iumpa^t
ilustRovAn btiužinsKi tebniK i/hAjA v četrte
III. leto	‘V	Ljubljani,	18^.junija‘1931	Slev.	25
Bum-Bum
Napisal Jules Claretie
Ves l)led je ležal otrok na beli posteljici; njegove oči, ki jih je vročica razširila, so strmele naravnost pred se, s tisto srepostjo bolnikov, ki že zaznavajo, česar živi ne vidijo.
Ob znožju postelje je stala mati, grizoč si prste, da ne bi zakričala, in z bolestno napetostjo gledala na upadlem otrokovem obrazku, kako se hujša bolezen, oče, skrben in marljiv delavec;, pa je komaj premagoval solze, ki so mu žgale trepalnice.
Zunaj je vstajal dan, jasen in mil, lepo junijsko jutro je lilo v tesno sobico, kjer je umiral mali Franček, otrok Jakoba in Magdalene Le-grandoyili. *
Sedem let mu je bilo.
Kako zdravili rožnatih lic, kako vesel in živ ko vrabec je hil malček še pred tremi tedni! Potem pa ga je prijela vročina; nekega popoldne so ga. s težko glavo in strašno vročimi rokami pripeljali iz šole. In od takrat je bil tu. v postelji, in zdaj pa zdaj je pogledal svoje male, lepo povoščene čeveljčke, ki jih je bila	nosil! Franček ne pojde, več v	blazino, da Franček ne bi čul
skrbna mati postavila v kot	šolo... Nikoli, nikoli več!“	njenega ihtenja.
na deščico, češ:	Takrat	je	oče	rekel,	za-	,	°U‘°\	ni	,vež	ble‘
,,/daj jih lahko proč vr-	kričal: „Ali mi boš molčal!'*	del, toda ze dva dni je vzne-
žete, čeveljčke ubogega Fran-	in mati je zarinila svojo pla-	mil'Jal zdravnika z neko čud-
cka! I' rancek jih ne bo več	volaso bledo glavo v njegovo	Sc nadaljuje na strani 382
Bum-Bum
Nadaljevanje z naslovne strani
TEDU*
V	Milanu, pa tiuli v Berlinu so napravili tekme, kateri avtomobili najbolj tiho vozijo. Na več krajih so na cesti postavili občutljive aparate, ki so merili avtomobilski ropot. V Milanu so dognali, da so najglasnejši taksiji.
Kadar bodo kjerkoli priredili tekmovanje za n a j g 1 a s 11 e j š a motorna kolesa s prikolico ali brez uje, svetujemo, da povabijo na udeležbo v prvi vrsti ljubljanske motocikliste. Dobe jih najlaglje pred Zvezdo, čez dan, kadar je kavarna najbolj obiskana, ponoči pa kmalu po polnoči, ko ljudje najtrd-neje spe. Jamčimo, da odnese Ljubljana vse prve nagrade.
H-
Na zasedanju društva narodov v Ženevi je imel zadnjič zastopnik neke orijentalske države dolg in na moč dolgočasen govor. Domala vsi delegati so porabili to priliko in lepo zadremali. Tudi delegat neke zapadne države se je že pripravil, da stori po lepem zgledu drugih, tedaj pa opazi, da njegov sosed zelo strumno sedi in pozorno posluša govornikova izvajaja. Sočutno se nagne k njemu in ga tiho vpraša: „Gospod kolega, ali trpite za nespečnostjo?11
*
Precej nevsakdanja zgodba: Neko dekle v Nemčiji je stiska nagnala, da je začela krasti. Ne veliko, le toliko, kolikor je potrebovala za življenje. Ko je bila devet-uajstič pred sodnikom, bi bila morala iti sedet zaradi tatvine kunca. Bila pa je nosna in zato so jo hoteli izpustiti, da zunaj porodi. Tedaj pa je prosila: „Pnstite me tu! Kaj naj zunaj počnem? V tem stanju nikjer ne bi dobila delal'1 .Sodniku se je zasmilila; ker pa ni smel kršiti zakona, je ukrenil, da „se dekle obdrži v preiskovalnem zaporu, ker obstoji nevarnost, da ne pobegne.14 In dekle je šlo nazaj v zapor — z nasmehom na licu...
*
Na Dunaju so te dni priredili mednaroden kurz o zdravljenju raka za praktične zdravnike. Predavajo sami znameniti profesorji dunajske medicinske fakultete in drugi odlični specijalisti. Senzacijo je zbudilo predavaje profesorja Fun-ka, ki je priznal, da je dosegel „uprav presenetljive uspehe pri zdravljenju zunanjega raka s tako zvanim ,.Poljšakovim mazilom".
Poljšak je bil kakor znano, učitelj na celjski meščanski šoli in je tudi pri nas poskušal zdraviti raka s svojim mazilom, pa je mpral na zahtevo zdravnikov prenehati.
no otopelostjo, kakor da bi l>il tu sedemletni bolnik že sit življenja. Trudno je ležul, liho in otožno, le glavo s tem shujšanim obrazom je neprestano premetaval po zglavju. Nič ni maral jesti in smehljaj je izginil z njegovih trpečih tenkih ustnic, niegove zmedene oči pa so sc iskaje upirale v tla, nekam strašno daleč...
..Tja gor... nemara!" je pomislila Magdalena in vztrepetala.
Če mu je ponudila zdravila, sirupa ali juhe, je odklonil.
Vse je odklanjal.
..Ali hi česa rad, Franček?"
„Ne, ničesar!“
,.Treba ga jel rešiti iz te otopelosti,“ je rekel zdravnik. „Strah me je že!... Vidva stčv 11111 oče in mati, vidva morata najbolje poznati svojega otroka... Poiščita kaj, da vrneta življenje temu telescu, prikličita nazaj na zeml jo io dušo, ki že plava pod oblakc!“
S temi besedami se je poslovil.
*
1 ščita!
Da, seveda ga poznata svojega Francka, njegova dobra roditelja! I11 vesta, kako je l>il malček vesel, kadar sc je ob nedeljah lahko podil po grmovju in ga je oče zvečer s polnimi rokami gloea nosil šiuporamo domov... Jakob Fe-grand mn je bil prinesel‘slikanic in pozlačenih vojakov in iger s senčnimi podobami; iz-s tri gel jih je in razgrnil po posteljici ter plesal z njimi pred široko odprtimi malčkovimi očmi, hoteč pripraviti siromaka do smeha, čeprav je sam komaj premagoval solze...
„Glej, Franček, vidiš vojake:'... Ali niso lepi zlati?... Viš, tale je general... Še veš, zadnjič sva ga videla v Bu-lonjskem gaju, se spomniš?... Če lepo popiješ zdravilo, ti kupim pravega, z bagrenim plaščem in zlatimi našivi... Ali bi ga hotel, generala?“
„Ne,“ je odgovoril otrok s suhim vročičnim glasom.
„AIi naj ti prinesem pištolo s kroglami? Ali pa lok samost rel ?“
„Nc,“ je odgovoril tenki glasek, odsekano in malone k ru to.
Na vse, kar sta mu govorila. na vse igračke in balončke, ki sta 11111 jih obetala v svojem obupu, je suhi glasek odgovarjal:	„Nc...	nc...
lit
ne!
„Povej: česa želiš, Franček?" je vprašala mati, ..Glej, nekaj bi golovo rad! Povej — meni povej! Meni, svoji ma-
• I '
miei!
Skrila je svoje lice na malčkovo blazinico in mu jela šepetati na ušesa, tiho in nežno kakor skrivnost.
Tedaj se je otrok vzpel na posteljici in željno iztegnil roko proti nečemu nevidnemu, 111 rekel s čudno vročim glasom, prosečim in ukazujočim hkrati:
„Bum-Buma bi rad!“
Bum-Bum!
Uboga Magdalena je s strahom pogledala moža. Kaj govori otrok? Ali sc zopet vrača vročina in z njo tiste strašne blodnje?
Bum-Bum!
Ni vedela, kaj naj to bo, strah jo je bno teh čudnih besed, ki jih je otrok venomer ponavljal z bolno trmoglavostjo, kakor da sc prej ni upal v besedah izraziti svojega sna, ki se ga zdaj oklepa z nepomirl jivo upornost jo:
,.Da, Bum-Buma! Bum-Bu-ma bi rad!“
Magdalena je .nervozno prijela moža za roko in ga tiho, kakor da bi jo bilo strah lastne blaznosti, vprašala:
„Kaj to pomeni, Jakob? Izgubljen jef“
Toda na očetovem od dela razoranem obrazu se je pokazal nasmeh, nasmeh sreče in tudi brezupja, nasmeh obso-
jenca, ki je zdajci zagledal rešitev.
Bum-Bum! Dobro se je še spomnil tistega popoldne na veliki ponedeljek, ko je vzel Francka s seboj v cirkus. Še mu je v ušesih zvenel vedli, razoosajeni otrokov smeh, njegovo otroško veselje, ko se je klovn, lepi klovn, ves v bleščici, z velikim zlalo pisanim leskečočiin se metuljem na hrbtu, jel prekucavati v areni in postavljati na glavo pred jahačem, ali pa se je zaril z glavo v pesek in iztegnil noge v zrak, potem pa zalučal kvišku klobuk in ga nato spretno prestregel z glavo — in pri vsaki točki, pri vsakem prekucu se mu jc razširil smešni obraz in zagnal je krik, vselej isti krik. ki ga je časih sprejelo bobnenje orkestra: Bum-Bum!
Bum-Bum! In vselej, kadar se je •Bum-Bum prikazal, se je cirkus stresel od ploskanja in se je dečko zasmejal od veselja. Bum-Bum! lega Bum-Buma, tega cirkuškega razvesel jevalea ljudi bi rad videl, bi rad imel mali Franček — in ga ne bo imel, ga ne bo videl, ker mora ležati onemogel v svoji beli posteljici...
*
Zvečer je Jakob Legrand prinesel sinčku umetnega klovna, vsega posutega z bleščico. ki ga je bil za drag denar kupil v trgovini. Plačo za štiri dni dela je dal zanj! Pa bi bil dal (udi dvajset, trideset dni, dal bi bil zaslužek vsega leta. samo da bi vrnil nasmeh bolnikovim bledim ustnicam.
Otrok je pogledal igračo, ki se je sveilikala iznad bele posteljnine, in ža losi no rekel:
„To ni Bum-Bum... Bum-Buma bi rad videl!"
O! Če bi ga bil Jakob smel zaviti v odeje in vzeti s seboj v cirkus in mu pokazali klovna, kako pleše pod lestencem v areni, in mu reči: ..Vidiš, Franček?“
*
Ujela s' n je!
Narisano v eni sapi
Jakob je bolje storil. Šel je v cirkus in vprašal po klovnovem naslovu: plaho se 'e nato s klecajočimi koleni po-pel po stopnicah v umetnikovo stanovanje na Montmartru. Drzna se mu je zdela (a namera. A vendar — mar igralci ne pojo in ne razkazujejo svojih umetnij v salonih velike gospode? Morda bo klovn — o, ko bi hotel! — morda bo pristal na to, da stopi z njim k Frančku. Samo da mu vošči dober dan, nič več. Kako ga bo sprejel, Bum-Bum, njega, Jakoba Legranda?
Zdaj ni bil več Bum-BUm! Zdaj je bil gospod Moremo, in v njegovem stanovanju je bilo polno kn jig in slik, sama umetnost in eleganca, in soba, kjer ga je sprejel prijazni gospod, je bila kakor čakalnica pri zdravniku.
Jakob se je ozrl okoli sebe, ni spoznal klovna, in od za-
„R O M A N“ STANE
1 nicscc 8 Din, V\ leta 20 Din, % leta 40 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago še vse številke. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393.
Za inozemstvo, na leto:
v Angliji 9 šilingov, Avstriil 14 šilingov, Belgiji 14 bclg, na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol funta, Franciji 50 frankov, Holandiji 5 goldinarjev, Italiji 40 lir, Nemčiji 9 mark, Severni Ameriki 2 dolarja. — Za ostalo Inozemstvo na leto .120 Din V* valuti dotične države, pol leta pa 60 Din. — Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem interesu v priporočenem ali pa denarnem pismu.
Posamezne številke:
V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trafikah, knjigarnah in kolodvorskih prodajalnah. Kjer ,,Komana" nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila izvršimo šele po prc]emu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah.
V Italiji stane posamezna številka 80 stotink. Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite
znamko. — Oglasi po tarifi.
drege vrtel med prsti klobuk. Gospod jc čakal. Tedaj je oče prosil, naj mn oprosti. Nečesa čudnega, nenavadnega ga prihaja prosit, naj mu ne zameri... ve, da se ne spodobi... Toda njegov mali... o. tako priden je, gospod! In razumen! Vedno je bil prvi v razredu, le računstvo mu ne gre, ne razume ga... Sanjač je dečko, veste! Da. sanjač. In dokaz... glejte... dokaz...
Jakobu je zmanjkalo besed. izgubile so se v jecljanju; potlej pa je zbral ves svoj pogum in udarilo je i/. njega: „Dokaz — vas bi rad videl, vas bi rad videl, samo na vas misli, vi sle mu kakor zvezda, ki bi jo hotel imeti in gledali...”
Ko je končal, je bil bled ko zid in na čelu so mu sijale velike kaplje. Ni se upal pogledati klovna, ki ni nič rekel, le oči je trdno upiral vanj. Kaj bo odgovoril Bum-Bum? Če ga odslovi, meneč, da je zblaznel, in ga postavi pred vrata?
„Kje stanujete?" je vprašal Bum-Bum.
„0, čisto blizu, v Opatijski nlici!“
„ldiva!“ mu je rekel. „Vaš dečko bi rad videl Bum-Bu-ma? Dobro! Videl ga bo!“
Ko so se vrata odprla pred klovnom, je Jakob Legrand radostno vzkliknil:
„Francek, veseli se! Vidiš, Bum-Bum je prišel!"
Otroku so od veselja zasijala lica. Z materino pomočjo se je zravnal na postelji in pogledal moža, ki sta sto-jila v sobo, trenutek iskal, edo je neki ta gospod, ki se mu tako prijazno smehlja, čeprav ga Franček ne pozna. In ko mu je povedal: ,.Jaz sem, Bum-Bujn!“ .je počasi omahnil na blazino, njegove oči, te lepe sinje oči pa so se zazrle skozi zidove tesne sobice, še vedno iskaje Bum-Buniove bleščice in metulja,
kakor išče zaljubljenec oo-dobo svojih sanj...
„Ne,“ je rekel olrok z glasom, ki ni bil več suh, le še obupen; „ne, to ni Bum-Bum!“
Klovn je stal pri postelji; njegov pogled je obvisel na bolnikovem obrazu, bil je resen in globok in neskončno mil.
Zravnal se je, pogledal nesrečnega očeta in strto mater in se nasmehnil.
„Prav ima, to ni Bum-Bum!“
In je šel.
„Nikoli več ga ne bom videl, nič več ne bom videl Buin-Buma!“ je žalostno rekel otrok in njegov drobni glasek je že govoril z angeli. „Bum-Bum je gotovo že tam gori, kamor pride kmalu tudi mali Franček!“
☆
In zdajci — ni še minulo pol ure, kar je bil klovn šel
— zdajci so sc nepričakovano odprla vrata kakor prej, in na pragu se je pokazal v črnem trikoju z bleščico, rumeno koničasto čepico na glavi in zlatim metuljem na prsih in na hrbtu in širokim nasmehom na obrazu, potresenim z moko
— Bum-Bum, pravi cirkuški Bum-Bum, Bum-Bum malega Francka, resnični Bum-Bum! J n otrok na beli posteljici je z novim življenjem v očeh, smejoč se in jokajoč, ves srečen in vesel tleskal z drobnimi ročicami in vzklikal od nepričakovane sreče, ki mu je zasijala iznenada kakor raketa:
„Bum-Bum! To je on, da, on! Vidite Bum-Buma! Živijo Bum-Bum! Pozdravljen, Bum-Bum!“
*
Ko je tisti dan prišel zdravnik, je zagledal ob znožju Franckove posteljice klovna z belim obrazom, ki se mu je otrok neprestano smejal, in ki je mešal sladkor v čaši z zdravilom in mu govoril:
„Če ne boš pil, Franček, se Bum-Bum ne vrne več! Da veš!"
ln otrok je pil.
„Kaj ne da je dobro?"
„0. kako dobro... Hvala, Bum-Bum!“
„Gospod doktor," sc je obrnil klovn na zdravnika, „ne bodite ljubosumni... Zakaj zoi sc mi, da mu moje šale prav toliko pomagajo kakor vaši recepti!"
Oče in mati sta bila v solzah; toda to pot so bile solze veselja.
In vse dotlej, dokler ni mali Franček vstal, se je pred delavskim stanovanjem v Opatijski ulici na Montmartru vsak dan ustavil voz in iz njega je stopil črno oblečen mož z zavihanim ovratnikom, ki je skrival z moko potresen obraz.
„KoIiko sem vam dolžan, gospod?" je naposled vprašal Jakob Lcgrand, ko je otrok prvič vstal. „Zakaj nekaj vam gotovo dolgujem!"
Klovn je pokazal svoje široke roke.
„Dajta mi roko!" je rekel.
Potem je poljubil otroka na obe lici, ki sta zdaj spet sijali v rožnem zdravju.
„Tn dovolita," sc je nasmehnil. „da napišem na svoje posetnice:	Bum-Bum, dok-
tor akrobacije in osebni zdravnik malega Francka!"
Ilustrirani p r e g o v o r i
Ni vso zlato, kar so sveti!
Vrabec
(,.Spomini iz mladosti")
N a p i s a 1 Iv a 11 T u r g c n j e v
Vračal sem se z lova in stopal po poti kraj svojega vrta. Moj pes je tekal pred menoj. Mahoma pa je zadržal stopinje in začel stopati oprezovaje, kakor da voha v bližini divjačino.
Pogledal sem na pot in zapazil mladega vrabca z žoltim kljunom in pubom na glavi. Padel je bil iz gnezda (veter je hudo upogibal breze ob poti) in je bil čisto tih, le njegova nebogljena krilca, komaj pokrita s perjem, so se onemoglo širila, da se mi je zasmilil v srce.
Pes mu je prihajal bliže, vse mišice na njem so sc napele — tedaj pa je iznenada kakor kamen pal z bližnjega drevesa star vrabec s črnimi prsi, baš pred gobec mojega psa; in ves naščeperjen, zbegan in trepetajoč, tožeče in obupno čivkajo, je dvakrat skočil proti odprtemu gobcu, oboroženemu s krivimi zobmi.
Strmoglavil je na tla, da reši mladiča, postavil sc je predenj kot ščit. Toda vse njegovo drobno telesce je drgetalo v strahu, njegovo kričanje je bilo hripavo in divje; poginjal je, zastavljal je svoje življenje.
Kako grozna pošast se mu jo moral zdeti moj pes! fn vendar ni mogel ostati na veji, visoko gori na varnem; sila, mogočnejša od njegove volje, ga je vrgla od ondod.
Pes jo obstal, stopil nazaj. Skoraj bi rekel, da je tudi on čutil to silo.
Ves zmeden sem hlastno poklical psa in odšel, poln nekega svetega spoštovanja.
Da, ne smejte se: spoštovanje je bilo tisto, kar sem občutil pred tem junaškim ptičem, pred zanosom njegove ljubezni...
Dokler žena o drugem možu govori, se njenemu možu ni treba bati; ko ]>a umolkne, je že prepozno.
SRCE V OKOVIH
R r m a n
Napisal Mirko Brodnik
Ta roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika „Romana“. Današnje nadaljevanje je sedemnajsto. Novi naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih šestnajst nadaljevanj.
Tretji tl e 1
MLADA MATI
Kako bo tam, kdo bo tam zanj skrbel, ga ni brigalo, lu-tli sem v mesto je bil prišel brez denarja, pa je vendar ži-vel in niti ne slabo.
Vlak je drvel v noč. Enakomerno so udarjala kolesa in iskre so Švigale mimo okna kakor dolge tanke niti.
Tedaj pa je nenadoma presuni j iv žvižg lokomotive pretrgal njegove misli. Vlak se je stresel in se ustavil. Potniki so se prebudili in prestrašeni planili pokoneu.
..Kaj je?"
Odprla so se vrata vagonov in nekaj ljudi je skotilo k lokomotivi. Tudi Mitja je bil med njimi. Pri stroju je stal železniški čuvaj in pretrgano in zmešano nekaj pripovedoval. Mitja je vjel samo nekaj besed.
„Rdeči... le še pet minut... \ lak...“
Takoj je vedel, kaj se je zgodilo. Rdeče čete so udarile iz Odese proti sredi Rusije. Prvi vlak se bliža.
Sprva se mu je zazdelo, kakor bi se jela vdirati tla poti njim in izginjati pod njegovimi nogami. Potom pa se je zavedel. Planil je med ljudi. s pestmi se preril do strojevodje:
..Nazaj! Poženite stroj!
..Kaj nam to pomaga ?“ je obupano dejal strojevodja. Če imajo količkaj vreden stroj, nas v četrt ure dohite.“
Poslušalci so prebledeli. Vedeli so. kaj pomenijo te be-
sede, ka j [»orni'ni biti vjet od rdečili. Glasovi o njihovih zlo-dejstvih so se bili že razširili na vse strani.
Tedaj pa se je Mitja nenadoma nečesa spomnil:
..Ali imate municijo?"1
Strojevodja je povedal, da so na zadnji postaji pripeli k vlaku vagon streliva.
Ljudi, ki so to čuli, so obšli mravljinci. Ko bi bili vedeli, v kaki nevarnosti so se nahajali! Toda zdaj se je izkazalo, da jim ta tovor utegne dobro služiti.
iNekateri so razumeli, kaj misli Mitja in so pohiteli ija, drugi pa so se začudeno spogledovali, kaj naj to pomeni. Ali sc bodo morali bojevati?
Trenutek nato so najpogumnejši oprezno razbili vrata zadnjega vagona. Strah pred grozečo pogubo jim j c podvojil moči.
V	tem se je vrnil k stroju čuvaj, ki je prej med zmedo izginil. Javil je, da mu je telefoniral tovariš z najbližje ču-vajnice. Dolg oklopen vlak poln rdečega vojaštva je pravkar peljal tam mimo.
„Ne bo več dolgo vozil.” se je jezno oglasil eden izmed potnikov.
Potem so morali iti vsi v vagone. Oni potniki, ki so šli po municijo. so bili pravkar prinesli nekaj težkih zabojev.
^ lak se je umaknil kakih petdeset metrov nazaj.
Ljudje z minami in granatami. med njimi tudi Mitja in Branko, ki se jim je pridružil, so ostali ob progi. Odprli so zaboje in jeli oprezno polaga-ti mine med tračnicami. Kmalu so bile posule na trideset metrov daleč. Dva potnika sta jih med seboj vezala z žico.
„Tako,“ se je oglasil eden izmed potnikov. „Se baterijo lu na koncu. Mine leže lepo sredi tira. Nobena ne bo eksplodirala, dokler ne pride lokomotiva čez vse. Tako bo ves \ lak podminiran. Ko se stroj dotakne stikala, bo konec.”
Ko je Branko čul te besede, se je zbudil v njem upor. Hotel je skočiti med nje in reči, da tega ne smejo storiti, tedaj pa se je zavedel, da pomeni to tudi rešitev stoterih ljudi, tisočerih ljudi. Če preprečijo temu transportu pot v Voznesensk, če nobeden izmed vojakov ne ostane živ, je za nekaj časa preprečena nevarnost. Gotovo nekaj ur rdeči ne bodo zvedeli za usodo svoje prednje straže, ki bi bila dovolj močna, da si osvoji mesto kakor je Voznesensk. In naslednji vlak ne bo mogel naprej. Več dni bo treba delati. preden bo tir spet popravljen. Dotlej se bo prebivalstvo lahko rešilo z begom.
Ko je bilo vse gotovo, so naglo prihiteli k vlaku in skočili v svoje vagone. Stroj je zasopihal in se jel še dosti hitro pomikati nazaj.
Tedaj so zagledali v daljavi v jutranjem mraku iskre iz vlaka, ki se jim je bližal. Vlak z rdečimi. Počasi se je pomikal proti usodnemu mestu. Vsi potniki so se stiskali k oknu in čakali z grozo v srcu.
Zdajci pa je švignil pod nebo ogromen plamen. In potem se je začul pok. kakor bi se bila utrgala gora in se zavalila v dolino. Vmes so se zatuli kriki, blazni od groze in bolečin, potem pa je vse utihnilo. Vlaka z rdečimi ni bilo več.
Mučen molk je zavladal pri vseh potnikih. Tragedija,
ki so ji bili pravkar priča, jili je prevzela. Šele zdaj so se zavedli, kaj so naredili.
V	vstajajočem solncu se je počasi pomikal vlak.
Petnajsto poglavje VRNITEV
Tiho, zamolklo je sopihal vlak nazaj. Na najbližji postaji, ki ni bila daleč od kraja. kjer se je zgodila katastrofa, so obrnili lokomotivo. Potem je vlak s podvojeno hitrostjo drvel proti Vozne-sensku. Ob desetih je bil tam.
Vest o koncu vlaka z rdečimi so potniki z bliskovito naglico raznesli po vsem mestu in tako še povečali strah in nemir, ki se je v zadnjem času polotil prebivalcev. Zdaj so vsi vedeli, za kaj gre. Videli so. da se njih slutnje uresničujejo, in da ni več daleč čas. ko pridejo rdeči v njihovo mesto. Če ne bi bili potniki vlaka, ki se je pravkar vrnil, tega preprečili, bi se bilo zgodilo že danes. In potem...
Od ust do ust so se širile govorice, in vsakdo je še kaj dodal. Ljudje niso vedeli, kaj naj store. Na resno obrambo mesta ni bilo misliti. Premalo jih je bilo in še ti po večini niso bili za boj sposobni. In mesto ni bilo utrjeno. Od vseh strani je bila sovražniku odprta pot vanj. Razen tega se je v zadnjem času nateplo veliko število sumljivih ljudi, o katerih so šepetali, da so zaupniki rdečih. Ti ljudje so neprestano sejali zmedo in še večali malodušnost med prebivalci.
Ni bilo še minulo pol ure od prihoda vlaka, ko se je zbralo pred postajo toliko ljudi, da jih je bil ves trg poln. Obupan obraz pri obupanem obrazu. V naglici so bili zbrali najpotrebnejše stvari in pohiteli na postajo, da zbeže s prvim vlakom pred nevarnostjo, in ko so prišli na postajo, so zvedeli, da na odhod še misliti ni. Vsega je manjkalo, strojev in vago-
TVORNICA CIKORIJE
OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA!
nov. Na nekem stranskem tiru je bilo nekaj praznih živinskih vagonov. Ljudje so vdrli na peron in brez voznih listkov zasedli slednji prostorček.
Nič bolje ni bilo zunaj. Ko so ljudje videli, da z železnico ne bodo mogli pobegniti, so se morali odločiti da gredo peš ali pa na vozovih. Ceste, ki so vodile iz mesta proti severu in vzhodu, so se napolnile z njimi. Od daleč je bilo videti, kakoi' bi bile velike črne kače požirale ceste. In te kače so šle dalje in dalje kakor daleč je seglo oko. Vozovi in begunci, ki so šli peš; isti prizor kakor v mestu, kjer se je našim znancem pridružil Milja, samo še v neštetokrat večji meri. Tu so ljudje vedeli, da jim gre za življenje. Videli so. da morajo bežati, če se hočejo umakniti maščevanju rdečih zaradi vlaka, ki so ga pognali v zrak. In to maščevanje bi bilo kruto in krvavo...
Ro mestu si videl prizore, ki so pričali o obupu, ki se je polastil množic.
Vse je izgubilo glavo. Prvi so izginili uradniki, ki so se najbolj bali maščevanja, ker so bili vse prej kakor priljubljeni. Potem se je kar naenkrat zbrala drhal sumljiv-cev. ki so se dotlej skrivali, in jela pleniti po mestu. Stanovanje za stanovanjem, hiša za hišo je postala njih plen. Odnesli so vse, kar je bilo količkaj vredno.
In množica se je valila iz ulice v ulico. Če ji je prišel v roke človek, ki ni bil priljubljen. če so srečali uradnika. ki ni bil o pravem času pobegnil, je bilo po njem. Drhal ni poznala usmiljenja.
Pred postajo so se ljudje med seboj iskali. Čuti je bilo pretresljive klice mater, ki so v gneči izgubile svoje otroke, mož, ki so izgubili svoje žene. .S težavo so nekatere zadržali, da niso zbežali nazaj v mesto. Vsi so vedeli, kaj jih tam čaka. Gorje moškemu, ki se je prikazal, gorje ženski, ki je padla tolpi v roke.
Kmalu so bili vsi begunci oboroženi do zob. Vse vrste orožja si videl pri njih. Vlomili so bili v veliko skladišče orožja blizu postaje. Tam je bilo vsega dovolj, od strojnic pa do revolverjev. Po dolgotrajnem iskanju so odkrili tudi strelivo in se z njim založili.
Potem se je trg počasi izpraznil. Črne kače na cestah so lezle v daljavo...
*
Tudi potniki v vlaku so imeli dovolj orožja. Na ten-derju za lokomotivo so stale štiri strojnice in v vsakem vagonu sta bili po dve. Begunci so bili pripravljeni, da se branijo pred vsakomer, ki bi jih hotel pregnati z vlaka.
Potem je lokomotiva presunljivo zažvižgala. Tisoče grl je zakričalo, stotine obrazov se je prikazalo pri oknih, da še enkrat, motela posled-. njič, vidijo svoje mesto, kjer so zdaj gospodarile tolpe razbojnikov.
Naši znanci so bili toliko oprezni, da so ostali v vagonu. kdor bi bil šel le za trenutek ven, ne bi bil več dobil prostora. Ljudje so se stepli za vsak kotiček.
Lokomotiva je komaj zmagovala težko breme, ki so ji ga naložili. Več ko trideset vagonov je morala vleči. Sprva se je le počasi premikala naprej. zakaj proga je šla v breg. Šele ko so prišli na ravnino. je šlo hitreje.
Branko se je bil nekako vživel v novi položaj. Presenečenja. ki jih je doživljal dan za dnem. upi, ki so se razblinjali v nič in pustili sama razočaranja, vse to ga je tako utrdilo, da je otopel za udarce usode. Samo sebi je še verjel, na srečo in slučaje ni več računal. Prevečkrat ga je že prevaralo.
Vedel je, da preostaja zdaj le še to. kar je namignil cigan. Pot skozi Sibirijo. Priti tja je bila njegova naloga.
Ali mu bo uspelo ali ne? Če upor še ni zavzel vse Rusije, morda. Samo to upanje mu je še ostalo in vendar je bil skoraj prepričan, da je prazno. Poznal je razmere v Rusiji in prikrito nezadovoljstvo. ki je zdaj udarilo na dan kakor hudournik po nevihti. Prav malo je bilo verjetno, da bi bili drugi kraji mirni. Naglica, ki je z njo upor zavzel Voznesensk. mu je to dovolj jasno povedala.
Janeza so obhajale podobne misli. Skrivaj je opazoval Branka. Nič se ni izpremenil, le toliko, da 11111 je rahla bledica pokrila obraz. Občudoval ga je. In potem je njegov pogled zletel k Nadji. Stiskala se je v kot in molčala.
..Kaj zdaj, Nadja?"' jo je vprašal, ko se je nenadoma obrnila k njemu s povprašujočim pogledom.
Malce se je nasmehnila.
..Ne vem. Kaj praviš, poročnik?" se je obrnila k Branku.
Tikala ga je in on tega niti opazil ni. Samo po sebi razumljivo se 11111 je zdelo. Težki
trenutki,	ki	so	jim morali
kljubovati, so jih združili kakor majhno družino. Bila jim je kakor sestra in vsi trije so bili drug drugemu bratje. Tudi Mitja.
„Kaj moremo?" je rekel.
V	vlaku	smo	in	ne moremo
iz	njega,	tudi	če	bi hoteli. Vi-
deli bomo. Ne bojim se."
„Tako	je	prav. Tudi jaz
ne,“ je rekla in njen obraz je pričal, da govori resnico.
Hvaležen ji je bil za te besede. Nove vere so 11111 vlile in novih moči.
Šestnajsto p o g I a v j e DOMA
Poldne je zvonilo v trški cerkvi, ko je ustavil pred notarjevo hišo avto, ki se je z njim pripeljala Zora s svojim sinčkom.
Mati jo je opazila skozi kuhinjsko okno. Pohitela je
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni. za delo nezmožni, povzroči naravna „Franz Josefova“ grenčica
prosto kroženje kivi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeče klinike izpričujejo, da je „Franz Jo-sefova” voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. ..Franz Josefova“ grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ven in jo objela. Potem je vzela Marka v naročje.
„Tako je bled..."
„Bolan je bil revček," je rekla Zora. „Prav nevarno. Zato sem ga pripeljala sem. Zdravnik je rekel, da bi mu koristila izprememba zraka," je pristavila.
To je bila majhna laž. a odločila se je za njo. da je ne bi mati preveč izpraševala. Ni ji hotela odkrivati vsega, kar jo je težilo. Toda mati je takoj opazila, da ni več tista, kar je bila nekoč.
„1 udi ti se mi ne vidiš zdrava..." je rekla skrbno. ..Kaj ti je?"
„Nič,“ je odvrnila. ..Samo utrujena sem. Za otroka sem se tako bala. Vse noči sem bedela ob njegovi posteljici."
Pobožala ga je. Malčdk se je ljubeče stisnil k njej.
Potem je hotela obrniti pogovor na drugo plat.
„K je je oče?"
„Vsak trenutek mora priti iz urada. Poldne je že. Vesel bo, ko vaju vidi. Pojdimo 110 v hišo."
Zora je poslala šoferja v v trg, da spravi tam avto v garažo. Poleni je šla za materjo v kuhinjo.
„Še zmeraj sama kuhaš?" jo je vprašala.
„Še zmeraj. Za dva res ni vredno plačevati kuharice. Saj ni tako hudo. Samo zdaj v tej vročini..."
Iz začela ji je govoriti o svojih težavah.
Zora se je bolestno smehljala. Če bi primerjala svoje ki •iže z njenimi...
Potem je vprašala po Veri.
„Čakaj," ji je rekla mati. „Tamle na omari je njeno pismo. Včeraj mi je pisala. Preberi ga. Tudi tebe nekaj omenja."
Zora je vzela pismo in ga naglo preletela. Vera je pisala takole:
Druga tetka!
Povedati vam moram, da se prihodnji četrtek poročim z Vinkom. Srečna sem, da še nikdar tako. Dobro službo ima \ Ljubljani, da bova lahko živela brez skrbi kakor dve ptičici. Če bom le utegnila, pridem v nekaj dneh na obisk, če ne, mi pa morate obljubiti, da pridete na poroko in tudi stric.
■Zoru mi nič ne piše. Ne vem kaj je z njo. Skrbi me. Rada bi z njo govorila, pa ne vem, kje. Če pride kaj domov, mi pišite. Na Kregarjev dom ne bi rada šla zaradi njega...
I11 tako je bilo vse pismo. Ko ga je Zora prebrala, se je skoraj oddahnila. Dolgo je iskala človeka, ki bi se 11111 lahko izpovedala. Čeprav ji je bila zdravnikova tolažba d ra gocena, ji je bilo (o vendar premalo. Prevelika je bila razlika med njima, preveč tuja sta si bila. In nenadoma jo je obšla nepremagljiva želja, da poišče Vero in se z njo pogovori. Dobra ji je Vera. več kakor prijateljica,, več kakor samo sestrična.
Več tudi kakor mati, si je rekla.
..Kaj počne tvoj mož?"
Materine besede so jo prebudile.
„Saj je malo doma,1' je ti pko odvrnila. „Ves dan je v Ljubljani in se peha za denarjem. Na domače skoraj ne misli."
,,/ora!"
Obrnila se je k materi.
„Zora, ti nisi srečna. Povej. kaj te boli?4'
„Nič, mati." je tiho odvrnila. Da l)i se umaknila njenim izprašujočim pogledom, se je ozrla proti oknu. I11 tam je zagledala očeta, ki je pravkar stopil skozi vrtna vrata. Zadovoljen je bil videti in srečen. Zabolelo jo je. Vse je srečno, le ona ne, le njo tepe usoda. In zakaj? Ker je ljubila. preveč ljubila.
..Poglej, oče gre."
Stopila je k vratom in mu pohitela naproti. Od presenečenja je debelo pogledal.
..Ti tu, Zora? Jn niti pisala nisi nič. Ali si malega pripeljala s seboj?"
„Seveda," je rekla. „V kuhinji je pri materi.“
Kar odrinil jo je in stopil v kuhinjo. Obraz se mn je veselo raztegnil.
..Glej, glej, kakšen korenjak je! In šele dve leti bo imel. Zdaj ti prav-zamerim, da ga nisi že prej nikoli pri-peljala.“
Sklonjl se je in ga dvignil k sebi. Malček je bil ves preplašen in skoraj na jok mu je šlo. Dolga pot, ki je ni bil vajen, po šele prestani bolezni, ga je utrudila. In same tuje obraze je videl okoli sebe.
Mati je pozabila na kosilo. Neprestano se je ukvarjala z vnučkom. Kar ločiti se ni mogla od njega.
..Mama!" Malček je zagledal Zoro na pragu. Izvil se je notarju in pohitel k njej. Oklenil se je je okoli kolen.
Vzela ga je v naročje in ga pokrila s poljubi.
Notarka se je med tem spomnila kosila. Pol ure nato so sedli za mizo.
Po kosilu je Zora poklicala šoferja in mu naročila, naj odda na pošti brzojavko, ki jo je bila napisala. V njej je obvestila Vero, da je doma in da jo čaka.
Popoldne niso šli nikamor. Marko je spal. Zora pa je skoraj ves čas prebila na vrtu. Proti večeru se je vrnil šofer z Verinim odgovorom. Sestrična ji je javila, da pride z zadnjim večernim vlakom. Ob devetih.
Zori se je zjasnil obraz. Ni mislila, da bo Vera tako hitro prišla. Le še nekaj ur...
O	pol devetih je sedla v avto in se odpeljala na posta jo.
*
Ko je Vera zagledala Zoro, ki ji je samo nemo stisnila roko, se je skoraj prestrašila:
„Zora, kaj ti je?"
„Pekel je, Vera," ji je rekla kar naravnost. „Danes kolnem trenutek, ko sem pristala, da postanem njegova žena. In pri tem še ne vem, ali...“
Odmahnila je z roko.
„Pustiva zdaj. Doma ti vse povem.”
Po večerji, kjer je notarka pokazala vse svoje kuharske zmožnosti, se je Zora izgovorila, da je1 utrujena. Šla je v svojo sobo. I lotela je čimprej govoriti z Vero.
V	mali posteljici, ki je bila nekoč njena, je počival Marko. Tako mirno je spal, da je bila vsa blažena, ko ga je gledala. Njegova lička so bila spet rdeča, in zdravje je sijalo z njih. Pokleknila je k postelji in poslušala njegovo enakomerno sopenje. Potem ji je omahnila glava na rob posteljice. Zaihtela je.
Tako jo je dobila Vera. ko je stopila v sobo. Počasi se ji je približala in ji položila roko na ramo.
„Zora!“ jo je tiho poklicala.
Mlada mati je dvignila glavo in se brezizrazno zazrla v sestrično. Počasi je vstala.
..Nikar tako ne obupuj, Zora! Škodovati bi ti utegni-
lo. Zaradi otroka te prosim. Kaj bi bilo, če..."
Ni dogovorila.
Zora je pobesila glavo.
„Da, zaradi njega... Močna bom. Moram biti...“
Prijela je Vero za roke.
„Vera, pojdiva dol. Tn je vroče. Raznesti mi hoče glavo."
I	iho sta šli po stopnicah. Spodaj v salonu sta sedela notar in notarka in se živo pogovarjala. Nista ju čula.
Prišli sta na vrt in Zora je zavila proti klopici v kotu.
„Sem sediva," ji je rekla. „Tu sem ga poslednjič videla tisti dan, ko je šel in se ni več vrnil.”
„Zora, ne misli toliko nanj. Ni ga več..."
Zora je samo sunkoma trznila in odkimala. Vera jo je presenečeno pogledala.
„Kaj naj to pomeni? Ali sem te prav razumela?"
Zora je nemo prikimala.
„Ne veš še vsega. Dolgo je že, kar sva se poslednjič videli..."
„Povej, hitro," je prosila Vera.
Jela ji je praviti vse, kar ji je zdravnik povedal.
Ko je končala, Vera ni takoj odgovorila. Šele čez dolgo se je sklonila k njej:
„Tn če je to res, kaj potem ?“
„Ne vem. Kdo naj mi to potrdi? Kdo ve?"
..Dosti je vojakov, ki so bili tam. Morda bi koga našli?”
..Kako?“
Lepe nagrade
bodo lahko dobili vsi naši naročniki brez izjeme, ki bodo do konca legi) meseca poravnali svojo zaostalo naročnino. To je prvi pogoj za udeležbo našega velikega
nagradnega natečaja,
čigar podrobnosti bomo o praven) času priobčili. — Pazite na naše prihodnje številke! Opozorite nanje svoje znance!
em
Kaj mož!
Kmetica (lekarnarju): „Prosim, gospod, naj razločno napišejo," katere 'rcnije so za mojega moža in katere za konja. Kako lahko se drugače konju kaj zgodi — in ravno zdaj pred žetvijo!"
Dober nauk
Mali Moric je smel, če je bil priden, v nedeljo zjutraj zlesti k očetu v posteljo in pri njem poležati. Dekla je prinesla kavo na posteljo, med zajtrkom je oče čital politični del časnikov, Moric pa je brskal po ilustrovani prilogi.
Ta nedeljska jutranja ura je bila Moricu vrhunec sreče.
In ko dekla neko nedeljsko jutro spet prinese kavo na posteljo, ji da dober nauk:
„Micka, bodite pridni, pa boste tudi vi lahko zlezli v nedeljo k atu v posteljo."
Sveže jajce
Ko je bil Peter še samec, je nekoč kupil na trgu troje svežih jajc. Ko jih je skuhal, se je izkazalo, da je bilo na enem napisano s skrivno pisavo:
„Sem zalo kmečko dekle. Osemnajst let imam, svetle lase, sinje oči in vitko postavo. Če bi dobila zastavnega fanta, bi ga takoj vzela za možu."
Peter brez odloga brzojavi na naslov, ki je bil spodaj napisan. Kmalu dobi odgovor:
„Zal, prepozno. Poročila sem se pred šestimi leti in imam že pet otrok."
Filozof „Že spet si tako pozen, Matevž! Ali veš, da je že polnoči?"
,.111 če bi bil doma ostal — potem seveda zdhj še ne bi bilo polnoči?!"
Paglavec
Pepček pride v slaščičarno in zahteva bebico iz čokolade.
„Kaj naj bo, fantek ali punčka?" vpraša prodajalka.
»Fantek," pravi Pepček. „Tega je nekaj več.“
Avtomobilska nesreča
Repnik se je ponesrečil z avtom in se potolkel do nezavesti. Ko sc zave, vpraša:
„Kje sem?"
„Na številki 26."
»Bolnišnica, norišnica ali jetniš-nica?"
Klepetulji
„Ne, o Tršanovi Neži pa res ne morem nič slabega reči... Sicer pa lahko povprašam se pri sosedovih!"
Prepozno Kesanje
Rogač gre na izlet in mora zunaj prenočiti. Ker je v gostilni vse polno, vpraša sosednjega kmeta, ali ima kako sobo prazno.
„Ne,“ pravi kmet, „todu če ne gre drugače, bi lahko spali pri mojih otrocih."
Rogač se brani.
»Ne, ne. Vso noč ne bi imel miru. Ali nimate nikjer drugje prostora?"
„Čc bi hoteli morda na senu?..."
„Če ne gre drugače, bi šel tudi tja."
Drugo jutro pri kmetu zajtrkuje.
Tedaj se odpro vrata in v sobo pridejo tri zala dekleta. 17,	10,
21 let.
„Moji otroci," jih predstavi kmet.
Rogač je tri dni klel.
Očetovstvo
„Kaj ste tako dobre volje, gospod Koren?"
„Oče sem postal."
„Od srca vam čestitam. Sporočite tudi gospe soprogi moje čestitke."
„Bog me varuj! Vesel bom, če ona ne zve.“
Ljubezen je slepa
Gospodek sedi v parku na klopi in čaka svojo izvoljenko. Pride paznik.
„Gospod, ali bi malo vstali?"
»Zakaj pa?"
..Pritrdil bi na klop napis: .sveže prepleskan o‘.“
*
Vaški župan dobi od nekega urada z roko pisan odlok, ki ga pri najboljši volji ne more razbrati. Tedaj mu pride dobra misel: pismo bi poslal lekarnarju, ki iina vsak dan posla z nečitljivimi recepti — on bo že znal prebrati. Tako pošlje občinskega slugo k lekarnarju.
Čez deset minut je sluga že nazaj in v roki ima stekleničico s kdo ve kakimi kapljicami. „Gospod lekarnar pravi, da morate tole vzeti vsak dati po kosilu po tri kapljice."
*
Mihec je imel smolo, da je sedel na rjast žebelj. Jokaje pride k učitelju.
»Gospod učitelj, na žeblju sem se zbodel. Kaj naj naredim?"
»Najprej izsesaj rano. da se ti ne prisadi."
Previdnost
Kračun si je sezidal lepo vilo. Nekoč jo razkazuje svojemu prijatelju. Ta se čudi pasji hišici.
»Zakaj si napravil tako veliko? Saj je tvoj pes čisto .majhen."
„1/. zgolj previdnosti, če bi prišel kdaj prepozno domov in bi mi žena ne hotela odkleniti."
Potrebinov Luka pride v Ljubljano. Prenoči v hotelu. Sredi noči nekdo potrka na vrata.
»Kdo je?"
»Vašo torbo sem prinesel," se oglasi sluga.
»Pojdi k vragu," zarenči Luka. »Lahko bi do jutri počakal."
In potem zaspi.
Čez četrt ure spet potrka.
»Kdoje?"
„Jaz,“ se spet oglasi sluga. »Posedati sem prišel, da tisto ni bila vaša torba."
Njegova prva misel »Poglej, poglej, mož: naš Marti-nek poskuša že tekati!"
»Glej no, saj res! E, pošlji ga no po pol litra vina!“
Urejuje BorisJRihteršič
Maroko
Ker pride v kratkem v Ljubljano film »Maroko,prinašamo danes njegovo vsebino:
Kakor stotine in tisoče drugih, je prišel tudi Tom Brovvn v tujsko legijo. Že tri leta je v maroški garniziji. JNi nič boljši, nič slabši od drugih. Obračunal je s preteklostjo in zdaj se vleče skozi življenje. Opravlja svoje težke dolžnosti, trpi v nezdravem podnebju, bori se z zahrbtnimi sovražniki, pije, ljubi, pozablja, ničesar več ne pričakuje od bodočnosti. Eden tistih je, ki padejo in izginejo v pozabljenje, ne da bi se jih kdo spominjal in jokal za njimi.
Maroko! Mesto razkošja in bede. Mesto brodolomcev življenja.
Parnik je pripeljal nove potnike. Med njimi je tudi lopa plesalka Amy Jolly, ki je dobila službo v enem izmed največjih zabavišč v mestu. S prvim nastojioin je navdušila občinstvo. Bogataš La Bessi-ere, ki je že na ladji gledal za njo, ji ponuja vse česar si zaželi, toda ona ga odbije in pokaže svojo naklonjenost do Toma, ki je bil slučajno zašel v zabavišče. Da mu ključ svoje sobe in mu reče, naj pride k njej po koncu predstave.
Tom je prišel, kakor bi prišel k vsaki ženski. In odšel je z zavestjo, da jo ljubi.
Njegov polk mora drugi dan oditi, da zaduši upor domačinov v pustinji. Tom je prišel po slovo. Povedal je svoji izvoljenki, da lahko ponoči odpotuje v Evropo, če gre ona z njim. Amy pristane. Tedaj pa opazi Tom na njeni roki zapestnico, ki ji jo je bil podaril La Bessičre. Misleč da ga Amy vara, odide brez slovesa s svojim polkom.
Čas beži. O Tomu ni glasu. Amy se je vdala v usodo. Končno celo pristane 114, ponudbo Bessičra, da bi postala njegova žena. Zaroka. Tedaj pa začuje glasove godbe. Tujska legija se vrača. V njej se zbudi stara ljubezen.
Tom se ni vrnil. Amy je zvedela, da leži ranjen v Amalfiju. Takoj odpotuje tja. La Bessičre, ki jo ljubi nad vse, jo spremlja. V Amalfiju najde Toma, toda ne bolnega. Srečata se v nekem zabavišču in 011 je v ženski družbi.
Toda še zmeraj jo ljubi, čeprav noče priznati.
Drugo jutro se Tom vrne v pustinjo. Amy je prišla po slovo.
Ob zvokih koračnice in udarcih bobnov odhaja stotnija za stotnijo. Sledi jim skupina žensk. ..Kdo so
te ženske?" vprašuje Amy. „ženc legijonur jev, ki jih spremljajo povsod, ker jih — ljubijo."
Zdaj Amy razume. Ko jame jo izginjati čete legijonarjev za peščenimi griči, se zave, da zanjo ni sreče brez Toma. In takrat vrže od sebe vse, razkošje, bogastvo, bodočnost, vse, in se hrabro pridruži skupini žensk.
Kaj če ji bo razžarjeni pesek žgal podplate, kaj če jo bo zasul peščeni vihar, kaj če bo trpela žejo in umirala od truda — saj gre neznani bodočnosti naproti, bodočnosti, kamor jo kliče srce.
Film o neznanih krajih Kitajske
Skrajni čas je že, da so se na filmskem obzorju izuova začeli kazati obrisi kulturnega filma. Odkar so izumili zvočni film, so znanstvenega skoraj čisto zanemarili, češ da se hoče občinstvu samo pustolovščin in operet. Nastalo vrzel so izpolnili z žurnali, ki prinašajo novic iz vseh delov sveta, n to je razmeroma malo. Zakaj to, kar pokažejo žurnali, smo domala vse imeli že davno prej priliko čitati v listih. O šegah in navadah tujih krajev pa smo čuli in videli jako mulo.
Zdaj vse kaže, da je tudi to praznino izpolnila družba Metro-Goldwyn. Pred nekaj tedni se je bil namreč vrnil z dolgega potovanja v llollywood znani svetovni potnik Burton llolines in prinesel s seboj nekaj tisoč metrov filma iz vseh mogočih krajev sveta. Vsi ti filmi, zvočni seveda, imajo razlago v nemščini, tako da jih bodo tudi pri nas, kjer nam je angleščina tuja, lahko razumeli.
Eden teli njegovih filmov s predavanjem popisuje in slika neznane kraje ob zgornjem Jangtsekiangu, največjem kitajskem veletoku. Ta reka je tako divja, da je dozdaj le malo parnikov moglo pVipluti do Šungkinga, ki je obenem tudi poslednje kitajsko mesto pred Tibetom. Tod žive prebivalci še po prastarih patrijarhalnih šegah in v
DUNCAN RENALDO
“TRADER HORN'
večnem strahu pred lakoto, ki jim je stalen gost. Zato je pri njih človeška delovna moč silno poceni: nekaj dinarjev in pest riža na dan. Zato se tudi na ulici pozdravijo /. besedami: ,,Ali si jedel riž?"
Pot do tega kraja je jako dolgu iu naporna, saj stoji mesto „samo“ 2000 km od Šanghaja. Zato je tem več vredna energija in vztrajnost potnika, ki se ni strašil naporov, da je mogel v filmu posneti te skrivnostne kraje.
Kino v Ameriki
Popularnost kinov v Ameriki je še zmeraj zelo velika. Največji kino v New Vorku „Roxy", ki ima 6300 sedežev in igra vsak dan od enajstih dopoldne pa dojene ponoči, je najboljši dokaz za to.
Povedati moramo, da stane samo vzdrževanje tega kina 60.000 dolarjev (3.4 milijonu Din) na teden.
Dohodkov, ki bi to pokrili, seveda ni vsak teden. So pa na drugi strani dohodki, ki ta minimum daleč prekašajo. Tako je obiskalo na primer najnovejši film Charlesa Earrella in Janete Guynor, ki je bil štirinajst dni na sporedu, kakih četrt milijona ljudi. Če računamo povprečno vstopnino, ki je v Ameriki zelo visoka, 80 centov, da to približno 200.000 dolarjev, kar bi bila v dinarjih lepa vsotica II milijonov.
Filmski drobiž
Jeannette Macdonahl je zdaj pri Foxu, kjer bo igrala v seriji filmov iz družabnega življenja. V svojem prvem filmu igra operno pevko, ki se zaljubi v lopova iz boljših krogov. One, ki se pečajo z glasbo, bo zanimalo, da poje v tem filmu arijo Jzoldina smrt" iz Wagnerj: ve opere ,,'ITistan in Izoldu."
Čeprav je precej dolgo, kar jo umrl Milton Siliš, prinaša Fox še zmeraj nove filme, kjer je igral glavno vlogo. Pred kratkim smo zvedeli, da ga bomo gledali v filmu, ki so ga napravili po‘slovitem Londonovcm romanu ..Morski volk", te dni pa smo dobili vest, da pride tudi njegov poslednji film „Srca v megli."
V	tem tilmu igra Milton Sills tihotapca z alkoholom in lastnika nočnega zabavišča. Njegova partnerica je Dorothy Mackaill.
Ufa dela nov zgodovinski film „K o n g r e s p 1 e š e“ iz časov du-nujskogu kongresa. Napravljen bo v nemški, francoski in angleški verziji. V vseh treh bo igralu glavno vlogo Lilian llnrvcy, njenega partnerju ruskega carja Aleksandra pa v nemščini Willy Fritsch. Knezu Metternichu igra v nemški verziji Con rad Veidt.
Novi N o v a r r o v film „Sin maharadže" režira Jacnues Feyder, režiser „Ane Christie".
Higijena starosti
Tudi stari ljudje radi žive in bi si hoteli življenje podaljšati. To je mogoče na več načinov. Paziti je treba v glavnem na nekaj reči, ki jih tu navajamo.
Delo daljša življenje. Stari ljudje, ki hočejo samo počivati, svojega počitka ne bodo dolgo uživali. Nikdar ne smejo biti brez dela, zakaj delo ugodno vpliva na živce in prebavo in sploh na ustroj vsega telesa.
Dosti naj se gibljejo na svežem zraku. Sprehodi in smotren šport nikomur ne škodujejo, najmanj pa starim ljudem, ker pospešujejo delovanje mišic in preprečujejo de-belitcv. Sprehodi in šport starim ljudem vrnejo spanje, ki jih sicer rado zapusti.
Pazijo naj na hrano. Na to stari ljudje premalo gledajo. Morda so temu vzrok preslabi zobje in pomanjkanje teka. Vendar pa naj svojo hrano skrbno izbirajo. Težko' prebavljivih jedi naj se ogibajo. Zmerni naj bodo pri pitju in kajenju.
Pazijo naj na oči. V starosti vid dostikrat oslabi. Vsakdo, kdor je to opazil, naj gre k zdravniku in si da oči preigkati. Kupi naj si dobre naočnike. Številko pa mora določiti zdravnik, ne optik.
Pazijo naj na žile. V visoki starosti je človek najbolj dovzeten poapnenju žil. Kakor v starosti lasje osive, tako tudi takorekoč same od sebe zaapne žile in izgube prožnost. To poapnenje, ki mu nihče ne uide, sc zgodi pri vsakomer drugače. Dobite ljudi, ki so že čez osemdeset, pa tega še niso opazili, drugi pa stokajo še v najboljših moških letih, in zaapnele žile jih mučijo vse življenje.
Pazijo naj na razpoloženje. Zmeraj dobra volja, malo skrbi, to je pol starosti, kdor sc po tem ravna, bo lahko učakal najmanj devetdeset let.
Kako ostaneš mlad in gibčen
Naredi kakor jaz.
Ko se zjutraj zbudim, stopim takoj k oknu, in ga odprem, čeprav je še tako hud mraz. To ne škoduje, narobe.
Potem petkrat globoko zadiham. Stopim tri korake od okna in petkrat počenem in vstanem. Stojim tudi pri počepu na prstih in imam kolena tesno skupaj.
Potem krilim z rokami v krogu dve minuti.
Potem grem desetkrat z, vojaškim korakom po sobi gor in dol.
Nato se razkoračim, napravim kolena trda, se pripognem in se skušam z iztegnjenimi rokami dotakniti tal. Pri otrocih je to lahka stvar. Pri starejših težja. Toda ne dolgo. Vsak dan pridejo konci prstov bliže tal in kmalu je to igrača.
Za nameček se nekajkrat krepko pretegnem in napnem vse mišice.
Po teh prostih vajah se umijem po vsem telesu z mrzlo vodo, se obrišem, na pol oblečem in spet stopim k oknu, kjer nekajkrat krepko zadiham.
To jutranje opravilo vzame zelo malo časa. Samo pet minut. Z oblačenjem. skupaj morda četrt ure.
Po kosilu izginem, spet samo za četrt ure. Ležem na hrbet in zaprem oči in ničesar ne mislim — tudi samo četrt ure. (v'e ne bi imel mirne sobe, bi sedel k odprtemu oknu in prav tako mirno in brez misli užival svoje četrt ure.
Tn potem spet na delo!
Dan mine v trenutku in drugi za njim. Leta in letu sem še zmeraj isti, svež, zdrav, vesel. In vse skupaj me stane samo dvakrat po četrt ure na dan.
Orehov štrukelj.
Potrebščine: 25 dkg moke, 8 dkg surovega masla, 5 rumenjaki, 2 dkg sladkorja, 1 šestilajstinka litra zavrete sladke smetane, t nožna konica Dr. Octker-jcvega vanilinove-ga sladkorja, pol zavojčka Dr. Octker-jcvega pecilnega praška, nekoliko soli.
Orehov nadev: 10 dkg orehov, 10 dkg sladkorja, 2 dkg nresne-ga masla, 2 žlici strdi.
Štrukljevo t e s t o : priprava: Tz gori naštetih potreiisčin na-mosi testo, ki ga zloži kakor masleno testo, ter ga pusti ‘A ure stati. Skunaj sladkor, deni vanj zmlete orehe in naposled presno maslo ter strd; potem daj nadev hladiti. Sedaj razvaljaj Štrukljevo testo in daj nanj orehov nadev, štrukelj zvij, obloži v obliki mreže s tankimi testenimi prameni, izrezanimi s koleščkom, namaži z rumenjakom in peci v topli (ohlajeni) pečici.
Zahtevajte ,Roman* na ogled!
n
Blagovna znamka
»Svetla glava*4
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
„Znamka Octker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetkcr-jcv pecilni prašek Dr. Octker-jev vanilinov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitljenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego Je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali .s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-]evl fabrlkatl, ker se če-sto ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne in močnate ledi, pudinge in spenjeno smetano, kakao in Ča], šartljc, torte in pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oct-ker-jevega izbranega vanllinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 Jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašalo Izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bollih. finih in caifinej-ših močnatih ledi, šartljev, peciva, tort I. t. d.
Za vsako obltell so nalvečle važnosti, ker naldelo po njih sestavllena Jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke’ prebavljivosti povsod In vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve In ker Je, kakor Je pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenle tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-Jevo knjigo dobite zastonl pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno
DR. OETKER, MARIBOR.
si
—j
^vnnsvv""'
Kupon 25 film
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
»Kralj potepuhov14
zgodovinski film. V slavnih vlocah pevec Dennis Kin«, Jeanette Mactlo-nald in Lilian Roth.
„Maroko“
prvi ameriški film Marlene Dietrich,
a(l hlbtfafl
i y
na/Sctid/iejfe
KLIiARMAlTDEU
LTU»ll*MAD*lMAJIWOVAl>
FAfA aparate in 17 U iU potrebščine
dobite v največji izbiri v
Drogeriji „Adrija”
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Telefon st. 31-01 Zahtevajte cenilci
Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani
Terpentinovo milo
opere Vaše perilo snežno belo!
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Kdo je režiral film „Milijon“?
2. Katera igralca igrata v filmu »Zgodbica na 100 HP“?
3. Kje je angažiran Reginald Denny?
4. Katera igralka bo igrala v prihodnjem Gilbertovem filmu?
5. Kako imenujejo v filmu ženske, ki igrajo vloge zapeljivk?
Rešitve teh vprašanj sprejemamo šest lini po izidu lista. Za nagrade razpisujemo
20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ,
ki jih razdelilno med deset reševalcev.
Rešitve vprašanj iz 23. številke so: I. Natalija Moorhead, 2. „Sin maharadže", 3. Pri Puruinountu, 4. Ditu Parlo, 5. Cedric Gibbon.
Nagrade je žreb določil takole:
3 slik: Rozalija Skrebar, Ljubljana;
4 slike:	Vanda Smrečar, Lepi vrh;
3 slike: Ljudmila Svetina, Javornik;
2 sliki: Mija Drobnič, Maribor;
po eno sliko: Pristove Avguština, Javornik; Fresl Ivan, Kutinu; Jelenc Franc, Javornik; /ir elova E., Jesenice; Pangeršič Karba, Trbovlje; Ranzinger Elly, Litija.
Za Vaše perilo