31. številka. Ljubljana, v četrtek 9. februarja 1905. XXXVIII. leto. - ti. • Iihaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter vejja po pošti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto «6 K, za pol leta 13 K, za četrt teta 6 K 60 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pokanjem na dem za vte eto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Sa naročbe brez istodobne vpošitfatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila Be plačaje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi aaj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih nlicah it. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravmištvo pa v pritličja. — Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. Narodna tiskarna" telefon št. 85. V usodnih dneh. Z» upnik ogrskega kralja, grof Julij Andraupy; se mudi ua Dunaju. Prišel je tja, da poroda kroni o uspehu svojih pogajanj s tistimi madjarskimi strankami, ki so se pri minolih vo litT&h koalirale za boj proti vladi in iivojevale večino. Andrassv se je pogajal samo s temi strankami, ki so tudi po volitvah ostale tesno združene in ki zahtevajo po principu konatitu-cionalizma, da se njim izrodi ekse-kutiva, ker imajo v parlamtntu večino. Staro vladno stranko, ki je od leta 1867 imela v rokah gospodstvo, je grof Andrassv pustil popolnoma ea strani, jasen dokaz, da stranka ne pride več v postav. Očitno je, da je danes na Ogr skem mogoče samo ministrstvo, čigar glavna naloga bo, pripraviti in morda tudi izvršiti pogreb dualizma, to je pretrgati tisto vez, ki danes veie Cisbtvansko z Ogrsko. Mogoče, da nastopi bodoče ogrsko ministrstvo t programi m, v katerem ta cilj ne bo še določno in precizno označen, ali na stvari to ne bo ničesar izpre-naeniio. V resnici bo novo ministrstvo odvisno od Frana Kossutha. Dokler je bo ta dtžal, dokler se bo ravnalo po njegovih zapovedih, dotlej bo živelo, a samo dotlej in niti ure dlje. Kusiuth vzame vladanje na Orskem v svoje roke in kaj hoče, to je vsakemu jasno, saj je Kossuth nositelj ideje o samostojnosti ogrske države. Seveda se skupnost med obema državnima polovicama ne da razdreti kar čez ncč. Likvidacija kake trgovske družbe je kmalu izvršena, likvidacija dualizma pa ni tako lahka in zahteva predvsem nekaj let časa. Zato pa je gotovo, da se vsaj v bližnji prihodnjosti v razmerju med obema državama ie ničesar ne izpremeni in ia sb pokoplje dualizem dele z letom 1007. Značilno je, da se v teh dneh, ki se lahko imenujejo usodni, Živa duda ne zmeni za — Cislitvansko. Krona skuša rešiti dualizem, kolikor je pač mogoče, okrog Kossutha zbrane stranke skušajo čimbolje pripraviti tla za prihodnjost in urediti svoje razmere po lastnih željah. Nihče pa se ne zmeni za to, da dualizem ni samo ogrska uredba, da je usoda dmiizma odvisna tudi cd Cislitvanake, da je nova državnopravna uredba monarhije odvisna tudi cd volje in od privoljenja cisiitvanskega parlamenta. Madjari so te že davno odvadili, upoštevati oislitvanski parlament. Ž* davno smatrajo dualizem za pogodbo, ki jo je Odrska sklenila s svojian kraljem; da plačuje stroške te pc godbe Cishtvanska, za to se čisto nič ne »i enijo. V tem nsziranju Jih je potrdilo to dejstvo, da je v C slitvanski krona vedno dobila ministrstvo, ki je malo parlament ukloniti ogrskim diktatom. A oislitvanski parlament je sam kriv, da nima nobene veljave. Sedaj se v parlamentu razpravlja o rekrut-nem zakonu, torej o stvari, ki je skupna zadeva obeh polovie monarhije. Tu je bila prilika, da bi bil parlament jasno in določno povedal, da o bodoči usodi dualisma, o bodočnosti Cialitvanske nimajo odločati samo Madjari, da to, kar se Madjari dogovore s krono, še ni odločilno za Cislitvansko. Velike stranke dunajskega parlamenta, ki imajo moč v rokahi bi imele dolžnost, pokazati pri ti priliki, da hoče biti Cialitvanska ravnopravna s Ogrsko. A to se m zgodilo. Dunajski parlament bo z lakajsko ponižnostjo odobril rakrutni zakon in s tem ustvaril možnost, da se bodo začela pogajanja, za katero eeno, za katere enostranske koncesije bodo Madjari odobrili rekrutni zakon. Tako je oislitvanski parlament sam kriv, da se v usodnih dneh nihče nanj ne ozira. Vojna na Daljnem Vztoku. Na mandžurskem bojišču. General Kuropatkin poroča z dne 7. t. m.: Na levem krilu so naši prostovoljci napadli več v japonskih rokah se nahajajoČih fauz v bližini vasi V a j-tošan. Več Japoncev je bilo ustrelje m h ali pa z bajoneti ubitih. Ostali so se spustili v beg. 7. t. m. ob 3. uri zjutraj so stopili Japonci v centra v ofenzivo, toda naši spredni voji so jih zapazili ter jih po poldrugournem boju prisilili, da so se umaknili. — Iz Tokija pa se brzojavija: Is japonskega glavnega taborišča se poroča, da so Rusi v pondeljek ponoči na več mestih obstreljevali japonske pozicije in da so manjši oddelki ruske pehote na raznih točkah napadli japonske voje, a so bili vselej odbiti. Rusi se utrjujejo v okolici Sitajentnna, Cemhiepasa in 1 le j ko u taj a. Tišina ha bojišču. Dopisnik „Novtg* Vremena", Olj-ginski poroča iz Huaojšana: Na bregu reke Hnn severnozapadno od Sandepa se nahaja velika vas Čantanjhenan in sicer je leži polovica na desnem, polovica pa na levem bregu reke. Vas na desnem bregu je bila v naših rokah, ona na levem pa v japonskih. Pripravljajoč operacije je jela naša artiljerija obstreljevati japonske pozicije, na večer 3. t. m. pa je navalila naša vojska z vso silo na dotično japonsko vas in po Iju-tem boju pregnala iz nje Japonce. Isto noč so naši strelci naskočili vas F a n Š i n, ki se nahaja v centru sovražnih pozicij, pregnali japonske voje, požgali fanze in razdejali vse japonske utrdbe. Ta operacija je imela samo značaj rekognosciranja, vsled česar so se strelci po dovršenem delu nemudoma umaknili iz vasi. Vobče je položaj na bojišču zopet nejasen. Tišina. Ves položaj spominja zopet na trimesečni sta-tjs quo ante. 3. t. m. je bilo mraza 21 stopinj. Ruske tzgube v zadnjih bojih. Po poročilih iz Londona je položaj ob rekah Hun in Ša neizpremenjeu. Mal ruski voj je v nedeljo napadel Sanhiacu, a je bil odbit. Istega dne so Rusi obstreljevali tudi japonski center. Glasom poročil iz Niučvauga vozi na železniški progi Liaojang—Inkov vsak dan šest vlakov, ki prevažajo japonske in ruske ranjence iz japonskega glavnega taborišča, kjer so bolnice silno prenapolnjene. Natančno Število ruskih izgub znaša po japonskih trditvah 2 5.000 mož; v tem Številu pa so zapopadeni vsi: mrtveci, ranjenci in ujetniki. Sanitetni načelnik mandžarske armade pa je 3. t. m. brzojavil iz Sahe-tuna uredništvu »Ruskega Invalida": V Času od 26. januarja do S. t. m. je v Mukden dospelo: 231 ranj enih in 8C bolnih častnikov, 8400 ranjenih in 2356 bolnih vojakov. Kaj vse mislijo v Ameriki! Iz Londona se poroča: Ameriški vojni strokovnjaki dvomijo, da bi bil v kratkem mogoč mir in smatrajo obvestilo, da je ruska vlada sibirsko brzojavno linijo popolnoma zatvorila, kot najvažnejši dogodek zadnjega časa, ker je oči-vidno, da se je v Sibiriji ali v Mandžuriji nekaj dogodilo, kar se mora na vsak način ostalemu svetu prikriti. V Ameriki se baje splošno misli, da je transport na sibirski železnici uničen, ali pa, da Kuropatkin predlaga kot edino rešitev pred katastrofo, da se vsa armada umakne pred Japonci v Sibirijo. Ameriške halucinacije! Japonske izgube. „Novemu Vremenu" se brzojavlja iz Mukdena:Tu sem so prispeli Kitajci iz Liaojanga, ki zatrjujejo, da so Japonci po lastni izpovedi v zadnjem boju izgubili več nego 20.00 0 mož. Brezuspešen japonski trud. „Novo je Vremja" je dobilo iz Mukdena to-le brzojavko: Japonci se v zadnjem času silno trudijo, da bi svet prepričali, da se je boj na našem desnem krilu končal z japonsko zmago. Dejansko pa smo mi v času naše častno uspele ofenzive osvojili celo vrsto vasi, ki tvorijo sprednje utrdbe japonskih pozicij, katere smo obdržali in jih tudi vbodoče še obdržimo v svojih rokah. Vsi japonski protinapadi so bili odbiti. Nova ojačenja. „Daily Eipressu" se javlja iz Pe-trograda: General Kuropatkin je brzojavno zahteval od vojnega ministrstva, da se mu nemudoma dopošlje nova armada 75.000 mož. Zasežen parnik. Po poročilih iz Tokija so japonske vojne ladje v bližini Hokajda zaplenile angleški parnik „Eastrv", ki je imel na krovu premog in je plul proti Vladi-vostoku. Steselj o generalu Kondra-tenku. „Priamurskija Vjedomosti" priob-čujejo besedilo brzojavke, ki jo je poslal general Steselj povodom tragične smrti generala Kondratcnka 16. decembra m. L poveljniku priamurskega vojaškega okrožja. Brzojavka se glas:: „Prosim Vas, gospe Kondratenko sporočiti, da je bil včeraj zvečer ob 9. un ubit junak Roman lzidorovii Kondratenko, naš ponos, skupaj z osmimi častniki. Žalost in tuga ste zavladali pri nas. O nesreči sem poročal carju. Razen Vas in nas Port-arturcev ne Čuti nikdo, kaj je 2 njim izgubila Rusija. On je bil za trdnjavo najvažnejši. Bog ga je doslej Ščitil iu evo sedaj : slučajna bomba je napravila konec Življenju junaka, ki je bil na j-hrabrejši med hrabrimi. Prosim Vas, da nam verjamete, da bo spomin na našega junaka Romana Izi-doroviča živel večno v srcih vseh bra-niteljev Port Arturja. Mi smo osiroteli. General Steselj." Mornarjeva pisma. (Pise Lojze.) Prvi veseli dnevi pri vojni mornarici. Sa ko sem bil srajčnik, sem najraje poslušal, kadar je pela pestunja tisto znano narodno: Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo. Ob le naprej, oh le naprej, dokler je Se vatra kej ! In ko smo se pozneje igrali paglavci z bobni, bezgovimi pištolami in bridkimi lesenimi sabljami, sem bil vedno le »marinar«. Vedel Bem, da nosijo mornarji gol vrat in okrog kape dolge trakove, ki jim vihrajo zadaj po zraku. In da se vozijo v ladjah, kakor skedenj velikih in vidijo tujih dežela dosti in vse vrste ljudi; zamorce in indijanoe, žive Turke, Ijudožrce in tako naprej. Ia mornar pride po vsem svetu tja * vroče kraje, kjer drevje vedno zeleni in cvete in kjer zori bogsiga-vedi kako imenitno in sladko sadje ~~~ in tudi v take kraje gredo, k|er Je sam led in pol leta dan in pol kta noč. Oh m kolikor večji sem postajal, tembolj me je mikala mornarica. Zglasil sem se leto prej, kakor je bilo treba k »sladki vojački dolžnosti«. V avgustu 1. 1902 sem se poln veselih nad vozil proti Pulju, lepo gosposko oblečen, brčioe navihane, na rokah sive rokavice . . . Tuja mesta, jutra)ne dežele — sama taka poezija mi je brnela po ušes h To je že tako, vsak ki gre k mornarioi misli, da ga bodo takoj prvi dan kakor dobrodošlega pasažirja z vsem komfortom odposlali kam v Kino, v Indijo, Avstralijo, — da si ogleda SVr t. Seveda se speče marsikateri bridko. Dosti jih je, posebno moje vrste »W- ff-n«, ki presede cela štiri leta v Pulju in če kdaj pripovedujejo o svojih svetovnih potovanjih morajo imeti siromaki precej trdno fantazijo, ki kaj prenese. Zgodaj zjutraj sem ves zaspan in utrujen od dolge vožnje stopil v vežo stare mornariške vojaŠčnice Io moram reči, veselje me je zapustilo mahoma in misli so se vrnile iz eksotičnih ekskurzij v najdolgočas-nejšo sedanjoat in prozo. Vlačili so me iz pisarne do pisarne in še le popcldne me je vodil neki podčastnik v neko zgradbo, ki se je zvala v famoznem pti u urad nega jez ki: »Marine-B-)kleidungs-Amt«. Tam so mi pomerili obleko, kakor otroku, ki dobi za Veliko noč prve hlače. Novo obleko so mi nabasali v vrtč<>, — mi nimamo kov čegov, kakor infanterija. Kar sem pr nesel seboj, je romitlo VBe domov, obdržati nisem smel ničesar, niti svojih civilnih čevljev ne Pri korrpaniii some stari vojaki »oblekli«. Izgledal sem čudno v ti obleki, ki je visela na meni — ali okrog mene, — kakor na kolu. Posebno čevlji so se mi dopadli Lahko so, za vsak ples in za vsak salon. HlaČt* pa nos m še po stari kranjski modi z vrsticami. Popoldne ob petih bo me poslali v rekrutno šolo in zvečer sem bil jako ž dane volje. Spoznal sem se z nekaterimi Slovenci in peli Brno in se smejali. B lo je prav živahno. Ali prva noč — bože pomiluj! — ta je bila šele živahna! V mornarski vcjašrnici živi veselo življenje gotovo par bil|onov stemc Bi! sem jim dobrodošel grižljaj. Truden in zmučt-n st-m bil kakor konj, očesa pa nisem zatisnil niti za minuto. Zjutraj stm vstal — ob petih, ne ob osmih, kakor doma — popolnoma smučen in premagan v tem bi ju, otečen po vsem telesu, po obratu in po rokab. I i danes verujem: majhen sovražnik, strašen sovražnik, če ga je mnogo. M -nda ga ni velikana, ki bi pa stenice ne zmagale! O, ti čarobna, nepozabljiva avgu-■tova noč! Zjutraj smo dobili po dva požirka črne kave, potem krtače v roke in marš pod postelje drgnit in Cedit. To je bil začet* k najdelavnejše penjode mojega življenja. Dogme tistih štiri-indva set vinarjev, ki sem jih dobil na dan, sem res zaslužil! Moje bele roke s > mi hitro otekle in take krvave žulje sem imel. kakor neben težak. V t stih dveh mesecih sem se naučil takih reči, ki se mi o njih prej še sanjalo ni. Ce se b m kdaj ž-tnil, si vzamem lahko gospodično brez vse gospodinjskih vednostih. Jo bom že podučil. V dveh mesecih so me izurh v ribanju, pospravljanju, pranju da bi dobil na vsaki razstavi grand pnx za to svoje znanje. Moja pisma so bila polna najčrnejših nakan, vseh vrst samomorov, najkrep-keiših kletvic na celo življenje, na|bolj na vojaško. Po dnevu delal kakor fakin, po noči nore), tako so me preganjali stenice. S*j se sam čudim, da me ni vrag vzel takrat. Usmilila se me je sestra in mi poslala obsežen paket zacherlina. Na-pudral sem se ž njr, da sem izgledal kakor Japonec D sti ni pomagalo ali če druzega ne: pripomogel mi je vendarle za silo k nt ki, žal, precej megleni autosugestiji, da me ne grizejo več tako besno in krvoločno. Na brata niso delovali moji strastni klici obupanega in razkačenega človeka. Na vae moje žalostne epistole mi je odgovarjal b konsekventno Ishkomišljencstjo in & tako impertinentno dobro voljo, da bi mu bil najraje energično posvetil pod noB, če bi ga bil imel pri roki. Človeku, ki b peskom in krtačo drgne hodnike, stopnice in tudi druge kraje, — človeku, ki mora besen in jezen, da bi najraje eksplodiral, prati umazano vojaško perilo, človeku, kj ga navdaja ct le neči ena sama želja: da bi vse vrag vzel, vojašnioc, vse stenice in še mene makari! — takemu človeku piše pisma podobne vsebine: »Preljubi brat! Predragi fant! S., m ti* punoe so me, sama dekleta, sama ljubezen! C garete pijem, Na čast Stesiju. »Novemu Vremenu" se poroča iz Pariza: Za zlato Častno sabljo generalu Stesiju se je doslej nabralo v Parizu 70.000 frankov. Generalu izroči sabljo v Petrogradu posebno odposlanstvo. Državni zbor. D u n s j, 8 februarja. Poslanec Pfaffinger je interpeliral trgo-viaskega ministra zaradi delovanja ogrskega trgovskega mu-mejapo Bosni in Hercegovini ter vprsšsl, ali hoče vlada ustanoviti in podpirati tako napravo tudi za Avstrijo. — Potem se je nadaljevala debata o rekrutnem zakonu. Brambovski minister grcf W e 1 -aersheimb je omenjal v svojem govoru zelje glede olajšav in ugod nosti pri vojaški službi ter rekel, da stori vojna uprava v tem oz^ru vse, kar je sploh storiti mogoče. Nadalje je govoril minister o narodnostnih razlikah ter izjavil: Ako se tudi tuintam slišijo pritžbe, da ni vse popolno, se mora vendar pri-sn&ti, da je že mnogo postalo bolje. Želeti bi le bilo, da zboljševanje narodnostnih razmer napreduje v dr žavljansar rr; -n političnem življenju. Giede pritožb o postopanju z vojaki je rekel minister, da je trpinčenje vojakov tudi to, ako se pripadniki armade oDrekujejo in sumničijo brez dokazov. Minister ima baje dokaze v rokah, kako se je hotelo aktivne vojake naščuvati. — Giede dvoboja je r*kel minister, da samopomoč ne bo prenehala, dokler ni za varstvo č.-.sti bkrbljeno; toda reče lahko, da se je v armadi tudi v tem oziru Že marsikaj zboljšalo. — Nadalje je poveds!, da je predložil zakon c vojaških taksah. — Potrebo militarizma in neprestanega oboroževanja je utemeljeval minister s tem, da prizadeva najmogočnejši državi (Rusij?) manjši nasprotnik (Japonska) izgube, ako priprave niso povsod in v vsaki stvari popolne. D« k!er so samostojne, različne države, dotlej bomo tudi potrebovali armade. — H generalni debati je hotel dobiti besedo poslanec grof Sternberg, da bi izlil svojo dolgotrajno jezo nad brambovskim ministrom. Ker ni dobil besede, je hudo razaraj*! še n& hodnik h. G'a?na govornika sta bila B i n d e r in K i o-fač, nakar se je pred!', ga izročila brambovskemu odseku — Potem se je razpravljalo o milijonskih posojilih mest Gelovee, Solnograd in Iaomost ter dežele Štajerske. Kriza na Ogrskem Dunaj, 8 februarja. Odločitev ie ni padla. Grof Andrassv je prinesel s seboj na Dunaj podrobne pogoje, k so mu jih dali voditelji dosedanje opozicije, kakor samostojno carinstvo najpozneje do 1907, v ogrskih polkih m a d j a r s k i povoljni in službeni jezik, m a d j a r s k e zastave in e m -blemiter madjarsko vojaško pravo sodstvo, volilna reformana demokratično-narodni podlagi. Budimpešta, 8 februarja. Aleks. W e k e r 1 e že ima pripravljeno spomenico za slučaj, da se An-drassvjeva demisija razbije ter njega vladar pokliče na Dunaj. V tej spo raeniei se zahteva ohranitev skupnega carinstva, zato pa je za dalekosežne vojaške kon cesije Budimpešta, 8. februarja. Politična javnost je zelo radovedna na jutršnji sestanek liberalne stranke. Govori se namreč, da bo grof Tisza pozval liberalne pristaše, naj prestopijo ž njim v opozicijo. Bati pa se je, da rcnego poslancev rajši izstopi iz liberalne stranke ter preide k de-sidentom, kakor bi : Hi v opozicijo. Ministrska kriza v Srbiji. B e 1 g r a d , 7. februarja (Jugo-..v koresp) Srbija je bita zadnje dni v hudi krizi. Ljudje, ki nimajo pravice se mešati v državne posle, so hoteli vrv čl vlado, ki ie sestavljena iz najsposobnejših ljudi najmočnejše srbska stranke. V svoji kampanji so rabili ti ljudje proti vladi tudi kraljevo ime, tako da je bilo videt«, da se je kralj sam zastavil v tej borbi. Ni se dalo namreč drugače tolmačiti dejstva, da je vodja te kampanje proti vladi bii sam kra 1 ev privatni tajnik, Z B a 1 u g j i ć , ki je v nekem dunajskem lislu denunciral grb »ko vlado, da se vedo sovražno proti Avstriji in da zato ne vzame posojila na Dunaju ter si ne naroči novih topov v Skodovi tovarni Ž B^iugjic* je po sili zahteval vzporedne possušnje topov iz raznih tovarn, da bi prišla v poštev tudi Skodova tovarna, ki izdeluje tsko slabe topove, da jih niti Avstrija ne mara za svojo vojsko, a to, kar ni za Avstrijo, ne more biti dobro tudi za Srbijo ne, ki mora imeti dobrovojsko in dobro oboroženo. Zaradi teh spletk je Pašieeva vla*a podala demisijo. B e 1 g r a d , 8. februarja. Ker so ae vsa nasprotja poravnala, odtegnilo je Pašićevo ministrstvo ■ 70)0 demisijo ter ostane še nadalje. Tako je parlamentarna vlada premagala spletkarje. Dogodki v Macedoniji in Turčiji Skoplje, 7. februarja. Tukajšnji srbski metropolit Sevastijan je umrl. Za srbsko cerkev v evropski Turčiji je njegova smrt vel.ka izguba. Pokojni mitropolit je bil učen in delaven mož, toda bolezen ga je zadnji čas zelo ovirala v njegovem delovanju na ser k veno - narodnem polju. — Nastali bodo zopet boji, da se izpraznjeno mesto zasede znova s Srbom Cirigrajski patrijarh želi baje poslati rektorja ondotue teolo-giške fakultete, monsignora Apostola za metropolita v Skoplje. Apo-atolo je Grk, ki pa govori srbski. Carigrad, 8 februarja. Tur ška vlada se je odločila, da si na roči brzostrelne topove pri Kruppu, vsled česar tudi dobi posojilo v Nemčiji. Francoski poslanik Gonstant je nato sporočil turški vladi, du mera odp tovati domov, da se posvetuje s svojo vlado o nadaljn.h korakih, ako Turlka ne odstopi od svojega sklepa. Nemiri na Ruskem. London, 8 februarja Car baje namerava sklicati parlament, v katerem bodo zastopniki okrožni svetniki Toda pred končano vojno car ne more dovoliti ustave. Petrograd, 8 februarja. Car je imenoval s posebnim ukazom t*j-nega svetnika K o b e k o za predsednika konference, ki naj preosnuje cenzuro in tiskovni zakon Kobeko je dob 1 dalekosežna pooblastila, ker je sam pisatelj. Izjavil je, da je za to, da se časopisje reši samovoljnosti cenzure, da se odpravi administrativno postopanje, da se na ta način vzporedi rusko Časopisje z inozem skim. Krakov, 7. februarja. V Ra domu so bili dne 5 t. m. krvavi spopadi. Voj&štvo je izstrelilo na štrajkujoče več sa'v 14 oseb jo bilo ubitih, 28 pa ranjenih. Drugi dun so vojaki zopet ustrelili 19 oseb, ranili pa 40 oseb Tudi v Szerzjnku 8"» vojaki ubili 30 oseb ranili pa 60 oseb. Krakov, 8 fr-bruarja. V R -domu je proglašena nagla sodba, ker so sa zopet štrajkujoči zoperstavil* vojaštvu. Varšava, 8 februarja. Na pi-staji Skarskisko je demomtrovalo 15 000 delavcev. Spopadli so se z vojaštvom, ki je ustrelilo 24 oseb, ranilo pa 40 oseb. Tudi v Liipobranu je bil spopad med delavci in vojaki. Ubitih je šest delavcev. Tovarne so zaprte. Dnevne vesti V LiubL&Si, d. februarja. — V pododbor železni-skega sveta v državnem zboru je bil voljen tudi poslanec dr. Ivan Tavčar kot edini jugoslovanski zastopnik. — Zavarovalnica proti nezgodam v Trotu. Tržaški „Sole" opozarja vnovič prav nas Slovence na razmere v zavarovalnici proti nezgodam v Trstu. Dr. Ferruccio Ci-madori je tisti mož, ki je svoj Čas kratkovidne in nevedne odbornike zapeljal in jih prekanil, da so privolili v premembo volilnega reda, vsled katere zdaj Lahi v tem zavodu počenjajo kar hočejo. Ta zavarovalnica je danes trdnjava židovske iredente v Trstu. S sto-tisoči slovenskega denarja se maste Židje in iredentovci in ostalo bo pri tem, dokler se ne odstranijo iz zavarovalnice F. Cimadori, njegov sokrivec C o 1 e n č, Zid Leopold Brunner in njegov brat dr. Makso Brunner, ki je zdravnik tega zavoda. Vlada seveda podpira to židovsko iredentovsko kompanije in vsled tega so pri tem zavodu, ki je ustanovljen v korist delavcev, tako nečuveni škandali. Slovenci moramo plačevati ogromne vsote za ta zavod, snedo jih pa Lahi. Kaj ni nikogar v Trstu, ki bi se hotel zanimati za to stvar in zbrati gradivo, da bi mogli slov. poslanci enkrat v drž. zboru treščiti v ta zavod ? — Zveva jugoslovanskih pisateljev in časnikarjev. B >1 garski odvetnik S. S. Vovčev, uredn k »Blgargke sbirke« in »Juri-dičeskega pregleda« v Sofiji, je sprožil misel, da bi se osnovala zveza jugoslovanskih pisateljev in časnikarjev, ki bi delovala za vzajemno spoznavanje Jugoslovanov in za solidarno delovanje na znanstvenem, literalnem, kulturnem in gospodarskem polju B >lgari so pozvali Srbe, Hrvata in S okence, da se o tej ideji izjavijo, ter bi bilo že leti, da se oglase v prvi vrati slovenski dnevniki in leposlovni listi ter sporome svoje mnenje g S S. Vovčevu v S fi o, ul. SlavianBka 26 Morda se bode pečal s tem važaim vpiašanjem tudi pri hidnji shod slovanskih žurnaiistov v Voloski. S.fi,ski »Dnevnik« je v 937 br. prinesel že obr>s statuta te zveze, na katero tem potom opozarjamo vse slovenske žurnaliste in pisatelje s prošnjo, da se vabilo g. dr. Vovčeva direktno odzovejo s svojimi predlogi. Te predloge bo potem uvaževal pripravljalni odbor v Sofiji — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela svojo 158 vodstveno seio dne 1. februarja 1905 NavzoČni: Tomo Zupan (pr-vomestnik). dr. Dragotin vit. Blei-vreis-Trsteniiki, dr. Ivan Svetina in I v a n S u bic. Radi sklenitve nadaljn h pogodb o vžigalicah družbe sv. Cirila in Metoda je prvomestnik na sejo pozval g. veletržoa Josipa Perdana. Prvomestnik je otvoril ob 3. uri sejo, pozdravljajoč navzoča, nakar se je po rešitvi nekaterih nujnih vprašanj imenovala učiteljica na Ca težu ob Savi, gdč Ema Zamejčeva za učiteljico na družbeni deški šoli pri Sv. Jakobu v Trstu. Obravnavalo ■e je o družbeni kavi ter sklenilo, da v zmi&lu § 18. družbenih pravil prvomestnik povabi na prihodnjo sejo v sredo 15. t. m. čč. prvomestniee in prvomestnike vseh Ijubijansk h po družnio. Tem potom želi vedstvo v skupnem posvetovanju glede družbene kave kreniti na tisto pot, ki bi bila družbi porok za njeno najugodneje gmotno prospevanje. Konec seje je bil ob polu 6. uri — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Mati božja se mu pri. kazuje I V Studenem pri Postojni živi bogaboječ župnik, Dominik Janez po imenu, ki je na glasu, da je svetnik, vsj on to misli o sobi in v to verjamejo tudi Številne teroijalske dušice v Studenem in najbližji oko lici. Vsako noč, ko drugi navadni ljudje Že spe, da ae odpočijejo od trudapolnega dela in naberejo novih moči za novi trud in novo delo, bedi brumni Župnik, prebira rožni venec in pošilja goreče molitve v nebesa, slaveč Boga in preČisto devici M* rijo. Ia ko zabrni z zvonikovih lin ura duhov, ae odpro vrata studen-skega župniiČa, temna postava ss prikaže ob nith ter koraka liki duh lahkih, plavajočih korakov proti cerkvi. Ključ v cerkvenih vratih zarožlja, v cerkvi pa zasint) luč, p jema, vzjlamteva, včasih se pa raz-žari hipoma v mogočen zubeij, da ae v čarobnem svitu zableiče goie cerkvene stene. Pred božjem žrtve nikom pa kleči v prahu župnik Dominik, moli in peva psalme, gorki, pobožni vzdihi njegovi k.pa do neb dekier ne ugasnejo zvezde na nec škem svodu in dokler ne zasipe, skozi okno m*hak svit beieg* dneta. Ia če spe pozni potnik skozi v mimo cerkve ia vidi čudovit kl*sk v božjem hramu, pojemajočo, trepetajočo in zopet naraščajočo luč, sklonijo se mu kolena in sveta čuvatv* ga objemo, saj ve\ da je župnik Dominik na posetu pri PreČ'Btt da se ž njo razgovarja . . . Župnik D »minik je deležen posebne milosti boži svetost njegova je notorična, ta gla^ se siri po deželi. In da bi postal: tudi drugi deležni božje milosti, je jel gospod Dominik prodajati iiatke a svojim iaienorc, v katerih obljublja vsakomur 50 dni odpustkov, kdor jih kupi. To se godi v XX. stoletju po K" stovem rojstvu v Studenem pri Postojni pred očmi duhovske in dežel-ske gosposke! Ne vemo, ali bi ime-novali takega župnika sleparja ali norca, ali oboje skupaj. — Marijina družba v Šmarju pri LJubljani ima že dolgo časa za prednico neko »gospodično«, ki je vneta prvoboriteljica za sveto katoliško stvar. Vzlic vsi svoji katoliški gorečnosti pa je padla pri oadotnemu kaplanu v nemilost. Vzrok tej nemilosti ni znan. Resnica pa je, da je kaplan pri nedeljski pri digi. govoreč o Marijini družbi, pri poročal zbranim devicnm. naj volijo novo prednico. Vsled tega velika nevolja. Stara prednica je šla po maši naravnost nad kaplana in ljudje si šepetajo strašne reči o burnem prizoru, ki ae je primeril pri tej priliki No, če bo stara prednica hotela govoriti, ina spraviti lepe Škandale na dan. Deli< vipavčka srkam in tebi pišem, pre ljubi brat. Življenje je slajše ko med in jaz sem zadovoljen, srečen, — nebeško, božanstveno! Z Linči ne govorim več; fUtnoje, kuiati se, posebno, ko mi njena prijateljica Fanči vse pove. Lyubezuiva Fanči! Poijubil sem jo in nič se ni branila. Lmči sem se danes odkril do tal, ko sem jo srečal in naredil sem zelo razža Ijen obraz. Jutri mi bo gotovo pisala in me prosila odpuščanja. Ta teden sem ae tudi platoniČno zaljubil. Nekaj posebno sladkega! Prišli so sem neki Lahi na počitnice. Hči se imenuje Atma. Pokazal sem se |i že v dresu na bic kiju in rešil sem jo velike nevarnosti, ko je bežala sirota pred vaško čredo. Ne zna slovenski in zaradi nje sem naroč l direktno z Dunaja najnovetše navodilo »Wie man in einer Woohe ltatieniach lernt«. Sladka A!ma! Vem — nedosegljiva Aima! Ali tudi platonična ljubezen ima svoje čare. S cer pa kdo ve! M* j h na p- čitniška epizodka s sentimentalnimi poljubi slovenskega fanta, _ saj veš, jaz sem interesanten tip. Ia ženske so tako romat čne! Apropos! Vidka mi je pisala iz L Zaročena je, pa še vedno name misli. Ko bi bil jai doktor in bi imel štiritisoč na leto in penzijo, bi aamo mene vzela. Ker aem tako poetičen, zato. — N:č ji niaem pisal. Pajerjevi M ci sem kupil za god ogromen šop rdečih nageljnov, če bi ji doma pust li, pa bi me imela rada, je rekla. Pa vem, da me ima tudi t ko. Pokaj bi naj bil bogat; zaljubljen sem vedno, za ženskami norim in one za menoj. N sem za ženitev. Sam* za ljubezen, ljubezen, ljubezen1 Oa! Kakšna so tam dekleta? Italijanke črnooke, ob! In Hrvatice, kakšne oči, uf! Eio sem videl zadnjič v L ubijani. Boginja! — Ali kaj koketiraš? Zavidam te atotisočkrat! Tvoj zvesti, zaljunijeni mlajši brat« Taka pisma aem dobival od — brata. Niti enkrat me ni vprašal, kako ti gre, niti ene tolažilne besede na vse moje pritožbe! — Samo čakaj, kadar boš ti delal rekruta, bom tudi jsz brenkal o ljubezni. — Seveda, babjek nisem n jaz bi si moral pisati v notes, Če bi bil na toliko strani zaljubljen. Drugič zopet kaj — in sicer zanimivejšega — iz mornarskega življenja. Gospa Angela. (Dalje.) Opoldne je prihitel Mirko ves upehan v gostilno, kjer sta obedovala z dr Crnkom. Se preduo je Mirko odložil kiobtk in alekei rokavice, je že Črnko vedel, da mu pove nekaj posebnega. »No, kaj je?« je vprašal črnko. »Ali ti je zop?t pisala?« »Seveda! Tu je pismo.« Mirko je izročil Črnku karto brez podpisa. Na karti je bilo zapisano: »Ob polu 5 pojdem k šivilji in od tam grem nekoliko na izprehod; od »Narodnega doma« do Marije Terezije ceste bi Šla lahko skup«j. Moram govoriti z varili, a pazite, da naju nihče ne vidi« Mrko je kar žarel vesel a in zadoščenj. Na očeh se mu je bralo, da bi bil najraje vsfelikuil: »Moja je; ljubi me; vse je v redu« črnko je prijatelju mirno vrnil pismo. Nobene besede ni rekel, nego t ho nadaljeval svoj obed. Samo pogleda ni maknil od Mirka in čim dlje ga je gledal, toliko bolj je obž.-lovul gospo Angelo, toliko bolj se je v njem utrjevalo prepričanje, da Mirko ne zasluži niti njenih simpatij. »Angela ga ne bo nikdar spo- znala «, si je mislil dr. črnko, »m ne bo nikdar vstanu pojmiti njegov sna čaj. K.dar ga vidi in sliš}, mu pač mora verjeti, da jo iskreno ljubi in da je njegova ljubezen tako globoka in mogočna, da bo premagala vsako oviro in vsakega sovražnika. Kaj bi pač rekla, ko bi vedela, kako je si noči omahoval in kako je prisegal in dajal Častne besede, da nima vzroka, se zanjo žrtvovati.« Ko je bil obed končan in sta prijatelja jadrala v kavarno, je vprašal dr. črnko: »Kaj misliš zdaj storiti?« »Lej ga! Veš, da pojdem! V Btei weisovem parku se skrijem in jo počakam! O,, kako sem areČen! Kar povedati ne morem, kako blaženstvo me je obšlo, ko sem dobil njeno pismo. Mislil sem, da je vse končano, da je zame izgubljena in zdaj me kliče na ljubavni sestanek.« Črnko ni odgovoril ničesar. Mirno je gledal v tla in komaj poslušal, kar mu je pripovedoval Mirko Tkaleo Naposled je ta vendar postal pozoren da mu črnko mčeaar ne odgovori. »Kaj ti je, da ai tako molčeč? Ali se mar ne strinjaš z menoj? Stvar je vendar jasna kot beli dan. Če i*na Angela po burnih pnzor.h pogum mi pisati in me vaDitt na rendezvou* potem je gotovo vse poravnano in se je Ivo Grebin pomiril in sprijaznil s svojo usodo. Kako bi tudi igral Otela, ko vara svojo ženo že toliko čaaa z goapo Karolino. Sam je začel — za dela ga je torej samo pravična kazen. »To so same prazne besede«, se je končno oglasil dr. Črnko. »Tega nikar ne misli, da se je Grebin pomiril in sprijaznil s usodo prevara nega soproga. Tudi največji tat teče oa policijo, Če kdo njega ukrade. Ljudje smo že taki, da zahtevamo pravičnost le vsak zase,napram drugim pa nismo nikdar pravični. Zato b ii previden. Kdo ve, če se ni Grebin samo navidezno sprijaznil s svoj ženo, da bi laglje izvedel popolno resnico in da bi vaju imel potem oba v rokah « Mirka Tkalea je kar hipoma mi nila dobra volja in jezno ;e tolkel s palico ob tla. »Kaj misliš, da je Grebin res zmožen take hinavščine in zavrat nosti. To bi bilo jako neprijetno.« »Vtolovit, to je s tekočino, ki je prozorna kakor steklo ia ki se takoj strdi. Umevno je, da v tem modernem mestu ne bo cestnih pometačev vse snaženje bo opravljal posebni električni stroj -Vacuum Cleaner" (je že patentiran!) tako, da ne bo niti najmanjšega prahu. Toraj cestni odborniki na noge! Govori se sicer, da nameravajo cestni pometači priržditi veliko demonstracijo zoper ta novi stroj. No, zato bode pa spoznati, kako je v resnici razmerje med njegovo ženo in njenim cficijal nim čeBtilcem.« »Ali — Grebin vendar ni zaljubljen v svojo ženo, marveč v Karolino Zoričevo, in v ta zelnik ne pojdem jaz nikdar.« »L:uba duša«, je menil dr. Crnko mirno, »ti poznaš zakone mode in etikete, ali o fitijologiji In o fi!os< fi j i ne več ničesar. Povem ti pa zaupno in to si zapomni: Tudi če mož prav nič ne mara svoje žene, je nanjo lahko ljubosumen « »Tega ne razumem«, je rekel Mirko nejevoljno. »Vem, da tega ne razumaš in tudi treba ni, da bi si s tem glavico belil. Ali če hočeš srečno veslati v iivljeDJu, zapomni si to. In še nekaj si zapomni. Ženske so v ljubezenskih stvareh silno pogumne in drzne, zato pa tudi skrajno neprevidne. Ravnaj se po tem — kajti tvoja dolžnost je in ojtane vedno, da obvaruješ gospo Angelo vsakega sla in za vsako ceno, pa če bi moral žrtvovati celo čast in iivljeDJe.« Vstopila ata v kavarno In ker sta tam že dobila družbo, je bil njiju Pogovor pri kraju. (Daljo pri*M ie skrbljeno v nNavi Pononiji-, da se vsaka nrabukau takoj v kali zaduši. Ako ne bodo zadostovali „konsta-Merji", nastupi mestna milica, ki bode vslad pnevmatične zveze v 10 minutah „maršberajtu ! Posebno pregla vico dela tehnikom zgradba centralne kuhinje in res ta v ras i je. V „Novi Panoniji" ne bo gostilnic ali restavracij, kamor bi lahko zahajali znani in neznani .krokarji, da bi Žingali kakor na kakem »planinskem plesu". O ne, kroka-rija je strogo policijsko prepovedana.Sicer pa ta centralna restavracija vrejena pa avtopnevmatični- elektro-telefoničnem sistemu, pod strogo gosposko kontrolo! — K slavnostni otvoritvi tega najmodernejšega mesta pridejo župani vseh večjih mest celo dunajski Karol pravijo da pride — Česar pa ne verjamemo. — Ne plesnem vsnčku pevskega zbere „Glasbene Matice" s« bo plesni tudi jugoslovanski narodni ples »Koto«, in sioer ga b i plesalo 48 članov pevskega zbora »G aabene Matice«. I*t6ga bo vodil g Lovro Sanci o, ki ae je že pri zadnjem Matičnem zabavnem večeru pokaztl kot izvrsten aranžer Ples je zelo lep in ima šest slik: osminka, obroč, mlio, zvezda, kril in grb Godba je krasna — sami nap*vi jugoslovanskih narodnih popevk. 2 leti bi bilo, d* se slovanski plesi, ki so obenem naši, med naaai bolj rami tri jo; za zgled naj nam bodo Hrvatje in Cehi. Slavno občinstvo ae vljudno naproš*, da bi blagovolilo pri »Kolu« pri stranskih stenah dvo rane popolnoma prostor narediti, ker se d.'U£ače ples ne more v redu izvršiti Za gledalce bo reservirano oa vzvišenem prostoru v ospredju dvorane. P. s^bno lep bo pogled ia galersje, kamor naj s* oni, katere ples zanima, potrudijo. Ca kdo po pomoti, ki je pri tolikem Številu lahko mogoča, ni dobil vabila, naj to oprosti in naj se bi*govolt zglasiti v trgo vini g. I Loz*rja — Knjigoveeko društvo ie sklenilo prirediti v nedeljo, dne 26 t m. v dvorani Puntigamsk« pivarne (oKatoliŠki dom«) veliko plesno ve *elioo na kor'st podpornemu zakladu. Ztčetek cb 8 uri zvečer. Vstapnina 30 kr za osebo. Pri veselici avira društrena godba. Ker se za to veae lico ne bede posebnih vabil razpošiljalo, ss tem potom slavno občinstvo najuljudaeje vabi k mnogobrojni udeležbi. Vstopnice za veselico se dobe po vsth knjigoveznicah v predprodaji in na dan veselice pri blagajni. — Ljubljanski komisijo-Narji In postreaoki prirede v nedeljo dne 12. t. m. cb 7 uri sve-Čer v steklenem salonu kazinske restavracije d*gni venček. — Deželna vinska klet. Kakor navadno, je bila tudi ainočna vinska pokušnja prav dobro obiskana. Izvršilo se je tudi veš naročb. Včeraj so uživala prednost vipavska vina in s eer: F» rjančičev rizling in burgun-dec, Mijerjev in Kaučičev zelen, Hro-vatinova rebula ter Scbvrikertove \«pe naaoimo belo vino ter zlasti pa izborni ksrmenet, ali kakor ga budomušniki aazivijejo: »karmelitar«, • karbid«, »Vremenadelc« itd. Od dolenjskih pa: Gunčerjev (št. 10), Le-narčiČev, Pfe ferjev, Ulmov in Na-morŽev cviček Prihodnja pokušnja v sredo. — Izkopine v Netr. Gori cah. V zadnjem času seje izkopalo na močvirju pri Notr. Gorivi veliko sUrin, ki so se izročile večinoma deželnemu muzeju. Našli so star de nar, razna koščena orodja, lobanjo in okostja, čolne s verigami, zlato iglo itd. Posebno veliko pa ae pri oranju močvirska zemlja iaruje hra stovih pilotov, ki se dobivajo v toliki množini, da marsikateremu kmetu zadoščajo za z aalel učitelj p. L Pibr utz ia Not. Gonee zopet tak čoln. Na prošnjo g L Ptbroutia, ki pridno opazuje močvirje in je z kustosom deželnega muzeja gos p Schulsem v ozki zvezi, pride gospod o ha.z poleti sa tri mesece v Notr. Gorico, da sa bode kopalo aa mestih, kjer se je našlo največ starša — Poroke. Asistont državne železnice v Kranju g. Hinko Rebolj ae je poročil z gdč Mimico Šimoio stitanr.! — Skrivnosten slučaj. Iz Kranja se nam poroča: Od nedelje na ponedeljek v jutro se je prikradel neki Ivan Baudek v stanovanje g. Ivana Krizmana, urednika in izdajatelja .Slov. Štajerca", ter mu najprej zaigal posteljo, potem pa začel daviti spečega Krizmana, katerega je potegnil raz posteljo, mu pokleknil na prsi, ter ms s pestmi in suvanjem prizadejal okrog 15 več ali manj nevarnih ran. K sreči je slišal v zadnjem trenutku hišni gospodar divje kričanje in ropotanje ter hitel gledat, kaj se godi. Tako je rešil Krizmana življenje. Baudeka so potem zaprli. — Baudek je tupatam pomagal pri ekspediciji lista. Kaj ga je privedlo do tega groznega čina, ali kak določen namen ali blaznost, to izkaza Ia ave dena preiskava. — „Kebavni klub" v Radovljici priredi v soboto, dne 18. eveoaaa t. 1. v Hirsohmann Miohljevi gostilni maskarado^ godba na lok. Vstopnina za člane 60 vin., a rodbino 1 K; za nečlane 1 K, a rodbino 1 K 40 vin. Nemaskovane osebe plačajo isto vstopnino. Začetek ob polu 8 uri zvečer. — Štrejk v Litiji. V predi I nioi v Litiji je nastal itrajk. Včeraj je bilo v gostilni g Oblaka v L'tiji zborovanje, katerega se je udaiežilo kakih 200 delavcev in delavk in ka terim je govoril g. čobal iz Zsgorja teleti je, da bi vodstvo predilnioe ustreglo utemeljenim aahtevam de lavatva. — Pevsko društvo ,Z«on( v šmart em pri Litiji prredi v nedeljo, dne 19 februarja 1905 v gostilni g. Ivana Robavsa v Sm*rt-nena plesno veselico s petjem in šaljivim prizorom. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 b. — Pleeni venček c. kr. priv. meščanske garde v Krškem «e vrši v nedeljo, dne 12. svečana 1905 zvečer oD 8 uri v salonu g. K*rola tenerta. G dba o. in kr. pešpolka štev 27 is Ljubljane. Vat pnina sa osebo 1 krono, za obi lelj 2 kroni — Poetojneki eelonaki orkester in njega meseni pevski zbor priredita kot denefioo g. kapelniau L Kub-šta v nedeljo, 12 t. m v veliki dvorani »Narodnega hotela« v Postojni predpuatno veae lioo a godbo, petiem, predstavo komične operete »Velika zmešnjava ali profeaor kontrapunkta v vagabun dovi koži« in plesom. — Iz Postojne se nam piše: Po pripravah soditi utegne biti pred-pustma veselica našega salonskega orkestra dne 12. t. m. zelo zanimiva. Ker stanejo priprave za tako obsežen zabaven večer obilo skrbi in truda, zato je prav lahko mogoče, da se je koga, ki bi se sicer rad udeležil izvan redne veselice pri razpošiljanju vabil pomotoma prezrlo. Vse te prosimo, naj nam blagovoljno oproste in naj bodo prepričani, da so nam — enako vabljenim — dobro došli. — Uboj. Od plesne veselice iz okolice v mesto Slovenca Bistrica vračajočega se mizarja in nosestnika Jos. Jauerniga so našli v snegu ubitega. Zaprli so dva hlapov, ki sta deloma uboj že priznala. Ubiti zapušča tri male otroke, a žena je v norišn oi. — Akad. tshn. društvo nTrigle%" v Gradcu priredi v petek, dne 10. t. ni. eb 8. uri zvečer v društvenih prostorih (H*inrieh-etraBBe 8 II) Bvoje 6 redno cbčno zborovanje. Slovanski gostje dobrodošli! — Izzivanje z laškimi tro-bojnicemh Iz Svinega na Vipavskem poročajo, da so skončali 4. t. m. predor nad Branioo na Meliššak Pri delu so bili večinoma Lahi iz kraljestva in iz Tir< Iske. Po skonča* nem delu so okrasili predor s la šktmi zastavami, kar je silno razburilo s ser mirno domače prebivalstvo. V nedeljo se je tega izzivanja zdelo dosti Braničarjem, zbrala se je množica ter poteptala vse okraske predora. Tudi iz Svinega se je naprav-ljala množica, da protestira proti iz-zivačem, ali se jim je odsvetovalo, češ, da bi dobili hitro več mesecev zapora! — Rezetava vajenskih del bo v Sežani, in sicer jo priredi •Zavod za pospeševanje obrti v Gorici«. — Konec štrajkov v Na-brezini? Novo sestavljeni delavni red in tarifo je sprejelo kakih 30 klesarskih in likarskih pomočnikov, v gradiščanskom okraju je sprejelo red in tarifo 40 delavcev. V novem de lavnem redu je izpuščena le točka, da oni delavci, kateri niso organizo vani, ae ne sprejemajo v delo. G > spodarji se nočejo vezati na organizirane delavce, ali nikdo pa ne misli na to, da gospodarji ne bi sprejemali v delo organiziranih delavcev; gledajo le na sposobnost dnlavca O ganiiaoijo prepuščajo delavcem sa mim, sprejemajo pa po potrebi, ali je kdo organiziran ali ne. Novi ta-r fi ne nasprotuje nihče. — Kesarski mojstri naznanjajo, da so delavnice odprte ter da je svobodno vsakemu delavcu vstopiti v delo, aprejemši novi red in tarifo za dob^ 5 let. — Okredene kmetice« V Trst je prišla v t >rt»k neaa kmetic* is Vipave, baje Ana Prinoe. Ko se je mudila v neki trgovini, sta jej 31'etni Ivan Puntar iz Kontovelja in 12 et>ii Fran Fabjan iz Kamnika ukradla 16 kg špeha. Z- na je stekla xa njima in enega došla. Ko ae je i njim rmvala in pretepala, je prišel neki tretji tat in ji mndtem is žepa ukradel denarnico s 16 kronami. — Samomor. V Tretu je škodil 64ktni pismonoša Ivan Verdev z okna svojega v III nadstropju ležečega stanovanja in je obležal mrtev na tlaku. r „haremske dame". V Trstu se ie zastrupila dlletoa vdova Dijana Bradaška (Bi-dasehia), kasirka pri trgovcu a pohištvom, Leonu Doreghiniju. Ta trgovao je očitno zgrešil svoj prklio, kajti njegove laatnoati so take, da bi bil moral postati turški paša. Do-reghini je že več let ločen od avoje žene. Na njeno mesto ie postavil svojo kaairko, omenjene Dijano, psi-neje pa ai je izbral še eno ženako. Mož je imel na ta način dve »ženi« obenem. Obe ste stanovali pri njem in Djreghini je bil s tem razmerjem prav zadovoljen. Bakrat je povabil celo svojo ločeno žeao, da je orišla k njemu prenočit. To noč je Dore ghini prebil prav po sultanako, kar s tri na; ženskami. Dijana Bradaška je sprevidela, da ae viprieo temu • nagnen,u« Leona Doregbinija bliža dan, ko preneha biti prva favoritinja v haremu tega trgovaa s mcb.Jijami in se je vsled t*ga zastrup>la. — Ruski general na Reki. V nedeljo je dospel na Reko ruski general Grombačeveki, poveljnik kozaških Čet, ki je bil ramen v boju ob reki Jalu Bival j« dl e časa v luli) , da si okrepi zdravje, in se sedaj vrača preko Rake na EiiBko. General je Btar 50 let in je izredno krepke in čvrste posttve. — Edea mrtev, trije ranjeni. V Devinu sta Sia 6. t. m Iv. Legiša, star 30 let, in I. Arčon, star 24 Ut. od gostilne do gostilne. Zva-čer okoli 8 sta ae apričkala na ceati in ae lačela pehati. Prišel je 21tttni Jakob Pcdkernik ter se vmešal v prepir. Pritekla sta še brat LegiŠev in Arčonova mati, hotć jih pomiriti A1 Podbarnik je potegnil nož ter z»čel mahati okoli sebe. Z »del je Iv. L?g'šo v trebub, da je padel mrtev na tla, ranjeni so tudi Iv. Arčon na desni roki težko, mati Arčonova in Jos L»giŠa pa v nogo Iv. Arčona so pripeljali v Gor co v bolnišnico. Morilca -o zaprli v Tržiču. — Izpred sodišča. Kazenske razprave p is L >*»to* ao že izručili dež aodišču v L;ubljani na Rakeku prijeta madjaraka razbojnika Janoša B u rn b a in Jos Togy-erja, ki ata na vlaku voaee ae ia Bakra v Skrad oropala trgovca Bor-čiča s SuJUka sa 4614 K — Nogo je hotel Imeti zlomljeno. Danes sjotraj je bil v hotelu »Iurija« neki tukajšnji nemški obrtnik tako nadležan, da so ga morali postaviti pod kap Mož čim je bil med tem, ko so ga postavljali ven, nekdo stopil na nogo in je vsled toga na cesti v alkoholu padel na tla, češ, da ima nogo zlomljeno, o čemur ao mimoidoči naznanili v obhžiu slui bujočemu polioijskemu stražniku, ki ga je naložil v Gjakarski voz in od-vedel v deželno bolnišnico, kjer so mu sezuli Črevlje in iskali, kje ima nrgo zlomljeno. Ko se je zdravnik prepričal, da ima mož obe nogi zdravi, mu je naevetova', da se naj gre le domov »zdravit«, in ko bodo mačka prespal, bode tudi noga zdrava. Ta pa je toliko Časa trdil, da ima nogo zlomljeno in ae ni na noben način hotel obuti črevljev, da mu je moral zdravnik pokazati hrbet, češ, »ako se nočeta obuti, pa id te bos domov. Končno si je pijanček le premisli), so zopet obul in se odpeljal domov si »zdravit nogo« H«il! — Seje so ee bile vnele včeraj popoldne v hiši na Dunaiaki cesti št. 2 Oddelek reševalnega in gasilnega društva je prišel sicer takoj na lice mesta, ni pa prišel do funkoije, ker so bili ogenj pogasili že domači uslužbenoi. — Ob aravo je prišel včeraj mesar Franc G lob iz S šze. Privezal jo je bil na dvorišču Kalaaova hiše na Poljanski cesti in šel v gostilno. Ko je bil pa prišel sopot na dvorišče, mu je bil kravo že nekdo rdpeljal. Krava je rdeča in vredna 90 kron. — Poleno je vrgel včeraj v 12letnega šolarja Antona Mandeljca v Podbrezju, ko je šel v šoio, njegov tovariš in ga pod očesom tako budo ranil, da mu gre sapa skozi rano, mesto skozi nos. Prepaljsli so ga v deželno bolnišnico. — Delavsko gibanje. Včeraj ae jo odpeljalo v Hrus o j 20 Hrvatov, iz Slavonije pO je prišlo 53 drvarjev is kočevskega okraja. — Ukradene je bila pri predvčerajšnji predstavi dijaku Jjs. R na dijaškem stojišču is obešene suknje denarnica s približno va<-b no 11 K. — Izgubljene in najdene reči. Prodajalka Anica KcOlarjeva ie našla na pošti večjo vsoto denarja. Iigubitelj naj se oglasi v prodajilnioi g. A. Turka v Prešernovih ulicah. — Služkinja Frančiška Realjeva je izgubila Črno denarnico, v kateri je imela 4 K denarja. — Siv lja Fran čiška Zupančičeva je izzubila rjavo denarnico z vsebino 40 K — Posestnik Janez S»rbih je izgubil 170 kron. — Ivan Grmovski je isguoil malo knjižico, v kateri je imel bankovec sa 100 K — Trgovec gospod Fran Pleterski je izgubil zlato iglo z briljantom, vredno 80 K. — F. L je našel žensko torbiao. — Hrveteke novice. — Afera dr.Potočnjaka. V sabora ja stavil posl. dr. MaŽuranić nujni predlog v zadevi znane afere dr. Potočnjaka. Predsednik ni pustil o predloga razpravljati prej, kakor ob koucu seje, češ, da lahko nastanejo burni prizori. Dr. Mažuranić dokazuje v svojem nujnem predlogu, da so se v proeesa dr. Potočnjaka poneverjali in ponarejali spisi. Proces se vleče žc leta ia leta, in vendar se dr. Potoč-njak ne obsodi, pa tudi ne oprosti. V prilog nujnosti je govoril tudi posl. dr. Starčević vendar je bila nnjuost od klonjena. — Nov list. V Siska je začel izhajati list „Pučka rieč~, ki je glasilo nove hrvaške ljudske stranke. Urejuje ga dr. Superina. — Dalmatinski namestnik postane baje rodoljubni hrvaški podmaršal G e r b a. — Slovenec umrl v Bel-gredu. V nedelio, 5 t mM je umrl v Belgradu Slovenec dr. Fran R i b-nikar, mestni zdravnik. Pokojnik; ki se je že pred mneg mi leti preselil v Srbijo, je bil v vseh krofih priljubljen in je povsodi užival kot zdravnik, kakor tudi kot navdušen rodoljub vseobči ugled. Pokojnik je bil v Belgradu splošno znan pod imenom »stari R'bmkar«. R bnikar se je aktivno udeležil treh srbskih vojak. Ztpusttl je več od rastlin sinov, od katerih eden je izdajatelj in urednik uglednega bel (rradskega daevnika »Politika«. Poluradno glasilo in organ radikalne stranke »Samouprava« mu je posvetila simpatičen nekrolog, v katerem pravi, da je bil Ribnikar ne umoren in neutrudljiv v službi, da se je boril v treh srbskih vojskah, da je ljubil Srbijo, kakor bi bil pravi Srb, in da mu je valed tega S-bija dolžna biti hvaležna in ga ohraniti v trajnem spominu — Slovenci v Ameriki. Slovensko društvo »Triglav" v Clevelanda je priredilo 15. m. m. v češki Narodni dvorani prvi slovenski koncert, ki je izborno uspel. — Verska nestrpnost spremlja Slovenoo tudi preko morja v doiolo •Tobodne vere in vesti. V Elyju (Mine šota), je sklenil cerkveni odbor, da se Slovencev, ki denarno ne prispevajo za 2 drle vanje cerkve, ne sme pokopati po katoliških običajih niti na pokopališču. — Nogo je zdrobilo v Babertouu delavcu Iv. Zabukovcu, doma iz Malega Kraja pri Krki. * Najnovejše novice. — Knez Ferdinand je prišel v Bero-lin ter izstopil v kraljevem gradiču. — Civilno listo italijanskega kralja je sprejel senat v tajni seji. Kralj sam je predlagal, naj se mu civilna lista zniža. — Defravdant Bertoli trdi, da je odnesel reški komercialni banki le 10.000 K. Angleška oblast je sklenila, da ga ne izroči Ogrski, temuč njegevi pristojni občini v Trstu. — Princ Louis Napoleon je na potu iz Petrograda v Brusel, da snubi pri kralju priucezinjo Klementino za princa Viktorja Napoleona. Šnubač ima v rokah tudi potrdilo predsednika Loubeta, da nima Francija ničesar proti taki zaroki. — Za rektorja dunajske tehnike je imenovan prof. dr. Neu vrirtk. — Indijanske pravljice je država New York strogo prepovedala, češ, da tako čtivo Škodljivo vpliva na otroško fantazijo. * Pomanjkanje mož. V ameriškem mestu Torqusy, ki šteje 33 000 prebivalcev, je 7000 Žensk več kot moških. Ker se je b .»t , da mcški sčasoma popolnoma izumrjejo, nasve-tovala je neka meščanska hči ondot-avsam listu »Directcrv«, kako bi se dala ta aesreča preprečiti. Nasvetuje, naj bi ae uatanovila posebna oblast, ki bi se bavila z vprašanjem, kako število moških ohraniti. Moškim bi ee moralo zapovedati, da se dižs doma, da jih aa ulicah roparske žensko ne poberejo. Moškim naj se nadalje izseljevanje prepove pod visoke kaznijo, dočim bi se tudi naseljevanju žensk iz dragih krajev morale staviti oviro s velikanskim divkom Ako se to ne ukrene, pravi obupana devica, bodo v prihodnjem s oletju mošzi tako redki, da se bodo okostnjaki umrlih mož kazali v muzejih kot ne navadne znamenitosti. * Kitajsko novo leto se je letos začelo 4 februarja. Leta 1906. so začne 25. januarja, leta 1907 pa IS. februarja Kitajci namreč dele leto v mesece po naraščaju lune do ščipa, kar traja le 29 ali kvečjemu 80 dni. Vsako tretje leto se pridene po en takozvani prestopni meseo v popolnitev koledarja. Novo leto pra snujejo na Kitajskem ves mesec; ta me se s ničesar ne delajo * S šestnajstimi leti trikrat omožena. O takem eluiaju ae je obravnavalo nedavno pred pariškim civilnim sodiščem. Ta nena vadna žen* je grrfica C »ste i de Va-reil, ki še ni izpolnila 16. leta, ko je bila že trikrat omožena. Najbotj čudno pa je, da se je trikrat omožila z enim in istim možem. Mlada žena ima letnih dohodkov 100C0 mark. 13 let atara se je leta 1902 spoznala z nala dim gospodom, ki se je naziva! Bre vnt de Morlao. Dala se mu ie odvesti a London, kjer sta se apria istega leta poročila. Grofu pa se zakon še ni zdel dovolj trden ter se je dal nekaj mesecev pozneje v Dovru š-> uradno poročiti. Dvakrat poročeni par je preživel nekaj mesecev na Angleškem, potem pa sta se vrnila v Pariz. Tukaj pa ae je pokazalo, da je zakon po francoskih postavah neveljaven, ker žena še ni dosegla po-atavne starosti. Predsednik Loubet je dal mlademu paru dispenzo, da sta ae smela tretjič pravomcčno poročti, ker sta pričakovala potomca. Med tem časom pa je mati mlade žene dognala, da ima njen zet izmišljene naslove in tudi posestev nima, u katerih je pripovedoval, temuč da je navaden slepar. Zahtevala je, da sodišče zakon razveljavi. Vse je radovedno, kako razsodi sodišče. * Beračevo premoženje. V irsko mesto Queenstcwa je doslo nedavno iz Honolula poročilo, da je umrl tam Irec Oalbraith SO let star, ki je zapustil 4000 funtov štetlingov. Ta človek je živel celo življenje kot berač. Zapustil pa je skrbno in pravilno narejeno oporoko, v kateri je imenoval za svoje dediče daljne so rodnike in znance izza mladih let v svoji domovini. Srečni dediči že de setletja niso ničesar slišali o beraču ter so mislili, da je v revščini poginil. * Pape* upnik italijs.it-ekege kreljestve. »C viita o*tto lica« je priobčila članek o dotaciji, katero je italijanska vlada določila s takozvanim garancijskim zakonom 18 ma a 1871. za oerkvene potreb ščine apostolske stolice. Zakonito je določeno, da ugasnejo postavke v državni knjigi za dolgove, ako nihče ae zahteva dotičnega denarja, v d bi tridesetih let. Leta 1871 je i sali janska zbornica nakazala za apostolsko stolico letnih 3 225000 frankov. Ta svota je bila določena v oni vi-sočini, katera je bila v nekdanji papeževi državi določena za vzdrževanje Vatikana in pa vatikanskih uradnisov. Res je a'oer, da nista Pij IX in Leon XIII. nikdar dobila od te vsote najmanjega vinarja. A »Civilt cattolioa« dokazuje, da ni ugasnila pravioa papežev zahtevati 1. 1871. določene dotacije, kakor ugasne ta pravioa pri drugih javnih državnih dolgeh. Dotacija je bila določena s samostoinim zakonom katero je potrdi) kralj. To dokasuje|o razne listine in pa razsodbe najvišjih italijanskih sodišč, če bi papež sa-hteval danca ali jutri, naj mu izplačajo dotacijo, bi morali izplačati 109 milijonov frankov. Ta vsota obrestvana s 5% rbrestmi bi dajala letno rent i 5 482 500 frankov, h kateri vsoti bi s* morala še prišteti letna dotacija 3 225 000 frankov. * Dežele brez je6 je Gren landija. Pa nele, da nima ječ, tudi kl;učavnice in zapahi so skoraj popolnoma neznane naprave. Za celih generacij sta se v deželi zgodili le dve tatvini. * Konj, kJ zre jajca. Ameriški listi pripovedujejo, da Živi na neki farmi v KanzaBU konj, ki žre najrajši jajca. Ako le sliši kje kckodakati kokoš, takcj zdirja v galopu tja, da se polasti jajca. * Mejdrežji plee zadnjih let v Nev Yorku je priredil večkratni milijonar James Hazen Hyde pretočeni teden. Pogostil je 500 gostov, ki so prišli v kostumih izza dobe Ludovika XV. in Ludovika XVI Plesna dvorana je predstavljala Ver saiites. Pela se je nalašč za ta večer prirejena opera, tudi veseloigra, ki jo je igrala sloveča gledališčna družba, je bila naročena nalašč za ta večer. Gospodje z bradami ali br kami so smeli priti samo v lovski opravi, ker bi se v oblekah iz prire jene dobe bih morali obriti. Ples je veljal samo 120000 dolarjev. * Kdaj eaj se dekleta možijo. Curidki Ženski zdravniki so v posebni konferenci po vsestranskem proučevanja izrekli, da bi se dekletom pred izpolnjenim 18. letom sploh ne smela dovoliti možitev. To je potrebno ne samo z estetiškega, moralnega in ekonomskega stališča, temuč tudi iz zdravstvenih ozirov. Niti v dvajsetem letu v naši dobi in pod našo klimo ne doseže žensko telo popolnega razvitka. Malokrvnost, bolezni jeter, telesne rane, duševna starost pri materah in slabo potomstvo, vse to so posledice raue možitve. " Ženin umoril svojo ne* veete« Pri Sobot&i so potegnili de* latsi, ki so sekaii led ua Tisi, is vode vrečo, v kateri je bilo grozno razmesarjeno truplo mlade deklioe. V umorjeni so spoznali bčer oskrbnika Ano Parbl, ki je nedavno na zagoneten način izgini a Parbl, ki je stanovala v hiši svoje bodoče tašče, je nekega dne izginila, in re-Jo se je, da ae je zaroka razdrla in deklioa se je vrnila dr mi v. Deklica je vzela malo poprej z ozirom na predate ječo poroko iz hranilnice 26 000 K, t. j. svojo doto, in ženin ter njegova mati sta sklenila, ae pred poroko denarja polastiti na ta način, da sta deklico ubila in vrgla v Tiso. * Nova vrsta pokopavanje. V naeprotiu k pokopavanju v zemljo in sažiganju narličev priporoča dr. Schott v listu »Cament in beton« okamenenje mrliče v. Njegov predlog stremi za tem, da se napravi za truplo rakev iz cementa in da ao v prazen prostor okrog trupla vlije redka Ct-mentova zmes, tako da tvori vse po utrditvi trdo maso. li začetka tekoče cementne tvsrine nastopi takoj irifiitraoija mrliča z spnom iu kremenovo kislino, dasi morajo mehki deli izvršiti začetek trobnobnega procesa. V razmerno kratkem času se prične popolno okamenenje mrliča, trohnoba preneha, v kolikor je mogla **ploh napredovati v popolnoma zraku nepristopnem prostoru; vsak vpliv od zunaj jo iz ključen. Prt tem lahko obrani mrlič svojo obliko v večji meri še, kot pri balzamironju. Tako cementne skale bi se dale pozneje rabiti kot kamenje za stavbe, in nekam čudno bi bilo slišati, ako bi kdo trdil, da si je dal s pomočjo svojih pradedov sezidati lepo hišo. * Vee predrago. Nekdo je pripovedai to le: »Bi sem v Kion-diku. Tu je bilo vse drago. Za vsako malenkost sem moral šteti dolarje. Nekega dne so me zobje strahovito boleli. Trpel sem in trpel, pa vendar si nisem upal k zobozdravniku, ker sem ae bal draginje. Ko sem bil vsled bolečin skoraj ob p; met, sem sa vendar le napotil k njemu. V trenutku mi je izdrl iz ust sob. Zabolelo me je, da aem videl B»netke. Ves prestrašen sera vprašal: »Koliko pa bo?« Zdravnik mi je rekel: »Naj bo samo dva dolarja. Vesel sem mu dejal: »To res ni dosti ob tukajšnji vseobči draginji.« »Prav imate«, mi je odgovoril zdravnik, »nalašč vam računim tako nizko nagrado, ker sem vam ob šibki svetlobi mesto bolnega izdrl čisto zdrav zob.« — Naslednjega dne sem bil zopet pri zdravniku. Izdrl mi je sicer zob, ki me je bolel, — a sato aem mu moral p'a-čati deset dolarjev. Tako je bila prva niska cena poravnana. * Izredno čudna bolezen. 8 letni Pavel Tayler v Stoux v Ame riki ima izredno čudno bolezen. Zdi se mu namreč vse narobe; kar je zgoraj, vidi doli, kar je doli vidi zgoraj. Piše od desne na levo, od zdolaj navzgor, če pograbi za kako reč, pograbi napačno stran. Deček se je tam poleti igral z drugimi tako dolgo, da je bil popolnoma utrujen ter je v travi zaspat. Ko se je zbu-iil na večer, je začel kričati na vse grlo ter se oprijemati sa travo, kajti videl je pred sabo, nebo na katero mora sedaj pa sedaj paati. L > s te žavo so ga spravili domov. Mislilo se je, da bo trajala bolezen le nekaj Časa, toda traja naprej. Le kadar mu zavežejo oči, takrat zopet redno hodi ter se nič ne boji, da pade z zemlje v širno prostranstvo. Književnost. — Mitthoilungen dee Ms-eeelvereiaee filr fctrein. Ge- leitet von Fr. Komatar. 5 in 6 se-šitek. s katerim je končan 17. tečaj (1904} tega znanatvenega lista, ob sega razpravo R. Justina »Lokale Florensohiiderungen aus Krain und dem KUstenlande« in daljšo vrsto temeljitih ocen različnih novih publikacij. — Uputa u vinogradar« etvo je naslov spretno in uoaljivo sestavljeni knj gi, ki je namenjena hrvatskim vioogradnikom. Knjigo, ki je opremljena z 78 slikami, je spisal znam strokovnjak Pavel Cesar. Gena 1 K 60 v. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 9. februarja. Končno se je v današnji seji poslanske zbornice začela proračunska razprava. Govorili so doslej novi opavski poslanec dr. Sommer, dalje dr Locker, dr. Ofner in Skene. Izmed jugoslovanskih poslancev bodo govorili dr. Ivče-vič, dr. Susteršič in dr. Tavčar. Dunaj 9. februarja. Čuje se, da nameravajo danes socijalni de-mokratje, vsenerrci in češki radi kalci v parlamentu uprizoriti demonstracijo proti načrtu za dov državnozborski opravilnik, za kateri se je izrekla gospodska zbornica in glede katerega je itak ves svet prepričan, da ostene le na papirju. Dunaj 9 februarja Deputaciji trgovcev iz Moravske je trgovinski minister baron Ca 11 rekel da nima vlada nič proti temu če sklene parlament za vse trgovce dokaz usposobljenosti in da se tudi ne bo ustavljala če se sedanje trgovske in obrtne zbornice razdele Da posebne zbornica za trgovce, za obrtnike in za industrijalce. Dunaj 9. februarja. Obrtni odsek namerava zahtevati, naj se proglasi permanentnim. Dunaj 9. februarja. Gornje-avstrijski namestnik baron Han-del je odpotoval v Zadar. Vest, da postane general Gerba v Za grebu dalmatinski namestnik, se z uradne strani prereka kot ne osnovana. Dunaj 9. februarja, (irof A n drassy je bil danes v jako dolgi avdijenci pri cesarju Pred avdi-jenco je imel tudi jako dolgo posvetovanje z ministrskim predsednikom Gautschem in z vojnim ministrom Pittreichom. Danes popoldne se vrne grof Andrassy v Budimpešto. Budimpešta 9 februarja. Združene opozicijonalae stranke so izvolile posebni skupni i z vrše v al ni odbor, kateremu stoji na čelu Fran Kossuth Petrograd 9. februarja. Po ročila raznih inozemskih listov, da se je tu zopet začel štrajk, rjiso resnična. Samo delavci dveh tovarn štrajkajo še vedno, vsi drugi del d jo. Draždane 9. februarja. Ju-stični svetnik Korner je po kraljevem naročilu odpotoval v Flo- renco. Namen temu je, da se kra ljevi Ženi, grofici Montigooso, odvzame vzgoja njenega najmlajšega otroka, princezinje Ane Monike, in to zategadelj, ker je grofica Montgnoso, komaj da je pršla iz Draidan v Florenco, začela novo ljubavno razmerje. Berolin 9. februarja. Slavni nemški slikar Adolf M en zel je umrl. Rusko-Japonska vojna. Pariz 9. februarja. Tukajšnji izdaji „New-York - Herald aM se poroča iz Petrograda, da se bo moral general Kuropatkin prav v kratkem umakniti in da postane veliki knez Nikolaj Nikolajevič vrhovni zapoved nik ruske armade v Mandžuriji. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je 49 let star in sedaj generalni in spektor ruske kavalerije. Njegov oče je bil L 1877.—1878. vrhovni zapovednik ruske armade v rusko-turški vojni, katere se je kot mlad oficir udeležil tudi njegov sin Poslano.*) Na notico sobotnega »Slovenskega Naroda« št. 23 obnavljam tem pot^m kot glavni zastopnik Seve-ronemškega Lloyda v Bremnu, da se ta siueaj ni dogodil pri te) znano realni družbi. Dogaja se pač da saosta|ajo posamezni potniki radi prenapolnenja parnikov, toda v takem alučaju ostajajo v pristaniškem mestu (Bremnu) do odhoda p ihodnjega parnika ter stanujejo v hotelu, Čigar podjetnik je Slovenec na stroške družbe same, ako bo £e kupili prevozne listke (šifkarte) pred odhodom iz domovine, on rom i da so si prostore zaarali; nikdar pa ne stanujejo na par-nlku ki bi bil notabene nezaturjen, kakor to opisuje, zadni dogcdijaj neke parobrodne družbe. Pri tem slučaju nam je na razpolago v kan-dijaki bolnici ležeči bolnik, kateremu so vsled mraza na parniku otrpnile nege, da se je moral vrniti domov, kakor poroča omenjena notica. Toliko v pojasnilo ! Z V9em spoštovanjem za družbo Se veno nemške ga Lloyda v Bremnu Ed. Tavčar 424—2 glavni zastopnik V Ljubljani, 4. februarja 1905. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko kolikor določa zakon omrli so v Ljubljani: Dne'2. iVbr.: Karolina Gnezda, zasebnica. Komenskega cesta 12. Vitium cordis— Marija Steska, z sebnica, 47, Wolfove ulice l. Ne« phritis Bronchitia. — Matija FabjaD, gostilničar, 60 let, Rimska cesta 5. Cirrhosis hepatis. Dne *. februarja: Terezija PrelorSek, zasebnica, t*l let, Kolodrorske'nlice 18, ostarelost. Dne 6. februarja: Meta Česen, gostija, 6* lat, Radeekaga cesta ll, Carcinoma. — Fran Beuedik delavčer sin. 2 mes., Poganska ceata *!, Bronchitis capillaris V deželni bolnici: Dne 2. februarja: Fran Skerl strojni aab-stitat, 31 let, Pneumonia. Dne 4. februarja : Mihael Matek. delavcev »in, 4 in pol leta. Combustio. — Peter Šegina, kroinjar, 56 let, Jetika. -- Helena Lju-b č, delavčeva žena, 40 let, jetika. — Mihael L u žar dninar, 76 let, Pneunioaia. Dne 6. februarja: Matevž MarkelJ, gosta«, 66 let, Emphvsema pulm. - - Barbara Steif, rudarjeva žena 60 let, Peritonitis. Na tisoče zahval- nih pisem iz vsega sveta obsega pojasne valna in pednčna knjiga kot domači svetovalec o lekarnarja A. TlilerrvjA bul/.Hiiiu In eentir. ■iiM-riSti kot nenado-mettnem sredstvu. Po sprejetja 36 vin. (tudi v anamkah) ee knjiga posije franko Naročniki balzama dobe kniigo zastonj IS malih ali B dvojnatih steklenic balzama stane K 5, 60 malih alt 31 dvojn. steklenic K lft -franko s aabojčkom itd. 2 lončka centifo-lijskega mašila franko a zabojčkom K 360. Lekarnar A. THIERRY v Pregradi pri Si*.*«* k I Slatini. Naznanite mi ponarejal oa ia prodajalca po-naredb mojih edino pristnih izdelkov, da Jih kazensko zasledujem 3175-15 Meteorologično poročilo. Vlila* u»d morjem 80« 9. Srodoji •raomi tlak 786-0 mm Februar jI Čas opazovanja Stanje barometra v mm tora v •C. Vetrovi Nebo 8. 9. zv. 745 9 03 brezvetr. jasno 9. 7. 7j. 7481 06 ar.svshod del. oblati. m 2. pop. 749 0 18 ar.avahod del. jasno Srednja vCeraiSnja temperatura: 0 4* oormale: — Q-9*. — Padavina ut) stas. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani Uradni kuni dua. borze 8. februarja 1906. Haloabeal petplrjl. 4*/a majeva renta 4*/0 »rebrna renta . . . i° l avatr. kronska renta 1% n zlata m 4°/0 ogrska kronska „ . zlata l°/o posojilo dežele Kran! ke . *'»'•> posojilo mesta Sp kt . •V.% . - Z»dar • t'/Zo boa.-here. Zel. pos. 1902 t°''0 češka dež. banka k. o. 41/ e/ ■ t /o * 'i 10 • *• o. zst pisma gal. d. hip. b. peSt. kom. k. o. s. 10% pr....... zast. pisma Innerst. hr. „ r ogrsko cen. deŽ. br...... . z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... i1 a°/0 obl. češke ind. banke . 4'/, prior. Trs t-Poreč lok. žel. i \ prior. dol. žel..... *»/, „ jnž. Žel. kup. «;,»/, . t'/j0.'o avst pos. za že), p. o. . h ročko. Srečke od l 1860' , . . . . ■ . .I«* ..... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije . n n n H« n • „ ogr. hip. banke . . . „ arbske a fra. 100 — . „ turške...... Baailika srečke .... Kreditne „ ...» laomoŠke a . . . . Krakovske „ . . . . Ljubljanske „ . . . . avst. rud. križa „ . . Ogr. „ „ n . . • • Radolfove • . . . • Salcbnrfike „ . . . . Dunajske kom. „ . . . . Delal co Južne železnice..... Državne Železnice .... A.vBtr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske » „ . . . Zivnostenske „ . . . Premogokop v Mostu (BrtLz) . &ima-Muranyi .... Trbovljake prem. družbe avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valute. C. kr. cekin...... 20 fraaki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci..... Etublji........ Dolarji........ 2itne cene v Budimpešti. Dae 8. februarja 1905. T*itn In. Demar BSasi 100*20 10040 100 16 100 35 10O-2 h 100*45 119*6b 119-85 98-10 98'30 118-80 11»-— 99-60 101*— 100 — 101'— 100- — 100-— 10145 102-46 10o-15 10065 100-16 100-60 101 60 10190 107-45 108-45 1 100*10 101-— 100-60 101*20 100-— 100-90 100-— 101*— 100-76 101*75 99'— 99o0 100*— 318 «5 320 61 1 100*60 101*60 187 — 189-40 276 - 280*— 170 — 172- 309 — 318 50 299'— 309— 274 — 278 — 98 — 102 - ! 183 10 134 10 22- 23-1 o 476 — 487 — 79-- 84- 88- 92 66- 70- 64 — 6G- 31 — 82- 65*— 69- 76 — 81- 637 — 647 — 89 10 90-10 653-75 66475 1628 -- 163S — 674 60 675-6(i j 7S4 60 786 6o i 260-75 261 26 675 — 680*— 618 75 619 7) 2483 — 2493 - i 62<* 60 630-60 306- — 808 50 668 — 660 — I 185 60 186*— 11*35 1139 | 19 10 lflS j 23-50 28-5C 23*93 24 01 ! 117-32 117-5*! 95 60 96'VO 263 50 254-60 4-84 ! *- PSenica za april . . . . za 100 kg. K 19-5 Pšenica „ maj . . . . „ 100 , a 19-40 Pšenica „ oktober . . . . 100 B m 17'-'0 2ž „ april . . ... 100 , r> 16 3o Koruza „ maj . . ... 100 , m 14 64 Ovei , april . . . . . 100 „ m 1404 C Teliti v. Nespremenjeno. Fran Kraigher, krojaški mojster v L uhtjani in Joslplna Dimnik roj Kraigher naznanjata v svojem in v imenu svojih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da ie njiju iakreno ljubljeni oče, ozir. stari očo, praded, tast in stric, goapod Jurij Kraigher zasebnik v Postojni včeraj, 8. februarja ob 6. zvečer po kratki in mučni bolezni, previden s bt. zakramenti, v 94 letu svoje starosti, mirno v Goapodu zaspal. Pogreb predragega ra ncega bo jutri, v petek ob 4. popoldne 442 Sv. maše aaduSnice ae bodo brale v farni cerkvi v Postojni. Postojna, 9. februarja 1905. sprejme takoj v stalno delo Jakob Homovc 408 i stavbeno In pohištveno mehanično mizarstvo v Cerknici. avarna .Ilirija' danes, v četrtek, 9. t. m. vso noč odprta. Pric L^ov kavarnar 73—7 Kolodvorske nliee fit 22. 1070 Trgovskega pomočnika u ur špecerijske stroke sprejme 410-2 A. Šarabon v Ljubljani. Klavir se proda za 60 gld. Pogleda se ga lahko v restavraciji „Narod, doma" v Ljubljani. idO-l no vanje z 2 sobama, predsobo, kuhi no itd. se odda za majski termin. Več se izve v upravništvu „Slov. .Naroda". 437—1 HIS A na Grlime^Ii st. 58 je iz proste roke na prodaj. Povpraša se pri lastniku. 394-2 Stanovanje^ z 2 sobama in pritiklino se takoj odda y Sodnijsfeih ulicah Nt. 4. Natančneje pri kamnoseku Vodniku v Ko odvorskih ulicah. 440 -l Potnik CT3 rji dobro vajen stroke žganih pijač, se išče proti proviziji ali stalni plači. Samo na :iskem m štajerskem dobro uveaeni g.^podie naj pošljejo ponudbe uprav. ^Sl. Naroda- pod 8 fro „1005". ^-5 vsako s 3 sobami, eno v III., eno pa v II. nadstropju, se oddaste v nKato-llškem domu" na Turjaškem trgu št. 1. Vpraša se v pisarni F. Sopaičič, Rims a cesta št. 20. 438—1 Svarilo! S tem svarim vsakega, osobito svoje znance in prijatelje, naj na moje ime nikomur, osobito pa Janezu Kooevarju, vnlgo Sedlarju iz Starega trga pri Ložu, ne da nobeden ne denarja ne blaga, zakaj jaz podpisani nisem za nikogar plačnik. Stari trg pri Loža, 8. febr. 1905. Karel Kovač 126—1 posestnik, krčmar in mesar. 20 stanovanj srednjih in velikih, opremljenih z V8em komfurtom, največjim luksusom, električno razsvetljavo, kopaluimi sobami itd. se odda v najem. 427—1 Poizve se v zalogi |. kranj'ske odlikovane tovarne glasovirjev, Ljubljana, Dunajska cesta št. 11, ali pa Selenburgove ulice št. 6, vrata št. 6. Pristen •> preizkušen na deželnem kemičnem pre-izkuševališču za živila v Ljubljani. "---Liter 2 kroni. - Razpošilja v vsaki množini IVAN MALI v Škof j i Loki. 236 s *"*< iz nemščine v slovenščino ter P sestave inseratov oskrbuje po zmerni ceni v tej stroki izvežbaa uraduik. Kdo, pove upravništvo „SJov. Naroda". 3a66_4 Učenca iz dobre hiše in ki ima veselje za trgovino, sprejme takoj 393-2 Adolf Gustln, RudolfovO, trgovina s Špecerijo in železnino. Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje ter pritiklin, v bližini sodnijskega poslopja, se odda s 1. majem. 400—4 Več se izve Cigaletove ulice št. 3. Jfatfinejše, vedno sveže pustne krofe kakor tudi vse druge 85 6 slaščičarske izdelke priporoča slaščičarna J. GOTTHARD Ljubljana, Stari trg št. 6. CUNARD LINE. Prva direktna parobrodna vožnja TRST-NEW YORK In n»/.aj. Vi zna cena v 111. raaredn 36 i3 - 9 Ljubljana-Nevv York 186 K s prosto izvrstno hrano, pijačo in 100 kg. prtljage že od Ljub'jane Na) pri pravne j6a in najcenejša pet \Z Avstrije v Ameriko. — Pojasnila in vozne karte pri JB\ ]>OWY, agentu v LJubljani, Dunajska cesta 32 poleg južnega kolodvora. Fme marmelad 9 Ponujam brezhibne kkovosti vkuhano iadje, svetlo in gosto t& rez-tnjf, fri^i^s r^a. vsako P^šts.: rostajc, ce odpošljem najmanj 5 g tiste vrste — a. m u--li n* marmelada, alatorumena \ marirelade iz pomeranć, ćitron, l .... , 130 br-saev, troj. gro*dičj», šipečja, j bezga, borovnic, brusnic in ringlot J marmelad* iz ribeza in malin........1*0 melania, najf. jabolčna.......... —80 marmelada, češpljeva mlelaua s sladkorjem . . —.68 maliučtv =>ok (iekarn.rgko blago)......1.40 paradajiarjev sok 1 litrska posoda.....1 češ pije prasene 1 n w .....1 grah. mlad. zelen 1 • »» */l » " .... Neutrajajoče vzamem nazaj, če se vrne z obratno pošto fraako". Za večjo porabo posebne oferte. Pod 6 kg vsaka vrsta 10 h za kg več. 3 3 2 Scheinbergerja tvornica konserv, vku-hanega sadja na parno silo 863-1 DUNAJ, XUB Gurkgasse 3. — 44 Karo b)! vsako rodovine važno ' ilnatrovano knjigo o premno-blagoslovn z otroki raz-poitij* s prepisi več tisoCev aahvalrih pisem tajno ■». f« h ▼ •▼sir. simmkah go»P» 1 A. KACTA B.riin 8. W " I /i n dpnrtr. ase 61. Avtomatske pasti na veliko za podgane gld. 2-, za misi gld. 120, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za Ščurke ,,f>ll|»«e" ujame na tisoče Ščurkov v eni noči; velja gld. I-20. Povsod najboljši uspehi. Posilia proti povzetju J. Krliuller, IIiiiirJ II, kurzhauercatme 4. Nebroj priznalnih pisem 2*36-9 !Redka prilika! Oči vidno ceno! -gajg 500 nakitnih stvari samo 1 kI6i neutrpnih Vse skupaj z uro vred, ki je sama vredna denarja, samo gld. 1 76 Po povzetju ali če se posije denar naprej 429 razpošilja eksportni dom A GE LB, Krakov 11. Brez rizika, k r ae neugaj. nazaj vzame. Knjigoveznico p poakovo, Ljabno, čez Kle n-K« rin.v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Mai-ijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v^re, Prkgo direktni voz I. in II razr.J, Lipsko, na Danaj čez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobn vlak v Trbiž Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trat Monakovo direktni voz I. in H razreda). - 'PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novo mesto Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 5 m pop. istotako. — Ob 7. ari 8 m zvečer t Novo mesto' Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj o obni vlak z Dunaja čez Auistetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line Steyr, Iscbl, Aussee, Ljabno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. ari V2 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vlak z Da n»ja čez Amstetten. L-psko, Prago (direktni voz 1. in II. razreda), Francove vare, Karlove var. Heb Marijino vare, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz. Ženevo, Čarih, Bregenc. Inomost. Zeli ob Jezeru, Lend-Gastein Ljub:.o, Celovec, tvnuhor, Pontabel. — Ob 4. ar 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celove*, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno.^rada čez tvlein-Reifling, iz Stevra Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in L'pskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. ari 44 m zjutraj iz Novega mesta ir Kočevja ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Noveg* mesta, Kočevja in ob o. ari 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ar' *j8 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. Rol. IZ KAMNIKA MeSam vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. ari 69 m dopoldne, ob 6 ari 10 m zvečer, Ob 9. ari 65 m ponoči samo ob nedeljah in pramikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednieevroptikem časa. ki 'e za 2 min. pred krajev uiti časom v Ljubljani i 99 SLOVENSKI NAROD" se prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah: Ljubljana: Bizjak I # Vodmat, Bohoričeve ulice št. 10. BJaznik L.f Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H., Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. Kališ A., Jurčičev trg št. 3. Kane A,, sv. Petra cesta št. 14 Kos I., Kolodvorske ulice št. 26 Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A.f Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 62. Mrzli kar A.p Sodmjske ulice št. 4 Pichlar L, Kongresni trg št. 3. Sever M.f Gosposke ulico št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek A., Mestni trg št. 25. Šešark F., Selenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. Gllnca pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec. Šiška: Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru. Lavrenčič M., trgovec v Šiški. Kamnik: Ažman Marija, trafika. Škofja Loka: Žlgon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34. Kranj; Florian Kari, knjigotržec. Radovljica: Homan Oton, trgovec. Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgo vec in gostilničar. Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled: Pretnar Ivan, trgovec. Javornik: Podpac Štefan. Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo. trgovec. Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec. Novo mesto: Kos Josip, knjigovez Bostanj pri Radni: Dermelj Alojzij, posestnik in trafikant Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec. Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logateo: Japel Makso, trgovec. Črni vrh nad Idrijo : Lampe Ivan, trgovec Cerknica: Kravanja Anton, trafikant in trgovec ; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovic Janko, trgovec; VVerli Ka^olina, trafikantinja. Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31. Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec. Postojna : Marinšek Jakob, prodajalec. Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant. Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolodvoru. Ce'ja: Miklauc Marija, trafika v »Narodnem domn*. Krško: Stanzer Henrik, trgovec. Celovec. Sovva Josip, časopisni birč. Gorica: Gabršek A., knjigotržnica Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Rauniak Marija, trafika na kolodvoru. Trst: Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-sorma št. 1. Majcen M., ulica Miramare št 1 Stanič Št., ulica Melin piecolo št 8 Opatila: Tomašič Anton, trafikant. Pulj: SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka: Potošnjak A, Via del Molo. Časopisni biro „Globus", via Adamich št. 2 Dunaj: Hočevar Helena, trafikantinja, VIII. Alserstrasse št. 9. (abitarijent), želi takoj nastopiti službo domarega učitelja. Ponadbe se prosijo pod ,,učitelj" na uprav. „SIov. Naroda". 426—1 Špecerijska oprava (pudelni; šte'aže itd.;, je po zelo nizki ceni naprodaj vi i v Slomškovih ulicah št. 13. Strojevodja izprašan, 36 let star, vajen ravnanja z električno razsvetljavo, išče službe. Ponadbe na upravništvo „Slov. Naroda". 4*2—1 Lepo stanovanje v I. nadstropju, obstoječo iz 3 sob in vseh pritiklin, se s 1. majem t. 1. odda v Škof ji ulici št. 15. S Več istotam v parterju na levo. P x? o d a ** e etersmkov s on. popo'noma nov, v izvirnih platnicah, za 20 taron. Ponudbe pod „Slovar", poste restante, Re'o F u ne). 430 Majarji se sprejmejo v stalno službo. Dopise na graščino 4d5~ l THURN pri Velenju. Mlekarski zadruga v Garničah p i Gorici sprejme izurjenega 330—B mlekarskega voditelja. Plača po dogovoru. Nastop s 15. februarjem eventuelno s 1. marcem. Starejši prosilci imajo prednost. hišnik ki razume vrtnarstvo. Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda** pod ,,hišniK in vrtnar" 433-1 MSad, spreten išče dobro vpeljano restavracijo . " ali 3< večjo gostilno v mestu ali na deželi za več let v najem. Ponudbe se prosi pošiljati na uprav. „Slov. Naroda" pod .Gostilna št. 100.1 3(>7-6 trgovskega tečaja, zmožna sloven skega in nemškega jezika, z lepo pisavo, stenogratinja, ki zna tudi pisati na stroju, ter dobra računarica se takoj sprejme kot praktikantinja v tukajšnji kontor, v katerem se bo lahko v vseb kontorskih delih, v korespondenci in knjigovodstvu praKtično izobrazila. Ponudbe pod poštni predal št. 73 Ljubljana. 414— ter zst ledf lovanje 32—6 vse lasne konfekcije se priporoča in daje na posodo mline baroke za predpust iKcletlovaleo FRANC ZU^AN specialist za lasna deU Križevniške ulice t I, II. mdstr. 751774 Od*Tisočev zdravnikov tu-in inozemstva priporučena najboljša hrana za zdrave in na želedcu bolne O t v o lc e Dobi se v lekarnah in drogerijsh. Jzredno se obnesla pri bljuvanju, črevesnem kataru, driski, močenju, postelje 111 O I ro 9 »=" s v rs 3 M o 5* ■a . o o >r £ —■ Sa •t O 359-4 ^ 0tlodtti salon $ersin nahaja s& 409-2 9ttestni trg št. 3. Pijte Klauerjev Triglav najzdravejši vseh likerjev. ©3 Cd Vsak aan sveže pustne krofe priporoča Hlačelearntt Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 = FI111 alke i = Glavni trfl št. 6 78 14 Sv. petra cesta St. 27. Prmk«r l«Mlo: Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 23—15 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku ^Ljubljanskega Zvona" 1. 18*1. priob-čevati svoje bajke in povesti jeoBtrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slcg, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga Širšemu svetu, punarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vt»<*tjq kot najlepši književni dar, in sicer \ „Bahovi huzarji in Iliri" broš 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h, Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. I. broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja v SuB taft»3|**"i Prešernove ulice 3. ■--—-fr'i-iVil> ■_ i, limiti m - „The Gresham" zavarovalna družba za življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: 2043-8 ' Dunaj, I., Giselastrasse št. l v hl »I tli litini. Društvena aktiva dne* 31. decembra 1903 ........... kron 208,669.245 — Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1903 ....... „ 31,994.339 — Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za povratne kupe itd. od obstajanja družbe (1848).............. . 469,518.100 — Med letom 1903 je društvo izpostavilo 5613 polic z glavnico ... „ 42,992 712 — Kot varstvo za avstrijske zavarovance je vlada pripoznala nastopne vrednosti: Zaloga družbe pri c kr. državni centralni blagajni na Dunaju je znašala 14. aprila 1904 ...............K 26,416 938 10 nom. Posestvo na Dunaju..................m 1,060 000 — Posestvo v Pragi...................„ 490.'00 — Izplačana posojila zavarovancem............ 3.605.73413_ K 31,5tt2.67* 23 Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno Generalni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko ■%• Ljubljani, na Franc Jožef o* i ceati 17 «^ iT pri GVIliONU ZESCHKO. nb. Ravno tam se tudi sprejemajo spretni in zmožni agenti in zastopniki. I!"***™i""""""iBanaaaaaaaaaaaai■™■*■■■t ■ i ■ — r .■ ■. m m m ■ ■_ ■ « . ■ *WP "a" *^^|fW>ftf fW^^*W"WWWtfftf*Wtf X ____ * X auli Originalno naravnost iz Londona došlo pristno angleško * sukno, svršniki, športne obleke in pelerine iz ftr lodna, velblodje dlake, najfinejša izvršitev od firme & Machol & Levvin v Londonu, filialka v Berolinu, jf" nadalje telovniki iz najfinejšega angleškega sukna, X pike, žameta in svile, nafinejše izvršitve, se pro- ^ dajajo po originalnih cenah. ^ Angleško skladišče oblek | • v Ljubljani, Mestni trg št. 5. Št. 3472. ~~~~ " 392 3 Razglas. 418-2 S K X S X X X knjigo tržeč V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne* v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne**. — Te knjige so: Podpisani mestni magistrat mladeničem rojenim leta 1882, 1883, 1884 in 1886, ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta, naznanja: 1. da se bo dne 18. feoruarja ob 9. uri dopoldne vršilo žrebanje v smisla § 32. vojnih predpisov I. del, pri tukajšnjem nrada in sicer v pisa. vojaškega referenta. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one j mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1884) in torej letos pridejo • prvič k nabora. 2. da so od 8. do 18. februarja imeniki onih mladeničev, ki pridejo let« k nabora, pri tukajšnjem uradu v uradnih urah, v pisarni vojaškega referei vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim, ali proti prošnjam za nabor v bivališča, naj to pismeno ali ustmeno naznani tukajšnjemu urada. 3 da' so od 8. do 18. febraarja pri tukajšnjem uradu, v uradnih urah — v pisarni vojaškega referenta — imeniki domačih in tujih, leta 1886. rojenih, letos v Črno vojno stopivših mladeničev na ogled. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu urada. Mestni magistrat ljubljanski dne 31. januarja 1905. Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona" po 4« kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik., vezan a 3 gld. Zbirka zakonov II. Kaz. pravdni red, vezun a 2 gld. 80 kr. Zamikov! zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: 4000" Povest, bros. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, brofi. a au kr. Turgenjev: Otol ln sinovi. Romao, broširan a 50 kr. — duri novele, bros. k 20 kr. Benes-Tfebizskv: Blodne duše. Roman, broširan a 70 kr. Lefebvre: Pariz ▼ Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln nail časniki, broširano k 40 kr J e 1 i n e k : Ukrajinske dume. Povest, broširana a Id kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Razne pripovedke, broširane a 40 fci — Dve povesti, broS. a 25 kr. Theuriet: TJndlna. Povest, bros. k 20 kr A. Trstenjak: Slovensko gleda llioe, broširan izvod a 1 gld. Jurčič. Llatkl, bros. k Id kr. — Gregorčičevim kritikom, bros. k 50 tu Avstrijski patrijot: „Partelweaon dar Slaven", broširano a 5» kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj Hitm<» 230 lir*. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. Voda! Voda! Voda! 6 e) (5 e> Co" e) Prvainedina domača J vrd kaza jrse jfo dovo dne naprave. Znze^iiir- in vodni telmiu z. lachitie: ».*»% brni pod|e«nlk Fran Josipova cesta 7 v Ljubljani Bethovenove ulice 4 prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbltev kakor tudi brezhibno izvršitev takib naprav po zmernih cenah. - Tehnične izjave so brezplačne. - Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki. Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsakočasno na razpolago. 3354—14 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Moupoje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet. komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital 14 l,IMIO»00€K— Zamenjava li ekskaaptuji Oaji predujma na vrednostna papirja. izžrebane vrednostne papirje in Za starale srećke proti vnovčuje zapale kupone. 3c^a.rzrxl l«g~ia.Toi. Vinkuluje in devmkuluje ▼ojaško zenitninske kavcije. OjT Kttinnipl (n llkkMO «»nic. ~fe-U fkJT H«»r«n» naročila "ijfl Podružnica v SPLJETU. Denarne %loax* sprejema =^ v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obreatuje od dne vloge do dne vzdiga. ti—16 Promet s čeki in nakaznicami. Izdelovanje oprem za neveste. Ustanovljeno leta 1870 v* s/j* Lastni izdelek Lastni izdelek o > Si > 0 O 5 I O -O I a^a gospod g9 cl e\ m o ln otroke zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne eene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme C. J. HAMANN dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd. [%1 , Ljubljana. * Mestni trg štev. 8. * Ljubljana. Perilo po meri se prav brzo zgotavlja. Napravljanie oprem za novorojence. lxda»atelj ID odgovorni srodnik: Dr. Itab Tavaar. LaaLiiiua 1B đak -Narodne U * kame*