Na vernih  duš večer
,,pffl|) inainica stara povej mi takdj,                   Ter v inilem zvonenji srebrnih zvontfv
Kaj tara po grobovih blesti se nocoj.                   Na sto in na sto je prosečili glasov.
Zakaj, da šc v nofii taoi l.jnrtstva dbil"                A zdaj pa pogledi v nadzračne daljave,
Obstaja pred mnogokatevo goiuilo,                       Kako so prekrasne nebeške višave!
In milo zvouenje h stolpovih lin,                         Mej zvezdami gori sam večni je Bog,
Vznemirja tišino, 5nj! nočnih temin?" —         Usmiljeno gleda po zemlji okrog, ,,(rlej, vnuoek predragi, nocojlno zvonenje     In angeljev svetih nebrojno število Iz vic je poknjnikov dragih ihtenje!                Pred Njega polagaju spravno kadilo,
Ees mnogo na grobih tam hičie gori               Molitev poldadajo riaših srca,
A v vicah še več se nesrečnih solzi,                Da rešil nesrečne bi 'z kraja solza.
Ki v ognji pekooem za grehe nekdanje            Vsaktera goreča in sržna molitev
Trpe bolečine in bridko kesanje.                     Je dušam nesreeniru hladilna rešitev. —
Nikdar ni počitka, nooojšno le noč                  I tvojih pokojnikov mnogokater
Z zemlje prositi si smejo pomoč. —                Želi si rešitve nocojšni vecer,
Grlej, lužke na grobili žalobno migl.jajo,          Zat6 pa le prosi Boga zaupl.jfvo,
In ranjkih dušice krog njih šepetajo                Da ndn.fo ozii bi se milostljfvo."
J. Rejec