Postotna otaSani ? gotovini.
Uto 1X1. itev. 6Z.
i'umni v sreno i*, morco 1928.
ceno Din r

Izbaja  vsak dan popoidne, izvzem&i oedelje   in   praznike.   —   foserati   <1o   8n p*tii a 2__ Din. do 100 vrst 2.50 Din, vetji tnaerati   petit   vreta  4.—  Dio.   Popast   po dogovoru.  Interatni   davek   potebej.
r                                                                                                                 »Slovenski  Na rod <   vetja  letoo « Jugoslaviji 240.—   Din,   ta   inozemstvo   420.—   Dio.       ,■ < ■
UoravnIStvO: Knaflova ulica St 5, prittlčje. - Telefon 2.HM.                                                                          ,                                   Uredništvo: Knafiovt unca It 5, L oadstropje. — Teleloo 2034.
Novi viharji v Narodni
skupščini
Zemljoradnik! so obnovili predlog  KDK  za  popravo  krivične
razdelitve podpore gladujočim.
— Beograd, 14. marca. Razprava, o proračunu posameznih ministrstev je v glavnom končana. Danes sta na dnevnem redu zadnja dva proračuna in sicer proračun zunanjega ministrstva in proračun ministrstva agrarne reforme. Jutri priđe bržkone v razpravo   predlog finančnesa  zakana.
Na včerajšnjj seji Narodne skup-ščine se je pokazala vsa brezobzirnost vlade m njene većine napram tež-ke-mu položaju, v katerem se nahajajo rasne pokrajine, kjer prebivalstvo de-jansko umira od lakote. Vladna večinn je cinično prešla preko vsega in odklo« mila  utemeljen  predlog  KDK.
Vladna većina je šio še dalje ter je izključila g. Stjepana Radića od treh sej Narodne skupšeine. ker se je malo bolj temperamentno zavzel za strada aoče prebivalstvo. Vlada in njena ve-čina sta hoteli s tem ponovno izzvat KDK k abstinend, s čemer bi rima bi-\o omogočeno, da na hitro roko sprej-Trieta tuđi finan-eni zakon, ki prinaša nova bremena vsej državi. To priča-kovanije pa se vladni većini ne bo iz-polnilo, ker namerava KDK v Narodni skupštini nadaljevati svojo borbo za potrebe naroda in bo predložila o priliki rasprave o finančnern zakoinu večje števtfo amandmanov.
Današnja seja
— Beograd, 14. marca. Brczprimer-no cinično postopanje vladne večine na včerajšnji seji Narodne skupščine o priliki razprave o razdelitvi kreditov za prehrano pasivnih krajev in izključitev g. Stepana Radića sta odjeknila v vsej javnosti. Tuđi zemljo radniki so bili tako ogorčeni, da so na današnji seji Narodne skupščine s svoje strani ponovno sprožili debato o partizanskem postupanju pri razdelitvi teli podpor. Zato je bila tuđi današnja dopoldanska seja skrajno viharna.
Seja je pričala zopet sele ob 10.30.
Zopet netočen zapisnik
Pred prihodom na dnevni red je po-slanec g. Vilder protestira! proti napać-nim zabeležbam zapisnika o včerajšnji seji. Zapisnik namrtć pravi, da je pred-^edinik Narodne skupščine izjavil, da se bo na koncu seje vršila razprava o incidentu med gg. Stepanom Radićem in ministrom socijalne politike Čedo Ra-dovičem, a te izjave ni nihče slišal. Dalje navaja zapisnik, da je predsednik stavil predlog za izključitev s. Radića in ga pozval k besedi. Tuđi tega ni nihče siišai in se o izključitvi spioh ni glasovalo, ker je predsednik prekinil sejo, p redno je bila končana. Zato ugotavlja g. Vilder, da g. Radić ni izk'ljučen in zahteva, da se zapisnik v tem smislu popravi. V ostalem pa izjavlja, da ni samo mišlienje g. Radiča, marveč celo-kupne KDK in opozicije sploh, da je razdelitev podpor, kakor jo je izvršila vlada, navadna  lopovščina.
Ta izjava poslanca Vildcrja je iz-zvala pri opoziciji viharno odobravanje, pri vladni većini pa seveda ogorčene proteste. V skupščini je prišlo med opozicijo in vlad.no većino do oglušujočega prerekanja, ki je trajalo nad  10 minut.
Ali je Radić sploh izključen?
Ko se je nemir nekoliko polegel, je vstal pol. g. Pucelj in izjavil: »Jaz sem sedel poleg g. Radića in nisem slišal, da bi ga bil predsednik dr. Perič pozval k besedi.«
Tajnik Pop o vic: >Toda slišali so stenografi.«
Posl. Pucelj: »Ali so stenografi več kakor od naroda izvoljeni poslan-ci?«
Med splošnfrn prerekanjem je predsednik dr. Perić odredi] glasovanje in je veči-na odklonila zahtevo poslanca Vilderja ter zapisnik odobrila. Opozicija je proti temu viharno protestirala. Med največjim hrupo-m se sliši glas g. Pribičevića: «Tako so postopali v Budimpešti. A vi ste še hujši od Hab-sbur-žanov in Madžarov.»
Nato je zahteval besedo posl. M a-ček, ki je govoril o kršitvi poslovni-ka s strani skupščinskega predsedrnka ter oštro kritiziral po-stopanje dr. Perca, češ da gazi najprimitivnejše pravice opozicije. Odtocno oporeka ve-Ijavnosti izključitve g. Radića, češ da se glasovanje sploh ni vršilo. Predsednik    Narodne  skupščine   lahko  vedrno
najde v vrstah vladne večine par kri-čačev, ki bi delali nemir, dočim bi on proglašal na la.stno pest sklepe, o ka-terih  se sploh  ni glasovalo.
Zemljoradn'ški predlog za revizijo podpor gladujocim.
Nato je prišel v razpravo nujni predlog zemijoradnikov, s katerim je bila ponovno sprožena debata o nepravilni in partizanski razdelitvi pod* oor za pasivne kraje. Predlog se glasi:
1.   Ne    glede na  člen 2.  zakona  o prehrani   pasivnih   krajev,    izvoli   Narodna   skupščina   odbor  21   članov,   ki naj   izvede   revizijo   razdelitve   v   tem zakonu   predvidenega   kredita   v   zne-sku   150 milijonov  Din za podporo gla-dujočim v posameznih oblastvih in definitivno   razdeli  določene  kredite.
2.   V   členu   2.  omenjenega   zakona predviđeni   odbor  za   razdelitve   hrane preneha   poslovati   s   sprejemom   tega predloga   in   prevzanie   njegove   posle odbor v smislu točke 1. tega predloga
Predlog je utemeljil posl. g. Voja L a z i ć\ ki je izredno oštro kritiziral postopan<ie vlade pri tej eminentno socijalni akciji.
V svojem govoru je g. Voja Lazić ugotovil številne nepravilnosti, ki so se vršile pri razdeljevan.ni podpor in povdarjal, da se je zgodila prečanskim krajem velika  krivica.
Pavlt Radić: Po čem ste kupili koruzo, gospod minister? Pravijo, da je nekdo zaslužil pri tem 12 do 13 milijonov.»
Voja Lazić v svojem nadal}nem govoru oštro obsoja včerajsnje postopanje vladne večine napram KDK in apelira na vse poštene poslance, naj gla-sujejo za njegov predlog. da se tako res pomaga onim, ki so podpore nujno potrebni.
Posl. dr. D r a g i č e v i ć (SDS) je v svojem govoru orisal napore KDK, da pomaga prebivalstvu, in našteval dokaze, da je vladna većina sprejela že nebroj nužnih predlogov, ki jili je stavila KDK, da pa doslej ni še nobe-nega izvedla. Naglašal je, da ni nobe-nega poštenjaka, ki se ne bi solidarizira! z g. Radićem v tem, da je to. kar oočenja vlada, navadna lonovščina.
Nato je govoril posl. Ecimov^ć, ki je označil postopanje vlade za zločinsko podjetje. Prečanski kraji plačujejo 6 mi-lijard davkov. a so dobili komaj eno tretjino podpor, srbijanski kraji pa, ki plačujejo komaj 2 milijona. so dobili zato dve tretiini.
Pavle Radić: «To je izraz bratstva v številkah.»
Vse govornike je skusala vladna ve-čina motiti z neprestanimi medklici, kričanjem in razbijanjem. Končno je govoril še radikal Steva Janković, toda njeffoves:a govora v splošnem prereka-nju sploh ni bilo mogoče razumeti.
Končno je povzel besedo minister socijalne politike Čeda Radović, ki je izjavil. da razdelitev še ni definitivna, in da se bo še marsikaj popravilo, predlog Voje Lazića pa odklanja. Med protesti opozicije je predsednik odredil glasovanje, pri katerem je vladna ve-čina odklonila predlog. Seja je bila nato ob 13. zaključena in se nadaljuje popol-dne ob 17.
Zanimivo je detstvo. da je bil zakon o prehrani pasivnih krajev objavljen v »Službenih Novinah* Sele danes in Je torej sete danes stopi) v veljavo, tako da je razdelitev, ki jo Je izvrši! odbor pri ministrstvti socijalne politike, brez zakonite podlage.
Nujni predlogi za popoldansko sejo
Na popoldanski seji priđe najprej v razpravo predlog zemljoradnika Vujića, ki zahteva, naj odstopi vlada Crni gori iz nemških reparacij 15 milijonov zla-tih mark, nato pa prideta v razpravo dva predloga KDK. Prvi zahteva zava-rovanje nasipov Save na Hrvatskem, drugi pa ukinjenje dohodnine s 1. februar je m.
Verjerno }e, da Narodna skupščina tuđi danes ne bo nadaljevala proračunske debate. Ker je jutri interpelacijski dan. bi tuđi jutri ne bilo proračunske debate, tako da bi prišel proračun zu-nanjega ministrstva v razpravo Sele v petek.
Ekspresni vlak ponesrečil
pri Sisku
Zavozil je v polnem tim v tovo^ni vlak. — Človeskih žrtev ni bilo, materijalna škoda pa je ve'ika. — Promet se začasno vrši i\ r t ^                           po drugi progL   -*. ■■
— Zagreb, 14. marca. Danes zju-traj se je v blizini postaje Caprag pri Sisku ponesrečil simplonski ekspresni vlak. Okrog 5. ure ziutraj je vlak pa-siral Dostajo Caprag. kjer so signali kazah prost prehod. Par sto metrov izven ix>staie v smeri proti Beogradu pa je manevrirala lokomotiva, ki ie premikala vagone. Lokomotiva je baš v tem trenutku rinila pred seboj tri vagone v smeri proti ekspresnemu vlaku. Radi goste megle je strojevodja še le v zadnjem hi<pu opazil pretečo nevarnost in z vso silo zavri lokomotivo in začel s pobio paro voziti nazai v isti smeri, kakor ekspresni vlak Strojevodja ekspresne?a vlaka, ki je ačividno računal s tem. da je proga prosta, pred njim vozeče garniture sploh ni opazil in je vozil z nezmanj-šano brziix) dalje ter kmalu d-ohitel garnituro. Z vso brzino se je zaletela lokomotiva   v  zadnji    vagon.    K  sreči
udarec ni bil tnko silen, ker sta vozila oba vlaka v isti smeri, verndar pa je dva vagona tovornega vlaka vrglo iz tira s tako silo, da sta se popolnoma razbila, a tuđi lokomotiva ekspresne^:1 vlaka se je iztirila in se zarila globoko v zeml.k). Proga je poskodovana v dol-žini 300 metrov. Človeskih žrtev ne-sreca ni zahtevala, pač pa sta tuđi dva vagona ekspresnega vlaka tako po-škodovana, da  morata v  popravilo.
O nesreći je bila takoi obveščena zagrebška postaja, ki je poslala na lice mesta pomožni vlak, ki je potegnil ekspresni vlak nazaj v Zagreb, odko-der so ga nato z drugo lokomotivo dirigirali preko Dugega sela in Novske; na tej Drogi se vrši sedaj ves promet, dokler proga preko Siska ne bo popravljena. Iz Zagreba je danes dopol-dne odšla posebna komisija, da ugo-tovit kdo je zakrivil nesrećo.
Zakgj hočejo okrniti našo univerzo?
Beograjska univerza dobi samo za knjige mnogo več, kakor bi se «prištedilo» z redukcijo fakultet v Ljubljani in Zagrebu
— Beograd, 14. marca. V beograjski javnosti s€ zadnje dni mnogo razprav-lja o aferi beograjske univerze pri nabavi knjig v Nemčiji. Sporazumno z vlado je beograjskajiiniverza odposlala v Nemčijo posebnega delegata, da nabavi večio količino učnih knjig na račun reparacij za beograjsko univerzo. Delegat je res skleni^ v Lipskem kupci jo in naročil za 22 milijonov Din knjig. Ko so razne druge nemšte tvrd-ke izvedele za to nabavo, so začele po-šiljati beograjski univerzi svoje ponud-be, ki so bile znatno nižje, kakor pa ce-ne, po katerih je nabavil knjige delegat univerze. Ta se je vrnil iz Nemčije sele pred par dnevi. Pn'otno je izjavil, da je kupil knjig le za 800.000 zlatih mark, sele pozneje je priznal, da zna-ša celotna nabavka 1,600.000 zl. mark ali okroglo 22 milijonov Din. Na ugovore univerze in drugih knjigarn je končno firma, s katero je delegat skle-nil kupčijo, pristala na to, da cene ne-
koliko zniža,, tako da dobavi knjige za 18 milijonov, zahteva pa, da za ostale 4 milijone dobavi pisarniško opremo in pisarnišM materijal.
Afera, ki bo brez dvoma dvignila še mnogo prahu, je skrajno znaćilna za razmere. ki vladajo pod sedanjim režimom. Dočim vlada na vse pretege zatrjuje, da je treba v interesu štednje ukiniti fakultete v Ljubljani in Zagrebu, razmetava za beograjsko univerzo na tak način ogromne vsote, ki bi zado-stovale, da se vsem obstojec ni fakiil-tetam zasigura obstoj. Afera pa tuđi dokazuje, kako sedanja vlada »podpi-ra« domaco obrt in industrijo. Sedaj bodo nabavili v Nemčiji za 4 milijone pisarniške opreme in pisarntških po-trebšč!n, ki jih izdelujeta naia domaća obrt in industrija v vsaj tako dobri kvaliteti, pri tem pa še po mnogo nižji ceni.
Tudi ko gre za u mi raj oče, ne morejo biti pravični!
Krivična razdelitev državne podpore za gladujoče pokrajine. — Vedno in povsod isti hegemonistični princip, da je državni de-,    ^                     nar pred vsem za Srbijo.
&e predno je bil sprejet zakon o prehrani gladujočih krajev, so se pojavili glasovi, da namerava vladna većina tudi to socijalno akcijo, namenjeno najrevnejšim in najbednejšim, Grabiti v svoje strankarske namene. Prekmalu se je izkazalo, da je ta bojazen upravičena. Poslanci KDK so že o priliki debate o tem famoznem zakonu povdarjali, da je zakon polovičarski in da niti najmanj ne bo rešil problema pasivnih pokrajin, stavili so zato dobro utemeljene predio-ge, po katerih bi se lahko trajno odpra-vilo to največje zlo, ki je sramota za agrarno državo, kakoršna je Jugoslavija. Toda že takrat se je videlo, da vlada in njena većina ne mislita resno na odpravo glađu, marvreč da iščeta pod krinko pomoći gladujočirn nova sredstva in pota za najhujše partizanstvo.
Ze sam način, leako si je vlada zamislila razdelitev podpore, to v polnem obsegu potrjuje. Vsak trezno misteč človek je pri^akoval, da se bo vlada pri tej akciji naslonila na oblastne odbore, ki nišo le poklicani ,da se brigajo za potrebe prebivalstva svoje oblasti, marveč tudi najbolj poznajo razmere v svoji oblasti. Toda vlada oblastne odbore naravnost briskira, četudi bodo morale oblasti nositi vsa bremena te akcije, ker bodo morale vse podpore, ki jih prejemajo, vrniti kot posojilo.
Mesto tega pa je vlada ustanovila poseben odbor veletrgovcev, lrt naj do-bavljajo in dele živila za denar, ki bo dodeljen posameznim oblastem. Do sedanja praksa pri takih dobavah tvori dovolj žalostno poglavj« in v naprej opravičuje sum, da se bo pri teh dobavah marsikaj »zaradiloc na račun b«d-
ne raje, ki nima niti skorjice kruha in umira od glađu. V tem odboru so .sami Beograjčani. v njem sedi predsednik Rdećega križa m par naćelnikov ministrstva, ki nimajo vsi sk'upaj niti pojma o razmerah, ki vladajo v poedinih pokra-jinah, kjer ljudje umirao glađu. Kako pač naj tak odbor, tudi če bi hotel, pravilno deli podpore?
Toda vlada je šla še dalje. Pri razdelitvi kreditov je postopala tako pri-stransko, da je to vzbudilo ogorčenje vse poštene javnosti ne le v prečan-sknh krajih, marveč tudi v Srbiji sami. Srbijanske pokrajine, ki nišo tako hu-do prizadete bi ki predstavljalo komaj eno tretjino države, so dobile dve tre-tjini vseh podpor, najhujše prizadete prečanske pokrajine, ki so podpore najbolj potrebne, pa le ostalo tretjino.
Vse to je napotilo KDK, da je vče-raj v Narodni skupšču-ni stavila predlog, naj vlada pojasn-i, po kakem načelu >e razdelila podpore. Vladi in njeni kleroradikateki večkri je bila taka razprava seveda skrajno nerjuba. Za vsa-ko ceno so hoteK debato speljati na slepi tir ter so vprizarjali $£\ea hrup, da M oghišili izvijanja govornikov, ki so z navedbami dokazanih dejstev dokazovaii vso gnilobo sedaaijega režima in ostno žigosali vso nemoralo, ki se zrcaH iz postopanja vlade pri razdeljevanjn podpor.
Vtadtia večina je tu<!fi tokrat pokazala, da nima nikakega smisla za potrebe budsrva in za poStenost v državni upravi. Pri tem so se posebno odlrkovali tudi klerikalci, ki so se tudi tokrat postavifi kot zagovomiki hege-monističmega   režima  in  zapostavlja-
nja prečarrskih krajev. Končno je vladna večina izkliučila g. Radića od treh sej, ker je najbolj ostro nastopil proti takemu sramotnemti  početju vlade.
Toda zmorijo se režimovci, če mi-sftjo. da narod tega ne vidi. KDK je že ponovno pokazala z dejanji. da je edi-na resnična zastopnica interesov prebivalstva in to ne le v prečanskih, marveč tudi v srbijanskih pokrajin-ah. To je pGkazala tudi včerai, ko je za-litevala, da se zviša rx>dpora polejj prećanskim pokrajinam tuđi nekaterini srbijanskim, ki so bile prav t:iko zapostavljene in to le zato, ker radikali tam ne pričakujejo mnogo uspehov pri volitvah. Vladna večina je to sicer odklonila, toda KDK ne bo mirovala, do-kler ne zmagata v državi pravičnost in poštenje. Zato bo svoj včerajšnji predlog ponovila priho-dnjo s-oboto in znova pokrenila debato, da doseže vsaj delno reparacijo vladnejra partizan-sh-a in izposluje za prečanske pokra-jme po-dpoTe. s ka te rimi bo mogoče omiliti najhujšo bedo.
Stavka kinematografov
2e tretji dan so vsi kinematografi v Ju-coslaviji zaprti. Reklamna deske ljubljanskih kinopmijetij so prazne, le kratka ob-vrstila naznanjajo, da so neznopna davana bremena prisilila kinopodjetnike začasmo ustaviti obrat. Pred našimi kini vlada že tretji dan popoln mir. Me*l ljubitelji kina in njega nasprotniki pa ?o se zi^eli Živahni pomenki. Vsak brani z raznimi arjrumenti svoje stališe. Ljubitelji kina so se postavili ua stran lastnikov in so trdno prepričani, da so z javnimi bremeni btstniki prelirano obr*-menjeni, docira pravijo nasprotniki, ki s-o po v^ini politični fiskalisti, da lnstniki se vedno kljub visokim taksam in režijskim stroškom toliko zaslužijo, da nimajo poroda stavkati. Najbolja je pač srednja pot. Ren \x\ da morajo la«tniki pla?ati izposojeval-cem filmov ogromne vsote, ki jih je potem težko kriti, ker požro velik del kosmatili rohodkov razne ja\*ne dnjatve. Nekateri izpo-sojevalci znajo prav premeteno verižiti 8 fil-:ni in znshižijo pri tem brez rizika lef>e de-oarce, kinolastoiki morajo pa nositi vea bre-nena.
Nedvo-TT.no preživljajo naši kinematografi tfzko krizo. Kako se bo razvijala stavka kinematografov, je težko povedati. Lastniki so sklenili voditi borbo do skrajnosti. Nekateri jim svetujejo, da bi dajali le repriza f»osameznih filmov in to za tako nizke vstor>-nine, da bi bili dohodki za državno in ob-lastno blagajno minimalni, a ljudje bi vsaj enkrat ali dvakrat na t*n1en pri51i do rax-VfMrila. Ljubljanski kinolastniki so že \e\oa [?Aa\\ ogromne vsole na ra?un javnih daja-ter. Na5i podatki o pre<1pu*tni bilanci so bistveno točni, pripomniti pa moramo, da •o nekateri lastniki nakupili r»ri finanfni upravi vecje 5terilo vstopnir, ki so ladosto-vnle še za po«tni Čas, skorai do zadnjega. Vrnjeni so bili finnn^n! upravi le minimalni zneski. ki  računa v splošnem ne izpremene.
Lastniki kinenr.itoffrafov rahtevajo, da bi se v novi finančni zakon za leto 1928—1929 vnesel amandman, ki naj bi določal: a) niaksimirnnje felokupnih kinotaks, in sirer a) v krajih z nad 40.000 prebivalci z 20 od-stotki, b) v knijih z nad 20.000 in manj kot 40.000 prebivalri s 15 <xlstotki in o) v krajih z manj kot 20.000 prebivahi i 10 odstotki. 2. Razdelitev tak? na ta način, da dobi drž*-va polovico, oblast in obeina pn po 1 četrtino. 3 Takse naj se plačajo od faktične cen# v«topnire. 4. Oprostitev plaČila takse pri kulturnovigojnih     film ih,     katere   priznaj/
kot take renzurne komisije.                           *
-    *
Borzna ooročila      \
LJUBLJANSKA BORZA.
D«tiie: Amsterdam 0-22.89, Berlin 13.585 — 13.615 <13.<)0), BudimpeMa 0— 9.947, Bruselj 0—7.95, Curih 1093.5 — 1096.5 (1096). Puna} 7 996—8.026 (8.011), London 277.15 — 277.95 (277.55), Newyork 56.77 — 56.97 (56.R7), Pariz O—22^i», Praga 168.15 — 168.95 (168.55), Milan 299.5 — 301.5 (300.5).
Efekti: CHiska 164—0. Ljubljanska KTeditna 13S—0, PraStediona 802.5. Kređtnl zavod 155—0, Vevče 135—0. Kr. ind. dr. 3(5 —0, RuSe 265—280. tSavbna 56-0. SeS.r 125.
Lesni trg: Tendenca fciv«twi«. Zak^i^*-nih le bđo 35 varonov ta sicer 30 vaffooov drv, hrastovih in cerovtii, tnetc^*Wih, bre« sklad, svež&h !oo vagon moja po 16. 4 vaconi tr* mov m«Tkantiknh, \t&o tesumh. 4/5, 7/9, 5 do 12 metrov po kus>ćevi noti fco vag-o« Suiak po 310 in t vagon desk. »mraka, parareknh, o&trorobth, očeljenih, motKe, od 19 cm naprrl, 13, 19. 25. 30, 40. 50 mm. fco vagon naklad&ln« postaji  (štajersko) po 540.
ZAGREB5KA BORZA.
1>«tIm.  Dunaj ft 011, Berlin  1^.60, Curih 10.95,   London   27755,   Newyork   5687,   P* Hi 22»^B, Pnisa 168.65, Milini VX>.5. INOZKMHKE BOORZE.
Curili: Beograd 9185, Dunaj 73.18, B^>^ lin 124.18. Milan 2744, London 25 »425, Ncwyork 51945, Parii 20.435, Pra^m 13.39.
stran z.
•SLOVENSKI    NAROD. «?ne 14. mare« 1928.
Ste*     62
Delo oblastne samouprave
Poročflo predsednflea dr. NatUčena na današnji seji ljubljanske
oblastne skvpičine.
LJubUana, 14. marca.
Ljubljanska oblast na skupSčina se ie da-res sestala k 6. plenarni seji svojega II. zć>sedanja. Za sejo je bilo med občinstvom prav malo zanimanja Ln galerija je bila skoraj prazna. Na dnevnem redu je bilo peročilo predsedniVa o dosedanjem poslovanju oblastfie samouprave. Za vlado ie bil prisoten veliki župan z. dr. Fran Vodo-pivec.
Oblastni predsednik dr. Marko Natlačen ie ob 10.15 dopoldne otvoril sejo ter po končanih formalnostih pričel takoj čitati svoj ekspoze, v katerem je .ned drugim omcnjal:                                               -—
Reducirani proračun.
Predsednik je nato obširno poročal o ti« nančnem položaja ljubljanske oblasti. Od oblastne skupštine za leto 1928 sprejeti proračun, ki je znašal 55,941.750 Din tzdat-kov in dohodkov, je finančni minister dne 28. januarja 1928 redaciral na 48.300.843 D, torej za 7,910.732 Din. Predsednik je nave-del posamezne postavke v proračunu, ki so bile ali crtane ali pa znižane. Trošarino na premog je finančno ministrstvo znižalo za 60 odstotkov. FinanČni minister tuđi ni do-pustil, da bi bile doklade na vina. uvožena is drugih krajev,  visje ka kor na domača.
Oblastne davke in takse pobirajo po ođ-reObi finančnega ministra in v smislu zakona državne davčne uprave. Pobiranje oblastne trošarine na vino in premog je na deželi pr^pušČeno organom finančne kontrole, w Ljubljani pa opravlja ta posel mestni doho-darstveni urad. Oblastno taks? na motorna vozila pobirajo davfm uradi. Davščino za noćni obisk javnih lokalpv pobirata v Ljubljani 2 kontrolna organa oblastnega odbora. Proti tihobipstvu opojnih pijač iz sosednih krajev so odrejene najstrožje mere in dolo-Šene visoke kazni.
Nameščenci oblastne samouprave
Ker se ie 23. februaria 1927 oblastna skupšč.na prvi-Č sestala, ima za seboj torej eno leto dela. Zaradi nezadostnih denarnih sredstev se delo ni moglo tako razvijati Jcakor bi bilo želeti. Tuđi uredba o službeni pragmatik! oblastnih nameščencev. spreje-ta 28. aprila 1927, se Se ni mo^la izvršiti« ker ni bHo dovolj denarja, temveč se je oblastni odbor moral zadovoljiti s honorarnim! uradni-ki in nastavljenci. Se Ie s 1. apiilom t. 1. preidejo v kompetenco oblast-nega odbora vsi določeni posli, zato ie bilo sedaj mogoče definitivno nastaviti potrebno število uradništva, poduradništva in slug. Predsednik ie nato prečiral imena uradni-Jcov, strokovnjakov, poduradn.kov in na-stavljencev, ki iih je oblastni odSor name-stil. Predsednik je pri tem cmenjal, da je bil naval prosilcev za razp sana službena nesta naravnost ogromen, kar kaže na tež-ke socialne razmere. Pri nameščeniu oblast-itega osobja je oblastni odbor vztrajal pri načelu, da se morejo nastaviti te tak! 'judje, kl bodo sposobni izvesti organizacijo ob-lastnih uradov
Uradni prostori — Razširjenje Kranjske hranilnice,
Oblasrni odbor se je imel dalje boriti £lede izbiie svoj;h uradnih prostorov. Stari dežeini dvorec je zaseden po univerzi. Zato ie bil odbor primoran iskati drugje pri-mernih prostorov ln se ie odloćll za nakup Auerspergove palače na Valvazorievem trgu. Do končnoveljavne pogodbe še ni prišlo, ker spada palača v fideikomis in ie treba zato izpolniti razna zakonita določila. Kupnina je dogovorjena na 800.000 Din.
V prvem nadstropju palače prićne Že Jutri 15. t m. poslovati gradbeni oddelek oblastnega odbora, ki prevzame v sporazumu z gradbeno direkcijo vsa agende, pre-puščene   oblastni   samoupravi.
Predsednik ie nato zavrnil očitke, da Je otlastni odbor odpovedal v Auerspergovi palači stanovanja privatnim strankam. Iz-seliti se bo morala samo ena stranka. V palači so bili doslej uradi okrožnega ura-da za agrarno reformo, ki se preseli sedaj v prostore gra-dbene direkcije. Da se po-skrbi še za druge oblastne urade zadostno število uradnih prostorov, se je oblastni odbor odtočil, da dvlsne hlšo Kranjske hranitnice, sedanjega oblastnega denarneca zavoda, še za eno nadstropje in da se h Kranjski hranilnici prizida na južni strani še novo poslopje. Nacrt bo kmalu dovrši! odličen slovenski arhitekt. UpatI ie. da bo II nadstropje dograjeno že letošnio jesen, a prizidek prihodnjo jesen tako, da bo drugo leto imela že tuđi oblastna skupščina lastno dvorano za svoje seje.
Predsednik je nato navedel Imena čla-ik>v odbora Kranrske hranilnice. Za pred-sednika je b'l imenovan g. Ivan A v s e n e k, za ravnatelja hranilnice pa g. dr. Mirko B o ž 1 č, dosedanji tajnik Zzrdružtie gospodarske banke. V odboru so po večini Čiani SLS, dalje 1 radikal (dr. VI. Ravnihar) hi 1 Nemec (dr. Fric Lukman).
Pobiranje in donos oblastnih davščin.
Celokupui dono* r*«h daršein. ki so do-tpele t bli-eajnn oMastne?« odbora, trniS« v letu 1928. đo 10. marca 2 926.877 Din. Mnogi trgovci in gost fin ičarji, ki pa imnjo plakati visoke doklade, pa so zaprosili da jih pla-čajo v treh ali veŠ obrokih. AJco bi se vse davnine takoj plaćale, bi imeli v blagajni ie okrog 4 milijone V ietrtietnih obrokih plačljiva oblastna taksa na motorna vozila se je priSela ■ 1- marcem t. 1. redno pobirati, ker »e je uvedla nova kontrola vsch vozil, ki se nahajajo v ljubljanski oblasti. V?a vozila v državi §<* morajo sedaj registrirati po oblasteh. Davčne oblasti ie nišo
oblastnemn odboru preođkaaale SSodstotDe doklade na dobiSek, ki ga doMlejo drn&e, podvržene   javnemu   polaganju   racunov.
Oblastne elektrane«
Aktivna Je edino elektranu ob Završnici na Oorenjskem, kj je bila zgrajena ie pred vojno L 1914. Nje omrežje obeeg* 146 km in se bodo ▼ kratkem epradil* še trije dalj-novodi, tako da bo vsa Gorenjeka preskrb-ljena z električnim tokom. Oblastni odbor upravlja dalje elektranu* v Boh. Beli in v Za?ra<lcu. ki pa je moćno pasivna. Rončno sodeluje oblastni odbor pri obnovi vsled povodenjftke katastrofe poruSene elektrarn# v 2ireh. Obnovitvena dela ugodno napredn-jejo, tako da bo koncem tega meseca Hek trarna lopet v obratu Aktivna Hektrama ▼ Zavrsniri krije pred vsem deficit elektrarne v Boh inju. zgrajene med vojno od vojaike uprave Deficit znala do 80.000 Din Oblastni odbor se bavi z vpraSanjem elektrifikacije ćele Gorenjske. Izdelani so fe obsirni nacrti Nekatera podjetja, zlasti Vevfe. za zahtevajo za sebe rodne pravice ob Savi Upati je. da se bo spor poravnal mirno in da bodo složno vsi interesi rani faktorji so-delovali  pri  tem  delu.
Nadzorstvo nad občinami.
Od  1.  funija   1927  fe oblastni  odbor za ?e1   trvrSevati   nadrorovalno   in   disciplinska oblast nad občinami   Občinski  referat  je lani dobil 740 gpisor, letos Že 877     Spisi se vefinoma  nana^ajo na  občinske    proračune V tem &su je bilo tzvrSenib  IO revizij   Vse ogromno delo  v  teb   devetih  mesecih  |e  tz-vr5»1   samo   en   nradnik    Kajre^   dela   dajo fjrora^uni.   ki   se   morajo   nredlofiti   finanS nema  ministru  v  konPno odobrenje.
OVrajni zastooi
Oblastni ocH>or proučuie vpraSanje okraj» nih zastopov, katerih šestava ne odgovarja već današnjemu demokratskemu pojmova« nju. ker temelji njihov volihii red na i«* teresnem za^topstvu Zato ho potreba^ da se zakon o o-krajnih zastop'-h novelira,
Kmet*iske ustanove.
Ohlastni odbor je razpisal tri mesta za ura cinike kmetijske stroke in )ib oddai pro silcem z univerzitetno izobrazbo. Posle sre« skih ekonom ov ho prevzel do konca mese* ca. Po naredhi mmistrstva za kmerijstvo je moTflJ prevzeti vse posle agrarnih operacij in je stopi! tozadevno v dogovor tuđi z ma« riborskim ohlastnitn odfoorom Nacrt nove oblastne u-redbe o agrarnih operacijah je te izdelan in bo predložen ob'.astni skupštini. Uredba ie se«tavliena v sporazumu z mari« borskim oblastnfm odborom Po^H agram'h operacij »o bili preneSeni na oblastni od* bor s 1    ianuarjem t   I
Deželno pose^tvo M«ils Loka je oblastni odbor prevze! 9 t. m Državno podkovsko solo v Ljubljani, ki ie nameniena ljublian* ski in mariborski oblasti, je prevzel 3 t m.. državno ribogoisko postajo v Br>h:tiiski Bi« strci, k; se bo odslei fmenovala R?bje va* li§če, pa 5 febniarja Do konca *et?a mrse* ca bo prevzel oblastni odbor od dri<ive 5e žrebdarno na Selu, Stiri trtnice in dreves« niče, kmetilsko solo ni Grmu. mlekarsko šok> v Skofji Loki. Po rnform«ciiah pred* sednfka bo mmistrstvo trgovin« izdalo ti?di sklep. da se ima tudt ffosnodinftka sofa Mlat dika v Ljubljani izroditi v upravo oblast* nega odbora,
Oblastni odbor ** Sr m od-ločil, aH naj s« uredi pTesikrba umobolnih za ljubi iansko oblast posebej alt ' mariborsko okupaj. Vendar pa bo oblastni odbor zgrad"1 na Studencu novo hi^o s kapelo za sestre strežnice. Hiša bo potrebna v vsakem slu* čaju, ker namerava oblastni odbor umobo!* nico na Studencu pozneje uporabljati kot hiramico.
Bolnico na Golnlku ie oblastni odbor prevzd s 1. oktobrom 1927 m s 1. januar« jem zniža oskrbnmo v njem za III razred na 75 D;n d-nevno R^^^e preuredbe v tem zavodu se bodo izvršile, ko bo oblastni odbor najel v to svrho potrebno tnvesti* cijsko posojilo.
Ceste in mostovi*
Z jutrišnjim dnem prevzame dei poslov. kl jih je dosedaj vodila gradbena direkcija, gradbeni oddelek oblastnega odbora. Izde-lan je na?rt, kako i/Arrliti gradnjo mnogih mostov in čest in kako popraviti slabe ceste ter jih preurediti za javni promet. Gradbeni program je izdelan za dobo ve? let in bo zahteval   kredit  v  znesku   100.000   Din.
Važno je vpraSanie ureditve cestarske službe. Izboljšnti bo treba cestarjem plac«, da bodo mogli vrSiti svojo slulbo. fttevilo cestarjev je potreba zvišatf od 290 vsaj na B50. Mnogo starih, za službo nesposobnih cestarjev bo že 31. marra t 1. upokojenih in jih prevznme država. Okrajni cestni odbori imajo Se od 1. 1920 tirjati od države nad 13 milijonov Din. kakor je to ugotovila financ-na delegacija. Na pristojnem mestu v Beo-gradn je dobil predsebnik obljubo odnosno zagotovilo, da se bo ta tirjatev cestnih okrajnih odborov izplacala v obliki državnih bonov, ko se bo realiziralo državno po-sojilo.
Stanoranjska akdfa.
Oblastna skupni na je 28. aprila 1927 na-rc-čila oblastnemu odboru, naj prouči vpra-šar.je ontrljenja stanovanjske bede. Toza-devna pfsmena anketa ie izkazala. da je v ljubljanski oblasti potrebnih naimanj 2500 stanovanj in sicer največ v industrijskih krajh. Sicer so posamezne občine, zlasti Lnibljana in Trbovlje. veliko zidale, ven-dar pa to še ne zadošča. radi česar pred-(aga oblastni odbor uredbo o po spe Ševa nju zidanja stanovan-skih hi§. Svole porofiilo !e predsednik dr Natlačen zakllučil ob 11.45 dopoldne.
Zdravstvo.
S 1. oktobrom 1927 je prevrel oblastni ođbpr   vse zdravstvene zavode in okrožne
V nedeljo wsi na                                -
veliki sfaod KDK v Lfubljani
Naša voditelja                  1    , .                                       /w
S%€tozar Prib:ćev£ć   in   Stepan Radfć
nam bosta poročala o odločilni borbi za enakopravnost in poštenje v državi.
zdravnike in vodi tozadevne posle na račun države od 1. marca 1928. Zdravmki v bol-nlcah ne bodo imeli več uradniškega zna-čsia, omocočena pa jlm bosta stahnost in poko-inrna. S 1. aprilom se bosta umobolnica na Studencu s svojim priveskom v hi-ralnici sv. Jožefa v Ljubljani ter hiralnica v Mengiu Izloćili iz uprave splošne bolnice v Ljubljani.
Humanitarni zavodL
Dne 7. januar ja 1928. je prevzel oblast* ni odbor od ministrstva za socijalno politiko Decji dom II. in gluhonemnico v Ljub* Ijani ter Dom slepih v Koče /ju. Glede do» ma slepih v Kočevju, v katerem je 24 sle* pih otrok, nekaj vojnih slepih invalidov in drugih odraslih slepih, razmišlja ohlastni txfbor, da bi se ta ravod pretnestH v Ljub* Ijano ali v njeno blizino ter primerno pre* uredil E>ečji dom I. je v žalostnem stanju i© je nameščen v nezadostnih prostorih 5entpeterske vojašnree. D^čji dom II. je na* meSčen v paviljonu v Streliški ulici ter so v njem otroci v šolskodobni starostu Tuđi ta dom }e pretesen. S prihodujim šolskim letom namerava oblasrni odbor premestiti šolske otroke rr. tegfa doma v Marijanišče in druge slične zavode, v njem pa nas ta* niti deco fcz Doma I. Uvedel bo tuđi akcijo, da se bodo oddijali otroci v vzgojo kmet* skim druži nam.
Podpore za pasivne krajc.
Od ministrstva za socijalno politiko je oblastni odbor prejel 200.000 Din podpore za pomoč prebivalstvu. prizadetermi od elementarnih nezgod Kei ie bila ta pomoč ne-zsdostna, }e oblastni odbor dovolil y to svrho §e iz svojega 150.000 Dn. Nakupil je 29 vagonov koruze. ki se je oddajala potrebnim po 1^0 Din. Ker se ie kasneje ugo-tcvilo, da ie bilo pri razdelttvi prezrtih ze-1o mnogo občin, ki so bile istotako prizadete
od ele.Tientarnm nezsod, je naknadno do-volil še 100.000 Din in se je za ta znesek nakupila koruza, ki se bo v nafkraiš^m Času izdala po polovični cenl. Po sklepu mi-n strskeza s^eta na pretekli nedeliski seji bo država dala za pasivne kraie v Sloveniji 1,500.000 Din, s cimer je bila zvišana prvotno določena svota za ljubljansko oblast v visini 500.000 Din.
Predlogi in interpelacije*
Nato je predsednik odkazal pristojnim odsekom razne predlože posla ncev in oblastnega odbora, med niimi uredbo o agrarnih operacijah, o samoupravni zdravsiveni službi v ljubljanski oblasti, o zdravil ščih v ljubljanski oblasti, o ustanovitvi zaklada za zgradbo *nalih stanovanj ter predio«, da se do voli ljubljanski mestni občini oaietje po-sciila 6 milijonov Din za zsradbo malih stanovanj.
Posl. dr. Dinko Puc in tovariši so vlo-žili ua preiJse<inika oblastnega odbora in-t^rpelarijo, v kateri zahtevajo pojasnila, aii je res, da so bile stran kam, vecinoma ura<iniškim ro<ibinam, ki stanujejo ▼ hitali Kranjske branilnice. povišane najemnine kar za KMI odstotkov in še t*č, Pre<ise<lnik je \z-javil, da bo na interpelacijo odgovoril ua prihodnji seji.
Posl. Ivao T a v I a r in tovariši so in-terpelirali predse<lnika, zakaj je bila objavljena oblastna uredba o zgradbi malih sta-uovanj v >Sloven<"u<, 5e predno so bili o njej obveščeni člani oblastne skupSčine, kar vsekakor pomenja omalovaževanje skupoći ne. Pred?e<inik je iz ja vi 1, da se je to zgodilo brez njegove vednosti in da bo v bodoce preprečil eventualno ponovitev.
S tem je bil današnji dnevni red iz?r-pan in predsednik je ob 12.30 sojo zaključit, jutri bodo zborovali odseki, v petek pa se zopet   nestane  plenum.
Pisane zgodbe iz n iših krajev
Dve senzaciji v Osijeku. — Aeroplana iz Pariza dospela v Zagreb. — Senzacijonalna aretacija po desetih letih- — Tragičen sestanek v sobi. — Samomor beograjskega bankirja.
Prebivalce Osijeka vznLmir ata dva isenzac.ionama dogoaka. Prvi je ^pi.on-^ka afera v Osijeku, drugi pa zagonetna usoda nekoga osi.e^kega trgovca. Horočali smo že, da je osiješka policija aretirala nekoga Pavša in nekega Tur -Cara, ki sta oumljena špionaže proti naši državi. Preiskava proti osumljen-cema se še nadaljuje. Ražen teh dveh je pol čija aretirala se neko tretjo ose-ix>, ki e baje v zvezi s Spijonoma, ven-dar policija ni dala o aretaciji nobene-ga poroč.la in se niti ne ve kdo je trttja oseba Ve se Ie to, da sedi dotični osum-Ijenec v zaporu osiješkega sodišča v okovih. Preiskava bo v najkTajšem času končana. Zdi se, da gre za obsežno ^p jon5ko afero, v katero so zapleteni razni osiješki veljaki. Pred dnevi je iz Osijeka nenadoma izginil trgovec z lesom Radoslav Schvvab. Njegov odhod je v zvezi z velikimi poslovnim! težko-čami, ki jih je imel zadn:e čaše. Časopisi poročaio, da je trgovec kupil od neke osiješke industrijske rvrdke 5 vagonov lesa in dal za garancijo vložno knjižico neke ga zagrebškega denamega zavoda na 20 tisoČ Din. Tvrdka je hotela knjižico vnovčiti in tedaj so ugotovili, da je knjižica ponarejena. Podjetje navzlic temu ni trgovca naznanilo poli-cii, ker je Schwab hotel izvršiti samo-mor. k«r je nk?ova soproga v zadnjem trenutku prepreči!a. Istega dtae je trgovec izginM iz Osijeka in o njem ni duha ne sluha.
♦     >■'■■   ■'■■ .. '
Včeraj sta na zagrebSkem letalšču Borongaju pristala z dvema avior.oma pilota Bajdak in Striževskn. V Zagreb sta dospela po zelo nevarnem letu iz Pariza. V Italiji sta morala pilota pristati v Padovi zaradi neugodnega vremena. V nedeljo sta startala za polet v Zagreb. Takoj po startu je pa zaedo močno deževati in gosta megla je ob-dala ietati. Začelo je tuđi snežiti m pilota sta bila primorana pristati v Gorici. Direktor zagrebškega tetališca je že brzojavi! družbi »Aeroput« v Beogradu, naj pozove letalca, da se napotita iz Gorice naravnost v Beograd. 'Preden se te pa družba odločila za to pot, sta pilota startala v Gorici in srečno dospela v Zagreb. Pilota sta se dvignila v Gorici v torek ob petih popoldne. Nale-tela sta na zelo slabe vremenske prilike. Megla je segala do 300 m visoko in sta morala leteti vso pot nad oblaki ter sta zato ve&ra* izgrešila smer. Polet je bii zelo nevaren in Ie spretnosti m drznosti obeh pilotov se je zahvaliti, da je srečno kcnčal. Kalrih 20 km od Zagreba sta letalca zašia v najgostejšo meglo in sta popolnoma izgubila orien-tacijo. LeteČ nad oMaki sta iskala svetio točko na obzorju. Končno se je pred njima raztrgal o^laV in letalca sla dobila pravo smer ter ob mraku pristala srečno na IctalHču pri Zagrebu. Nova aviona sta kakor prejSnja dva tipa Potez 29 in ima ta ražen sedežev za mehanika in pilota še 5 sedežev za potni-ke. Pilota Bajdak in Striževsk* odletita
danes popoldne z novima letaloma iz Zagreba v Beograd.
Jeseni 1. 1917 j-t- izbruh^il v Toplici upor srbskega pre, ivalstva proti avstrij skim, bolgarskim im nemškim četam. Glavna voditelja uportiikov sta .M'a Ko sta Pečanec in Košta Vojinovič. Ko so nedavno obhajali v Prokuplju 10-ietn co upora v Topliji in junaške smrti vojvode Vojinovića, je neki be^gra^ki 1 st obiavil tuđi pismo, k»i ga je Vojinovlć naMovil na poveljnika avstro-o^rskt ga orožniškega bataljona Milana Geroča. V p:smu je Vojinovič sporočil poveljni-ku. da se živ nikćar ne bo udal in ga tuđi prosi!, naj prizanese nedo'žnemu prelMvaTstvii, ki ni krivo upora. Na pad-lagi tega pisma so oblasti začele poiz-vedovati po Geroču. Preiskavo je oblast vodila popolnoma tajno: Ugotovili so, da je Milan Geroč identičen z jugoslo-venskim orožniškem podpolkovnikom, bivšim pomočnikom komandanta crož-niškega polka v Beogradu Milanom Go-ročem. Stevilne priče so izpovedale, da je Geroč kot bivši avstrijski oficir tr-pinčil srbsko prebiva!stvo. Nekateri so ga tuđi prepoznali po fotografiji. Polici a je zato Geroča aretirala. Nadaljna preiskava bo sele ugotovila, v kol ko se je Geroč pregrešil nad srbskim prebi-valstvom za časa ^'upacije.
Po sremskih stih se Ie redko do* godi kaka senzacija. Jedro vseh raz» burljivih dogodkov so navadno kaki ljubezenski zapletljaji ali nesrečna Ijubezen. Vedno igra ta ali ona strast C'avno vlo^o. Iz tega nastanejo tragični in krvavi dogodki. Iz Vinkovcev poro* čajo, da se je te dni v Vinkovškem Ba* novcu oderala tragediia dveh mladih življenj, pri Čemer je mladenič žalost« no končal, dekle se pa bori v bolnici s smrtjo. 191etni Andrija Harfman je imel ljubavno razmerje s 16sletno služ* kinjo Elizabeto Lang. Harfman je po* vab?! i7volienko v svojo sobo. Kaj se je med njima odigralo, Še ni popolno* ma pojašnjeno, ker težko ranjene Eli* zabete nišo mogli v bolnici zasHšati. Sosedje so s«mo nenadoma začuli iz sobe obunne klice na pomoč in ko so vdrli v sobo, so našli mladenko na tleh v mTaki krvi. Harfman je nanio ustre* Hl dvakrat in jo nato še dvakrat žabo« del z nožem. Zbežal je iz sobe in si zadal z nožem tcžko rano v trebuh in se nato še obesil na gredi nekega ko* zolca. Komisiji je mogla samo ugoto« viti njegov smrt. Drugi primer izbruha slavonske strasti se je dogodil te dni v selu Grku pri Sidu. V tej vaši so bla* goslavliali nove zvonove za pravoslav* no cerkev. Zvečer so seljaki priredili v vaški gostilni domačo veselico, ka» mor je prišel tuđi seljak Milovan Gr* bič. Obesil je svoj kožuh na obešalo v gostilni. Mimo je priSel seliak Milan Mijašinovič in zadel ob kožuh, da je padel na tla. Grbič se je razburil in vrgel MijaSinoviču kozarec v obraz.. Ta ga je takoj napadel in nastal je med njima pretep. Gostilničar ju je vrgel
iz gostilne. Na cesti se je pretep nada« ljcval in prišli so na pomoć še tovariši obeh. Konce je bil ta, da je Mijašmo* vič udaril Grbica po glavi z nekim to« pim predmetom tako moćno, da se je Grbič ztjruciil mrtev na tla, Mijašinu« vič se je sam javil orožnikom.
Po scnzacijonalncm samomoru dveh bankirjev v Beogradu se je včeraj |>o mestu bliskoma raznesla vest, da se je usmrtil tuđi lastnik beograjskega hote* la Eremitage Rus Nikola Hapo. Ziu« traj, preden je prišel v hotel, si je ku» pil vrvico. V hotel je vstopil popolno« ma neopaženo in se skril v separe. Tam je stopil na stol in privezal vrvico 2 m visoko ter se obesil. V nekaj minutah je bi] mrtcv. Obcšenega ga je našel natakar, ki je takoj poklical rešilno postajo, pa je bilo žc prepo/no. Ho* telir je zapustil več poslovilnih pisem, kjer je pojasnil, kaj ea je gnalo v smrt. NTicgovo podjetir ni uspavalo in je Rus tieal v velikih đoJgovih.
žBetezmca
KOLEDAR.
Danes:   Sreda,   14    marca   1928;   katt>li»
čani: Matilda; pravoslavni:   1   marca.
Jutri:   Cetrtck,   15.   marca   1938;   katoli*
čani: Longin; pravoslavni: 2   marca. Veli* slav.
DANAŠNJE  PR1RED1T\TE
Drama: «Cyrano de Bcrgcrac*. DEŽURNE  LEKARNE. Danes:  B >hinc,   Rimska  cesta;   Lcvstel^ Resljcva cesta.
Prosveta
Gtiidutivki list Sarodnega gJedaJišča V Ljubljani. Izšla je 11 štcvJka aGledaiiške* g.* 1*^,1«.», Ki ^riuaša sledećo vsebinu. Dr. iiurjan: Na potih nove češke drame; Ciril Dcbcvec je prcvcdel ćlanek Jana Bartola: Problemi moderne^a gledališća Anton Ham latka prujbčuje L'ogiede na praško čciko glasbeno sezono. Ta štcvilka «(Jleduliškega iista» prinaša tuđi zadnji prizor iz Rostan* dovega Cyrana v presudu Otuna Županči» ča. Za njjm je uvrščen spis iz Amerike, Osip Šest je napisal k zopetni vprizoritvi Cvrana: Junak — poct — Nosan. Številko pa zaključuje drohiž, katerc^ja je sestavil g. Fran Lipah. Abonenti dobijo številko po po^ti, sicer pa stane po^amezna številKa 4.— Din ter se dobiva pri gledališki bU# gijni in pri biljeterjih. I prava opozarja, di ima razven prve številke v^e ostale na zaragi.
«Fidelio». Jutri se poje v ljubljanski operi za abonente reda B Bcethovnova ope« ra Fidelio v običajni za^edbi. Med 111. in IV. slrko se izvaja Becthovn<rva ouvertura Leonora. Opero dirigira in režira ravnatelj g. Polić.
«Lady X.» je naslov prihod nje opc*et# re novitete, ki se vprizori v ljubljanski opc* ri. *Lady X.» je ena najnovejžih dunajskih operet; njena prva vprizoritev je bila djiO 17. novembra 1927 v dunajskem Ap->loth;# atru. l^luzikal^ta stran je delo enej»a zu&* nre it'h s;»d bn h modern.h k^-i.-pKini^f jv, ki se skriva pod imenom George Edvards. Ncmški libreto pa je napisal dr. Ludv^sj Herzer. Opereta je zelo efektna, v orkestru so uporabljeni tuđi saksofoni. Več o delu, ki priđe pnhodiiji teden na oder v kratkem.
V petek 16. marca gostuje/o čiani ŠentJakobskeoa gleđatiske odra v Ijubljan* ski drern.i z Lojz Krai^herjevo tridejansko dramo «$ko!jka». Vstopnice se dobe pri blagajni Narod-nega glcdališ-ča. Obeinstvo vabimo, da si ogleda to velezanimivo dru* mo.
«r/p"ra v pradu* na sokolskem odru v Škofji Loki. V nedeljo, 18. marca gostujo Sentjakt^bski gledališki oder v Skofji Loki z izborno tridejansko komedijo «Igra v gradu», ki je dosegla pri vseh dosedanjih prctlstavah velik uspeh. VTprizorjena je bila do sedaj že devetkrat, tako da bo šla ▼ Skofji Loki že desetič preko odra, Občin* stvo se je izredno zabavalo in upamo, da bo tuđi sedaj dosegla enak uspeh. — Pose* tite predstavo!
Švntjakobski gledatiški oder ponavlja v »oboto 17. marca in ponedeljek 19. marca izvrstno burko «Pred poroko*. Igra je do* segla pri vseh štirih predstavah krasen uspeh. Občmstvo se je nasrnejalo prav od srca. Vse štiri predstave s« bile skoro po# polnoma razprodane. N'stopnice so v pred* prodaji v trgovini g. Petra Sterka, nasl. Mi* loš karničnik na Starem trgu. Posetnike vabimo, da si kupijo vstopnice že v pred* prodaji.
Go?pa Iranka Segr« - Hrastora, ki bo koncertirala v petok dne 16 t m. v Fil-harmonični dvorani, je bila preje ufenka Glasbene Matice Tu je absolvirala tuđi svoje Studije. Nato je obi^kovala Battkejev« pevske leiaje ter pozneje pouče vala petie in glasbeno • teoretične prerimete na ljubljanski Glasbrni Matin Ze takrat je bila aplušno znana po svojem izr*»<1no lepem sopranu. Za časa bivanja oa Madžarskem, kjer je poro?ena, ?e je izpopolnila v koncertnem pptju ter prireja p^laj prav pf>?osto koncerte v raznih krnjih. Po daljSem pre«lf»d-ku bo njen prvi zopetni nastop v Ljubljani v petek \anj prav posebno oporarjamo nt-So koncertno in drugo obeinstvo. Na spore-du so pesmi CiriPKd, VVolfa in dr Kaij»f»rja, dalje treh madžarskih avtorjev la tem CiO-dart in Massenet in k «klepu slovenski kom-ponisti AdamiJ. ^kerjnnc, Lajovic. Pre<ipro-daja vstopnic v Mati?ni knjigami Koncert se lačne to^no ob 8. zvecer
Ali s^ se re namri'i na
.PONEDELJEK"?
m.
Stev   fi2
SLOVENSKI   NAfcbfc dne 14. m«rcm 19M.
Strmo 1
Dnevne vesti.
—  Nota imenovanja pri eblastnem edb*-
rn. Pri oblastnem odboru ljubljanske oblasti so imenovani za koneeptnega praktikanta pravnik Joža Likovič, za strokovne referente inž. Fra ne Rueb in inž. Josip Poren-ta, oba pri gradbeni direkciji t Ljubljani, dalje inž. Hugo Fink, doslej pripravnik pri gradbeni sekciji v Kranju in koneno inž. Anton Matek; za kmetijska strokovnjaka inž. Hvastja in inž Erik Eiselt. Kot gradbeni tehniki so bili na novo nastavljen: Ivan Sita r, Venčeslav Vrhovec, Josip Marinšek, Ci-ril Stanič in Jože Šenk. Za pisamiške urad-Dike »o imenovani: Josip Golar, Anton Zora in Ivan Kermavner, za pisarniškega praktikanta Janko Lenček, a za poduradnika Ivan PavloTiČ in Drago CerniČ. Imenovani so bili doslej po veČini v državni službi pri veli kem županu ali pri podrejenih oblasteh.
—    Iz   prosvetne   službe.  Za   kustosa   Na-rodnega   muzeja   v   Ljubljani    je  imenovan profesor   učiteljišča      v   Ljubljani   dr.   Fran Kos
—   Naši   delegati  na razorožitreni  konte-renci. Na  razorožitveni  konlerenci v Ženevi bodo zašto pali  našo državo dr   Laza  Marko-vić, naš stalni delegat pri  Društvu    narodov g.  Fotić in goneral  Nenadović.
__   Iz  diplomatske  službe.     Za  arhivarja
pri našem poslanistvu v Trstu je imenovan dosedanji kontraktualni uradnik istega poslanstva Dragotin Ukmar.
—   V   oaie  državijanstro  so  sprejeti  do* sedanja ČeŠkoslovaška  državljana   Franc  Lu-kež,   dnevničar  železniske  direkcije  v   Ljub luini   in   Alojzija   Jilemnieka,     služkinja     iz Podbrežja  pri   Mariboru ter  dosedanja  itali-janska  državljanka Jožica  Mozetič, učiteljica iz Birčne vaši.
—   Odobrene licitarijfe. Ministrstvo javnih del je odobrilo več licitacij, med njimi tuđi iicitacijo  za   tlakovanje   ulic  na  Rakeku.  To delo je  prevzel  ing.   Franjo Tavčar za  1  mi-lijon 900.657 46  Din.
—   Odhođ   dr   Uhlira.   V   ponedeljek  do-poldne  je  odpotoval   iz  Beograda    v   Prago predsednik češkoslovaške delegacije za me«1 parlamentarno  unijo  poslanec dr.   Uhlif.     V Beogradu se je mudil 10 dni in je z našimi poslanci določil   program delovanja  ruedpar-lamentarne  unije obeh  držav   Sklenjeno J3 bilo,   da   prispe   češkoslovaška   delegacija   v Jugoslavijo   v   drugi   polovici   maja,   med   22. in 25.  Iz  Beograda odpotujejo češkosiovaški ]>arlamentarci   preko Sarajeva  in  Mostarja  v Dubrovnik, kjer se bo vršila  plenarna  kon-ferenca.   Po   konferenci   bi   napravili   par'a-mentarci   oboh   držav   9   parnikom   izlet   ob dalmatinski  obali
—   Meriirin-ka   statistika.   Mini9trstvo  na-rednega   »iravja   je   izdalo   nov   pravilnik   o zb i ran ju podatkov glede medicinske statisti ke.   Centralni   higijenski   zavod   mora   takt;j pripraviti   vse   potrebno,  da   se  bodo  mogle tioloebe pravilnika uveljavljati že od 1. apri la.   Po   tem   pravilniku   bodo   morale  zdravstvene   oblasti   zbirati   podatke   o     rojstvih smrtnih   slučajih,   poroknh,   številu   bolnikov po  bolnk-ah. o  delovanju  bolni«   in  splob  o vseh    higijenskih    poiavih    med     ljudstvom. Podatki  se bodo atekali v centralni higijenski zavod v Beogradu.  Vse bolnice državne, javne   in   privatne   bodo   morale   najpozneje 10   vsakega   mese«*a   posiljati   poročila  o  sta-uju  bolnikov  v  prejšaiem  mesecu neposredno  renfralnemu   higijenskemu   zavadu.     Isto vA]ja   tuđi   za   vse  druge  zdravstvene     ustati ore
—   Naša opera gostuje  na Dunaju?    Ka-kor Čujemo, se uprava našega gledališča po-gaja  z dunajsko  Volksopero  v  sviho  gostovanja naše  opere na   Dunaju.   Pogajanja do-sednj še nišo zaključena, so pa v polnem te-ku.    V   slučaju,   da   pogajanja   u spo,   nastopi naš operni  ansambl  v dveh  predstavah.   Ena od teh bi bila ^Zaljubljen v tri oranže<.
—   Modnarođni  civilni  tračni  promet in Jugoslavija. Centralno letališee vseh zračnih pro£ v naši  državi je začasno v Zemunu in je  last   mednarodne   družbe  za   zračni     promet.     Beograd   ima   torej     direktno    zračno zvezo   z   Buknresto,    Budimpešto,    Sofijo    in Carigradom. Zdaj se deluje na to, da bi do-bil   tuđi   Zagreb   direktno   zračno   zvezo     z omonjenimi   mesti.  Poleg tega  naj  bi  dobil Zagreb tuđi  zračno zvezo z Dunajem, / Tr-slom,   Rimom,   Milanom   in   Padovo.     Glede zračnih zvez z Italijo bo treba  še  poČakati, da   se   odstranijo   razne   orire,   pa5   pa   dobi Zagreb še letos direktno zračno zvezo z Dunajem.   Civilna   avijatika   se   torej   tuđi   pri nas u?pe5no razvija in znto h\ bi bilo žoleti. da dobi Ljubljana čim prej letalisče, za kate-ro   se zavzema   naš  asrilni   Aeroklub.  Kakor smo   informirani,  sta   m^stna   občina   in   ob-fostni  odbor  v nnčelu  že  pristala  na  to.   da podpreta  akcijo  Aerokluba  za zerrnditev  modernoga letnlišca.  Upajmo, da nacrt ne ostane  samo  na   papirju.
—   Za  mrtvoga  prosrlašen.  Okrožno sodi-sce v Celju je uvedio poslopanje, da ae proglasi   za   mrt veća   nosestnik   v   Zgornjf   Koprivnici   Japoz    Drofenik,   Irf   je   od5*»1   letn 1003 v   Ameriko,  od  koder že  od  1.  1909 ni o  njem   nobonili   vp?ti.
—   VIII.  oreraniiirara prodaja kož dirjih 7iYa!i se vrši  dne 20. t. m. na velesejmu v Ljubljani.   Poleg  domačih   interesentov   kup-rev se je prijavilo tuđi veČje število inozem-skih   veletvrdk,   ki   bo<1o   kot   kupci  so<lelo-vale na dražbi. Ćim več blaga 6e bo zbralo, tem   višje  cene  se  bo  dalo  doseči.  Zato nnj vsi posestniki dobro sušenih  in neustrojenih 1-ož   iste   pošljejo   najpozneje   do   18.   t.   m. tia velesejem v Ljubljani v komisijo.
—   Špecijelna  avtomobH«ka   razstava    na lrtosnjem  velesejmti  ▼  Ljubljani.  V okvirju letošnjega   velesejma     v     Ljubljani   priredi udruženje slovenskih avtomobilskih trgovcev specijelno  raz?tavo.   ki   bo  obsegala  vse moderne   avtomobile,    motorna   kolesa    in   ves niaterijal,  ki  je  v zvezi  z    avtomobilizmora. Izgleda, da bo razstava zelo impozantna, Baj bo obsegala velik izložbeni paviljon 8 površino skoro 1000 m2   Pozivamo vse trgovce te brnnže,   ki  se  še  nišo  prijavili  za   udeležbo, da  nemudoma  stopijo v stile s  imenovanim udruženjem,   ker   prostora  že    primanjkuje. Zanimivo je še dejstvo, da se upošleva ljub-
ljanski Telesejem kot avtomobilska razstava tuđi ▼ inozemstvo, vsaj madnarodna sveza avtomobilskih konetrukterjev s sedelem v Parizu priporoča vsem svojim {lanom ude težbo. Kupcu avtomobila ali motornega kolesa se bo nudila najlepža revija najmo-dernejSih  fabrikatov.
—   Ameriski iiletniki nm naiem Jadrana Te dni  prispe v GruŽ velika luksuzna jahta >Princ  Orlove,  s  katero  se   pripelje    večja skupina ameriških letoviščarjev.
—  2etoiniea Rogatee — KrapiuL Promet no  ministretvo  je  obveŠčeno,    da    se bliža gradnja  nove  Železniške   proge  Rogatec   — Krapina kon«u in da bo promet na tej progi otvorjen  že začetkom  decembra   Nova   pro ga   bo  omogoČila  direktno zvezo   Zagreba   t Mariborom in Gradcem ter bo skrajšala voz njo do Dunaja za več ur.
—   Hujskanje  in foliranje  Hrratov.  Bei> grajsko >Vreme«  poroda v vČerajSnji stevil-ki  na  prvi  strani o aretaciji bivšega   povelj nika  orožniškega  bataljona v  Beogradu  Mi lana Geroča, ki je obtožen, da je kot koman dant kazenske ekspedicije v topliškem okra ju mučil in pobila 1 Srbe   Geroč sedi zdaj * beograjskem   preiskovnlnem   zaporu   in   pre-iskava bo pokazala, v koliko ««o obtožbe ute meljene    ZnaČilno  je  pa   za   mentaliteto  gotove  beograjske  gospode,   da   »Vreme«     iz reČno naglaša, da je GeroČ e<len onih Hrva-tov,  ki  so  Srbe žive  dril    GeroS  v  resnioi sploh ni Hrvat,  marveč Madžar, kar je raz vidno  že   iz  njegovega   priimka.   Beograjski listi  bi si pač lahko prihranili tako neokus no   in   neumestno   izzivanje   Hrvatov.
—   Vreme.  V  nekaterih  krajih  države se je zadnji Čas baromefer znatno dvignil. naj-višje v Bosni in   Dalmaciji  (za  7 mm), naj manj se je dvignil v zadnjih 24 urah v Sloveniji, a danpp zjutraj je padel za 4 mm   Po ćeli  državi  je  prevladovalo    deževno    vre-me;  v Sloveniji.  Bosni  in  sa pad ni  Hrvatski pa  je   deloma   snežilo.   Deževno  je   bilo  vče raj   v  Mariboru, dalje  v  Sarajevu.     Skoplju. Dubrovniku in Splitu   Največ dežja je p«dlo v Dubrovniku (24 mm)   Do 7  dane? rjutraj }** v   Ljubljani   padlo  za   0.2   mm   snega    V Ljubljani   je   bilo   danet«   zjutraj   me^leno.   a (iru^ače suho vreme   Ob 8  zjutraj je po po roČilu mptereolnskega zavoda kazal barome ter 762.9.  termometer 8.10 st   C  nad  mčl.> relativna   vlaga   91   od<»totkov.   oblnčnost   10 Najvišja  temperatura je bila včeraj 5.1, na* mžja  pa 0.9 st   C nad niČlo   Vatnižja temp<» ratura je bila dan*M» zjutraf +2.6 st  C.
—   Dra£T>a   lova      Lovi?*Če  mestne   fltoČin-La?kega se bo oddajalo 12. aprila v pisarni Hrfskega   po^lavarja   v   La$kem     na     javni dražbi  v zakup za dobo 6 let
—   Potrdila  poštne hranil.'iire za vlo»e na hranilo«*   knjižice  «e   bodo  po  odloku  g.   mi nistra  za   pošto  in  brzojav  posiljala vla?ate Ijem od 6   marca t   1. dalje samo se za vloge preko 1000 Din
—   Laško    »OlepgpTalno   odnosno   tujftko-prometno  društvo«    opozarja   na   svoj   občni zbor.  ki se vrSi  v  četrtek   15.  marca ob 8 uri   zvečer   v   hotelu   Savinja    Poleg   članov so vabljeni tuđi vsi  prijatelji društva in  po sebej   še   cenjene  dame.   pri   katerih   se   ž.?l pogreša   primerni   sointeres za  cilje  in   na-men te korporacije   Ker so na dnevnem re fiu   važne  zadeve. se   prosi   za   čim   največjo udeležbo   Povidiga  trga  v  mesto  pomeni  za nas dokaj več skrbi »n brige v lepotnem ozi-ru.   Volitve se  elasom   pravil   vr5e  tajno,  to je z listki    Po-^bna  vabila za  obČni zbor se nišo poslala   Novi  člani so društvu zelo do brodošli   Na Stevilno sviđanje zvečer!
—   Telesno taprtje.  ranitve debelega čre-vesa, slaba prebava. razkrajanje    in    gnitje v Črevesu, pomnožena želodčna kislina, vnet-je jezika, nečista  koža   na  licu  in  na  brbtu, karfunkeljni   preidejo   hitro   pri   rabi   prirod ne errencice >Franz-Josef<   Zdravniki  in  pro fesorji  porabljajo vodo »Frane-Joseh ze več c^psetletij   pri   odrastlih   in   otrocih     obojega ppola  z   ugodnim   uspehom    Dobf   se   v   le-karnal:, drogerijab in špecerijskib trgovimh
26-1
!? Ljubljane
—lj Odhod l|nMjanskp vnivenitetne đe-Irjjarije v Beoersđ. Dane? zjutraj je odpo-tovala naša univerzitetna delegacija, ki jo tvorijo rektor g. dr. Nachtisral in univerzitetna profesor ja gg. dr. Dolenc in dr. Župan čiČ v Beograd, kier se jutri sestane komisija v svrho definitivne redakcije uni-verzitetnega zakona.
—lj Račaoski «klepi mentne •bfine m I. 1925. 1$26 iS 1027. Mestni magistrat nazna-nja, da so rnčiinski sklepi mestne občine tt leta 1925, 10*26 in 1927 in sicer mestne^a zaklada, zaklada meSČanske imovine, mestne pehotne vojaSnice, mestne klavnic«. mestneva vodovoda, amortizačnepa zaklad« me«;tnesra loterijskesra posojila. mestne elek trarne, plinarne, pogrebne<;a zavoda, za «>tavljnlnice. mestne pripreme, mestne tro§a-rine in ustanovne^a znkl^da, dogotovljeni ter bo razcrrnfeni od 9 do 23. t. m. v prosto-rih mestnega knjigovodstva občanom na vpogled.
—lj tTgpoeohljenostni ifpiti za osnovne in njim sorodne 5ole *e prično jired komisijo na mo5kein nČiteliišču v Ljubljani v pe-tek dne 27. aprila 1928. Pravilno opremljene proSnje se naj predlože po uradni poti pra-vočasno pristojnemu sreskemu nadzorniku, da bodo najkasnee do dne 15. aprila v rok ah izpraševalne komisije. Posebna vabila k iz-pitom se ne bodo pošiljaTa, ražen če bi bil pripust odkionjen. Pripušteni kandidati (nje) naj se javijo v Četrtek dne 26. aprila ob desetih dopoldne v pisarni ravnatelja držav-nega   moSkepa   učiteljica  v  Ljubljani.
—lj Udruženje juco^Iov^nskih inienierje-r in arhitektov — bekrija Ljnbljana vabi na predavanje, ki s^ bo vršilo v petek, dne 16 marca ob 20 uri ▼ lastnena družibnem lokalu na Kon^resnem tr?u St. 1 (II nad-stropje). Prpdaval bo g. ing. Gvido Ou1i6 o >Razvoju modernih parnih naprav in njiho vem pomen« za razSiritev ljubljanske elek trarne !n vodRrne<. Vabljeni so Clanl in vsi, ki se zanimajc
—1} Lastalki ia fraditelji m*rfk kil! Se-
danji zakon oprošča nove hiše v Sloveniji samo državne*« davka, ne pa rudi državnih pribitkov in avtonomnih doklad, kar znaša v Ljubljani in okolici nad 20% najem-nine. Da se to neprimerno določilo spre-fneni, je naša organizacija storila 2e mnogo predlogov in intervencij, a da se doseže siguren uspeh, je treba sodelovanfc tuđi vseh lastntfcov in graditeliev novih stavb. Zaradi tega vabi Prvo draStvo hišnih po-sestnikov v Ljubljani vse dotične posestni-ke, da se zanesljivo udeleže razgovora v četrtek 15. t. m. ob 5. uri v druSrveni pisarni, Salendrova ulica 6. Tuđi za nove hiše je  vse polno  raznih važnih   radev.
—lj V društvu >So?a< v Ljubljani pre-dava v soboto dne 17. t m. v Ljubljanskem dvoru g. prof. Vinko Sarahon, in sicer o lenu pod naslovom >P« svetu okoli«. Tema bo obsegala pregled svetovnih, političnih, ?portnih, gospodarskih in drugih dogodkov v zadnjem času. Predavanje bo prosto in spremljano s skioptičnimi slikami. K temu r-mimivemu predavanju vabimo vse člane :n odbornike ^Sočec in prijatelje. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop prost in vsi dobrodošli.                                                           238-n
—lj Ponfno gospodarsko potovanje Sofiji — Carigrad — Bnkarešta. Do »laj se Je javilo precej interesentov. Definitivne prijave sprejema najkasneje do 20. marca t I »Gospodarski procvit«, Ljubljana. Res-Ijeva  13, II. levo.                                      234-n
—lj Polirij^ki drobtž. Včeraj na policiji ni bilo za!>eležnih posebnih doijodkov Are-tirana sta bila dva berača, ki sta prosjačila po mestu. dru^čino fim<« je v zaporu delal neki mo^ki. ki je bil tia priveden radi javne-sr» pohujSania. Prijavljen je bil en slučaj tatvine. dve osebi sta bili ovadeni radi kr-?ilve pasjegra kontumaca, ena radi o^rože-njp osebne vnrnosti. Jocipina P. pa je bila ovadena radi suma detomora.
—lj IjrmišMen detomor. Policija je vče raj zasli^ala Josipino P., katero so razne ljuhernivf» sosede osumile detomora. Te so namreč policiji ovadile. da \e bila P-jeva noseča in da je najbrl telesni plod odpravilf* hH je pa dete umorila Preiskava in zasli-5pnie dekTeta sta pokazala, da gre samo za zlobno   natolcevnufe
—lj  TaHina  kolesa.     Dočim    je  policija ba§ te dni  vtnknila nevarnega kolesar?kei^n ralu v rapor. ee je v mestu pojavil že drusri. ki je tuđi zelo a^ilen   Včeraj je bilo izpreJ ♦rarovine   Schneider  in   Verov^ek   na   Dunaj **ki   cesti   odpeljano   kolo  delovo*iji   Andreju Petrki.   zaposlenemu   pri   tvrdki     Zakotnik Kolo   je   bilo   znamke   >Igo<   in   je   vredno 1500 Din.
—lj V mamenfo noža. V Ljubljansko bol nico   so   včernj   pripeljali   SOletnega   delavca Pereerinn   Krsmatina   iz   kamni^ke   okolice, ki jo je skupil med pretepom v neki gostilni Z   nožem   ga   je  namreč   sunil   v  nogo   neki Drolkar   in   ffa   precej  otčutno   poSkodoval. , —lj  Težka avtomobilska nesreća. Na ce-<?1i med Ljubliano in 61. Vidom se je danes zjutraj pri prtila težka avtomobilaka nesreča, čije  žrtev je postal 36!etni  posestnik  Franc L^nserholz iz Stare Loke.  Pose9tnika je po-drl   in   povozi 1   neki   avtomobil   in   ga   težko poškodoval   po  vsem  životu.   Langerholz,   ki ima zlomljeni^ več reber in eno nogo, je bil dopoldne z rešilnim  vozom prepeljan  v bol nico. Nesreća je baje nastala na ta način, da se je posestniku splnšil konj in je le-ta  pade] z voza naravnost  pod avtomobiL
—li Nogavice razne vrste v  velik? Izbiri hupite najceneje pri Dobefc-u. Pred škottjo
351
Prcti gravitaciji
Že mnogi ačenjaki in tehniki so razmišljati kako bi se dala premazati gravitacija ali privlačnost zemlje. V uto-pističnih romanih čitamo o zrakoplovih, narejenih iz snovi, ki ni podvržena privlačnosti zemlje. In to, o čemer so mnogi zaman sanjali, je bilo zdaj do-seženo. Kakor vsako važno odkritje, tako ima rudi to zaenkrat samo laborator-ni pomen, toda upati je. da bo moderna tehnika v doglednem času izkoristila odkritje za senzacijonalne naprave. © katerih se nam zdaj niti ne sanja.
V laboratoriju v Nessardsaddin Wer-ke na Poljskem sta dr. Kowski in ing. Frost pri eksperimentiranju z uHra-kratkrmi valovi ugotovila. da se je kristal kremena, ki sta ga rabi!a, naenkrat izpremenil. Že prej je bilo znano, da spremene kristali kremena in po ato-mistični strukturi njemu sličnih snovi električne valove v mehanično oscilacijo, če so izpostavljeni izpremembam potencijalov v raznih smereh. Te oscilacije so zelo majhne, toda s posebnim načinom razbijanja kristak>v v raznih smereh je mosroče doseči povećanje kri-stalov v doloceni smeri. To povečanje ali nategovanje je sta'no in kristal se ne vrne v svojo prvotno obliko. Obenem postane kristal neprozoren m spremeni svojo specifično težo. Preizkušnja na tehnici je pokazal, da se je teža krista-k)v pod vplivom močnega električnega toka povećala. Ta pojav je dal povod, da sta začela omenjena poljska učenjaka razmišljati, kako bi se dala ztnanj-šati specifična teža. S pomočjo visoko-frekvenčnega močnega toka sta ugotovila. da je kristal na vsaki strani po-večal svojo dolžino približno 20krat Transformirani kristal je bil tako lahek, da je držal nele aparat, marveč tuđi 25 kilogramov težak utež ta da je visel svobodno v zraku.
Ni dvoma, da je storjen s tem poiz-kusom prvi korak k važnemu odkritju in da bo morda že v dogleđnem času gravitacijska sila premagana. Omeniti je treba, da je ostal zakon o oh ranit vi energije doceta neizpremen>en. Energija, ki se porabi za izpremembo »krista-lov. tvori protisik) jrravitacije. Da je to odkritje velikega pomena, si lahko misi rmo. če upoštevamo kako važno vlo-zo bo igrak) n. p.r v letalstvu
80-letnica Metternichovega poraza
Včeraf )e minilo 80 let odkar }e moral  Mettcrnkh  zapustiti Dunaj in pobegniti t Anglijo, ker so ga t parlamentu obtožilif
da je zapraTljal držaimi denar.
Včeraj je mkiHo 80 let, odkar je moral zapustiti Dunaj in pobegniti v inozemstvo najpopularnejši in najbolj osovraženi državnik 19. stoletja, knei Kliment Vaclav Lothar Metternich. Mož se je bal, da bi ga utegnilo ogorčeno ljudstvo dejansko napasti m zato se je pravočasno umaknil. S tem je bilo konec njegove moči in cesar Franc je izgubi! na boljšega svetovalca. Metter-nich je bi! rojen 1. 1773 v Koblencu. Leta 1795 se je poročil z vnuktnjo kancler-ja Marije Terezije kneza Kaunitza in zakonca sta si svečano obljubila, da bo-sta hodila svoja pota vedno, kadar bodo to zahtevali njuni interesi. Celih 30 let zakonskega življenja sta oba zakonca dosledno izpolnjevala to obljubo.
Leta 1801 je bil Metternich imenovan za poslanika na saškem dvoru, od koder je odšel čez dve leti v Berlin, kjer se je temel'ito pripravi za svojo poznejšo karijero. Kot udeleženec po-gajanj, ki so se vršila pred tretjo koa-iicijsko vojno, je podpisa! 3. maja 1805 pogodbo s Potsdamsko. Pri tem so ga vodili posebni interesi tako, da ga ni morilo, ko se je Avstrija borila s Fran-cijo, da je bil istočasno v tesnih stikih s franeoskim poslanikom Laforestom, s katerim je delil tuđi vse diplomat5.ke tajne. Sel je ćelo tako daleč. da je želei srečo Napoleo-novemu pohodu proti Avstriji. Laforestu je ta Metternichova gibčnost tako ugajala, da je svetoval Napoleonu, naj izrazi željo, da bi prišel Mettemich kot avstrijski poslanik v Pariz. Na drugi strani je pa želei ruski car Aleksa'.der, da bi prišel Metternich za poslanika v Petrograd.
Cesar Franc I. je ugodil franeoske-rnu cesarju in Metternich je od 1. 1806 zastopal avstrijske interese na franco-skem dvoru. V Parizu si je pridobil mnogo prijateljev in prijatelic iz naj-višjih krogov. V družbi se je znai tako spretno sukati, da mu je bil ćelo Napo-leon naklonjen.
Kot diplomat pa ni mogel doseči posebnih uspehov, k*er se je znal Napo-
ko« zavarovatl pred vsetni diplomat-skimi triki. Ko je pred dunajskim mirom Stadion odstopil, je bil imenovan I. 1809 Metternich za njegovega nasled-nika m tako je vodil avstrijsko politiko celih 39 let SreČa je hotela, da je sto-pil Metternich na čelo avstrijske diplomacije v času, ko so razmere same za-htevale moža n-egove vrste Cesar mu je bil zelo naklonjen in tako je vladal v svojem delokrogu neomekno. Cesar sam se za državne posle ni mnogo zme-ml m često se je pripetilo, da je igral s svojo soprogo !n adjutanti <;tepe miisU ko je Metternich vodil najvažnejše državne posle.
Po mnenju zgodovlnarjev je dosegd kancler MetterniJh v Evropi vpliv, ka-krs«ega bi po svojih spo->obnostih n značaju pravzaprav ne smel irneti. Za časa dunajskega kongresa je večina evropskih drža\iiikov Mettcrnicha prece-njevala in zato ni čuda, da se je tuđi sam previsoko cenil. Diplomate je znal pridobiti s simpatičnim nastopom m u-glajenim občevaiijem, miTiistre in poslanike malih nemških držav pa s svojimi nazori in kHiežjo radodarnostjo. Cesar in kancler sta se medsebojno rzpopoi-njevala. Pri ervem je izviral ab^oluti-zem iz srca, pri drugem iz razuma. Toda javnost je kmalu nastopila proti Metternichu, ki je bil ze)o lakomen na denar. Iz državne blagajne je }emal o-gromne zneske, za katere ni mogel položiti nobenega računa In ko je padla na držav-nem zboru 1848 zahteva, naj pozove parlament Metternicha na odgovornost zaradi poneverbe državiiega denarja, se finančni minister ni upiraJ preiskavi.
Revolucijonarm* pokret pred 80 leti je bil naperjen v prvi vrsti proti Met-ternichu, ki je pa pravočasno zavohul nevarno&t iti pobegnil v Anglijo. Ko je 1. 1851 zavladala v Avstriji reakcija, se je Mettemich vrnil na Dunaj, toda politično se ni več udejstvoval. Uinrl je 1. 1859.
Stari katoliški Dunaj propada
Val nemorale se je razJl čez Dunaj in grozi vsemu prebivalstvu, da ga u-propasti. Sovražniki vere organizirajo napade na nemoralni čut dunajskega prebivalstva. Število protinravnih zlo-činov se množi v strahotnem razmerju, mladina propada in na Dunaju skoraj ni otroka, ki ne bi bil s 14. letom že po-knarjen. Dunaj se valja v pregrehi in vedno bolj se pogreza v moralno blato. Dunaj, stari katoliški Dunaj se mora temu upreti energično, kajti drugače postane kmalu gnezdo neirorale in brez-verstva. Seveda ni treba obrambe koncentrirati proti mulatki Bakerjevi, ki je sicer simptom moralne propalosti, pac pa proti gotovim belim crncem, ki sku-ša. o na Dunaju uvesti zamorske običaje in ubiti v mladini vsak moralni in nrav-stveni čut. — Tako je govoril dobri pa-ter Frey v nedeljo zvečer Dunajčanom v cerkvi Sv. Pa vi a, ki je bila nabito pol-na občinstva. Večmoma je prišla publika iz radovednosti, ker je upala, da bo pater energično nas top il prota Đakerje-vi, kajti dunajski listi so napovedali, da se bodo vršile spokorne službe božje v cerkv sv. Pavla, fci stoji v neposredni uližini Straussovega giedališća, v k<ate-rem na stop a Bakerjtva.
Ko so pa po govoru temperamentne-ga patra navzoči vemiki pokleknili in zaključili spokorno službo božjo z mo-iitvijo, se je iz Une oglasil zvonoek spo-kornikov... In istočasno, ko se je oglasil zvonček, so se odprla vrata samo za streljaj oddaljenega Straussovega gledališča, zažarele so luči m vabile v gle-dališče, M je bilo popolnoma razpro-dano. Dunajčatii si torej moralnih pri-dig dobrega patra Freya nišo vzeli pre-već k srcu.
Velike malverzacije v nemškem roornarišken uradu
Nemška javnost se ie vtč mesecev zanima za afero filmske družbe Phoe-bus, ki se tiče delovanja mornariškega urada, zlasti kapitana Lohmanna. Po-ročilo o tej aferi je bilo te dni objavljeno in govori o veliki panami n«fnške- j ga momariškega urada. Po ročilo je raz- j deljeno v tri dele. V prvem se obravna-vajo kupčije kapitana Lohmanna, k«i je manipulrral kot Šef prometnega oddel-ka z državnim denarjem in sicer z ved-nostjo svojih predstojnikov. V drugem delu se obravnava kapitanovo ddovanje v filmski družbi Phoebus, po kateri je dobila afera tuđi svoje ime. Tretji naj-zanimivejši del je posvećen privatnim kupčijam, o katerih pred stoj niki nišo imeli pojma.
Skoraj ves kapital, W ga Je iavesti-ral Lohmano v raznih podjetjih, je izgubljen. Zammtvo je, da je imei Loh-mann tajno registraturo, da akti nišo šli skozi momariški urad. Vse kupčije so se kaphamu izjalovile. Tako je izgu-bil skoraj pol drugi milijon mark pri ber-linsid družbi za izvoz kotiserviraneza mesa. S svoim denarjem se je udele-žil tuđi gradnje m&njših ladij, a tuđi tu ni imei sreče. Vse njegove manipulacije še nišo znane, govori ^e pa, da je Lohmarai oškodovai državo za nad 20 miHjonov maric
Ponesrečen Radekov beg
Iz Moskve poročajo o senzacijonal-nem begu bivšega boljševiškega voditelja in sedanjega opozicijonalca Karla Radeka, ki pa ni uspel. Kadck, ki bi moral kakor Trocki v prognanstvo v Si-birijo, je hote4 pobegniti v Nemčijo. Bil je že skoraj na cilju in se je že bližal poljski meji, ko so ga razkrinkali.
Radek >e bil sicer stalno pod kontrolo boljševikov, vendar je pa ostal v tesnih stikih s svojimi politićnimi prijatelji. Preoblekel se je za muzika in kot tak se je na saneh odpcljal na bliž-njo, kakih 200 km oddaljeno železnisd<o postajo, ne da bi ga straže spoznale. Na-to je sedel na vlak hi se kljub strugi kontroli pei.al do Smolenska. V bližuii poljske meje, tik pred obmejno postajo Negoreloje, ga je doletela usoda. Spoznali so ga in prieli. Odpel ali so ga v Moskvo, kjer bodo z njim obračunali. Kafršjia kazen ga je doletela za nepo* koršćino, ni znano.
Strahovita katastrofa pri Los. Angelosu                  %
Strahoviti katastrofi v Braziliji je sledila v torek druga elementarna nezgoda, ki je težko p riza del a neposredno okolico Los Angelosa v Severni Ameri-ki. Radi potresnega šunka se je 40 milj od Los Angelosa porušil nasip rezervo- ' arja San Francisquito Canon. Nastala je velika poplava, voda, ki je narasla vtč metrov visoko, je drla v smeri proti Saugusu, oddaljenem približno 15 km od rezervoarja. Voda je porušila in zalila več hiš, utonilo je okoli 500 oseb. Naj-brž se je ponesrečilo tuđi 75 oseb, ki so bile zaposlene pri etektričmem pod-jetju v neposredni blizini rezervoarja. Vlada je mobilizirala policijo in voja-šrvo, da spravi ogrože-no prebivabrvo rn njegovo imetje na varno.
Iz Celja
—e Storemftk« »brtn« đmitr* r Celju priredi svoj letni občni zbor dne 29. marca ob 8. ari zvečer ▼ proetorih hotela >B«1-kmn<. Ker te bodo na občnem sboru dbrav-Davale valne obrtniSke zadeve, »e naj obrtnik!  obtnega   ibon   mnogošteviloo   udelež*>.
—c V*i#miika r*»UT» &e bo vriila ob prilflci vteobrtotfkega izleta v Celju o bin koitnih prasnikih, to je 27. in 28. maja 192S v gornjih proatorib Karodnega doma. Vsakega obrtnika dolžnost je, da pri pomore rax-atavi do čim lepiega uppcha ■ tem, da na-roči avojema vajencu, da priSne % iidelkoio predmeta, katerega je najbolj zmoien.
^c Celjak« »rirair* bodo w oedeljo ia t. m. od pol 8. ure do 12. ure dopoldne od-prte, v ponedeljek 19. t rn^ u Joieforo, pt vea dan taprte.
—c Dve enectasevrnajaki kUl bosta cgra* jeni tekom letoftnje gradbene aeftije v Za-vodni; ena natproU Voglajne v bllilnl brvi, drugi aatproti aportsenu proatoru. Tuđi na Jofefo?em hribo pod Kalvarijo — t^racV ena enooadsrropaa vila.
—c Uairl je t ftt. Jurju ob Tabom % Alojsij Lesiak, mnogoletni župan obeine Sv. Jnrij ob Taboru, odbornik okr. tastopm nt Vranskem, pofestnik itd. N. t m, p.>
Stran %>
tSCOVENSKT   NAROD* Sae 13. m*tc* 192B.
Stev. 62
Petr Sottlurg:
£Bol/ševiški vohun
Roman
Mac Lean ga je začuđeno pogrledal. £e je hotel odgovoriti, da s takim omah-Ijivcem ni mogoće govoriti o tako važni zadevi, pa se je premagal.
—   Obžalujem, — je dejal užaljeno, — zelo obžalujem. da sem napravil vtis, kakor da bi se vam hotel vsiljevati.
—  Zakaj?
—  Ponujam vam svojo pomoč.    Ce sprejmete mojo ponudbo, morate spre-jeti tuđi vse pogoje. izražene v mojem pismu, in sicer brez izjeme.
—  Ti pogoji so?
—  Da mi dovolite ravnati tako, kakor se zdi meni prav. Vi se morate ravnati po mojih navodilih. Preden ne bo dosežen najin skupni cilj, se ne sinete zanimati    za moje ukrepe.    Ponavljam svojo zahtevo glede  aretacije markiza Savila. Se nocoj ga morate aretirati.
—   Kako?
—  Na mojo zahtevo. Ko bo aretiran, nastopiva  z  generalom  proti  njemu  in ga javno obtoživa.
Blackmoore je omahoval.
Zopet je postal nezaupljiv. Bilo mu je skoraj žal, da se je dal tako daleč zapeljati. Zato je odgovoril.
—  Da. Vendar pa ne vem, čemu za-htevate to aretacijo. Pojdiva h generalu.
Mac Lean se je smehlial. Malo je manjkalo, da ni dejal Blackmooru: Še vedno mi ne zaupate, boiite se. Poglejte mi v oči. Mislim vse iskreno. Rad bi vam pomagal. Na glas je pa dejal:
—  Ni treba. Po nepotrebnem bi ga morila v veseli družbi. Saj slišite. kako se razlesra po hiši smeh. Pripravi! sem se na vaš odpor in pomisleke. Tu je pismena zahteva glede aretacije markiza Bernarda Savila.    Prošnji je priložena obtožnica. Saj poznate generalov pod-pis. kajne?
Blackmoore je vzel in pogledal listini. Zahteva glede aretacije markiza Savila, obtoženega mnogih zločinov in kr-sitev zakona, je bila naslovljena na prezi-denta drž. policije. Podpisan je bil povelj-nik trdnjave Logan general Mogard. pod njim pa Oliver Mac Lean, ki je pritisnil na listino tuđi svoj originalni pečat.
—  Prosrm. ne smatrajte me imperti-nentnim. Ne delam tega z grožnio, mar-več v interesu važne zadeve. Ce vi ne aretirate markiza. ga aretira Tom Har-iys,  —  je  pripomnil  gost  videč,     da liiackmoore še vedno omahuje.
Pismena zahteva, še bolj pa Mac Leanova izjava, da bo aretiral markiza Tom Harrys. je vplivala na Blackmoora tako, da se je naposled vendarle odločil.
—   Takoj napišem odlok o aretaciji, — je dejal.
—  Ne zadostuje.    -"•*-■ -
—  Kako to? Kaj na i Še storim?
—   Oddajte  istočasno  zaupno povelje,    naj odpeljejo  aretiranca  v  Cano-n City po navodilih detektiva Mac Leana. Dajte mi v tem pogledu neomejeno po-oblastiio.
—  Ne vem... je izrazil Blackmoore zadnji romislek*
—  Torej se moram obrniti v tej zadevi  na  Toma  Harrvsa.  Vse kaže, da brez njegove pomoći ne dosežem svojega cilja. Škoda! Mislil sem, da mi bo-ste zaupali tem bolj, ker prihajam v vaš dom kot prijatelj vašega svaka, zdaj pa vidim, da ćelo to ne pomaga. — je dejal užaljeni detektiv.
Nastala je tišina.
Blackmooru se je zdelo, da sta mu senca Harrysovega izdajstva in Morde-tovih lopovščin zastrla pogled.
Za vrati se e zacul generalov smeh. Ne da bi potrkal, je general odprl vrata in vstopil.
—  Vojno posvetovatije je v polnem razmahu? — je  vprašal smeje. Njegove bistre oči so takoj spoznale položaj.
—   Morda pa John nače pristati na vaše predloge, dragi prijatelj? Kdo bi mislil, da bo roka pravice tako oma-hovala, ko gre za aretacijo takega sle-parja  in  pustolovca,  kakor je  markiz Savila? Prav nič bi se ne čudil, če bi nam zopet od«nesel pete, kajti naša policija je res zaspana.
General je vpregel vso svojo zgo-vornost, da prepriča Blackmoora o važnosti Mac Leanovega nacrta. Izja-vil je, da ni sicer točno informiran o zadevi Ibrahima Mordeta, da pa dobro ve, da je aretacija markiza Savila v tesni zvezi s to afero. Blackmoore se je ozrl na svojega svaka.
—  Ali se hočeš tuđi ti udeležiti, Her-bert?
—  Seveda, saj to mi je dalo povod, da sem zapustil trdnjavo. Mar sem se zmotil, ko  sem Mac Leanu zatrjeval, da bos takoj ustregel njegovi želji? Ce j«e tako, se lahko takoj vrneva, odkoder sva  prišla.
To, kar sta zahtevala od njega, je bilo polno logične nedoslednosti. Tada Blackmoore je poznal svojega svaka Herberta kot poštenjaka in verjel je, da ne govori kar tako brez prevdarka. Pod vplivom Herbertovega prigovar-janja je sedel in napisal povelje o aretaciji markiza Savila. Mac Leanu je dal pismeno pooblastilo, da lahko ravna v tej zadevi na svojo pest.
—  Kdaj je treba  markiza aretirati? — ie vprašal detektiva, ko mu je izro-čil poo-blastilo.
—  Ob eni ponoći v igralnici Troca-dero na Avenue 13. Obvestite, prosim, poveljnika   prvega   okraja.  Zanesite  se name in  ne obupajte. Borba z Morde-tom Še ni končana. V uradu ne smete nikomur  zaupati.
To je bilo rečeno jasno in odločno. Blackmoore je telefonira! poveljniku prvega okraja, naj pripravi vse potrebno za aretacijo. Naročil je, naj bo avtomo-bil pripravljen o polnoči. Nato je po vabi] gosta k večerji in bil je ves srečen, da mu je poslala usoda Mac Leana.
XXI.
Ko se je ustavil avtomobil načelnika policijskega departementa pred pet-nadstropmo nišo v trinajsti ulici, je bilo že davno po polnoči.
Nebo je bilo iasno in svetio tako, da je vladal po mestu nekak mrak, ki so ga zaganjale svetiljke v kotičke in stranske ulice. Temne postave zakas-nelih ponočnjakov so se majale mimo in   izginjale  za   bližnjimi  hišami.
Policijska ura je ustavila živahno vrvenje v vseh javnih lokalih ulice tako, da so bila tuđi velika okna kavarne »Trocaderoc v prvem nadstropju tetn-na.
Avto načelnika polici>skega departementa se je tiho približal hiši. Sve-tiljke je imel ugasrnene.
Iz teme se je poiavil mož visoke postave m stopil  k avtomobihi.
—Scbolls? — je vprašal načelnik.
—  Da, gospod Sef.
—  Koliko  mož imate?
—  Pet,  gospod.
Izstopili  so.                        .        .'.;.•-.
—  Ali poznate to hišo?        ,  -*;H
—  Deloma.
—  Vodite nas. Dva moža ostaneta tu, dva  pa pojdeta na  dvorišne. Peti stražnik pojde z nami.    V slučaju potrebe  dam  znamenje  straži, naj  vdere v hišo. Poučite stražnike, kako naj rav-na}o.
Pozvonili so.
—   Policija,   —  je   dejal   poveljnik okraja Scholls prestrašenemu vratarju. Predno se je vratar prav zavedel, so ga redarji aretirali, da bi ne mogel opo-zoriti kvartopircev na policijo.
—   Prižgite luči na stopndšču, — je zapovedal Blackmoore.    -
Zgodilo se je.
General Hogard, Mac Lean, Blackmoore, Scholls in redar so vdrli v lokal v prvem nadstropju. Malo je manjkalo, da v naglici nišo pohodili moža, ki je sedel ob steni tn dremal.
Nekdo je prižgal luč in v zakaje-nem lokalu je postalo za silo svetio.
V   možu, ki so ga zdramili iz slad-kesa  sna, so spoznali  zarnorca-slugo. Stal je pred nočnimi gosti in jih debelo gledah
—   Kje je  igrahiica? — je zakričal general Hogard ter se ozrl po dvorani, polni miz m prevrnjenih stolov.
VideČ policiste je zamorec ostrmel. Zaprlo mu je sapo tako, da ni mogel odgovorili.
—   Mislim,   da   vodijo   v   igrahiico onale vrate, — se je oglasil Mac Lean. — Pošljite redarja v drugo nadstropje.
Sam je pa planil k vratom in jih naglo odiprl.
V  skrivnem lokalu je vladala popol-na terra. Od n«kod so se čuli glasovi. Mac Le&n je stopil v sobo rn prižgal žepno svetiljko. Ostali so mu sledili.
—  Stopnice, — je dejal Blackmoore hi pokazal na kot za zaveso, ki je lo-čila  sobo  od  garderobe.  — Nad  nami bodo.
Po prstih so se bližali stopnicam.
—  Gori so, — je dejal Mac Lean. — Hitel je po stopnicah v drugo nadstropje rn odprl vrata.
Mešanica glasov, svetlo-bni žarki, dim, ropot padajočih stolov in žvenket kozarcev se je začul iz sobe.
—  Pozor! — je zakričal general, k je stal tik za Mac Leanom. Ni še izgo-voril svarila, ko je pocil strel, za njim pa drugi. Vrata so se z vso silo zaprla in   Mac  Leana  je   vrglo  po  stopnicah nazaj  tako  moćno,  da  je potegnil  za seboj tuđi svoje spremljevalce.
Nekaj časa so se valjali v gn*či in srdito preklinjali. Prvi je bil na nogah Mac Lean, ki je vzkliknih
—   Beže   skozi   okno   na dvorisče. Hitro gori!
General Hogard se je zaletel z vso silo v vrata in ključavnica je popustila.
Dvorana je bila podobna nepremič-nemu jezera tobaanega dima.
Z revolverji v rokah so planili v dvorano in zaklicali:  »Roke kvišku!«
Več mladih gospodov v elegantnih večemih oblekah je stalo z dvignjemimi rokami okrGg miže, na kateri so ležale razirietane karte in denar. Vsi so bili bledi ko zid. Nihče ni pričakoval policije in zato ni čuda, da je njeti prihod veselo  družbo  tako  rznenadil.
Med gospodi je bilo rudi neka] dam, ki so hotele pobegmti skozi vrata. To-da to se jim ni i>osrečik), kajti na hodniku je stal redar, ki jih je zadržal. Po-vesenih glav so se vračale v dvorano.
Samo eneimi gospodu se je memda posrečik) odnesti pete.
To je bil drzen dečlko, ki je takoj opazil, da so tuđi vrata na hodnik za-stražena. Zato je naglo odprl okno in skočil na temno dvorišće v hipu, ko ga je hotel  goneral prijeti za ramo.
—  Imetiitno! — je vzkliknil stari vojak. — Ta pa zna. Čast komur čast. Mislil sem, da ga že držim, pa se mi je  v  zadnjem  hipu   spretno  izmuznil.
Začul se je žvenket razbitega stekla. Koščki šip so padali  na dvorišće.
Mac Lean i«i Blackmoore, ki sta se nagmila i« pogledala skozi okno, sta posvetila z žepnhni svetiljkami in vi-dela drznega begunca, kako je padel na stekleno streho neke shrambe, ki se je pod težo njegovega telesa vdrla. K sreči je bila streha sestavljena iz manj-ših štirioglatih koščkov debelega stekla, obrobljenih s kovino tako, da je ohranil begunec ravnotežje dotlej, do-kler ga redar po lestvi ni potegnil doli rn aretiral.
—  To je markiz Bernard Savile. Ga že imamo! — je zaklical detektiv zma-goslav>no načelniku Dolicijskega departementa.
Blackmoore se je samo mimogrede ozrl na aretiranega begunca. Nehote je občudoval drznega mladetiiča, ki je ohranil v največji nevarnosti mimo kri rn r?skiral skok iz drugega nadstropia. pri katerem bi bil lahko zaglavil. Markiz tuđi po aretaciji ni klo-nil glave. Stal je mimo pred policisti in jih zanimljivo gledal.
Nočni poset policije je razburil sta-novalce  bližnjih  hiš.
Ljudje so odpirali okna. da pogle-dajo. kaj se je zgodilo. Pred hišo. v kateri so odkrili tajno igralnico, se je zbralo mnogo radovodnežev, ki so mol-če ogledovali nolicijske avtomobile in elegantnega  gospoda  med  redarji.
—   Gromska    strela!     —    je   dejal Blackmoore  generalu,   ko   sta   sla  po stopnicah, na katerih se je zbralo mnogo    radovednih   stanovalcev    pemad-stropne hiše. — To je šio čudovito hitro in gladko od rok. Ta tvoj prijatelj je  imeniten  dečko.
General je zamrmral nekaj sam pri sebi in vpraSal:
—  No, ali mu zdaj zaupaš?
—     Popokioma,    —   je   odgovori! Blackmoore in bil je o tem trdno prepričan.
XXII.
Načelnik policijskega departementa je dozivel v borbi z Mordetom že mar-sikaj čudovitega in nepoimljivega, toda tako ga ni presenetil §e noben dogo-dek, kakor nenaden odhod generala Hogarda. Njegovo presenečenje je bilo tem večie, ker Mac Lean niti z besedi-co ni omenil, zakaj ie general tako ne-pričakovano  odpotoval.
Predložil je svoj referat z obtožnico drŽavnemu tajništvu in pripomnil, da bi si rad prihranil podrobna pojasnila za pozneje. V resnici se je pa zanašal samo na pojasnila, ki sta mu j:h obljubila Mac Lean in general. Blackmoore si namreč ni bil na jasnem, kaj naj remeni aretacija markiza Savila in v kak-šni z\-ezi bi mogla biti z Mordetovo afero. Mac Lean in general sta ga po-tolažila, ćeš. da nru v kratkem vse po-jasnita.
Nekaj je pa Blackmoore vendarle dosegel.
V svojem poročilu je po Mac Lea-novem nasvetu omenil, da je aretacija markiza Savila v te&ni zvezi z Murdc-tovo afero. S tem se je vsaj za nekaj časa zaviekla njegova odslovitev.
Bartols in njegovi ožji soiiTi§ljeniki so izgubili glavo. Od te strani namreč nišo pričakovali udarca. Mislili so, da je Blackmoorova usoda že zapečate-na, naenkrat se je pa izkazalo, da so-vražinik še  ni  položil orožja.
Blackmoore je bil vescl, da bo imcl vsaj nekaj dni mir.
Delo se je kopičilo, kajti vlada mu je poverila tuđi priprave za varnostni kongres v Springsu, kamor so bili kli-cani delegati vseh policijskih departe-mentov zapadnih držav. Kongresu je pri*pisovala  vlada  važen pomen.
Program je bil zelo obsežen. \Va-shingtonska vlada je določila za pokrovitelja guvernerja države Colorado. Posvetovanja so bila zelo važna.
Kadar mu je delo dopuščalo, je Blackmoore razmišljal o podrobnost:H Mordetove afere in zdelo se mu je, da ta muona zadeva polagoma dozoreva. Pri tem se je pa dobro zavedal, da mu je nekdo spretno vzel inicijativo im da on ne igra več odlocilne vloge.
S tem je mislil Mac Leana. Vrline tega moža se v njegovih mislih nišo zmanjša'e. — marveč nasprotno. Black-mooru se je vedno bolj zdelo, da igra Mac Lean v tajnem boju z Ibrahimom Mordetom glavno vlogo in da je on edini, ki lahko razkrinka premetenega pustolovca, kateremu ves policijski aparat ni mogel do živega.
Nekcga dne je bil Blackmoore po-klican k državnemu tajniku Greywoo-du, kjer je zvedel, da je sodišće tožbo dr. Pratta in odvetnika Dkka Pilgrim-sa radi pomanjkanja dokazov zavrnilo. Kmalu je zvedela o tem tuđi javnost iz časnikov.
Blacknroore je bil o skkpu sodnega stola že yx>prej obveščen. Pisal nru je namreč Mac Lean, ki ga je prosil, naj sprejme to vest mirno.
o c
v
c
DajboljŠe, najtrajneiše zato aaicenejše!
Ljubezen za denar.
—   Ah, Georg,    pravi bogata Ame-ričanka svojemu ženinu, — težko mi je poslušati   zlobne   jezike,  ki  pravijo,  da me hočes vzeti samo radi denarja.
—  Pusti, naj govore, dušica. Ljudje so pač hudobrsi.
—  Ne, jaz pa nočem tega. Prepričati jih hočem, da je r.a svetu še nesebičnu ljubezen.    Vtš kaj storim.    Vse svoje prernoženje   poklonim  misiionariem.
Ženin vzame klobuk in stopi k vratom.
—  Kam? — ga vpraša nevesta. začuđeno.
—  Proč, — pravi ženin. — Misijonar hočem postati.
!! Zniž^ne cene    «■>    Cen» gndane >l
Voli I/a   i7k<ra« ^epnih robcev, rokavic, NOUAVtC FLOR in VOL-
VClIKd   I^Uild. NEN1H, triko perila za dame in eospode. Sraice
ovratnike, kravate, DtšEčA MILA. — Kompletne potrebšMne za Šlvll e
kroiaće, ćeviiarie In tapetnlke.   —   Vezenln In čipke.
pri Josip Potelinc, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi).                          ».i
'                       Ogleite s' zaloe^ I" se boste prepHta>H     ----------------
l^LIŠEJE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-TIPIJE, 1ZDELUJE PO PRED-LOŽENIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK A U ZA FINEJ^O IZVEDBO V ENI ALI VEĆ BARVAH TOĆNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJ-SEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA IO.Z.  SV. P£TRA NAa tt
Nakup zlata« srebra,
platine, srebrnih kron in zlate* ga denarja — Tovaru« za to* čcnje dragih kovin. Ljubi ia^ na VII, Sv   Jcrncia cesta št. 8
Ekonom
z daljso prakso, vojašcine prost — išoe službo na večjem pose* stvu tli jyrasćini. — Ponudbe na upravy> «Slov. Nar.» pod «Gra« scina/468*.
Prodajalka
mešane stroke, vcšča tuđi vseh pisarniških del, želi službo v mestu ali v večjem kraju na deželi. — Ponudbe pod «Dobra trgovuia/460* na upravo «SIov Naroda*.
Lokal s stanovanjem
v večjem in prometnem kraju na deželi išćem za trgovino s mešanim blagom za takoj ali s 1. majem. — Ponudbe pod •Poletje/457» na upravo «SIov Naroda*.
Trb. premotf« drva«
POGACNIK. Bohoričevt ulica ŠL 5. — Telefoo 2059.          461
Vse četrtlctjc
dobavimo fest  izbranih  tu« in inozemskib revij za ceno 80 — dinar jcv.    —    Bralni    krožek Ljubljana,   Selenburftova    ulica 7/lL^ Telefon 2937:________33/1
ORU2BA  .ILIRIJA.
Premog, drva, koks
oglje — Dun«i»k» cesta %b polec Iv * Zakotnika — Tele* foo 2820.                             106<L
Trgovski pomoćnik
m*nufakturUt, starejša mo£. voja^Čme prost, zmoJen skn\ m nemSkegt jezik*, tfčo službo t  večji   trgovini  aM  na  deželi.
----Ponudbe   pod   «Samostojna
moč/473» na upravo «SIovcn* skfga Naroda*.
Iščem pianista
/a večerne ure — Kavama «L©on», Ljubljana, Kolodvor* ska ulica 29.                         475
..................»iiiMl>»Mi
Hišo s 4 stanovanji
v Ljubljani, dobro ohranjeno, kupim proti takojšnjemu pla* čilu. Posredovalci izkljucenL — Ponudbe z navedbo cene na upravo «Slov. Naroda* pod «Takoj/472».
~-     Vabilo
na                   "
46.redni občni zbor
Kmetske posojilnice na Vrhniki
kl bo v ćetrtek 22. marca 1928 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni naVrhniki
Dnevni red:
1.   PoTOČilo ravnateljstva.
2.  Por č>lo nadzorstva. S.   Potr(cn e   letnega   računa
4   Sklepanje o razdelnvi dcbčka.
5. volitev ravnateljstva in dznrstva. nar S ućajnosti
K cb'.lni  v^eležbi vabi Ravnaeljstvo
Sveže, najfinejše norveško ribje olie
is lekarne dr G Plccoliim v Ljubljani —- ae priporoć« ble* dim,  alabotniiD  oscbiun.    U3/L
Strojepiska
aprejemt delo za popoUUnske ure. cvent prevzime delo tuđi na dom. — Ponudbe pod «Pi» salni stroj'467» na upravo «S1. Naroda*.
VZORČNI VELESEJEM
v PRAG1
18.—25. marca
ZNI2ANA VO2NJA
za posetnike pri  osebnih   in   brzih vLakih:      Jujjoslavija 25 Co,   Ceškoslovaska   33%, Avstrija 23 fc.
BREZPLACM V1ZUM
Pojasnila   in   legitimacije   po Din 22.— daje:  Češkosto* vaškt konzulat, Ljubljana, Breg; Atoma Corrrpany, Ljub> //sna,  Aleksandrova cesta 2   Češka inciustrijalna banka, Ljubljana, Marijin   trg; «Put nik».     Ljubljana.     Dunoj&ka cesta;  Još.  Zidar,   Ljubljana,  Dunujska  cestu.
š^m^\immgx* b'owninge, pišiole za sliaštne tsov, VdrlOZICa samokrese puŠKe, za o^a lovskih m hbiškth   potrebšdn   ler   umetalni ogenj i. t. d. puškama
F. K. Kalser, Seienbursov« ui. e. Ljubljana.
HAJ BOLJCI BRH5K1 RLflGOUI
Zajamčeno čistovolnene
moške in damske blagove
—     zadnjih novosti     —
— pomladno in letno sezijo  »
, razpošilja   najbolj   renomirana
zaloga tvornice sukna
UEGEL-IMHOF,    —   BRK
Palackeho tf. 12, Češkoslovaška
Ntjvečja tzbira — Najnižje rvormške cene
NajsolidnejŠa  ir\r$itrv   vseh  naročil N« zmhtevo v zor ci  zsstonj in pvštnine pro i/O.
Utejuje. JtKftiD Zui>anut — Za »Narodsu ti*karnu»: Frao Jezeriek. — Za gpiave is in&eratm dd U^ta; Otoo Chnstol — Vii t Ljubljani.