LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: G-RAL. CESAR DIAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. ASO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 10 DE JUNIO (JUNIJA) 1938 Núm. (Štev.) 74 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Človeštvo v zablodi Mnogi so bili mnenja, da je bila svetovna vojna, zadnja velika človeška zabloda ter so nekateri miroljubni državniki skušali v tem smislu u-smeriti tudi politiko svojih držav in Je bilo prav v ta namen ustanovljeno tudi Društvo narodov. Hudo so se zmotili ti idealisti, kajti dimes nekateri narodi že spet krvavijo in je na pragu nova splošna vojna, če se človeštvo pravočasno ne strežne. Nekateri misleci in učenjaki si resno belijo glave, kako je mogoče, da ljudstvo tako pade v ¿blodo, da ne razloči več med dobrim in slabim ter Se je dalo popolnoma zaslepiti od fanatičnih zvodnikov. Vsi so si edini v tem, da je po vsem svetu zavladala silna kulturna revščina in so velike množice samo še orodje v rt kah ttfalih skupin hujskačev. Pred nekaj leti je izdal francoska zdravnik Duhamel knjigo "Revoluta", v kateri prikazuje vtise, ki jih j® dobil na potovanju v sovjetsko Rusijo in potem v Združene države, "lede Rusije je dejal, da materijal-na revolucija brez moralne ni popolna revolucija in da je zastonj prelita kri) £e se ne skuša z vsemi sred-^ dvigniti kulturni nivo naroda. Te revolucije v Rusiji niso še do konca izvedli. In tudi ameriška toliko °pevana demokracija da je ena največjih goljufij. Mnogi so tedaj očitali Duhamelu, "a je prevelik črnogled in hoče pre-Več naenkr)at. Kmaiu za njim je i^dal podobno knjigo z imenom .."človek, nepoznano bitje" ameriški zdravnik in uče-1 njak Čarrel, ki je še vse porazneje Pisal o ameriških razmerah. In ni tega, ko je tudi nemški pisfe-elj Spengler napisal zanimivo knji-o "Propadu zapada". Vse tri Jige so izšle v nad sto izdajah, kar ponieni, da je bilo zanimanje veliko je ljudstvo hlastno segalo po ustnem ogledalu... .^satelji, četudi različnih narodno-i> so si edini, da ljudstvo postaja i jjtomat, brez lastnih iniciativ, brez J® .nega hotenja. Človek izgublja do-ojanstvo in odgovornost napram , oi in družbi. Pred očmi nima no-enih idealov, marveč zgolj telesne trebe. Zanimajo ga filmi brez smi-a m vsebine. Kulturne prireditve Jndstva ne zanimajo, pač pa nogo-va Vysak šport in pa ničvredna za-visča. Vsled notranje človekove g T! ednosti, r&ste topo potomstvo. kult luliverze ce • ne «stanove, se množe norišni- j, ječe. Vsaka država jih je pre- bo(?anai a večina norcev živi v svo- ljudje smo si enaki?... - t to je nemogoče! Vsi ne morejo biti idjotje ter služiti kot avto-taš n6katerim posameznikom, boga-j ®m> Politikom in drugim tolova-sodobne družbe, ki so mnenja, da še JUn mora ves svet pokoriti. Kdor lc0,-?re svobodno misliti je v teh o-l-^^nah nesrečen in na smrt bo-. ko vidi, kako svet gre in kako u ni pomoči. jt(joa,ndanes je smat,ran za bedaka, Ust r p.ridno dela, si zlastnim delom >rja bodočnost in ne skuša obo-na račun drugega. Učenjaki in JJJgJfci. ki oblikujejo človeško dru ter delajo i" žive samo za So j86' Umirajo od lakote. Oni pa, ki jo igalno ali nelegalno prisvojili tu-vanfStnino- žive v časti in spošto-kot 1 Kažei° jih otrokom v filmih stVoVelike junake. Denar in nasil-8eže-10 vse. s katerim si lahko doti 21 T?68'a- v jeciah so predvsem ta-gat 0cinci, ki so omejeni bedaki in niso znali ropati na veliko. Mno- "V Novi dogodki na Španskem ZAKULISNI BOJI ANGLIJE, NEMČIJE IN ITALIJE ZA ŠPANSKE RUDNIKE — QUEIPO DE LLANO, "UPORNI GENERAL PROTI FRAN CO VIM POMAGAČEM, NEMCEM IN ITALIJANOM — VEČ ANGLEŠKIH LADIJ POTOPLJENIH — LETALA IZ REVOLUCIONARNEGA TABORA OBSTRELJUJEJO TUDI FRANCOSKA NASELJA Že nekajkrat je bilo rečeno, da je ■ predvsem Anglija kriva, če so se do-igodki'na Španskem razvijali doslej j tako, kakor so se, t. j. pod vplivom samovoljnega vmešavanja Italije in Nemčije, ki sta se spustili v nenapovedano vojno proti legalni španski vladi, ki je izšla iz svobodnih volitev. Ves čas državljanske vojne na Španskem je vodila Anglija — tako ji očitajo republikanci — kramarsko politiko, ki je bila na videz prijazna republikancem, v resnici pa je podpirala revolucionarnega generala Franca. Dvojno politično vlogo je igraty Anglija vsled tega, ker je bilo ljudsko javno mnenje na strani legalne Španije, medtem ko so bili interesi kapitalistov na strani fašistov. Skoro vsi rudniki, ki se povečini ! nahajajo na ozemlju burgovske vla-I de, so last angleških družb in jim do-I našajo posebno sedaj lepe dobičke. I Angležem je najbrž malo mari, če ¡se vsi Španci medsebojno pobijejo, samo da imajo oni svoje interese zavarovane in republikancev najbrž tudi zato ne marajo, ker bi se utegnilo podobno zgoditi, kot se je v Mehiki, ko je dal predsednik Cárdenas vse petrolejske vrelce podržaviti. Eag\ine pa včasih tudi iznajdljivim Aiigieiem zmešajo. Nemčija in Italija sta zato poslali pomoč generalu Francu, da sta si s tem zagotovili velike gospodarske koncesije, ki so bile doslej skoro izključen privilegij Angležev. .A ker je Franco potreboval poleg denarja, ki ga je dobil dovolj od Angležev, tudi vojake, letala, orožje in municijo, katerega mu Anglija vsled svoje znane politike "nevmešavanja", ki jo je morala voditi na pritisk javnega mnenja, ni mogla nuditi, sta lepo priložnost izrabili Nemčija in Italija, ki sta kanili politično poraziti Francijo, gospodarsko pa Anglijo. Anglija je kmalu spoznala novo nevarpost za svoje koristi in je zato napela vse moči, v diplomaciji in denarju, da odvrne nevarnost od sebe. Pričela je iskati tesnejših stikov gi veliki zločinci so lepo na svobodi, kajti politiki se jim globoko klanjajo in policija jih ščiti. Kaj nam pomaga polet čez polarne kraje, čez širni Ocean in vsakovrst-rJh, druga globoka raziskovanja umskih delavcev, ko pa je v ljudstvu velika praznota in puščava in nima moči, da bi vse pridobnine človeškega uma uživalo. Najboljši narodi so obsojeni na smrt in umirajo. Samo polet duha in sila razuma bi moglo rešiti človeštvo zablode in propasti, a kdo se za to zmeni! To bi bilo jedro zgoraj omenjenih knjig. In, ali ni v teh kratkih besedah zapopadena bridka resnica in realnost današnjega čfasa? Ali se ne čuti vsak posameznik brez cilja, brez sreče in brez veselja do dela in napredka, ko je vse tako negotovo. Močnejši narodi s silo podjarmljajo šibkejše in materjalno močnejši posameznik misli, da ima vso pravico zasužnjiti šibkejšega. Izginilo je mednarodno pravo in izginili so bratski odnošaji med narodi in posamezniki. Vse zato, ker je človek zavrgel razum in potrebo po kulturi in izobrazbi ter je ostal samo še orodje v rokah izkoriščevalcev in zava-jalcev, brez lastne volje in moči. J. K. z Nemčijo in Italijo in je s tega razloga najprej poslala svojega zunanjega ministra Bdena na počitnice ter postavila na njegovo mesto lorda Halifaxa, potem pa je podpisala znano pogodba z Italijo, v kateri je Mussolini obljubil, da bo vse svoje "prostovoljce" odpoklical iz Španije. In bi seveda šele tedaj stopila pogodba v veljavo. V povračilo pa je angleški ministrski predsednik Chamberlain obljubil večje posojilo italijanskemu kredita potrebnemu "cesarstvu" ter še nekatere ugodnosti na Sredozemskem morju. Potem so Angleži zbudili iz spanja še odbor za nevmešavanje, da je sklical zborovanje zastopnikov onih držav, ki so zainteresirane v španski zadevi, pa se mu je končno posrečilo pridobiti vse in celo Rusijo, da je pristala na angleški predlog: da odpokliče vsaka država svoje ljudi iz Španije in da bodo prevozne stroške skupno poravnale. Seveda ni nihče, ki je poznal zadevo od bliže, verjel v iskrenost tega dogovora in se je res kmalu pokazalo, da je bilo vse skupaj samo tako za kratek čas. Mussolini je res imel namen nekoliko popustiti v Španiji, a le toliko časa, da bi dobil potrebnega denarja v Londonu,; ta čas l* pa Hitler izdatneje podprl Franca. Nemčija je poslala Francu več kot za stodvaj-set milijonov orožja in municije ter veliko število letal, letalcev in drugih vojaških tehnikov. Že več časa je trajal tih in zakulisen boj med Nemčijo in Anglijo za posest španskih rudnikov. Franco je bil bolj in bolj odvisen od Hitlerja in Mussoli-nija. Anglija, kot smo že v začetku povedali, je napela vse sile, da se poberejo vsi tujci iz obeh nasprotujočih si taborov domov. Z denarjem je pridobila na svojo stran tudi revolucionarnega generala Queipa de Liano, ki se je, kakor poročajo, vprl generalu Francu, češ, da ni junaško za nacionalistično Španijo, če ji bodo izvojevali zmago Nemci in Italijani. Franco je dal več somišljenikov upornega generala usmrtiti. In Anglijo je čakal nov udarec: Revolucionarna letala so bombardirala več angleških parnikov ter nekatere hudo poškodovala in celo potopila. Chamberlainova politika vsekakor ni dosegla onega, kar je vlada pričakovala in mora vsled tega poslušati hude očitke tako v inozemstvu kot. doma, kjer ji posebno bivši minister Lloyd George bere hude levite. Vlada je poslala ostro noto burgovski vladi ter zahteva točnega odgovora glede njenega zadržanja napram Angliji. Seveda se mora Franco v odgovoru odločiti: ali za Anglijo ali za Nemčijo in Italijo. Vsega: Angleški denar, italijanske vojake in nemški vojni materjal najbrže ne bo mogel hkrati obdržati in tako poraziti republikance ter postati resničen diktator Španije, kot gotovo želi. Zato je bodočnost "nevmešavanja" tujih velesil v Španiji odvisna od zadržanja generala Franca. Če ga imata V Franciji so zadnje čase vsi znaki taki, da so se odločili za izdatnejšo pomoč republikancem. V tem so se menda že docela sporazumeli Da-ladierjeva vlada in Blumova socialistična stranka, ki je ena najmočnejših v Franciji. Tudi časopisje, ne samo levičarsko marveč tudi desničarsko usmerjeno, se je prielo baviti z vprašanjem, kako bi bilo s Francijo, če bi se v Španiji utaborili Nemci in če bi imela kar tri fašistične sosede. Veliko senzacijo je vzbudila tudi knjiga, ki jo je te dni izdal katoliški pisatelj George Bernanos in ki ji je dal naslov MVeliko pokopališče pod luno". Pisatelj pravi, da ima I-talija svojo glavno postojanko na o- toku Mallorca, kjer strahuje grof Rossi in pošilja letala nad mirna španska mesta kjer mori nedolžne otroke in žene ter starce. Na tem otoku je vsepolno italijanskega mo-rilnega orožja, pravi pisatelj, ki je vse blagoslovil tamošnji škof. Pisatelj tudi ostro kritizira ono francosko časopisje, ki se ogreva za fašiste v Španiji, ter pravi, da si s tem Francozi zažigajo streho nad lastno glavo. Omeniti treba tudi, da so v zadnjih dneh italijanska in nemška letala iz Francovega tabora nekoliko-krat prešla na francosko ozemlje in obstreljévala francoska naselja. Stvar je Itezvala na Francoskem seveda veliko ogorčenje. Če bodo ta izzivanja trajala še dalje, utegnejo nastati novi in hudo resni zapletljaji. Bližnja bodočnost bo pokazala, kako se bodo razmere v nesrečni Španiji zaobrnile. Gorje pa narodu, ki pade na milost in nemilost v roke tujim izkoriščevalcem, pa naj bodo katerekoli barve ali naroda, Nemški načrti za vodno zvezo med Severnim in Črnim morjem Hitler in Mussolini že tako v kleščah, da se jima ne bo mogel izmuzniti, tedaj se bo Anglija brez dvoma morala odločiti za drugačno politiko in bo z drugimi demokratičnimi državami odločno stopila na pot fašistinim prenapetežem, kar je tudi že skrajni čas, če noče demokracija doživeti splošnega moralnega in materijalnega poraza. Izmed velikih gospodarskih in strateških načrtov, ki so se pojavili v tretjem rajhu po priključitvi Avstrije, so pred nedavnim nemški listi postavili v ospredje zlasti vprašanje hitrejše izvršitve velikega načrta o zvezi Rena in Donave preko Mene, ki naj skupaj tvorijo "Hitlerjevo vodno pot od Severnega do Črnega morja". Z avstrijsko priključitvijo je pridobila Nemčija kakih 350 km donavskega toka, tako da je postala Donava najdaljša nemška reka. Že 27. marca tega leta je vodja nemške gospodarske štiriletke, maršal Goring v svojem programatič-nem govoru na Dunaju napovedal med prvimi bližnjimi deli dograditev velikega kanala Ren—Mena— Donava ter je s tem realizacijo tega načrta postavil med bližnje cilje nemškega narodno socialističnega režima. Stara ideja o združitvi obeh velikih plovnih evropskih rek ter s tem spojitvi po vodni poti Severnega morja s Črnim morjem v značilni jugovzhodni smeri preko vsega evropskega kontinenta, ki je rojila po glavi že Karlu Velikemu, kasneje Napoleonu ter Ludoviku I. Bavarskemu, naj bi sedaj postala meso in kri v službi novih načrtov, ki niso samo gospodarskega, temveč tudi strateškega pomena. Posnemamo po nemških listih nekaj zanimivih podatkov o dosedanjih nemških naporih za uresničenje te ideje ter bližnjih delih, ki so že napovedana. Zamisel o nadomestitvi nezadostnega kanala med Donavo in Meno, v katerem so lahko doslej pluli samo čolni z največ 500— 600 tonami, z novo večjo vodno zvezo je že pr^ti koncu prejšnjega stoletja zastopal bavarski "Kanalve-rein". Med svetovno vojno je bil s podporo rajhovske vlade ustanovljen '' Rhein—Main—Donau-Strom-verband", ki je izdelal prve, v glavnem še danes veljavne načrte o veliki plovni zvezi od Aschaffenburga do Passaua za ladje s tonaži od 1500 ton. Izvedba tega načrta je bila leta 1921 poverjena novo ustanovljeni delniški družbi "^hein-Main-Donau U!", katere glavna akcionerja sta bila Bavarska in rajh. Po poglobitvi Mene do Aschaffenburga so se leta 1927 začela nadaljnja dela od Aschaffenburga do Lengfurtha kjer je bilo doslej dograjenih že sedem velikih jezov, (ilavni problem, ki se sedaj postavlja je priključitev Würzburga Ti a to veliko kanalizacijsko zvezo. Delo pa je zelo naporno, ker je treba povsod premagati velike višinske razlike, ki znašajo na primer od A-schaffenburga do najvišje točke nad Niirnbergom skoraj 300 m. Za pre-maganje teh višinskih razlik so povsod potrebni jezi, katerih bo treba med Lengfurthom in Wiirzburgom postaviti šest, skupno pa na vsej plo-vnin zvezi z Meno okoli 36, v navezanosti plovbe na Dunav pa najmanj 13. Vprašanje zase je pri tem na vsej črti dovajanje izgubljene vode pri odpiranju jezov iz stranskih rečnih dotokov, kar je najbolj komplicirano na najvišji točki, kjer bo záradi pomanjkanja dotokov potrebna zgraditev posebnega dovodnega kanala iz Lecha. Kanalizacija Mene bo izvršena sedaj v pospešenem tempu do Bamber-ga, od tu naprej mimo Nürnberga do 'Beilngriesa pa se bodo ladje začasno lahko poslužile že obstoječih vodnih zvez, in sicer od Beilngriesa do Kehl-heima Rltmiihle, od tu naprej pa Donave. Po dosedanjih predvidevanjih naj bi prve renske ladje pristajale v Nürnbergu najkasneje leta 1943. V Nürnebrgu se bo še letos pričela gradnja velike rečne luke v predmestju Gebersdorf, ki bo dogo-tovljena do istega roka. Nürnberg naj bi se polagoma razvil v osrednjo tuko na plovni črti od Severnega do Črnega morja, kar naj bi veljavo tega mesta ki je bilo izbrano za sedež kongresov narodno socialistične stranke, še bolj povzdignilo. Tudi na donavski strani med izlivom Alt-mühle do Passaua so se že začela velika pripravljalna dela za poglobitev struge, ki bodo dopolnjena še s po-globitvenimi deli na črti Regens-burg—Kehlheim. Na bivšem avstrijskem ozemlju bosta ob Donavi zgrajeni dve veliki luki, na Dunaju in v Linzu. Dosedanje nemško in bivše avstrijsko donavsko brodovje bosta združeni in organizirani odslej enotno. Južno-nemška donavska paroplovna družba in bavarski Lloyd, ki sta se združili z donavsko paroplovno družbo na Dunaju, sta imeli doslej 315 ladij od skupnih 17.881 17.881 enot nemškega rečnega brodovja. Njih tonaža je znašala 151.840 ton od skupnih 6 milijonov 450,000 ton celokupne nemške rečne tonaže. Nemški listi napovedujejo sedaj kot neposredno posledico "prometnih in geopolitičnih sprememb ter povečanega pomena JUTRI, V SOBOTO 11. JUNIJ AOB 21. URI: VELIKA PRIREDITEV V ALMIRANTE BROWN 736, NA BOKI ¡rasca Argentinske vest i Debata o volitvah"*» no rrDJ3'/"t ni si. o; Entre Riosii Prejšnji petek se je v poslanski zbornici otvorila razprava o veljavnosti zadnjih volitev za vlveüili'par-lament, ki so se vršile v pokrajini Entre Rios, kjer je radikalno stranko iznenadil zanjo preveč neugodni izid. Radikalski voditelji so začeli stvar raziskovati in so baje prišli do prepričanja, da je izid volitev pripisovati dejstvu, da so poštni uradniki odprli volilne žare, ki so jim bile izročene za prenos v glavno mesto pokrajine, kjer se je imelo izvršiti štetje glasov, jih pregledali ter "popravili" njihovo vsebino. Ni torej čudno, če je javnost z napetostjo pričakovala razpravo v poslanski zbornici. Razprava se je začela, kakor smo že uvodoma rekli, prešnji petek in je trajala zaporedoma kar dvanajst ur, nakar je bila prekinjena ter se je nadaljevala v torek. Stališče radikalov so zastopali Mihura, Sanmartino in drugi, za Nacionalne demokrate — katerim v prid naj bi bila pošta izvršila "korekturo" volitev — pa je v glavnem govoril poslanec Labayen. Izpodbijal je navedbe političnih nasprotnikov ter vrednost prič, ki so jih navajali. Tekom debate se je napetost precej polegla. i Sledile bodo tudi razprave o «e-rednostih pri volitvah v drugih pokrajinah, vendar je že sedaj splošno razširjeno mnenje, da bo "concordancia", ki ima v zbornici večino, potrdila izide. Šele po zakljličitvi tfeh političnnih pravd se bo zbornica posvetila zakonodajnemu delu. sarja Abesinije", s čimer bo Argentina fát-malno priznala zasedbo Abe-siitfjé f>b Ttaliji. Kdo pa pojde za za-stopniRa Argentine na izpraznjeno inesto0(f Pariz? Imena raznih kandi-dáW'so že prišla v javnost in z največjo vztrajnostjo se je navajalo ime bivšega predsednika republike, generala Justa, ki se sedaj mudi na potovanju po Evropi, končno pa se je izkazalo, da bo za poslanika v Parizu imenovan bivši poljedelski minister, dr. Cárcano. de njen novi mož, ki bo v Colóhu tudi dirigiral. DR. C ARCANO POSLANIK V PARIZU Dosedanji poslanik Argentine v Parizu dr. Tomás Le Breton bo premeščen v London in je angleška vlada že izjavila, da je zanjo "persona grata". Dosedanji poslanik v Loa-donu pojde v Rim in ga bodo tafr. prav z veseljem sprejeli, ker bo Viktorju Emanuelu izročil akreditive, naslovljene na "kralja Italije in cjb- Konferenca za cha-covski mir Kakor smo bili že v zadnji številki našega lista sporočili, je konferenca zastopnikov ameriških držav, ki posredujejo v sporu med Bolivijo in Paraguayem za določitev meje v Chacu, izdelala predlog, ki naj bi zadovoljil obe stranki. Predlog pa ni dosegel svojega namena; naletel je na velik odpor pri Paraguaycih, ki nočejo nič slišati o tem, da bi se Boliviji dal izhod na reko Paraguay in s tem dostop do vodne poti, ki pelje do Atlantika. Celo sam predsednik argentinske republike je skušal posredovati z namenom, da bi omehčal Paraguayce. Povabil je k sebi njihovega ministra dr. Baeza in mu, kakor so pozneje govorili v diploma-tičninh krogih, priporočal, naj bi se chacovska zadeva vendar enkrat končala. V petek se je vršila seja mirovne konference in je vladalo zanjo veliko zanimanje, ker je imel dr. Baez sporočiti, ali sprejme Paraguay predloženi načrt ali ne. Veliko pa je bilo razočaranje, ko sta na sejo prišla namesto dr. Baeza, njegova zastopnika ter izjavila, da se minister ne more udeležiti sestanka, ker je preveč utrujen. Seveda je to pomenilo, da se v Asuncionu še niso bili do tedaj odločili, kakšen odgovor bi dali; dr. Baez ni prejel navodil in zato tudi ni mogel sporočiti nobenega odgovora. V ponedeljek in torek so spet bile seje, ki pa baje spet niso dovedle do nobenega zaključka. Paraguayci vztrajajo na svojem stališču, da Boli-vijancev ne puste do reke Paraguay, posredovalci pa se zavedajo, da je za resnično pomirjenje v Chacu neobhodno potrebno, da se Boliviji da pristop k vodni poti. Izgleda, da so pogajanja obtičala na mrtvi točki. PREDSEDNIKOVO PISMO GUVERNERJU LA RIO JE Mnogo pozornosti je vzbudilo pismo, ki ga je prejšnji teden pisal predsednik republike dr. Ortiz guvernerju province La Rioja. Skorc vsi listi so to pismo prinesli v celoti in prav mnogi ga komentirajo kot znamenje novega kurza v notranji politiki Argentine. Predsednik je namreč pisal guvernerju, da bi bilo potrebno spremeniti tamošnji volilni zakon, s katerim se je uvedlo javno glasovanje. Zakon namreč določa, da bo tajno volil samo tisti voli-lec, ki bo to zahteval; ker je razumljivo, da tajnega glasovanja ne bo zahteval človek, ki hoče oddati svoj glas za vladajočo stranko, in tako imajo seveda vsakokratni oblastniki popolno kontrolo nad vsemi onimi, ki niso z njimi. Da takšne volitve ne morejo biti resnični in pravi izraz ljudske volje, je samo po sebi um-ljivo. Zato se tudi ne moremo čuditi, da je predsednikovo pismo vzbudilo pozornost. Pomeni pač, da hoče sedanji prvi mandatar Argentine zajeziti val posnemanja fašističnih metod, ki je šel po nekaterih provincah republike. Kajti pismo ne velja samo rio-janskemu predsedniku, marveč, kakor listi pravilno naglašajo, namenjeno je tudi vsem drugim guvernerjem, ki so v svojih pokrajinah dopustili, da se kršijo demokratska načela posebne pri volitvah, kjer i-ma priti ljudska volja do izraza. LILY PONS PRIDE V BUENOS AIRES Znana francoska operna pevka, so-pranistinja Lily Pons, ki se je pred nekaj dnevi na novo poročila, pride v kratkem v Buenos Aires, kjer bo nastopala v "Colonu". Lily Pons je tukajšnji publiki zelo znana pevka in uživa radi svojih izrednih sposobnosti veliko priljubljenost. Z njo pri- donavske plovbe" znatno povečanje celokupnega donavskega brodovj», dočim se že sedaj gradi v Linzu prva baza nemške rečne mornarice na bivših avstrijskih tleh. Primerne vojašnice, v katerih bo nastanjenih <|d 400 do 500 nemških mornarjev, so že v delu, prav tako tudi naprave V luki. Tako nastaja na Donavi poleg baz za povečano trgovsko brodovje tudi prva večja baza vojnega rečnega brodovja. Glavni organ narodno socialistične stranke "Vülkischer BeobachW" opisuje pomen novih del za uresničenje zveze med Renom in Donavo z naslednjimi besedami: "Pomen vodne ceste Ren—Mena—Donava za nemški življenjski prostor ne more biti nikdar dovolj poudarjen. Jug in jugovzhod sta tvorila doslej za nem-Sko gospodarstvo nekoliko odročno ozemlje. Navzlic razpoložljivim alpskim vodnim silam se industrija tam ni mogla posebno razviti, ker je poglavitna surovinna za večino industrij premog zaradi prevelikih prevoznih stroškov bil mnogo predrig. Nova vodna cesta naj to neenakost v razdelitvi poglavitnih surovin ter v gospodarskem zalaganju nenmške-ga prostora odpravi. Na ta nančin se bodo odprle nove možnosti za naseljevanje gospodarskih obréío'Ctudi v tem prostoru. Mimo tega pt b*> nova vodna cesta vaátn^ljtínedt |v spajanju skupnosti in rajha. Z izvedbo novega nač^l bodo definitivno propadli vsi nasprotni politični načrti ob mejah rajha, ker jim bo tudi v gospodarskem pogledu odvzeta sleherna osnova. Ves nemški prostor bo tvorit'odflCJ, veliko zaledje nove doiumkl Inke' a Dunaju, od koder se bo lahko razvila uspešna trgovina z vsem jugovzhodnimi državami. Tedaj bo Dunaj postal in bo spet pridobil svoj nekdanji sijaj." —n. PRVA VELIKA KAMPANJA .-i.' .' ■ ' '.■■■ • . «2». . za „SLOVENSKI LIST« PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in nazaj Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko» ko plača naročnino za celo leto. Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje. Kadar govoriš s prijateljem ali prijateljico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na "SLOVENSKI LIST" Naročniki in naročnice! če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. ¿ , . .. če dobiš več naročnikov, dobiš več srečk in s tem večjo možnost, da zadeneš glavni dobitek. NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST" Uprava POKVARJEN ZRAK Na bolj prometnih buenosaireških I ulicah se človeku večkrat zazdi, ka-kor da je v samem peklu. Gost črn dim, ki se vali iz raznih omnibusov, kamijonov in drugih vozil s slabimi ! motorji, in peklenski smrad, ki ga spuščajo ŽA 8 vila neki Pankerican Joan in Mur-go Jonda, ki se nahajata nekje V Bfl. Airesu, da je Domišljan letos umrl. Izseljenci, ki bi jim bi bilo kaj podrobneje znano o njem, so naproše-ni, da to sporoče poslaništvu. —- Nadalje se pozivajo, da se zglase na gornji naslov: Gabric Jula, roj. Kalušic. Zadnji znan naslov: Itua Pouipeia 49, Sao. Paulo — Brasil. Od 1924 leta se že ni javil svojcem. G V nedeljo 22. maja je bila krščena v cerkvi sv. Neže na Paternalu, hčerka naših rojakov, Angele in Bernarda Primožič. Za botra sta bila Frac Matajurc in Agata Vuga. Deklici so dalii me po materi in očeti} — Angela Bernarda. Ob tej prilik1 želimo da bi deklica rastla in se razvijala sebi v dobro in staršem v veselje. AKO HOČETE PITJ ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA m j»■--...:.»'■• zatecitei fle k ■H Dr. A. GQDE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANOtíSKIH ,IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BQLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo», rro $P9cijalisti «a ,plj«č»ed38we, in revmatične bolezni ŽARKI X t- piATEfttfl^.-. ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 16 do 21 ure. GOVORI SE Ü L^) VENSKO CALLE CANGALLO 1542 Prijateljsko obvestilo! Najboliši tečaj ZA VAŠE DENARNE POŠILJKE svojim družinam v domovino. Največjo varnost ZA VAŠE HRANILNE VLOŽKE V NAŠI HRANILNICI Brez konkure ne ne cene ZA NAKUP LADIJSKIH LISTKOV tj" :za vse p&roplovne družbe. TO SO UGODNOSTI KATERE VAM NUDI EDINO F O T Ó GRAF I J A "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse preuredil ter razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak prepričal o mojih neprekosljivih ¿aiolkih. VELIK POPUST PRI : Y FOTOGRAFIRANJU Ñe pozabite FOTO "LA MODERNA" «M»-- S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires SLOVENSKO PR0 S VE T K 0 DR Ü Š TVO I katero priredi v nedelj,o 19 junija ÍH^itfgj??' v svojih prostorih Gral. Cesar Dia^ 1657, to je tri kvadre od Av. San Martin po D$l$to. Alvarez proti, .firáoiii. Na sporedu je poleg pevskih točk veseíóigtíi v dveh dejanjih. Napisal Dobroslav Jurjevski. Ženska rep u b 11 k a OSEfE: Julija, bogata vdova: Marija Zlobec. Marta, njena prijateljica: Jelka Špacapan. Ivana: Roza Ščuka. Oče Tomaž, vaški starešina: Janko Koron. Grga, vaški redar: Stanko Lisjak. Rudolf, slikar: Mirko Peljhan. Milan Jeric, invalid: Milan Rogelja. Trobilo, godec: Emilij Lozej. Pihalo, drugi godec: Rado Ličen. Vaška dekleta in žene'. Kako je nastala in koliko časa je trajala "ŽENSKA REPUBLIKA" boste videli in slišali na prireditvi. V§3 cen j. rojake in rojakinje vljudno vabi k obilni udeležbi !i>1 ODBOR USTANOVITEV ŠOLSKEGA DRUŠTVA Provizorični odbor Jugoálo^áfoP skega šolskega društva vabi vs'S'dénjV rojake in rojakinje ua prvi redni občni zbor, ki se bo vršil v lie dé)jo1 19 junija ob 3 uri pop>/V žalskih prostorih ul. Laprida 5158'a Posebno pozivamo vse člane, dá^ sé1 zfe1 gotovo vsi odzovejo temu vabilci,-da bomo lažje stávili v odbor najboljše iz med nas. Tem potom se zahvaljujemo za denarne prispevke vsem sledečim ^rojakom in društvu "Triglav", ki nam gre nesebično na roko. Prispevali so v šolski sklad sledeči: Konzul Branko Rubeša $ 25.—; S. D. D. Triglav $ 15.— ; Sorjanovič •n Bernard Franetič po $ 5",—";"'Jo-žef Čuk $ 4.—, Franc Kastelic $ 3.—, L'an Krebelj, Rajmund Maurič, Ivan ^aurič, Jožef Mislej, Jožef Sigulin po $ 2—. Jožef Mlač, Jožef Ipavee, Anton Medica, Edvard Siskovič, Alinej Trošt, Ivan Božič, Stanisalv Predem, Jožef Žigon, Frane • Gabor, Franc Rejc, Ludvik Toroš, Franc -Mezgec, Anton Velišček, Andrej Bizjak, Ernest Beč, Edvard Toplihar, Anton Volk, Andrej Ferletiž,,¥alen-hn Bizjak, Franc Krapež, Maks'Von c'na, Matija Lampe, Gee Josip, Jo-siP Spilar, Filip Potočnik, Ivan Pavlic, Blaž Božič, Lojze Zdrautn, Franc Mire, Filip Sokol, Andrej\Sr-doč, Jožef Potepan, Ivan Vever ttt\ Franc Intihar po 1.— ; Jožef. Porp-! Pat, Miha Smrdel, Franc Velikonja, Anton Kogoj, Ivan Vidmar, oUari.o pren, Ivan Volk, Renato Casgtti,: Jakob Truden, Ivan Likar, Anfeel Če-"elj, Anton Mavija, Anton Knez; in Anton po $ 0.50; Franc Mežgec, Ai^ Jon Gaberšček in Franc C/štjji.poi ^ 0-30 in Palmiro Urbančič Skupaj: $ 109.10. «oiJ;; Če katero ime in priimek ni pra-VlJno zapisano naj nam do1;ičhi«opro-ker ni bilo na poli dovolj razločno napisano, kjer se je vsak sam Podpisal. Za odbor: Franc Kastelic. Ni še tako dolgo, ko se je nekje , brata, kako je Hrvat javno tožil tako le.: JEIrvati trdimo, da smo zreli za samostojno življenje. Če pa greš po Zagrebu, je vsaka večja hiša lastnina, iujega človeka, vsaka tovarna lastnina tujca, vsa velika podjetja last tujcev. In v teh hišah in tovarnah in podjetjih je hrvaški človek za slugo, ^li hlapca ali pa za pisarja. In glavna skrb hrvaških staršev je, da bi jsvojega sina ali "hčer spravili v službo v to. ali ono tujo hišo, kjer bo §lužil tujcu-. ( , (Z$i se mi potrebo to naglasiti, k#r dobesedno tako velja tudi za Slovence. Kao neki med nami se # j^mnoiitojen ko. pa ,vsak¡dp l¡e tišči. Vt službe za'sluge .m sk/ehiio, da bo praznovalo letošnji Vidovdan, dne 28 junija, kot v spo-'mili dvajsetletnice osvoboditve jugoslovanskega naroda in dvajsetletnice 'obstoja društva. V ta namen se bo vršila skupna večerja dne 28 junija j drtištvenih prostorih, Colón 25-1, fertsfenada. Odrasle osebe plačajo $ 2.50, otroci pa $ 1.—. DRUŠTVO "KOSOVO" Ensenade sporoča društvi '""Kb-v°", da je na svoji zadnji seji NAJVEČJA LETOŠNJA PRIREDITEV V BUENOS AIRESU SPORED PRIREDITVE, ki se bo vršila v SOBOTO 11. t. an. od 9 ure dalje, v dvorani "Verdi", na Boki, ul. ALTE. BROWN 736: 1. SINFONIJA: OrkeSW*. w ' A "BILA JEDNOM RUŽA JEDNA": poje kvartet "Jadran". 3. DEKLAMACIJA: deklapnra Katica Struhala. 4. RITMIČNE PROSTB' VáJE: izvaja ženski naraščaj Sokola Dock Sud - Boca. 5. "LAMENTO GITANO , meksikanska pesem: poje kvartet "Jadran". 6. KOMIČNI PLES: izvaja, .dekletce, Irena Vidmar jeva. 7. "U BOJ, U BO J.': I "v pojeta "Tabor" in "Jadran", s sprem-ljevanjem orkestra. Í1 Ji; 8. DEKLAMACIJA: deklamira Vidosava Lakoviceva. 9 SKUPINSKE PROSTE VAJE: izvaja moški naraščaj Sokola Dock Sud - Bopa. i9t $ 10 "MARIJANA": poje.kvartet "Jadran". 11. SIMBOLIČNE PROSEE y AJE: izvajajo člani Sokolo Dock — Sud - Boca, 12. "DULCE TIRANA"', 'Meksikanska pesem: poje kvartet "Jadran". .HUS • > 13. VALČEK, ples: izvaja deklica N. Kamnaxjeva. P D M O R 14. OPERETA v 1 dejanjU od V. Vódopivca:J "Srce in denar" k* je žela že pri prvi vprisibritvi Velikanski uspeh: izvajajo diletanti društva "Tabor". SO NAJBOLJŠE VIRŽINIJA CIGARETE Po tem sporedu bo PLES Iti SREČOLOV z dragocenimi dobitki. Fn-v.jmi__ VSTOPNINA: Moški $ 1.50 — Ženske $ 0.60. t Ves ti i z or g a n i z a c i j Iz Rosaría BODOČA PRIREDITEV V SLOVENSKEM PROSVETNEM DRUŠTVU ■ ^ ifanogi so povpraševali, kdaj to spet prireditev v Slovenskem . prosvetnem društvu.f Naznanjamo tem potom vsem povpraševalcem in še drugim našim prijateljem, da se bo prihodnja prireditev vršila v nedeljo dne 19. junija v društvenih prostorih Gral. Cesar Dfaz 1657. Poleg pevskih točk bo prvikrat vprizorjena šaloigra v dveh dejanjih "ŽENSKA REPUBLIKA", ki je zelo lep prikaz iz svetovne vojne, ko so bUe ženske same doma in so si ustvarile v neki vasi svojo republiko. Pridite vsi, da boste videli, kako so vladale in kako se je godilo moškim, ko so nekateri prišli po naključju pod njih oblast. Pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in znance! Nehajmo biti sluge drugim ¿lapce drugim. Še celo samostojni ljudje puščajo vnemar svoje obrti ter se silijo, v podrejene službe. Ali more iz takih ljudi kd^j narod postati močan? To so Jleve. In če bo ng^riyl fteptavijeu. h samih šle-v, bo1 nehal biti narod. Višek življenjskega ideala vsakega fantiča, ki je vsaj šest left trgal po šolah, je ta, da bi bil kjf, v,pisarni za, slugoj Da' bi si ustvaril kakq, samostojno .živi je nje, o tem niti ne sanja ne. Celo trdni kmečki fantje, ki jih je moderna šola malce obrizgnila, menijo, da so Gotovo je potrebno to naglasiti, sedaj preveč učeni in nobel, da bi še naprej doma gnoj kidali in gnojnico po njivah vozili. Zato hite v tovarne in drugam za razne slnge, kmetija doma pa joče, ker ji manjka pridnih rok. Prav gotovo je zadnji čas, da se zbrihtamo in začnemo zatirati to bolezen, ki je kakor kuga med nami. Najprej pa je treba na ves glas za-klicati, da je šolo treba preurediti, da bo vzgajala mladino k ljubezni do ročega dela, k ljubezni do samostojnosti in k ljubezni do rodne grude ter očetovega poklica. Samo tako bomo dobili dober kmečki in dober obrtni naraščaj. In najboljši se morajo posvetiti temu, ker tukaj je samostojnost. Nehajmo siliti med sluge, ko pa smo menda sposobni še za kaj drugega. Isto kot za naše doma, pa velja tudi za nas izseljence/ ker se med nami prav isto dogaja. V- ■ V| .'i. . a b i t- w r*r c% Ti "i F % g >:. ¿i ""«¡J % .9 k .v. S- —,.» ;> ,a; PR IR E D I T E V Nedeljska transmisija Na radio-uri pretekle nedelje je nastopilo tudi Slovensko prosvetno društvo iz Buenos Airesa z več mešanimi in moškimi zbori, slišali smo poleg tega tudi harmonikarje Slovenskega orkestra, dve ariji iz operete "Srce in denar", eno čedno de-klamacijo, vesti ter nekaj ploč. Po pismih, ki jih prejema odbor Jugoslovanske radio-ure, je nedeljski pro-. ■•> i.ii; gram zelo ugajal, ker je bil pester. Kakor čujemo, se tehnični odbor naše radio-ure ukvarja z mislijo, da bi organiziral jugoslovanski rfodio-orke-ster, s čimer bi se ploče, ki tehnično jjiso najboljši izdelek, še bolj omejile. V nedeljo, 12. t. m., se bo spet prenašal naš program, kakor običajno, t. j. od 6. do 7. popoldne po valu postaje LR2, Radio Argentina. Poslušajte in sporočite svoje vtise! THE ' - ^^^^^^^ w ' . ' ' T;-f/ CIGARETTES cts. Poskusite jih! TRST PROTI HAMBURGU "Pariser Tageszeiutimg", nemški emigrantski list v Franciji, je prinesel v dnevih 27-28. marca t. L pod tem naslovom ta-le članek. "Sprememba evropskega zemljevida bo prinesla v bližnji bodočnosti zanimive dogodke. Odkar je bila Avstrija "priključena" Nemčiji, od takrat imajo tržaški trgovci in la-djedelci težke skrbi. Že mnogo let si prizadevajo hamburški trgovci osvojiti si avstrijski trgovski promet, ki gre. skozi Trst, ki je nekoč kot avstrijska luka imel praktično v rokah ves pomorski promet monarhije, in šele po ustvaritvi rimskih protokolov, po katerih je bila dana v Trstu avstrijskim izvoznim tvrdkam tr~ govska svobodna zona, je bila kori-kurenca z mogočno nemško luko nekoliko omejena. -a Sedaj je na mah postalo drugače in mesto, ki je predstavljalo za Avstrijo vhod na Jadransko morje, mora zgubiti svojo bazo, na kateri je bila zgrajena njegova eksistenca, kajti s priključitvijo Avstrije Nemčiji bo po načrtih hamburških trgovcev šel glavni del avstrijske trgovine na sever. j Mussolini je baje informiral Ber->; lin, da bo predpravice, ki so določene za svobodno avstrijsko zono v Tr- ¡ sty ukinil, če se ne bo Nemčija obvezala prevzeti del svoje, pomorske trgovine preko t'psta. Tržaški trgovci so posláli v B¡im députacijo, ki je ponesla te zahteve, da bi ...pokazala,, vladi svoj obupen položaj." ZOPET NESREČE Z GRANATIMI Še ni minil teden, pa že moramo 1 poročati o novih nesrečah z vojnim' razstrelivom. Na Kalvariji se je pri-r petila smrtna nesreča, ki jo je povzročila eksplozija stare granate iz časov svetovne vojne. Žrtev je postil 43 letni France Perin iz Podgore. Granata ga je popolnoma razmesari-la, tako da so ga komaj spoznali. Kan' ko je nesreča nastala, si ni mogoče predstavljati. Perin se je že dolga leta pečal z nabiranjem starega orožja in je bil znan kot zelo previden ter se je zavedal nevarnosti svojega nevarnega poklica. Verjetno se mu je; granata po naključju izmuznila iz rok in pri padcu eksplodirala. V Št. Petru pri Gorici je granata usmrtila 29 let starega Damjana Podberščeka, doma iz Vrtojbe. Ubogega Damjana so orožniki našli mrtvega na belo soboto zjutraj, ko so šli mimo skladišča, kjer je bila granata shranjena. Podberšček je hotel ponoči vzeti smodnik, pa ga je pri tem doletela smrt. tovarno, za razne drobne lesene izdelke. V ta namen bo dobavil najmodernejše stroje. V novi stavbi nameravajo baje urediti prostore za-društvo dopolavoro; govorice se širijo, da bodo uredili tudi prostore za nov kino, za menzo itd. Istočasno pa preurejujejo tudi staro žago, ki je poleg bivše tovarne testenin. Izvršili bodo obsežne notranje preureditve in nabavili nove, najmodernejše stroje. ETIKETE NA STEKLENICAH Marca meseca je sekretar sindikata lekarnarjev v Gorici Urbani Alba-nese izdal okrožnico na vse lekarnarje, torej tudi na one v slovenskih krajih dežele, da ne sme biti na etiketah steklenic in škatel z zdravili več nobenega navodila za uporabo v slovenskem jeziku. POLJEDELCI IZ SOŠKE DOLINE NA DELO V NEMČIJO Gorica, april 1938. — Nemčija je pred časom sklenila s konfederacijo poljedelskih delavcev v Italiji pogodbo, na podlagi katere gre kontingent' 30 tisoč delavcev iz Italije delat na kmetije, v Nemčijo. Med temi je tudi 100 delavcev iz Goriške pokrajine, ki jih je izbrala pokrajinska komisija in jih tudi opremila za pot. Ker poznajo ti poljedelci, tudi nemščino, utegnejo biti tolmači italijanskim poljedelcem iz drugih po-. krajin. Delovni kontrakt velja eno ¡ leto, začenši od 19 aprila 1938 in ! se lahko podaljša. Odhod je bil 19. , t. m. z goriškega kolodvora ob prisotnosti raznih predstavnikov óEla-.. sti. v Vidmu. Naši gg. duhovniki na Goriškem imajo ugodno priložnost o tem se prepričati. Zgodovinar dekan Koblar je trdil večkrat, da je v vi-demskem arhivu za Slovence zelo ' dragoceni!, zgodovinskih virov, pre- j pričal se je o tem osebno. Omenje- j ni zapisek v Kamnah je raztolmačil prof. orientalskih jezikov v osrednjem semenišču v Gorici Štefan Kocijančič, slov. pisatelj, ki je umrl kot vodja bogoslovja 1. 1883. Znal je temeljito mnogo jezikov, posebno specijalist je bil v hebrejščini; ni bil doctor, pač pa doctus. V goriškem bogoslovju so se vzgojevali tudi oni za krško škofijo, kateri so potrebovali pouka o "glagolici". Prof. Kocijančič je začel predavanje sta-roslovanščine 1. 1861. in 1870. S tajnim odlokom takratne avstrijske via de mu je bilo obakrat prepovedano, da je moral glagolske lekcije opu-sliti, dasi je poučeval brezplačno. S solznimi očmi je pripovedoval bogo-slovcem blagi monsignor: "Vse jezike, kolikor jih znam, smem poučevati, le svojega prastaro materinega ne?" — od približno I860! 1. naprej je bila uradna Avstrija najhujša sovražnica "glagolice" od 1. 1886. dalje je pa to "vladarsko dolžnost" spolnjeval tudi osebno cesar Franc Jožef pri imenovanju novih skoíóV za Primorje, dokler ni zadel v škofu Mahniču na svoj — drugi "Sedan". Dokazov za to ne mánjka. t G. Drobne vesti iz naših krajev NA POGORIŠČU TOVARNE "PE-KATETE" BO ZRASLO NOVO POSLOPJE Ilirska Bistrica, aprila 1938. — Zadnji lastnik svoječasne tovarne "Pekatete" je dobil za škodo, povzročeno po ognju ca 200.000 lir zavarovalnine. Preostalo zidovje podirajo, na pogorišču pa bodo sezidali novo stavbo. Lastnik Viktor Tomšič namerava v novi stavbi namestiti GLAGOLIŠKI SPOMENIKI MED SLOVENCI "Ponedeljski Slovenec" z dne 2 j maja t. 1. je prinesel pod tem na-m slevom sledeči sestavek: Zkodovinsko znamenita je župnija Kamnje zaradi nekdanje staroslo-tyanske glagolske liturgije. Po sporočilu časopisov "Slovenski prijatelj" in "Slovenski glasnik" 1863. v Gorici je takratni dekan v Črnj-čah poslal uredništvu sledeči glagol-ski zapisek, izrezan iz glagolskega misala: "1583. miseca Juna na 15. Pride k nam v Kamnane gospodin škof Vi-damski i nas vižita ta isti dan na svetoga Vida; tako hoti, da mu Ma-:šu hrvacki poem pred vsimi doktori i pred vsim pukom u crikvi S. Mi-hela v Kamenah. Ja pre Frančeško V(a)lentič." Škof je bil Janez Grimani, oglejski patrijarh s sedežem v Vidmu-U-dine. Župnija je bila torej glagolska. Važno je, kje so zdaj glagolske knjige te duhovnije, katerih je bilo gotovo več, vsaj brevir je bil tudi. Knjiga "Fontes historici liturgiae glagolito romanae" od "Staro-slavenske akademije" na Krku jih ne beleži. Misal je kasneje prešel najbrž v župnijo črniče, od koder je prišel spisek. Verjetno je, da je vse to zdaj v nadškofijskem arhivu Frančišek Hušpaur DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMICAR izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 DOCK S TT D 60.000 Hrvatov se je v enem letu naučilo pisati^in brati Nad 60.000 nepismenih je. v enem letu svojega ottsto^a naučil Tirati in pisati klub ija Hrvaškem. Tako pravijo poročila, ,ki so jih podali ha letiiem občnem fcboru funkcionarji tega khiba. Ylani ABC só v svbjem prvem pcfelovnem letu razdelili med nepismene ogromno število abecednikov po^bno v tistih krajih, kjer je bila prej- nepismenost največja, predvsem v Bosni in Hercegovini. PdroČilo navaja, da je bilo prodanih v preteklem letu nič manj kot 50.000 abece&nikov. Klub ABC jih je prodal 32.000, hrvaško kulturno društvo "Nanredak" 14.000, Se-ljačka Sloga pa B.000. Na razpolago pa jih je še vedno 42.000, za katere upajo, da bodo prodani prihodnje leto. Gorica. — Zakadi nenadnega mraza in slane ob velikonočnih praznikih je bila prizadeta občutna škoda sadovnjakom, kakor tudi trtam. U-ničenih je bilo mnogo breskev in drugega zgodnjega sadja. * Kal pri Kanalu. — Avtomobil, ki ga je vodil lastnik Grusovin, je na o-vinku zletel v prepad. Ljudje so takoj prihiteli na kraj nesreče in našli Grusovina že mrtvega, med tem ko je zadobil Žnideršič Anton, ki še je vozil s šoferjem, le nekaj lažjih prask in si zlomil nogo. * Kanal. — Mihael Berlot je padel pod voz katerega je vodil, tako nesrečno, da je šel čez njega konj; iu še voz ki je bil precej težko naložen. Nesrečnež je dobil težke poškodbe na glavi in notranje krvavitve. Zdraviti se bo moral ako ne nastopijo komplikacije, okrog dva meseca. * Lanišče. — Brajkovič Kazimir iiž Lanišča je dobil od Mussolinija 600; lir, zato ker mu je žena rodila dvojčke. ■ t'" Log pri Vipavi. — Na velikonočni ponedeljek je opravil prvo mašo Jože Petrič, doma iz Dupelj pri Vrh;-polju. '5 . Miren. —- Pred- dnevi je umrl v starosti 92 let Miha Štanta, oče župnika Vinka Št ante v Šempolaju na-Krasu. Pokojni je bil v prejšnjih letih mitničar na soškem mostu in še; ga gotovo še spominjajo številni' Brici. Sožalje! > ; !Í1 i ~l . /jo 5ecj .jfavoG» i Trst. — 80 letna Marija Mrátf' j« dobila {jri padcu veliko rano na glavi! V bolnišnici se bo morala zdraviti nekaj tednov. * Trst. — Težje se je pobil na glavi 65 letni Nikolaj Mikol. Zdraviti se bo mogel 10 dni. * VHovin. — Na velikonočni ponedeljek je bral novo mašo v Vrtovi-nu Ton? Sate j. * Trst. — Pred sodiščem sta bila o-prošč^na Bruno in Ivan Feruga, ker sta dokazala, da nista žalila Albina Černeta. * Trst. — 7 letni šolarček Alfred Lukač je bil prepeljan v bolnišnico, ker je dobil na glavi veliko rano, katero mu je napravil kamen, ki mu ga je zagnal neznanec. * Trst. — Umrli so: Despalatovic vd. Pagliari Jakomina 72, Vodopi-vec Itan 68, Minkuš Marij 56, Ster-le Évgenija 70, Ščuka Franc 74. POVODNJI TUDI V BRČKEM Velike povodnji so bile v drugi polovici maja v okolici Brčkega. Na vseh cestah, ki vodijo v ta kraj, je bil promet stavljen, ker je voda zalila vsa prometna pota. Zaradi hitro, naraslih rek Uspre in Bosne so bile tudi skoraj vse'hiše v Doboju v vodi. Tudi železniški promet na progi Do-boj—Tuzla je moral biti ustavljen. Voda je to progp pretrgala na treh A¡ - . • Trst. — V pretepu z vinskimi bratci je bil ranjen na glavi čevljar Rudolf,Kovic. ■ -i' * Trst. — Vseh brezposelnih, ki dobivaj ó podporo, je v tržaški pokrajini 17,539. Ako prištejemo še 1.560, katerim je bila podpora odbita, znaša njih število 19.553. Pred šestimi leti'! je bilo okrog 40.000 brezposelnih, katerih Število se je v naslednjih íétih znatno zmanjšalo zaradi vojne v Abesiniji, novih industrij v TrštU, latinskega premogovnika in z graditvijo vedno večjega števila iaflij t tržiških in tržaških ladjedel- ttiM1.' • ' t,O; ■- krajih. Tudi Morača je silovito na;. rasla, kakor ljudje skoraj še ne poj mnijo ter na široko zalila vsa bliž-i nja polja. Ta reka je bila 5 metrov bolj globoka kakor ponavadi. ; ¡ Ruski izseljenci in JRZ Ruski izseljenci, ki žive v Jugoslaviji, so imeli te dni velik sestaniek v Beogradu, da bi se na njem pomenili o pristopu vseh jugoslovanskih Rusov v JRZ. Sestanek je bil v dvorani glavnega odbora JRZ v Dečan-ski ulici. Od strani JRZ se je tega ruskega sestanka udeležil tudi ppd-predsednik krajevnega odbora' JRZ Gjura Jankovič. Na zborovanju so številni zbrani Rusi izrazili toplo zahvalo Jugoslaviji, da jih je tako ljubeznivo sprejela. Tako so Rusi pri nas dobili res svojo drugo domovino. Na tem svojem sestanku so Rusi soglasno sklenili, da skupno vsto- pijo v vrste JRZ. Na sestanku je govoril tudi zastopnik kozakov Paše enko, ki je poudaril, da so kozaki izročili blagopokojnemu kralju Aleksandru I. kozaški meč, s čimer so pokazali, da so pripravljeni žrtvovati se za Jugoslavijo. VELIK FESTIVAL NA LETALSKI RAZSTAVI V BEOGRADU V okviru velike letalske razstave v Beogradu, ki so jo odprli 28. V. je bil prirejen tudi velik festival narodnih iger, plesov in narodnih pesmi. Pri teh svečanostih je sodelovalo do 40 plesalcev, igralcev in pevcev iz vse države. To je bila od sile zanimiva prireditev, kajti ob tej priliki niso imeli samo tujci prilike seznaniti se z našimi narodnimi igrami, plesi in pesmimi, marveč so tudi številni domačini iz vseh krajev države lahko opazovali te narodne posebnosti'. V v Slovenci doma in po svetu Ladijske vozne listke za vse parobrodne družbe dobite pri nas po najnižji ceni. Kabino zagotovimo vsakemu potniku brezplačno. VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. catcentral europea 469 i AN MARTIN 469 i Ruska klinika za vse bolezni < Za veneriCne bolezni, spolne bolezni, , bolezni krvi, sploSno slabost razpola- í ga klinika s posebnim konzultorijem, , kateri se nahaja pod vodstvom poznar 5 nega specialista za navedene bolezni , Dra. A. IZAOTJXRRE-a. * , Razpolaga z 10 specializiranimi 5 zdravniki za razne bolezni ¡¡j Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obistih, jetrah, že-¡5 lodcu, živčevju itd. ': Zu bolnike iz notranjosti imamo ro-£ zorvimne sobo (kakor za ženske, tako tudi za možko) s posteljami, ig Cena od 1 $ dalo dnevno. ) Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— i Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. j; V nedeljah in praznikih od 9—12. $ «OVORI SE SLOVENSKI Í i Suipacha 28 Núm. (Štev.) 74 SLOVENSKI LIST Str. 6 Poplave v okolici Sarajeva Voda je odnesla vse mostove Čez reko Žujevino v okolici Sarajeva. Nad 200 družin, ki bivajo v tamkajšnjih vaséh, je popolnoma odrezanih cd ostalega sveta. Zaradi silovitih povodnji, ki so divjale v maju tudi v okolici Saarjeva, ne more nihče od onstran reke Zujevine niti do bližnjega kolodvora Zovik. Oblasti so odredile, da se morata čez omenjeno reko nujno zgraditi dva zasilna mostova, da bi mogli tamkajšnji kmetje vsaj nesti svoje pridelke na sarajevski trg, na katerega so življenjsko navezani, kajti edini dohodek jim dajejo živila, če jih morejo spraviti na sarajevski trg. NOVO DRŽAVNO OPERO BODO ZGRADILI V BEOGRADU V prosvetnem ministrstvu se je včeraj prvič sestal odbor strokovnjakov, ki proučuje vprašanje zgraditve nove državne opere v Beogradu. V komisiji je tudi vseučiliški profesor z ljubljanske univerze inž. Ivan Vur-nik. Nova državna opera v Beogradu bo zgrajena na kraju, kjer zdaj stoji dramsko gledališče na Vračaru. Odbor, ki proučuje to vprašanje, razpravlja o tem, ali naj bi se za zgraditev nove opere razpisalo samo notranji natečaj ali pa mednarodni. Arhitekt Ivan Vurnik se je izjavil proti mednarodnemu natečaju. Nova belgrajska opera bo imela od 2000 do 2.500 sedežev. čijo, kakor je to primer med Nemčijo in Romunijo. Zaprosili so tudi kmetijskega ministra, naj se zavzame za pavšaliranje vseh trošarin na vino in žganje v državi, kar bi na* šemu vinogradništvu gotovo zelo koristilo. BORZA ZA POMORSKO PLOVBO Borzo za pomorsko plovbo nameravajo ustanoviti na 'Sušaku. Za u-stanovitev takšne borze je bilo posebno v zadnjih letih vedno več zanimanja, kajti tudi potreba po tej u-stanovitvi je bila vedno večja. Namen borze za pomorsko plovbo naj bi bil svobodni trgovinski promet v naših pristaniščih. Z ustanovitvijo takšne borze na Sušaku bo izpolnjena dolgoletna želja naših zainteresiranih gospodarstvenikov. Borze za pomorsko plovbo imajo po vseh naprednejših državah. ki bodó stale okoli 40 milijonov dinarjev. Beograd skušajo na vsak način olepšati. Zato so sklenili odstraniti vsaj iz središča mesta vse stare hiše, ki na tujca ne napravijo ravno najlepšega vtisa! Da bi pa prisilili lastinke, da svoje hiše podro, so naložili na te zgrade posebne doklade. Tudi to je način. ŠAHISTI S SUŠAKA PREMAGALI TEKMECE Z REKE Šahovski boj sta si v nedeljo napovedali Reka in. Suša k. Iz obeh mest se je tekme udeležilo po deset igralcev. Zmagali so prepričevalno šahisti iz Sušaka z uspehom 6.5 proti 3.5. S tem so se maščevali za poraz, ki so gadoživeli nedavno pri šahovski tekmi med tema dvema mestoma v Reki. ŽELJE BANATSKIH VINOGRADNIKOV Zastopniki jugoslovanskih vinogradnikov iz Banata so naprosili kmetijskega ministra, naj ukrene vse potrebno, da bi bil izvoz našega vina v Nemčijo večji kot dozdaj. Iz-poslovati hočejo, da bi uvozili X Nemčijo vsaj 200.000 hl,,vii^a in sij. cer naj bi bila polovica namenjena za konsum, druga polovic^ pa za inTj dustrijska vina, ki naj bi primerno, pomešana z močnimi alkoholnimi pijačami dobila do 21 stopinj al^p^pla. Banatski vinogradniki zahtevajo, naj se uvoz kvalitetnih vin iz Nemčije ravna po našem izvozu žitaric v Nem . . ' i M V ' -j HUDA TOČA V PIROTU Gosta toča je 21. maja padala v. Pirotu in v vsej okolici. Povzročila je veliko škodo. Vsi posevki, vrtovi in vinogradi so popolnoma uničeni. Toča je padala vso uro. Ko je prenehala padati, so bile ulice_v Pirotu več centimetrov debelo pokrite s točo. 3 milijone in pol za tobačno skladišče 3,500.000 dinarjev bo stalo tobačno skladišče z administrativnimi ir. fnekaterimi drugimi pomožnimi poslopji, ki ga gradi uprava državnih monopolov v Kjuševcu. Skladišče bo petnadstropno in bo najlepša zgradba, kar jih je do sedaj zgrajenih v tem mestu. Dela hitro napredujejo in je pri njih zaposlenih okoli 100 delavcev. stih, največ v Ptuju. Leta 1933 je bil imenovan za reškega škofa in je bil dne 29. oktobra.posvečen. Sedaj prihaja v Trst. Tržaško časopisje ga močno proslavlja. "Piccolo'' mu med drugim šteje v posebno zaslugo, da je "znal v duhu pravega rimskega katolika in z neprekosljivim taktom ukloniti ostanke sovraštva in zadnje miselne predsodke ter obnoviti liturgično disciplino, kjer je ista bila zmaličena ali pozabljena". Trst. — Bruno Podbršček, star 36 let je pomotoma spil nekoliko amo-njaka ter si ožgal usta in grlo. V bolnišnici kjer bo ostal 10 dni so mu izprali želodec. ZALOGA DOBREGA VINA Franc Kurinčič Kadar imaš ohcet; krst; obisk in sploh kadar rabiš vino; obišči ali pokliči na telefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom postregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst. — Ne pozabi GARAY 3910 — telefon 61-5384 BUENOS AIRES NOVI RAVNATELJ BEOGRAJSKE OPERE Za novega ravnatelja beograjske opere j€ bil imenovan Lovro Mata-čič. Beograjska glasbena javnost je prepričana, da je prišel z Matačieem na to mesto ne samo najsposobnejši človek, pač pa tudi mož, ki si je pridobil v zadnjih letih največ zaslug za povzdigo beograjske opere. Zadnji dve leti so bili na tem ravnateljstvu sami "vršilci dolžnosti". Mnsgr. Santin imenovan za škofa v Trstu Proslavil se je na Reki s preganjanjem našega jezika in naše duhovščine Od nepričakovanega odstopa priljubljenega in nepozabnega knezo-škofa dr. Fogarja je preteklo že poldrugo leto. Osirotelo tržaško-kopr-sko škofijo je v tem času vodil in upravljal goriški nadškof. Kdo bo postal Fogarjev naslednik v obsežni in težavni vladikovini, se je marsikje in marsikaj ugibalo in krožila so tudi razna imena. V sredo 18. maja, je pa javila vest iz Vatikana, da je za novega tržaškega knezoškofa poklican msgr. Santin, do sedaj škof na Reki. — Msgr. Santin se je rodi] 9. dec. 1895 v Rovinju v Istri. Bogoslovje je študiral v centralnem semenišču v Gorici, s katerim je šel tudi v begunstvo v Stično na Dolenjskem, kjer se je naučil slovenskega jezika. Svojo novo sv. itfašo je obhajal kot begunec na Dunaju med italijanskimi vojnimi begurici. Po popratku v domovino je služboval na raznih me- ŽA DOKAZ KONČANIH ŠTUDIJ NA UNIVERZI — DIPLOMA, NE VEČ SAMO SPRIČEVALA Prosvetni, minister je na podlagi splošne uredbe o vseučiliščih izdal odlok, da se kot dokaz o fakultetski izobrazbi ne morejo izdajati spričevala o položenih državnih (diplomskih) izpitih, temveč diplome. Vsak kandidat, ki položi vse izpite, jih predpisuje fakultetska uredba, in ki želi, da se mu izda potrdilo kot dokaz, da je dokončal vseučiliške nauke in da ima fakultetsko izobrazbo, mora vložiti prošnjo, da se mu izda diploma. MODERNIZACIJA PRESTOLNICE 133 novih hiš so zgradili v preteklem letu v Beogradu. Te hiše so veljale 128 milijonov din, torej povprečno vsaka po en milijon. Gradbena delavnost pa je v jugoslovanski prestolnici še vedno zelo živahna. Tako imajo za letos v načrtu zgraditev nekaterih večjih palač, med drugim tudi palačo nove opere, ki bo ■stala 80 milijonov dinarjev. Poleg tega bodo letos v Belgradu dobili novo justično palačo, palačo monopol-ske uprave, železničarsko bolnišnico ih pa umetniško akademijo. Doslej je mestni stavbni urad tudi odobril načrte za 83 novih zasebnih zgradb, ZOBOZDRAVNIKA DR A, SA^OILQVIC de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od j 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T.-59 - 1723 DRUGAČNI ODNOŠAJI Kulturni stiki med italijanskim narodom in našo državo se vse bolj in bolj večajo in postajajo iz dneva v dan tesnejši. Za to kulturno vzajemnost obeh sosednih držav sta si v zadnjem času stekla posebne zasluge italijanski generalni konzul v Ljubljani in prof. Luigi Sal vini, ravnatelj italijanskega instituta v Beogradu, ki je tamkaj pred kratkim organiziral razstavo italijanskih portretov, Iz svojega stalnega bivališča v Beogradu obišče večkrat tudi kulturno središče Slovencev, da se tudi v Ljubljani pouči o naših kulturnih ustanovah. Prav na njegovo pobudo je pridobila univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani izredno darilo italijanske vlade, 35 zvezkov italijanske enciklopedije znanosti in umetnosti. 25. maja ob 11. dopoldne so se na rektoratu ljubljanske univerze zbrali italijanski generalni konzul Guerrini Maraldi, prof. Luigi Salvi-ni v imenu italijanske vlade, v imenu ljubljanske univerze pa rektor dr. Rado Kušej, dekan filozofske fakultete prof. dr. Jakob Kelemina in lektor italijanskega jezika na našem vseučilišču prof. dr. Stanko Leben. Zastopnika italijanske vlade sta ob tej priliki s primernim govorom uradno izročila omenjeni dragoceni dar rektorju naše univerze, ki se je za to zahvalil. "Enciclopedia italiana di scienze lettere ed arti" je največja, najobsežnejša in túdi naj razkošnejše opremljena italijanska enciklopedija, ki je izšla v Rimu leta 1937, in je bila izdana pod pokroviteljstvom italijanskega kralja. Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas analize urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje. SEPIUS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOžA: Krončni izpahi, mozoljfiki. Izpadanje las. TTltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in boleiin. spolna 6ibkost: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ttVčNE BOLEZNI: Novrastenija, izguba spomina in Šibkost. BEVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem »ein-Skem načinu. PLJUČA: Kašelj, Siblta pljuča. 2elodec: upadel, razSirjoni, kislino, težka prebava, bruanje, rane. GREVA; colitis, razširjenje, kronična za-poka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— plačevanje po $ 5,— na teden Nag zavod s svojimi modernimi naprava-ttl m z izvrstnimi SPEOIJALISTI le edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer. LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23, Buen Orden S389 Buenos Aires Naznanjam da sem otvoril vsem znano GOSTILNO 'Gruta de Postumia' kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cenj. rojakom IVAN GAŠPARIŠIČ Av. Alcorta 2363 Bs. Aires KROJAČNICA 'GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) ČEŠKOSLOVAŠKI ORLI PRIDEJO NA TABOR V LJUBLJANO 22. maja sta dospela v Ljubljano dva zastopnika češkoslovaškega Orla in sicer tajnik Jurak ter tehnični referent prof. Svoboda, ki imata nalogo, da pripravita vse potrebno za obisk češkoslovaškega Orla na velikem mednarodnem telovadnem nastopu, ki ga prirede slovenski fantje v Ljubljani v dnevih od 26. do 29. junija. Konferirala sta s predsednikom pripravljalnega odbóra za mednarodni telovadni zbor g. Hvaletom in načelnikom tehničnega odbora g. Kermavnerjem. Oba zastopnika sta se mudila v Ljubljani nekaj dni. Povedala sta, da sebodo češki Orli v velikem številu udeležili tabora v Ljubljani. STARI GROBOVI HRVATSKIH VLADARJEV V DALMACIJI Stare grobove iz dobe hrvaških vladarjev so odkrili v Mravineih v Dalmaciji. S odkopavanjem so začeli že pred letom. Vsega skupaj so dozdaj odkopali okoli 80 starih grobov in je š tem odkopavanje tudi končano. Predmeti, ki so jih našli v teh starih grobovih, so večinoma iz brona in ilovice. Kako se je imenovalo naselje, kjer so prebivali takratni prebivalci tega kraja, še ni ugotovljeno. \ - PRAKTIČNI NASVETI Nogavice v pranju. — Če nogavice prav ne peres, pa se brž pokvarijo. Če vzatneš pretoplo vodo, so nogavice kmalu raztrgane. Tudi ni prav, če daš nogavice zvečer v vodo in jih šele zjutraj opereš. Nogavice ne smejo biti dalj v vodi, kot je neobhodno potrebno za pranje. Ni prav, če nogavice ožemaš, ampak jih le nalahno iztiskaj. Voda bodi mlačna in sušiti se morajo bolj na hladnem prostoru. Vse to je treba upoštevati, če hočemo, da so nogavice trpežne. Obleka se zadaj sveti? — Zmoči jo, pogrni krpo in jo zlikaj na na-robni strani s prav vročim likalni-kom. Nato obleko dobro skrtači. Črna obleka se ne bo svetila, če dotič-na mesta s črno kavo zmočiš, izpe-reš in polikaš. Žametaste obleke obnoviš s petrolejem, nakar jih moraš seveda v.eč dni zračiti. — Mastne o-vratnike na oblekah očistiš z raztopino iz 1 litra vode, žlice salmijaka in žlice špirita. S tem ovratnik ob-drgneš, izpereš s čisto vodo in skr-tačiš do suhega. Časih pa že zadošča sam bencin ali terpentin. Novootvorjeni RESTAURANT "Trst" Z lepimi zračnimi prostori, veliko zalogo prvovrstnih vin, domača hrana. Cenj. rojakom se priporočata brata GOMIZEL in BIZJAK Calle Blandenguez 2447 Barrancas Belgrano, Bs. Aires RESTAURANT - CERVECERIA "MONFERRATO" Prenočišče za družine in potnike. Domača hrana ob vseh urah. Izvrstna tuja in domača vina. Priporočata se vsem slovenskim rojakom VUGA & SREBRNIČ LEANDRO N. ALEM 1862 U. T. 41 - 2771. - Buenos Aires (Štiri kvadre od postaje Retiro) ZA OBLEKE, POVRŠNIKE MODAS "JUSTA" Klobuke in fantazije. Slovenkam 10 % popusta KUKANJA y PRINČIČ Av. SAN MARTIN 1854 U. T. 59-4995 BUENOS AIRES Izredna ponudba za jugoslovansko kolonijo .JA^JE. OPREMA ZA LIVING-ROOM tapecirana s klobučevino $85.- Avda. SAN MARTIN 2700 (V sredini kvadre) U. T. 59 - 0504 RESTAURANT ! ! j RECREO j ¡"EL CAÑON"! \ Izvrstna domača hrana, prvo- j jj vrstno pivo in vino. — Pro- j i stori z vrtom, ipripravni za ¡ jj svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. ! — Se priporoča lastnik jj PETER BASS AN ESE t JUAN B. ALBERDI y Gral. $ PAZ — Buenos Aires Pozor Rojaki! t Sporočam, da sem se preselil iz 1 ulice Morlote 239 v ulico ] TINOGASTA 523 1,] Villa Devoto, ' kjer bom odslej izvrševal mojo ■ krojaško obrt. 3 Kakor doslej, bom tudi v bo- j doče nudil prvovrstno postrež- j bo po zelo zmernih cenah, v ] čemer naj se vsak sam prepriča, j Vljudno se priporoča Ciril Podgornik j Expreso "Gorizia" FRANC LOJK Calle VHiLABOEL 1476 U. T. 54 Parwin 5172 in 2094 ZANIMIVOSTI i , ... Veleletala za preko oceanski promet Veleletalo, ki bo lahko prevažalo stotine potnikov in bo preletelo A-tlantski ocean v pol dneva, ni nobe-l na sanja bodočnosti več. Inženjerji ameriške drilžbe zaígradrífjo 'ietal Se-versky Aircraft Corporation so namreč izdelali načrte za prekooceanske "Super-Clipper" in jih predložili drpžbi Pan-American Aircraft." Če bo ta družba načrte sprejela, tedaj bodo letala tega tipa v kratkem o-pravljala zračni promet med Evropo in Ameriko. Super-Clipper Severskega bo imel nosilnost nad 20 ton, akcijski radij 8000 km, potovalno brzino 400 km in največjo brzino več nego 460 km na uro. Z drugimi besedami pomeni to, da bo moglo to veleletalo prevažati do 120 potnikov ž njihovo prtljago vred, za potovanje od New Yorka do Londona bo rabilo nekaj malega več nego 12 ur in pot od Lon dona do Delhi j a ter od New Yórka do Ria bo opravilo lahko brez vmesnega pristanka. Zgradba Super-Clipperja se razlikuje v mnogočem od zgradbe dosedanjih letal. Letalo ima eno samo "krilo" s širino 75 m in to krilo je z dvéma pristajalnima mostoma, ki ju je mogoče potegniti v notranjost, in dVema trupoma, v katerih so razni prostori, zvezano s krmilnimi napravami zadaj. Potniške kabine s kopalnicami in toaletami, promenad-ni krov, jedilna dvorana, kadilnica, bar, kuhinje in 'prostori za posadko so v nosilnem krilu ter v zgornjem delu obeh trupov. Plavača je mogoče po vzletu potegniti v trupa. V teh plavačih so shrambe zá gorivo in potniško prtljago. Posebne varnostne naprave, kakor naprava, ki vzdržuje stalen zračni pritisk v notranjosti, omogočajo letalu, da se dvigne v višino 6000 m. Pogona daje osem motorjev po 2000 k. s. Vsak motor je v posebni záprti gondoli, ki ima tudi prostora za dva mehanika,, tako da so popravila mogoča tudi med:po-letom. Ob sprednjem robu krila sta dva propelerja, tretji pa je za pilo-tovo kabino sredi letala. Vsak propeler poganjata po dva motorja. Ob zadnjem robu nosilne ploskve sta še dva propelerja, ki ju poganjata ostala dva motorja. Posadka bo štela 16 mož. Pilotu in njegovemu pomočniku bo na razpolago poseben "poveljniški most" sredi nosilneploskve. Letalo bo vse iz nerjavečega jekla. Ženske -vohunke Vse so očarljivo lepe, skoro nobena pa ne uide smrti — Protivohuni iz ljubezni do domovine V New Yorku so prijeli žensko, ki je bila v tamkajšnji družbi zavoljo svoje sijajne pojave zelo znana. Prijeli so jo kot vohunko in ob tej priliki je britanski polkovnik Graham Seton Hutchinson zapisal o vprašanju vohunk v nekem londonskem listu naslednje besede: 'V vohunskem svetu so ženske od vselej imele odlično ulogo. Mata Ha-ri je klasični primer vohunke, ki je izkoriščala svojo lepoto za politične smotre. Priollet, šef francoske proti-vohunske službe, jo je dal prijeti in usmrtiti. Felice Pfaadtovo, proslulo vohunko R 17, so ustrelili v oktobru 1916. v Marseilleu. La Ticchelly je bila sobarica v pariškem hotelu Mauriceu, v katefrfeifi1 so se sestajali mnogoštevilni politiki, tlstrelili šo jo v marcu 1917. Samo ena ženska, La Ducimetrierova, je ušla puškam. Marguerite Francillardova 20-letno, prekrasno dekle, je padla pod streli pušli ž' vzklikom '' Živela Franci- fc'.riVí,; :; ■ :: Oft izbruhu vojne sé je števi'10 tajnih ageñtoy pomnožilo. Vojne načrte delajo in hranijo moški, torej so ' ženske edine osebe, ki imajo iritiž-nost, da prodrejo do njih. Teh žensk pa ni bilo mogoče izšolati, zftto so jih enostavno izbirali. Med tisočem je morda ena sama pripravna. Nje telesna slabost se uravnotežuje z nje no intuitivno sposobnostjo, da si pridobi zaupanje moškega. Toda le ma,lo žensk je sposobnih vzdržati izredno velike napore, ki jih prinaša vohunska služba s seboj. Vohunka mora uapeljail.Yse. tako, da se moški zaljubi vanjo in potem mora vedeti, kako naj mu skrivnosti izvleče drugo za drugo. Pri tepi ne sme izgubiti svojega notranjega ravnovesja, kajti to bj: jo pripravilo v smrtno nevarnpst.flzgovpriti ne sme nobene besede, ki bi je prej dobro ne premislila, svojo mimiko mora imeli pod stalnim nadzorstvom, da se ne izda s kakšnim pogledom, s kakšnim. nasmehom. Vlade nastopajo proti tem vohuit-kam s skrivno armiado domoljubnih žensk, in, moških, ki ^p ,člani prptjvo-| 'liuuske službe in'ki marajo'.biti'tudi kol značaji neoporečni. Njih imen ne zve nikoli nihče, toda svojo domovino so pogostoma obvarvali najtežje škode. Takšne osebe so zelo redke in dragocene kakor dragulji. Svoje težke službe ne opravljajo zavoljo gmotne koristi kakor poklicni vohuni, temveč iz ljubezni do svoje domovine." Polici če imas porawcme iiaroc'nino! Tudi v Severni Ameriki Severnoameriški k tingres lje V1 Ponedeljek odobril predlog, dá Se imenuje posebeh 'ódbor;'. Ki' bo "raziskal delovanje nacističnih udruženj v Združenih državah. Poslanec Martin Dies, ki. je ta predlog sprožil, j'é iz-'jaVil, dá ilna obilne dokaze o tem, kako naeijévci rovarijo med nemškimi priseljenci proti državi, in trdil je, da je neki hitlerjevski voditelj nekoč izjavil, da bi bilo treba predsednika Roosevelta spraviti na drugi svet. Nekaj s Kitajskega Lanska zasedba starega Pekinga, sedanjega Peipinga, Kalgaga in ^Jarjkavškega prelaza, ki leži med obema tema mestoma, je Jaiponed napravila za gospodarje Sevrne Ki-J tajske. S tem so si izgradili v najvažnejšem delu zaščitni nasip proti rusko-mongolskemu boljševizmu. Kitajski cesarji so zgradili Veliki zid v dobah punskih vojn, Karla Ve-; likega in Rudolfa Habsburškega. Ta zid je s svojo dolžino 2500 km in podvojitvijo pri Kalganu najmogočnejša zgradba na svetu. Obvaroval naj bi zgodovinsko prestolnico kitajskega severa proti vpadom notranje-azijskih stepnih rodov. Japonska urejuje na moderen način vojaški zaščitni pas od vzhoda proti zapadu proti nevarnostim s severa in življenjska žila tega pasu ni zid, temveč 700 km dolga železniška proga ki vodi iz Pekinga preko Kal-•gana in Suinana do Paotovčena ob Hoangpuju. Uspešna kitajska ofenziva preko Nankavškega prelaza bi spremenila Peking v bojišče kakor v -Starih časih in bi napravila nepopravljivo'škodo njegovim kulturnim zakladom kakor tudi zakladom njegove širše okolice do tega pa ni prišlo. Z a k r a te k čas Bvlprevidnost ! Klara igra klay i r, {folgo, in rada, kjerkoli imajjb to razsežno glasbilo. Včeraj je prišla Klara k Ocvirko-\ i¡!i. Tam je hilo pa vse narobe, vse gl'iyi- . : ' . ••• '♦Kaj vendar počenjate?" se je začudil^., ,'., "Vedeli 'smo, da pridete in zdaj iščemo,1 ¡tri ure ključ klavirja." ' 'Saj ! je ' klavir vendar odprt 1'' vzklikne,Klara veselo. Pá za¿óde jOcvirk: 1' '' Saj pra^ zato.!'' •SJ. L * ,Čut odgovornosti I''JDvá soWr^'á se pogovarjata v postelji i '^Ce.,paj¡u ne bodo kmalu zbudili, fiova soip zamudila"... Peking ali Peiping, "mesto miru", se od ostalih kitajskih velemest popolnoma razlikuje. Nanking je bil v modernem kitajskem slogu zgrajeno vladno središče na ogromnem o-zenfiju starega sedeža Mingov. ki ga je .razdejal taipinški. upor. Kanton nima razen nekaterih pagod kot pravo kitajsko trgovsko mesto nobenih zgodovinskih spomenikov, nobene velike zgodovine. Sfanghaj so ustvarili Evropci m ima tudi povsod evropsko lice. Tujec :je tu gospodar. Kitajec pa le gost. Peking pa se je v stoletjih o-hranil skoraj nespremenjen. Njegov j položaj kot prestolnica največje a- j '/ijsike države, posebno pod vlado mogočnih mandžurskih cesarjev, to je od časa tridesetletne vojne dalje, je ¡dal tudi njegovi okolici posebno lice. Narava je pomagala. Šanghaj leži v enolični ravnini, ha močvirnih tleh so Evropci zgradili moderno mesto. Okrog Nankinga se razprostirajo večinoma goli nizki vrhovi. Okolica Kantona, kjer ni gozdov je pusta, vse življenje sili tu k vodi, Peking pa okvirjajo na zapahu gozdnate gore, slovite "Zapad-ne gore", ki se vlečejo z mnogimi dolinami proti gorskemu pasu Nan- Dunajsko pismo (Odlomek) Na Dunaju, maja 1938. Dunaj se je hudo spremenil. Kar čez noč. Ne samo, da vihrajo povsod rdeče zastave,- nego tudi sicer. Tisti spomina vredni petek, ko je Schti-schnigg odstopil, sem imel občutek, kot da leži stara teta na parah, ki je s svopjo smrtjo vsem uslugo naredila — ampak mrlič je le v hiši. In je bil res. Ves tisti stari Dunaj z baronom Bobi jem, vsi "saloni" ali vsaj njih ostanki, "konverzacija", vsé lepe maniré, na Metternicha spomi-njajoče — vse je izginilo in minilo kar čez noč. Nič ve starih "Hofra-tov", in eno samo cesarsko brado sem videl, pod njo pa kljukasti križ... Seveda je Dunaj sedaj deležen narodne vzgoje. Vsak dan najdejo kakšen vzrok za parade in marše in zijala in praznovanja. Po malem smo že vsi utrujeni in najbolj navdušeni prijatelji si za spremembo kupujejo tiste redke francoske ali angleške liste, ki jih je tu mogoče dobiti. Prav posebno hudo so občutili spremembo židje. Izginili so iz cirkulacije,(kakor da .jih na Dunaju sploh nikoli ni''bi-; lo. Nekateri1 so 'Že prve SffiWtfMSü čez mejo, drugi pa čepte doftia1 fa 'šlej uče jezikov, predvem angleščine. Predlog Zedinjenih držav, da se avstrijskim Židom odpro vrata v d'nige dežele, jih je navdušil za ta jezik. Radi menjavanja 2 : 3 je postal Dunaj zelo poceni mesto in vojska, ki je že tako zelo dobro plačana in ima še posebne doklade, skrbi za pro met, tako da je volja kar dobra. V govorniškem ognju , Škofa ¡dfy iDoubravo iz Hradca Kralove je; na vizitaciji pozdravil župan kmečke občine in je svoj go-yjjf konča}:.,!? Vaši prevzvišenosti želimo vsega najboljšega na zemlji, po ¿miti pa nebeško kraljevstvo. Iz $rca žalimo, da bi se v nebesih prav kanalu srečali s svojim patronom". ^'"No^^id^al škof, "tako kmalu pa res ne-želim tega srečanja." * ,n"> • ,0Lepa zgodba Porenta je dobil službo pri avtomatski družhi. ič V Tu imate, ključ", je dejal šef. -'j Vsak dan-.baste obredli avtomate itupobraliidenar iz njih." |fi fTri Wdjie pozneje je prišel spet pisarno b.'i Ali bi mi lahko dali nov -ključ ?! Starega sem izgubil." "Seveda," je rekel šef, "toda, kje ste bili v¿s .čas? Blagajnik vas je vsaka t soboto čakal, da bi vam dal plačo." . ' ^Nebesa'tožja!" je vzkliknil Po- «¡•"ÁWtudi plačo dobival." -TBSUÍI ¡UUltOXt. * -ob ifi>[ ai» ni Brez not fer,se je rad norčevat iz ljudi" Neko^- je - imel vellk us' peniiji .rfekem'1 dvornem koncertu, kjer je sani igral. Zlasti neka dvor- na7áama^tíila zaradi njegovega i-•eu ITs «rnar, v granja vsa navdušena. "In vge to ste igrali brez not?" je Vzkliknila?' ,£Kako si morete toliko tíi^lddifzíaponiniti?" íT Reg¿F,nkr jó je hotel potegniti, se 'jé'skM k njej: ^''■"áfthib'Váím povem, da v resnici nisem igral brez not." "^'Pa jih vendar nimate pred seboj!'-'----------- "Res, ^ijstiva", je z zvitim nasmeškom 'odvrnil Reger. "Pred sa-1)0, jih To bi takoj vsakdo opJzil Pač pa jih vselej, kadar i-grain, položim na stol in sedem nanje... Tako jih nihče ne more vi- KROJAČNICA MOZETIČ $ Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si 0 vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne 1 bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše 1 mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji % ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke $ ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih V ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O RIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires kavškega prelaza. Na jugozapad se nadaljujejo v šanšijskem gorskem hrbtu. Kakšnih deset kilometrov široka, rodvitna ravnina loči glavno mesto od gozdnatih gora. Cesarji in duhovniki so tu ščitili gozd, ljudje so tu zavoljo tega vse bolj povezani z naravo nego drugod na Kitajskem. V Zapadnih gorah je nešteto znakov do vrhunca razvite kitajske gradbene umetnosti, svetišč in samostanov, ki se v svoji krasoti prila-godevajo okolici. Njih imen in sploh imena tod okrog že sama povedo vse: "Samostan nefi;itno zelenih o-blakov", " Samostan ležečega Bu-dhe", "Park čistega razkošja", "Gora gozdnega vonja'' i. t. d. Vsaka izmed številnih samostanskih zgradb ima nekaj posebnega. Mogočna niramorppta stopnišča s kamenitimi ograjami vodijo tu do zgradb duhovnikov^, skozi krasna dvorišča prispeš do p^zkošno opremljenih svetišč.. Biidhgyi kipi se svetijo v zlatu. Globoki' zvoki gonga prekinjajo tišino in odmevajo po gorskih dolinah. Vsépevsod rase j o borj s slikovitimi iTv^ami, 7 prastari hrasti, ob čudežijfi k^jske gradbene umetnosti.. s£ š^ri -v^-^vetjc.. Čudoviti so razgledi .s samostanskih ploščadi. Ob vznožjih ^ora ležijo cesarski gracjovi. Od zgoraj .vidiš tu razvaline ,stare ^esavske palač^ v "Parku popolne veje^Vki je bila poletna rezidenca velikega cesarja Hienlunga. Poleg nje spoznaš novo poletno palačo v "Parku starostnega pokoja", ki ga je zasnoval mogočni mandžurski cesar Kvangsi. O-boje so 1. 1861. in 1900 oplenile in razdejale francoske ter angleške čete. Samo novo palačo .so delno obnovili. , ,i • Videti je mramorni most Marka Pola. Peking leži s svojimi visokimi zidovi in stolpi ter rumenkasto sve-tlikajočimi se pagodami v rahli me-! gli. Opaziti je dolge vlake velblo-djih l«iravan, ki potujejo v Mongolijo ali pa se vračajo iz nje. Prašni oblaki spremljajo njihovo pot. Pogled gre daleč proti vzhodu preko rodovitne ravnine i» dozdeva se ti, da vidiš na obzorju blesk morja. Drugačna je severozapadna okolica. Ob vznožju lahno vzbočenih višin zagledaš osem kilometrov od mesteca Nankava grobišča dinastije Mingov. Skozi več visokih lokov stopaš po čudni kameniti cesti, ki jo obdajajo na obeh straneh ogromni zmaji in živali iz kamna. Cesta drži k preprosti grobnici cesarja Jung-toja, v njegovi bližini počivajo drugi cesarji, princi in zadnja velika cesarica. Vojna se je-doslej izogibala tega zgodovinskega ozemlja v neposredni okolici pogostega bojnega; polja pri Naukavu. Kako:bo v bodoče? Verjetno je, da Japonci ne bi sledili evropskemu vzgledu. V bitki pri Mivkdemi so ostali cesarski grobovi Mandžujoev kakor oaza nedotaknjeni sredi napadajoče armade maršala Nogija. _______ V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo ed 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tndi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8:327 DOCK SUD KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Os. Aires t J. T. 54,- 3588 - - «• ' ÍJTÍI H\ :!*)( i. KI inika Profesorja Dr. Carballo Notranje bolezni, zunanje in krvne MOŠKI IN ŽENSKE . 1 ' i naT:> • : 'i,:.'- f. in-» o-1 žarki X - Zdravniška elektrika - Analize Bolniki so pregledani osebno Í>£¡ I)r. Carballo Sprejema od 16—20. Ob nedeljah'Dd 10 do 12. Pregled $ 3 —, LAVALLE 715 BXJENOS AIRES R O JAK I NE POMIŠLJAJTE DOLGO Vporabifci priliko n J/ KROJAČNICA "PRI ZVEZDr Vam nudi najboljše angleško blago (SUPKRL^) Površnik, obleka SAMO ZA $ 75.4;:, Hlače fantazija $'"8.^ STANISLAV MAURIČ DONATO A L V A R E2Í < 2 0 5 9 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires V KORDOBSKE PLANINE (Nadajjevaftge)f < V Rio Ceballos Kaj bo pa Peter Jonke rekel, ki je danes gotovo večje lonce pristavil: k ognju, da bo popotnika nasitil) če me ne bo, kot 'sem mu javil ? Torej dalje. Kmalu sem dobil omnibus?. Za male groše pelje v 20 km oddaljeno letovišče v pobočju gora. Iztegnilo se je nebo in jasno je gorelo soln-ce na poldanskem svodu.' Ilftro se je sušila cesta, v vedro sinjino neba so kipele gore, da mi je postalo kar toplo pri srcu. Nekaj Mm:]ja vendarle užil gorskega, takó sem se razveselil. Rio Ceballos. Toda lyeJbo iskana 'carpintería mecánica"? Kdo jo bo našel? In če bi vedel1,';da'je ponoči piš odtrgal še napisno desko, bi skrb bila še bolj upravičena. Razlpžil sem sprevodniku, kakor seni vedel in znal in potem užival lepoto pokra-, jine, ki nas je pozdravljala na prehodu. ¡'i; Gori vrhu gore je blestel v pozdrav mogočen kip Kristusov, ki z razpetimi rokami pozdravlja nižavo; na pobočju samevajo bogate vile sredi drevja, ki je komaj spet zado'-bilo podobo svežega življenja, ko je zadosten dež napojil žfejnO zemljo. Navzgor, navzdol, med drevjem, skozi polje, ob bregovih, čez potoke smo zavijali in hiteli dalje. In carpintería mecánica?. a Pesjan grdi. Nismo je videli. In bi bilo kar nerodno, če bi ne stal na-Cesti Papič, ki se je namenil po cigarete. že smo odhiteli dalje. Papič pa, ki je mene v vozu opazil, je začel mahati in je tako sprevodnik razii-mel, da velja to zame. >' " Tako sem prav prišel. Ne le prav v hišo, temveč tudi prav k mizi. Jonke in Ferjanči^ ]p, sta preje delala v Córdobi, sta pred nedavxpxp začela z lastnim strojnim mizar-, stvom v Rio Ceballos in sta kar do-j bro zadela. Saj se tam v^eveč in več gradi in rastejo noV'é iri níMT,vilej Se in še hoteli. TaEo da,"je pridne-! mu in spretnemu mizarju dela dovolj. 10 strojev brni v času največjega dela in cela tovarna se zdi delavnica. Glejte: onale vila z zelenimi okni, tistale tamle, onile hotel, tamle ono poslopje! Mizarska dela smp imeli mi. Letošnja suša je tudi temu delu dala zastoj in je trenutno obrat znatno zmanjšan. Sedli smo k mizi, da se kaj pogo- vorimo, potem bi pa malo v 'gore z avtom, tako je menil Peter. In meni je bilo tudi prav. Med tem so pa za gorami nekaj, idrugiiga skuhali. Ko sva s Petrom sedla v avto, je v o-nem loncu .zavrelo in se je tako-neusmiljeno vlilo, kot da mora ,vi hipu pasti vse, kar je na zaostanku za tri leta naz^j, din^ii&ioBEi sinieV'Mjí Ni mi xbilo sojeno k gore- Le \y kamnolom sem še stopil, kjer ,sem dobil v koči kamnarje, skoro sami naši fantje! Če ni za delo, je pa za počitek, tako so jo uganili. Grič, nam ne uteče, le denar ima kratek in polzek rep. Ta se nam vtegne iz-Í muzniti, ker to delo tudi ni nič kaj zanesljivo. Saj se nam sedaj že kar čudno vidi dež! Smo že pozabili, kako pada v tako dolgi suši. Ob 5 uri popoldne sem bil že na potu nazaj, in spet so se mi v zlatem solncu smejale planine. Nič zato. Saj od daleč gledane so tudi lepe. Še marsikatero smo rekli oni večer in bila je že polnoč, ko sem legel k počitku. V ALTO GRACIJO Dannes bi bilo treba v Alto Gra-cio, v Malagueño in Dumesnil, taka je bila moja misel ko sem si skušal sestaviti načrt. Pa bi bilo treba z a-vionom, kajti vsak imed teh krajev leži na drugi cesti, tako da bi moral vselej nazaj v Córdobo. In z avio-nom? Ne bi se ga ustrašil. Saj sem že poskusil, kako to gre in je kar prijetno, pa za ta dan se mi tudi ni ponudila prilika, da bi si "zaslužil" kar sličen spomenik, kot stoji ob cesti v Alto Gracio, 80 m visok obelisk, postavljen ponesrečeni Miriam Es-tefor, katere letalska slava počiva v oni zgradbi, ki kakor bel prst kaže v nebo, tamkaj sredi širnega polja na velikem letališču. Pred petimi leti se je razbila z avijonom. 40 km je dolga pot do Alte Gra-cije. Tam na desni kipijo v nebo go-;re, kak^r da bi iz ljubljanskega barja gledal v polhograjske griče. Ali ni mar tamle gori cerkvica, visoko gori na ostrem griču? Da je vremenska opazovalninca, tako sem dobil pojasnilo. Vsa podoba te gorske slike je ta-de oko na višavah, de oko nna višavah. Cerkvica vrh gore, cerkvica bela, Tebe pozdravlja mi duša vesela... Tamle čez tovarno vojaških zrakoplovov v nižini pod belo skalno str- mino bo Malagüeña. Iz Alte Gracije čez goro bo kake 4 ure hoda... Da jé tam precej rojakov, tako je vedel Peter. In bolj severiio, dálje V grapi je DumesniK Tudi nanših precej! Tamle se pa že vidi Alta Gracia. Kakor Cankarjeva Sv. Trojica kraljuje doli čez raván, tako se je naselila gori v pobočje lepa in mogočna cerkev in gleda doli daleč, daleč v biezmejno ravnino, ki teče na vshod ,io jug vse do daljnega morja. Kakih 12.000 stannovalcev ima mesto/med temi gotovo kakih 4000 bolnikov po jetičnih sanatorijih. FCCA ima tamkaj svoje velike kam-nonlome. Tamkaj lomijo in drobe kamenza nasipanje najglavnejše proge, ki gre iz Buenons Airesa v Córdobo. Marsikateri naš rojak je že poskusil, kako trd je tam kamen, in marsikateri si je zaželel bolj "mehkega kruha". Danes je tam le še kaj malo naših ljudi zaposlenih. Jasno, da tlakanih ulic tako mestece nima veliko. Pa je tam stvar druga, kot po mestih na ravnini. Svet je namreč peščen, tako da takega blata, kot ga imamo ob deževju po ravnini, onj ne poznajo. Kar naprej, tako so nama pokazali, ko sva vprašala po Villa Oviedo. In sva šla gori in še gori. Tam nama je pa prerezala pot globoka struga. Doli na dnu je porušen mostiček pričal, da bi moral tamkaj teči potok. Nekaj novega, nekaj doslej nevi-denega v tej deželi se mi je odprlo. Romantična slika, v kateri se naša slovenska pokrajina harmonično spa ja z idilo španske vasi. Tamkajle sameva ena koča, tamkaj druga, med limonami in figami; iz skalnih stopnic, ki vodijo gori do vrta in dalje do vrat, zvedavo gledajo črni, zamazani otroci, tamkajle zadaj muli travo osliček... Tudi pes je idilo poživljal. To ni več mesto, to je vas, morda iz Válencije ali Andaluzije. Narava polna bogatega solnca, a tudi človeške revščine.,.; '•'' >1 :'> ill ilf . . ; ■.; ; In kako najti haše ljudi? Kar v almáten. Tam vedno ljudi najbolje jiožti&jo. In tako sva s Petrom tudi kreáil'a. On je sicer v Alti Graciji že bil. 'pa je tega že par let, tako da je. sled za našimi že zgubil. Kmalu sva prišla na sled in že sva stala na dvorišču Zornove hiše. Nič pomislekov nis^a imela proti vabilu na kosilo, ko bova med tem obiskala druge rojake. Tamkaj po brežičku so se naslonile hišice, ki nudijo lastno streho rojakom. Največ jih je iz Prvačine, a so tudi od drugod. Ko sva se ogledala okrog, sva se spomnila vabjl^, in šla k Zornonvim. Že sva našl,a skoro polno omizje, ker so moški prišli že z dela iz kamnoloma. Pa nič vesele novice niso prinensli. Spet jih bo 40 odpuščenih. Saj je dosti malo tiste 4 pese na dan, in sedaj še ta skrb, da se bo še tó zgubilo. In če ne bo več deja tukaj, kaj naj stori svojo hišico? Ali naj jo zadene na ramo in nese, kjer bo delo ¿»bil. " ' ^ Tako da nevšečnosti nikjer ne manjka. Kaj nam hasne, če nam da železnica letno štiri vožnje zastonj, če hočem v Buenos Aires, in eno pa po celi republiki, tako je menil eden. Bo pa za to, da si bomo šli dela drugam iskat je pristavil drugi. Tukaj je res tako, da na stara le- ta človek kar nič ne more misliti, ker,vsak dan sam sebe poje. Pa kaj hočemo. Veseli moramo biti dobréga zraka, ki ga imamo zastonj dovolj. Takele so skrbi in težave nanših v; Alti Graciji. Janez Hladnik IGARMENDIA 4 9 47| ^Paternal — Buenos Aires >j m®m®msmmm®mmmS H09SJ : • - CERKVENI VESTNIK 12. junija maša in molitve na Ave-Uanedi. 19. junija maša na Patera alu za Valenntina Vuga. Molitve tudi na Paternalu. To needljo se pa le premaknite tisti, kateri še ne veste kje imamo slovensko službo božjo na Avellanedi. Tisti pa, ki že veste, prosim, da po-kažete znancem in prijateljem, ki še ne vedo kam. Od Avenide Mitre, ko prideš iz mesta čez most, zavij nan levo po ulici Chacabuco. Kapela je v ulici Man. Estevez 630, to je prav blizu "La Blanca", v azilu Dona Orione. Le pridite, da slišite, kako lepo bodo naši avežanedci zapeli za drugo obletnico, potem se, pa pri znancih pomudite in se popoldne ob 4 h Spet vrnite, da boste deležni žeg-nanja. 14. junija je praznik Sv. Rešnje-ga Telesa. Je zapovedan praznik. Komur je mogoče naj stopi k maši. Popoldne se vrši mogočna procesija na Pl. Mayo. Ta praznik je namenjen temu, da se spomnimo božje dobrote, ki nam je ta zakrament dal. Da imamo Boga sredi med nami, da prebiva prav tako v skromni avežanedski kapelici kakor v veličastni cerkvi Santísimo Sacramento in sprejema prošnje tistih, ki verno in zaupno k njemu prihajajo. Res ga ne vidimo, a videli ga bomo, če bomo tega vredni postali. Samo ne bodimo podobni Judom, kateri so z glavo majali in odšlo tedaj, ko jim je Jezus napovedal Sveto Rešnje Telo, ker tega niso razumeli. Zato je trdnan in živa resnica, da v sveti hostiji Jezus resnični prebiva. On ni nič odvisen od naše vere vanj, pač pa smo mi odvisni od njegove sodbe. Zato le vernno stopimo ta dan in mnogokrat v božjo svetišče inn se mu verno in ponižno poklonimo in recimo s svetim Petrom, ki se mu je tudi čudno zdelo, kako bo mogel biti Jezus hrana svojim vernim. Rekel je "Gospod, nikamor ne gremo proč od Tebe, ker smo spoznali in verujemo, da je tvoja beseda resnična, čeprav je ne razumemo dobro". ' vi ji Hladnik Janez. ZGODOVINSKI ttOMAN " i' .,h- < .g Caričin ljubljenec 1 Nadaljevanje 92 ' — Hej, kozaki, vzemite takoj jejt-nika in pojdite z menoj! — K carici grem in ji peljem starega Katza. Njeno Veličanstvo carica je sklenila, da bo sama vodila preiskavo. Sama hoče dognati namen nesrečnež^v,, lji sta se zakrinkana vtihotapila,- v dvor. A " > Nekaj trenotkov pozneje se je bar ron Pasek v kočiji peljáli-na dvor. Njemu nasproti je sedel stari Aron Katz med dvema kozakóma. Roki je imel zvezani na"nrbtu kd»-zaka pa sta imela v rokah najbite samokrese. Če bi bil Katz poskušal pobegniti, bi ga bila kozaka'takoj izstrelila. Starec je odvrnilsod sebe sleherni žarek upanja, vedel je, da zanj ni več rešitve. Ve<í¿í jte, da se nesrečni Elizabeti ne bo ppsjfleqilo pobegniti pred maščevanjeijj ,^voje strašne nasprotnice. ,:, <Nit^m*flc|frjii :<|v^iiil rpifwjl , nini-prim dvorcem. Kozaki so zgrabili starega lüitza in phuidlOfS nekih ta jnffi; strtpnicafr t' katarinino déiavriVk¿" Carica je sedela za svojo pisalno mizo, nad katero je visela zelena sve- tiljka. Katarina je pred nekaj trenutki prišla iz Potemkinove spalnice. Njen ranjeni ljubimec je zaspal in Katarina je svojemu telesnemu zdra vniku Abrahamu Rubenu zapoveda-la, naj pazi na ranjenca. Oh, kakšna čuvstva so napolnjevalo Katarinino srce! Ko je stala pri Potemkinovi postelji, je bilo njeno srce polno ljubezni in sočutja napram ljubimcu, či-' gar lepoto je za vedno uničil sunek z mečem. Nihče ni mogel vrniti ble ska lepemu očesu. Oko je ugasnilo in ni videlo ničesar. Ko pa se je Katarina spomnila na onega, ki je Elizabeti nudil sredstva, da je ponovno začela borbo z njo, je izginila iz njenega srca ljubezen, niti trohice sočutja ni imela s svojimi nasprotniki. V njeno dušo se je naselilo sovraštvo in želja po osveti. Ko so kozaki pripeljali v njeno sobo starega Arona Katza, ga je carica dolgo in pazljivo mptrila. Baron Ppek se prikloni carici ter 'reče: * ' * ' . Izvršil sem povelje Vašega V$i-oanstviu Srečen s'emf,! da sem mogel k. Vašemu Veličanstvu pripeljati človeka, 'ki se->jé! dí)ÍOáedaj imenoval Mfhmed Ali paša V resnici pa je "to človek, ki ga že davno iščemo. To je Aron Katz, nekdanji dvorni bankir toorjaiPtftó JU. i jhns. . Arop Katz! —..v^kjikne carica, Jjf-1o Ime m'rV$i¿Mí — Vedno sem ga prištevala ]k «fij^.stražnikom, ~ če p£ se ne motim, je bil Aron Katz •prijatelj onega Petra Voroncova, ki je bil vedno "lAoj nnM.fsi' hasprGt- m ■ — Dobro torej! Aron Katz, če ti je življenje drago, mi povej, kako si se spoznal z Elizabeto Voroncov! Ali si zares poročen z njo in zakaj sta se mi približala pod drugim imenom? — Povej mi resnico in ohranil si boš življenje! — — Carica, tebi nimam priznati ničesar ! — odvrne Aron Katz. — Vem da je moje življenje v tvojih rokah in da me lahko usmrtiš kadarkoli se ti bo zljubilo, povedal pa ti le ne bom ničesar. — Prav je! — zavpije Katarina, — ne bom se več mudila s tem zločincem. Pripeljite mlado ženo! Govorila bom tudi z njo! — Čez nekaj trenutkov se odpro vrata v sobo pa stopi Elizabeta, ki se je že davno zopet osvestila. Njen an-geljsko lepi obraz je bil bled, vendar pa je stopala vzravnano in ponosno ter ni povešala glave. Elizabeta ni stopila pred carico kakor premaganka, njen nastop je izražal trdno vero v svojo zmago. — Pojdite ven! — zakliče carica, — odidite vsi! Samo baron Pasek in Aron Kata"naj ostaneta tU. —. Kozaki odidejo iz sohei Katarina pa' stojn k Elizabétiy ki je, še niso. o-icováli. onoa f, &[> ^ ■ . • — 'Ti si Elizabeta Vofcencovi;!,-r-Vzklikne Katarina in ustnici Sta /ji drhteli, ko ¡je spregovorila tO inve-Carica' je s strogimi pogledi motrila mlado deklico. — Carici ruski bi pač ne bilo treba téga spráséVati, '¿L odvrne-' Elizabeta, —ftvp ^e v^iday ž.e dvakrat «ešli. Brvič,'ko me je hotela zastrtih piti, drygifi pa/ko me j*: prisilili, da seirf Sprejela ' WobftJ, čeprav • v^i prav (igbpj yed<>, v i bodo padli z mojih rok ter fcr<$-zljali na tla, nevidijé roke pa me bo-$0 dvignil« in me odnesle iz zemeljskih globin solncu naproti. Iti zopet $i bom prekrižala pot. Kar se mi ni posrečilo takrat! — ; — Prokleta! Kaj se ti -bo-posreči* jo? — zavpije Katarina, ki ni mogla več premagovati svoje jeze. — Sicer p«, čemu neki spra«»jm? 'fejublje-: nega si mi hotela ugrabiti! O, že nekoč si mi ga hotela vzeti! Sedaj pa si se mu približala pod krinko, ha-haha! Po navadi povečujejo blodni-ce svoje dražesti z oblekami! — — Tvoje besede me niso prav nič vznemirile, kakor vidiš sem ostala popolnoma hladna, — odvrne mirno mlada in lepa deklica. Nimaš pravice, da bi me imenovala z imenom, katerega si ti zaslužila in ki ti tudi prav dobro pristoja. Pokliči svoje kozake, zapovej jim naj me ubijejo, meni je prav vseeno. Če je božja volja, bom umrla smrti, ki bo prišla iz tvojih rok! Jaz pa slutim in vem, da bom ostala na bojišču zmagovalka! Katarina se obrne in odide k svoji pisalni mizi. Tu se je podpisala na polo papirja. Potem pa je pozvonila. Vrata so se takoj odprla, v sobo pa stopi minister grof Panin. — Veličanstvo? — vpraša grof in hitro pogleda po sobi. Videl je vse tri: Elizabeto, Katza, ki je stal v nekem kotu in barona Paseka, ki je zmagoslavno gledal krog sebe in se zavedal, da je storil carici veliko u-slugo in ¡je sedaj pričakoval njeno priznanje. — Grof Panin! — vzklikne carica. — Izročam vam povelje za deporta-cajo v Sibirijo,'Gre za te tri ljudi. Pregnala jih bom za vse življenje v iSibirijo, do svoje smrtih morajo delati v rudnikih 1- Dosmrtno pregnani v Sibirijo. — To je bila strašna obsodba¡ ki je z enim mahóin uničila, v'duši vsako tipanje ! — Pripomba "rudnik" pa je spremenila življenje nesrečneža, ki je bil pregnan, v ptay«|i Življenje v sibirskih'rudnikih je najstrašnejše, kar si ga more zami-^vejjfca .^lo^.^o^. k^jmjgh-ci životarijo med strupenimi plini, mori jih naporno delo, poleg tega pa ZA PERAMUS IN POVRŠNIKE dobite najboljšo postrežbo _ v — Krojačnici LEOPOLD UŠAJ Calle Agüero 2151 U. T. 44 - 3317 BUENOS AIRES VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO BREZPLAČNO (Uro UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH AnAU/i', cpado/ PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE. List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA' Tem plemičem se je že itak zdelo, da ima carica preveč oblasti v svojih rokah. Tej pretkani ženi se je posrečilo, da je dobila popolno oblast nad plemstvom in ga oropala raznih pravic in svobodščin. Zategadelj je tudi tlelo med starim ruskim plemstvom. Katarina je morala zastaviti vse svoje sile, in budno paziti, da bi ne zavrelo med nezadovoljnim plemstvom in da bi ne nastal splošen u-por. Kajti gorje carici, če bi se ji plemstvo uprlo! Upora plemičev bi carica ne mogla premagati z oboroženo silo, kakor je premagala in popolnoma uničila upor kozakov in kmetov, ki jih je vodil Pugačev. Če bi se ji naenkrat uprli knezi, grofje in baroni, če bi se najmočnejši stebri njenega prestola začeli majati in podirati, tedaj bi bili dnevi Katarininega vladanja šteti. Če bi Katarina pozvala Gregorja Orlova na odgovor, bi nastal upor plemičev. Katarina je vedela to. Svoječasno nenadno sprembo na carskem dvoru je sprejelo rusko plemstvo z ogorčenim mrmranjem in zabavljanjem. Plemstvu ni ugajalo, da je mesto Orlova zasedel neznan mladenič — Aleksander Potemkin. Ko je Gregor Orlov postal caričin miljene.c, se je pokazal zelo modrega In je pri vsaki priliki pomagal sta-roruskemu plemstvu. Tokrat, ko je še vladal, je delil plemstvu vedno najboljša mesta in jim dajal ogromna posestva. Mnoge plemiške rodbine je obsipaval z bogastvom in mnogimi prcdpravicami. Njegovo geslo jo bilo: "Nasiti ne-zadovoljneže in oni bodo postali tvoji prijatelji." Če bi se torej Katarina Tipala pozvati Orlova javno na odgovor za storjeni zločin, bi morala biti pripravljena, da se bo iz tega razvila strašna borba — borba na življenje in smrt. In v tej borbi bi se pokazalo, kdo je močnejši, carica ruska ali pa plemstvo. Prebivalstvo nižje stopnje je bilo sicer zvesto Katarini v vsakem pogledu. Meščani so sovražili Gregorja Orlova, ker jim ni njihovega položaja prav nič zboljšal, ko je bil na vladi in z veseljem so pozdravili Katarino, ko jih je osvobodila tega tirana. Sinovi ruskih plemiških rodbin in graščakov pa so bili častniki in Katarina je dvomila, da bi ji vojska o-stíjla zvesta tudi takrat, če bi prišlo dt) borbe š plemiči. Ne, Katarina je vedela, da Orlova ne,bo mogla kaznovati s silo. Katarina je. besnela od jeze, Orlovu pa le ni smela nameniti usode, ki jo je hotela. Sklenila p^a je, da se mu bo vendar maščevala in to tako, da ga bo zadelo sredi srca. Z dolgimi koraki je Katarina hodila po svoji sobi in premišljevala, kako bi s,e maščevala Orlovu. Ha, ničesar — ničesar primernega ji ni hotelo priti na misel! Orlov je bil vedno tako prekanjen, da mu sedaj ne more ničesar dokazati. Vse svoje zločine je stari lisjak izvršil brez priče. Ah, Katarina je čutila, kako je slaba in brez moči napram temu človeku. Tedaj vstopil caričin komornik in javil, da grof Panin želi, da bi ga carica še enkrat sprejela. — Dragi moj grof Panin, kaj mi prinašate? — vpraša carica in gre svojemu mjnistru naproti. — Jetniki, ki sem vnui jih izročila — <— (Nadaljevanje prihodnjič) jih še trpinči nečloveško ravnanje paznikov. Pozneje bomo popeljali cenjene či-tatelje v ta strašni, zemeljski pekel. — Tretjo osebo pa, ki sem jo obsodila na dosmrtno prisilno delo v Sibiriji, — nadaljuje carica po dolgem molku, — jo bom malo pomilo-stila. To osebo obsojam na desetletno prisilno delo v Sibiriji. Delo si lahko sam izbere. Želim, da odide ta oseba z istim transportom, kakor odideta Elizabeta Voroncov in Aron Katz. — Kdo pa je tretji? — vpraša grof Panin. — Veličanstvo, radoveden sem, rad bi zvedel, kdo je tretji kaznjenec. Brez dvoma je v zvezi z zločincom Arona Katza. Morda je uradnik, ki je Aronu Katzu preskr-bel ponarejen potni list. Veličanstvo, zagotavljam vam, da bodo proti zločinskemu uradniku nastopali z vso strogostjo. — Prosim, da bi mi Veličanstvo izvolilo povedati ime tretjega zločinca. — Ime tretjega zločinca, ki sem ga obsodila na deset let prisilnega dela, se glasi: baron Pasek, policijski ravnatelj Petrograda. — Veličanstvo, Veličanstvo! — Da, to si ti, revež — zavpije carica in stopi čisto k baronu. — Nekoč si mi storil veliko uslugo, nadaljuje carica in ga sočutno motri. — Ko sem stopila na prestol, si pokazal, da si spreten in zanesljiv. Nagradila sem te zato in te imenovala za policijskega ravnatelja. Sedaj pa sem se prepričala, da nisi samo nesposoben, temveč da si si tudi nabral precejšnje premoženje na račun siromakov. Vem da si nekatere velike zločince osvobodil, ker so te podkupili. Dolgo sem molčala in nisem hotela tega videti. Sedaj pa je moja potrpežljivost, pri koncu. Sé- daj boš odšel za deset let v Sibirijo. Ko pa se boš zopet vrnil, bom videla, kako se boš spremenil. Tedaj se bom morda zavzela za tebe. Baron Pasek je padel pred carico na kolena in ihtel. Rotil jo je in prosil milosti. Poskušal je ganiti grofa Panina, da bi se on zavzel zanj. Minister pa je ostal hladen, saj je on sam preskrbel carici sredstva, s katerimi je mogla Paseku dokazati njegove pregrehe. — Odvedite jih sedaj! — zakliče Katarina. — Grof Panin, vi mi odgovarjate zanje! Niti eden od teh treh ne sme uiti na poti v Sibirijo! — Za to Elizabeto Voroncov pa mi jamčite s svojim življenjem! — Panin se prikloni, odide k vratom in pokliče kozake. Kozaki so planili na barona Pa-seka in na Arona Katza ter ju zvezali. Ko pa so pristopili k Elizabeti, da bi jo zvezali, se je Elizabeta umaknila in zaklicala: — Nazaj! Mene ni treba zvezati: saj grem sama z vami! — Toda vrnila se bom! — nadaljuje mlada deklica s proroškim glasom, ki je zvenel skoro podzemeljsko. — Ko bo napočil moj čas, bom stala zopet pred teboj, carica ruska, in najina borba bo pričela znova! Nadaljevali bova borbo tam, kjer sva jo nocoj prekinili. Borili se bova za ljubljenega, ki si mi ga ugrabila in ukradla! Ker t.i, — nadaljuje Elizabeta s povzdignjenim glasom, — ti si rni ukradla srce, ki je pripadalo meni. — Katarina, carica ruska, Bog naj mi bo priča, da se bom vrnila, ko bo čas in ko bo odbila tvoja ura! — Elizabeta se obrne in odide po-vzdignjene glave kakor mučenica, kakor svetnica. 80. POGLAVJE Davno zaželjeno orožje Katarina se vrne k svoji pisalni mizi, sede in si pritisne roko na razburjeno srce. Sedaj sem jo končno vendar le uničila ! — vzklikne Katarina. — Sedaj sem zmagovalka! Ta deklica ne bo nikdar več prekrižala moje poti. Naposled, naposled bom vendar enkrat mirna in srečna in ljubljeni moj bo naposled pripadal samo meni. Katarina se zopet spomni na Po-temkina in oči se ji orose. Bilo je zares čudno, kako se je duševno razpoloženje te žene hitro menjavalo. Pred nekaj trenutki je bilo njeno srce polno sovraštva in osve-te. Katarina je bila prepričana, da je Elizabeta nedolžna, vendar jo je obsodila na prisilno delo v strašnem sibirskem rudniku, sedaj pa — sedaj je carica pretakala solze, ko se je spomnila na Potemkina, ko se je spomnila na nesrečo, ki je zadela njenega miljenca. Slep je na eno oko —■ slep! Oko tega lepega, divnega moža je za vedno ugasnilo! — Oh, kako bo to spa-čilo njegov obraz. — Ha, Orlov bo svoje dejanje drago plačal! Katarina še ni vedela, kako bi kaznovala svojega nekdanjega ljubimca. — Toda kaznovala ga bo strašno, '— to si ;je prisegla. Z grofom Orlovom seveda ne bo tako lahko, kakor je bilo z Elizabeto Voroncov. Ta mlada deklica ni i-mela v vsej Rusiji niti enega prijatelja. Elizabeta ni imela človeka v vsej Rusiji ki bi ji bil pomagal. Orlov pa se je vedno lahko zanašal na močno stranko plemičev, ki so mu bili vdani z dušo in telesom in so ljubosumno pazili, da bi,Katarina ne postála premočna; ' SLOVENSKI LIST ZLATKO BADEL W&ém ¿¡h I :'«x i rilo, M |L r Ngpj] ^ »^""«ol I^LJzUJ J^Mjfe rLATKO BAD*!- fe^UENOS AIRÉ5 STARA SLJIVOVICA BADEL PELINKOlfEC B A D E íi