119. številka.
Ljubljana, soboto 29. maja.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD
Dopisi uaj se i»yU,e fraukirati. — Rokopisi »e ne vraoaju. - Uredništvu je v Ljubljani na celovški cm t. * Tavčarjevi" kišT .Hotel Evropa Ppravmštvo. na kat, o naj s* blagovolilo poailjatf naročnine, reklamacije, ganila,   .j. 'dniinistrativne reči, je v „Narodni tiskarni- v TavT
ar j ovi hiti
Nemškutarstvo.
Naši potomci, bravši zgodovino svojega naroda sedanjega časa, bodo se Čudili in vpraševali, kako je le bilo mogoče, da smo se morali mi, njih predniki, tako srdito bojevati za obstanek svojega naroda in jezika, da si ima posameznik, kakor celi narod pravico, po sebi najhasnejšem potu razvijati in krepiti se. Srečni časi! Oni, ki enkrat pridejo za nami, ne bodo poznali nemškutar-skega gada, redečega se v naših laBtnih ne-drijah, pikajočim nas s svojim strupenim zobom, 11<»teč nas uničiti; ne bodo boja bojevali proti onim, ki na naših narodnih razvalinah hote sezidati most od Bismarkovega nemškega Berolina do slovanske Adrije. Kajti, kar protivnik naš namerava, to se nikakor ne bode zgodilo, ta gad sicer pika, a ima premalo strupa, da bi nas uničiti mogel.
Magjari pravijo, da imajo svojega boga,, zakaj bi tudi mi svojega ne imeli, kateri nas bode vedno neprestrašene v boj vodil proti sovražnim navalom. Ta bog v tem boji je: ljubezen do naroda in narodnega jezika, katera se še najde v srcu ogromne večine našega naroda, kateri bode še tako grozovitne napade na svoj jezik in svojo narodnost zmagovito odbil. N jeden narod nij poginil, kateri je še ljubezen do samega sebe imel; zgodovina pa uči, da je veliko narodov brez njega postalo žrtva oblasti-željnega sovraga. Ta ljnbezen nas vodi na bojišče, ter nas bode vedno vodila; pardona ne prosimo, ter ga tudi dajali ne bodemo. Ta velja življenje narodovo.
Ako hoče človek kaj postati mora veČino za soboj imeti, misli si znani kričač in frazeolog dr. Sckaffer, ter nasvetuje v mestnem /boru ljubljanskem,   po  svojej večini
neniškutarskem, 21. t. m. njujen predlog, naj se vlada naprosi, vse kriplje napeti, da bi postava o vpeljanji obligatnoga učenja slovenskega jezika na ljubljanski realki, skleuena v 12. seji t. 1. v kranjskem deželnem zboru, ne dobila najvišjega potrjenja.
Pregovor pravi: „Kjer se osel valja, tam dlako pušča." Nij ga zbora, v katerem dr. ScbalTer sedi, da bi ne bil govoril zoper naše pravične narodne zahteve, in v katerih bi mu cela njegova stranka „bravou ne klicala. Kaj se pa čuje iz njegovih ust, v katerih ima menda jezik vseh sedem modrijanov starega veka? Gole fraze, katere smo uže tolikokrat od njega in njegovih pajdašev slišali, da bi se čuditi morali, ko bi drugače govoril. Zadnji govor v mestnem zboru je Dežmanov pogreti govor iz deželnega zbora. Tu pravi mladi kričač, da imajo samo starši izrejo svojih otrok odločevati. Kam bi prišli, ko bi se res to godilo? Ali nij obiskovanje šol obligatorično, aH ta starši odločujejo? Mi pa menimo, da starše in otroke še nekdo nadzoruje, in to je celi narod. Človek ne živi samo za samega sebe in za lastne starše, temveč tudi i a posebno za lastni narod. Vsak ima po naravnem zakonu dolžnosti do svojih staršev in svojega naroda. Starši od-gojajo navadno svoje otroke, da bi si lažje kruh složili, nego ga služijo oni in da bi njim pomagali; narod pa ima čuvati, da se mn sinovi domovine, za katero so se praočetje z orožjem, govorom in peresom borili, ne izneverijo, da njemu k blagostanju in razvitku pomagajo.
Vprašamo, od kod tak nemškutarski srd, taki Čini? Naši nasprotniki nijso nikdar naroda ljubili, njegovega jezika bo nikdar učili in ga nikdar čislali, (izvzemši edinega česti-lakomnega apostata Dežmana, to psiholo-gično uganko).   Videči,  da se njih število
vedno manjša, hote isto po krivičnem načinu povekšati.
Ako se kje na svetu pravica z nogami tepta, ne žali se lo posameznik, narod, temveč celo človeštvo. Dr. Schaffer utemeljuj« svoj predlog tudi s tem, da je čisto dovolj, ako ee samo v ljudskih šolah slovensko uči. To se ve, da toliko se Človek uže nauči, da ga nihče prodati ne more, a treba je tudi, da se jezik razvija in olikuje. Ko smo mi v ljudske šole hodili, smo se tam le nemškega jezika učili in potem še osem let nemškega. Zakaj ne samo štiri leta, vsaj bi so ga v tem času tudi naučiti morali ? „ Ja Bauer, das ist vvas anderes," nemški jezik, to je „kulturni" jezik, tega se ne moreš v štirih letih naučiti, temveč toliko časa, da tak nemškutar poBtaneš, kakor smo mi, pravijo naši nasprotniki.
V realki se izšolajo ljudje, kateri obrtniki ali tehniki postanejo, kateri mej ljudstvom žive in z njim veliko občujejo. Treba je, da se takim ljudem, kateri gotovo najbolj neodvisni postanejo, uže v mladosti vcepi ljubezen v srce, do svojega lastnega naroda.
Ker je uže dr. Schafler govoril, tudi nij mogel Aleksander Dreo molčati, ter je začel vezati otrobe, s katerimi veliko bolje kupčuje ter imenoval vpeljanje slovenskega jezika v Ijnbljausko realko, veliko nesrečo za deželo. Kdo se tu ne smeje ? A mi vemo še za večjo „nesrećo", da je on postal predsednik kupčij ako zbornice, ter govori o „freihandel" in „Bchntzzoll", o katerem toliko razume kot njegov duševni kolega — hlapec, ki mu koruzo meri. nSchutzzoInarjiu proti neniškutar-jeui bomo pa mi sami! C) stal naj bi bil na svojem poda, tam koruzo nštrihalu in žito meril, namestu, da hoče po Slovencih s cep-com udrihati.
Kukavica.
(Obraz iz narave, spisal Liberius.) (Konec.)
In odrastla deklica, krepek mladeneč, ki uže poznata, kaj je ono skrivnostno ču tilo notri v prsih, katerima nij več tuj ljubezni med in slast, kako posedata otožno spomladi, na vrtu, ob gozdu, na ravnem polji, vsaj sta ločena. Kdo jima pove, kedaj se zopet vidita, kedaj stisneta skrivaji roko ?
Tedaj pa zakukaš samotno, plašna kukavica, iz zelenega gaja, in zaljubljenca štejeta, premišljujeta tvoje glasove, vsaj si jima ti prerokinja pomladi, in kaj je pomlad drnzega, kot izbujenje, ponovljenje stare in večno nove ljubezni. Nježnim neiskušenim Brčićem pa spominja Heinejovih besedij :
„Icb \veisa nicht, WM soli es bedeuten,
Dass ich so traurig- bin ;
Ein Mahrchon aus alten Zoitun,
Das komun mir nicht auB doni Sinu."
In ta pravljica, skrivnostna, nježna pravljica, si ti prva ljubav, ko se oglasi kukavica prvič nad tihim dolom. Ko sije gorko pomladno solnce zopet ponosno in okrepčevalno na nebu, tedaj zaputiti tudi marljiv kmetovalec dolgočasno sobo. Izpod zastrešja vzame dolgo časa počivajoči prašni plug, vpreže vanj prežvekujoče voliče in hajdi zopet na ravno polje, za brazdo, kamor polaga v zemljo drobno zrnjice, iz katerega privre kmalu novo Življenje, zlato, kakor valovi, se gibajoče klasje, obilno plačilo za njegov trud. In ko tako stopa kmetic veselega obraza za brazdo, zakukaš z griča kukavica.
Kako obstoji tedaj, polaga žulavo dlan
na čelo, posluša, šteje tvoje glasove in vgiblje iz njih dobro ali slabo letino, prijazno, vgodno vreme, ali pogubljivo točo, o ljubezni ne sanja on — njegova ljubezen je: to ravno, široko polje.
Ob tem času prileze tudi ob palici i« zasople koče siv ded prvič pred hišico na klop, kjer mu tako dobro dene, kjer sije tako milo v njegovo bledo, vpadlo lice zlato solnce, ter lije nove moči, nov up v njegovo življenje.
In tedaj se mu povrne še enkrat tako nekaj nježaega, milega v njegovo, britkih izkušenj in prevar, resne prsi. Da, pomladi se še enkrat s sivimi laBmi na robu groba, želja po naravi, izbujeni naravi in veselem gibanju v njem se mu ponovi s tako nepo-pisljivo močjo, da, še bi enkrat:
„Rad slišal tico kukavice, V zelenom bukovji bi glas,
Tadi zagrizen renegat DeŽman se oglasi rekoč, da bo potem realka „zwangsanstaltu. Naše mnenje je, daje le to nzwangsanstaltu, ako se narod tako t spone kaje, da se ne more razvijati kakor bi njemu najbolje hasnilo.
Slovenski mestjanje! ali vas ne oblije rudečica, ako se kaj tacega godi v glavnem mestu slovenske dežele ? Gotovo da ; temu morete le s tem v okom priti, da se pri vsacih mestnih volitvah v polnem Številu udeležite in slovenske kandidate volite !
Kranjski deželni zbor.
(XIII. večerna seja. Dalje.) (Nadaljevanje debate o poročilu deželnega odbora.)
K §. 9. nasvetuje odsek:
11) Deželnemu odboru se naroča, da prevdarja predlog vodje SlapŠke šole zaradi uvedenja splošnega poduka o kmetijstvu s posebnim ozirom na to, ali bi zadostoval samo teoretični poduk, ali bi se mogel tudi praktični poduk vpeljati brez posebnih večih stroškov in v občo korist cele dežele.
12) Deželnemu odborn se naroča, da se o pravem času do si. ministerstva za poljedelstvo obrne zavoljo daljne potrebne podpore za Slapsko šolo.
13) Deželnemu odborn se naroča, da z grofom Lanthieri-om kar je mogoče najhitreje pravne razmere, meje, dovozna pota na zemljiščih Slapske šole v red spravi in o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji poroča.
14) Deželnemn odboru se hvala in priznanje izreka za izdavanje dveh šolskih knjig, ob enem se mu pa naklada, da pospešuje kar je najbolj mogoče, izdavanje slovenskih šolskih knjig za nižjo gimnazijo in nižjo realko.
15) Deželnemu odborn se naroča, da se vzajemno z d-žel ni m šolskim svetom za to briga, da bi se že zdaj previsoke naklade za ljudske šole za naprej v toliko ne povišale, da ne bi se vsled tega že zdavnej prenapeta davkoplačevalna moč našega ljudstva popolno izcrpila.
IG) Deželnemu odboru se naroča, da bi v sporazumljenji z deželnim šolskim svetom za to skrbel, da bi se nadzorovanje ljudskih šol bolje in natančneje vršilo, 'nego se to zdaj godi.
17) Deželni zbor odločno protestuje zo-
Enkrat šo petje prepelice, Med žitom, ki hiti uže v klas,"
in srečen, zadovoljen bi bil.
Tedaj zakukaš zopet, samotna kukavica, tam ,,v dišečem gaji," kakor bi poznala starčeve želje. — A samo „enkrat" se oglasiš — in odletiš, bojiš se morda sama žalostne prerokbe.
„Enkrat je zaknkala — samo eno leto še živim," vzdihne starec in obriše skrivno solzo v mrzlem očesu — vsaj kako težka mu je ločitev od hišice sredi zelenih vrtov, Bredi ravnega polja.
In stara mamica z rudečeličnim, kakor Živo srebro, nemirnim vnučkom v naročji, tamkaj na hišnem pragu. Zakaj je tako vtopljena, zakaj ne odgovarja toliko zvedavim vprašanjem nedolžnega otroka, zakaj se ne smeji njegovemu oponašajočemu kukanja kukajoče kukavic* za vrtno sečo?
per to, da se je odstranil slovenski jezik kakor učni jezik na Ljubljanski učiteljski vadnici, na Kranjski realni gimnaziji in na Ljubljanski realki.
18) Deželni zbor z vso odločnostjo in vso eneržijo protestuje v obče, posebno pa zoper ta način, po katerem se zdaj slovenščina kakor učni predmet iz Ljubljanske realke izriva.
Dr. Schrey v imenu nemškntarske stranke izjavlja, da se ne bode debate pri točkah 17 in 18 nasvetov odseka udeležila, ker je proti njim, pa neče stvar, katera se je uže mnogokrat ponavljala, zopet razpravljati. Na-svetovani protesti imajo uzrok v tem, da se vrednost slovenskega jezika precenjuje (oho! oho! klici). Ker bi pa bilo izrivanje nemškega jezika interesu dežele škodljivo (Smeh) mora njegova stranka proti tacemu izrivanji nemščine protestirati. (Smeh)
Dr. Razlag nasvetuje izdajo hrvaškega slovarja, v katerem bi naj bile zapopadene vse v obeh narečjih različne besede.
DeŽman je proti predlogu dr. Razlago vem.
Dr. Zamik kot poročevalec podpira predlog dr. Razlagov, kajti tudi njemu stoji do tega, da se slovanska, posebno jugoslovanska narečja približujejo. Ko bi mi Slovani, pravi govornik, imeli jeden pismeni jezik, bili bi brez vsedvombedenes najmogočnejši narod sveta! (Klici res je! Res je!) Denes je to sicer še npium desiderium", ali da to ne bode ostalo, je treba, da mi zastopniki enega slovanskega plemena za to skrbimo in s tega stališča gorko podpiram predlog dr. Razlaga. Kar se tiče protesta, ki ga je izjavil v imenu svoje stranke g. dr. Schrev, moram jaz toliko odgovoriti, da če dr. Schrev proglaša naš jezik nesposobnim za šolski poduk na srednjih šolah in na učiteljskih vadnicah, odgovarjam mu jaz, da celo učni minister dr. Stremever ni njegovega mnenja, kajti na učiteljski vadnici v Gorici in v Prošeku pri Trstu je slovenski jezik skozi in skozi za vse predmete učni jezik. Ker jaz mislim in vem, da od Maribora do Trsta slovenski jezik v Ljubljani ne opeša toliko, da bi bil za podučevanje nesposoben, za to sem tega mnenja, da na temelja ravnopravnosti in enakosti velja to tudi v Ljubljani kar velja v Gorici in Prošeku.
Vm odsekovi predlogi z dostavkom Ra-
Kdo bi vprašal tako. Ona stara mamica: „duij premišlja, ki so bili," sijali njej tako, kot zdaj otroku v njenem naročji, dni premišlja, ki pridejo, ko kuka kukavica, nad njenjim domovjem — in po njej ne vpraša nihče, tako pelja ta svet, tako se bode godilo, dokler bode stala zemlja in živel na njej človeški rod.
In posled kukavČino kukanje v hladnem večeru, ko zahaja zlato solnce za daljne gore in odseva le še v vršičih zelenih najvišjih smrek. Kaka radost, kaki vzvišeni trenutki veselo izbujene narave tedaj! Kakor bela Vila raz strme gore, kakor prava prerokinja, se glasi tedaj kukavica iz najvišjega drevesa, in njej odgovarja tamkaj v nasprotji od mračnega pogorja sladko doneča, sladko taleča pesem zlatokljunega kosa, kakor bi se hotela poskušati z njo v lepoti in prijetnosti.
zlagovim se sprejm6. Proti glasujejo le nemškntarji in Zagorec.
(Konec prih.)
Politični razgled.
Motranje dežele.
V LVfnblfani 28. maja.
GmShi namestnik Kttbek je bil 26. t. m. v posebnej avdijenci pri cesarji sprejet. Menda se je skušal opravičiti zarad svojega nerodnega postopanja pri zadnjih prizorih zarad don Alfonza.
Minister trgovine je obljubil deputaciji železniških direktorjev, da bode dosegal v edinostnem delu z njimi prospeh že-lezništva.
V */tr lifkem zboru so Rasini govorili proti šolskemu sveta in potem demonstrativno zapustili dvorano. Navduševali so se celo za — nemške šole. Privoščili bi jim, Nemce okusiti, potlej bi drugače o njih govorili.
Itrvtrtski sabor je bil 20. maja zopet odprt. Navzočnih je bilo 40 poslancev. Mažuranu' je predložil postavo o penzijoni-ranji profesorjev. Denes v petek je druga seja.
Tnaa'tje <«ri«ve.
Na #<Vffncostcem se stvari za republiko prav dobro razvijajo. Skupščina je vo-tila v komisijo trideseterih, večjidel republikance, vpliv Uroglijev je precej odpravljen, in kmalu bode tudi neiskreni Mac-Mahonov septenat moral pošteno republikansko obleko imeti, če pojde vse po sedanjem tiru naprej, kar je upati.
tttfflvži se proti oholim Nemcem po konci postavljajo. Najvplivnejši njih časnik, „Times," pravi v uvodnem Članku, katerega obseg se je po vsem svetu telegrafoval, da naj Nemčija nikar ne misli, da je Anglija oslabela, Angleži so še vedno najbogatejši narod in tudi najmočnejši, če le hočejo, in bodo tudi ves svoj upliv na kontinent obrnili, da se varuje mir in pravica vsim narodnostim. „Francoske razmere so tako važne za nas sedaj, kot naše," pravijo „T." — Ta članek je vzbudil veliko jezo mej Nemci.
Vsa t-Aorrr „K0ln. Ztg." pri-
naša članek, v katerem bojazen izreka, da se v Avstriji kmalu izpremeni vladna sistema, katera se ne bode oslanjala na Nemce in Magjare in ne bode podpirala nemške države. — Naj bi se ta bojazen kmalu uresničila.
Dopisi.
Od Save 23. maja. [Izv. dop.j Da je Slovenija v zadnjih letih navzlic vsemu videzu napredovala,  kolikor  jej je bilo v
Tamkaj ob gozdu pa se sprehaja vesela družina veselih ljudi]. Z roko v roci, z očesom v očesu ljubi ljubo vodi, ter jej skrivnostno šepeče na uho s „Ko zapoje v prihodnji pomladi prvič kukavica, — sva uŽe srečen, presrečen par" — deklici zarudi ra* dosti v obraz, pobesi sramežljivo oči — sanja o neizmerni sreči, in vzdihne skrivaj: da bi zakukala kmalu kukavica in prikukala njeno svatovščino.
Kukavica pa, samotno živeča, samotno se potikujoča, ne vpraša za to, se ne zmeni za hvalo in grajo ljudi j, vsaj kakor pravi pevec mora peti, petje ji je položeno v njeno bitje, ki ni v nobeni zvezi s človekom in njegovo milo ali nemilo osodo.
In vsaj kako bi bilo drugače? Kukavica nijma srca, nijma čutil, nijma razuma za obdajajočo jo naravo, ona živi le tja v en dan in njeno petje kako malo časa trpi.
moči, nam menda nihčer mirno sodeč zanikal ne bode. če se prestavimo v prejšnje decenije, zapazimo še žalostni prizor. Imeli nijsmo niti knjig, niti časnikov, iz katerih bi se bilo slovensko ljudstvo svojega prava zavedalo. Dandenes nam nij treba toliko zdihovati po slovenskem berila. Imamo ga nže precešnje število, (čeravno ne še zadosti) za narodne i srednje šole in za društvo. Kar pa časnike zadeva, zdi se mi potrebno, da nekaj izpregovorim. Vsakdo ve, da nam različnih slovenskih časnikov ne manjka. Imamo jih rše preveč. Čemu 20 časnikov za tako mali narod, kot je slovenski? — Slišale so se uže pritožbe, da je ta i oni časnik na čast Slovencev prenehati moral, i da ta i oni list slabo izhaja, ker ima premalo materijalne ali še celo pre malo dnševne podpore.
Odkritosrčno in z veliko radostjo pozdravlja menda vsaki Slovenec novo osnovano politično društvo „Edinost" v Trstu. Reči smemo, da to društvo naredilo bode skozi energično postopanje proti i tal i Jani -simom i Ital janom močan jez. Ravno obrambe na mejah Slovenije nam je potreba, da nam Slovencem škodljivi črv dalje ne prejeda i ne popaSi ostalino naših pradedov, da ostanemo kompaktni, kolikor nas je še sedaj, V tem obziru imamo Slovenci uže žalostnih izkustev dovolj, katera nam zgodovina še našim potomcem hrani. Razveselila je sicer vest mnozega domoljuba, da je društvo »Edinost" sklenilo, od 1. julija počenši izdajati svoj organ, ki bode dvakrat na mesec izhajal. List bi bil na meji Slovenstva sicer potreben, ker se ljuti napadi sovražnikov drugiči odbijati ne morejo. Ali vprašanje nastane, bo li list dovolj materijalne (da o duševnej molčim) podpore imel? Bi li ne bilo boljše, da bi se narodni napadi v uže obstoječih listih odbijali? in le ti naj se razširijo po Trstu in okolici. Ne drobimo močij!
Brez dvombe pridobe slovenski časniki na ta način mnogo več podpore i njih obstanek bi bil za vselej osigurjen. Sporazum-ljenja je v domačej hiši najprej treba, če hočemo vspešno napredovati ter se braniti naših narodnih sovražnikov, potem stoprv še le povdarjajmo složno delovanje z drugimi našimi sobrati.
Iz Gorice 25. maja [Izv. dop.) Občni zbor slovenskega političnega društva „Soča",
Ko nastopa vroče poletje, ko jame zoriti rumena pšenica, se zlatiti priklanjajoči ječmen, tedaj nže vtihne kukavica in zmedli, kakor bi jo minolo vse življenje, kakor bi izginula od nas.
Kukavica je podobna človeku. Tudi on prepeva, dokler ma sije mladosti pomlad, in ko se približuje resna moška doba, ko pogleda v vročino in prevaro njegovega poletja, vmolkne, zakrije obraz, vsaj v tem trenutku izginula je njegova pomlad, ki se ne povrne nikdar, nikdar več.
Ti  pa,  dra^a kukavica,  koliko srečnejša si od njega. Ko se vrne druga pomlad, si vesela zopet,   kukaš  in  vabiš  na svojo svatovščiuo, razlivaš  srečo v tolikanj src, a koliko se spremeni, do tedaj nij uže: „Drug sedel bo tu veseloj Kjer jaz sedim zdaj tu tako, Življenje njeno bo cvetelo, Ko inono davnaj več ne bo."
ki je bil minulo nedeljo 23. mija pri Rebku se sme mej najbolj obiskovane šteti. Akopram je bilo po polu dne slabo vreme, nabralo se je iz okolice Ajdovske in Vipavske doline okolo 200 veljavnih mož. G. Bavčar, kmet iz Sela je v dolgem govoru razjasnoval na p ako sedanje postave o povrnitvi bolnišničnih stroškov in konečno predlagal, da bi občni zbor naročil društvenemu odboru, naj do prihodnjega občnega zbora izdela prošnjo oziroma načrt postave, katera se bo po spre jetji v občnem zboru predložila deželnemu zboru.
Za ta predlog so se oglasili tudi gg. dr. Rojic, Faganel in E. Klavžar z razločkom pa, da so ti gospodje konstatirali težavno izpeljavo te postave. Gosp. deželni poslanec Faganel je povdarjal, da ta stvar spada v področje d r ž a vne ga zbora, ker najboljši pripomoček proti sedajnim napakam bi bilo spremenjenje poselskega reda itd. Pri glasovanji obvelja Bavčarjev predlog z Fagane-lovim dodatkom.
O drugem predlogu glede razdelitve občinskih zemljišč govoril je g. E. Klavžar in predlagal,  da bi se deželni odbor naprosil. naJ prej ko mogoče glede na korist razdel jenja občinskih zemljišč izdela poduk, kako bi se morale delati dotične postave z ozirom na različnosti pravnih razmer in naj ta poduk razdeli mej razne občine. Tudi ta pred log je bil enoglasno sprejet. Na to jame go voriti g. Rih. Dolenec, vodja vinorejne šole na Slapu, o trtoreji, govori skoro poldrugo uro tako tehtno in prepričalno, da ga je občinstvo do zadnjega z največjo pazljivostjo poslušalo in ga večkrat z odobravanjem in živio klici pretrgalo.
Ko je nehal, izrekel mu je zbor na predlog dr. Rojca zahvalo za njegov poduk in ga ob enem naprosil, da bi se še večkrat prikazal temu društvu, kar bi bilo največje vrednosti za naše kmetovalce, ki morajo v prvi vrsti napredovati v vinoreji, v katerej je g. Rih. Dolenec pravi strokovnjak. Ker je bilo uže pozno, in so bili poslušalci po triurnem poslušanji utrujeni, zaključil se je zbor in preložila se je četrta točka ngovor o narodnem gospodarstvu" do prihodnjega občnega zbora. Še to moram omeniti, da je g. dr. Lavrič pozdravil telegraGčno iz Tolmina občni zbor, kateri pozdrav je bil navdušeno in z živio-klici sprejet. Naše politično društvo „Soča" prav vrlo napreduje, in si bode v deželi zmirom večjo veljavo pridobilo, posebno, če se bode vedno na naše materijalne potrebe in koristi oziralo, kakor je bilo to storilo ravno v zadnjem občnem zboru.
Letos bi bili potrebni še trije taki občni zbori, pri katerih naj bi se govorilo o kmetijstvu in druzih gmotnih zadevah; eden v Brdah, drugi v Kanalu ali Tolmina in tretji kje na Krasu, morda v Kominu. Kij pa, ko bi društvo „Soča" zdaj po leti osnovalo kmetijske tabore, ker pod milim nebom je veliko lepše zborovati, nego v sobah. Po občnem zboru so nas pa godci iz Kviške, ki so ob enem tudi pevci in Rihenberški pevci prav dobro zabavali na prostem pri rumeni, a pri Rebku predragi kapljici. Priznati se mora kviškim godcem, da so jako izurjeni in da najteže kompozicije prav dobro izvršijo za to pa jih Slovencem za javne veselice toplo priporočam. Vršile so se tudi razne napitnice, g. dr. Jakopiču, predsedniku na-
šega društva „Soče" je veljala prva, in pa priljubljenemu dr. Lavriču. Občinstvo je z viharnimi živioklici pokazalo kako zna spoštovati narodne pa značajne rodoljube.
Pozno v noč smo se radostnega srca razšli s željo, da bi se še mnogokrat v tako velikem številu sešli.
Domača stvari.
— (Volitevdeželnega odbornika). Mi v resnici ne moremo razumeti, zakaj naši slovenski klerikalni listi dr. Zamika v vsakem broji tako strastno napadajo, ker jim nij za to niti naj manjšega povoda dal, — hvaležni bi mu morali biti, da je uže kakor voljeni deželni odbornik znano Abfaltrernovo postavo vrgel, če prav iz druzih uzrokov nego klerikalci. Kako so se naši klerikalci te postave bali, razvidi se iz tega, da jo je fajmošter Tavčar naravnost „das krainisehe Brodkorbgesetz" imenoval. Ali kljnbn temu, napram klerikalcem jako udvorlji-vemu postopanji dr. Zamika — kar so mu nemškutarji silno zamerili — zgrabi brez vsega uzroka zadnji „Slovenec" za svoje staro znano orožje, za laž, ter se predrzne, naravnost v dolgem, Btrastnem, izkljnčljivo proti dr. Zar-niku napisanem Članku, trditi, da je dr. Zar-nik pri nemškutarjih za glasove beračil, da so ga v deželni odbor volili. — Mi tu izjavljamo, da je to nesramno obrekovanje! V ponedeljek 10. maja tik pred volitvijo odbornika — ta je bila vtorek 11. maja na dnevnem redu — se je brala interpelacija o volitvah. Vsemu svetu je znano, da le energičnemu postopanju dr. Zamika proti nem-škutarjem se imamo zahvaliti, da se je Zar-nikova interpelacija le vendar na koncu seje brala. Vsled zelo dramatičnih prizorov v tej seji se še dr. Zamiku sanjalo nij, da bi res utegnil kak nemškutar samega sebe tako daleč zatajiti, da bi pri volitvi njemu glas dal. Razumeva se samo ob sebi, da nij on niti enega nemškutarja v ta namen nagovoril. Res je pa, da je Zamiku narodno-klerikalni klub dež. odborništvo ponudil s sramotivnimi in smešnimi pogoji, katere je on precej brez premiselka odbil, a nemškutarji so mu kot narodnjaku prostovoljno in brezpogojno svoje glasove dali. Sploh pa, ako bi mi hoteli povestnico te volitve natanko razkladati, bi taista političnemu razumu naših klerikalcev malo Časti delala. — Kako so naši klerikalni listi fanatično zagrizeni, vidi se tudi iz tega, da nečejo ponatisniti za celo kranjsko deželo prevažne interpelacije o volitvah, in to samo zavoljo tega ne, ker jo je dr. Zamik sestavil. To je politika starih bab, ne mož. A od slej se za napade teh listov zopet ne bodemo nič zmenili.
— (Penzi j o ni ran) je višji državni pravdnik Mule j v Gradci, isti, ki je vodil prvo tiskovno pravdo proti „Slov. Narodu" zarad članka „tujčeva peta." Vladi se je baje zameril, ker nij „korektno" postopal pri zadnjih graških hrupih. Da se mu je pa penzijoniranje ohladilo, dali so mu orden železne krone 3. vrste.
— (Nesreča.) Iz Radovljice se nam piše: Našli so denes zjutraj pastirji, ki so živino na pašo gnali, truplo mrtvega človeka poleg želez niče pod Radovljiškem pokopališčem. Kakor se je zvedelo vsled njegove, pri njem nahajoče se karte, s katero je namen imel se iz Fcdnarta do Lesce po že-
leznici peljati in je brž ko no vlak zamudil, ter ga je proti Podnartu peljajoči ▼lak zasačil. Bil je pokojnik s in mlinarja Kresnika iz Most, Breznijške fare, komaj 23 let star, korenjaškega trupla i vojak dragonar.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka brez stroškov po izvrstni
in
Malesciere tn Barry
t? fionr/otti*.
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlezo i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljcnje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, Blabosti, zlato Žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavu, lumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšauje, bledičico in prehlajenje: posebno se priporoča za dojenee in je bolje, negu dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dedč, Dr. Uro, grofinje Castle-stuart, Markize do Brehan a mnogo druzih imenitnih oseb, ho razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz i/. 80.000 spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z e r j a,
Bonn, 10. jul. 1852.
Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri clristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obtstih (n mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pij m" niči in sušenji v grlu. (L. S.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrBtna Bevalesciere je ozdravila večletne i  nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodeuico. Prepričal buiu se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 1850.
Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel stein, tajni sani t. svetovalec. Spričevalo It 76.921.
Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872.
Moj pati en t, ki je uže bolehal 8 tednov za h t rasnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Bevalesciere du Barry po-pulnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
M o n t o n a, Istra. Učinki Bevalesciere du Barrv so izvrBtni. Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v , 1J e r I i n e r Kliniache WochenschrlftM od H. aprila 1872 to le: »Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Bevalenta Ara bica" (Kevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več •n več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila aijso bila v stanu odpraviti; toda Bevalesciere gaje »zdravila popolnoma v 6 tednih.
St, 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldori, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
nt. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na neBpanji, treBlici na vseh udih, shujšanji in tnpohondriji.
St 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dufinika, omotici i tisčanji v praih.
St. 75.970. Gospoda Gabrieia Tešnerja, sluša telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro rbroznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
o t. 65.715. Gospodični de Moutlouis na nepro-bavljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Bevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter so pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plehastih pniioah po pol funta 1 gold. 50 kr , i funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun tOV 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Rov alesciere-Biscuiten v pušic<th & 2 gold. 50 kr. ta 4 gold. 50 kr. — Uevalesoioro-Ohocolateo v pral" Ig v ploščicah xa 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold W kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta. 10 goldL, sa 288 tas 90 golti, — za 576 Us 36 gold
— Prodajo: Barrv da Barrv <k Comp. na ©n-d »Ji, Wallfl»eha;aMae št. 8, v LJubljani £d .. .lir, v «Uradei bratje Oborausmevr, v Hnn y.';i»a Dioohtl & Frank, v Culo vol P. Iti rt. baoher, v I*onel Lndvig Mtilior, v >l«i 2bor M. Miti,:, v Merama j. B. S t oo k h a u s on , v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Ćer novicah pri N. S n i r h u, v Oseku pri Jul. D a vidu, lekarju, v Ciradcu pri bratih Oberranz-ireyr, v TriiicNVHru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varai-ti i mi pri lekarju dr. A. II al ter ju, kakor v vsei. mestih pri dobrih lefcarjih in špecerijskih trgovcih, tudi razpošilja dunajnka hiša rm vse kraje po poitnit nakazmoah ali povcotjih.
Dramatična šola,
katero hoče ustanoviti ,,Dramatično društvo v Ljub-ljani", se bode začela s 1. junijem t. 1. Poduk v deklamaciji, mimiki, petji in v druzih k dramatiki spadajočih predmetih bode brezplačno.
Oglasi se sprejemajo v dramatični pisarni (v čitalnici I. nadstropje) v uradnih nrah od 9«—4. uro po polu dne. (179—3)
V Ljubljani, 24. maja 1875.
Odbor dram. društva.
1/unajgka borza 28. maja.
(Izvirno telogranono poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih .   70 gld. — Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   „ 55
1860 dri. posojilo.....112   „ —
Akcije narodne banke 963   „ —
Kreditne akcije London     . .
Napol.....
C. k. cekini . ,
Srebro .   .   . .
235 111 8
5 102
88%
29
Piccolijcva lekarna „k angelju". Farmacijskc specijalitete
<.;»»nirl  IMccol i ji a,
lekarja v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
i»ra*«'k. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gujilobo in majanjo zob, zoper ililiiTiiis ali vnetico grla iti skorbut, prgetnega duha in okusa, krepi dalje lobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-Htenje ziib. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bodo gotovo prednost, vzlic vsim onakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljali" na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusuo in no slabo-ili«<-e, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Narcja se z
čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehneinu človeštvu, pri vsih notranjih in \ 11:111 j 111 prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebav ljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glycerin-Creme, jo posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnico in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da so ohrani koža krasna, nježna in mehka, so jej dajo prednost pred vsomi nmivalnimi vodami, lepotičjom in lepotičnini srodstvom, katera so cesto škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
RajŽevi pulver. Izključljivo iz vegeta-lnliiiiih tvarin, posebno zdrav za kožo, katorej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepiluo in olajšaj oče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lok uže poskusil sam na sebi, so bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
NaroČilu so izvršujejo vračajočoj sc pošto proti poštnemu povaetju. (132—22)
l rutino jutzii&kiiilo.
29. maja 1875.
Itazpiaana aluabaa Bodoče šolsko leto na enrazrednej narodnoj šoli v Fari pri K os tel j u (Kočevje) učiteljska hIu/bii z letno plačo 500 gld. do konca julija.
Javne dražbet B. Jurečičevo iz Velike Mrašove, 499 gld., 11. junija (I. Krško). — A. Brodnikovo iz Kom-
Solja, 3. junija (III. Vel. Lašiče). — ladja Prolesnikovo z Ceste, 1780 gld., 5. junija (I. Velike Lašiče). — France Svigejnovo iz Borovnice, 600 gold., 9. junija (1. Vrhnika). — J. Sterletovo iz Matene, 5. junija (L Ljubljana). — Pavel Kobetovo iz Vrha, 5. junija (I. ČrnomoU).
Tujci.
27. maj a:
Uvrogm : Beich iz Zagreba. — James Clee iz Škotskega. — Thierot iz Gorico. — Seitner i* Javornika. — Dimec iz Gorice.
Pri Nloi.u: Keif iz Dunaja. — Miacola iz Trsta. — Frankovič iz Boke. Radio iz Trsta. — Kotnik iz Reko. — Conduci iz Trijenta. — Maudri iz Celovca. — Blaznik iz Hrastnika. — Weis-kopf iz Dunaja. — Majtinger iz Novega mesta.
Pri ti »i t^l: Artwoger iz Dunaja. — Binkes iz Belovara. — Porges iz Dunaja. — Korao iz Zagreba. — Kramar iz Budapesto. — Angolo iz Trsta. — Protinger iz Dunaja.
Občno zavarovalno društvo na delnice
JU
koncesijonirano z razglasom slav. ministerstva n. r. St. 16 662 ddo. na Dunaji, dne 3. novemb. 1874. Usojamo so naznaniti, da smo
v Ljubljani, poštne ulice h. štev. 56, v I. Jiadstropji
ustanovili
zastop wš<@ga društva?
tor ga izročili vodstvu našega uradnika gospoda Ivana Starre-ta, ki je pooblaščen
prevzeti zavarovanja no le proti ognji, nego tudi proti poškodovanji oni It ■•«•«• ij, ki se provažujejo po kopnem in po vodi.
Priporočiva! naš zaBtop izjavimo naš
It U< lin za čas do 30. aprilu 1875.
Zavarovalna glavnica.....gl. 23,512.551 — kr. Premija gl. 225.024 10 kr.
inonj za storni .   gl. 2,678.427 — kr. gl, 29,437 48 kr.
menj poiavarovanje . gl. 4,470.281 — kr. gl. 7,l.r>4.708 — kr. gl. 42.202 89 kr. gl 71.039 87 kr. ostaja na lastni račun svota                              gl. 10,3o7.S13 — kr.                           Premija gl. 1.03 384 z\l kr.
Izplačana poškodovanja vključljivo rezervno svote......, gl.   83,981 58 kr.
od tega je pozavarovano......... gl.   88.A21 8(J kr.
Škode na laBtni račun............... gi.   (>2 uot> 1* kr
V Trstu, dno 24. maja 1875.
(181—1)
Občno zavarovalno društvo na delnice „Lc Salut".
Glavni vodja
Peter Radi.
lsdajatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".