Vili dan raxsn sobot nedelj lu praznikov. t-ued dally except Saturday* Sundays and Holiday». PROSVETA ___GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Urednliki ln upravnllkl proetorl: MAT South Lawndale Ava. Omee of Publica tient MST South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 .tear XXXIV. Cena lista Je $6.00 îfSSJ! ^*ttmr JuiUMrr w». ai ta. ____ rht0M*■ u** Act ai Camgnm at kUxcfa S. 10* chicago. ill.. torek. 26. maja (may M). 1642 Acceptance for mailing at special rate postafe provided tor fcl section 11 OS, Act of Oct ». 1B1T, authorised on June 4. lilt. Subscription $6.00 Yearly ítev.-number 109 odbili napade iškili oklopnih enot Moskva poroča, da so sov^jetske čete zmagale v tridnevni bitki v sektorju ukrajinske fronte in razbile čez sto nemških tankov. Ljute bitke se razvile med Kitajci in Japonci v provinci Cekiang. Ostfčne podmornice potopile nadaljnje tri parnike v ameriških vodah Ifloskra. 26. maja.—Ruska obodna sila je strla napade nem- | oklopnih enot v sektorju jum-Barvenkova na južni stra-fronte pri Harkovu, se glaae rotila. Ta dostavljajo, da so tke pri Harkovu prišle v za- f Rust so obdržali vse pozicije lektorju Izjum-Barvenkova b naskokom sovražnika, ka-je podpiralo 150 tankov, več ih in topniških enot. Nem-io napeli vse sile, da zdrobe ¡o bojno črto v tem sektorju zmanjšajo pritisk sovjetskih na fronti pri Harkovu. b uradnega poročila je raz-io zmanjšanje letalskih ope-rij nad ruskimi frontami. Ru-10 sestrelili deset nemških mibnikov v nedeljo, sami pa i izgubili sedem bojnih letal, gube v spopadih v zraku so le prej veliko število boj-letal dnevno. linska radiopostaja poroda so bile ruske armade Stavljene 25 milj stran od Har« pi v nemški protiofenzivi. TVi ske armade tamkaj so obkroži loikva, 25. maja.—Poročila s nte pravijo, da so ftpsi ^na- tovljena. Paošan je drugi cilj japonske armade, ki prodira po burmski cesti v provinco Jun-nan. Ljute bitke med Kitajci in Japonci so v teku v provinci Cekiang. Japonska armada na fronti v tej provinci je bila ojo-čena s prihodom novih čet in zdaj šteje čez sto tisoč vojakov. Ttolcio, 25. maja.—Uradna časnikarska agentura Dojpej poroča, da bodo operacije japonske oborožene sile v provinci Cekiang kmalu uspešno zaključene. Kitajske čete, ¿brane v dolini ob reki Tangyang, so bile deloma zdrobljene in deloma razpršene. Melbourne, Avstralija, 25. matt.—Zavezniški letalci so razbili dvajset japonskih bojnih letal na tleh v tretjem napadu na letalsko bazo pri Raubalu, otok Vew Britain, se glasi naznanilo z glavnega stana generala Dou-glasa MacArthurja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile. To dostavlja, da so se vsa zavezniška letala srečno vrnila v svoja oporišča po izvršenem napadu. Drugi roji zavezniških letal so istočasno napadli japonsko vojaško letališče pri Laeju, Nova so razbile osem japonskih lets! n porušile več vmilitarističnih naprav. Waahingion. D. C.. 25. maja.— Osiščne podmornice so potopile nadaljnje tri parnike v ameriških vodah, poroča mornarični department. Eden izmed teh je bil ameriški parnik. Nemška podmornice ga je napadla in potopila v bližini Key Westa, Fla. Število ladij in parnikov, ki so jih sovražne podmornice potopile v ameriških vodah od japonskega napada na Pearl Har-t>or, Havaj, je naraslo na 188. 1230 članov posadk teh parnl-kov je bilo ubitih, 5917 se jih je rešilo, 1393 pa jih še pogrešajo. *10 * vršili spopadi, vest ne Pitij* ,*»wverozapadnl fronti so ru * VoJaške enote prekoračile rek« in zabile zagozdo med «»vrožnlka. Dva nacij-F «Jtaljona sU bila zdrobljena ,01 «i z Rusi. Vojno poročilo z padske fronte omenja umik Tjjka iz enega sektorja te Pr» mu k * n* rjrugo bojno črto , 11* sledil napadu sovjetskih > pri Harkovu je še ved b UuUh bitk. Hitler P 1». sv**« čete v boj, ds H1 Pf hiranje ruskih kolon. Wlln, hakt- 'naja.—Močne eno-•rmade so obkrožene v "Ji južno od Harkova. po- ^ ^Wno poveljstvo. Ob-K sledila uspešnim na j n» i "»/.icije sovražnika kjT9*1*- K'lajaka. 25. maja , f>ombn»kl » » ovojih 1 p \ fíür^l izvršili napade ■ÉÍÉHHBM in tndnrvni bitki v sektorju G\TnČjT Bombe, Id so jih vrgli Harkovu, industrijskemu sre-Ukrajine, v kstero so Nem- vrgli oklopne enote, da usta-prodiranje sovjetskih čet. kj so Rusi razbili čez sto nem- Unkov. [Pravda, glasilo komunistične kinke, pravi, da so bile tri na-fyke mehanizirane kolone po-v naskoke na pozicije, kjer • bile koncentrirane ruske top- baterije. V teh naskokih Memci izgubili tretjino tan-Od teh so ostali le kupi raz-Pj kovine. Naciji so bili po-mi nazaj z velikimi izgubami. Hdeče brodovje, glasilo sovjet-j» b°jne mornarice, opozarja •» možnost dovažanja nemških r*,eta'> na obrežje ob Črnem Nu, zaeno pa priporoča total- • mobilizacijo ruskih pomor- za zaščito tega obrežja. F* nemških padalcev se je že J^>lo na tla ns tem obrežju, ■P« «o bili uničeni.I vest pravi, da so ruski P*1 v spopadih v zraku sestre-nemških bombnikov, sami ^ubili 11 bojnih letal. Protiosiščne demonstracije v Mehiki Delavske unije za napoved vojne ^ Mexico Cliy. 25. maja.—Množica 15,000 ljudi je demonstrirala proti osišču v glavnem mestu v znak protesta proti potapljanju mehiških parnikov. Višek demonstracij je prišel, ko je množica zažgala nacijsko zastavo. Predsednik Avila Camacho in njegova žena sta opazovala demonstrscije z balkona predsednikove palače. Demonatrantje so nosili zastave in vzklikali proti osišču. Demonstracije sta priredili mehiška revolucionarna (vladna) stranka in Mehiška delavska zveza, katere vodja je Vincente Lombardo Toledano; te so pokazale, da se dežela nahaja na robu vojne. Toledano je v svojem govoru naglasil, da je vojna edina pot, da se opere čast Mehike. Tisk, predstavniki vlade in delavski voditelji so poudarjali, da mora Mehika v začetku podvzeti obrambne korake, kar pomeni, da vojaške čete ne bodo poslane na tuja bojišča, če bo in kadar bo napovedala vojno osišču. Zadeva napovedi vojne pride pred kongres prihodnji četrtek, ko se sestsne v izrednem zasedanju. Zasedanje je sklical predsednik Camacho potem, ko je Nemčija ignorirala protest zaradi potopa mehiškega parnike. Rusi podirajo barikade v Moskvi Moskva, 25. maja. — Barikade v Moskvi, reJtoOarlai rili vojski in civilisti v zadnjem novembru, če bi bili Nemci udr-11 v sovjetsko prestolnico, so za-čeli podirati, ker niso več potrebne. Barlksde so bile zgrsjene v vseh mestnih predelih, ko so se Hitlerjeve armade bližale Moskvi. Pet vojaikih letalcev se ubilo Wsshington, D. C., 25. maja. — Vojni department je naznanil, da se je pet vojaških letalcev u-bilo, ko je letalo, na katerem so se nahajali, treščilo na tla in se rabilo. Nesrečs se je pripe-tils v bližini Hiltona, Me. DELAVSKE UNIJE ZMAGALE PRI VOLITVAH International Harvester Co. m bo morala pokoriti odloku [SESTANEK VODITELJEV RUDARSKE UNIJE Chicago. 25. maja.—Ogromna večina delavcev, uposlenih v osmih tovarnah j International Harvester Co., so Je pri volitvah Izrekla za vzdržitev klavzule v pogodbi, ki določa, da vsi delavci ostanejo člani unije in ji plačujejo članarino, dokler bo trajala vojna. Volitve je nadziral Thomas Fari Neblitt, član voj-no-delavskega odbora. Volitev se je udeležilo 10,751 delavcev. Za vzdržitev omenjene klavzule je bilo oddanih 9703 glasov, proti pa tiaoč glasov. -Volitve v tovarnah International Harvester Co. so bile prve te vrste v deželi. Vprašanje je bila zaščita unijskih delsvcev, ki bo morda prišlo pred sodišče. Izid pomeni, da unije lako prisilijo kompanijo v odslovitev slehernega delavea, ki ne plačuje članarine ali pa ae noče podvreči unijekim določbam. Kom-panlja se bo morals pokoriti izidu volitev. Neblitt je dejal, da so unije dovolile vsakemu delavcu izotop pred volitvami, toda le neznatno število je Izstopila Določba, sprejeta pri glaaovanju, d*, mo-biti delavci Alani unij, velja za vse delavce. Neblitt je dalje rekel, da se bo politika, ki jo je osvojil njegov odbor, aplicirala na sporne slučaje glede zaprte delavnice. To politiko kritizirajo kompanije, med temi Inland Steel Co., ki je zapretila, da bo tirala zadevo pred sodišče. Neblitt je izjavil, "da je kontroVerza glede zaprte delavnice zaključena. Glavno vpraša-nje je, ali delodajalci priznavajo prave delavske unije sli ne." Washington. D. C.. 25. maja,— Člani eksekutivnega odbore ru dsrske unije UMWA, kstere predsednik je John L. Lewis, so se dines sestali na svoji seji. No tej bo mords padla odločitev Domače vesti Rojak eksekutiran v Colored« Canon City, Colo. — Dne 23. maja je bil v tukajšnji državni jetnišnici usmrčen s plinom Martin Šuklje, stsr 43 let. Umrl je štiri minute potem, ko so šerifo-vi pomočniki izpustili smrtonosni plin v celici, v katero je stopil "mirno in brez ugovora", Su-kije je izjavil pred smrtjo: "Ca Bog hoče, bom pa umrl mirno ln brez ugovora ln v zavesti, da Jack Russell ne bo nlkdsr več zapeljal žene drugega moža .. Pred tremi leti je Suklje ustrelil 35-letnega Jacka Russella in svojo 23-letno ženo Mary v Colorado Springau, Colo., kjar oo vai trije bivali. Bil je obsojen v smrt, toda prizivi so zavlekli is-vršitev smrtne obsodbe do sdaj. Nesrečnik je bil rojen v Amerl ki, njegovi stsršl so pa bili doma iz Bele Krajine. Veetl is Clevelends Cleveland. — Dne 22, t. m. jo umrla Antonija Zupan, ženo I vana Zupana, urednika Glaoila KSKJ. Pokojnlca je bila otara 57 let ln rojena v Podbrdu ob Bači. V Ameriki je živela 30 let in zapušča poleg moža devet odraslih sinov in hčera. Norveiani pomagajo ruskim ujetnikom Moskva, 25. maja.—Časnikar sks agentura Tass poroča, da Norvežani pomagajo ruskim vojnim ujetnikom pri begu lz norveških taborišč. Veliko število Jih je že pobegnilo iz taborišč. Nam ški poveljnik v Trondheimu Jo odredil drastične kasni za ona, ki pomagajo ujetnikom, kljub temu jim Norvežani dajejo pomoč v živežu in obleki ln jih spremijsjo do švedske ma$o, glede ststusa te unije v Kongresu Industrijskih orgeniiaclj. Možnost je, da bo unija izstopilo iz CIO. Philip Murray, ki se je spri s Lewisom, bo morda Izgubil pozicijo podpredsednika rudarske unije, od katere prejema pločo $18,000 ne leto. Murray je bil zadnji teden no konvenciji Je klarske uni/e izvoljen za pred sodnika te unije in bo kot tak dobival letno plačo $18,000. On je v svojem govoru po izvolitvi dejal, da hoče ostati podpredsednik rudarske unije, dokler nO poteče njegov termin, in da bS službo vršil brezplačno. Velike poplave v Pennsylvania \ - • Najmanj 29 ljudi utonilo Philadelphia. Pa« 25. maja.— Pomanjkanje in bolezni groze ljudem v okrožju Honeodele-Hawley kot posledice poplav. Reke in potoki so prestopili bregove po silnih deževnih nalivih. Doslej je znano, da je najmanj 29 ljudi izgubilo življenje kot poeledles poplsv v vzhodnih okrsjih države. Šestnajst oeeb še pogrešejo v okrsju Wsyne. Ns tisoče ljudi je ostalo brez strehe v naeelbtneh, kstere je popisvlls vods. Komunikacijske zveze so psralizirsne v več k rs Jih. Ssmo v Honesdslu je 2000 izmed 5600 prebivslcev brez strehe. Pet mostov čez reko Leckswsxen je porušenih. Sodijo. ds povzročene škode znsšs čez deset milijonov dolerjev. OeMe potopilo 619 zavezniških ladij Berlin. 25. msjs - Ursdnl krogi trdijo, ds je osiščos pomor-sks in letalska sils potoplls 61» _______zavezniških bojnih Isdij od zs- mesto ob burmski co- četks vojne v septembru I. II». ' »tratcftfat točke v Med tem. ,e bilo 12 velikih boj-ETm6?*,u province nih ladij. 11 leUlonosrev. 68 kri-^ K, " Sk'»d«. ki so Jo povzro- žark. 144 rušilcev tn 167 podmor-bombe, še ni ufo-.nic. Položaj v Bolgariji dozoreva za revolto Balkan je krvavo bojno polje "V Bitke četnikov z nacifaiisti London. 10. maja. {Berg Hoit, Christian Science iyionitor).— Vesti o uspoAnem odporu Hrvatov in Srbov v gozdovih in planinah Bosne in Srbije je prine^ sla v London ooeba, ki Je bila še pred nekoliko tedni v domovini. Pripovedovalec trdi, da se proti Nemcem in Italijanom in proti pronaoijskl vstaškl skupini bori več kot 80,000 Hrvatov in 120,000 Srbov. Njihovi sovražniki oo slasti vstaši in proti njim ne poznajo usmiljenja. Vstaši so povzročili otrašne zločine zlaoti proti Srbom. Borbe oo oo poostrile po srbskem uporu pred šetiml tedni v žsbslju, ki oo ga Madžari poskušali zadušiti. Poročilo pravi, jeziku najbližji in najsorodnejšt — kakor _ Macedonci ne brigajo za nas. Ce bi ml bili prav tako dobri Jugoslovani, kakor smo dobri «ovenei, bi razumeli, da je macedonsko vprašanje za Jugoslavijo prav tako važno kot je primorsko in koroško vprašanje Macedonci m» bili po zadnji vojni razkoaani na tri države: Južno Srbijo, Grško m Bolgarijo - ampak oni hočejo biti skupaj v avtonomni celoti in mi. Slovenci, ki smo bili enako razkoaani na tri dele, bi lahko razumeli njihov položaj — enak naselbin ie o doplenikik Clevoland.—Zadnjič sem navedel z imeni več dopisnikov Pro-svete in Preletarca in kulturnih deiaVcev. Ker jih imam še več v mislih in ker sem obljubil, da bom nadaljeval, to storim danes. Sedaj bom na prvem mestu omenil Toneta Valentinčiča iz Sharona, oziroma s tiste njegove farma tam v bližini, ki veliko in dobro piše in menda tudi veliko dela na društvenem polju in za delavske principe. Njegs lahko postavimo v tisto vrsto kot Toneta Gardna, Milana Medveška, Jožeta Snoja, pokojnega Novaka in več drugih približno enakih. Si-cer sem mu enkrat že dsl priznanje, namreč takrat, ko je pisal o svojih doživljsjih v Ameriki. Tone, le še nadaljuj kot si do sedaj! On zasluži priznanje tudi zato, ker ne "špiks". On in mnogi drugi dobro vedo, da se ni vredno ukvarjati s "špika-njem", razen kadar gre za nače la ali delavske principe. mestu kakšno lutko sli kakšnega zagrizenca proti inozemcem in proti delavcem v tej vojni furiji? Gotovo bi bilo za nas priseljence in za delavstvo na splošno vse drugače, vse slabše. Mi Slovenci smo lahko tudi veseli in ponosni, ker imamo tudi par velikih mož na odgovornih mestih, ki imajo veliko vpliva pri ameriški vladi v Washing-tonu. Na prvem mestu sta Louis Adamič, katerega so klerikalci prejšnja leto ljuto napadali in obrekovali, in Frank J. Lausche clevelandskl župan in član naše jednote. Tudi tukaj je vpraša nje, kaj U bilo, če bi na tako odgovornem mestu imeli kakšnega brutalneža proti inozemcem in delavcem. Ampak naš župan je spoštovan pri ameriški vladi, kot je Louis Adamič. Predsednik Roosevelt in njegova žena veliko cenita ta dva naša rojaka. M Še ne vemo, kaj Imamo v teh dveh možeh. Naša dolžnost je da gremo obema na roko, poseb- vem vojnem stanju in naša dolžnost je, da pomagamo naši novi domovini. Anton Jankovich. 147, zastopnik. Doživljaji dveh Tonetov to do Ljubljane in Jože Golob ga je spremil do postaje, ker je vedel, da bo denar dobil od ooeta Antona Stariha. In res je bilo tako. Oče se mu je še zahvalil in poslal denar v Leadville. Tone se je potem doma oženil in v Elisabeth. N. J,—Naj podam I odšel v svetovno klanje leta malo sliko dveh Tonetov, ki sta 191« in padel na fronti pri Pija-prišla v Ameriko in bila zelo (vi, zadet od italijanske krogle. Mislim, da smo bili po prihodu v Ameriko vsi razočarani, kot mu privadi. presenečena, ker v tej "obljubljeni deželi" je bilo vse druga-) če kot si je človek predstavljal j oba Toneta, toda človek se vse-v domovini. Eden od teh Tonetov pride v East Heleno, Mont., k sorodni kom, kjer so imeli več "boarder-jev". Vsi so vedeli, da Tone kot Paaarlch. Sedaj bom omenil nežni spol, no pa županu Lauschetu, da mu naše pridne in dobre dopisoval pomagamo pri njegovem težkem ke. Značilno je to, da ima Pro- poslu. sveta vedno več dopisovalk, do- Poleg teh dveh imamo Slovenci brih dopisovalk. Pokojno There- še enega zelo izobraženega roja-so DuŠakovo sem že zadnjič ome- ka, ki sicer nima odgovornega nil, sedaj bom pa nekatere dru- mesta, ampak je zmožen in izku-ge, ki tudi zaslužijo priznanje, šen mož. In čeprav je že star, je Ena teh je Anna Gorenc iz Im- sjjosoben še za vsako zbornico periala, ki večkrat piše in dobro ali kaj podobnega. Ta mož je aiše. Le še nadaljuj, Ančka! Etbin Kristan, ki bi delal čast tu-Druga je Katie Krainz Iz Detroi- di Američanom, če bi bil rojen U. Ona se sicer bolj poredko- tukaj ln se udejstvovsl v ameri-ma oglssi, toda kadar se, dobro škem javnem življenju. napifa Zadnjič je podala dobro Torej spoštujmo te može in po-poročilo o vseslovanskem kon- magajmo Jini, dokler jih imamo gresu, ki se je vršil v njih me- med nami jggfjf U i Sat ^teSs temi so Katie Junko, Mary Jur ca, Mary Bernik in še par dru- ravno sedsj sem jih zopet naročil gih. med r^LVuo i £ 2&T r,vem'da T r X 3M32L* h, rttt&rzzLZ iT Tudi v Milwaukeeju «no Ime- O? li razen pokojnega Franka No- ™h f vi n* """••Prvaka »e Ei drugih dobrih do- S""»* Ti njla.hr» «Ju k'ii jtjl 8ki koledar dli Majski glas. To-Ksi br ^ie tSJTSSTA^ Zo*ik in drugi, ^ na- r naSte delav8k?pubtuka- zabim dobrega dopiinika Fra^ ^ 8 'T °e g°t0V°A *>rijo četa Puncerji. Tudi nanj bi Iti fT^ T** ^ Jiral, d. se ¿olj pogosto ¿gla*H££ 3nVobSs * * kjiSvlS^^ di'Hiz Johnstow-kniil^ or^a AnHr»! VM VI' ^ ^štVS 82 SNPJ, ml Včasih ie8hiL ti?M «P>e P°,laI uročilo za prekajene :u^JLbuUa,t!mjUorru«ajmo mu! Slabo pa bomo pomagati našemu odboru, če bomo vsak ns svo-jo pest in s ku m ročen Jem ter obiranjem dmglh reševali to vnro-sanje. 1 New Vorku. Želeti ji, d. bU^r^* ^f'.^8? ^ 11 se ona bolj pogoato oglašala ker u™*™ Želpdci "f*0 dobri' njeni to&Ft?toM -fant^' v>i P^dučniT" simpatični1. MVStS!^22S' 8° ^ nam še powbno manjka. "ltpa hva tt » Prizn"' A m na w n.i .. j "Je in v imenu naše slovenske Ui^o nailh inninv!^ 1k wdru«e 8e priporočam še z« na-uje o naših doplaovalclh. Jih Hl.)ni. n , km HmgfM k.4----d | a»ljnje naročilo o priliki. Franku in njegovi ženi cesti- «luiajno k.ter.g. izpu-1^' „ v„ trlJe v ,mcrl|kl >rma stuje bom pa še drugič kaj omenil, ko lih i* w»i «k.. «.^¿i zu n 1 "«»«u in njegovi zeni cesu- ö SÄSSKSKS ÄtlsfSs,antc' atil iiM,vM.m « 4 da 80 vsi triJ* v ameriški arma- l ÄSiel: TrJv nk| lihko I l4, Pred vec tam po- prva toval, sem njegove fantke večkrat pestoval in se kot prijatelj otrok. Zdaj pa vsi « , njimi igra. Vaše katoliške Domovine ni-v taki družbi ni I sem čital, čitala pa jo je mrs. V pojasnilo Ameriški Domovini Cleveland.—Urednik Ameriške novinec ne razume angleščine I Domovine James Debevc bi rad niti besede, vendar se v njegovi vedel, kje dobivam njegov list navzočnosti niso hoteli pogovar- da Sa čitam, ker nisem njegov jati v slovenščini, marveč so ra- naročnik. Skrbi ga, kje sem izbili le angleški jezik. Izjema ni- v«**1» k**® je on poročal o žu-so bili niti sorodniki. Tone je bil panovi šaljivi opazki glede "fare radi tega užaljen in sklenil je, boxes". Ker ga to zanima in ker da bo prišel dan, ko si bodo še mi ponuja očala z dne 9. maja želeli, da bi z njimi govoril v slo- evo vam odgovora s pojasnilom, venščini. On je dobro obvladal | mister urednik: .nemščino. Ker se mu dopadlo, pa tudi delo v rudotopil-1 Bartel, katere mož je vaš naročnici mu ni dišalo, se je s svojim nik. Ona je povedala svojemu stricem v Denverju, Colo., dogo- Jamesu, on, ki je tudi motomik voril, da pride tja, da se nauči m zdaj mestni uslužbenec, pa angleščine. Čez par tednov je bil meni, češ, da Debevc nekaj piše že v Denverju, kjer je dobil delo o "fer boksah." v hotelu in se izučil za kuharja. Ker je o tej "aferi" poročal Pridno je tudi pohajal v šolo in Cleveland Plain Dealer in ker ker je bil inteligenten, se je je- vi iz tega lista preplankujete za zika nove dežele hitrp učil. In svoje čitatelje, ste gotovo tudi res po par mesecih že piše v East to stvar preplankali kakor ste Heleno v—angleščini, oziroma je jo čitali v Plain Dealerju in ka-med angleške besede tudi "pome- kor smo jo čitali tudi mnogi šal nemške. Takoj so spoznali, | drugi čitatelji tega lista, da bo Tone kmalu postal ameriški fant. Torej mister Debevc, ali vaši čitatelji ne znajo citati ali mo-Cez dve leti—-bilo je leta 19151 ^žejo? Tega jaz nikakor ne —pride na obisk v East Heleno verjamem, ker lagati je greh in in govori le angleški. Sorodniki vafii čitatelji bi bili pogubljeni, so z njim hoteli govoriti sloven- ee bi lagali. Vi se smatrate, da ski, ali od Toneta ne dobijo no- 8te kakor George Washington, bene slovenske besede, kajti ho- w ni nikoli lagal. Nekaj je na-tel se je maščevati nad njimi, robe. in to je, da vaši čitatelji ker tistega zapostavljanja od ne znajo citati vaše Domovine, svojih ljudi ob svojem prihodu Ker ste jih že enkrat poučevali v Ameriko ni mogel pozabiti. Pa državljanstvo, zkkaj jih še ni-pride žena k meni in pravi, naj ste čitati? grem z njo k sorodnici, da vi- Zgodilo se je, da sem jaz vse di, če bo Tone govoril sloven- tako vzel kakor mi je povedal sko. Z njim sva bila v »Uri do- vaš naročnik, da ste pisali. Ali movini večkrat skupaj po svat- bo9te sedaj trdili, da vaš naroč-bah. Ko prideva tja, vidim, da nik ni govoril resnice? Menda ,\e Tone zelo spreten in lep kot ja ne! Ker tudi to bi bil smrten študent. Pozdraviva se in re-1 &reh< ker pošten katoličan ne čem: *No, Tone, ali še znaš kaj sme drugega dolžiti, da ne go-slovensko?" Pritrdi, da zna in vori resnice, kajti vsi katoliški pravi, da ga zelo veseli, ker smo možje govore resnico, še celo se tukaj srečali. No, potem smo father Coughlin. Mar ni tako? se pa pri Johnu in Ani Kambjč In kar ste pisali 9. maja, mi je lepo pogovarjali o stori domovi- ^Pet povedal drugi rojak iz va-ni. Takrat smo ravno zadnja pi- Jf bližine, da ste se razljutili. sma prejeli od svojcev. Tone pa, saj preplankate novo- e že takrat lepo obvladal tri je- sti za vaSe čitatelje iz Plain Dea-zike in bil izvrsten hotelski kuh. lerjfl- Tega mi vendar ne boste Drugi Tone pa je prišel iz sta- trdili. da vas razsvetli sv. Duh rega kraja v Leadville, Colo. Ves in vam dostavlja novice na ured-prizor je bil drugačen kot si je niško mizo! Sicer pa vam mogo-doma predstavljal. Reven ni bil "iloSa" novosti ciganka na in vedel je, da se mu ni treba vogalu sv. Klare in Vzhodne de-ubijsti po majnah ali rudotopil- vete ceste?B nicah. Stanoval je pri Slovencih. S hrano in stanovanjem je| bil zadovoljen, vse je bilo vese-o in še plesali so ob večerih, ker I bil nastanjen v salunu. Go-| spodar ga vpraša, kdaj bo šel I Pa pozdrav, mr. Debevc! Frank Barblč. uslužbenec, mesta Clevelanda. Is mladih let Detroit.—Trg Vrhnika s farno gledati za delom. Tone odgovori, I cerkvijo in tremi podružnicami domačega vrta. Naša •torov SNPJ. ki bp bo mogoii t. luT'lu ^ Uvrtiia (v nedeljo) predrTo bodo ^f* ' ,mP'l<.mm,' vei te vrstice priobien. PriiakuJ^ M^fi ! L " """.^u rP°In° mlad Sknr.i j Jui in * vojakom. Zdaj menda n ^JSSStU^ S? oproiČan radi kakšnega telo in zelenelo kot let^lo^ek del* V tOVarnL Smo ^ v se kar dlvi taki pomladi. Samo mori ga to strašno klanje skoro| po celem svetu. Ta vojna Je rea nekaj grozne-1 ga. krvoločnega in uničevanje našotfa in drugih narodov. Ta strašna vojna nam greni srce in življenje. Nujns dolžnoet nas veeh je, da pomagamo poraziti te največje krvnike, kar jih zgodovina potna. Da. pomagajmo z vaemi našimi sredstvi za uničenje fašizma in nacizma, kajti do-eler ta svojst ne*o uničena, ne N> miru In ne svobode ns svetu Drugič pomagajmo našemu velikemu predsedniku Ronsevel-j tu. ki je mol It rednega poguma in tmožnostl in potrpljenja Kaj bi bilo, č« bi imeli na njegovem! da niti ne misli, da bi tako težko je razdeljen nekako na tri dele. delal in prihajal črn domov iz Da je bilo več prometa in več am kot drugi, češ, da to ni za pobožnosti, so obhsjali trikrat na Človeka in da je grosa, ker mo- leto žegnanje. Na samotnem in rajo ljudje toliko prestati. Na v®em priljubljenem hribčku sv. živce mu je šel tudi šolski zvo- Trojici je bils znana in med ljud-nec, češ, da zvoni cele dneve in stvom priljubljena božja pot. da to ni za prestajati, kakor jel01«)11 cerkve so bile goeto zara-v Ameriki. In tako pravi gospodarju, da I razgled po bližnji in daljnji oko-bo šel raje domov v Osojnik. ,lci: Po BarjVi, na Ljubljano, na kjer se živi kot je treba. Gospo- Kamniške planine. Iz line cer-dar odvrne, naj stori, kakor setvenega stolpa je bil v lepem mu vidi prav. Tone doetavi, da jasnem dnevu božanski pogled ima še $50. s katerimi bo plačal na očaka' Triglavs. Zrak čist, hrano in stanovanje, zs povra- okolica zaraščena z vedno zele-tek domov si bo pa izposodil od nlm drevjem. Bilo je priljublje-bogatega strica in milijonarja no zbirališče starih in mladih in Joaepha Goloba. In res je tam tudi najbolj priljubljeni kraj pi-dobil denar: $250 in si kupil kar-|satelja Ivana Cankarja. | | Po obronkih hriba je občina pred kakimi 50 leti pokupila lase za olepšan je tega kraja in nato vse zasadila z malimi smrekami, katere je sadil še moj pokojni oče. Danes so tam že velika drevesa, čudovito zaraščen gozd. da smreke že sekajo in jih vozijo na žago. Nadvse krasna je tudi notranjščina cerkvice sv. Trojice. Na stenah in stropu so krasna dela nepoznanega mojstra sliksrjs: Slika Adama in Eve v raju za palmovim drevesom, zvita kača ta grmom; krilati angelji po stro-Pu In z zlatimi trobentami v ustih, nsznsnjsjoč vstajenje Gospodovo: sv. Florjan, ki Iz škafa /liva vodo na gorečo hišo; na med slikami zlate zvezde; veli kipi raznih svetnikov lz ^ m lipovega lesa izgledajo kj živi; sv. Simon z žago sv. Karol Boromejski , ^ kom na glavi; sv. Nikolaj k fovsko palico v roki in M.Ida zevo kapo na glavi, v dru, Z drži knjigo in na nji so tri zla jabolka. Ob stenah v 2idu ln^ leg oltarjev so naravne v»J sti različni svetniki. Tako lepega slikarskega di kot je v tej cerkvici nli>en/ nikjer drugje videl. Na prvi r gled te slike človeku kar ustavijo. Kdo so bili, ki so 2MJj in poslikali to cerkev, mi nin no. Slike še vedno izgledajo I kor nove. Zadaj za velikim tarjem je v zidu mala omari brez vrat, v kateri je človeš lobanja. In te lobanje smo otroci zelo bali, ker so star« pravili, ako se je dotakneš, te še podnevi strah. Malo proč od cerkve je okr< lo-zidana in velbana kapeli Nasproti železnih vrat v oza< je mojstersko delo kiparja: \ rija sedi in drži v naročju v jega sina s krvavečo rano j arcem. Kip je naravne veliko in izgleda kot živ in sveti i večna luč. Žegnanje pri sv. Trojici je kvaterno nedeljo. Ljudje so f šli iz bližnje in daljnje okoli Oddaljeni romarji so prišli božjo pot. Ob cerkvi je bila ga vrsta štantov in branjevkj so prodajale različne sladh in piškote. Vipavci so pripelji že zrele češnje. Poleg dc ljudi in romarjev je prišlo vseh strani vsako leto na ta veliko pohabljenih beračev jega spola, ki so prosili milo rov. Prišli so že par dni preji spali pri kmetih in bajtarjih) hlevih na stelji ter bili v nap ljudem. Na dan žegnanja so ti ber že v zgodnjem jutru zasedli sv prostore ob kapelicah božje ti, ki se je vila ob s peskom suti poti, katera je bila pešce. Zasedli so iste kot leto prej. Pri prvi je sedel s prekrižanimi kot Turčin velik, močaj obnošeni obleki. Bil je tih, vendar še Oči je imel glasno govoril: "Usmilite se gega reveža, ki nikoli ne vidi I lega dneva." Brez konca in ja je vtes dan ponavljal te sede. V rokah je držal klc in ga vsakemu, ki je šel pomolil za milodar. Pri drugi kapelici sto kor naprej je sedela na istem štoru kot leto dni prej vel močna ženska srednjih let,I obraz še lepa in črnih las. Nj e imela iztegnjene in gole colen; po gležnjih obeh nogj imela precej velike plave Govorila je kar naprej ves "Usmiiite se uboge Barbe srečni ljudje, ki lahko hodil| Z eno roko je kazala noge, r go je pa pomolila za miJu vsakemu, ki je šel mimo.( Na vsakih deset korakov; vrhu hriba je bilo teh bera tako rekoč brez števila: ljenci, slepci, starčki brez več med njimi z leseno r eden je imel veliko luknj glavi, drugi je imel kot jab veliko odprtino v rami Bili| različni siromaki, vojni vet odlikovanji na prsih. 81 ljudje različnih tipov in n jev. Ako je šel lepo oblečen ^ vek mimo in ni dajal m»lcJ" so ga glasno kleli; ako )t remu dsl samo en krajcar, f» klical nazaj in ga vprašal, akoj nima več denarja. Nekaj r njimi je bilo res že na prv^ gled pravih revežev, vr- milodarov. . . Po popoldanski večernici »*l (Dalj« na 3 strani.) ^ Masa "Native Land-, Pred dvajsetimi (Iz Proevete, 26 maja H Domače veati. 1* Jc Cityja. III- je prišls P rt« tožba o slovenskih ftavsc" Dolarske vesti silen pritisk ns rudarje končajo stavko. InosemetTO. Mala a«t.«| (Jugoslavija, CehoaM««* Rumunija) je sklenila zvezo. Sorjetaka ResiJa. naredili križ čet Haagu, katers p« * ■ ___ co v svetloživi modri barvi (nebu) so počasi priprsvlja IZ NAŠIH KRAJEV V \ ZOFKA K VEDER HRVATARJI (Nadaljevanj«.) Ljudje ae jo bodo ogibali, nje in njenih otrok in njene hiše. In v skednju bo strsšil njegov duh, duh obešenega in pogubljenega. — Daj mu mir, Gospod, usmili se ga! In mene se u-smili! — Kakor, da je tudi ona prokleta ln ob-sojena v večno pogubo, tako hudo ji je bilo. — Oh, Gospodi Gospod! Oče Nebeški! Mati Marija! uamiljenje! usmiljenje! Tretji dan že zgodaj v jutro ao ga odpeljali. Oblečenega in v šltornjih so ga položili v malomarno zbito rakev. Občinski slugs in orožnik sta ga položila vanjo. Iz vasi so ga ni hotel nihče dotokniti. Kakor da jo nečist, okužen, proklet. 2ena ln otroci so stali od daleč in jokali. Žensko so jim branile, da bi stopili bližje. — Vsaj kaj svetega mu dajte v grob! — je zajokalo žena, ko so vzdignili pokrov. Odpela ai je obleko in odtrgala škapulir in nekaj sve-tinjic iz vratu. Vrgla je vse skupaj na moža v odprti krsti in v strašni grozi čudno zavpila, ko je zoglodola njegov otekli, črni obraz. — Oh, oh! Pogubljen je! .., Otroci! Molite, otroci! — ženske so jo odpel j sle proč. — Pogubljen je, ssj se mu vidi na obrazu. Njegova duša je že v peklu v hudičevi oblaati! — so šepetali ljudje. — Glejte, kako je črn! — Neumnost! Kdor se obesi, je vsak črn, — je razlagal orožnik. — Od krvi 'je to, ki se je str-dils v obrazu. To ni nič čudnega; vsak, kdor so obesi, Jo črn. — — Da, da, vsak kdor se obesi, je črn — so pritrjevale ženske in prisUvljsle: — zakaj vsak, kdor se obesi, je pogubljen! — Nsložili so krsto ns voz. Spredsj je sedel voznik, — sosed, ki je iz usmiljenje do vdove prevzel to posel; zadaj je sedel ženin brat. Prej je še poetavil hlevsko svetilko ns krsto: — Da ne bodo ljudje rekli, da smo gs pokopali, kakor mrhovino; saj je bil vendarle človek! — Nekdo je še pristopil in hotel nsrediti z ogljem križ ns belih deskah. Ali neka ženska ga je prijela za roko: — Takim se ne dela križ, greh je. — Kola so zajočala ln voli so leno potegnili. Počasi so Jo pomikal voz iz vasi, počasi so brazdali voli po zalitem potu preko polja k župniji. Oblačen in meglen dan je bil, neprijetno je ro-silo izpod nebs. Veter se je podil preko nizke, umazane vode, iz katere je štrlela tu ln Um trava. Daleč je šumeU voda, ko ao voli brodili po nji in težko vlekli kolo za seboj. Visoko je brizgslo blato, vse tjs preko Wie, nepobarvone rakve. žalostno se je majsls luč in se bledo svetlikala na vodi. Vaelej, kadar so zabredli v vodo, je voznik zaklel in kjer je bila cesU prosU je samrmral: — Saj ne bo dolgo. Ti pro-kleta pot! — Dolgo ao je vlekla pot po celi dolini do župnije. Težko se je majal voz dalje, kolesa so ječala. In Iz vasi je vedno še prihajalo žalostno, zategnjeno pasje tulenje k nJim. Zgoraj v kotu pred pokopališčem v neposvečeni zemlji, kamor so meUli nesnsgo, so brez zvonenjs ln molitve zagrabil obešenca. Pozenje so se ljudje polagoma spomnili, da se je Gorniku menda zmešalo. Vedno je bil čuden in tudi ne priča o pameti, da je preganjal ženo in jo Uko po nepotrebnem dolžil. Poslednji čas pa sploh ni s nikomur občevsl, bil je sam in je razmišljal o Bog vedi čem. — Menda se Je revežu res le zmešalo, — so se menili v vaai in žal jim je bilo, da so Gornika Uko pokopali. Krščanskegs pogreba se- veda vseeno ne bi bil dobil, — ali da bi ga bili vsaj na pare deli ln a mili ... IV. Gori v rebru nad vasjo so peli fantje. SvetU noč je bila, luna je sijaU. Topel veter je pihal; prijetno je bilo zunaj. BUgoglasno je plavalo petje v srebrno noč. Preko vasi v doline, kjer ae je zasUvilo ln še le čez nekaj trenutkov odmevalo nazaj. Kakor da bi jim drugi Um od-pevali, Uko je bilo. In fantje ao peli. Kras tihe, svetle noči jih je občaral; polagoma so peli, ubrano. Melanholično, dolgozategnjene pesmi, ki so se čudovito priklodale nočni pokrajini. Ni bilo navadnega krika in vriska. Ni bilo šal in smeha. Molče so sedeli v presledkih okrog po skalah. Čakali so, do jo zadnji odmev utonil v dalji med gorami, do se je vsa noč zazibala v senj, v tišino. In Ukrat je eden povzdignil glas v dolg, žalosten napev in vsi drugi glasovi so ga objeli. In pesem se je zibaU v luninem svitu nsd vssjo, zašumelo v gozdovih ln se raz-liU nad pokrajino. Bregovi so odgovarjali, čisto, tiho, sveto. Dolgo je odmevalo v dalji, zamiralo. koraki so se zsčull po stezi nsvzgor. — Menda bo čas, r— je rekel nekdo iz družbe. — Molče so čsksli. — Ali naj gremo? — je zaklical eden nepo-trpežljivo dol. — Samo še zapojU, — je odgovarjal oni. Še par korakov in bil je med njimi. — Ne bodo še Sotovl, ne. SUri je skop ln Jernej ne odjenja. e eno njiVo hoče pod vrhom ln travnik za kapelico. A sUri ne da. Se razdrlo se bo vse, — ne bi rekel dvgkrat. — — Koliko doU so pa naredili? — — Tristo goldinarjev. — — To je malo za Katro. Grda in nerodna je, — sakra, ne bi je hoUl, pa, da ima deset sto! — se je udaril mlad fant na prša. — Kadar se ženi, se ne gleda na lepoto, — je poučeval nekdo od sUrejših, ki je morda tudi že mislil na gospodarstvo. — Zakaj pa ni Janževe Jerice vzel? Ta je bila že dolgo njegovo dekle; — in čedna je, pri-maruha! — — Kaj bi jo jemal, saj nima nič. Jernej si hoče posUviti hišico, pa potrebuje ženske, ki bi imela kaj cvenka ln kos zemlje, kjer bi se lah-ko udomačil. — — Saj mora imeti sam kaj denarja. Dvanajst zim je bil na Hrovaškem, menda si je vendar kaj prihranil! — — Kaj bi si prihranil?! Dosti si ni. Saj vesU kako se hrani in Jernej ni bil eden od zadnjih. — Ali bo Jerica gledala! — — Kaj bo gledala, saj mends že ve. — Obmolknili ao. Nekdo je zapel. Ali ni šlo, druge misli so Imeli v glavi. Eden je zavrisknil. Že dolgo je hodil za ono Jerico, ali ni ga morala. — Čakaj, zdaj bo hvalila Boga, — si Je mislil. Se drugi je saukal. — Srečo Ima U Jernej. Fantovanje tudi ni kaj — za dolgo. Hišica, pa par njiv, — in kakor mož uživa človek vendar drugačno spoštovanje. — — Juh, juh! Juh! — je zaukal oni prvi, ki je mislil na Jerico. Kratko in jasno se je razlegal glas na vse strani. — Ali je U Jernej šleva. Takega dekleta pustiti! In za Katro! Na! Meni bi bilo ravno za bajto in za tistih par ples-njivih Katrinih grošev! Dekle, dekle, fino dekle, če bi se jas ženil! ~ Je premišljeval v glavi. Imel je še le osemnajst let. Zopet se je čulo, kako je hitel nekdo po ska-loviti poti od vaai navzgor. Na ovinku doli pod njimi je zazvlžgal. — Pojdimo, hajd! — (Dalje prihodnjič.) Dvonožec Naravoslovne pravljice Spisal KARL EWALD Prevedel FRANC BOLKA (Nadaljevanje) "Hvala lepa!" je rekel mol "Mtjau-—mauk," je rekla mačka. Naslednjegs dne se je moi iz-prehajal pod jelkami. Sel je k malemu gnezdu, ki se je nahsja-lo nekoliko nad tlemi in v katerem ao ležali štirje nežni str na-di. Cestokrst že je alai tukaj in opazoval mladiče, samo previse ni nikoli približal, da bi se mati ne preatrašila ln odletela. Ko se Je danea približal gnezdu, Je bilo prazno, popolnoma prazno. I ¿pie vidri je, da se je dogodila nesreča. ker mladiči šr zdavnaj niao bili godni Mati strna-dovka je sedela na vrhu jelk«* in čivkala hudo žaloatno Ko se je mož ravno hotel žalosten odstrsniti, je opazil km« • tovo mačko »rdeti na plotu in presti. "čuješ, mucica—" Jo rekrl. "Včeraj ao ležali štirje strnadi v gnezdu.** "Ah." Je rekla mačka. "Te si ti požrla " "Da," je rekla mačka. "In zato dobiš zdaj batinc." "Lož!" je kriknila mačka. Mož je zgrabil kamen in ga zagnaj vanjo, pa Je ni zadel. Ker hop! je splezala na drevo. Tu je obsedels in se mu Je režaU. "Ne morem ti dopovedati, kako me Ulusti tvoje početje^" Je rrkel mož. "Pred človeško pokvarjenostjo in okrutnostjo sem bežsl v miroljubno naravo ln tu naletim na takega bandita, kakor si ti. Ti res nimaš srca v trlesu; ker ti nisi imela veselja nad malimi nedolžnimi strnadi, ki no ravno prišli na «vet, in nad njeno materjo, ki Je bila tako »rečna Tudi časti ne poznaš . . . Ali m* spodobi stari, osiveli mački, umoriti tri drobčkane mladiče?" Zopet je rgrabil kamen in ga zagnal, ali tudi tokrat ni zadel. Mačka je »plezala više v drevo, Pusti kamenje," Je rekla. "I .ahko bi enkrat napačno zagnal in me zadel. Sedi na plot In povem ti nekaj" "Če imaš kaj v svojo opravil-bo. me bo vreelilo." je menil mol "Se nr mislim ne. se opravičiti " jr odvrnila muca "Nisem stortls ničesar drugega, nego smem Ampak tebe hočem napasti. ti svetohlinakt petron." "Kaj praviš?" je zaklical mož in aedcl na plot. "Da," je rekla mačka. "Ti si Čeden dečko. Včeraj ai se priše- tal k našemu dvoru ln me vzel s............... _ „ _ ^^ w seboj, da požrem miši v tvoji kle- jo prebavljam v mojih listih, ka- PROSVETA' veselje, ker sem požrla Štiri bore strnadove mladiče." "Miš je pohnliUla mojo šunko," je rekel mož. "In s tem misliš, bi bilo opravljeno? Ali smem vpraiati . . . kaj si včeraj dobil na mizo?" "Mlade piščance." Je rekel mož. "Resda!" je rekla mačka. "Sama sem slišala, ko si jih sam naročil pri kmetu. In s temi svojimi očmi sem videls, ko jim je dekla za v Jo vratove. Bodi tako ljubezniv in mi povej, če so peteline ki wudi povžili tvojo šunko, ali ti sicer storili kaj žalega?" "Ne, ne," je zamišljeno rekel mož. . "Bratec!" je rekla mačka. Mož je spustil kamen, ki ga hotel vreči za mačko, podpiral si je glavo in razmišljal. AH mačka ni nehala dražiti ga: "Morebiti si tudi Uko prijazen in mi poveš, odkod je prišla šunka, katero si določil za svoj želodec in katera je prišla v želodec miši?" "Ta je izvirala od neke svinje," je rekel mož. "JPopolnoma prav. Poznala sem svinjo . ... stanovala je na našem dvoru in krulila in žrla in ni skrivila nobeni mački dlake. VideU sem tudi, ko so jo zaklali. Si smem dovoliti vprašanje: Kaj ti je naredila, da si hotel použiti njeno pleče?" "Imaš pravzaprav res," je rekel mož. "Tak si ti," je nadaljevaU mačka. "Mene hvališ, če žrem miši; in kregaš me, če použijem par strnadov. Ti sam pa se z mirno vestjo spraviš nad petelinčke ln prašiče. In ti si vendar človek in hočeš biti pametnejši kot žival!" Mož je uvidel, da mački ne pride do konca. Šel je torej v svojo hišico, sedel in razmišljal o stvareh ... Zadosti mu je bilo tega. Ker slišalo se je strašno žalostno, kako je mati strnadovka stokala in kričala na vrhu jelke. In tudi peUlinčki so imeli meter, ki je zdaj laziU okoli in žalovala za njimi. In miš je imela morebiti otročičke, ki so morali poginiti od Ukote, ker ni bilo nikogar, da bi skrbel za nje. In tudi se ni daloUjiti, da so morebiti žalujoči osUli objokovali svinjo. i Možu se je storilo milo pri njegovem dobrem, dobrem srcu, ko je mislil na to. In ko je nekaj časa mislil na to, je vstal in udaril ob mizo. . ' "Nikoli več bočem Jesti mesa," je rekel. Ampak žalost in razglabljanje sta ga naredila čez mero lačnim. Šel je tedaj v svoj vrt, da nabere perišče solate in par redkvic in napolni tudi krožnik z jagodami. Ko se je sklonil ln že položil roko okoli par krasnih sočnih solatnih rastlin, je čul klicati neki glas: "O Bog. o Bog! Ali naj že umrjem?" Mož se je zdrznil in gledal srepo v solato. "Kaj tudi ti živiš?" je vpra- M.--- •Zakaj ne bi?" je rekla sola-U. "Morda ker ne letam kakor ptič, ali ne tekam kakor miš, ali ne mijaukam kakor mačka? Mar ne vidiš, kako rastem in uspevam? Jaz jemljem hrano vaae s koreninami, kakor ti z usti, ter ti. Tedaj si menil, da sem imenitna mačka in dobra mačka, aploh taka, kakor mačka mora biti. Ko sem bila gotova s delom. katero si jnl določil, si me boial in hvalil. Ne trenotek nisi mislil, imenovstl me bandita. In danes zmerjaš in grajaš, da je kor ti v svojem želodcu. Veselim se solnca Uko, kakor ptica in ti. Če se me pusti pri življenju, poganjam cvetje in rodim seme. Seme ao moji otroci. Ali zdaj pa naj umrem!" "Ne zdaj in nikoli," je vzkliknil mož. "Za vae na svetu ti ne Tli Mcfcfft Svist Way YOi trn MsJp Wis Tte In. Buy , Mm» BONDS-STMIPS Now! storim žalega. Zadovoljim se pač samo z redkvico." Prestopil je k redici z redkvico in izdrl eno največjih. "O joj!" je vzdihnila redkvica in potem je umrla. S krikom jo je mož izpustil. "Ali si bila tudi ti živa?" je vprašal. Na to sama ni mogla odgovoriti, ker bila je mrtva. Ali dru gih ena, ki so staj? še na gredici, je povzela: "Seveda smo žive. Kaj pa drugega? Ampak me vemo, da moramo umreti. Me smo samo na-sejane, da rastemo in služimo človeku v hrano . . . Um strašnim jedcem, ki ne mislijo nikoli na kaj drugega, kot dovod jedi in vse pojedo, kar pride v njihovo bližino. Hujših morilcev in roparjev ni na svetu." "Jaz nisem nikak ropar in morilec;" je zagotavljal mož. "Nikoli več vas ne bom jedel! Tešil bom svoj glad z nekaj jagodami . . ." "Seveda," je rekla redkvica. "Umor mora biti. Mar meniš, neumno človeško dete, da morebiti jagode niso žive?" Tedaj je zbežal mož z vrta v hišo in se vsedel v svojo Izbo ter jokal. Mislil je, da mora umreti od gladu, ker zaradi svojega dobrega srca ni hotel postati morilec. Ali ker ni takoj umrl, in je glad posUjal vedno hujši, je stopil omari in vzel zelo lepo jabolko, katero je hranil celo zimo. "To bom mogel pojesti," je rekel. Ali komaj je zasUvil zobe, ko je začelo jabolko žalostno vzdihovati. ' "Oh da, oh da!" je reklo Jabolko. "Mislilo sem si to! Že Ukrat sem vedelo, ko so me morilci odtrgali raz drevo. Zdaj me ješ in moja zrna pridejo v pljuvalnik namesto v dobro, črno zemljo. Nikoli ne bo nežnih jablan iz njih." Mož je spustil jabolko, da se je zakoUlilo skozi sobo. Nekaj časa je sedel mož in gledal za jabolkom. Potem se je ozrl; od odprtega okna sem je prihajal ropot. Bila je mačka, ki je sjcočila na okno. Urejala se je lagodno; rep je ovila okoli tac in poredne oči so se ji svetile. "No?" je vprašal. "Kako je? Ali si dobil ksj jesti?" "Ne-e," je ztegnil mož. "Aha, bratec!" je rekla mačka. "Nimam več dosti moči, da bi kaj zagnal vate," je vzkjiknil mož. "Ne," je odvrnila mačka, "nimaš Je. Čez trenotek si oglade-nel. Ti s{ najvpčji norec, kar jih je videl svet. Zakaj se obnašaš bedasto? Živi. kakor te je ustvaril ljubi Bog! Delaj svoje in pusti drugim njihovo! Miš požre kračo, če se ji dovoli in mačka požre miš, če jo more ujeti. Življenje je vojska in boj in drugega nič!" Za trenotek je mož buljil v mačko. • PoUm je skočil pokonci, odprl kuhinjska vrata In zaklical: "Ana . . . Ana . . . kuhaj mi obed, naglo!... Skoraj sem ogla-denel. Naj poprej hočem redkvice ... in poUm košček nove krače . . . potem petelinčka ... s solato seveda ... in potem veliko porcijo jagod ... hitro, Ana!" Ko je dal povelje deklici, pobral je jabolko s tal in ga pojedel v treh grižljajih. Obrezek je zagnal za mačko in jo zadel naravnost v nos, tako da je kihnila in se naglo umaknila. KONEC * TOREK, 26. MAJA *................ NOTE! Save this copy of PROSVKT; It is needed for VICTORS SAVE All Wasltptp, Old R^ Old Rubber Scrap Metal Turn it over vto some local salvage agency AR ato naročeni na dneva "Proavoto"? Podpira J le svoj U, MAJSKI GLAS IMA PESTRO VSEBINO Letošnji Majski Glas je posvečen našemu delovnemu narodu, ki je v starem kraju doživel najhujšo tragedijo, kar jih je se padlo nanj v njegovi dolgi zgodovini. Dalje je ta Majski Glas posvečen prazniku mednarodne solidarnosti in sodelovanja, ki je v sedanjem ogromnem pokol ju enako pogažen, a vstane znova, kakor bo vstal nas narod. Majski Glas se naroča pri PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Posamezen izvod stane 25c. Vsoto lahko pošljete v znamkah. TISKARNA S.N.P.J ■PREJEMA VSA v Minks obrt spsdsjsčs dela lid. v vtsltnlee. časnike, knjig hrvatskem, slovaškem, Jeeikn ln dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna. Cene smerne, unijsko delo prvt tn Pišite pe lnionaaelje na naslovi SNPJ PRINTERY 2SST-5S S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILLDtO! TEL. ROCKWELL SSM Voditelji jeklarsko untie CIO Od leve na doe i Clinton S. Goldon. David McDonald tn Van A Bittner. Philip Murray. naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu IS. redne km remije se lahke naroči na list Prosveto ls dva. tri. štiri aH pot ¿tonov Is ene drušlne k oai »aro* os Tete slane aa vse enaka, aa ¿lana ali nečlane SS JO » , Kee pa člani le plešejo pri aseeuteufe U » se Jtan fta prišteje k naročnini. Torej sedal nI vsroks r*& da je last peedrao aa liane SRP J. Ust Prosveto je vaše lastolas la totova Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad «tal Ust vsak daa. PoJaosJlet—Vselej kakor hitro kateri teh članov preiiha biti ¿U» SNPJ, ali če se preseli proC od družine tn bo zahteval sam svoj lat tednik, bode moral tisU član is dotične družine, ki je Uko •kupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lita. in obenem doplačaU dotlčno vsoto listu Prosveta Ako te*« j* stori, tedaj mora upravniltvo snlftati datum sa to vsoto narodi*» Cene u«h. Prosveto Jo« Sa Zdruš. drlave to Kanede SSJS Sa Ctoera to Ckleeeo Je * * 1 tednik to--- Ut I tednik to---------- t tednika to.--»JS t tednika lo--- J'0 S tednike to- 2 4S S tednike to~_............J* I *^k^te-----** \ tednike^----- Za Evrope Je___________IMS (»polnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto de»")* aS Mone? Ordee v pteaau In si naročite Prosvoto. Ust. Id Je vate lsste»»* PROSVETA SIIPJ. . mi So. Lovrndale Ave. UL potUJam nerašntoo sa Ust Prosveto vseto I M tosn------- |M „ , ____ft, društva — i. j......... ■ i . .......——- to 00 pripišite k eseji nero*ote* od «I _—_______ČL društvo št--- « — _____Ct društvo IS— - D -_____ti društva «t- —-- I)__________ČL društea ---