne uralensis URAL OWL - On l(Jh April 1994 in the Rašica valley and on 23-11 March 1995 at Iški~ (in the vicinity of Ljubljansko barje) ~ S Tomažem Miheličem sva se 23.3.1995 ACROCEPHALUS namenila nad Iški Vintgar. S posnetkom sva hotela preveriti, ali je tam velika uharica. Od Krvave peči sva po cesti nad robom vintgarja gazila slab pedenj snega. Daleč na nasprotni strani doline se je oglašal? lesna sova Strne aluco. Okrog enaJste ponoči sva se ustavila kaka 2 kilometra severno od Krvave peči (ca.880m n.m.v.) in napravila posnetek. Velike uharice nisva izzvala, pač pa je nedaleč od naju nekajkrat zapela kozača Strix uralensis.· To pa ni bilo moje prvo srečanje s kozačo v teh krajih. Prvič sem jo videl 10.4.1994 p od vasjo Tomažini v zamočvirjeni dolini Rašice ( ca. 490m n.m.v.). Sedela je v krošnji na južnem robu majhnega svetlega gozdička črne jelše sredi doline. Bila je skoraj povsem obsijana od močnega poznodopoldanskegav sons:a . 'Ibmaž Jančar, Gorenje Blato, 31 1291 Skoflpca PODHUJKA Caprimulgus europaeus NIGHTJAR - On 2nd July 1995 in the city of Ljubljana ~ Tudi mestna središča, kot je ljubljansko, so včasih lahko prizorišče zanimivega in nenavadnega ornitološkega doživetja, saj se med mnogimi vsakodnevnimi "mestnimi" ptiči, kot so mestni golobi, navadne postovke Falco tinnunculus, domači vrabci Passer domesticus, kosi Turdus merula, kavke Cor- vus monedula, sive vrane Corvus comne, srake Pica pica in drugi, znajdejo tudi ptiči, ki nekako ne sodijo v ta prostor. 2.7.1995 sem preživel dan in del noči ob knjigi, vendar sem z enim ušesom vendarl~ prisluškoval dogajanjem na ulici. Zvečer okoli desete ure, ko se je dan že prevešal v noč, sem zaslišal nenavadno oglašanje, ki ga nikakor nisem mogel uvrstiti med tista1 ki jih poznam iz tega okoliša, ptice pa kljub oprezanju skozi okn9 1_1is~m ug~eda} . Oglašanje je nato čez noc utihnilo. Okoli petih zjutraj pa se je neznana ptjc_a prič~_l~ s1:et oglašati. Za hip sem prekmil študiJ m sel pogledat skozi okno. V upanju seveda, da se bo vendarle pokazala. In res sem zagledal nad streho hiše krožečega samca podhujke, ki se je razburjeno oglašal. Podnevi sem poskušal podhujko izzvati s predvajanjem posnetka , a se ni odzvala. V naslednjih dneh je nisem več ne opazil ne slišal, tako da je šlo le za naključnega obiskovalca. Za strogi center Ljubljane imam kar nekaj podatkov o opazovanju oziroma najdbi za tak 35 ACROCEPHALUS predel nenavadnih ptic, kot so siva čaplja Ardea cinerea, skobec Accipiter nisus, sokol .Falco peregrinus, fazanPhasianus coechicus, rečni galeb Larus ridibundus, rum enonogi galeb Larus cachinnans, črna žolna Dryocopus martius, siva žolna Picus canus, menišček Parus ater in krokar Corvus corax. Al Vrezec, Pražakova 11, 1000 Ljubljana BELOHRBTI DETEL Dendrocopos leucotos WHITE - BACKED WOODPECKER On 1st September 1991 in the suburb of Zidani most Ta naš redki glacialni relikt med našimi pticami sem opazoval ! .septembra 1991 okrog 17 .ure v naselju Briše v Zidanem mostu na nadmorski višini okrog 230 metrov. Iz gozda je priletel na travnik, ga preletel in pristal na deblu smreke, oddaljene približno 50 metrov. Kakšni dve minuti sem ga opazoval, kako je izza lubja dolbel svoj plen. Proti meni je obračal hrbet, tako da sem ga večino časa opazoval ravno v hrbet, ki je bil bel. Zgornji del peruti je imel črn, prav tako repna peresa, belina hrbta in spodnjega dela zloženih peruti proti repu je dajala vtis vzorca ribje kosti. Tume glave je imel rdeče, velikost pa kot veliki detel. Ko je čez kakšni dve minuti odletel nazaj proti gozdu v značilnem valujočem letu, sem opazil tudi rožnato rdečkasto barvo podrepnih peres. Marjan Gobec, Zidani most 28a, 1432 Zidani most HRIBSKI ŠKRJANEC Lullula arborea WOOD LARI( On 1 gvi june 1994 at Leskovec near Višnja Gora ~ Sredi dneva 19.6.1994 sem kilometer severno od Leskovca nad Višnjo Goro (690m n.m.v.) iz avta opazil škrjanca, ki se je spreletel na bornem travniku ob makadamski cesti. Ustavil sem in si ptiča ogledal kar iz avta iz njegove neposredne bližine. Nadočesna črta, ki se je vlekla zadaj okrog in okrog glave, in značilni vzorec na zgibu peruti sta ga izdajala za hribskega škrjancaLullula arborea . Ko sem izstopil, sem lahko poslušal petje kar treh samcev hkrati. Glede na Ornitološki atlas Slovenije podatki o pojavljanju hribskega škrjanca v gnezditveni sezoni v osrednji Sloveniji doslej 36 XVII-74-1996 niso bjli znani. Tomaž Jančar, Gorenje Blato 31, 1291 Skofljica SKALNA LASTOVKA Ptyonoprogne rupestris CRAG MARTIN - Nest found on l 6u1 July 1995 at Igla in the Upper Savinja valley "i:.f Skalna lastovka je gnezdilka skalnatih sten in pri nas poznana predvsem v Julijskih Alpah. V Savinjsko-Kamniških Alpah je bilo v obdobju popisovanja za ornitološki atlas opaženo samo gnezdenje v okolici Jezerskega. Zato sem bil toliko bolj vesel prizora, ki sem ga doživel v kraju Igla, na nadmorski višini okrog 550 metrov, med Solčavo in Lučami (kvadrant 13/ 48). Dne 16.julija 1995 okrog popoldneva sem opazoval par skalnatih lastovk, ki je krmil mladiče. Gnezdo nasproti okrepčevalnice, v skalni kapelici , ki je nastala, ko se je del skale odkrušil, je bilo kakšnih 40 metrov nad Savinjo. Gnezdo, ki je bilo skoraj povsem belo , je bilo po obliki zelo podobno gnezdu kmečke lastovke. Žrela mladičev; treh ali štirih, so bila povsem rumena. Opazoval sem krmljenje kakšne pol ure, vendar v bližini nisem opazil nobenega drugega para skalne lastovke. Upam, da stena ni zanimiva za alpiniste in da bodo imele skalne lastovke ugodne razmere za gnezdenje tudi v prihodnje. Marjan Gobec, Zidani most 28a, 1432 Zidani most KMEČKA LASTOVKA Hirundo rustica BARN SWALLOW - Total albina caught on 8th September 1994 at Vrhnika (probably the same that had bred at Blatna Brezovica near Vrhnika in the same year) S kolegom Lapanjo sem obročkal ptice na stalnem lovišču na Vrhniki. Zvečer S.septembra 1994 se nama je v mrežo ulovila kmečka lastovka, vendar povsem bela. Že v prejšnjih izmenah so jo opazili v zraku, ko je dajala vtis letečega belega lista, vendar je nihče ni ujel. Odrasla samička je imela 122 mm dolgo perut. Vse perje je imela snežno belo, razen za bucikino glavo rjavega perja na čelu. Oči in noge pa so bile temne. Naslednjega dne sva jo fotografirala, obročkala s številko obročka A 72500 in izpustila z željo, da bi se naslednje leto spet vrnila. Kasneje sva od P Grošlja zvedela, da je ta