. iteTÜka. ita-wllka gtaag 12 ir. *1jglfi M&rifeor* iat 30. sevtemlra 1918. Letnik X, Naročnina lisl-3 : —• Cefo ieto , . K 12*— Pol leta . . . .„ 6-— j; četrt ieta . . „ 3'— S Mesečno. . . „ 1*20 lattai Avstrije :-- Celo leto . . „ 15*— Posamezne številke f — 10 vinarjev. — Inserat! all oznanila Uredništvo In upravnlSive: Maribor XeroSka ulica. 5. — Telefon St. 113. mmammmmmmmmmmmmBMBrn&ssmmmmmm Neodvisen političen Ust za slovensko E BNSältTom sc mor« govorHi vsak dan Zffftdbt Sirotišnice v Ptuju je zgradba za vzg@jo janičarjev* Pitijski župan Ornig razpošilja sledeča pisma: „Bürgermeister Jose! Ornig, Landtajgsabgieordneter, Bezi rksobima n n , Handelskam-merralt, Besitzer desKriegs-fcreuzes für Zmlöienste 2. 'KI., Offizier des Franc Jo-[scf-Ordens und Besitzer d. Ehrenzeichens vom Roten Kreuze mit der Kriegsdekoration. Pettau, 7. Sept. 1918. Euer Hochwehlgeboren I Die Stadt Pettau hat in Anbetracht des gro-jgsen Elendes der Waisenkinder mach gefallenen steirischen Kriegern beschlossen, ein grossen Waisen- und Erziehungshaus für diese im StaTgehie-te zu erbauen. .’Obgleich dieser Bau .mehrere Millionen betragt und der ohnedies stark belasteten kleinen Stadt Pettau neue schwere pekuniäre Opfer auferlegt, glaubt die Bürgerschad, der Siels o-plerfreudigen deutschen Stadt Jettau tiie patriotische Pflicht zu haben, da 3 Andenken der für Kaiser und Vaterland gefallenen Krieger dadurch zu ehren, dass sie für deren Kinder zu sorgen hat. Ale Einzelnheiteu enthält der zuliegende Aufruf . Ganz besonders sei Euer Hochwoiiigehoren vertraulich mitgeteilt, dass das zu erbauende Erzie -jiungShuus der Brunnen sein soll, aus welchem der Handel."- und Gewerbes, ■ id dot nanon*! bedroh -ten Teile der Alpenländer seine deutschen Lehr -linge, die Industrie ihre qualifizierten deutschen Arbeiter erhalten soll, der der Slavisierung ent -gegenwirkt. Wenn auch dieses Werk allein nicht im Stande ist, den Ansturm der slavi sehen Hoch -flut zu begegnen, ist die Erbauung dieses edlen Werkes doch ein Mithelfer der Erhaltung des Deutschtums im Süden der Monarchie, das gerade jetzt sehr gefährdet ist. Es ist daher die Pflicht aller Deutschen in Oesterreich, insbesondere der Deutschen der Alpenländer, dass dieses Werk der Menschenliebe je früher und mächtiger (entsteht. So gross auch der Opfermut der Stadt und der Bewohner Pettaus ist, reicht die gesammelte Unter -Stützung noch bei weitem nicht aus die Kosten ’des Baues zu sichern, D;er Gefertigte wendet sich dar her an Euer Hochwohlgeboren mit der ergebensten Bitte, dieses edle nationale Werk nach Kräften zu unterstützen. Genehmigen Euer Hoch wohlgeboren die Versicherung meiner Verehrung, womit ich mich mit treudeutschem Landsmänngrusse zu zeichnen die Ehre gebe Josef Ornig m. p., Bürger -meister der k. k. landesfürstlichen Kammerstadt Pettau.“ Na slovensko prestavljeno se glasi to pismo: .Župan Josip Ornig, deželni poslanec, načelnik okrajnega odbora, svetnik trgovske zbornice. Lastnik voj nega križca za civilne službe 2. razreda, častnik Fran Josipovega reda in lastnik častnega, znaka Rdeč, križa z vojno dekoracijo v Ptuju. Ptuj, 7. sept. 19-18. Vaše Visokorodje! Mesto Ptuj je v očigled velike bede sirot po paldlih šta jerskih vojakih sklenilo, da osnuje za te veliko sirotišnico in vzgojevališče v mestnem ozemlju. Dasi bo stala ta gradnja več milijonov, ter naloži že itak težko obloženemu malemu mestu Ptuj nove težke gmotne žrtve, misli vendar meščanstvo vedno požrtvovalnega nemškega mesta Ptuj, da mu je v patrijotično dolžnost, darčajsti spomin za .cessarla in domovino padlih vojakov s tem, da skrbi za njih otroke. Vse posameznosti vsebuje priloženi oklic. Prav posebno se Vašemu visofeovodju poroča zaupno, da- ima, biti vzgojevališče, ki naj bi se z-gradilo, vir, iz katerega naj bi dobival trgovski in obrtni stan narodno ogroženih delov alpskih dežel svoje učence, veleobrt pa svoje kvalificirane delavce, ki naj bi deloval proti slavizaciji. Cetiuip to delo samo ni v stanu, da zaustavi slovansko povo -cleri}, je izgradnja tega plemen:tega; dela vendar pomočnik pri obnovitvi nemštva na jugu monarhije, ki je ravno sedaj zelo ogroženo. Zato j,e dolžnost vseh Nemcev v Avstriji, posebno Nemcev *v alpskih deželah, da nastane to delo ljubezni do bližnjega čimpreje in čim moigočneje. Kakor velika je tudi požrtvovalnost mesta in prebivalcev. Ptuja, vendar zbrana podpora §C niti od daleč ne zadošča. da bi se ugotovila gradnja. Podpisani se zato obrača n;’, Vaše visokorodje z udano prošnjo, da s to plemenito n a,rodno delo po možnosti podpirate . I Blagovoli Vaše visokorodje sprejeti zagotovilo mo-1 léga, spoštovanja,, s čemur mi je Čast, da kot rojak beležim z zvestim nemškim pozdravom Josip Ornig 1. c., župan c. kr. deželno-knežjega komornega mesta Ptuj.“ Okrajni glavar, sladkornih g. Netoliczka, pa je preplavil ves ptujski in še. sosednje okraje z naslednjim oklicem: „Štev. §14-6. Ptuj, julija 1918. Mesto Ptuj, ustanovna zgradba sirotišnice in vzgojevališča. O k 1 i c. S pripomočjo in podporo glavnega ter stolnega mèsta Dunaj pripravlja se v obmestju Ptuja zgradba velike sirotišnice in vzgojevališča za, približno 500 o-trok paalih vojnikov iz političnega okraja in mesita I Ptuj. Tozadevna pripravljalna dela za uresničenje te 1 patrijotične in človekoljubne misli pozdravljajo vsi 1 poklicani krogi kar najveseleje in so podjetju zago-: tovili najv-ečjo naklonjenost. Za proizvedbo vseh to -j zadevnih poslov ustanovil se je poseben odbor. Me-I sto Ptuj je posebno pripravno za tak zavod, kajti \ Ptuj ni samo Šolsko mesto prve vrste, ampak je tudi I z ozirom na klimatične okolnosti kar najprdkladhej-I še. K temu pride še kot posebna prednost v mirov -I nem Času obče znana cena življenjska razmera,. — \ Stavbeni stroški za to sirotišnico in, vzgojevališče j proračunih so se z veliko svto in se bodo potrebni I! denarji v to svrho po možnosti deloma podarili od mesta samega, kakor tudi od drugih nabranih skla*-dov in od pojedinih višjih krogov in mest. Izvanredno Pa pospešuje postava z dne 16, februarja 1918, dr. ! zak. 1. št. 66, pričakovano požrtvovalnost vsakega j pojiedinega, ker oprosti od vojnega davka vse tiste j zneske, ki so se dokazano tej vojni oskrbi, posebno ? pa naši sirotišnici in vzgojevališču v prid podali, če ! isto v teku leta znesek 500 K prekoračijo in pri skupnem dohodku od več kakor 30.000 K najmanje 5i% dohodka dosežejo. Na ta način se nudi vsakemu soustanovitelju prilika, prispevati zneske k zgradbi sirotišnice in vzgojevališča, ki kot nepr ispe vanì voj -nemu davku pripadajo. Pripravljalni odbor se obrača do Vašega blagorodja s prisrčno prošnjo, prispevati temu plemenitemu patrijotičnemu namenu primeren znesek iz vomii dobičkov namesto vojno-dobiČ -nega davka: vsi tisti pa, ki nimajo nobenega vojnega dobička, naj darujejo prostovoljne zneske. Darovani zneski pe bodejo izkazali in se ne bo opustilo, večja darila podati v Najvišjo priporočilo. Priložena poštna položnica blagovoli se rabiti za vplačilo zneskov. Za pripravljalni odbor, okrajni glavar: Dr, Netoliczka.“ . Iz Ornigovega pisma je torej razvidno, da se bodo v nameravani sirotišnici vzgajali sami Janiča^ rji, da bi krepili nemštvo na jugu. In za tak zavod bi naj prispevali tudi Slovenci ! Orni g-Netoliczko v a predrznost presega vse meje! Mi bi naj pomagali Nemcem vzgajati iz slovenske dece nemške janičarje! Nadaljni komentar je vsakemu, ki je prečita! Or-nigovo in Netoliczkovo pismo, popolnoma nepotreben. Slovenec, ki daruje kaj za to Ornigovo vsenemško zgradbo, pluje v lastno skledo in spada med izdajalce. Noben Slovenec, nobena -S lo v en-K a, n 'o b e n a n a š a o b č i n a, n o b e n n a š d e-n a r n i z ai v o d ne vinarja ža to O’ r n i g o -v o „s i r o t i š n i c o 1 “ Ž, glavarjem dr. Netohczkora, ki zanemarja, svojo službo kot c. kr. uradnik in agitira, raje za vse -nemško ustanovo, pa bomo prav kmalu obračunih . Kakor je šel Weiss, tako bo šel brez naslova „Hof -rat“ še tudi on. Tn sicer prav kmalu! Bolgarija prosi sa pr emir jo im mir« Zgodilo se je nekaj, km ie iznenadilo ves svet, pjsebno pa Nemčijo. Bolgarijo je zadela ! a ta strofa; boP arska fronta je prebita, njene armade so na begu n eri jn.,ne čete so že. udno na bolgarsko ozemlje. Ta doGd onega čarna sv, «ronca molči z mirovno akcijo. Ob» obletnici se I© pa kolo čudno zasuknilo s s ■ Italija za Jugoslavija. »Agenzia Stefanie poroča, da je italijanska vlada soglasno s sklepom ministrskega sveta 8. septembra 1.1. sporočila zavezniškim vladam, da priznava zahteve jngoslovans kih narodov po dosegi neodvisnosti in skupnosti v svobodni državi za odgovarjajoče načelo, za katero se horije zavezniki. — »Allg. Zeitung.« poroča iz Lugana, da ja imelo zadnje potovanje Orlanda v Pariz in njegov razgovor s Pasičem in Ciemenceauom ta uspeh, da je ministrski svet s simpatijami pozdravil jugoslovansko gibanje. »Corriere della sera« dostavlja tej vesti: Italijansko gibanje v prilog avstro-ogrskim narodnostim je en-tenta zlasti Anglija z zadovoljstvom sprejela S tem se bodo notranje težkoče v Avstro-Ogrski samo povečale. Ce bo Avstro Ogrska poražena, je Nemčija izgubljena. Proces proti poljskim legioaarjem nstavljez, Ce sar je danes načelniku Poljskega kola dr. Tertilu, podpredsedniku Germanu in gosposkozborničnemu članu dr. vit. pl. Bilinskemu naznanil, da je odre dii, da se proces proti poljskim legionarjem v Mar- < &ro3;Szigeta popolnoma ustavi. . lÜ Dalmatinci na cesti. Iz Slov. Bistrice nam pi- « sejo: Leta 1910 so Crnogorci mir i v našo vas Bu-dua pri Kotoru. Ko so naši to selo zopet osvojili, je bilo seveda njih prvo delo preganjati tamkajšnje prebivalstvo. . i’oslaneo dr, Vukotič je v svoji interpola -čiji * pveflal grozne stvari o tamkajšnjih grozodejst -vih.^ojno sodišče jih je mnogo obsodilp na, smrt, a; i\ druge na. 20-, 15-, 10- in 51etno ječo itd.ČZakaj, veci- | noma nihče ni vedel, najmanj© pa tamkajšnji kmetje-phdolženci, 'Obsojence so potem gonili iz kraja v kraj, ©ekaj jih je izginilo v strašni Arni na Ogrsko, nekaj pa so jih vtaknili tudi v kaznilnico v Gradcu , ; .kjer go jih dne 29. avgusta t. 1, 35 vsled pomiloščen-ia odpustili. Ko pa so bili na prostem, jih niso poslali po vlaku domov, kakor bi to vsak razsoden človek pričakoval in kakor to predpisuje tudi avstrijski zakon, ampak^pograbila jih je slavna policija in jih zopet za 26 dni zaprla. Ljudje so prosili, da bi domov., brzojavili po denar, ker je večina njih premož- ; ca, vsled neznanja nemščine jih ljuba policija niti poslušala ni. Po 26 dneh so jih zopet poklicali iz lukenj, oremuštrali in jih 28 vtaknili v; Ivojaiško suknjo, f starčkov pa so poslali do Maribora, kjer so jih Že zopet postavili na cesto. Dva sta bila že tako izčrpana* da so ju poslali v bolnišnico, ostalih pet pa so g ugnali proti domovini po cesti naprej, ker niso imeli enarja za vožnjo. Eden je omagal kmalu za Mari -fcòrom, stiri pa so prišli dne 26. t, m. do Slov, Bistrice in sicer: Brajič Ivo, Gigovič Savo, Nikolič Vi-Öo in Brajič Gjuro, vsi kmetje iz Budue in Podostro-ga pri Kotoru. Ko so bistriški Slovenci videli te iz- \ Stradane in razcapane starčke, so v hipu zbrali 133 K in jih spravili na vlak, da se končno vendar en -krat vrnejo v svojo drago domovino, — Ti, vlada in Vi ovaduhi, ali Vas ni sram, da tako brezvestno vršele na cesto te siromake? Že vežejo.cule ... Iz Slov> Bistrice pišejo: Bistriški nemčurji Že vežejo cule, da jo Še pravočasno pobrišejo, ko bo prišla Jugoslavija. Tudi nemški lasopisi pišejo sedaj samo o Jugoslaviji, naši odpadniki nimajo več mirne noči. Noč in dan tarnajo: Kaj bo?! Mihel, kaj si nam napravil? Prejšnji teden sta Še najsrboritejša. bistriška Nemca prodala svoje hiše in sicer davčni uradnik Fekonja, neki Hrvatici, bogataš Juhart pa Slovencu. Gospodje, kam se Vam li tako mudi? Cesa se pa bojite? Saj bodo imeli Nemci p Jugoslaviji ravno takšne pravice, kakor jih imajo sedaj Slovenci v Lipnici, Gradcu, Mürzzuschlagu in flrugih gornještajerskih slovenskih kolonijah,; Nem-jČurjem se bo sicer malo slabše godilo, vendar pa ne hujše, kakor sedaj koroškim Slovencem in kakor sie je nam godilo v začetku vojne. Mi bi res srčno želeli, da bi vtsi podobni vročekrvneži počakali med nar mi Jugoslavije,, ker imamo še z marsikom neporavnan račun, posebno z debelimi Črkami je pa zapisan davčni oficijai Fekonja, Torej, prijatelji, le malo še potrpite! Nemci postajajo smešni in — zmešani. .Od Sv. Lenarta nad Laškim nam pišejo: So pač že postali smešni naši Nemci iz strahu pred Jugoslavijo, Zdaj je dobil naš občinski urad od mestnega urada Znojenje na Moravskem dolg protest proti Jugoslaviji z milo prošnjo, da bi ga po vzgledu moravskih Nem -cev poslali na cesarsko kabinetno pisarno. V le-tem protestu mrgoli vse polno napadov na našo duhovščino, posebno pa na ljubljanskega knezoškola, Seve Brno morali lepo podučiti mestni urad v: Znojmju. da tu pri nas ne bivajo nasprotniki, ampak zvesti pri -* Staši Jugoslavije. Mi smo in ostanemo vneti za Jugoslavijo. ki nam bo prinesla rešitev izpod neznosnega a jarma Nemcev. Jugoslavija ali smrt ! - Hrastu!ški Nemci, o katerih čistokrvnosti pač v nihče ne dvomi, so postali naenkrat besni. Dozdeva < se jim najbrž, da. bo njih čolnič, M je bil že od nek-j Haj luknjičast, izginil v valovih Jugoslavije. Vsak «ajmahjSi Šum jih plaši. Pred kratkim je bila v Dolu s veselica v prid slovenski Šoli v. Mariboru. Nekaj tor »Brniških škricev se je zateklo v gostilno Ob cesti proti Hrastniku in prežalo na vračajoče se goste. In Čudili so se zelo, Češ, da Hrastnik Šteje toliko „vin -diSerjev,“ Zlasti pa se bojijo za svojo nemško šolo . Dndotni nadučitelj se suče baje preveč v, slovenskih krogin ter celo trpi, da poučuje katehet veronauk tudi v slovenskem jeziku. Lepe uspehe bi imel, če bi poučeval samo nemški med otroci, od katerih ne zna polovica niti ene besedice nemški«. V „Tagespošti“ že kličejo ti reveži na pomoč okrajni in deželni šolski svet, da naj uredijo razmere na tej Šoli. Kaj li naj neki stori ? Li more kdo prepovedati g. nadučitelju , ki je vseskozi poštenjak, da ne sme govoriti z nobenim Slovencem? Ali mogoče krši s tem svoje stanovske dolžnosti? Pač pa bi svetovali nekaj našim gospodarjem na Dolu, v Purju in pri Sv. Juriju. Gospodje Aimer, Stadelbauer itd. prav radi beračijo z nahrbtniki okrog kmetov-Slovencev. Kako dobro znajo takrat slovenski! Ce smo tako nevarni ljudje, zar kaj se nas pa takrat ne bojite, kadar se gre za Vaš želodec? * --"«■r Ljudje, ki sovražijo vse, kar je slovenskega, pač ne zaslužijo naše podpore! Tedenske novice. Slovenci v Nemčiji. Iz Hamborna ob Reni se nam piš©: Tukajšnji Slovenci so se zbrali dne 25. avgusta, na čelu njih voditelj g. kaplan Ivan Jen -ster, predsednik društva sv, Barbare. Sli. smo na Vabam na izlet* Tamkajšnji g. Župnik Köster, ki je velik prijatelj Slovencev, je imel cerkveni govor in pete litanije M, B. Nato je bil shod v dvorani, Predsednik društva, sv, Barbare je pozdravil, vse navzoče Slovence in g. Kosterja, prvega dušnega pastirja Slovencev na Nemškem. Nato je vodil g, župnik Kö- ; ster zborovanje. Zapele so se pesmi „Hej Slovenci“ itd. Razložil nam je, kaj pomeni naša deklaracija,. Izjavil je, da spoštuje Slovence in ga veseli, da ga, Še pridejo vedno obiskat. On je med Slovenci tudi Slovenec in večkrat mora slišati zbadanje proti nam, a on nas vsikdar odločno zagovarja. H koncu se je oglasil k besedi naš podpredsednik Hajdenik, Zahvalil se je gospodom za trud in naklonjenost prusko-slovenske 'duhovščine, Obžaljuje avstrijske nemške , nam narodno sovražne gospode. Pozval je Slovence, da naj vstanejo vsi tisti, ki so za slovensko deklara-ebo. In vstala je vsa množica m duhovjščina. Zaklicali so kakor iz enega grla: Živijo jugoslovanska svoboda! 'Sprejela se je resolucija in se odposlala g. prevzv. Školu dr. Jegliču v Ljubljano iskrena zahvala za njegov možat nastop za uresničenje naše velike misli. Zborovanje se je končalo z avstr, cesar- : sko himno. Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor, vabi v nedeljo, dne 8. oktobra t. !., ob 544. uri popoldan, vse slovenske železničarje in prijatelje društva na družaben sestanek, ki se vrši v gostilniških prostorih Narodnega doma v Mariboru. Prihi -tite vsi, ki ste službe prosti, v družbo tovarišev! — Predsednik društva tovariš g, Kejžar nam je obljubil predavanje. Za petje in prosto zabavo je poskrbljeno. Vstopnina za Člane prosta, za nečlane prostovoljen prispevek za narodna društva. Ljudsko slavnost v Celju priredi celjski odbor SHS žena v prid stradajoči jugoslovanski deci dim 6. oktobra ob 544. uri popoldne v vBeh prostorih Narodnega doma s sodelovanjem celjskegs pevskega društva ter zidanmoške narodna godbe. Spored bode mnogovrsten in zanimiv. Posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu je naslov novi knjižici, ki obsega kratko zgodovino te Od papežev toplo priporočane pobožnosti in pa posvetim© molitve. Ob koncu je pridjana za duhovnike tudi molitev za blagoslavljanje kipov) ali podob presv. Srica. Knjižica se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane s poštnino vred komad 30 v, 100 komadov s poštnino vred 25 &, „Klaverjev koledar-44 „Misijonski Klaverjev koledar 1919“ je pravkar izšel. Prinaša lepe, poučne, zabavne povestice in slike iz življenja mladih zamorskih kristjanov. Tako n. pr. ginljivo povest: Izgnanec, Sv. krst v zadnji uri, Hudobca ni maral za mojstra, Franček z grošno nogavico itd. Stari in mladi najdejo v njem primernega berila; jako vzgojevalno upliva na otroke posebno v sedanjih časih polno sovraštva in pokvarjenosti. Tudi hrabri vojaki ga rar dl berejo, ki jim je tovariš in tolažnik v težkih urah; En koledar stane 80 v s poštnino vred; pri vsakem tucatu se dobi eden povrhu. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja v LjuMjtani, Pred škofijo štev. 8, Vsi prijatelji misijonov - naj si ga nabavijo, saj na ta način pomagajo reševati duše naših najnesročnejših poganskih bratov in tako prosijo pomoči božje naši ljubi, toliko stiskani domovini! __ Razne pritožbe iz slovenjgraškega, okraja. Piše se nam: Tatvine so na dnevnem in nočnem redu. Pred par dnevi je bilo vkradeno tele posestniku Zu-ku v bližnji občini Gmajna. Naš Smet se trudi od zore do mraka, ne za sebe toliko, ampak za vlado. A kar mu ne vzame trda pest rekvizicije, mu odnesejo tatovi, 'Sami ne vemo, Čemu plačujemo davek. Merodajni krogi se izgovarjajo, da ni dovolj orožnikov na razpolago. Na shodu v St Janžu jih je bilo dovolj v varstvo tistih telet, ki so hotela razsajati in ki jih ni nihče vabil na shod, Kadar se jemlje žito, seno in Živina za erar, takrat je tudi dovolj varstvenih činite-ljev. Takrat se pride z veliko oboroženo silo nad nar Šega kmeta? kakor nad največjega roparja. Tudi je dovolj takih, ki vohajo po njivah., kje bi se dobilo kako stebljice tobaka. Pri nekem kmetu so baje našli veliko množino tega zelja- Moral ga je naložiti ip o-sebno peljati v mesto, kjer je bil prav občutno ka& *> novim. Hudomušneži pa trdijo, da je bil to tobaku po- dobni plevel, kakorSnega ne manjka po našem polju. Ponavljajo se slučaji Rakuša, ko niso ločili zdravniki svinjskih od človeških kosti. Kaj pomagajo Nem -eem z našim denarjem vzdrževane visoke šole: Mi -helj ostane pač Mihelj! Take. modre učenjake vsiljujejo Slovencem, ki uplivajo usodepolno na/ posameznika in na narod, Ker so se godile že preveč kričeče nerodnosti pri prodaji mesa in so se pritožbe grmadile, so se tukajšnji merodajni gospodje odločili ea drug način razprodaje. Nastavljati se moramo. Človek bi si mislil, da kdor prej pride, tudi prej melje. Kaj še! Meščani-nemškutarji prejmejo prvi, potem še le pridejo okoličani, seveda če kaj ostane. Po več ur daleč mora, naš kmet hoditi, potem pa še čakati na ostanke, vse v zahvalo, da redi gospodi živino. Tudi se je izdala odredba, da mora vsakdo sam priti po mesö. Napravili smo potrebne korake, da se tudi v tem oziru poduči g. glavarja. Mož je sicer še mlad , a kaj nas to briga? Odgovorni naj bodo tisti, ki so ga semkaj postavili, za vse njegove kolobocije. Da, da: Že staro je prerokovanje, da se bo ljudstvu slabo godilo* ko ga bodo sodili mladi gospodje. Proč % ljudmi, ki nas ne razumejo in ki niso naši! Ne prodajajte svojih zemljišč tujcem! Neki rar y n atei j iz nemškega Gradeča razpošilja po naših o-krajih posameznim večjim posestnikom okrožnice, m katerih zaupno povprašuje, je-li hočejo prodati svoju posestva, kar se naj njemu naznani, ker ima kupce na razpolago. Za svoj© posredovanje zahteva 20 % zaslužka. Ker tiči nemara za tim kaka nemška banka ali kako drugo društvo, se svari tem potom domačine, da se ne dajo zapeljati slovensko zemljo tujcem prodajati! Narodna pridobitev ob meji. Graščino „Stein -brunn“, znana pod starim imenom „Steinhof“ v Plit-viškem vrhu blizu Radgone, ki je tula že od nekdaj nemška posest, je kupila Slovenka gospa Amai. Zor-čič iz Ljubljane. Dosedanja posestnica, neka nemška baronica, se ni več dobro počutila med Slovenci in ni hotela priti pod Jugoslavijo, zato je pobrala svoja šila in kopita, ter odšla nekam visoko gor na Nemš -ko, kjer upa, da je jugoslovanski zmaj ne- bo dose -gel. Da je prišlo to posestvo v slovenske roke, ima velike zasluge gornje radgonska posojilnica. Plačevanje davkov. V 4 četrtletju 1918 so plačljivi neposredni davki na štajerskem % naslednjih dnevih: L Od zemljarine, hišne razredovine in na|-marine ter od Sodstotnega davka od najemnine onih poslopij, M so prosta najmarine: 10. mesečni obrok dne 31. oktobra 1918, 11. mesečni obrok dne 30. novembra 1918 in 12). mesečni obrok dne 31. decembra 1918, TI. Od občne pridobnine in pridobnine podje6|s podvrženih javnemu dajanju računov; 4. četrtletji obrok dne L oktobra 1918. III.. Od rentnine in dohodnine, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah, oziroma, blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke, 2. po-Ietni obrok dne 1. decembra 1918* Radi zaplembe žita v Rengovem mlinu na Bregu pri Ptuju se nai oglasijo prizadeti iz mariborskega okraja pri žitnem nadzorniku SeiČUerju na mariborskem okrajnem glavarstvu. Dalo se bo najbrž dobiti žito nazaj. Kje je petrolej? Jaka se vrača nevoljen iz trgovine, ko ga sreča Jurka: „Jaka, kaj te Je tako raztogotilo, da grbančiš čelo?* Jaka: „Kaj bd ga. ne grbančil? Zvečer bi radi tolkli jabolka, kter po 'dnevi ni Časa za to delo. In sem hodil, če Že imajo kaj petroleja, Pa imajo zopet eno figo. Rad bi vedel, kaj pač delajo s petrolejem, dn ga ni!K Brihtni Jurka pa ga kmalu prijateljsko potolaži: „Veš, ti Jaka, ti nič nè veš. Še nisi slišal, da ere zdaj nekim gotovim ljudem zelo trda? Noč in dan morajo bežati. Veš ti, Jaka, po dnevi že še človek lahko beži, pa po noči je pač druga. Zato smo jim posodili mi petrolej, da vidijo bežati tudi po noči!“ Nova ureditev razdelitve pletne preje posestnikom ovac. Namestništvo ram piše: C. kr. trgovinsko ministrstvo je ukrenilo, da se razdelitev pletne preje lastnikom ovac na nov; način uredi. Bistveni znaki nove organizacije so, da se bo. y bodoče izmera pra-vice do pletne preje določila po množini oddane volne, potem, da se deželni uradi za oblačenje ne brilo več pečali z razdelitvijo pletne preje, ampak da serbo izvršitev iste izročila, krajevno pristojnim nabiralcem volne, kateri se bodo pri izvršitvi te naloge poslu -ževali v najobširnejši meri sodelovanja, občin. Natančnejše določbe o tem so razvidne v razglasih, nabitih v vsaki občini okolišev, kjer redijo ovce, oziroma pri županstvih. Hmelj. Na hmeljsfcem trgu v ‘Zatcu splošno — razočaranje radi letošnje skrajno slabe hmeljske letine. V Avstro-Ogrski se bo letos pridelala komaj k tretjina, množine v lanskem letu pridelanega hmelja. Za hmelj letošnjega pridelka ponujajo po 650 do 700 K, za stari hmelj pa po 345—350 K za 50 kg. Sladkor za mesec september. Prehranjevalni urad mariborskega okrajnega glavarstva naznanja, da bo za mesec september določeno množino sladkorja prejel še le v prvi polovici meseca oktobra. Prebivalstvo mariborskega političnega okraja se opozarja na to okoliščino s pripombo, da bS bilo odveč, če. bi prebivalstvo tozadevno s prošnjami nadlegovalo o-menjeni urad. Kakor hitro prejme gori imenovani tirad sladkor, kakor tudi sladkor za vkuhavanje, so bo takoj javilo. Kakšna Je naj višja cena za seno? Po naredbi ministrstva z dne 3. junija t, h, drž. zaRL štev. 192, to zaseženo vse seno in slama letine 1918. Zaseženo seno se sme oddajati le poslovalnici za krmo v Grai-jOù, oziroma niemm komisdjonarjem, po določeni ee-m. Brez dovoljenja se ne sme prodajati nikakega sejo Potrebnim kmetovalcem v občini sami se sme na - an oddajati na»veS 5 tr in le z dovoljenjem županstva. Strankam izven občine se sme predajati t šečje». mri do 20 q in sicer ie z dovoljenjem, ki ga daje po- , Zmotili smo se menda v tem in onem, pa spoznali že tom županstva deželna poslovalnica za suho krmo v smo kimavce in strahopetce, takih mož nam ni potre-Eggenbergu pri Gradcu, To so v glavnem načela, bno. Kdor ni z nami, je proti nam, kdor pa je proti po katerih se vrši promet s senom. Cene so določene nam, naj gre čez Muro, naj ne gospodari na naši sledeče: Prevzemna cena za seno, ki jo plačuje po- ! zemlji. Upamo, da ta klic ni zaman, ampak da slede slovalniea, znaša za 100 kg 25 K, Poleg tega se še i temu vesela dejanja! —Sč— tudi plača odškodnina, za vožnjo do postaje. Do 5 km ! Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukaj se je poročil dne je 1 K za 100 kg, do 10 km 2 K, za več kot 10 km pa f 9. septembra t. 1, Janez Jaušovec z gdč, Marijo Se- 3 K za 100 kg. To bi bila nekaka najvišja cena. F o- { tar. Ob tej priliki so svatje darovali 27 K za Tiskov-slovalniea oddaja seno, in sicer vojaštvu po 36 K za 5 ni dom. Živeli! 100 kg nevezanega sena, 42 K pa za seno vezano v I Dobrna. Dne 23. t. m. je nagle smrti umrl biv-balah. Civilnim odjemalcem računi poslovalnica seno [ Ši najemnik topliške restavracije Alojzij Virstbauer. nevezano po K 37.20, vezano pa K 40.40 za cele va- j Svoje dni je imel v Opatiji veliko restavracijo. V gone; pri prevzemu v manjših količinah pa po '42 K I svoji stroki je bil res veščalk in je svoje podjetje poza vezano in K 36.80 nevezano. Ako pa, kateri pride- | vsod vzorno vodil. lovaleo sena odda drugemu po višji ceni nego je najvišja cena, t. j. po 25 K, zapade kazni. Usnje za civilno prebivalstvo. Vojno ministrstvo bo dalo na razpolago civilnemu prebivalstvu 1Ò0-tisoč kilogramov usnja. Del te količine vzame poljedelsko ministrstvo za preskrbo kmetijstva in naj se, tozadevne prošnje pošiljajo na to ministrstvo. Prog,-» nje n al napravijo občine, zadruge ab kmetijske po -družnice skupno za svoje občan i, oziroma člane. V prošnji se naj navede število osel), ki so neobhodno potrebne obuvala. Lovska sreča. Od SmiklavŽa pri Slovenjgralb •iifi- cu nam pišejo: Popoldne, dne 21. t. m., je z zmerit mi korald stopala preko travnikov nenavadna zver -jad — veličasten jelen. Okolica se mu je dozdevala povsem varna. Pa že ga. je zasledil pes, pred kate -rim se je zavaroval s tem, da je stopil v. stoječo vodo, Nemara si je hotel prav po Kneippovo osvežiti nog©, da iz tega že sumljivega kraja ob ugodnem trenutku brzo od kuri. Spregledal pa je, da. ga zale- lioteia. Narodni blagdan dne 21. in 22 t. m. se je dobro obnesel. Na poziv od merodajne domače strani smo določena dekleta po vaseh dobrnske občine zbirale v namen usmiljenja za našie sorodne sestrice iti-bratce, ki gladujejp na jugu, svoto 576,98 K. Povsodi smo našli usmiljene dobrotnike pri našin ljudeh. Bog blagoslovi male reveže, pa tudi ;vrle S. H, S., žene, ki so to zbirko uprizorile. Nam in darovalcem je v zadoščenje in veselje, če smo kaj pripomogle za razvoj našega naroda. Tovarišice! Le tako naprej pri delu za našo ljubo domovino. Pridite, dekleta, večkrat v sobo bralnega društva, da bomo združene v medsebojni ljubezni se še naprej navduševale za katoliško narodno delovanje. Prebold. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v St. Pavlu pri Preboldu vabi na gledališko predstavo, ki jo priredi v nedeljo, dne 6. oktobra t !.. popoldne po večernicah, v-Društvenem domu. Vapored: 1. Ljudmila, žaloigra v petih dejanjih. 5. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski“, veseloigra. 3. zuje tudi vojak-posestnik Prane Globočnik a smrtno- j V ječi. burka. Vstopnina: sedeži 2, 3 in 4 K, sloji š- nosnim orožjem, ki tudi sovražniku v Galiciji, 'Srbiji in ob Soči ni prizanašal. Njegova spretna roka se je tudi tukaj mojstrsko osvedčila. Mrtvega velikan^ z mogočnimi rogovi so si ljudje % občudovanjem ogledovali. Dopisi« če 1 K. Slovenci in Slovenke, pridite v etilnem številu ! Bočna pri Gornjemgradu. Za našo bedno deco so darovali prebivalci vasi Bočna 320 K, kar sta nabrali šolarki Sekova, Anica in Pevčeva Francka; po bločki okolici sta pa zbirali darove Mlinarjeva in Krajnčeva Francka ter dobili 262,60 K. Meseca, julija t. 1. se fe pa že nabralo v e(nak namen v domači cerkvi 150 K in na ženitovanju tukajšnjega posest -nika in lesotržca g. Antona Zavolovšek 1(53 K, Vsega skupaj je bilo odposlano 885.60 K. Za malo žup -nijo, kakor je Bočna, ki šteje komaj 500 duš, je to vsekakor znak dobrosrčnih ljudi. Cast jim! Dol. G. Karel Bantan je daroval za'Nar. Svet Papirnata srajca — za večerjo. Neka delavčeva žena. je kupila srajco iz papirja za 24 K, Ker % že po-kratki rabi bila umazana, jo je dala, kdt p# zahteva papirnato perilo, v lonec, napolnjen z vodo, in pristavila k Ognju. Med tem časom je pa vsled nekega nujnega opravka morala od doma in se je raggia vrniti še ,le po triurni odsotnosti. Voda, nalita, na srajco v loncu, je vrela ves čas in ko se je nekoliko pred ženinim prihodom vrnil z dela mož delavčeve ž-S-ne, jemislil, da. je v loncu pripravljena večerja zanj. kajti bila je belkaste barve in je mislil, da je fo — bela juha. V juho je še dal nekaj čebula, jes-iha, fcu~ mne in imel je večerjo, katero je kot. lačen strastno povžil in mu je dišala, ter mu ni prav nič škodovala. Toda. razočaranje delavčeve Žene! Mož ji je pojedel papirnato srajco, ki se je predolgo kuhala in je bila že popolnoma razkuhana. Ta večerja je bita za navadnega delavca tudi precej draga-, ka j ti papirnata srajca je stala, 24 K! Naistarejšl bankovci. Leta 1684 je zmanjkal» irancGsfcim četam v Kanadi kovinastega denarja. Poveljnik čet je hitno izdal papirnate bankovce, kalem je moralo vojaštvo kakor tudi prebivalstvo sprejemati kot denar iz kovin. Leto pozneje so začeli tiskati papirnate bankovce v Franciji in v drugih sosednih državah in deset let pozneje že ni bilo več nobeno evropske države brez papirnatih bankovcev. Železnica iz Amerike v — Evropo. Ameriški listi pišejo, da se je osnovalo društvo, ki namerava zgraditi železnico iz Amerike v Evro. o. železnico, bi tekla iz Severne Amerike po podmorskom predoru v Sibirijo in preko ruske Azije v Evropo. Tako bi s# izognilo dolgotrajnemu in pogubnemu; potovanju preko mor a. Predor, S: oi se zgradi] pod morjem mrd Ameriko in Sibirijo, bi bil dolg 65 km. V Amerik,' § kjer bi se začel graditi predor, bi napravili ogromna tovarne, katere bi s svojimi napravami vlačile izkopano gradivo na ameriško stran in bi spravljate potreben zrak v ogromen predor. Ta gradnja bi bila največja umetna, stavba na celem svetu. — Ce te ni ameriška raca! Maribtr. V petek, dne 27. septembra je umrl»! po dolgotrajnem bolehanju, spreviden s sv. zakra j menit za umirajoče, časnikar Ivan Skvarča, star l 32 jet. Umrli je bil stalni dopisnik »Slov. Naroda« [ in drugih listov. Sodeloval je večkrat tudi pri na | Sih listih. Naj mu bo slovenska mariborska zemlja j 20 K, ker se ni mogel udeležiti posvetovanj v Mariboru. Živeli posnemovalci! Hrastnik. Vsak tretji mesec bo krožila po Hrastniku nabiralna pola prispevkjov za Narodni Svet. j Prva pola prične krožiti meseca oktobra. Na" njej -bodo navedena imena upravičenih nabiralk in nabiraU iahäsii. OAaiun lutee sožalje Vurberg. (Odhod beguncev.) Prvi begunci so prišli v vurberški grad dne, 27. septembra 1914. Bili so večinoma železničarji in njihove družine iz Galicije. Meseca novembra je bil poln grad Judov. A ti so morali kmalu oditi; za njimi so prišli poljski ter ruski fantje in dekleta, Meseca januarja so tudi ti odšli in vurberški grad Je postal državna hiralnica za bolehne in stave begunce. Vodja, zdravnik in oskrbnik hiralnice je bil Jud dr. Rossberger iz Jaroslava, Bolnikom se je slabo godilo, imeli niso nobene postrežbe. Umrlo jih je na Vurbergu 47. Na pokopališču so si postavili spomenik v poljskem jeziku. Zadnji n al iški begunci so odšli iz Vurberga dne 3. septembra 1915. Dne 22. oktobra 1915 so prišli v vurberški grad bolehni in ostareli begunci iz Tirolske -ga in Primorskega, Ti so bili po rodu večinoma Itale ani in Furlani, Pozneje je prihajalo sem tudi več Hrvatov in Slovencev in nazadnje so bili ti že v večini. Med tem, ko so bili Galičani silno zapuščeni in se nihče ni za nje brigal, so imeli ti najlepšo, snago in red. Imeli so svojega oskrbnika, zdravnika, du -hovnika, mnogo postrežnikov in celo štiri redovnice. Bolniki so imeli prav dobro postrežbo. Umrlo je vseh beguncev iz južnih krajev na' Vurbergu 199, večinoma Italijanov, a tudi precej Hrvatov in Slovencev , Večina, beguncev je odšla iz Vurberga že dne 29. julija t. j., ostalo je le še nekaj rodbin, katere odidejo ta teden. Omenim naj, da se je zlasti italijanska inteligenca čudila, ker je slovensko ljudstvo v tej okolici tako omikano in olikano. Po nemških virih namreč so mislili, da bodo našli tu same „barbare“, a ti viri so se izkazali kot neresnični. Za mesec oktober meni priti v grad več nemških otrok iz Gradca. Bomo videli, kakšno omiko bodo ti imeli P Sv. Ana v Slov. gor. Pa naj še kdo reče, da Anovčani nismo skromni. Se niti ne pohvalimo, kako dobro se je obnesla zadnja veselica, V toliko na, dan, da ne bodo mogoče naši čitatelji mislili, da se sploh ni vršila, Vprizorili sta se dve igri: „Marjetka“ in „Mutast muzikant“ -v splošno zadovoljnost. Ggd. Mena Seyfried je zraven tega, da, nam je dala na razpolago vse svoje prostore in pridno delala pri stav -ljenju odra, še tudi pri prosti zabavi med igralci nabrala 40 K za Tiskovni dom v, Mariboru. Prav^lepo. Društvo ji ostane hvaležno. Tudi*vsi drugi, igralci, igralke in pevke s:o pomagali, kjer je kdo mogel da bi zadovoljili gledalce. Vsem- skupaj: Bog povrni! Ostanite zvesti našemu društvu in njega odseku, Dekliški zvezi! Sv. Jurij ob Ščavnici. Dvakrat že smo se oglasili zavedni Jurjevčani v slovenskih časopisih in povedali tukajšnjim občinskim odborom, kaj da zahtevamo od njih zaradi Jugoslavije, a vse zaman. Našemu potrpljenju v tem oziru mora biti konec, odsloviti moramo župane, ki nočejo delati za naš blagor, ki so menda župani, da jim ni potreba iti na fronto, in se bojijo raznih okrajnih glavarjev. 'Mar mislite , da smo vas volili zato, da vedno spite in se prikažete le tedaj, če se nam rekvirira živina, žito, seno ali krompir? Zakaj si ne upate na dan, danes, ko se že vsak narod poteguje za svojo lepšo bodočnost? Naš nasvet in naša odločna zahteva je:. Izpolnite željo naroda ali pa odložite čast, ki smo vam jo poverili! Rako skrbi Švica za svoje podanike v Avstri» ji. Švicarska vlada skrbi jako dobro za svoje podanike v Avstriji, Organizirala je promet za poštne zàh voj» v Avtstrljo, tako da dobi vsak Švicar v Avstriji vsak mesec poštni zavoj z jedili je sicer prav po ni* zkih cenah za sedanje čase. Zadnje pošiljat ve so Ob* segale v vsakem zavoju 1 kg kave, riža, testenin, % hlebčka sira, % kg čokolade in drugih stvari, v se g« skupaj 5 kg. Prejemnik plača za to 32 K, Kako hi Lili Avstrijci srečni, ako bi dobivali n a m ose o tok» pošilja,tve po tako nizki ceni. cev. Ti naj se zglase v ta namen pri odboru moške CiriRMetodovle podružnice, oziroma naj se odzovejjo njegovi tozadevni prošnji. Noben H r astinič an -S 1 o v c -niec ne sme odsloviti nabiralca prispevkov brez kakega daru« Trbovlje. Opozarjamo na slavnost blagoslov ljenja zastave Orlov dne 13. oktobra. Obširen spored. Cerkveni govor Ima dr. Korošec. Vspored pri hodnjič. Beli. kruh. Zadnjič sem z dopusta prinesel — .hlebček belega kruha, Je že tako, da mora danes potega #najslabšega* tudi najboljše vojak imeti! Vsedel sem se na deske, ki mi služijo za trdno ležišče, ia Ma®me saoviee* drobil dar božji in vsaka drobtinica mi je bila drag spomin domače ljubezni, ki žrtvuje zadnji priboljšek, da pošlje vojaku žarek veselja v njegovo trdo življenje. Mimo so hodili tovariši in marsikatero oko je poželjivo obstalo na moji malici. Nazadnje so me pač obsodili, da sem prišel z Ogrskega, To pa mi je bilo dosti. Povedal sem jim, da sem Slovenec in da slovenski kmet pridela toliko žita, da ga lahko vsako leto še nekaj proda. Tudi v tem težkem Času bi lahko sam sebe in svoje rojake pošteno rjreživil, da mu n® manjka delavnih moči in se živila ne vozijo drugam. Srečno Monakovo. Berolinski „Vorwärts“ priobčuje jedilni list iz Monakova: goveje meso s pri- kuho stane 1 marko 60 pfenigov, beesfsteak s solato t marko 70 pfenigov, telečja pečenka s prikuho 1 marko 90 pfenigov, postrvi 3 marke 50 pfenigov. — Polno kosilo: juha, Špinača, krompir in jagnjetina s solato 2 marki 80 pfenigov. Kako je postala Budimpešta milijonsko mesto?. Pred sedanjo vojno je štela Budimpešta samo 800 i,soS prebivalcev, a danes ? a že šteje 1,200.000 pre- ■ ualcev. Diočim pada. število prebivalstva v drugih mestih, je v tem oziru Budimpešta velika izjema, Ko :*f> Rusi vkorakali v Galicijo in Bukovino, Rumimi ca v Erdeljsko, so premožnejši Židje zbežali na Ogrsko ter se naselili v Budimpešti, ki je postala za nje orava obljubljena dežela. V Budimpešti se je storilo za Žide vse, le da se jih stalno priklene na mesto. Barantajo z vsemi mogočimi predmeti, so pravcati ■ avijalci cen, a ni jim treba plačevati nobenih davkov Na. ta umetni način je postala Budimpešta ml-b tonsko mesto , Obesili so v Gradcu dne 22. avgusta morilca Petra Rannerja. Ko so mu dne 21, avgusta naznanili, da ni pomiloščen, je rekel: „Nič ne de, bo vsaj stradanje prenehalo.“ Za večerjo je zahteval svinjsko pečenko, močnato jed in črno kavo. Na 'dan svoje obsodbe je vsfal ob petih zjutraj in se je spovedal . Pri obešanju na dvorišču sodnega poslopja je bilo navzočih približno 120 oseb. Truplo so prepeljali čer eno uro po izvedbi smrtne obsodbe v socSnijski medicinski-zavod. Umor gozdarja,. Dne 1. avguste, se je izvršil v gozdu grofa, Thurna na Obirskem na Koroškem v O-bojnikovem nad Košlakom grozen umor. Dolgoletni gozdar grofa, Thurna Franc Urbas, rodom Kranjec, >0 zapazil nekega divjega lovca in mu sledil; ko pn pride v gozd, počita 'dva strela in gozdar se zgrudi in kliče pomoči, toda-zopet počita dva strela in gozdar utihne. Gredo ga iskat in ga najdejo kmalu mrtvega. Ustreljen je bil v prsi, trebuh in roko. Pogreb rajnega je bil dne 3,- avgusta v Železni Kaplji. D morilcih, ki sta bila na vsak način divja lovca, ni duha in ne sluha, akoravno se potrudita kapeljskajo-rožnika, da bi jima prišla na sled. Rajni gozdar zapušča ženo in pet nedoraslih otrok. Bodi mu zemljica lahka! Mi nismo kakor Ogri, ki vidijo samo sebe, če tudi drugi umirajo lakote! In prav ponosen sem bil. na svojo lepo domovino. Prijatelji mladi, zavedajte se. da š pridnim delom doma služite skupni domovini, Ob enem vzljubite še bolj to sveto zemljo, ki vas ni zapustila v največji svetovni nesreči. Glejte, vaši tovariši po mestih, ki so va,s včasih zaničevali zaradi vašega kmetskega dela, vas danes blagrujejo in bi danes radi bili na vašem mestu, 'Posebno naša lepa domovina je vredna vaše popolne ljubezni. Ne samo, da nam naše delo hvaležno vrača, je tudi tako lepa, da jo tujci občudujejo. Videl sem že veliko sveta, a nikjer ni tako lepo, nikjer ni od Boga tako obdaro -vano zemlje, kot je naša domovina. Zato bi jo rad i-mel tujec, zato bi nas rad pregnal z naše rodne zemlje, Toda tega ne bo dosegel, če se boste znali postaviti vi mladi, vi, naša bodočnost. Učite se jo spoznavati in naučili se jo boste ljubiti ! Ljubezen vašo |vam bo nekoč vrnila s tem, da se bo otresla vezi tuj* foa in bo vstala svobodna pred nami! — S, Klas. Na lajfiije äeulile Mjef. c. ^ ii Kralj, aposf. Veličanstva 45. ces kr. državna loterija z& oiviloe d?fe?dd»l&» a&aeae, *5>6 fa loterija v denarju vsebuje 22.747 dobitkov v geto-• $ • vini v skupnem znesku 700.000 kron. 9 ® • Glavni dobitek znaša : -m 250.000 kron Žrebanje je javna in se vrši na Dunaju dne 3. okt, ISIS! CENA £>} I?. E Čl1 K E C» Iv E. O TS?š Dobe so srečke v oddelku «».dobrodejne loterije na nuua.in._ Ul., Verd«« poštno-brzojavnih © » srečk brezplačno. Srečke se dopfcšiljajo poštnine prosto. » 9 C kr. generalno ravnateljstvo za drž, loterije — (oddetek za dobrodelae loterije.) *3WS 188 AfiJr ■üHBtt ■flSif ÉtfliiiHfiÙ ureflnHyL. Vekoslav Stupan pan. rSril tlslasn® m« CiriIs s Massless*