f Izhaja vsako soboto zjutraj. Uredništvo „Zarje“ je v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu. Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Poštno - hranilničnega računa štev. 64439. v J Upravništvo„Zarje“ je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje' je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3. Posamezne številke po 6 vin. Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust. V______________________V prvi korak. V tej volivni dobi je bil najvažnejši shod brezdvomno oni, ki se je vršil pretečeno nedeljo dne 20. t. m. ob 11. uri predpoldne v dvorani obrtnega društva pri svetoivanski cerkvi. Ta* volivni shod ima svojo zanimivo zgodovino, katero hočemo v naslednjem podati svojim čitateljem in somišljenikom. Dva tedna pred volitvami se je zbralo pri sv. Ivanu približno 60 volivcev, k' so sprejeli resolucijo naslovljeno na odbor političnega društva „Edinost“, ki je vodil do tedaj vse predpriprave za volitve. V tej resoluciji so svetoivanski volivci izjavili, da se sicer ne strinjajo s programom polit, društva ■..Edinost“, da pa v očigled nevarnosti slovenskih kandidatur v drugem °kraju in v izogib cepljenja slovenskih glasov izražajo željo, naj politično društvo sprejme kot kandidata nioža, ki ga bodo določili naši somiš-Ijeniki, ob enem pa naj se takoj razglasijo kandidature. Odbor političnega društva „Edinost“ je na to resolucijo odgovoril, da sprejme z zadovoljstvom na znanje našo rodoljubno željo, da bi se slovenski glasovi ne cepili in je izjavil, je pripravljen pogajati 8 e z nami o tej zadevi v času in kraju, katerega lahko mi določimo, dostavil je odbor političnega društva ■■Edinost“ samo še željo, da bi se ti dogovori vršili po končanih volitvah ^ II. voli vnem razredu, ker so od-«Orniki in zaupniki preobloženi z de-;°rn in ker bi se mogla rečena pogajanja vršiti itak le glede kandidatov V 1. voliv. razredu. Na sestanku, ki se je vršil dne 15. t. m. so naši zaupniki ponudili kandidaturo g. Josipu Višnjevcu, po-H^tniku iz sv. Ivana, ki jo je tudi 8Prejel. Na istem sestanku je bilo izbijeno tudi odposlanstvo treh vo-lv°ev 1. vol. razreda, ki je imelo ^alogo stopiti v pogajanja z g. dr. к-ybarem, kot predsednikom politič-__________________________________ nega društva „Edinost“. Ker je bil pa g. Dr. Rybar zaprečen, (odpeljal se je na Dunaj) se je naše odposlanstvo pogajalo z g. Alojzijem -Goriu-pom, kot podpredsednikom političnega društva. G. Al. Goriup je izjavil, da politično društvo „Edinost“ ne more več odstopiti od svojih kandidatur za I. volivni razred II. okraja ker da ni več časa za to. Apeliral je na naše rodoliubje in z ozirom na nevarnost slovenskih mandatov v tem okraju prosil, da umaknemo kandidaturo g. Višnjevca. Nato prošnjo je naše odposlanstvo, v svesti si velike nevarnosti slovenskih mandatov umaknilo rečeno kandidaturo. Izjavilo pa je naše odposlanstvo, da se ne umakne nobeni osebi na ljubo in da ne žrtvuje nič na svojih načelih, temveč da stori to za sedaj le z ozirom na nevarnost narodne stvari. — Dalje je zahtevalo odposlanstvo od političnega društva „Edinost“, naj se nas nima nič več za škodljivce ali celo za izdajavce naroda ter naj se v slučaju da zmaga laški kandidat, ne vali krivda na nas. Konečno je zahtevalo naše odposlam tvo od g. Al. Goriupa, naj upliva na to, da prenehajo osebni napadi na nekatere naše somišljenike, sicer pa da je vsakemu prosto staviti naša dejanja pod nož najostrejše kritike, ker so javna in poštena. G. Al. Goriup se je zahvalil poslanstvu za rodoljubje, ki ga je pokazalo, in obljubil, da se bodo naše želje upoštevale Vsled tega dogovora se je tudi vršil potem v nedeljo omenjeni shod. Potem ko je g. Hlač pozdravil zbo-rovavce, je podelil besedo g. Antonu čoku, svetoivanskemu kaplanu, ki je navzočim volivcem razložil, kako so se vršila pogajanja in zakaj smo umaknili svojo kandidaturo. G. čok je odkrito povedal, da ni pristaš «Edinosti», toda ker je slovenska stvar v nevarnosti, samo zato ne bodo ne on ne njegovi somišljeniki za sedaj gledali na to, so li kandidatje, ki jih bodo volili, njih politični prijatelji ali nasprotniki, ampak volili bodo samo Slovence. Konstatiral je govornik dalje, da je politično društvo «Edinost» s tem, da se je spustilo z nami v pogajanja, pripoznalo nas kot drugo politično strujo med tržaškimi Slovenci. Zato je zahteval, naj se nas več ne omalovažuje, ker smo postali faktor, s katerim morajo računati. G. Dr. Rybar, kot predsednik političnega društva “Edinost“ je odgovoril, da z zadovoljstvom vzame na znanje našo izjavo in je obljubil, da zastavi ves svoj upliv, da se upoštevajo naše želje. Na to se je bavil z laškim protikandidatom Dr. Cima-dorijem, ilustriral njegovo ljubezen do okoličanov in slov. delavcev in prosil volivce, naj vsi kot en mož glasujejo za slovenska kandidata. Oglasilo se je še več govornikov, med njimi tudi novoizvoljena poslanca g. Bjcker in g. dr. Pertot, nakar je gospod Hlač zaključil ta vele važni shod. To je prvi korak, ki ga je storila naša stranka na tržaškem v javno politično življenje; pokazala je, da je činitelj kojega bo treba v bodoče upoštevaj. — potreba duha. Duh je, ki oživlja. To velja ne le za fizično življenje telesa, ampak tudi za moralno življenje in javno delovanje. Duh je potreben v javnem sevalnem političnem življenju. Brez duha ostane beseda le mrtva črka, ki ubija. Delovanje na socialnem in političnem polju, je ako nima duha, slično gramofonu, ki daje od sebe tu-intam tudi lepe glasove, prinaša naj-lepše komade in govore . . . toda ne svojih. Ko si ga bolje ogledamo, vidimo pred sabo le mrtvo mašino, ki zapoje za nekoliko krajcarjev krasno gregoriansko melodijo in za njo kak umazan tingl-tangl „štikelc“. Takemu mrtvemu gramofonu, ki s svojim hripavim glasom vleče k sebi nerazsodno maso in . . . „mularijo“, ki ga z veseljem posluša, le da sliši nekaj nenavadnih glasov, je tudi slično delovanje onih politikov, ki bi hoteli rešiti ljudstvo z nekoliko stokrat ponavljanimi frazami, ki pa so in ostanejo brez duha, torej mrtva črka. Zakaj pa je to delo brez duha ? Zato, ker ga nimajo niti voditelji sami. Večkrat smo že povdarjali, kakega duha si mi želimo. Vsakemu duhu ne moremo verjeti. „Ne verujte vsakemu duhu, ampak preiskusite duhove, če so iz Boga“. — Pri vsakem javnem podjetju, pri vsaki struji se moramo vprašati, ali ima takega duha, ki je od Boga. Ne vprašamo toliko po besedah, ampak po duhu. — Kakor ne pride vsak k Bogu, kdor pravi: „Gospod, Gospod“, tako ni tudi vsak, kdor se ^uradno priznava za katoličana, že radi tega res katoličan. Fiat applicatio brez vsake [zamere na naše tržaške razmere: Ce je kaka bratovščina pod zaščito blagovestnikov, ki so svetniki katoliške cerkve, pa objavlja svoje reči v listu, ki je nasproten isti katoliški cerkvi, mari je v taki bra-to ščini pravi duh ? Ce bi komu ta naša opazka ne dišala, mu je slobodno .... prijeti se za nos. Isto velja tudi za vse tiste gospode, ki so teoretično vedno za „katolicizem“, praktično pa gredo na limanice liberalcem, ker ti le znajo ob gotovih prilikah in eventuelno v kaki privatni uri reči, da so katoličani. Seveda znajo iti tudi k maši, posebno ob bolj slovesnih priložnostih, ko je navada, da po maši povabi duhovnik take gospode še h kosilu. J oda duh, duh . . kje je katoliški duh ? Ne v kosilu z duhovniki, tudi ne v tem, da gre kdo uradno v cerkev, še manj pa v tem, da je kdo vpisan v matrikah kot katoličan. V dejanjih se mora kazati pravi duh! Pokazati se mora v zasebnem življenju, v družini, politiki. Naj kdo nosi črn kolar in naj bi imel pod vratom tudi vijoličast kolar, naj hodi k maši ali pa naj mašuje, če v politiki gre z liberalci, ta nima pravega duha in mi ga ne moremo braniti. LISTEK Korejska brata. krtica iz misijone v jv Koreji. Mandarin pove, da je zvedel od svojeg 6l,»a, da se uči na Kirnovem selskem dvore ^ka nova religija. Še pred odhodom poslat cev v Peking so tam poučili celo dečke j ™menitih rodbin po neki tuji knjigi o noi 'digiji, in tudi učitelj King je storil to, t titl dobro ve. „Knjiga mi je znana !“ zakliče Laolu i logove oči se mu kar zaiskre od jeze. „Imar ,jlepis od nje; saj jo razširjajo že od šest petletnice velikega mandarina sem, pra p°r ti praviš, iz Kirnove hiše, zlasti nj< pa .sestra. SP'89'!* 80 j° zapadni hudiči, ^ .пјčesar v nji v treh stopinj zamaknjenji ■ 8tirih najvišjih resnicah, o petih življenski (jph, o šestih oblikah najvzvišenejše mc rpti, o sedmih svetih osnovah, o osmi Lv1!$ah oproščene misli — kratko, ničesar to u m nauku Bude! Ta stari norec Čaj pe j ludičevo delo vtihotapil prepovedanim pc šP v deželo. Jaz bi se že pred tvojim vzvi jPP sodnim stolom pritožil proti njemu i temu ošabnemu Kimu, ki naj jih pahn bj r a Za njihovo pregreho na dno pekla, at- °VraS •■ ö -----J o — | dol> v1^9’ velikega mandarina, ki ščiti h Zai . eze — naj si izmisli peklenski vlad prav posebno muko!“ )цеи "tb mu privoščim po smrti!“ reče L Živ ' poda prav tako mu želim, da ga hi p. zadene kazen za njegov napuh. Ali i nPČ pisal, da se ne spodobi za so nika piti toliko saki ja, kakor delam jaz To predrznost bi mu rad še enkrat z obrestmi povrnil“. „Toda povej mi, kaj naj pa storimo proti njemu? Saj je vsemogočen pri našem kralju !“ „Hm, najbolje bo, da se povedo kralju gotove stvari na pravi način, in raditega sem prišel k tebi, da se nekoliko posvetujeva“, odvrne Lamen. Nato pove mandarin — prej seveda še nekoliko pokusi sakija — boncu, ki ga verno posluša, dogodek z zabojem, iz katerega je vzel včeraj njegov sin rožni venec. Mladi Lamen, ki se je medtem sprehajal z bonci po vrtu, mora priti v lopo in še enkrat povedati ves dogodek; pokaže seveda tudi rožni venec najvišjemu boncu. Ta pa povzdigne ves ogorčen roke proti nebesom, zlasti ko zagleda mali medeni križec, ki visi na koncu. Za nič na svetu ne prime za to čarovnijo, tako da fantu in mu ukaže, naj zavije rožni venec v posvečen rižov papir, sam pa naj se potem umije v svetem ribniku devetkrat; šele potem sme prisesti k bogato pogrnjeni mizi, ki so jo medtem pripravili gostu, ko bo očiščen. „Misliš li, pobožni bone, da pripravi grda zloraba poslanstva in oskrunjenje kraljevega pečata kralja do tega, da kaznuje primerno velikega madarina in vse, ki so se udeležili tega zločina?“ vpraša končno Lamen. „Mislim da, zlasti še, če se reče, da sta Kim in njegov sin v sporazumljenju z velikim mandarinom pridržala poln zaboj naj-dragocenejš h daril, ki jih je cesar namenil našemu kralju“, odvrne Laolu. „Toda kaj sem se domislil — ali ne bi bilo dobro, da bi dali to čarovnijo, ki jo je vzel tvoj sin iz zaboja, ponarediti našemu zlatarju, ki naj bi naredil prav tako stvar iz dragocene zlate žice in iz pravih biserov? Potem pa predložimo kralju to dragocenost kot dokaz, da so bile v onem zaboju res take dragocenosti“. „Ni napačna misel. Seveda moj sin mora potem priseči, da je vzel iz zaboja to dragocenost ? Hm, nekoliko sitna je stvar, toda —“ „Toda edina pot, po kateri spravimo velikega mandarina in vse njegove pristaše s poti in prideš potem ti, moj prijatelj, na njegovo mesto. Sedaj pa k pojedini, nas že vabi zvon“. Laolu pelje mandarina, ki privoli v ta zloben načrt, k bogato obloženi mizi, ki stoji v hladni dvorani. Marsikak kozarček sakija se je izpil na to, da se posreči načrt, in so bonci prav storili, da so naročili nosilnico za mandarina v tiho stransko ulico, v katero se pride iz samostana skozi stranska vratiča; na svojih lastnih nogah bi namreč prvi sodnik pred meščani glavnega mesta igral preveč čudno vlogo, ko je zapuščal ves pijan samostan boncev. Vil. Prva krščanska občina. Lepi dnevi so se naselili na Kimovi selski dvorec. Peter, novokrščenec, pripoveduje vsem prijateljem in znancem, ki ga obiščejo, od Pekinga in zlasti o častitljivem škofu Govejskem, njegovih misijonarjih, o krščanski cerkvi, ki jo je sezidal cesar Kangi in o vzvišeni službi božji, katere se je ude ležil. Oče njgov je vedno pri svojem prijatelju, pri velikemu mandarinu, kateremu mora to in ono narediti. "Zato sprejema Peter vse obiske in zelo rad pripoveduje o tem in onem. Peter je namreč zelo zgovoren in porabi v prvi gorečnosti izpreobrnenca te vsakdanje priložnosti, da oznanuje vsem obisko-vavcem Kristusovi nauk ali nauk Gospoda nebes, kakor ga imenujejo. Pri tem mu pa zelo pomagajo podobe, ki so v razlago katekizma. Velike barvane podobe kažejo stvarjenje sveta, raj, greh prvih staršev in njegovo posledico, potem rojstvo, življenje, smrt, vstajenje in vnebohod Jezusa Kristusa, poslednjo sodbo, nebesa in pekel. Te podobe razkazuje po vrsti svojim Korejcem, ki jih zelo občudujejo, zraven pa razlaga njih pomen in vseje tako večkrat kako seme v sprejemljiva srca. In kmalu govore v vseh krogih glavnega mesta o nauku Gospoda nebes, o njegovem mladem oznanjevavcu in o podobah, ki jih še nikdar niso videli na Koreji. Vedno novi obiskovavci prihajo, katerim mora kazati podobe in jih razlagati, mnogi žele slišati tudi kaj o nravoslovju te zapadne religije in se dado poučiti o sredstvih milosti, s katerimi nam podeluje sin Božji moč, da moremo iz-polnovati njegov vzvišeni zakon. In pri tem mu dobro služijo podobe sedmih zakramentov. — Končno izjavijo mnogi, da trdno verujejo v nauk Gospoda nebes, ki sem jim zdi v vseh rečeh lepši in pametnejši nego Budovi nauk in da so pripravljeni sprejeti sv. krst. r Pri tej priložnosti moramo .pribiti ad perpetuam rei memoriam, da „Zarja“ nima nikakor namena kedaj braniti ali pomašiti blamaže, ki jih bodo nekateri gospodje doživeli (še prej ko mislijo) radi svojega simpatiziranja z liberalci. Naj se ne obračajo tedaj do „Zarje“ kot katoličani ali kaj več, ker „Zarja“ zna prizanašati osebam, ne pa braniti zmot, ki sedaj škodujejo njenemu programu in ki se bodo maščevale na onih gospodih, ki imajo za nas v najboljem slučaju le pomilovalen posmeh. Veniet fjnis, finis veniet. Pride konec, konec pride in tedaj se bode videlo, da je vse delovanje, ki je brez katoliškega duha, bilo že v začetku mrtvorojeno dete ali pa hripav gramofon. Mislimo, da bodo nasprotniki „Zarje“ sami priznali, da imamo katoliški program, pač še več kakor priznali, saj so prav radi tega naši nasprotniki. Ti nasprotniki nam povzročijo sicer dosti težav, ampak bojimo se jih ne, ker smo prepričani, da je duh, v kojem delujemo, pravi. Ta duh pa je katoliški duh in kot tak nepremagljiv, neumrjoč. Naj nas napadajo od katerekoli strani, dokler imamo. tega duha v sebi, ne bomo podlegli, ne bomo umrli, ker duh je, ki oživlja. V boju proti temu duhu najdejo smrt njegovi nasprotniki, naše delovanje pa najde v tem duhu pravo življenje. Torej le v boj, le v boj proti nam! Sestanki duhovščine. (Povodom razpošiljanja pravil „Sodalitatis“.) Uredništvo vrlega hrvatskoga lista v Spljetu „Ban“ je bilo pred časom razpisalo vprašanje: Kaj je katoličanom v Dalmaciji najbolj potrebno ? Največ odgovorov na to vprašanje se je glasilo : Organizacija duhovščine. Razlog tej potrebi je čisto priprost : Duhovniki so v kulturi in vzgoji naroda prvi in najvažnejši faktor, in če so ti dobro orga nizirani, potem se da vse v narodu dobro organizirati. „Dan“ poroča potem o tozadevnih poskusih v Dalmaciji sledeče : Počelo se je z okrožnimi sestanki duhovščine na otoku Brač in v spljetski škofiji. Temelj je že položen, treba je zdaj samo vrhu zidati. Že v prvih sestankih se je pokazalo, da so velike koristi. Tu se duhovniki medsebojno posvetujejo, dogovarjajo, podajajo drug drugemu navodila v vseh aktuelnih vprašanjih in tako dospe do jednotuega mišljenja in delovanja. To pa znači veliko, da zelo veliko. Sovražnik svete vere je močan tedaj, če ni med duhovščino edinost v mišljenju in delovanju. Nasprotno pa se mora sovražnik umikati tam, kjer je duhovščina vseskozi enotnega duha, kakor se to opaža v vzorni deželi bratski Sloveniji. Moč vse bodoče organizacije v ljudstvu se mora konečno naslunjati na organizacijo duhovščine. Kako si to mislimo ? Prva dva, ki sta postala po sv. krstu otroka božja, sta bila seveda Petrova bratranca Jan in Kvan in njihova mati. Petru nista dala preje miru, da jih je že v prvih tednih po svoji vrnitvi iz Pekinga krstil. — Dečka sta bila seveda dobro pripravljena, njih mati se je pa tudi odlikovala z natančnim znanjem katekizma. Poleg tega so bili vsi trije polni otroške pobožnosti in trdne vere. Z gorečo molitvijo pred svetinjo brezin adeža spočete Device, pred katero so že tolikrat klečali, se pripravijo1 za" sv. krst in ko jih Peter potem, ko so se odpovedali hudiču in vsem njegovim delom in so izpovedali svojo vero, krsti v imenu Očeta in Sina in sv. Duha, se vsi zjokajo od veselja. Pri sv. krstu dobi mati ime Marija, Jan ime Pavel in Kvan Jakob. „Zdaj smo otroci Božji in velike Gospe !“ zakliče Marija po sv. krstu. „Zdaj moramo živeti kot otroci Božji in biti pripravljeni, če treba tudi umreti za našo vero!“ Nato se vsi trije prvi novokrščenci objamejo. Tem trijem sledita kmalu Petrova prijatelja Pirki in Kimi nekaj drugih prijateljev se pa še nekoliko obotavlja, ker imajo še nekaj pomislekov o skrivnosti presvete Trojice in podobnim naukom krščanske vere, ki jih ne more pojasniti slabi človeški razum. Toda goreči Pirki jim kmalu prežene te dvome in jih pouči, da je popolnoma naravno, da človek ne more doumeti in pojmiti bistva Božjega in da bi vera imela malo zasluženja ako bi njene nauke z našim umom popolnoma dognali in pojmili. In da da vsem svojim nrimteliem dober zsled. noprosi prvi za sv. V jedni vasi na deželi se snide, recimo 10 ali več bližnjih župnikov in’drugiKduhov--nikov. Jeden izmed njih poroča n. pr. o dobrem tisku. Po referatu se otvori debata in všakdo pripoveduje n. pr kateri slabi časniki prihajajo v njegovo župnijo, kako je poskušal odstraniti iz vasi te časopise in s kojim uspehom. Drugi morda pripoveduje, kako je našel morda v celi svoji župniji dva ali tri kmete, ki so si naročili in počeli razširjati dobre časnike. Tretji zopet pravi, kako on kot i over-jenik katoliškega glasila piše vsaki teden v ta list kako malo notico iz domače vasi in kako radi ljudje take domače reči prebirajo. Na drugem sestanku se razpravlja morda o pogostem sv obhajilu. Jeden navzočih referira o papeževem dekretu in dostavlja koliko se je dal prakticirati v njegovi župniji. Drugi pripoveduje, kako se mu je to posrečilo s pomočjo mladine. Toliko ima že dobrih mladih ljudi, da jih gre vsako nedeljo po par k sv. obhajilu. Ti mladi so župniku prava dema roka v procesiji in v cerkvenem petju. Pa kako jih je pridobil in navdušil 1 O Božiču in predpustu jim je priredil predsta. e z deklamacijami in sličnimi poštenimi zabavami. Fantom so sledila dekleta, ter pristopajo prav rade k božji mizi. V župniji je tudi nekaj deklet, ki vsak teden cerkev skrbno osnaži jo. Tudi molitev rožnega venca se je po teh mladih ljudeh udomačila po hišah. Starejši ljudje so se pa po navodilu svetega O'e ta lotili poučevanja mladine v verskih resnicah. Za eno leto je v fari izgledalo čisto drugače. A glej, v to vas je prišel nasprotnik iz mesta. Prišel je, da jim otvori posojilnico in ustanovi konsumno društvo. Župnik zve za to namero pa koj opomni svoje vaščane, da jim v vasi ni treba ljudi od zunaj, posebno pa ne takih, ki so njih veri nasprotni. Lepo pouči ljudi, kako bi si lahko sami kaj takega napravili. Kar ne more storiti sam, to preskrbi „Zadružna zveza“ in kmalu imajo v vasi svojo lastno posojilnico in župnik je rešil vas gotove pogibelji. Še so se pozneje oglašali emisarji iz mesta," a zaman. Tako bodri s svojimi skušnjami duhovnik svojega sobrata. Vsakdo se potem privadi, da se ne loti v javnem življenju nobenega podjetja, če se ni Ipoprej posvetoval s svojimi sobrati na mesečni konferenci. Ih narod spoznava tako svoje duhovnike ter zastonj lažejo potem nasprotniki, da je treba ločiti med duhovnikom v cerkvi in izven cerkve. Ljudstvo tako organiziranih duhovnikov ostane z njimi tesno združeno, udano jim je v cerkvi in izven.cerkve tako, d", iih ne more razdvojiti niti najbolj prefrigan sovražnik. Kar trdi spljetski list o „vzorni bratski zemlji Sloveniji“, žal ne velja brez izjem. — Naš trdi Kras, naša okolica in naša tužna Istra še ni tam, kjer bi morala biti, v kršč. taboru ostale Slovenije. Pred kratkim pa je naš škof razposlal med svojo duhovščino pravila „Sodalitatis Ss. Cordis Jesu“ na ogled in izjavo glede shajanja v posameznih okrajih. Prečitali smo ta pravila in rečemo, da so izborna, res delo vredno tako velikega moža, kakoršen je bil blagopokojni kardinal Missia. „Zarja“ sicer ni nabožno glasilo, vendar pa to akcijo med duhovščino z veseljem in navdušenjem pozdravlja. Skrajni čas je, da se duhovščina mesečno shaja v odkritosrčnih prijateljskih sestankih na posvetovanja o aktuelnih vprašanjih. Potem bo začela tudi po odrevenelih žilah naših ljudi začela teči nova sveža in čista kri verskega življenja in delovanja doma in javnosti. Naj bi se naša duhovščina vzgledovala na svojih sobratih po ostalih slo- krst, na kar ga krsti Peter na ime Janez in hkrati ž njim Kima na ime Tirane Ksaverij; kakor je umrl ta veliki apostol Kitajske in Japonske za svojo vero, tako hoče tudi Kirn vse svoje življenje žrtvovati Kristusovemu nauku. Tisti pa, ki je najbolj dvomil nad resnicami krščanske vere, učitelj King, sledi takoj tem trem novokrščencem, ko se prepriča o ničevosti svojih ugovorov in prosi za ime Tomaž, ker je tudi temu apostolu pregnal Gospod vse njegove dvome. Tako so kmalu vsi Petrovi znanci in prijatelji, ki so preje tvorili društvo „morske rože“, krščeni, ona mala peščica tistih pa, ki nimajo toliko poguma v sebi, da bi proti zakonom dežele sprejeli tujo religijo, izstopijo iz društva, ki postane tako nekaka družba za razširjenje krščanstva. Korejci so veliki prijatelji veselic in si štejejo v čast, ako morejo napraviti ali pa posetiti veliko veselic To je bilo razširjenju krščanske vere v veliko korist. Peter in njegova prijatelja Janez in Franc Ksaverij, vsi iz imenitnih plem-ških rodbin, so na vse kraje povabljeni in njih gorečnost ne zanemari nobene prilike oznanjevati sv. vere. To pa delajo s tako spretnostjo in s tako vnemo, da pridobe krščanstvu kmalu veliko število iz najboljših družin. Tudi žene in dekleta, katerim je po korejskih šegah strogo prepovedano pohajati družbe moških, zvedo kmalu po materah in sestrah novokrščencev o Kristusu in njegovi veličastni materi in kmalu e e dado tudi od njih mnoge krstiti, ki razširjajo, potem krščanski nauk prav tako vnelo kakor. Peter, Janez in Franc Ksaverij. Vsem pa sveti s venskih deželah, kjer je tvorila organizacija duhovnikov trdno podlago, na kateri občudujemo danes krasno zgradbo prave narodove svobode. — 4 Proti pijančevanju. Da je pijančevanje grozna rana v družabnem življenju, je resnica, katere ni treba dokazovati. Mnogo kongresov in društev je vstalo proti zlorabi alkohola, zdaj pa pride konečno vendarle tudi vlada s tozadevnim načrtom na dan. Vlada hoče najprej skrčiti število krčem : seveda „oštirji“ s tem ne bodo zadovoljni, toda za splošno dobro bodo morali že tudi oni kaj žrtvovati in ako pomislimo na človekoljubnost nekaterih, mislimo, ' da bode to radi storili. Število krčem bo stalo v določenem razmerju s številom prebivalstva. Gospodje al-koholisti ne bodo našli na vsakem voglu „fraske“, ki pomenja zlato kapljico, ampak se bodo morali „potruditi“ nekoliko dalje. „Na puf“ se ne bo smelo več piti; dolgovi pijančevanja („Zechschulden“) bodo odpravljeni in s tem bo rešena marši kaka družina. Mesto alkohola naj kupuje oče za družino kruh, olje, sol itd. Nova postava bo postopala nekoliko bolj odločno proti gospodom pijancem. Kogar zasačijo popolnoma pijanega, mu lahko prisodi sodnija do 4 tedne zapora ali 500 K globe. Pod kazen pridejo pa ne samo pijanci, temveč tudi krčmarji, ki prodaja vino že pijanim osebam. Zato kličemo obema strankama: pozor! Priznavamo, da nova postava odgovarja popolnoma potrebam ljudstva in da ima veliko socialno važnost. Odpravite pijančevanje in velik del socialnega vprašanja je rešen. Ako pa hoče postava doseči konečno vspeh, se mora ozirati tudi na cerkev! Cerkev uči že 1900 let, da je pijančevanje greh in ni morala še-le čakati na tozadevni načrt od strani socialno-političnega odseka; ona ima mnogo strožo sankcijo, kakor vlada, ki diktira 6 tednov zapora; ta sankcija se nahaja v besedah sv. Pavla: Pijanci ... ne bodo posedovali nebeškega kraljestva (I Kor 6, 10) (O. U. Smo radovedni, kako bodo sprejeli to novo postavo naši lokalni gospodje pijanci in oni gospodje politiki, kojim je pri agitaciji glavni činitelj......daemon al- cohol.) Iz Ljubljane smo prejeli tozadevno sledeči oklic: Џ ll. slovenski protialkoholni shod! Rojaki ! Slovenci! Alkohol (nezmerno uživanje) je eden najhujših narodnih nas rotnikov. On ugonablja leto za letom milijone in milijone s trditni žulji pridobljenega narodnega premoženja. Vsa prizadevanja, da bi gospodarsko dvignili naš narod, ne morejo imeti pravega uspeha, ako se poprej vsaj deloma ne odpomore temu velikemu zlu, ki je v največ slučajih glavni vzrok revščine in gospodarskega propada med našim ljudstvom. Uničuje fizične sile našega ljudstva, dela telo manj odporno proti kalem bolezni ter vpliva skrajno škodljivo zlasti tudi na mlado pokolenje in jemlje našemu ljudstvu moči, ki so mu tako potrebne v njegovem boju za obstanek. Alkohol zmanjšuje ali tudi uničuje duševne sile in zmožnosti, povzroča slaboumnost pri otrokih, pripravlja za blaznico. svojim zgledom Marija, mati naših mladih znancev. Še bolj se razširi sv. vera med nižjim ljudstvom. Tudi v Koreji so se uresničile besede sv. pisma, da se bo ubogim oznanjeval evangelij. TuCJse odlikuje vrli učitelj Tomaž King. Ta ima sorodnike in znance med brodarji in kramarji, da celo med kmeti na deželi in v hribih in stori vse za razširjenje nove vere. In kmalu je mnogo navdušenih pristašev sv. vere med meščani in kmeti, ne le v glavnem mestu, ampak tudi v pristanišču Kemulpo, v malih mestih bližnjih pokrajin in celo v oddaljenih hribovskih vaseh. Prav tako goreč je Tomaž King v šoli. Ne mine ura, da ne -bi bral svojim učencem iz evangelija ali iz kake druge pobožne knjige, ki jih je prinesel Peter iz Pekinga, to ali ono lepo povest. — Zlasti dečke navaja k otoškemu češčenju Matere Božje in jih pripravi z zgledi svetih mučencev na čas preganjanja, ki gotovo pride. Že zdaj ščuvajo bonci zelo proti novi religiji. Dokler je bil veliki mandarin v službi, niso mogli bonci šiloma nastopiti proti kristjanom in Bog sam je prekrižal načrt, ki sta ga naredila Lamen in najvišji bone. Nekaj dni nato, ko se je sešel Lamen v samostanu z Laolujem, je napravil mandarin zopet ostudno gostijo. V pijanosti gre po noči na cesto, da pozove svojega smrtnega sovražnika, velikega mandarina, na odgovor zastran zaboja, ki ga je baje ta izpodtaknil in zaide pri tem v neko mlako. Tu ga dobe drugo jutro cestni pometači in poneso sodnika z zlomljeno nogo v- groznem položaju do- Alkohol ovira razvoj naše kulture, pro-vzroča, da se gubi dragoceni čas, kvari značaje, uničuje premoženje Boj zoper alkoholizem mora torej biti bistven del našega narodnega programa, boj zoper alkoholizem mora stati v vsakem programu našega narodnega obrambnega dela. V nedeljo dne 4. julija se bo priredil v Ljubljani protialkoholni shod, kjer bomo pregledali uspehe svojega dosedanjega delovanja ter si začrtali pot za prihodnjost. Vsi, katerim je na srcu kulturni in gospodarski napredek našega naroda in njegova bodočnost, so na shod iskreno povabljeni. Tekom dneva se vrše zanimiva in vrlo aktualna predavanja, zvečer pa brezalkoholna veselica. ' Natančen spored zborovanja in veselice prinaša „Zlata doba“. Na delo torej za narodov blagor, na delo, da prisveti našemu narodu — zlata doba. politične vesti. ' AVSTRO-OGRSKA Državni zbor nadaljuje razpravo o proračunu. Izmed naših poslancev sta govorila štajerska poslanca dr. Korošec in dr. Benkovič proti justičnemu in naučnemu ministru. Naštevala sta krivice, ki se gode Slovencem na šolskem in sodnem polju. Zaupati pa ne moreta zlasti ministroma Stiirghu in Hochen-burgerju, ki sta se vedno kazala, dokler nista b.la ministra, zelo nasprotna Slovencem. Ministra sta se izgovarjala, da sta pravična vsem narodom. Pri proračunski razpravi so govorili še razni drugi ministri in obljubljali, da hočejo vpoštevati želje, izražene od poslancev. Min. Weisskirchner je priznal, da smo v Avstriji glede na poštne zadeve precej nazaj ■ Vso svojo pozornost hoče obrniti trgovinski mornarici. Poljed. minister dr. Braf je obljubil, da hoče vlada'še več storiti za poljedelstvo kot dosedaj, min. Ritt pa, da hoče skrbeti za zgradbo cest. Železniški ministe1 Wrtia je povedal, da so poskočili dohodki železnic v zadnjih dveh letih za 23 odstotkov, izdatki pa za 47-4. Samo plače so se zvišale za 64 milijonov. Vlada pa upa, da se bodo pomnožili tudi dohodki, ko se irzvrši tarifna reforma. V proračunskem odseku je popisoval našo šolsko revščino posl. dr. Žitnik. Za nas velike važnosti je razprava o laški univerzi. T јиЛ i i jv Tiuč/vjo ixxxcrtir—r- T-t-»4»*. j» аЛ~ univerzo, toda ne v Trstu, ampak na Dunaj u naj bo. Dosedaj so bile skoro vse nemške stranke proti Trstu kot sedežu laške univerze, odkar so pa Lahi pomagali Nemcem rešiti vlado ob znanem Šušteršičevim predlogom, so Nemci voljni glasovati za laško univerzo v Trstu. Slovenci stoje odločno na stališču, da Trst ni izključno laško mesto, kar so pokazale zadnje volitve in zahtevajo, da se mora ob j e dnem z laškim ustanoviti tudi slovensko vseučilišče. Naši poslanci imajo vadi tega jako težko stališče. Za slov. vseučilišče je govoril poslanec Gostinčar. Vlada bi rada spravila še pred počitnicami več predlogov pod streho, zlasti trg. p°' godbo z Rum unijo in pa pooblastilni zakon-Toda zdi se, da bode „Slovanska jednota“ sicer pustila, da se sprejme proračun, toda uprla se bo sprejetju pooblastilnega zakona. ker noče vladi izreči zaupnice. Ogrska kriza se bliža nekemu koncu. — Včeraj je sprejel cesar min. pred. d ra. We-kerla. Prosil je cesarja, naj bi se že dovolile se pa norčujejo iz pijanega nov, meščani nandarina. To da velikemu mandarinu zaželjeni porod, da spodi pijanca iz službe. Ves besen -apusti Lamen s svojim sinom glavno mes'° n se zaklinja pri vseh bogovih, da se za-to ie enkrat krvavo maščuje. Tako je bila sal sa en čas mlada krščanska občina obv»r' yana pred preganjanjem; višji bone ni niu‘ nič vpliva na dvoru, ker je bil poleg svoje dobnosti tudi strah opetnež. Po človeško sojeno bi bilo razširi6^!1* krščanstva v največjo korist, ako bi se da še veliki mandarin krstiti. Toda do tega- g* niso mogli pripraviti. Krščanski nauk ga .1^ kakor vsaka druga znanost živo zanimal; i. previdel je, da je globokejši in temeljitoj^ tudi za srce ugodnejši nego nauk Bude 1 kitajskih modrijanov. j To la njegov učen jaški ponos se ni ho ^ ukloniti krščanskim skrivnostim in tako^a mogel začeti verovati, ker mu je manj ponižnost. v . od Tudi posvetni oziri so ga odvrača'1 izpreobinjenja, ker je bil budizem drZ^eti religija in se mu je zdelo zelo nevarno z‘ boj proti njej. . je Naj drugi poskusijo; če zmagaJ zanj še vedno dovolj časa priklopiti st’ ' govaveem, modruje vedno. In T"’e,v prav " ■avn» tud. uce; V veliko žalost svoje sestre r veliki mandarin misli in ravna-----------_ -gg-» — —аШ-а rin OTTrtir, Oöcf.l-Ö 1П SVOJ (Dalje prihodnj 6) vojaške koncesije. Ker pa cesar tega ni hotel je podal Wecker le demisijo. Novi mož, ki bo zavladal na Ogrskem, je bivši minister Lukač. S to odločitvijo je razbita koalicija in na Ogrskem se začno novi boji. Lukač bo imel nalogo, upeljati na Ogrskem splošno, jednako volivno pravico. jN 0 V 3 C €. n Prevzv. g. škof se je danes zjutraj odpeljal na vizitacijo v Mile, odkoder se vrne v ponedeljek. n K odlikovanju č. g. Jakoba Ukmarja. Vem, da zlatega križa nisi, dragi, iskal; toda, kdor se poniža, Bog ga dvigne iz tal! IVAN TUL. n Zahvala. Vsem onim, ki so mi čestitali povodom mojega odlikovanja se tem potom najprisrčneje zahvaljujem. Jakob Ukmar. n Kako je v škofijskem konviktu v Trstu? Dobra stvar, katero zastopamo v „Zarji", se vendar le počasi giblje naprej. V veliko tolažbo nam je, da nismo sami in da naša »veta stvar ne bo brez uspeha, ker vidimo, kako se že sedaj jjvežba mlad naraščaj med dijaki, da bo kedaj lahko nastopil v naših vrstah v boju za ista načep, za katera mi že sedaj vihtimo orožje. Dijaki v škofijskem konviktu se po dovršenih svojih drugih stanovskih dolžnostih shajajo po dvakrat na mesec, da se izpopol-nujejo v spis ju in nastopu v svojem materinem jeziku. To je nad vse hvale vredno. S temi svojimi sestanki se ob enem tudi v rani mladosti privadijo društvenemu življenju in delovanju, kar jim bo pozneje v naj večjo korist Udeležili smo se minolo nedeljo zadnjega letošnjega sestanka tega domačega dijaškega društva. Na tem prijaznem shodu smo slišali tudi pregledno poročilo o društvenem delovanju v celem šolskem letu. Na svojih društvenih shodih so imeli dijaki sledeča zanimiva predavanja : O potrebi di- jaške organizacije, o tisku, o pomenu delavske organizacije, o alkoholizmu, o zanemarjeni mladini, o tiskarni, o svobodni šoli, 0 berilu našega ljudstva, o časopisih. Sledila so dalje predavanja : Na prevalu slovenskega slovstva z ozirom na 18. in 19. stoletje ; življenje ni praznik; kako je izr azil pesnik Sim. Gregorčič v svojih pesnih ljubezen do domovine ? Imeli so tudi predavanja o zrakoplovstvu, o zrakoplovstvu in o vojni, ter tudi eno predavanje o umetnosti in sicer o glasbi. Že ti naslovi predavanj povedo, da se ti naši dijaki žele res dobro in vsestransko izobraziti, da bi mogli kedaj res koristiti svojemu narodu. V tem se zelo ločijo od marsikaterih svojih sošolcev, kojih rodolj bje prši v zrak na zdravje domovine ob polnem kozarcu ali pa v plesni šoli, nevede da škodijo sebi, domovini in iUbogim starišem ki morajo za njimi plačevati. Vse drugače dijaki gojenci škofijskega konvikta, kojih prva skrb so šolske dolžnosti, potem na drugem mestu pridejo druge koristne stroke izobrazbe, ko-nečno šele zabava. Da bi se ti dijaki v svojem (imenujmo je tako) izobraževalnem društvu tem ložje pomagali, so si ustanovili svojo lastno knjižnico. Ta je sicer pričela bolj klaverno, pa se je v kratkem času enega šolskega leta razširila v lepo knjižnico, ki šteje sedaj nad 500 lepih knjig. Poleg tega se jih je lepo število razposlalo raznim drugim knjižnicam, zaslugo za to knjižnico ima č. g. 1 a °., kn?flr> ki je prvi daroval lepo število aasm . u.ijig (n knjižnico še vedno podpira Z TTml revi]ami- Veliko knjig je darovala tudi družba sv. Mohorja. Istotako so knjižnici pomagali po svojih močeh goriški in ljubljanski bogoslovci. Tem in vsem drugim mnogoterim dobrotnikom naj Vsemogoči stotero povrne in naj jih še v bodoče ohrani naklonjene naši sveti stvari. Da je naša stvar res dobra, kaže to lepo število odličnih dobrotnikov in naklonjenost, ki jo je pokazal sam prevzvišeni g. škof, ki se za dijaško gibanje jako zanima. Pohvalno moramo omeniti tudi g. ravnatelja H. Šonca, ki je dobri stvari stal vedno ob strani in obljubil, da hoče tudi v bodoče podpirati te mlade bojevnike. Kakor vse kaže, smemo torej za nekaj let pričakovati iz sedanjih vrst gojencev v škofijskem konviktu žilavih in krepkih borilcev v naših vrstah. Le Bog daj, da' bi dijaki vstrajali, potem se smejo nadjati, da jih bodo tudi oni, ki se danes njihovi poštenosti posmehujejo, spoštovali in jim morda celo ______ sledili. Število gojencev v škofijskem ’ onviktu v pravkar minolem šolskem letu je bilo ob sklepu leta 35. Šolski uspehi teh gojencev so prav dobri, med njimi je 7 odlikašev, mnogo so pa prav blizu odlike. n Monsignor dr. Faidutti goriški prošt jn Poslanec za Furlanijo je daroval ob 25-letmci svojega mašništva za slovensko S i r o-is če v Gorici 50 K. Ne omenjamo tega ejstva radi svote in ne da bi delali Fai-j,u j'-ju. reklame, ker on naše reklame v net- ne Potrebuje» temveč da pokažemo atenm gospodom v Istri, ki hočejo biti ranarodni ljudje, da je človek lahko dober Lah, pač še laški poslanec, pa se ob enem tudi sme spomniti prijazno kakega slovenskega zavoda. Kdor nas je hotel razumeti, nas je že razumel. n Monsignor Franc Castelliz, rektor centralnega semenišča je praznoval v torek dne 22. t. m. 25-letnico svojega mašništva. Pon-deljek 21. t m. se mu je predstavil zbor profesorjev teologije korporativno in šef profesorjev monsg. dr. Brumat mu je izrazil čestitke svojih kolegov. Monsg. Castelliza so te čestitke vidno razveselile ter se je ginjen zahvalil profesorskemu kolegiju. Pondeljek zvečer so čestitali jubilarju njegovi gojenci. V imenu istih je njih starosta g. Eugen Brandl nagovoril vodja ter mu izročil spominski dar bogoslovcev, V centralnem semenišču so spuščali isti večer umetne ognje. Torek je monsg. Castelliz daroval sveto mašo v isti cerkvi, kjer je daroval pred 25 leti svojo prvo nekrvavo daritev, namreč v cerkvi svoje rojstne župnije Svetega Vida v Gorici. Povodom svojega jubileja je daroval rektor Castelliz 20 K za slovensko sirotišče ter je tako pokazal ob tej priložnosti, da zna dasi rodom Italijan — ljubiti in spoštovati tudi Slovane. Sploh se je Castelliz še kot voditelj nadškofijskega semenišča „Andre-anum" v Gorici in kot profesor na c. kr. učiteljišču pokazal ravno v narodnostnih vprašanjih taktičnega, kar dokazuje, da pravi katoliški duhovnik je lahko pravičen na-pram vsem. Bog naj mu podeli milost, da more delovati še mnogo let v korist centralnega semenišča, v kojem se nahajajo tudi naši bogoslovci. n Vzor moža so pokopali minulo soboto na Opčinah. Mihaela Logar, posestnika in gostilničarja, ni več med živimi in vsi njegovi prijatelji in znanci še žalostni povprašujejo in se jim zdi njegova smrt le sanje. Pokojnik je bil veren kristjan, ki se svojega verskega prepričanja nikdar in pred nikomur ni sramoval. In ta trdna verska podlaga ga je vpodbudila v narodnjaka, v vzor hišnega očeta in v moža, ki je imel usmiljeno in čuteče srce s siromaki. Kako poman je bil ranjki daleč naokolu, dokaz temu je bil njegov pogreb v soboto,, ko ga je spremljala velika množica k zadnjemu počitku. In ko mu je g. deželni poslanec Ferluga govoril zadnje besede ob odprtem grobu in je pevski zbor zapel „Jamica tiha", je bilo solzno vsako oko. Vsi smo čutili, da smo izgubili nenadomestljivega moža. Bodi Tir zemljica lahka, predragi Mičel, in uživaj zasluženo plačilo v nebesih, to ti kliče Tvoj duhovni sin ! n Umrla je v visoki starosti mati go-riškega prošta dr. Faidutti-a. Naše sožalje! n Na državni gimnaziji v Trstu je končalo šolsko leto včeraj. Glasom šolskega izkaza je bilo vseh dijakov v tem minolem šolskem letu 465 rednih in 11 privatistov. Po narorhiosti 148 Slovencev, 158, Nemcev, 137 Italijanov, 18 Hrvatov in 15 drugih narodnosti. Kakor se vidi, so Slovani dobro zastopani. Glede napredka nam pove poročilo sledeči uspeh: 47 odličnjakov, 317 sposobnih, 30 splošno sposobnih, 38 nesposobnih, 36 po-navljavnih izpitov, 8 pa je neizprašanih. n Sklep šolskega leta na goriški gimnaziji bo letos prav pozno, in sicer 8. julija, da si so prejšnja leta končali vedno p r e d 8. julijem. Zato pa so vzeli za binkošti dijakom in . . . profesorjem 2 dni počitnic proč, da bi mogli končati šolsko leto v zmislu ministrskega odloka že 8. julija. To je res kimštno; mogoče da pride še stari koledar v veljavo. Ako pomislimo, da mi v Trstu sklenemo 26. junija, v Gorici pa 8. julija, se mora človek nehote spomniti na julijanski koledar. n Birmovanje v Kopru. — Starodaven praznik sv. škofa Nazarija se je po stari navadi tudi letos vršil kaj slovesno. Ker je bilo vreme ugodno, se je ljudi kar trlo. V nedeljo je pa naš prevzvišeni g. škof v Kopru birmoval. Sveto opravilo se je zavleklo, ker je bilo birmancev res v velikem številu. Vseh birmancev je bilo 907 in sicer dečkov 504, deklic pa 403. Iz Kopra samega je bilo 100 dečkov in 92 deklic, torej primeroma le mal oddelek vseh birmancev. Pretežna večina jih je bila od zunaj in sicer so bili na tem birmovanju zastopani najraznoličnejši kraji in župnije: Gorica 2, Rižan 81, Mile 45, Šmarje 61, Dekani 18, Isola 102, Piran 32, Plavje 4, Kerkavce 6, Strunjan 12, Katinara 6, Tinjan 1, Pomjan I, Marizege 2, Siciole 15, Topolovac 2, Buje 3, Videm v Italiji 2, Sv! Ivan pri Trstu 3, Bazovica 2, iz raznih tržaških župnij 278, največ iz župnije sv. Jakoba, dalje iz Rojana 2 in iz Skednja 35 birmanci. V Tinjanu je bilo birmanih 24 dečkov in 27 deklic, v Plavjah 61 dečkov in 45 deklic, v Dolini 94 dečkov in 99 deklic. n Birmovanje v škofovi kapeli bo-Jetos v sredo, dne 30. t. m. in sicer ob 7. in ob 11. uri predpoldne. n VII. splošni avstrijski katoliški shod se vrši letos na Dunaju od 5. do 8. septembra v takozvanih „Musikvereinssäle“. Centralni komite ali odbor za katoliške shode Avstriji razpošilja na avstrijske katolike -ledeči oklic : Avstrijski katoliki! Delegati avstrijskih škofij so sklenili 7. septembra preteklega leta, naj se vrši pri- hodnji splošni katoliški shod na Dunaju v prvi polovici septembra in za kraj zborovanj tzv. „Musikvereinssäle". Katoliki! O važnih stvareh se imamo posvetovati in o dalekosežnih predlogih sklepati. Svojo organizacijo moramo poglobiti in razširiti na najraznovrstnejše stroke in sloje, posvetovati se nam je, kako spopolniti in še bolj razširiti katoliški tisk. Predvsem pa moramo posvetiti vso pozornost odraščajoči mladini, da spoznamo in odvrnemo od nje vse preteče nevarnosti. Iz nje mora nov rod vzrasti, rod kreposten in globokoveren. Ne to’iko po številu predmetov, ki se imajo obravnavati, koliko radi njih visoke važnosti za kulturni in socialni razvoj naše dobe imej VIL splošni avtr. katoliški shod častno mesto mej svojimi kulturno uspelimi predniki. Zato vabimo najprisrčnejše vse katolike, da se vdeleže prevažnega shoda. Vsi ste poklicani, da sodelujete s svetom in svojo izkušnjo v splošen blagor pri rešitvi teh tako važnih vprašanj. Vsemogočni nam daj Svojega Duha pri posvetovanju in Svojo moč, da storjene sklepe zvršimo ! Vstopnice so se pričele izdajati 15. jun. Naročiti jih je ali pri škofij, odborih ali naravnost v pisarni „Katoliškega centralnega odbora za Avstrijo“ (Katholischer Volksbund) Dunaj I., Fleischmarkt 15. — Tržaški zastopnik v centralnem odboru je dr. Hektor conte de Ferra.1 n Na II. slovenski protialkoholni kongres v Ljubljano ! Mesto, da bi šli dne 4. julija gledat na Opčine rodeče sokolske srajce, ki ne bodo narodu nič koristile, odpravimo se rajši v Ljubljano na shod proti pijančevanju, ki je naj večji škodljivec našega ljudstva. — Zborovanje se bo vršilo -v dvorani (mali ali veliki) hotela Uniorr in začne ob 9. uri po občnem zboru društva „Abstinent“. „Zlata doba“ je objavila za sedaj sledeči vspored predavanj : 1. Ing. cbem. Jos. Turk: Vpliv al- kohola na človeško telo. 2. Nedoločen govornik: Vzgoja in treznost. 3. Sodni tajnik Fr. Milčinski : Alkoholizem in zanemarjena mladina. 4. Slavko Ravnikar: Alkoholizem in narodno gospodarstvo. 5. Dr. Avgust Levičnih : Alkoholizem in jetika. 6. Dr. Fr. Gosti: Alkoholizem in blaznost. 7) Janez Ev. Kalan: Praktično delo. — Opoldne odmor. Zvečer v okrašeni dvorani Uniona brezalkoholna vesoljca, tamburanje, petje in deklamacije. Govorila bosta cand. iur. Andrej Veble kot zastopnik dijaštva in Matija Mikelj kot zastopnik delavstva, vsak udeležnik dobi kratek posnetek predavanj. Vstopnina 1 K, za prav uboge brezplačno. — Somišljeniki, delajte za obilno udeležbo, da pride to gibanje v nov močan tok. n Sestanek katol. narodnega dijaštva bo letos v Ljubljani dne 30., 31. Avg. in 1. Sept. Temu sestanku bo sledil soc. kurz na sv. Joštu na Gorenjskem, ki ga bota vodila prof. E. Jarc in dr. Krek. — Na Koroškem so pogrešali zastopnikov naše ideje, a v Ljubljano bomo pa poslali našega mladega naraščaja. Udeležilo se bo tega sestanka 5 naših dijakov. Dal Bog, da bi se navzeli tam obilo onega duha, katerega nam še toliko manjka in ga prinesli nazaj v Trst ter širili tudi med drugim brezbrižnim dijaštvom. n Družba sv. Mohorja se bode letos ponašala z najvišjim številom udov, odkar obstoji. Danes jih šteje 84.931, torej za 542 več nego 1. 1908. in za 333 več nego leta 1904. Nadejamo se pa da bomo prekoračili število 85.000, ker še vedno upamo, da se oglasijo tudi tiste štiri koroške župnije, ki se še vedno obotavljajo, pa so še lani štele 187 udov Pomnožile so se naše čete kljub slabi letini in hudi bedi v mnogih slovenskih pokrajinah vendar niso napredovale vse škofije nego le goriška (več 552), tržaška (več 259), lavantinska (več 246), poreška in’ krška (več 31), djakovska (več 2), razni evropski kraji (več 23), Amerika (več 59); majhen napredek se bode pokazal tudi pri Koroški, ko bodo zakasnele župnije vposlale svoje Mohorjane. — Vpliv gospodarske bede se kaže najbolj pri ljubljanski škofiji (manj 244), pri senjski žup-dalmatinskih škofijah (manj 14), pri zagrebški (manj 14), pri somboteljski (manj 56), sekovski (manj 33), pri bosniških (manj 7), pri afriških (manj 6). n Pozor, katehetje in učitelji! V „Slovenskem učitelju“ beremo sledeči aktuelen opomin : Zdaj, ko se vrši birmovanje po deželi, imate lepo priliko, da delujete kot apostoli abstinence med mladino. Opozarjajte botre, da ne bodo silili birmancev z alkoholnimi pijačami. Dobrohotni opomini s prižnice, primerni letaki ali spisana in na cerkvena vrata nabita svarila, ne bodo ostala brez ugodnih vspehov. Katehet naj pa osobito pri posebnem pouku za sv. birmo stori svojo dolžnost ter naj birmance svari, da se bodo na dan sv. birme, če le moč popolnoma zdržali piva in vina. Saj otroci rad ubogajo in največkrat so seveda le starejši uzrok, da se birmanci opijejo. Če se jim pa obljubi kako darilce, podobica ali kaj sličnega, tedaj bo uspeh še gotovejši, — Na dveh izmed ljubljanskih ljudskih šol je bilo letos 108 birmancev. Katehet jim je pred sv., birmo toplo priporočal, naj ne uživajo na dan sv. birme nobene alkoholne pijače ; ako bi pa botri ali stariši le silili, naj prilijejo vodi nekoliko vina. Pojasnil jim je tudi škodljivost alkohoia in pa kako žalostno je. ako deček pozneje nima drugega spomina na sv. birmo, kakor žalosten spomin, da se je takrat morda prvič upijanil. Onim dečkom, ki se bi popolnoma zdržali opojnih pijač, je obljubil podobico. Rezultat je bil tak : 46 dečkov ni pokusilo nič opojnin, 25 jih je užilo nekoliko vina, pomešanega z vodo, 37 jih je izjavilo, da so pili vino ali pa pivo. Vspeh je zadovoljiv, če se pomisli, da so birmanci v Ljubljani že precej veliki, nekateri že v starosti od 12. do 14. leta. — Pri nas v Trstu so pa tozadevne razmere take, da bi se kar zjokal. Po zgornjem navodilu se bi morda 1 vendarle kaj doseglo. n „Corriere“ — Gasser. Glasilo laško-libe-ralne stranke v Gorici, „Corriere Friulano“ je obdolžil pred nekaj meseci kršč -soc. dež. poslanca Gasserja, ki je ob enem uradnik na c. kr. okr. glavarstvu, da je falzificiral volilne rezultate povodom volitev Berbuč-Ob-Ijubek. Gasser je tožil „Corriera“, stvar je prišla pred porotnike v Celovec in tam je dobil urednik „Corriera“ 1 mesec zapora ter bo moralo uredništvo plačati 1000 K stroškov. Ni dolgo temu, da je liberalna stranka doživela blamažo s „Banco Popolare“ (v Gorici pravijo „Papolare“) zdaj je prišla še ta. Še en par takih blamaž in „Corriere Friulano“ z vso svojo stranko bo lahko izginil iz pozo-rišča, ne da bi se morali kršcansko-socialci posebno truditi. n „Domači prijatelj“, glasilo Vydrove tovarne hranil, zasluži v zadnjem času lepo mesto med liberalnimi slovenskimi listi. Pred kratkem smo čitali v njem y^ovke na adreso duhovščine. Junijeva serija ugank pa obljublja kot darilo za pravilno rešitev zloglasno Cankarjevo igro „Pohujšanje v dolini Šent-florijanski“. Mar se moramo Slovenci posluževati prav take tvrdke ? n Novo vojno ladijo „Radetzky“ spuste v morje dne 3. julija ob 10. uri ob navzočnosti prestolonaslednika Franc Ferdinanda. Kumovala bo prestolonaslednikova soproga kneginja Hohenberg. Stroški ladije so proraču-njeni na 38,000.000 Д. n Avstrijska poštna hranilnica je imela v preteklem letu 227 milijonov Kron vlog. Število vlagateljev je naraslo na 42 tisoč. — Promet s čeki je dosegel trfnidvajset miljard in pol Kron. n Nekaj za ravnateljstvo državne železnice. — Državne železnice pripadajo državi. Zato bi morali nje uradniki znati, da so v službi avstrijske države, koje večino tvorijo sami Slovani. Tega pa nekateri teh gospodov ne marajo vedeti. Te dni je tukajšnji pod-ravnatelj drž. železnic, ki zna dobro slovensko, enemu prosilcu za znižanje voznine kar pokazal vrata, zato ker se je nesramnež upal stopiti predenj s slovensko prošnjo. Ali smo še v Avstriji? Tolažimo se s tem, da je to le izjemen slučaj teh dni, ko so pač volivni listki pokazali, da ni Trst še nemška luka1 ampak da je sedaj k večjemu še nemška — luknja. n Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro se je vršila te dni v Kastvu. Iz poročil posnemamo, da je družba imela v lanskem letu 106.000'33 kron dohodkov in 97.423-50 kron izdatkov. Družba vzdržuje 27 šol z 42 razredi, 3 zabavišča in 1 poučni tečaj, ter plačuje 47 učiteljev in učiteljic in štiri veroučitelje. V družbine šole zahaja nad 3000 otrok. Družbino premoženje je vredno 244.626-85 K in sestoji večinoma iz nepremičnin (šolskih stavb) in njihovega inventarja (šolskega pohištva). n Občinske volitve v Trstu. — Tudi v drugem (inteligenčnem) razredu so zmagali na vsej črti laški liberalni nacionalci. Izvoljenih je bilo 16 laških liberalcev. Veljavnih glasov je bilo oddano 3339. Laški nacionalci so dobili 2069 glasov. Slovenski števni kandidati so dobili 420, Nemci 319, „uradniški kandidati 210 socialisti 141, drugi pa 55 glasov. n Morilca Foedransperga, ki je bil od cesarja pcmiloščen v dosmrtno ječo, so prepeljali v kopersko kaznilnico. n Absolviranim slovenskim pravnikom se nudi sedaj lepa prilika dobiti si kako službo pri sodnijah na Primorskem, kjer je sedaj veliko pomanjkanje posebno slovenskih praktikantov. n Nadvojvoda Franc Ferdinand na Krasu. Naš presto onaslednik Franc Ferdinand se je te dni mudil na Krasu. Z generalnim štabom se je ustavil na Gorjanskem, kjer je južinal v Macarolovi gostilni. Nadvojvoda se je pripeljal tudi v Trst na drž. kolodvor, odtod pa na brionske otoke. n Hardtmut umrl. — V Mondsee je umrl bivši lastnik tovarne svinčnikov Hardtmut. Njegovo ime je poznal skoro vsak šolarček, saj je čital njegovo ime na vsakem svinčniku. )z okolice. o Sv. Ivan. Prihodnjo nedeljo imamo pri nas običajno procesijo sv. R. T. Ob 7. uri je slovesna sv. maša, nato pa sprevod. Na predvečer rojstva našega patrona sv. Janeza Krst je bil ves sv. Ivan čarobno razsvetljen. Do pozne ure so si množice ogledavale razsvetljavo. Na vrtu obrtnega društva pri cerkvi pa je sviral tamburaški zbor izobraževalnega društva. o Vabilo k zabavi, katero priredi slovenska dekliška Marijina družba v Rojanu v „Marijinem domu“ pod župniščem v nedeljo in torek dne 27. in 29. junija 1909. Vspored : 1) „Dve materi“, igrokaz s petjem v štirih dejanjih. 2) „Čašica kave“, veseloigra v enem dejanju. 3) Venček slovenskih narodnih pesmi : „Dober večer, Lahko noč“. 4) „Luknja v namiznem prtu“, šaloigra v enem dejanju. 3) Kitica hrvatskih narodnih pesmi : „Spomin na Zagreb“. — Začetek točno ob 5 uri pop., konec ob 7 in pol zvečer. Vstopnina 40 h., sedeži 20 h. — K obilni udeležbi vabi uljudno Odbor. o Odbor slovenske ženske Marijine družbe v Rojanu. Za predsednico je bila izbrana g. Bole Marija (sestra mil. krškega škofa Dr. A. Mahniča), za podpredsednico Ferluga Roža. Kot pomagalki omenjenima dvema odbornicama pristopita še : g. Karolina Guštin in g. Jožefa Zega. Ker je družba že precej številna in ker so tudi družabnice krajevno jako raztresene (Greta, Škorklja, gornji in doljni Rojan, Ferlugi, Lajnerji, Piščanci, Škalasanta i t. d.), je bilo potrebno tudi večje število odbornic, v katero so bile sprejete sledeče gg. : Žerjal Jožefa, Kerkoč Frančiška Škerjanc Marija, Lang Terezija, Šverca Antonija, Piščanc Marija od Peračev, Piščanc Marija od Piščancev, Piščanc Jožefa vdova, Božjak Marija in Pregare Terezija. 3z Krasa. k Iz Repentabra. — Tukaj se je ustanovila ženska Marijina družba. — Slovesni vsprejem bo 1. nedeljo avgusta. Takrat bo tudi dekliška Marijina družba, ki prav dobro vspeva, na prostem na Tabru uprizorila igra „Najdena hči“ ter pela več nabožnih in narodnih pesmi. k Vabilo k veselici, kojo priredi dekliška šola „Elizabetišče“ v Tomaju dne 29. in 30. junija t. 1. na dvorišču Elizabetišča. Poje mešan zbor pod vodstvom pevovodje g. M. Šonc. Začetek ob 4. uri pop. — Vstopnina 40 v, sedež I. vrste 1 K, II. vrste 60 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo v korist Elizabetišča. K obilni udeležbi vabi uljudno Elizabetišče. Vspored : I. Pozdrav, govori Rozalija Gec. II. Pesem: „Opomin k veselju. J. Aljaž. III. „Najdena hči“, igrokaz v treh dejanjih IV. Kovačev študent — burka. V. Pesmi med posameznimi dejanji: a) Venček narodnih pesmi, A. Kosi. b) „Čolničku“, V. Parma, c) „Rudeči Sarafan“ A. Foerster. d) „Oj planine“, J. Aljaž, e) „Slovenka sem“, A. Kosi. VI. Po dovršenem vsporedu sledi šaljivo srečkanje z raznimi dobitki. Srečke po 10 vinarjev. 3z 3stre. i Iz Doline. V sredo dne 23. t. m. smo imeli kanonično vizitacijo in sv. birmo. Prev-zvišeni g. škof je prišel že prejšnji večer iz Flavij. Sprejem je bil nad vse pričakovanje lep. Streljanje je naznanjalo, da se Prevzvi-šeni bliža, nato so začeli pritrkovati zvonovi, sbralo se je ljudstvo na Šanci, prišla je šolska mladina z g. nadučiteljem in obema gdč. učiteljicama, g. župan Pangerc, starešina, predsednik izobraževalnega društva in društvo „Vodnik“ z zastavo. Župan je pozdravil Prev-zvišenega v imenu občine, g. Sancin v imenu izobraževalnega društva, prednica Marijine družbe za svojo družbo, posebno lepo je govorila učenka Marija Slavec. V vasi sta bila dva slavoloka, zastav pa toliko, kolikor jih je bilo možno najti. Na dan birme je prišlo veliko ljudi, prevzvišeni g. škof jim je dolgo in lepo govoril v cerkvi. Birmancev je bilo 193 in sicer domačih, boljunških in osapskih. G. župan in deželni poslanec Pangerc je popoldne še posebej obiskal Pre vzvišen ega. — Manj uradno, pa bolj prisrčno je bilo slovo : ljudstvo se je rilo do škofa, matere so nosile svoje otročiče da jih Prevzvišeni blagoslovi. Lepo so sprejeli svojega nadpastirja tudi Boljunčani. Pri slavoloku so se zbrali vaški možje, podžupan, starešina, izobraževalno društvo z zastavo, dve učenki s šopki cvetlic ter mnogo ljudstva. Vršili so se razni pozdravi. Na to je bil v cerkvi blagos-ov, nakar se je prevzv. odpeljal na postajo Boršt in dalje v Trst. — Obisk našega prevzv. nadpastirja in njegovi nauki nam ostanejo v trajnem spominu. i Škofov travnik „Log“ je vzelo v najem izobr. društvo v Dolini. Travnik se bo par-celiral ali razkosal in posamezni kosi se bodo prodali na dražbi 5. julija t. 1. to je v pondeljek po Urhovi nedelji za obojo košnjo proti gotovemu plačilu. KOLEDARČEK: Rožnik Junij. 26. Sobota: Janez in Pavel, muč. Rudolf, škof. 27. Nedelja: 4 pobink. (O Velikem ribjem lovu.) Hema, vd., Vigijij, škof. 28. Pondeljek: Leon II. papež, Irenej, spozn. Zgod. kol.: * I. Rosueau leta 1722. 29. T o i' e k: Peter in Pavel, muč. Zgod. kol.: Primož Trubar 1. 1546. 30. Sreda: Spomin sv. Pavla, apost., Oton, spozn. Zgod. kol.: * Stanko Vraz, leta 1810. Mali srpan — Julij. 1. Četrtek: Teobald, pušč. Zgod. kol.: beseda „Avstrija“ prvič zapisana 1, 976. 2. Petek: Obiskovanje Mar. Device. 3. Sobota: Helijodor, škof. (Ščep ob 1-24 pop.) Vreme bo še vedno suho in soparno. Po sklepu lista smo zvedeli, da sta zmagala v II. okraju slovenska kandidata Rybar in Slavik. Od drugod nimamo še poročil. Zasebni dekliški licej, trgovski kurz, gospodinjska in ljudska šola šolskih sester v Trstu. Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik je nemški poleg tega francosko, angleško, italijansko m kurza za slovenščino in hrvaščino. Letna penzij a 600 kron. Šolnina: za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. S prihodnjim letom se otvorijo prvi 4-licejalni razredi. — Na željo se do-pošljejo prospekti. де** Agente "ipf proti mesečni plači sprejme takoj glavni za-stop „Vzajemne zavarovalnice“ za Primorsko na Proseku. Iščejo se posebno agenti za Trst in Istro. Ponudbe je pošiljati na naslov KAROL STAREC, zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“ P. Prosek. tiskovine za 66. župne urade priporoča proBajalna „kat. tisk. Bruštva“ v TRSTU ulica delle Poste 9. Dosedaj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče : Dnevnik ; Fides Matrimonii; Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan., sv. maš ; Nota v smislu „Ne temere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun ; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiatiönum matrimonialum. KUPUJTE ,Užigaliee v korist obmejnim Slovencemite t>. ТеТеТои. — 1 JO Sprejema hranilne vloge od vsa- ^1 Q kega in jih polmeseč .obrestuje po |2 i in na 60 dnevno odpoved po 43/4% Rentni davek plača hranilnica sama Za varnost vlog jamčijo udje posolilnice, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem v znesku nad tri nailjone kron. Posojila daje le svojim člano in sicer na poroštvo po 53 4°/0 in na vknjižbo po 51/4%. Uraduje se v glavnem uradu pri sv. Ivanu vsak delavnik od 6—7 ure zvečer in on nedeljah od 11—12. ure dopoldne, v poduradu vsak delavnik od 8—11. ure dopoldne in od 3— 4 in pol ure popoldne. JVaoelsitvo. 1 Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d. :: Častito Buhovšitno opozarjamo posebno :: na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer: pristno voščene kg a K 5. I. vrste „II Santo di Padova“ kg a K 4.40, II. vrste kg ä K. 2.40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice ä kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki ( kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam. Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo ä 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice].so vedno v zalogi. — Preskrbimo* ovitke z poljubnim naslovom. Obilno obiska in naročil prosi „katoliško tiskovno društvo“ v Trstu. Dobava cerkvenih oblačil in asa cerkvenih potrebščin vsake vrste. Odgovorni urednik; Ivan Rele. Izdaja: KatoL tiskovno društvo v Trstu. Tiska: L. Hemnanstorfer.