?oStnlna plačana v gotovini
Maribor, forek 7. marca 1935
Stav. 54 Lato VII. (XIV.)
Cena 1 Din
MARIBORSKI
VECERNIK
Urodniitvo In uprava: Maribor, Moapoobo ul. 11 / Taloton MdnRtr« 3440. uprav« MM Izhaja razaa nadaija In praznikov v«k «•« v upravi aH po poSO 10 Din, doztovljan B.domiaPln_/0||l»«l poC.nlta ' *«>*•••	MM
•prejema tudi ogtaanl oddelek JaW vtjubljonl i Podal #okovnl rafaM M11.400	77
JUTRA”
komentarji nemškega, angleškega in francoskega tiska Boi marksizmu Hitler
diktator Nemčije - Volitve usodne za Evropo
pARlZ, 7. marca. Potit Pa tisi e«
Prinaša danes komentar o nemških vo-^vah, v katerem pravi: Odločilna bit-"a> na katero se je Nemčija pripravlja-
» ua iv el IGA VJ oc jv>	ct v
'a dolga leta, je bila v nedeljo d o-b o j e v a n a. Dobii jo je Hitler, ki j®. Šel vanjo že kot državni kancelar.
‘ sicer sam dosegel absolutne veči-r*e> kakor je gotovo pričakoval, a zbral le zase 17,263.823 glasov, t. j. 44% in M mandatov. Najmočnejša stranka za to so socialni demokrati,
, dobili komaj 7,176.505 glasov, 18%, le 120 mandatov! Vse drugo je daleč temi števili! Celo fronta črno-belo-rdečih, ki so jo stvorili Hitlerjevi vladni ^delavci in zaupniki maršala von Hin-dt-nbarga Papen, Hugenbergin ^e 1 d t e, je ostala daleč daleč zadaj, (dobila je kljub vsem prizadevanjem le “>132.595 glasov, 8%, in 52 mandatov. Napredovala je samo za en mandat, do-“*tK jih je Hitler pridobil na novo 123,
‘ ako ni sedaj več Hitler sodelavec »Iler-fenkluba«, temveč je postal ta njegov Privesek: Hindenburg, Papen, Hugen-b®rg in geldte se morajo prav dobro zadati, da stojijo in padejo s Hitlerjem, sami ne pomenijo ničesar in se mo-fajo zato vdati hote ali nehote, z vese-ali z žalostjo,
V novem državnem zboru ima Hitler-teva vlada absolutno večino 340 mandatov napram 308 vseh ostalih strank, ki vseh tudi ne moremo šteti k opoziciji. V parlamentu samem se bo moč vlade še okrepila, moč opozicije pa oslabi-la‘ Prav enako bo v pruskem deželnem 2boru, kjer ima vladna koalicija istotako Absolutno večino. Že te gole številke, brez vsega ostalega, ki je morda !>rav tako, če ne še bolj važno, dokazu-tejo, da v Nemčiji odslej dalje ne obstala več vprašanje zmage ali poraza. To Vprašanje je rešeno, vseeno, če nam je ljubo ali ne. Golo dejstvo moramo samo komstatirati. Boj med fašizmom, demokracijo in komunizmom je dobojevan! lagala je prva fronta, ostali dve sta Poraženi. Za komuniste nam prav goto-v° ni žal, pomeniti bi še večjo nevarnost kakor fašizem, in teror, ki bi sledil hiihovi eventualni zmagi, bi bit še nepopisno strašne j ši kakor bo teror fa-s*stov. Žal nam je le za poraz demokracije, ki so jo predstavljali v prvi vrsti bentrumovci in socialni demokrati.
Ce se pa sedaj po odločenem boju ozre-‘ho nazaj in premotrimo vzroke, mora-‘ho ugotoviti, da je demokracija svoj Poraz sama zakrivila. Zlasti socialni demokrati, ki so prvi dali Hitlerju naslov ‘hšist, bi se bili iz primera Italijo lahko 5'lno mnogo naučili. Naučili se niso ui-*sar. Govoričili so le o svoji moči, grozil na levo in desno, zatrjevali, da Nem-|J'a ni Italija itd., a pri tem mimo pu-. bi, da jim je fašizem zrastel čez glavo !n naenkrat zvezal vso njihovo moč, ki le Postala docela brez pomena. Največjo j°bako pa so storili takrat, ko so šli v b°i za H i n d e n b u r g a. To je morda o«i-e^Ja pogreška v vsej zgodovini soclal-?e demokracije vseh narodov od začet* 8 do danes! Se vse bolj žalostna pa postane uloga nemške socialne demokracije, ki je dolga desetletja trdila, ra le revolucionaren pokret, če pomislili0* da je imela prva povojna leta Nem-ho dlocela v svojih rokah in bi jo bila j^ko tudi obdržala, če bi bila res to, l T le trdila. Tako pa je mimo pustila r°k svoj že doseženi končni cilj to
pohlevno čakala na svoj popoln: porazi Njenih 7,176.505 glasov in 120 mandatov, kakor tudi 4.845.379 glasov in 81 mandatov komunistov ne pomeni prav nič, kajti vlada, ki bo vodila poslej usodo Nemčije, ni demokratska in se zato prav nič ne bo ozirala na opozicijo.
Z nedeljskimi volitvami Je pa tudi d e-finitivno pokopana nada na revolucijo, na nasilni upor za preprečen,je po-fašistenja Nemčije. V rokah fašistov je ves državni aparat in mirno tega razpolaga Hitler še s 700.000 oboroženimi napadalci, ki so po položaju enakopravni s policijo ali vojsko. To je fašisti
trpel najtežji poraz. Hitler more danes s centrumom In bavarsko ljudsko stranko sestaviti 60 odstotno večino. Narodni socialisti bi mogli osnovati celo krepko vladno manjšino, ki bi le od primera do primera iskala v parlamentu potrebno večino. Za bodoče politične sklepe in odločitve je značilno zlasti to, da je dobil Hitler pri nedeljskih volitvah večino, k! bi nm zadostovala za Izvolitev za predsednika republike. Narodnim socialistom je pri predvčerajšnjih volitvah prvič uspelo razbiti delavsko fronto. »Der Angriff arn Montag«, novi na
Zeltung« tudi ugotavlja, da se je narodnim socialistom posrečilo prebiti marksistično fronto, in to tako močno, da sta danes socialna demokracija in komunizem čeprav v skupnem nastopu, nesposobna, da bi v parlamentu preprečita revizijo ustave.
BERLIN, 7. marca. Nasprotno vestem, ki se širijo v tujem tisku, je nemška državna vlada sklenila, da zaenkrat še ne bo prepovedala komunistične stranke, niti ne bo ukinila komunističnih mandatov v novem državnem zboru, ker bi to izzvalo odpor nemških nacionalistov, s katerimi tvorijo Hitlerjeve! v državnem zboru svojo vladno večino.
BERLIN, 7. marca. Po vesteh Wolffo-vega urada se bo sestal pruski deželni zbor v najbližjem času in bo na eni svojih prvih sej izvolil ministrskega predsednika za Prusko. V prvi vrsti prihaja v poštev za to mesto državni podkance-lat in bivši kancelar von Papen. To sledi predvsem iz tega, da je bil Hitler včeraj prvič sprejet pri Hindenburgu sam in brez Papenovega spremstva, kar priča, da je posta} Hitler neomejen diktator.
pravni s m*.w„u «...  --------------------- rodno^oclalistični list, prav tako slavi
čna državna milica, kakor v Italiji- Vsak zmago Adolfa Hitlerja m napoveduje, da poizkus upora socialnih demokratov ali je sedaj prva dolžnost nove vlade, da komunistov bo krvavo in zelo hitro po- nadaljuje svoje delo do popolnega lztreb-
tiačen. Fašistična Nemčija je dejstvo in ljenja marksizma. »Deutsche Allgememe
tiedeljske volitve so bile gotovo zadnje	^	«/•••
terih je opozicija še lahko nastopila! M Udar generala Plastirasa v Grčiji
prihodnjih bo samo še ena lista,_ kakor	astiRAS POSTOPA SPORAZUMNO Z VENIZELOSOM? — UKREPI DiK*
Italiji. Te volitve bodo samo še ple-|	TATORJA.	—	PARLAME	NT	SE	VSEENO	SESTANE?
Vojaštvo je zasedlo mesto.
biscit: kdor bo glasoval, bo za režim, kdor ne bo — bo proti Usoda Italije se ATENE, 7. marca. General Plastiras, neverjetno točno ponavlja v Nemčiji m ki je Izvedel leta 1922. znani veliki puč, se bo, zelo verjetno, ponovila tudi v A v- je včeraj proglasil na Grškem svojo dik-s tri ji. S tem bo pa zadah smrtni uda- faturo. Včeraj zjutraj so so nad Atenami rec vesoljni socialni demokraciji in hud j pojavili aeroplani, ki so metali na mesto udarec demokraciji. Kdor misli in upa i proklamacije, v katerih sporoča general drugače, je nerealen fantast.	Plastiras, da je prevzel oblast v svoje
Gotovo pa je kljub vsemu temu eno, rojje in da bo vladal diktatorsko. Tsalda-da H it le r še vedno ni dosegel svoje- fjs je zmagal v vsej Grčiji in tudi v Ate-ga končnega cilja: čaka ga še ostraLajj. Kakor Izgleda, bo predsednik re-interna borba proti lastnim zaveznikom publike Zairals podal ostavko v najkrai-
v sedanji vladi. Toda vse kaže, da bo I gem času. Voditelj rojalistov Tsaidarls je njihova usoda docela podobna usodi onih interniran v svojem stanovanju. Aretf-meščanskih državnikov in poslancev v ran je bil tudi admiral Hadžikiriakos, ob-Italiji, ki so bili v prvi Mussolinije- enem pa je bilo izdano zaporno povelje
vi vladi, pa so bili potem izigrani ali|tutjj m generala Kondilisa. Vsi listi so
pa prisiljeni postati lCOodstotni fašisti.'	 —
Hitler je dejansko že danes Mussolini nove fašistične Nemčije!
PARIZ, 7. marca. Francoski tisk se obširno bavi z nemškimi volitvami in njihovimi posledicami in ugotavlja, da je bila preteklo nedeljo nemška republika
zaplenjeni. T.	_
Venizelos je podal ostavko. Nad vso Grčijo in posebej še nad Atenami je proglašeno obsedno stanje. Z ozirom na to, da je general Plastiras znan kot dober prijatelj Venizelosa, se smatra, da je izvedel vojaški prevrat v sporazumu z Ve-nlzelosom.
ATENE, 7. marca. Novo izvoljeni grški parlament se bo sestal k svojemu prvemu zasedanju v ustavno določenem roku, da bi tako omogočil državi normalno parlamentarno vlado. Telefonski in brzojavni promet, ki sta bila v času trajanju državnega puča, ukinjena, sta bila zopet izročena javni uporabi.
Splošni bančni moratorij v Ameriki
PROGLAS PREDSEDNIKA ROOSEVELTA. PREPOVED IZVOZA ZLATA IN SREBRA. IZREDNA SEJA KONGRESA.
VVASHINGTON, 7. marca. Predsednik
Ulia PlvlvRlU I1V.UOJJU	'	r	J	v\	AČHilnUl VHj »•
pokopana in da se je tega dne de toeto Roosevejt ^ fzdal na ameriški narod pričelo »tretje cesarstvo«. Zadevne nove progias< s katerim jemlje vlada v svoje poteze se bodo pokazale v notranji in roke absolutno kontrolo nad vsemi zla-zimanji politiki v najkrajšem času. Po- timJ zalogami v državi in med ljudstvom, udarja se tudi Gorlngova izjeva, da se prep0veduje se vsak izvoz zlata in sre-jc zgodilo prvič po Bismarcku, da cen- bra> kakor tudi vsako ustvarjanje zlatih trum ni igral več posredovalne vloge med dejmjev na tuji račun, mimo tega pa bodo levico in desnico. Vsi listi pa so složni jztjale zvezne oblasti tudi clearing hausse v tem, da Ima 5. marec v usodi Evrope j cert||ikat. Zbiranje tujih valut je prepo-odločllen pomen.	,, i m hhmmh
PARIZ, 7. marca. Po poročilih Iz Lon-	v	Ženevi
dona je ves angleški tisk soglasen v oce-	Sestanek v Z.en
ni nedeljskih nemških volitev, ki sllčijo PARIZ, 7, marca. Po informacijah ion-nekaki komediji. Na drugi strani pa je donskega dopisnika lista »Echo de P®”5« angleški tisk zopet prepričan, da se Je je angleška vlada obvestila amerisKo, na nedeljskih nemških volitvah vendar francosko, italijansko in nemško vlado bila resna borba, in sicer borba med vla- o bližnjem obisku predsednika angleške
do in njenimi nasprotniki, mimo tega P3 vlade Mačdonalda v Ženevi. Kakor «»zna še tem bolj tudi med onimi skupinami, va dopisnik, se v londonskih poliucnin ki so zastopane v sami vladi. Po mnenju krogih pričakuje, da bosta prispela ob »Observera« bo Hitler s svojo zmago pri tej priliki v Ženevo tudi Mussolini in volitvah postal prav tak diktator, kakor Hitler, da bi razpravljala z Macdonaidom je Mussolini, in bo prisilil maršala Hin- in sirom Johnom Simonom. Macdonald denburga, da se mu ali pokloni ali pa in sir Simon bosta odpotovala v Ženevo umakne. »Times« verjamejo, da Hitler 0b koncu tekočega tedna. V zvezi s tem brez vsakega ozira na rezultat volitev dopisnik dostavlja, da se Macdonaid tre-itak ne W mogel dolgo trpeti sedanjega j nutno trudi na vse krlplie, da bi za vsa-položaja.	ko ceno odvrnil Mussolinija od tega, da
BERLIN, 7. marca. »Zwttlf-Ubr-Blatt* bi pristal na to, da bi ss sestal v Ženevi piše o priliki zmage vladnih strank, da U predstavniki Francije hi ameriških gre v tem primeru dejansko le za zmago Združenih držav.
narodnih socialistov. Hugenberg je nam-	vcvADivneT	POPLAV
reč vprav v poljedelskih pokrajinah, za	NEVARNOST	FU^lav.
katere se je v zadnjem Času toliko zav- KARLOVEC, 7. marca. Že v nedelj zemal in za katere je delal največ, pre-lsta pričeli Kolpa m Korana, kakor tudi
vedano. Končno se odreja tudi bančni moratorij do četrtka. Ta Rooseveltov proglas je stopil v veljavo preteklo noč ob 1. uri. V četrtek je sklicana izredna seja kongresa, na kateri bo Roosevelt zahteval pooblastila, ki mu gredo po ustavi in bo obenem razložil tudi nujni program za pobijanje bančne krize. Včeraj je bil proglašen moratorij tudi v državi Karolini.
vse manjše vode, nevarno naraščati. Struge so bile kmalu polne do roba, nakar so včeraj pod vplivom deževja in naglo se topečega snega prestopile bregove in se razlile po polju in travnikih. Ker vode še vedno naraščajo, je mestno županstvo zaprosilo za pomoč vojaško upravo.
TUJSKI PROMET.
BEOGRAD, 7. marca. Tujsko-pro-metni oddelek ministrstva za trgovino in industrijo je dokončal statistike c lanskem tujskem prometu v naših letoviščih in drugih tujskoprometnih mestih. Po teh podatkih je te kraje obiskalo lani okrog 150.000 tujcev in nad 600.000 naših državljanov.
ČERMAKOVA smrt.
NEW-YORK, 7. marca. Chicaški mestni župan Čermak, ki je bil, kakor znano, ranjen o priliki atentata na predsednika Roosevelta, je umrl v bolnišnici v. MkmMu.
'V Maribor«. 3« 7. III- 1933.
RmMiMMBaaBreEiwre»»j»3*y»rF=»^»ffig5g3^Bg*
Dnevne vesti
Triinosemdeseti rojstni dan predsednika Masaryka
Danes proslavi bratski češkoslovaški narod 83. rojstni dan svojega prezidenta dr. T. G. Masaryka, ki ni samo vrhovni poglavar svobodne češkoslovaške države, ampak pravi in dobri oče svojega naroda. Malo pozna zgodovina takih mož, ki bi se bili iz Skromnih razmer povzpeli tako visoko in imeli za seboj toliko težkih bojev in uspehov. Mirno lahko rečemo, da češkoslovaški narod ne bi bil organiziral v tem kratkem času tako močne svobodne države, da mu1 ni usoda dala Masaryka. Zato tudi ni čuda, da Čehoslovaki tako visoko spoštujejo svojega prezidenta, ki je vkljub 83. letom še izredno čil in delaven. Množicam Masa-rykovih čestilcev se pridružujemo tudi mi z željo, da bi še bil dolgo ohranjen češkemu narodu in Slovanom.
Maribor bo letos proslavil Masairykov rojstni dan v nedeljo 12. t. m. ob pol 11 uri v dvorani kina »Union«. K tej pro-slavi, ki jo bo priredila »Jugoslovanska češkoslovaška liga«, bo prispel iz Beograda ataše češkoslovaškega poslaništva g. Ctibor Melč, ki bo predaval o češkoslovaški zgodovini.
Odlikovanja. Z jugoslovansko krono reda je odlikovan višji ravnatelj tuka. šnje moške kaznilnice g. Nikola Vrabl z jugoslovansko krono 5. reda pa posest nik in gostilničar Janko Kostanjšek pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Čestitamo!
Francosko odlikovanje. Bivši franco ski konzularni zastopnik v Mariboru Henry Furrer je odlikovan z redom oficirja akademije.
Zveza mladih intelektualcev, matično vodstvo, ima svojo redno sejo v sredo 8. t. m. ob 14. uri v tajništvu zveze Udeležba strogo obvezna! Predsednik,
Iz banovinske službe. Višji tehnični svetnik pri tehničnem oddelku okrajnega glavarstva y Mariboru g. Jan Vanek je odlikovan z redom Sv. Save 4. stopnje. Čestitamo!
Premestitve v, poštni službi. Premeščeni so poštni uradniki oziroma poštne uradnice: Anica; ŠkrbČeva iz Maribora v Gornjo Radgono, Ivanka Ježeva iz Lju tomera v Žuženberk in1 Hedvik Pečar iz Šmarja ob Paki v Celje.
Občni zbor mizarske zadruge je bi; preteklo nedeljo dopoldne v dvorani hotela Halbwidl. Navzočih je bilo precej' šnje število mojstrov iz Maribora in okolice. Udeležila pa sta se ga tudi zastopnik mestne občine, magistratni svetnik g. Rodošek, in tajnik zbornice TOI g. dr, Pretnar. Zborovanje je vodil predsednik združenja mizarskih mojstrov g. Munda, ki je podal obširno poročilo o pretekli poslovni dobi. Nato je g. dr. Pretnar orisal splošno stanje obrti ter navajal ukrepe, ki jih je storila zbornica za TOI za zaščito obrtništva. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v torek ob 20.15 je komorni koncert odličnega ljubljanskega kvarteta. Svira Beethovna, Borodina in Debusyja.
Službo dobe. Tukajšnja borza dela išče pomočnika in strojnika k papirnemu stroju. V poštev prideta taki moči, ki sta bili že zaposleni v papirni industriji. Nadalje išče tudi podkovskega kovača s podkovsko šolo.
Tečaj za avtogenično varen je. V ponedeljek 6. t. m. ob 9. uri je bil otvorjen v Mariboru začetni učni tečaj za avtogenično varenje. Formalnosti vpisovanja so se izvršile v restavraciji Friedau na Tržaški cesti, kjer je obrtnozadružni nadzornik g. Založnik imenom zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI s kratkim nagovorom pozdravil tehniškega vodjo tečaja g. inž. Kneza in podpredsednika Združenja kovinarskih obr-tov g. Kumerca ter udeležence, katerih je prišlo 33. Po kratkem in jedrnatem pozdravu g. Kumerca je prevzel vodstvo tečaja g. inž. Kr.ez. Zaradi velikega števila so se udeleženci razdelili za praktične vaje v 2 skupini, od katerih se bo enai vadila dopoldne, druga pa popoldne v delavnici ključavničarskega mojstra g. Zniderja, medtem ko bo teoretičen pouk skupen za vse udeležence. Tečajni pouk se začenja vsak dan ob 8. in končuje ob 18. uri ter bo traiad do >7. marca.
Desetletnica sanatorija na Vurbergu.
Te daii je obhajal svojo desetletnico ru-jski sanatorij na Vurbergu. Ob tej priliki Slovanske jezikovne-tečaje iz ruščine, I s? se zlbraIi .7 lepo okrašeni obednici bol-poljščine, češčine in bolgarščine priredi hj*ki sanatorija ter izrazili zahvalo vodji )Sllo<ya<niski kulturni krožek pod okriljem T- Boleslavu Okolokulaku, ki je nato Zveze mladih intelektualcev. Sprejemajo orisaI zgodovino sanatorija ter se zahva-se še vedno reflektanti, v kolikor se že M vse!m> ki so dopomogli do njegovega niso priglasili. Tečaji se bodo načeli sre- procvita. V teku desetih let se je zdra-
di meseca marca. Točen datum bomo še javili. — Slovanski kulturni krožek.
vilo v sanatoriju nad 2000 bolnikov in bolnic. Umrlo jih je v tem času samo
Pino In Pia Mlakar, znana slovenska!?9; Vodja sa,natC?ia ie.ob prfkit.
, Aii.aum .»v.v ™Iletnice prejel več brzojavnih čestitk ter
priznalmh in zahvalnih pisem iz naše države in drugih evropskih mest in krajev
Kal ohranimo
ako redno ulivamo J&FFA pomaranče
plesna umetnika, ki sta dosegla v tujini ter v naših velikih mestih nenavadno lepe uspehe, plešeta v mariborskem gledališču v četrtek, 16. t. m. Spored je pester in zanimivi. Veljajo operne cene. Izven.
Opozarjamo že danes na ta nastop. Vstopnice se že dobe.
Ciril Metodov zbor bo nastopil v soboto 11. t. m. ob 20. uri v veliki unionski i	... .	e . .	. XH... u .	_
dvorani, nakar že danes opozarjamo jav- vUboj	n
nosj.	^	»Vecemik« st. 49 z dne 1. III. 1933 je pri-
t si-«. ,	,	„ I nesel pod dnevnimi vestmi vest »Uboj v
Likovni umetniki se organizirajo. Pre-	pri	Ptu.ju<() ki ni povsem točna,
teklo soboto je bil v restavraciji »Zvez- _ uboj je bil izvršen med 22. in 23. uro da« v Ljubljani ustanovni sestanek snu- pred gostillno Svenšek, ne v njej. Žrtev joče se organizacije likovnih umetnikov ubo!ja ie liekdanji rudar Mihael Kranjc iz za Slovenijo, katerega so se udeležili ve- Lamove vasi, ki ni posestnik in ne ože-črnoma ljubljanski likovni umetniki, ma-1 njeiL Bival je pri SV(>ji tet} M. Vindišev! riborske pa je zastopal kot delegat sli- v Selah. Kranjc je bil velik pretepač ir. arp™f; *va” K<>s. V pripravljaM ■tobor pi,jainec ter je hodil vedno z -nožem po so bili izvoljeni: Sasa Šantel, Pirnat, vasi in naganjai fante. Tudi na pustni avpotic, Jakac, Tine Kos, Tone Kralj, veger je pijan nadlegovati goste v gostil-alovec m prof. Sever.	I	.ni. Ko so ga navsezadnje vendar spra-
Borza dela za inteligenčne poklice in vili iz gostilne, je zunaj brez povoda in tajništvo Zveze mladih intelektualcev ima j brez vsakega prepira zabodel posesfcni-odslej uradne ure trikrat na teden, in si-	škega	sina Franca Intiharja iz	Apač
cer v ponedeljek, sredo m soboto od 14.	prša in v roko ter ga nevarno	ranil.	In-
do 16. ure v palači Delavske zbornice, tiharja so nato umili in mu za silo ob-Sodna ulica 9, 3. nadstr. Izven teh ur in vezali Obe rani. Potem pa je šel Intihar dni se naj interesenti le v -nujnih in^ iz- j zopet	ven in zabodel Kranjca,	ki je	bi
rednih primerih ^obračajo na sledeča 'na-	takoj	mrtev. Kaj sta imela Kranjc	in
slova: Sonc Sabina, Sodna ul. 14/IU, pod- Intihar med seboj, ni znano. Po uboju je predsednica in zastopnica za dekleta, ter prišel Intihar v gostilno ter je nič hude-***., ^>a'v^e> Krekova ul. 14/111, pred- ga slutečim gostom- povedal grozno vest, sednik Zveze.	I	da je Kranjca ubil. Intihar je bil ves
Nesreča ne počiva. V mariborsko bol-1 sebe ter je hudo obžaloval svoj čin. Pre-nišnico so pripeljali včeraj tri ponesre- tepa pa ni bilo ne v gostilni ne zunaj, čenče. V Danjkovi ulici stanujoči Sletni Tukajšnji fantje so bili popolnoma mirni rejenec Emil Tomažič je padel po stop- in ni bilo niti najmanjšega prepira. Go-nicah tako nesrečno, da si je zlomil des- stje v gostilni so bili veseli, prepevali so no roko. Tkalec Alojzij Brunčič, stanujoč ter niso niti slutili, kakšna krvava; dra-v Danjkovi ulici pa si je pri delu poško- ma se je odigrala zunaj pred gostilno, doval desno roko in nogo. Pri delu se Poskušen samomor. Sinoči okrog 23. je ponesrečil tudi poljski dninar Anton ure so našli v neki tovarni na Teznem
Novak iz Krčevine.
PRIDITE!
Na brezplačno posku£n]o
K A A B E
jutri, dne 8. III. 1933 y trgovino ALBIN NOVAK, GLAVNI TRG
na kljuki pri vratih obešenega 201etnega delavca Ivana Sinkoviča. Ker je kazal še znake življenja, so ga takoj sneli in poklicali mariborske reševalce, ki so obupanega delavca prepeljali v bolnišnico. Kaj ga je pripravilo, da s! je nameraval na tako tragičen način končati življenje, ni znano.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je ka-
Le nočejo ga vsi, namreč dela. Ptred nekaj dnevi je napisal nekdo v »Večer-niku« nekaj presrčnih vrstic o raznih siromakih, ki so radi obče krize brez de-1 zal toplomer 52 stopinj nad ničlo; ba-
a, denarja, stanu in kruha. Prepričan rometer je kaizal pri 13.8 stopinjah 7372, sem o resnici njegovih vrstic, res so reduciram na ničlo pa 735.5; relativna ljudje, ki se pošteno brigajo za delo in I vlaga 90: včeraj in preteklo noč je padlo ga opravljajo tudi za najmanjši znesek. M03 mm dežja; vreme je jasno im tiho. Viničarji v okolici Maribora nosijo o. pr. Kino Union. Do vključno srede 8. t. m. za 3 Din ves dan v koših gnoj v vino- izvrstni ljubavni in zabavni film »Poro-girade, nekateri celo za 2,50 Din. Resni- čno potovanje v troje« z Brigito Helmo-ca je pa tudi: povečini so oni brezposel- vo, Oskarjem Karhveisom in lepo Dunaj-ni-ki, ki stoje pred magistratom ali po čanko Susi Lannerjevo. Film vsebuje kra mestu ^ pritisku je kljuke, -notorični dela- sno godbo, petje in posebno lepe naravni ržneži -in lenuhi. Po mestu bi za to tr-|ne posnetke z otoka Caprija. Pozor: Pri-ditev mogel nabrati na tisoče dokazov, de filmska senzacija »Paprika«.
Naj jih navedem le nekaj. H gospodu K. Grajski kino. Do vključno srede film na Pesnici pride mlad rnioz prosit. Župan A«ny Ondre: »Če beba ljubi«. Vesela ©a toče vzeti za hlapca s prehrano in zgodba. Razkošna oprema. Vesele in za-
^	j!?1 spr®jei; |Je to ciga- bavne pesmi. Poleg Anny O-ndre nastopijo
rete m jih kadri proti Mariboru. Ga. L. Willy Stettner, 01!y von Flint in Albert
v Gosposki uhci bi rada dobria nekoga, panbg. Razen tega sodeluje priznani
da ji nacepi drva. 1 ekom nekaj dni je najboljši ženski pevski jazz »Singi-ng • 5 močnih beračev poslala iz trgovine | Babies«. na dom, da opravijo ta> posel, prišel pa
PAPRIKA
AA
ff
Pride v kino Union, Preskrbite si vstopnice!
ni niti eden! Imel sem v jeseni kup premoga pred drvarnico; pošljem pred bor- ] zo dela. »Sama meči, prokleta, saj si dovolj močna«, je bil odgovor služkinji, kil	______________
ga je hotela najeti. Pred isto drvarnico Mrtvoud je zadel pretekli ponedeljek sem imel te dni kup nažaganih drv. Ptr- 43!etnega zasebnika Josipa Vrabla, stavi, ki sem ga vprašal, sploh ni hotel iti, mujočega v Brezju. Poklicani reševalci drugi Je zahteval 10 Din pa kako srajco [so ga prepeljali v Maribor v sanatorij ii južino. S trethm sem se dogovoril, | dr. Ipavca*
da mu dam 6 ! n in malico. Dela niti Policijska kronika. Policija je preteklo za eno uro ni bilo. Že po poti pa me iz- noč preiskala vse mariborske nočne lo-prašuje, če stanujem daleč, češ, da bi [ kale in zasačila tam večje število pote-rad šel domov. »Zakaj pa potem iščete pubov in brezposelnih, ki jih je čez noč 1 elo, če nočete delati?« No zagleda kup, vtaknila v policijski zapor. Ker pa so to >i imel rad 10 Din. Jaz: »Zidarski polir že sami stari znanci policije, jih je da-lma 5 dinarjev na uro in nekaj zna.« Mož nes dopoldne po temeljitem izprašanju s eče suknjo in zanese enkrat dr-va, po- zopet izpustila na svobodo. Obdržala je tem pa izgine okoli vogla. Taka je dru-[ le nekega Anton D., ki je osumljen, da ga plat brezpos*lae koiajne. LLA. > je pomagal pri neki tatvini.
Narodno gledališče
REPERTOAR:
Torek, 7. marca ob 20. uri: »Bog mašče,j vanja«. Red C.
Sreda, 8. marca: Zaprto.
Četrtek, 9. marca ob 20. uri »Faust«* Red A.
Celjsko gledališče-
Torek, 14. marca ob 20. uri »Grofica Ma* rica«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora.
Iz gledališča: V četrtek 9. t. m. bodo peli Gounodovo krasno opero »Fausti ki je ob letošnji ponovitvi dosegla popoln uspeh. Naslednja dramska premiera bo v soboto 11. t. m. Uprizorili bodo tragedijo francoskega pisatelja Paula Ravnal3 »Grob neznanega vojaka«, ki je dosegi evropsko slavo. To delo, ki je z velikimi uspehi obšlo tudi vse velike jugoslovanske odre, ima vse karakteristične znake klasične tragedije ter sodi o njem tudi najostrejša kritika, da je najboljša vojn3' drama. Prevod je oskrbel mojster Oton Župančič. Režira J. Kovič, nastopijo SS' Kraljeva, J. Kovič in Furijan.
Gounodov »Faust**
Gounodova lirična opera »Faust« 1® doživela prvo premiero na slovenske® mariborskem odru že pred dobrimi desetimi leti, drugo pa v soboto zvečer« Tokrat jo je naštudiral, zrežiral in dirigiral kapelnik g. Lojze Herzoig, i® sicer prav posrečeno. Dejanje je -post3*-vil v okusno gotično okolje in mu dal romantično-lirični kolorit. Pokazal se nam je tako prvič tudi kot spreten in* soenator in režiser. Ker nimamo opernega ansambla, smo se za uspeh malo b3* li, zlasti v pevskem oziru, a reči moramo, da nam je predstava nudila več kakor smo pri naših razmerah pričakovaili« Za to se moramo zahvaliti ,v, prvi vrsti dirigentovi marljivosti in ljubezni do dela ter gostom.
Nelahko partijo Fausita je odpet g« Sancin s svojim prijetnim tenorjem docela dobro in je tudi kot igralec pokazal, da je za opero prav prikladen- E dtoetih, tercetih itd. se je razživel še botf kakor v solih. Presenečenje večera ie bila vsekakor Margareta1, ga. Herzogova kot gostinja. To ni bil le njen prvi nastop v našem gledališču, temveč tudi prvi nastop v njej tuji slovenščini. Že naučitev slovenskega teksta pomeni zanjo ogromen napor in riziko. Toda njena zmaga je bila v tem oziru skoraj popolna. Le kdaj pa kdaj smo čutili, da jo slovenski tekst malo ovira piri popolnem, zlasti igralskem razživetju. Njen glas je skrbno šolan, izpiljen, močan, obsežen 1® pastozen. Sopran je, ki hitro osvaja, zato ji moramo k temu težkemu slovenskemu poizkusu iskreno čestitati! Margare-tinega brata Valentina je pel g. Fran N e-ralič, istotako kot gost. Njegov, bariton je zvenel še bolj polno kakor sicer in- je bil zato deležen tudi splošnega priznanja.
Mladega kavalirja SieMa je upodo* rila ljubko gdč. Bar bi če v a. Njen sopran sicer ni močan, je pa zelo simpatičen in liričnoHmehak. Važno ulogo Me-ista je prevzel g. Pavle Kovič kot bas-bariton. V ta poizkus nismo ioieh polne vere, pa nas je le zadovoljil, dasi ponekod manj. Zlasti pa je bil močan ko* igralec. Kot gostinja je nastopila njegova žena, altistka ga, Zamejič-Kovičeva v ulogi Marte ter jo odpela in odigrala samozavestno in polno. NajmanjŠ3 -uloga Brandnerja je pa zaživela v g. G-o-r inšku, ki je pokazal, da bi utegnil postati uporaben basist, če bi se posvetil petju.
Zelo posrečeni so bili nekateri dueti, terceti in kvarteti, dobro sta se držala pa tudi zbor in orkester. Manj je tokrat zadovoljil balet.	—r.
Prt ishlasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite ziu' traj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz J0®6' lova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom ir. danki ter Prj krčnih žilah, hameroidih, oboleli prostati in m-ehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V M a r | ®i o r o* dne 7. 10. 1933.
marroorsKi »VE'C ER NIK« Jutra
Stran 3.
Izpred Državnega sodišča za zaščito države
POTEK RAZPRAVE PROTI BRODARJU IN TOVARIŠEM. INKRIMINIRANI dogodki. ZASLIŠANJE OBTOŽENCEV IN PRIČ. GOVORI DRŽAVNEGA tožilca IN ZAGOVORNIKOV. RAZGLASITEV SODBE: VSI OBTOŽENCI
OBSOJENI.
Pred Državnim sodiščem za zaščito 1 danje SLS začeli lani voditi 'besno pro-
*\VIE^
RokeJ« ob*.
"®£lo n*ikavnfbiteb,a'
ggtfsss?’-’
države se je pričela 20. februarja razprava proti 12 osebam, ki so brle obtožene, da so nekatere kot voditelji, dru-pa kot udeleženci sodelovale pri demonstracijah in izgredih na shodu bivšega narodnega poslanca žuipnika gosp. Isfeka Barleta dne 22. maja lanskega leta v Šenčurju pri Kranju, na shodu narodnega poslanca Mravljeta istega dne v Primskovem piri Kranju, dne 15. maja lanskega leta v Mengšu, dne 22. majav Dolu pri Ljubljani in pri Sv. Trojici ter 5 dejanji in vzkliki kršile zakon o zaščiti države. Razprava se je končala v soboto 4. t. m.
Na zatožni klopi so sedeli trije bivši narodni poslanci, pristaši nekdanje SLS, In sicer kot glavni obtoženec 48letni posestnik Janez Brodar iz Hrastja, 46-letni posestnik Anton Umnik iz Šenčurja, 481etni posestnik Ivan Š tre in iz Kaplje vasi pri Mengšu, 391etoi sobosli-kar Jemej Vombergar iz Pšeničnih Polic, 211etni posestnikov sin France pri 1 c iz Grada, 291etni kmečki sin /inko Kos iz Voklega, 201etni hlapec •losip Loboda iz Podgore, 19letni zidarski pomočnik Peter Cerar iz Mengša, 381etr.i »isokošolec Alojzij Ilija iz Spodnjega Brnika, 471etni župnik Matija Škrbec iz Kranja in 321etni delavec Prance Gregorin iz Klopca.
Prvi trije obtoženci, Brodar, Umnik in Strcim, so bili v preiskovalnem zaporu, dočim so bili ostali obtoženci po končanem preiskovalnem postopku izpuščeni in so se zagovarjali v svobodi. Za raz-Praivo je bilo veliko zanimanje, zlasti v Političnih krogih.
Obtožence so pri razpravi zagovarjali ti-le zagovorniki: Brodarja, dr. Adle-Šič iz Ljubljane, Umnika dr. Mohorič iz Ljubljane, Štrcina ic Lobodo dr. Krek iz Ljubljane, Vombengerja dr. K ib ar iz Beograda, Grilca dr. Lame-f 1 č iz Vinkovcev, Kosa Prodanovič iz Beograda, Ogrina Petrovič iz Beograda, Cerarja Via ji č iz Beograda, Jlijo dr. Jertnanovič iz Beograda, župnika Škrbca dr. P e g a n iz Ljubljane, Gregorina pa dr. Zdravkovič iz Beograda.
Razpravo je vodil predsednik Državnega sodišča za zaščito države dr. Dragotin Bubanj, prisedniki pa so bili Trajko Stamenkovič im Milorad Kurtovi6, sodnika beograjskega ka-sacijskega sodišča, Vladimir M ar geti č, sodnik Stola sedmorice iz Zagreba, Vojislav P al j i č, sodnik apelacijskega sodišča v Beogradu, Svetomir Mi ha j lovjič, sodnik beograjskega okrožnega Sodišča in dr. Anton Štuhec, sodnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Obširna je bila obtožnica, ki je slikala Ves potek dogodkov in vse politično o-Zadje. Kljub temu, da so bile z zakonom » zaščiti države od 6. januarja 1929. Prepovedane in razpuščene vse politične stranke verskega ali plemenskega obeležja, so predstavniki in voditelji nek
pagando po nekaterih okrajih na Kranj-1 skern proti državi in vladi. V to svrho so izrabljali lansko proslavo Koroščeve 60 letnice. Dogodki v Šenčurju, Hrastju, Domžalah, Mengšu, Komendi na Dolu, v Primskovem ir. pri Sv. Trojici so bili viden dokaz, da je bila vsa borba dobro organizirana. Pri vsaki demonstraciji ob priliki shodov župnika Barleta, Mrav-i ijeta, ali kateregakoli si bodi so se slišali žaljivi vzkliki proti dinastiji, državi in današnjemu režimu. Pri vsakem nastopu žandarmerije so metali nahujskani ljudje na orožnike kamenje in polena. V Šenčurju pa so na orožnike celo streljali. Vsa ta dejstva so jasen dokaz, da je bil za vse to premišljeno izdelam načrt. Iz preiskovalnega materiala in iz izpovedb posameznih prič je razvidno, da so bile določene za napadalno akcijo na javnih in tajnih sestankih točne smernice. Pri vsaki Koroščevi proslavi so sodelovali pristaši v velikem številu. Ljudje so prihajali od blizu in daleč s slovenskimi zastavicami in zelenimi vejicami. Moški in fantje pa so nosili zelene kravate kot znak demonstrativnega pokreta. Pri vseh demonstracijah so klicali demonstranti: »Živela republika! Živel Korošec! Živela samostojna Slovenija! Dol kralj! Dol Jugoslavija! Nočemo kralja! Živel Mussolini! Dol krvava vlada! Proč s tirani! Proč s cigani! Pobite žandarmerijo! Živela svoboda! i. t. d.
Razprava je dokazala, da je bila vsa akcija v rokah nekaterih uglednih pristašev bivše SLS. Ti so s pomočjo drugih pomagačev pripravljali im vodili množice na razne proslave in jih podpihovali. Pomagali pa so tudi lazaristi iz grobeljskega samostana ter sta osumljena lazarista Ocepek in Godina pobegnila v tujino. Agitatorji so se sami večinoma držali pasivno pred varnostnimi organi, da bi tako ne odgovarjali pred zakonom. Razprava je nadalje dokazala, da so imeH vsi demonstrativni izgredi proti-državni im protidinastični značaj.
Zasliševanje obtožencev je trajalo 5 dni. Pri zaslišanju so vsi obtoženci brez izjeme kategorično zanikali vsako krivdo in tajili do zadnje pike vse, kar jim je očitala obtožnica. Dva dni je trajalo zasliševanje prič. Vse zaslišane priče so izpovedale prav tako, kakor že pri preiskavi. Branilci so sicer zahtevali, da bi se zaslišale še nekatere nove priče, vendar je to njihovo zahtevo predsednik odklonil. Osmi dan pa so bile preči-tane izpovedbe onih prič, ki so bile zaslišane v teku preiskave. Deveti dan je bilo dokazno postopanje zaključeno. Deseti dan razprave je govoril državni tožilec dr. Čjadrov, ki je obrazložil krivdo objektivno na temelju rezultatov, ki jih je dala preiskava in ki jih je rodil potek. Predlagal je, da se vsi obtoženci spoznajo krivim zaradi dejanj, katerih so obtoženi, ter da se jim odmeri kazen, kakršno določa zakon.
m
o*«:"®..
V Londonu
Nato so pričeli govoriti zagovorniki in so bili obrambni zagovori končani enajsti dan razprave.
Po obrambi je predsednik Bubanj vprašal obtožence, ali imajo kaj pripomniti. Vsi obtoženci so odgovorili, da se strinjajo z izvajanji svojih branilcev, le obtoženi župnik Škrbec je vstal in se v imenu vseh obtožencev zahvalil visokemu sodišču za potrpežljivost v dolgotrajnem procesu.
Točno ob 11. uri je predsednik proglasil, da je razprava zaključena in da bo sodba razglašena v ponedeljek ob 16. uri popoldne.
Včeraj popoldne je bila razglašena sledeča sodba:
Glavni obtoženec Janez Brodar je bil obsojen na leto in pol strogega zapora; Anton Umnik na 1 mesec strogega za-
pora; Ivan Štrcin je kaznovan z globo 900 Din:	Jemej	Vomtoerger na 1 leto
strogega zapora; Franc Grilc na 1 leto strogega zapora; Vinko Kos na 10 mesecev strogega zapora; Josip Loboda r.a 8 mesecev strogega zapora; Peter; Cerar na 6 mesecev strogega zapora; Tomaž Ogrin na 8 mesecev strogega zapora; Alojzij Ilija na 1 leto strogega zapora; župnik Matija Škrbec na leto dni zapora in France Gregorin na 6 mesecev strogega zapora.
Vsem obsojencem se v kazen šteje preiskovalni zapor. Ker so dejanja; zaradi katerih so bili obsojeni, politične narave, se vsem prizna častni zapor. Stroške sodnega postopanja morajo plačati obsojenci solidarno. Kazen bodo prestali v Sremski Mitroviči.
Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta
Nocojšnji nastop v Ljudski univerzi.
Komorni kvartet sestavljajo štirje mladi umefcniki-konservato-risti: Pfeifer Leon (I. viol.), Stanič Franjo (II. viol), Šušteršič Vinko (viola) in Bajde Oton (čelo). S svojimi dosedanjimi koncerti so dosegli povsod veliko priznanje. Mariborčani se jih gotovo še prav dobro spominjajo izza njihovega predlanskega nastopa, ko so zapustili pri mnogoštevilni publiki največje simpatije. A to je bilo skoraj pred dvem letoma ter je njihov napredek od takrat do danes uprav velikanski.
Svoj prvi letošnji koncert so imeli v ljubljanski Filharmoniji prašli petek. Igrali so skladbe Beethovna, Milojeviča in Debussyja. Milojevičevo suito za gosli in klavir sta igrala Leon Pfeifer in Reinhold Gallatia. Skladba je polna tež-koč, zahteva prvovrstno tehniko ter je delo enako za violinista in pianista. Odigrala sta suito s kolosalno tehniko in silno močjo prednašanja ter dosegla pri mnogoštevilni publiki vsestransko priznanje. Enako izvrstno je kvartet podal Beethovna, najbolj pa smo se ogreli pri Debussyju, katerega poedine dele (Asse-zo vif, Andantino) so morali ponavljati. Vsak posamezni član je zase umetnik, vsi skupaj pa so nam podali odlično, moj sirski izvedeno celoto, s čimer bi se, sko bi bilo financielno možno, prav lahko pokazali v tujini.
Že imena njih učiteljev-mojstrov: Jan Šlais, Emerik Beran, Janko Ravnik —
sama pričajo uspeh in so mojstri na svoje gojence lahko ponosni.
Upamo, da bo tudi današnji mariborski koncert komornega kvarteta odlično izpadel. Moralno itak bo, treba je tudi materialno. Menda se bodo mariborski krogi, ki toliko govore o mladini — naši bodočnosti, da treba mladini pomagati in jo bodriti itd., sedaj, sedaj ko nastopajo predstavniki jugoslovanske in tuje glasbene umetnosti, spomnili svojih besed in se zavedli svoje naloge in dvorana ne bo kazala strahotne praznote, kakor je to navadno pri nas, četudi živimo v znamenju boksa, nogometa in kina. Vedimo, da moramo podpirati svojo umetnost, četudi ne pridejo »zamorski« pevci, ki so ob svojem nastopu Odnesli težke tisočake. Še smo ljudje, ki znamo ceniti umetnost, bodisi domačo ali tujo. Umetnost je bila in bo mednarodna.
Vi, mariborski kulturni krogi, vi vsi, ki imate še zaupanje v mladino in njeno delo, in ti srednješolska mladina;, vi vsi se spomnite svojih dolžnosti in dokažite, kako znate ceniti umetnost in delo, dokažite, da imate še smisla za lepo!	D.	Cvetko.
Šport
Češkoslovaško smučarsko prvenstvo.
V soboto 4. t. m. je bil tek na 18 km. Startaio je 165 tekmovalcev. Za Jugoslavijo so startali Jakopič, Smolej in Šramel. Prva mesta so zasedli Čehi, in sicer 1. Barton 1:23.02, 2. inž. Novak 1:24.41, 3. Musil 1:25.34. Najboljši 'Jugoslovan je bil Smolej, ki je zasedel 31. mesto, Šramel je zasedel 101, Jakopič pa 103. mesto.
Arkadlj Averčenko:
Povest za rekonvalescente
Pri jutrnjem čaju je Nata Korzuhinova bazenno im vznemirjeno pogledala na taaža, ga pobožala z roko po glavi in vPrai§ala:
»Zakaj si neki tako rumen?«
Korzuhin se je začudil.
»Rumen, zakaj bi moral biti rumen,?« »Ne vem. Samo to vidim, da si rume-n° rumen. Tvoja barva mi nikakor ni volji.«
»Prav,« je obljubil Korzuhin. »Skrbel ^m> da se to ne ponovi.«
Korzuhin je vstal in odšel v službo. Cez dva dni zjutraj je žena zopet vsa emirna pripomnila.
»Ali veš, da si spet rumen... Tako ekam višnjevkast In sence ti je cime-barve.«
Korzuhin je bil ves izbegan.
Čud PTavi'®') ’ vranča ■ • • To je
■»Bržk«
;one ne boš smel piti. Pojdi k
zdravniku.«
»Vsi zdravniki so sleparji.«
»Vsi menda vendar ne. Semtertja le dobiš poštenjaka. Če hočeš, pokličem svojega doktorja, pri katerem sem se pozimi zdravila? Je zelo dober. Napišem mu pismo, pa pride k nam že danes po južini«
»Kaj, ali sem že tako... rumen in višnjev?«
»Grozno, grozno. Kar nekako zelen.«
»Saj sem se pravkar gledal v zrcalu. Kaj prav za prav vidiš na meni?«
»Tako...« je žena žalostno pripomnila. »Žena torej laže, a zrcalo ne laže? Zrcalo je torej boljše. Zakaj nisi potem vzel zrcala, čemu si ne urediš tako, da bi ti ono zjutraj kuhalo kavo, dp bi ti pripravljalo obed, te poljubovalo ta se vozilo s teboj v gledališče?«
»Daj, pokliči zdravnika...«
Po obedu se je pripeljal doktor.
»Pozdravljam vas, Natalija Piavlovna. Prejel sem vaše pisemce in precej pregledam vašega moža.
Preiskava ni bila dolga. Doktor je po-
trkal na prsi, mu pogledal jezik in prepričevalno rekel:
»Ne smete piti. To je za vas smrt.« »Kaj pravite?« je prebledel Korzuhin od strahu. »Kaj mi je torej storiti?« »Kaj pijete po navadi?«
»Nekoliko vodke, šampanjca, likerja...« »Vidite, pa prav vodke ne smete, pa tudi šampanjca in likerjev ne.«
»Ali je potemtakem še vredno, da živim?«
»Zakaj pa ne? Treba se je samo bolj baviti z duševnimi problemi.«
»No, se pa bom,« je obljubil Korzuhin
s kislim, prestrašenim obličjem.
*
»Kašljal si nocoj v spanju. Ali veš?«
»Ne, sem spal«
»Kašljal si. Pravim ti, da si kašljal, pa ne spal.«
»Kako neki, da nisem tega sam opazil?«
»Ker si .vendar spal, ne moreš tega vedeti. Na vsak način ti škoduje tobak... Dolgo že gledam po strani na tvoje grozne smodkei. Danes j^okHčemo mo-
jega doktorja, da te pregleda.«
»Čudno; ta prav včeraj so mi v zbornici povedali, da mi zavidajo moje zdravje...«
»A tako? Ker ti torej v zbornici pripovedujejo tako prijetne reči, zakaj se vendar ne odločiš ta se ne odpraviš v zbornico in čemu hodiš še domov. No, seveda, riba išče vedno večjih globin, a pri ljudeh... je tudi tako... prav pravijo ljudje; kakor riba ob led. Jaz se tukaj tolčem kakor riba ob led. Vsa izmučena sem in vznemirjena zaradi tebe...«
»Pokliči doktorja, pokliči!«
Doktor se je pripeljal ta ponovno po-trepal Korzuhina po prsih. Pokazalo se je, da je Nata prav mislila... Doktor ni preiskal nagega Korzuhina niti še od kraja do konca, ko je že plosknil z rokami ta je planilo iz njega:
»Oj, oj, vi morate pustiti tobak... Sicer boste imeli hudo neprijetne posledice.«
»Kaj mislite?«
(Se bo nadaljevalo:)
»Je imel srečo,« je dejal Disko pikro.
»Ako ne veste, kdo je Harvey Chey-ne, potem ne veste dosti — to je vs«. Kar obrnite ladjo, pa hitro nazaj.«
Harvey je menil, da je vsa Amerika poznala., bogastvo njegovetga očeta hi mu ga zavidala.
»Mogoče storim, mogoče pa tudi ne. Samo malo manj visoko govori. Kaj takega ne trpim.«
Harvey je slišal neko hehetanje, ki je prihajalo otd Dana, ki se je delal, kakor da bi imel opraviti pri nizkem sprednjem jamboru, in kri mu je šinila v lice.
»Bomo dobro plačali,« je rekel. »Kdaj pa mislite, da pridemo v Newyork?«
»Stploh ne zahajam v Newyork. Tudi v Boston ne. Mogoče, da zagledamo okrog septembra košček Amerike in tvoj oče — res mi je žal, da še nikoli nisem slišal o njem — mi po vsem tvojem govorjenju lahko da deset dolarjev. Lahko pa seveda tudi ne.«
»Deset dolarjev! Ej, poglejte, sem —« Harvey je segel v žep, da bi izvlekel svoje bankovce. Prinesel pa ni iz njega drugega kakor premočen zavoj cigaret.
»To pa ni zakonit denar, in je še slab za pljuča. V morje z njimi, pobič, in poizkusi še enkrat!«
»Ukradli so ga!« je zavpil Harvey razvneto.
»Torej boš moral počakati, dokler ne vidiš očeta, da me nagradiš?«
»Sto štiriintrideset dolarjev — vsi ukradeni!« je rekel Harvey in divje brskal po žepih. »Dajte mi jih nazaj!«
čudna izprememba je šinila preko trdega obraza starega Troopa. »Kaj neki bi ti v teh letih svojega življenja delal s stoštiriintridesetimi dolarji, pobič?«
»Bili so del mojega denarja za majhne 'Potrebe — za en mesec.« Harvey je m1* slil, da bodo te besede udarec, ki bo možaka zrušil, in v resnici je bil — P® posredno.
»Ej! En sto in štiriintrideset dolarjev je samo del njegovega denarja za majhj ne potrebe — in to samo za en mesec. Ali se ne spominjaš, da bi bil zadel ob kako reč, ko si pade! z ladje? Recimo, treščil ob kakšen drog?« Stari Hasken * ladje »Vzhodni veter« — je pričel Troop. kakor da bi govori sam s seboj — »sa je bil poteknil ob zapornici in butnil Z glavo ob glavni jambor. Kake tri tedn» pozneje je ta Hasken po vsej sili trdih d’a je bil »Vzhodni veter« bojna ladja, w uničuje trgovino, pa je napovedal voj* sko otoku Sable Islandu, ker je bil angleška last in segajo njegove sipine Vre‘ daleč v morje. Za ostali del vožnje s® ga zašili v rjuhe, da so samo glava h* noge gledale iz nje, no, in sedaj je doma. kjer se igra z majhnimi lutkami iz cunj-Zmešalo se mu je.«
(Dalje prihodnjič.)
ka 138 metrov, vsaka stran pa je dolga 215 metrov.
Piramide so sestavljene iz velikih kvadrov granita. Ti kvadri so tako veliki, da so kakor cele hiše im je pravo čudo, na kakšen način so mogli stari egiptovski graditelji spraviti te velikanske in sitkiio težke kooke na kraj, kjer so gradili piramido, in kako so jih dvigali v višino preko 100 metrov. Stari Egipčani niso imeli ne parnega ne električnega dvigala, pa so vendar velikanske tovore dvigali do velike višine. Delali so pa to na kaj primitiven in lahek način. Brez števila, sužnjev, dostikrat po več tisoč, je mesece in mesece klesalo in dolblo pečine, preden so izklesali kos granita.
Po posebnih klančinah, ki so bile do 800 metrov dolge, so potem vlekli po lesenih tirnicah takšen kvader centimeter za centimetrom naprej, dokler ga ni-
so povlekli na kraj, kjer so gradili pira^ mido. Kvader so dvigali kvišku r.a ta način, da so mu podložili najprej lesene sani, ki so jih gugali in jim podkla-dal-i deske, dokler jih niso spravili tako visoko, kakor je bilo treba. Dasi je gradilo piramido po več desettisoč sužnjev, je vendar trajalo po več desetletij, preden je bila dograjena.
Še vedno pa ne vemo, kako so v> piramidi delali sobice in hodnike, vendar je verjetno, da so jih naredili šele potem, ko je piramida že stala. Velikanski obeliski, četverooglati visoki stebri, ki so izklesani iz enega samega kosa, in ratzne druge podrobnosti, ki so v piramidah samih ali pa v njih neposredni bližini, vzbujajo še danes občudovanje inženjerjev. To so mojstrska dela inže-njerske delavnosti in najgrandioznejši inženjerski uspehi vseh Časov.
Rudyard Klplmg:
Milijonar in niegov sin
Hz angleščine prevedel Josip Poljanec.)
»Dobro- jutro — dober popoldan bi moral reči. Skoraj ves dan si spal, pobič,« se je glasi pozdrav.
»Dobro jutro,« je odvrnil Harvey. Ni mu bilo všeč, dai mu je rekel pobič; ker so ga rešili, da se ni utopil, je pričakoval, da bodo imeli sočutje ž njim. Njegova mati je bi vselej v smrtnem strahu, samo da je imel mokre noge; ta mornar pa ni bil videti nič kaj razburjen.
»No, sedaj pa povej, kako je bio. Božja previdnost je bila vmes. Kako pa ti je ime? Pa odkod? Bojim se, da iz Evrope.«
Harvey mu je povedal svoje ime, ime parnika, pa kratko zgodbo nesrečnega dogodka, in je končal z zahtevo, da ga naj brez odlašanja peljejo v Newyork, kjer bo oče plačal vse, kar bo kdo zahteval.
»Hem,« je dejal obriti možak, docela neganjen oib koncu Harveyjevega govora. »Ne morem reči, da imamo kako posebno mnenje o mornarju ali celo fantu, ki pade ob popolnoma mirnem morju s take ladje. Najmanj pa, ako se izgovarja, dla je imel morsko bolezen,«
»Izgovarja!« je zavpil Harvey. »Mar mislite, da bom za šalo padel v vašo
umazano majhno lupino?«
»Ker ne vem1, kaj si ti misliš z besedo šala, lahko tako govorim, pobič- Ako pa bi jaz bil ti, ne bi dajal grdih imen ladji, ki je bila po božji previdnosti sredstvo, da si se rešil. Prvič je tako psovanje grdo. Drugič žali moja čuvstva — in jaz sem Disko Troop, kapetan ladje. Tukaj smo iz Ploucesterja, kar pač še ne veš, kakor vse kaže.«
»Ne vem in mi je tudi vseeno,« je odvrnil Harvey. »Hvaležen sem, kajpada, da sem se rešil im tako dalje, ampak jaz vam želim dopovedati, da me čimprej popeljite v Newyork, ker se vam bo tem bolj izplačalo.«
»Kaj praviš?« Troop je dvignil kosmato obrv, iznad jako milega modrega očesa.
»Za dolarje gre, mislim,« je dejal Har-vey, vzradoščen ob misli, da je narejal dober utis. »Lepe dolarje.« Vtaknil je eno roko v žep in nekoliko pomolil trebuh naprej, kar je vedno rad storil, kadar se je hotel postaviti. »S tem, da ste me potegnili v čoln, ste zadeli tako terno, kakršne še niste v vsem svojem življenju. Edini sin sem, ki ga ima Harvey Cheyne.«
Kako so stari Egipčani gradili piramide
Tehnika in mehanika pred petimi tisočletji
Do nedavnega časa ni bilo znano, na kakšen načini' so stari Egipčani, ki so jim bili na razpolago samo primitivni pripomočki, gradili piramide in grobnice za svoje faraone in dostojanstvenike.
Piramide so, kakor vemo, velikanske zgradbe, v katerih so Egipčani shranjevali maziljena trupla svojih faraonov-Največja doslej znana piramida je Keopsova, ki je bila zgrajena pred več ko 5000 leti. Piramida je visoka 146 metrov, vsaka stran na vznožju pa je dolga 233 metrov. Po velikosti je na drugi stopnji Hefrenova piramida, ki je viso-
Mali o
Rasno
VSI KUPUJEMO
in prodajamo dobre knjige, starinski porcelan, kakor vaze, figure, servise, zlat nakit, srebrnino, svečnike, nastavke, bronaste predmete, pohištvo, obleke, godala itd. v Grajski starinarni, Trg svobode 1 — kajti tam Je najboljše. 443
GOSTILNA »DRAVOGRAD«
Maribor, Smetanova ul. 54, toči prvovrstna vina In pivo, (steklena veranda), topla in mrzla jedila, bilard na razpolago. Za obilen obisk prosi gostilničarka J. M. Nekrep. 731
PRODAJAM AFRIK.
žimo, perje, po najnižjih cenah. Ferdo Kuhar, tapetnik, Vetrinjska ulica 26.	744
JOS. TICHY IN DRUG.
Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel, 27—56, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencov, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po konkurenčni ceni.	519
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdko V. Weix1.
Prodam
NA PRODAJ
omara za obleko In perilo y zelo dobrem stanju. Vprašati y Dr. Karl Verstovškov! ulici St. 6. II. nadstr. vrata 19 193
Sobo odda
DELAVCA ALI DELAVKO
sprejmem na stanovanje in hrano. Ciril Metodova ul. 17. Studenci.	796
GOSPODIČNO
sprejmem s 15. marcem na stanovanje in hrano. Gajeva ulica 4. Maribor.	794
LEPO SOBO
oddani takoj pri igrišču SK. Rapida, uradniku ali oficirju. Obmejna c. 16, pritličje (pri Kadetnici).	79	2
OPREMLJENO SOBO
oddam gospodični. Loška ul. 5, I., vrata 10.	777
SOBO
eventuelno sobo s štedilnikom oddam. Pogoj:	odkup
pohištva proti plačilu v gotovini. Pismene ponudbe pod »3500« na upravo lista, 742
Stanovanje
TRISOBNO STANOVANJE
iščem po možnosti v centru mesta s 1. majem. Naslov v upravi »Večemika«. 900
VEC STRANK IŠČE STA-NOVANJA.
2- in 3-sobna, za 1, april. Prijave na upravo pod značko »Nujno«.	736
Službo išie
KONTORISTINJA
išče popoldansko zaposlenje v pisarni. Ponudbe pod »15. marca« na upravo lista. 793
Posolilo
KATERI MARIBORČAN
bi bil voljan dati Din 30.00 posojila na vknjižbo na prv mesto, lepega malega pose stva, za gradnjo nove dvosta novanjske hiše pri mest Mariboru. Naslov v uprav Večernika.	79
VEČJO VSOTO DENARJA
posodim brezobrestno tistemu, kdor mi preskrbi primerno službo. Pismene ponudbe na upravo lista pod značko »Garancija«.	791
Znanja želi
LOČENKA.
varana v zakonu, se želi seznaniti s treznim, delavnim gospodom v starosti 35 do 45 let v svrho skupnega gospodinjstva. Dopise na upravo »Večernika« pod »Sreča«.
795
ŠIVILJE
NE POZABITE, DA IMA KNJIGARNA
TISKOVNE ZADRUGE V MARIBORU
NA ALEKSANDROVI C. 13 NAJLEPŠE
MODNE LISTE
»Vi pa mnogo Citate!«
»Da vselej, ko se moja žena oblači, vi** mem knjigo v roko!«
Oblastveno dovoljena
razprodaja
od 3« marca 1933 dalje.
Radi opustitve trgovine se bo prodajalo blago po globoko znižanih cenah«
Ne opustite radi tega prilike za nabavo najcenejšega blaga v moji bogato sortirani zalog* Prodajalo se bo kamgarn za gospode angleškega in češkega izvora, lepi deseni za športne obleke, blago za trenhcoate, blago za damske obleke vseh vrst: er epe de chine, crepe satin, crep faile, vzorčasta svila, bombažno in končeno sukno za domače obleke, različna konfekcija za gospode, približno 200 vrst krzna, frenge, zephire, popeline za perilo in drugi različni predmeti.
Kot plačilo se bodo sprejemale tudi hranilne knjižice. Dosedanjim odjemalcem se bo izplačilo izjemoma dovolilo v obrokih«
Popust 20-50%
L. Ornik, Maribor
trgovec
Koroška cesta št. 9
Izdeja konzorcij »Jutra« V Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik; RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO. DETELA v Mariboru