gshe JriJ A 4 JUHICA PRiiiiuR Plačana v gotovini p nnn ■ • »taie i gmppo Lena 300 lir DNEVNIK •k Leto XXXVI. Št. 108 (10.628) TRST, petek, 9. maja 1980 SORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ Cu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VELIČASTNO SLOVO JUGOSLAVIJE IN VSEGA SVETA OD TOVARIŠA TITA V BEOGRADU Titovo delo in zgled ostajata neugasla bakla man pogrebni sprevod od zvezne skupščine "1 Dedinje, kjer predsednik Tito počiva v grobni iz belega marmorja s preprostim napisom Josip Broz Tito 1892 ■ 1980 te — Beograd, vsa Jugoslavija, ves svet so borCg ra' Popoldne poslovili od velikega revolucionarja, lističn Z° m'r’ svo^oc*° ‘n napredek v svetu, tvorca socia-® samoupravne Jugoslavije, predsednika Tita. *- a voeraj popoldne tovariš Tito počiva, kot je sam Preb;|na,Dediniu, na vrtu v Užički ulici štev. 15, kjer |e rad svoieS° delovnega časa in kjer se je vedno 'Q|jš, ud|1, V osrednjem delu njegovega zadnjega poči frostirv, S° P°stav>l* grobnico iz belega marmorja s pre m napisom; Josip Broz Tito 1892-1980. jemu s ay‘ia ie izkazala svo-*aive.Velike™ voditelju in tastj 'e,T1u . s'nu poslednje bom i .V6,ičostnim pogre-nostj Kl je. bil zaradi prisot- in mladih, mo-Z,Va^ Race, deželni 3r- Dra„ -Movenske skupnosti jVek>vaif° ^i°ka ter občinski ^ Vili,,'' BSI v občini Bar S ® aerno. koroške Slo Ganci 5a. Predsednik ZSO SSKs MaSVr-i predsednik t v bLJj ' Grilc, je prispevaj grad včeraj rano zju- . katero sta spre-Ste,?edn‘k Predsedstva CK doronjski in član slva CK ZKS Stane Dolanc, je uglednima jugoslo- vanskima partijskima voditeljema izrazila globoko sožalje in bol vseh zamejskih Slovencev ob smrti predsednika Tita, velikega borca za svobodo in mir v svetu, uglednega državnika in velikega zagovornika pravic vseh narodnih manjšin. Med razgovorom, ki je bil nujno kratek, vendar pa zelo občuten in doživet, sta Stevan Doronjski in Stane Dolanc med drugim poudarila, kolikšen vtis je naredilo na vse jugoslovanske ljudi ganljivo slovo predsednika italijanske republike Pertinija od tovariša Tita. Delegacija je nato odšla v skupščino, kjer se je poklonila spominu tovariša Tita, poslednjo čas pa mu je izkazala na njegovem zadnjem počivališču na Dedinju. ka Jugoslavije, leta 1974 pa za do-življenjskega predsednika. Medtem ko so se pred skupščino zbirali Titovi družinski člani, člani predsedstva SFRJ, predsedstva CK ZKJ. družbenopolitičnih organizacij, tuje delegacije, so se na trgu razpostavili bataljon Titove garde, vojaška godba, odredi vseh rodov jugoslovanskih oboroženih sil. Na tisoče grl je zapelo žalostinko Žrtvam, na stotisoče grl je odgovorilo: »Slava mu», ko je predsednik predsedstva CK ZKJ zaključil svoj govor: «Slava tovarišu Titu*, na tisoče grl se je zaklelo: «Druže Tito mi se ti kunemo*. Žalni sprevod na čelu katerega so bili praporščaki, v katerem so bili poleg Titovih družinskih članov člani predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, predstavniki vseh republik ‘.n avtonomnih pokrajin, predstavniki vseh rodov vojske, predstavniki proletarskih in drugih partizanskih brigad, narodni heroji, predstavniki raznih veroizpovedi, je krenil proti Dedinju. Pred lafeto, na kateri je bila krsta s posmrtnimi ostanki tovariša Tita, so častniki Jugoslovanske ljudske armade nosili odličja, s katerimi je bil odlikovati tovariš Tito za njegove zasluge tako v vojnem času kot pri graditvi neodvisne, samoupravne, socialistične in neuvrščene Jugoslavije. Sprevod se je počasi pomikal po beograjskih ulicah od trga pred skupščinsko palačo do Dedinja: vzdolž poti je nepregledna množica spremljala žalni sprevod, na Dedinju pa se je spremenila v pravo morje občanov, delavcev in delovnih ljudi, ki so ure in ure na soncu potrpežljivo čakali, da bi se lahko še poslednjič poslovili od ljubega Tita. Sprevod s posmrtnimi ostanki predsednika Tita je prispel pred muzej «25. maja*, približno ob pol treh. Častniki jugoslovanske vojske so prenesli krsto na katafalk. Nato se je od predsednika SFRJ in CK ZKJ, vrhovnega komandanta oboroženih sil in maršala Jugoslavije, poslovil predsednik predsedstva SFRJ Lazar Koliševski, častni bataljon je izstrelil tri salve iz pušk in ni se še razlegel jek strelov, ko so se v daljavi oglasili topovi. Častniki so odnesli krsto v grobnico, godba na pihala Titove garde in zbor Kluba jugoslovanske armade je odpel Internacionalo in nato državno himno. S tihim mimohodom so se člani predsedstva SFRJ in CK ZKJ, državniki, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vseh prisotnih delegacij poslovili od predsednika Tita, ene najmarkantnejših osebnosti stoletja, čigar ime je zapisano v zgodovini človeštva z velikimi črkami. Predsednik Tito počiva v miru v Užički ulici na Dedinju, njegovo delo in njegov zgled pa bosta trajno živela kot neugasla bakla v srcih vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. VOJMIR TAVČAR Josip Broz Tito 1892 -1980. Samo to piše na grobnici iz belega marmorja, v katero so včeraj položili kr sto s posmrtnimi ostanki tovariša Tita (Telefoto AP) LAZAR KOLISEVSKI HA DEDINJO Nasa revolucija - ' or « - . ' • . f ■ . f ! ostaja Titova Od predsednika Tita se je zadnji poslovil predsednik predsedstva SFRJ Lazar Koliševski. Govoril je na Dedinju, preden so položili krsto s posmrtnimi ostanki tovariša Tita v grobnico iz belega marmorja. Koliševski je, med drugim, dejal: Naša revolucija ostaja takšna kakršna je bila, Titova: neomajna v temeljnih opredelitvah, humana v prizadevanjih, da se stalno širijo človekove svoboščine, ter nepomirljiva nasproti vsem, ki bi hoteli ogroziti njene pridobitve in preus meriti njene tokove. Za delavski razred, za vse delovne ljudi in občane, za zvezo komunistov Jugoslavije za našo mladino in pripadnike oboroženih sil širom pa naši socialistični samou pravni skupnosti je prišel zdaj najbolj boleči trenutek, trenutek slovesa od tovariša Tita. Dneve in dneve so, dragi tovariš Tito, milijoni naših ljudi nemo z največjim strahom, vendar z živim upanjem spremljali tvoj zadnji boj. Iz globine svojih src so želeli, da tudi tokrat zmagaš. Do zadnjega tvojega diha so verjeli v ču dež, v nemogoče. Nikoli se nisi •^tdrav predsedniku Titu Je pred grobnico na Dedinju Izrekel predsednik predsedstva SFRJ Lazar Koliševski (Telefoto AP) umikal pred silami zla, upognil si se šele pred neizprosnimi zakoni narave, po skoraj devetih desetletjih življenja polnega podvigov in trpljenja, neprimerljivega samood-povedovanja in stalnega boja, v katerega si brez prizanašanja vlagal vse svoje sile. S temi mislimi in občutki se poslavljamo danes od tebe vsi mi, tvoji tovariši in soborci, zveza komunistov Jugoslavije, ki si ji vtisnil pečat svoje osebnosti, delavski razred naše dežele, iz katerega nedrij si zrasel, delovni ljudje in občani vseh naših narodov in narodnosti. V tem bolečem trenutku pred duhom svojega legendarnega vrhovnega komandanta so slavni borci narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije spustili na pol droga 365 zastav vojnih brigad, ustanovljenih na naših tleh, med njimi je 341 jugoslovanskih, 21 italijanskih ter po ena ruska, francoska in bolgarska. • * * Ko si prišel pred triinštiridesetimi leti na čelo naše slavne partije si potegnil novo in globoko brazdo v zgodovini vseh naših narodov in narodnosti. Vsemu kar so naša partija, delavski razred, de lavni ljudje in občani ustvarili na poti človekove in nacionalne svobode si osebno največ in odločilno prispeval. Pod tvojim odločnim in zanesljivim vodstvom nismo poznali porazov, niti tedaj, ko so bitke in težnje pomenile juriše na nebo. Z besedami in dejanji si nas učil kako moramo reševati tudi najbolj zapletene in zahtevne naloge, ki so bile pred nami. Iz zaostale dežele, ki je bila do nedavnega tujim silam drobiž za poravnavanje medsebojnih računov, nemočna pred tujimi osvajalci in zavojevalci iz dežele nacionalnega zatiranja in izkoriščanja, bede in revščine je v boju, ki si ga vodil skoraj pol stoletja nastala nova Ju goslavija. Družba in sistem, ki sta po marsičem novo v zgodovini. * * • Kakor si podobo naše današnje družbene skupnosti zamislil že v časih najbolj črne reakcije, fašističnega dejanja in nasilja v odpo rih vsem vrstam, pritiskom in poskusom vmešavanja v naše notranje zadeve, v obdobju najbolj zaostrenega vrtinca hladne vojne in blokovskega soočanja, tako si tudi (Nadaljevanje na 4. strani) GOVOR S. DORONJSKEGA PRED ZVEZNO SKUPŠČINO - •- - - -- - - . - i -- - --. . Titova misel bo navdihovala generacije, ki bodo prihajale Pred zvezno skupščino v Beogradu se je v imenu jugoslovanskih komunistov poslovil od predsednika tovariša Josipa Breza Tita predsedujoči v predsedstvu CK ZK Jugoslavije Stevan Doronjski, ki je orisal težko življenjsko pot tovariša Tita, njegovo dejavnost v delavskem gibanju, v narodnoosvobodilnem boju in po osvoboditvi v ustvarjanju nove poti v socializem ter v vsestranskem prizadevanju za mir, prijateljstvo in sodelovanje med narodi, Stevan Doronjski je dejal: Jugoslovanski komunisti smo se zbirali v najrazličnejših okoliščinah, ki sta nam jih vsiljevala čas in zgodovina, v surovih in dramatičnih situacijah. Doživljali smo tudi ure radosti in zmag, desetletja smo se sestajali pod Titovim vodstvom in se dogovarjali o rednih pa tudi usodnih vprašanjih naše dežele. To krat pa smo se žal sešli, da izkažemo svoje spoštovanje in hvaležnost človeku, ki je tako veliko storil in pomenil za našo partijo in naše ljudstvo. V vsem tem dolgem in dramatičnem času polnih šest desetletij je v naši partiji deloval odločem in hraber visoko moralen človek, borec voditelj, ki je rodove navdihoval s svojim zgledom, do poslednje iskrice svojega življenja — tovariš Tito. Komunistična partija Jugoslavije je prav v tem obdobju zasedla svoje mesto v zgodovini. S Titom smo prehodili najusodnejše dni v boju za socialno in nacionalno o-svoboditev, ustvarili smo dela. kakršnih je malo v zgodovini in ki jim svet daje vse priznanje. Tovariš Tito je oblikoval izhodišča in program jugoslovanske revolucije, pa še veliko več od tega. Ta program je tudi uresničil na čelu pogumne organizacije jugoslovanskih komunistov, ki je bila vselej pripravljena tudi na največje žrtve. Ni lahko orisati Titove osebnosti, njegovega vsebinsko izjemno bogatega in dolgega življenja in boja, ki se idealno ujema z zgodovi no jugoslovanskega revolucionarnega boja v zadnjih šestih desetletjih. Ko je tovariš Tito nekoč govoril o svojem življenju, je dejal, da ni bilo lahko, da pa je živel lepo in da niti zdaj ne bi izbral drugačnega. Josip Broz, sedmi otrok svojih staršev, se je rodil v majhnem zagorskem kraju, Kumrovcu, v kraju kjer so pred petimi stoletji kmetje pod vodstvom Matije Gubca hrabro jurišali za «splošno svobodo in stanovsko enakost, splošno plačevanje davkov in splošno obveznost za obrambo domovine...*. Tudi tovariš Tito je popeljal ljudstvo v boj za »splošno svobodo in stanovsko enakost*, za obrambo domovine. Gubca so sovražniki u-smrtili tako, da so mu na glavo dali razžarjeno krono. Nešteto sovražnikov je izsiljevalo in. zahtevalo Titovo glavo in mu namenjalo morišče. Tako kakor njegov rojak Matija Gubec, tako se je Tito že ob rojstvu, kot kmečki sin, poznejši kovinar, znašel na tisti strani tehtnice, kjer so bili brezpravni., goloroki, neenakopravni, in ko so Žive reke Jugoslovanov pred zvezno skupščino v Beogradu ni več. Na žalovanje za predsednikom Titom pa še vedno spominja zastava na pol droga in popolna tišina, ki je zajela glavno mesto Jugoslavije po koncu včerajšnjega pogreba bili na drugi strani tehtnice življe nja domači oblastniki. Za razliko od svojega tragičnega rojaka Matije, ki mu ni uspelo, da bi se iztrgal tegobam siromaštva in nevednosti, pa Tito v svojem življenju ni spoznal porazov. Ne zato, ker jih ni bilo ali ni moglo biti, marveč zato, ker jih ni priznaval. Dokler človek živi in se učfrao od njega in njegovega dela, tako dolgo obstaja tudi upanje, da se je mogoče izviti iz težav. Pred sedemdesetimi leti- -je dobil delavsko knjižico in člansko izkaznico socialistične stranke. Bilc mu je komaj 21 let, ko so ga zaradi protivojne propagande zaprli in za nekaj časa vtaknili v Petrovar«-dinsko trdnjavo. Tu je" V 'vlažnih in temnih celicah buden san'ari! o znanih mu sprevodih, ki so se neustavljivo vili pod plamtečimi zastavami. Svoje mladostne_ sanje je Tito s svojim ‘ revolucionarnim delom izbojeval in uresničil. Bil je udeleženec oktobrske revolucije, pobufl nik in organizator številnih borbenih delavskih akcij v domovini, starosta bpja proti frakcijam in za enotnost partije, hraber v vseh bitkah, vselej vzravnan z dvignjenim čelom. Njegovo zadržanje pred policijo in na sodišču v Zagrebu leta TJ2f), ko je dejal: «Ne-čutim se krivega, ker ne priznavam tega sodišča; zame je pristojno samo sodišče par tije...», je hrabrilo številne rodove do današnjega dne Celo poročevalec meščanskega lista, ki je spremljal to sojenje, je bil ob zadržanju tovariša Tita impresioniran in jp moral priznati: »Njegov obraz je imel nekaj jeklenega*. Obsojen na pet let robije. je bil tovariš Ti(o tudi v zaporu revolucionar in aktivist — učil se je, prevajal, organiziral, stavkal, tovariševal, hrabril. Ko je prišel v začetku tridesetih let, kot predstavnik komunistične partije v Jugoslavijo, je Tito tam predaval na mednarodni in leninski šoli kadrom tujih držav. Ni raziskano kako, kdaj in kje se je lahko pripravil za takšne in še bolj zahtevne naloge, ko pa je bilo njegovo življenje vselej samo boj, dolžnost, skrb in žrtev. Koliko ilegalnih imen je moral spremeniti, koliko legitimacij in potnih listov, koliko legalnih in ilega'nih hivatišč, koliko tiralic in nagrad je bilo razpisanih za njim V svojem petinštiridesetem letu po sedemindvajsetih letih boja v delavskem revolucionarnem gibanju, se je Josip Broz znašel pred najodgovornejšimi nalogami v svojem življenju. Vstopil je na čelo komunistične partije Jugoslavije leta 1937 v usodnih dneh pred drugo svetovno vojno. Dotlej je neučinkovitost našega delavskega in komunističnega gibanja, kljub subjektivni hrabrosti in predanosti kadrov revoluciji, pripeljala do krize nje- (Nadaljevanje m 4. strani) mi ■ v ' Tako bo ostala v zgodovini zapisana pot revolucionarja 1892 V Kumrovcu se je kot sedmi izmed petnajstih otrok Franja in Marije Broz rodil Josip Broz. V različnih dokumentih so različni datumi njegovega rojstva. S 25. majem so med vojno začeli uradno beležiti dan Titovega rojstva. Ker so tako 25. maj u-vedli kot dan Titovega rojstva, ga tovariš Tito kasneje ni hotel spreminjati. 1901 - 1905 Josip Broz je hodil v osnovno šolo v Kumrovcu. 1910 -1911 Josip Broz se je po končani vajenski šoli zaposlil v Zagrebu, se včlanil v Zvezo kovinarskih delavcev in s tem hkrati postal član Socialnodemokratske stranke Hrvaške in Slovenije. Sodeloval je v delavskih demonstracijah. 1912 Po nekaj mesecih dela v Kamniku je Josip Broz odšel na Češko, se nekaj mesecev zadržal v Čenkovu, pa v Plznu pri «Škodi», zatem pa prepotoval Nemčijo in Avstro-Ogrsko (Miinchen, Mann-heim, Ruhr, Dunaj. Dunajsko Novo mesto) in delal v različnih tovarnah. 1913 Vojaški rok je začel služiti v cesarskem polku na Dunaju, zatem pa nadaljeval v Zagrebu. 1915 S svojim 25. domobranskim polkom je Josip Broz odšel na Karpate na fronto proti Rusom. V-neki ofenzivi so ga Rusi ranili in ujeli. V bolnišnici je bil celih 13 mesecev. 1917 Beg iz ujetništva pride do Petrograda, Josip Broz sodeluje v. velikih tako imenovanih julijskih demonstracijah proti začasni vladi. Policija ga ujame, zapre v Petropavlovsko trdnjavo in po treh tednih prežene na Ural. Pobegne iz transportnega vlaka. Ko je v Petrogradu izbruhnila oktobrska revolucija, je bil v Sibiriji. Včlanil se je v internacionalno rdečo gardo V Sibiriji je ostal vse do začetka 1920. leta, ko se je prek Petrograda odpravil proti Jugoslaviji, kamor je prispel jeseni 1920. leta. . 492ft Iz Kumrovca je odšel v Zagreb, se zaposlil, prijavil v sindikate i» «čtenil..v«KPJ. *' Mit 1921 - 1925 Delal je kot strojnik v Pollakovem mlinu v Velikem Trojstvu. 1924 Postal je član okrožnega komiteja KPJ za bjelovarsko - kri-ževsko županijo v Križevcih. 1925 - 1926 Zaposlil se je v kraljeviški ladjedelnici. 1926 Josip Broz je odšel v Beograd, se zaposlil v tovarni vagonov v Smederevski Palanki. 1927 Josip Broz je bil kooptiran za člana mestnega komiteja Zagreba. Junija so ga aretirali, ga odpeljali v zapor v Bakru, od tam pa na okrožno sodišče v O-gulinu. 28. novembra so ga obsodili na sedem mesecev zapora. 1928 Februarja je bila 8. partijska konferenca za mesto Zagreb, na kateri je Josip Broz obsodil frakcijske boje. Konferenca ga je izvolila za sekretarja mestnega komiteja. Organiziral je prvomajske demonstracije. Policija ga je aretirala in zadržala v zaporu 14 dni. Gre v ilegalo. Avgusta so ga kljub temu ujeli. 14. novembra 1928 so ga obsodili na 5 let zapora. 1929 - 1934 V zaporu je bil v Lepoglavi in Mariboru. V zaporih je vodil partijske organizacije in si nadel ime Tito. 1934 Konec avgusta so ga na Dunaju kooptirali za člana politbiroja CK KPJ. Na 4. partijski konferenci 25. decembra v Ljubljani je bil Tito izvoljen za člana politbiroja. Kmalu zatem, v začetku leta 1935, je krenil v Sovjetsko zvezo. Postal je član balkanskega sekretariata v komin-terni., 1936 Politbiro CK KPJ je bil razcepljen na dva dela. Prvi del pod vodstvom politsekretarja Gorkiča naj bi deloval iz tujine, drugi pod vodstvom sekretarja Tita pa naj bi delal v Jugoslaviji. Sredi 1936. leta je Tito odšel iz Moskve V Jugoslavijo. 1937 Zaradi zvez s CK,, ki je ostal , v Parizu kot tudi zaradi boljše organizacije pošiljke jq ojostovolj-cev iz Jugoslavije v Španijo je Tito leta 1937 večkrat odšel v Pariz. Poklicali so ga v Moskvo, kjer so ga obvestili, da je Kominterna zamenjala Gorkiča. Dimitrov mu je sporočil, da je kot man- dator postavljen za generalnega sekretarja CK KPJ. V 45. letu življenja je Tito začel opravljati najbolj odgovorno nalogo v svojem življenju. V u-sodnih dnevih pred 2. svetovno vojno partija pod njegovim vodstvom pripravlja ljudstvo za vojno. 1940 Oktobra je bila v Zagrebu 5. konferenca KPJ. Sklepni govor je tovariš Tito končal z besedami: «Naslednja konferenca mora biti v domovini, osvobojeni tujcev in kapitalistov.* 1941 6. april — Nacistična Nemčija je izvedla letalski napad na Beograd. Začela se je vojna sil osi proti Jugoslaviji. V Zagrebu je politbiro CK KPJ 10. aprila sklenil, da se nadaljuje odpor proti agresorju. U-stanovili so vojni komite z Josipom Brozom Titom na čelu. 22. junij V Beogradu je bila seja politbiroja CK ZKJ. Sklenili so, da objavijo razglase s pozivom na splošno ljudsko vstajo. 4. julij V Beogradu je bila zgodovinska seja politbiroja CK KPJ pod vodstvom tovariša Tita. Sklenili so preiti od sabotaž in diverzij k splošni vstaji. 16. september Tito in člani CK KPJ so odšli iz Beograda na osvobojeno o-zemlje. 22. december V Rudnem je bila s sklepom CK KPJ in ukazom vrhovnega štaba NO POJ ustanovljena prva proletarska narodnoosvobodilna u-darna brigada. 1942 26. novembra se je v Bihaču začelo dvodnevno prvo zasedanje AVNOJ. 1943 V Jajcu se je 29. novembra začelo drugo zasedanje AVNOJ. Postavljeni so temelji nove Jugoslavije. Sklenili so, da vrhovni poveljnik Josip Broz Tito postane maršal Jugoslavije. 1944 25. maj — Z letalskim napadom na Drvar so nfemške, domobranske in četniške sile začele drvarsko operacijo za uničenje i vrhovnega štaba, flapad je bil popolnoma neuspešen'. 3.-4. junij .*,*„*,, Del vrhovnega štaba in NKOJ z Josipom Brozom Titom na čelu premesti svoj sedež na osvobojeni otok Vis. 19. november AVNOJ sklene Josipa Broza Tita razglasiti za narodnega heroja. 1945 7. marec V Beogradu je bila ustanovljena prva vlada demokratične federativne Jugoslavije z maršalom Titom na čelu. 15. maj Strt zadnji odpor okupatorja in končana 4-letna narodnoosvobodilna vojna. 1946 31. januar — Ustavodajna skupščina je sprejela prvo ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije. 1948 28. junij — Komunistična partija Jugoslavije izključena iz ko-mipterne. 21.-28. julij V Beogradu je bil 5. kongres KPJ, na katerem so odločno zavrnili Stalinove klevete in napade na vodstvo KPJ. 1950 26. junij — Ljudska skupščina je na pobudo tovariša Tita izglasovala zakon o izročitvi tovarn v upravljanje delavcem. 1952 2. - 7. november — V Zagrebu je bil VI. kongres KPJ. Sklenili so, da se' ime KPJ spremeni v Zveza komunistov Jugoslavije. 1953 14. januar —- Josip Broz Tito je bil izvoljen za prvega predsednika FLRJ. 1954 Predsednik Tito je uradno obiskal Indijo. Ob tej priložnosti sta Tito in Nehru v skupni deklaraciji prvič v mednarodnem dokumentu širše obdelala načela miroljubnega aktivnega sožitja. 1955 2. julij — Hruščov in Bulganin sta obiskala Jugoslavijo. Podpisana je bila Beograjska deklaracija, s katero so tudi v odnose med socialističnimi državami vključili načela aktivnega miroljubnega sožitja. 1956 Sestanek Tito - Nehru - Naser na Brionih. 1960 Predsednik Tito se je udeležil 1979 zasedanja" geheraifre skupščine Obiskal je Sirijo, Kuvajt-ZN v New Yorku. danijo, Alžirijo, Libijo, ***% "Pobuda .peterice* ai, ZN (Tito, Nehru, Naser, Sukamo, Nkru-man), da velike sile obnovijo medsebojne stike in začnejo reševati spore s pogajanji. 1961 1. - 6. september — V gradu je bila prva konfei voditeljev držav in vlad ne«: kovskih držav. 1963 Predsednik Tito na ']r®"DlS biskib v Nigeriji, Braziliji- OJ Boliviji, Peruju, Mehiki in 1964 V Kairu je bila druga renca voditeljev držav in vlaojj angažiranih držav. 1967 9. junij — Predsednik; vodil jugoslovansko delegaci, moskovskem sestanku vr komunističnih in delavskih ter vlad socialističnih drz§_ 1968 Predsednik Tito je uradno skal Afganistan, Pakistan, bodžo, Indijo, DLR Jernr tiopijo, Egipt, Japonsko, J lijo, Iran, češkoslovaško m 1970 Predsednik Tito je ijradno | skal Tanzanijo, Zambijo, jo, Kenijo, Ugando, Sudan, Libijo, Belgijo, Luksemburg Nemčijo* Nizozemsko in BpSi 8. -10. september .. \ V Lusaki je bila tretja ^ renca voditeljev držav >n neuvrščenih držav. 1971 Predsednik Tito je uradno skal Egipt, Italijo, Vatika1 ran, Indijo, ZDA, Kanado, ^ Britanijo in Romunijo. 1972 24. maj — Tito je bil odlikovan z redom na heroja. 1974 Sprejeta je bila nova SFRJ. V Beogradu je bil Ingres ZKJ. 1976 Sprejem zakona o zdru delu. 1977 maj . Tito tretjič narodni heroj. 1978 20. junij ; Ji Predsednik Tito je zace ^ kongres Zveze komunistov slavije. ^§sR*jteiunijo- 9. september Na šestem vrhu neuvrs n držav v Havani je Pre-sebno najvišje priznanje. MISLI PREDSEDNIKA TITA 0 SOSEDIH IN 0 MANJŠINAH Poglavitno je, da se vsakemu narodu prizna pravica do lastne identitete «Naše meje s sosedi so trdni mostovi prijateljstva* - «Naše izhodišče je vedno bilo, da so narodnostne manjšine mostovi, ki naj zbližujejo narode* «Naša politika sloni na načelu enakopravnosti narodov in narodnosti* *Odnosom s sosedi smo posvečali izjemno pozornost, če mur smo v naši zunanji politiki vedno dajali eno izmed prednosti,» je rekel predsednik Tito v referatu na 11. kongresu ZKJ Tito je to stališče mnogokrat po udarjal, vedno in obvezno pa ta krat, kadar smo ocenjevali ob dobje, ki je bilo za nami, in za črtovali smeri nadaljnjega raz voja jugosloiianske skupnosti. To prizadevanje jugoslovanskega predsednika je bilo razumljivo, saj je njegova misel vzniknila iz ljudstva, preizkušenega v neštetih viharjih, ki so vršali čezenj, ljudstva, ki je že zdavnaj modro ugotovilo, da pride vse — slabo in dobro — najprej od soseda. Toda na Balkanu, kjer je stoletja carovala politika velikih po geslu «deli in vladaje, je bilo staro modrost o dobrem sosedskem življenju — med državami z najrazličnejšimi družbenimi sistemi in različnim mednarodnim položajem — sila težko uresničiti. Težka zapuščina druge svetovne vojne, črna leta hladne vojne in obdobje informbirojevske gonje proti Jugoslaviji so negativno vplivali na odnose med Jugosla vijo in njenimi sosedami. V lakih okoliščinah se je porajalo tisto. kar danes v svetu poznajo kot jugoslovanski vzor graditve mostov med sosedi, dejstvo, da smo to dosegli v težavnih okoliščinah, pa daje tej politiki še večji pomen. Mnogonacionalna država, neštetokrat v zgodovini razkosana, dandanes pa specifična po marsičem, socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija ima tudi to značilnost, da meji na sedem različnih držav. Tu so dr- žave, ki pripadajo varšavskemu paktu, mejimo tudi na države nasprotnega vojaško - političnega bloka, tu so tudi nevtralne, pa socialistične zunaj blokov. Treba je bilo torej veliko politične modrosti, potrpežljivosti, faktičnosti, vztrajnosti, predvsem pa trdnega prepričanja obojestranski koristnosti dobrih sosedskih odnosov, da bi kljub ideološkim. političnim in nacionalnim navzkrižjem in spopadom, ki so jih povzročale zgodovinske krivice nasproti posameznim narodom in podžigali novi hegemo-nistični cilji, spravili odnose z večino sosed na sedanjo pozitivno stopnjo. Tito je govoril: «Naša zunanja in notranja politika izvirata druga iz druge, ker slonita na istovetnih načelih, med katerimi je na prvem mestu enakopravnost naših narodov in narodnosti.* Ko je Tito na 10. kongresu ZKJ govoril o razvoju dobrih sosedskih odnosov *po načelih enakopravnosti. suverenosti, ozemeljske ne okrnljivosti in nevmešavanja v notranje zadeve*, je rekel: lem pogledu imajo zelo pomembno vlogo tudi parodnosine manjšine. Seveda s pogojem, da spoštujejo njihovo pravico do tega, da goje in razvijajo svojo narodnostno identiteto, jezik, kulturo in običaje. Če jih je zgodovinski razvoj ločil od njihove celote, to nikakor ne bi smelo privesti do negiranja njihove narodnostne in etnične pripadnosti, njihovega jezika in kulture, zla sli po še do tega. da bi jih asimilirali narodi, katerih državni celoti zdaj pripadajo*. Naše izhodišče je vedno bilo, da so narodnostne manjšine mo- stovi, ki naj zbližujejo narode, prispevajo k prijateljstvu in sodelovanju med državami njihove narodnostne pripadnosti in tistimi, ki so zdaj njihova domovina. Vedno je bilo za nas poglavitno, da se vsakemu narodu prizna pravica do narodnostne identitete m afirmacije njegove bitnosti. Vsakemu našemu narodu in narodnosti smo zagotavljali popolno enakopravnost in svoboden vsestranski razvoj ter vzajemno bogatitev narodnostnih kultur; tako smo krepili enotnost naše države in bratstvo naših narodov, s tem pa tudi prispevali k našemu sodelovanju s sosednimi državami.. .» Usmerjena po lej strateški poti je naša politika razvijanja vseh oblik političnega, gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja s sosedi sčasoma dajala vedno bolj pozitivne rezultate, sklenitev osimskih sporazumov pa je žela tudi številna priznanja po vsem svetu, da «Jugoslavija in Italija dajeta pomemben in konkreten prispevek k miru, varnosti in vsestranskemu sodelovanju na Sredozemlju in v Evropi, v duhu sklepne listine KVSE iz Helsinkov*. Za razvijanje teh odnosov si je naš predsednik tudi sam vedno zelo veliko prizadeval. Samo v zadnjih mesecih svojega življenja se je v Beogradu sešel z italijanskim predsednikom Perti-nijem, mesec dni zatem je potoval v Bukarešto, saj je bila že navada, da se predsednika Tito in Ceausescu izmenoma obiskujeta. Prav tako je v tem času dvakrat, v Skopju m v Prištini, govoril o odnosih s sosednimi dr- žavami. Ob teh priložnostih je poudaril svoje zadovoljstvo z razvojem odnosov s sosedi in ponovil, da je priznanje pravic naših narodnostnih manjšin v sosednih državah za nas načelno vprašanje, v katerem ni popuščanja, meneč, da je to «dolgoročen problem in reševali ga bomo lem uspešneje, čim boljši - bodo v celoti naši odnosi z nekaterimi sosedi, čim bolj razvito bo naše sodelovanje z njimi na vseh področjih*. Rekel je tudi tole: «Vzemimo na primer Italijo, s katero smo ravno zalo, ker smo tako ravnali, skupaj mnogo dosegli. Prepričan sem, da bomo tudi z drugimi sosednimi državami, kjer so tt problemi, nekega dne prišli do tega . . .* Taka načelna, potrpežljiva in vztrajna, dolgoročna politika dobrega sosedskega življenja je že obrodila velike sadove, rezultate, ki so dostikrat naravnost osupljivi: v razmerah, kakršne so v danes še razdejani Evropi, smo s sosedi ustvarili odprtost meja, zastavili velikanski skupni podvig. vpeljali nenehne medsebojne stike, ukinili vizume. Vse to pa se godi na tbalkan-skem sodu smodnika* s težko zgodovinsko dediščino. To je ta jugoslovanski vzor — kot mu pravijo mnogi na svetu, V resnici so to sadovi Titove usmeritve v tej komponenti naše neuvrščene zunanje politike, katere načela predstavljajo bistvo odnosov Jugoslavije z vsemi državami. Predsednik Tito je n to vložil silno veliko truda, ki je neločljiv del njegovega prizadevanja v korist miru na svetu in Jugoslavije kot konstruktivnega dejavnika mednarodnih odnosov. (Po Tanjugu) SOŽALNA BRZOJAVKA KITAJSKIH PARTIJSKIH IN DRŽAVNIH VODITELjjil Življenje prizadevanj za narodno osvobodit^ in izgradnjo socializma jugoslovanskih narodoI Predsednik CK KP Kitajske in predsednik državnega sveta LR Kitajske Hua Guofeng ter predsednik stalnega komiteja vseljudskega kongresa LR Kitajske Ye Jianying sta takoj po objavi vesti oTitovi smrti poslala jugoslovanskemu državnemu in partijskemu vodstvu naslednjo brzojavko: Na našo veliko žalost je preminil tovariš Josip Broz Tito, predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije. Jugoslovanski narodi so izgubili svojega velikega vodjo, mednarodno komunistično gibanje nepremagljivega in prekaljenega borca, stvar svetovnega miru in človeškega nepredka uglednega aktivista, kitajski narod pa cenjenega dolgoletnega soborca. V imenu centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske, stalnega komiteja vseljudskega kongresa in državnega sveta Ljudske republike Kitajske kakor tudi vsega kitajskega naroda z globoko žalostjo izražamo naše najgloblje sožalje in iskreno sočutje vam osebno, predsedstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsedstvu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, skupščini in zveznemu izvršnemu svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije ter vsem jugoslovanskim narodom. V teh dneh vašega ljudskega žalovanja deli kitajski narod vašo bolečino in vam stoji trdno ob strani. Tovariš Tito je bil velik marksist in ugleden proletarski revolucionar. Vse svoje življenje je posvetil plemenitemu cilju, narodni osvoboditvi in izgradnji socializma jugoslovanskih narodov. Njegov prispevek k dosegi tega cilja je nesmrten. Pred drugo svetovno vojno, ko so se temni oblaki zgrnili nad Evropo in je neposredno grozila nevarnost fašistične vojne, je prevzel tovariš Tito veliko odgovornost in se postavil na čelo jugoslovanske komunistične partije. S svojimi izjemnimi sposobnostmi je oblikoval jugoslovansko partijo v čvrsto in enotno avantgardo pro- letariata, ki je vzdrževala ne-razdružljive vezi z jugoslovanskimi narodi. Z jekleno voljo je vodil tovariš Tito jugoslovanske narode skozi oboroženo vstajo in najhujše boje v izredno težkih pogojih do končhe zmage nad fašističnimi agresorji in osvoboditve države. Tako je dodal še eno nesmrtno poglavje k zgodovini Jugoslavije in izreden prispevek k zmagi v svetovni voj- ni nad fašizmom. Ne le, da je užival globoko ljubezen jugoslovanskih narodov, spoštovali so ga narodi po vsem svetu. S povezavo univerzalne resnice marksizma in jugoslovanske stvarnosti je Zveza komunistov Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita ustvarila sistem socialističnega samoupravljanja, prilagojen jugoslovanskim razmeram, ter zgradila močan sistem splošne ljudske obrambe in družbene sai Tovariš Tito je s svojin** jalnimi napori vodil jufrff narode v njihovi odločni jugoslovanske neodvisnosti nosti in ozemeljske c.e*oVjjj| razvoju stvari socializma minjanju siromašne ih stare Jugoslavije v nap močno socialistično držav * (Nadaljevanje JULIUS NYERERE: TOVARIŠ TlT> NAS JE PODPIRAL IN NAVDIHOV «Z največje bolečino smo sprejeli vest o smrti predsednika Josipa Broza Tita. Res si težko predstavljamo, kako bi zgledal svet brez državnika, ki je vodil svoj narod in gibanje neuvrščenosti. Izražamo naše najiskrenejše sožalje bratom in sestram v Jugoslaviji, ki jih je njegova smrt prizadela še bolj kot nas. Ko so se udeleženci tanzanijskega boja proti kolonializmu prvič zavedli mednarodnih razsežnosti boja proti imperializmu, nas je tovariš Tito prvi podprl in nas navdihoval. Seznanili smo se z njegovim neustrašnim bojem proti fašizmu. Zgodbo o partizanskem boju za osvoboditev Jugoslavije pri nas dobro poznamo, poznajo jo tudi borci za osvoboditev Južne Afrike, ki so se i-meli kaj naučiti iz dosežkov jugoslovanskih na-rodpv. Nas v Tanzaniji so navdihovali tudi socialistični dosežki in izkušnje Jugoslavije pod vodstvom predsednika Tita in komunistične partije. Iz njegovih naukov in iz jugoslovanskega primera smo dojeli, da ne obstaja samo en odgovor na vse probleme gradnje socialistične države. Vsaka drža\a mora upoštevati svoje lastne ekonomske, socialne, kulturne in politične razmere. Pravi socialisti se učijo iz lastnih uspehov in neuspehov in nikoli ne odstopijo od začrtane poti. Tanzanija je večkrat poslala v Jugoslavijo različne delegacije, da bi se učili iz jugoslovanske prakse. Vedno so nas sprejeli kot brate, vedno smo bili deležni vse podpore. Bilateralni odnosi med Jugoslavijo in Tanzanijo so vkoreninjeni v bratstvu naših narodov in tovarištvu obeh partij. Ves čas pa smo se zavedali osebne topline in podpore tovariša Tita, ki se je vedno skrbno zanimal za razvoj Tanzanije. Presrečni smo bili, ko nas je Tito obiskal leta 1970. Tito me je sprejel tudi v Jugoslaviji, ko sem nem obisku ali pa ko sem prišel v j t nasvete. Vsa moja j e, me hrabrila ko osebno občudovanje, j srečanja s predsednikom eI)iD . navdihovala in vzbudila v nhčndnvanie snnštnvanie id.MŠj, do njega. Že samo zaradi tega lahko >s spoštovanje 1.nL.refl0.(r ■ , isk« žalujemo smrt te velike osebnosti. menijiv kot eden od ustanoviteljev in vod) . Ves svet upravičeno objokuj, -------1- —- jg ki neuvrščenih. vo smrt. Gibanje neuvrščenih se je ves vilno razvijalo in krenilo po poti, ki črtali Tito, Naser in Nehru. Toda pre“sL“ je bil ves čas na čelu njegovega razvoj lagajanja mednarodnim razmeram, ki 58 tro, spreminjale, in vztrajal da gibanje še okrepi svoj neuvrščeni značaj. Mi v , smo bili srečni, da smo pri tem lahko s00 ..:3 jugoslovansko vlado. . V prihodnjih letih ne bomo pozabil* načelnih stališč. Zato v imenu vsega ‘Vi ga naroda, v imenu Chama Cha Mapind“e* lucionarna socialistična partija TanzanUJL menu vlade Združene republike Tanza***jy __sovama svojem osebnem imenu izražam spoštonJrpit#j letnemu življenjskemu delu predsednik* humanost in podporo vsem tlačenim, in preganjanim narodom. V tem času vuj0 Ji sti stojimo čvrsto ob strani jugoslovans* $ dom. Prepričani smo, da bodo ostali ^ f enotni in da bodo nadaljevali njeg°v° ljudsko svobodo, za pravice majhnih 11 “L Cr za sodelovanje med vsemj ljudmi sveta enakopravnosti.* t j II * V dvorani prosvetnega društva Tabor na Opčinah V osnovni šoli «Kajuh» za Padriče - Gropado Na trgu pod mlajem v Dolini i ? m • ' A . P* M... Pred spomenikom padlim domačinom v NOB v Križu V prosvetnem domu Lonjer - Katinara Mestna prosvetna in športna društva v Kulturnem domu j ^ Kulturnem domu na Proseku za Prosek - Kontovel V domu »Albina Bubniča« v Repnu Na sedežu Združenja bivših aktivistov NOG V Ljudskem domu v Trebčah V društvu »Ivan Cankar« in sedežu ZTT Na trgu v Zgoniku pri spomeniku NOB ssb; kvX-v<,-.V*v.v.v.y»v.-;v.t Tovariš Tito je privedel do končne zmage boj Matije Gubca za pravice zatiranih, za uveljavitev enakosti, za domovini LAZAR KOLIŠEVSKI Nfl DEDINJI! Ez zaostale dežele je s Titom zrasla nova Jugoslavija (Nadaljevanje s 1. strani) v v °h drugih težkih prilikah od krivci pota miru in jih širil. Spoznal si zgodovinsko vizijo politike neuvrščenosti kot edino alternativo sodobnega sveta, ki se srečuje nevarnostmi jedrske katastrofe in se neomajno praktično bojeval za njeno nezamenljivo vlogo v sodobnih mednarodnih odnosih. Tvoje ime in aktivnost sta vgrajena v vse rezultate in dosežke politike neuvrščenosti ter v uveljavljanje njenih načel in poti v prihodnosti. Neomajno smo prepričani, da sta naš obstoj in prihodnost edina na tvoji poti, zato bomo tudi v pri hodnje ponujali roko prijateljstva, enakopravnosti in sodelovanja vsa- Predseduik socialistične intemacio-le Villy Brandt je vidno prizadet sledil pogrebu tovariša Tito. Bila sta velika prijatelja (AP) komur v svetu, kakor si znal to delati ti. Pod tvojim vodstvom smo navezali, gradili in uspešno razvijali prijateljstvo in prijateljsko sodelovanje domala z vsemi država mi sveta, ne glede na razlike v družbenih sistemih in opredelitvah. Tako bomo še odločneje delali tu di v prihodnje. Roko prijateljstva in sodelovanje znamo ponuditi in jo prav tako prijateljsko stisniti. V tem si bil nedosegljiv mož dejanj in tvorec. Storili bomo vse, da bomo čim manj občutili izgubo, ki ni zadela samo nas, ampak tudi ves svobodoljubni in miroljubni svet. V tem trenutku, ko nimamo besede utehe smo ponosni in trdni v prepričanju, da bomo tvojo misel in delo spreminjali v nove navdihe in napore. Tvoje veliko delo bo še naprej živelo - v vseh naših narodih in narodnostih, v delavskem razredu, v njihovem neomajnem boju za socializem in človekovo srečo. Ko se poslavljamo od Tebe se ti naša domovina, vsi delovni ljudje in občani zahvaljujemo za najbolj dragoceno pridobitev — da suvereno razpolagamo s svojo lastno usodo in vero vase, v svojo moč, v moč svobodnih ljudi ter pobratenih na rodov in narodnosti. Sami, ki po lastni odločitvi so se vsi naši narodi in narodnosti soglasno in ne povratno opredelili za tvojo pot in tvoje vodstvo. Sredi viharjev, ki so šibali in šibajo svet, v katerem živimo, svet, ki je raztrgan in razdeljen, vzbur-kan in nemiren, si Ti zagotovil naši deželi visoko mesto v mednarodni skupnosti prav zato, ker je naša socialistična skupnost zanesljiv dejavnik svobode, napredka, stabilnosti in varnosti v svetu. Takšna bo ostala tudi v naprej. Dragi tovariš Tito. Ko se poslavljamo od Tebe, Ti želimo povedati, da ostajajo v naših mislih in občutkih globoko in trajno vezani epohalni dogodki, povezani s tvojim imenom in z delom, dogodki, ki so spremenili tokove naše sodobne zgodovine. Pokazal si, da najbolje razumeš gibalne sile družbenega razvoja, izpričal si odločnost in hrabrost v boju proti razrednemu in nacionalnemu sovražniku, smisel in pripravljenost poiskati jasne in preproste rešitve tudi v najbolj zapletenih situacijah v vseh prelomnih trenutkih naše revolucije. Iz Tvojega duha in bitja je vselej seval revolucionarni optimizem. To vrlino si potrjeval sleherni dan svojega življenja, boja in ustvarjalnosti. Tvoj lik revolucionarja, stratega, borca, človeka, ljudskega voditelja in vojskovodja v velikem zgodovinskem pomenu je granitno vklesan v večni spomenik — kažipot in nauk na sleherni stezi našega boja in revolucije. • • • Tovariš Tito, z nami ostaja za vselej Tvoje nerazrušljivo in veličastno delo. Zavedamo se, da te lahko nadomestimo samo mi vsi tesno združeni na poti stalnega razvijanja samoupravljanja ter krepitve bratstva, enotnosti in enakoprav. nosti naših narodov in narodnosti. Za teboj ostaja nova, ponosna in trdna družba delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, družba sa-moupravljalcev, zavestnih in svobodnih osebnosti širokega obzorja in odprtih perspektiv, jasno usmerjenih in neomajnih ljudi, ki vedo, kaj so izbojevali in pridobili, kaj morajo braniti in varovati, kaj delati v prihodnosti. Ostaja dežela pobratenih narodov in narodnosti, ki so v uresničevanju Tvojih idealov na cionalne svobode, suverenosti in e-nakopravnosti odkrivali pota stalne krepitve svoje skupnosti, svojega bratstva in enotnosti. Nihče in nič nas ne bo premaknil in nas tudi ne more premakniti s teh poti, po kateri si nas vodil tako vztrajno in neomajno. Odločni in sposobni smo čuvati kot punčico svojega očesa ter neomajno še naprej stalno graditi našo svobodno, neodvisno in samoupravno skupnost - socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Ko kljubujemo bolečini za Teboj smo v tem žalostnem trenutku skoraj z vsemi člani Tvoje družine združeni z njimi v bolečini, ki se ne da preboleti. Toda tudi ponosni na vse, kar si bil, kar ostajaš in kar zapuščaš za seboj. S skupnimi prizadevanji bomo spremenili to slovo v nov izvir moči in energije, na poti, ki smo jo obeležili skupaj s teboj. Vse svoje življenje si nesebično nalagal na svoja ramena težko breme boja dela, skrbi in odgovornosti. Malo je bilo ljudi v zgodovini, celo med največjimi, ki lahko kakor Ti, na koncu svoje življenjske poti mirno in ponosno pogledajo nazaj. Prehodil si vso to dolgo in težavno pot in zapustil za seboj enega najglobljih sledov, kar jih človek lahko izpiše v zgodovino. Počivaj v miru, večna Ti hvala in slava. Srečanja in pogovori državnikov za obnovitev prekinjenega dialogu BEOGRAD — Medtem ko se na odru mednarodnega dogajanja napetost nevarno stopnjuje, so šefi držav in vlad, ki so se zbrali v Beogradu, da bi počastili spomin predsednika Tito, izkoristili to neponovljivo priložnost za vrsto srečanj na vseh ravneh. Dejstvo, da je do sestankov, o katerih se je v prejšnjih dneh v Beogradu veliko govorilo, prišlo prav ob pogrebu tovariša Tita ima tudi simboličen pomen, saj so prisotni državniki mimo formalne izkazali velikemu borcu za mir in svobodo v svetu tudi zelo stvarno čast s svojimi prizadevanji za obnovitev razgovorov in stikov, ki edini lahko privedejo k obnovitvi procesa popuščanja napetosti. Spomin na predsednika Tita je počastilo 120 delegacij držav in vlad ter partij z vsega sveto. Na sliki delegacije med svečanostjo pred zvezno skupščino: v sredi Indira Gandhi, na desni italijanski predsednik Sandro Pertini , (Telefoto AP) Med najbolj aktivnimi na beograjskem odru je bil italijanski ministrski predsednik Francesco Cossi-ga, ki nastopa tudi v svojstvu predsednika Evropske gospodarske skupnosti. Italijanski premier se je sešel z britansko ministrsko predsednico Margareth Thatcher in s predsednikom kitajske komunistične partije in vlade Hua Guofengom. Slednje srečanje je bilo precej dolgo, trajalo je približno poldrugo uro. Kaže, da sta državnika preučila ce- lotni mednarodni položaj, posebno pozornost pa sta namenila odnosu Evrope do neuvrščenih držav in držav v razvoju. V tem okviru je Hua Guofeng izrazil zadovoljstvo Kitajske ob podpisu sporazuma med Jugoslavijo in EGS ter si, kot že med srečanjem z Lazarjem Koli-ševskim, zaželel, da bi gibanje neuvrščenih nadaljevalo po poti, ki jo je začrtal predsednik Tito. Glede odnosov med Evropo in neuvrščenimi pa gre pripisati precejšnjo važnost tudi srečanjema Cossi-ge z zambijskim državnim voditeljem Kennethom Kaundo in s predsednico indijske vlade Indiro Gandi. Poleg italijanskega premiera so GOVOR STEVANA DORONJSKEGA PRED ZVEZNO SKUPŠČINO «i Iz naših vrst odhaja človek, ki je poosebljal naš pogum in naš boj, naš mir in našo svobodo» (Nadaljevanje s 1. strani) gove ideološke baze, strategije in politike. Odtlej pa je polna štiri desetletja prihajala v našem giba-trjo 1 v vsdh" 'pftdottmlh trenutkih in odločitvah do izraza Titova močna volja, njegova jasna misel, njego vo odločno in hrabro stališče. Tovariš Tito je tesno sodeloval z največjimi osebnostmi revolucionarnega gibanja v tretji internacionali: Pieckom, Togliattijem, Dimitro-vim, Kuuzinenom in drugimi. To so bili usodni časi, časi latentne krize v delavskem in komunističnem gibanju, krize, ki jo je razvnemal birokratski dogmatizem, ta pa je sklerotiziral revolucionarni polet, vezal revolucionarni zanos. V tistem času je bil protifašizem ne samo mobilizacijski dejavnik, da človeštvo preživi, marveč tudi kažipot v drugačne bolj demokratične in bolj pravične odnose med ljudmi. Vsi smo imeli priložnost spozna ti globok smisel tovariša Tita za realnost življenja in za točen ob čutek mere. Vselej je nasprotoval receptom in dogmam, toda nihče ni znal, kakor on, videti v splošnem tudi posamično, pa tisto najbolj individualno v kolektivnem. Ta moč tovariša Tita ni bila nekaj naučenega, saj je bil sam eden izmed teh proletarcev izkoriščanih in zasužnjenih, preganjanih in obsojenih. Njegovo vizionarstvo je torej izhajalo iz njegovih življenjskih izkušenj, iz sposobnosti, da gleda na življenje vselej z odprtimi očmi in budnimi čutili. Številne strateške odločitve, prelomnega pomena za našo revolucijo, so vselej nosile pečat njegove sposobnosti, da realno in daleč vnaprej vidi pojave, misli o njih in sprejema sklepe na podlagi svojih življenjskih spoznanj, toda tudi na podlagi sposobnosti, da poveže v organsko celoto celo zelo oddaljene elemente istorodnih tendenc in gibanj. To izpričuje seveda tudi moč njegove osebnosti, kakršne pri nas ne poznamo. ŽIVLJENJE PRIZADEVANJ (Nadaljevanje z 2. strani) vano na narodnem bratstvu in e-notnosti, s tem pa je dal mednarodnemu komunističnemu gibanju dragocene izkušnje. Tovariš Tito je izredno prispeval k vzpostavljanju korektnih odnosov med partijami, ko je poudarjal načelo, da je treba inter-nacionalistično vzajemno pomoč proletariata uskladiti s spoštovanjem suverenih pravic sleherne partije in države, ter načelo neod visnosti in enakopravnosti vseh komunističnisth partij, kakor tudi odgovornosti sleherne med njimi pred delavskim razredom in na rodom svoje države. Tovariš Tito je bil državnik, ki je užival v svetu velik ugled. Dosledno se je zavzemal za pra vico v mednarodnih vprašanjih in je aktivno podpiral osvobodilne boje tlačenih dežel in ljudstev. Bil je eden glavnih ustanoviteljev gibanja neuvrščenosti, prizadeval si je za krepitev njegove enotnosti, dosegov ciljev politike neuvrščenosti ter za ohranjanje usmeritve nasprotovanja imperializma, kolonializmu in hegemonizmu. Neomajni napori tovariša Tita so bili nujno potrebni za vse večjo krepitev gibanja neuvrščenosti, za njegovo pomembno vlogo v podpori stvari svetovnega miru in napredka. Izražajoč dosledno skrb in simpatijo za revolucionarne boje kitajskega naroda, si je tovariš Tito z velikim poletom prizadeval za ohranitev in razvoj prijateljstva med narodi Kitajske in Jugoslavije. Kljub naporom, ki jih je terjala dolga pot, se je v 85. letu starosti odločil za svoj zgodovinski obisk na Kitajskem, ki je prinesel prijateljske odnose in sodelovanje med našima partijama, državama in narodi. Z letom 1977 se je za čela nova faza, faza vsestranskega in nepretrganega razvoja, ki je zelo vplivala na sodobno medna- rodno življenje. Kitajski narod glo boko občuduje in spoštuje tovariša Tita zaradi njegove politične daljnovidnosti, njegove predanosti boju za resnico, zaradi njegovih plemenitih lastnosti komunista in širine njegove vizije. Njegova smrt je stisnila srca kitajskega naroda v globoki žalosti. Življenje tovariša Tita je bilo življenje revolucionarnih bojev. Njegov vpliv sega daleč prek meja Jugoslavije. Čeprav ga ni več med nami, bo vzvišeni lik tovariša Tita za vedno živel v srcih kitajskega naroda tako kot v srcih narodov Jugoslavije in vseh drugih držav. Trdno smo prepričani, da bodo junaški jugoslovanski narodi nadaljevali pot tovariša Tita, čvrsto strnili svoje vrste in zmagoslavno napredovali po poti socializma, samoupravljanja in neuvrščenosti, da se bo prijateljstvo med našima partijama, državama in med našimi narodi nenehno krepilo in se razvijalo. Boj proti frakcijam v partiji je Tito začel leta 1928 v Zagrebu. Toda šele, ko je prišel na čelo partije, ga je končal, vendar frakcio-našev ni preganjal. Pred vse komuniste 'je Tito pbstovil jasne cilje in naloge, enotnost akcije je posta la njihova posledica. Zavoljo ta-krat’ dosčiene abotnosti je Mia ko • munistična partija Jugoslavije tudi sposobna uspešno previhariti vse viharje časa in vse spopade. Izjemno pomembna in daljnovidna je bila usmeritev tovariša Tita, da prihajajo v partijo ljudje, ki jim okolje, v katerem živijo in delajo, zaupa, ljudje, ki imajo ugled poštenih in borbenih ljudi. Takšni ljudje so tudi postajali člani partije. Na ljudi okoli sebe so vplivali s svojo borbenostjo, še zlasti pa s svojim osebnim življenjem. Njihovo visoko moralo in zavest prepričljivo potrjuje dejstvo, da je izmed 12 tisoč članov, kolikor jih je komunistična partija štela neposred no pred vojno, 9 tisoč padlo v narodnoosvobodilnem boju. To je prineslo komunistom v očeh množic človeka dostojno zaupanje. Ko je tovariš Tito sklenil peto državno konferenco, ki je bila neposredno pred napadom Hitlerjeve Nemčije in fašistične Italije na Jugoslavijo sredi najgloblje ilegale, je dejal: »Tovariši, pred nami so odločilni dnevi, naprej v končni boj. Prihodnjo konferenco moramo imeti v osvobojeni domovini, osvobojeni izpod tujcev in kapitalistov.* Tita ni zmedla tema grozečega fašizma, ni ga impresionirala moč njegovega orožja. Ko je bila naša dežela pregaže-na, izdana in izkosana, ko so po njej mrgoleli okupatorji, kvizlingi in petokolonaši je vodstvo partije, ki ji je načeloval tovariš Tito, hladnokrvno sprejelo sklep o vsesplošni vstaji, o nenehnih bojih kot načinu množične vstaje in njenem preraščanju v vojnega dejavnika, s katerim morajo računati tako sovražniki kot zavezniki. To je bilo več kakor hrabrost in več kakor vizionarstvo. Komunistična partija Jugoslavije je bila edina, ki se je izrekla za enotnost Jugoslavije in ki je vodila boj v vseh jugoslovanskih pokrajinah. šele danes je mogoče videti kako daljnosežnega pomena je bil sklep, da se začno povsod na osvobojenem ozemlju ustanavljati namesto starih organov oblasti novi, narodnoosvobodilni odbori. Kolikšnega zgodovinskega pomena so bili sklepi AVNOJ leta 1943 v Jajcu o obliko-vapju predstavništva vseh narodov in narodnosti Jugoslavije ter nacionalnega komiteja Jugoslavije. Nacionalno vprašanje je bilo za tovariša Tita osrednje vprašanje revolucionarnega boja in enotnosti Jugoslavije. Poudarjal je. da mora sleherni narod prevzeti odgovornost za svojo usodo, komunistična partija pa mora biti avantgarda in si prizadevati, da postane temeljna sila nacije, da spodbuja k sodelovanju in povezavi z drugimi narodi in narodnostmi. V tej usmeritvi, odločilni za Jugoslavijo je tudi bila klica temeljev in načel sodelovanja naše države z drugimi narodi in državami, načel samostojnosti in nevmešavanja m - ■ ::............................................... ................................... zelo aktivni tudi zahodn«>*^ kancler Schmidt, generalni sekm* sovjetske KP Leonid Brežnjev ®yi tajski državni in partijski voo Hua Guofeng, ki so izkoristili stvo, da je večina delegacij njena v velikem hotelu Merc . nental v neposredni bliž.ni * centra in so vsa srečanja tako ko lažja. V tem spletu P°govn o. je izostalo le srečanje med P stavniki SZ in Kitajske, je v sredo zdelo še možno, t*3 « odnosi med državama niso se -za srečanje, pa čeprav neform na najvišji ravni. Zahodnonemški kancler pa je izkoristil obisk v Beogr da je obnovil dialog z Vzhodno čiio in dal novega zagona ■ «Ost politik*. Sinoči se je v denci zahodnenemškega amba»^ ia v Beogradu sešel z vzhodno^ hodnog škim kolegom Honeckrom, s ^ rim sta preučila mednarodni P^( žaj in odnose med državama-v vzhodnonemških kot v nemških krogih pripisujejo sre®^,. velik pomen, saj ima obnovi Sorodniki predsednika Tita na včerajinji pogrebni svečanosti (AP) v zadeve drugih, kar je aktualno tudi za odnose med socialističnimi državami in komunističnimi partijami. Titu in naši partiji je bilo jasno da ne more biti množičnega boja, če se množice ne zavedajo, da se bojujejo tudi za boljše in pravičnejše življenje in to kljub obstoječi tezi v mednarodnem komunističnem gibanju, da protifašističnega boja ne gre povezovati s social no revolucijo. To je bilo temeljno vprašanje našega revolucionarnega antifašističnega bojevanja. Zato smo lahko že od vsega začetka šli splošno ljudsko vstajo ne pa v diverzije, zato nam ni bilo treba čakati, da nas bodo osvobodili drugi. Pri tem pa se je naša revolucija zavedala svojih mednarodnih obveznosti, tako internacionalističnih, kakor tudi širših, ki so zadevale skupni boj proti fašizmu sploh. Ves čas vojne je vezala kakšnih trideset nacifašističnih ter tujih okupatorskih in kvizlinških divizij, trikrat več kakor jih je bilo na afri ški fronti. Leto 1948 je bilo prav tako eno izmed prelomnih let v zgodovini našega gibanja pod vodstvom tovariša Tita. Postavljeno je bilo vprašanje med socialističnimi državami in komunističnimi partijami, vprašanje neodvisnosti, enakopravnosti, spoštovanje suverenosti in samostojne poti v razvoju socializma. Tito se niti tedaj ni upognil in upoko-ril. Verjel je v revolucionarno resnico in pravico. Ni odstopal v vprašanjih, ki so bila tako pomembna za usodo naše dežele in tudi za prihodnost mednarodnega komunističnega gibanja. Iz humanega značaja naše revolucije, njene množičnosti, iz izkušenj narodnoosvobodilnih odborov, iz vere v moč množic se je pred tremi desetletji rodilo naše samoupravljanje. Tovariš Tito je obeležil začetek te zgodovinske poti s tem, da je spomnil na slovito Marx-ilo sovo geslo in ga spremenil v prak- so: »Tovarne delavcem*. To je silno prispevalo k trdnosti naše večnacionalne skupnosti ter zagotovilo demokratično in humanistično vsebino socializma. Tovariš Titu je vedel in čutil, da v težkih časih, ki so minili, toda tudi v časih, ki so šele prihajali, partiji ni dovolj samo disciplina, da bi lahko bila revolucionarna akcija enotna. Potrebuje tudi uresničenje največje možne demokratičnosti, kakor tudi to, da forumi spoštujejo partijsko javno mnenje. Ni slučaj, da je bil tovariš Tito, ki je bil vedno za trdno disciplino, hkrati proti »rezanju glav* ljudem, ki so v svojem delu delali napake. To načelo tovarištva in zaupanja, humanističnega odnosa do človeka ostaja naša dragocena dediščina. dvigal našo borbenost in moralo, krepil naša prepričanja, se veselil z nami, naših uspehov, toda tudi o-stro opozarjal na slabosti in motnje, ki bi lahko ogrozile naš razvoj in ustvarjalnost množic. n: Fizično se ločujemo od tovariša Tita, toda ostajajo-njegova dela in njegove ideje kot trajni kažipot našega boja. Ostajajo naše obveznosti in odgovornosti, da nadaljujemo veliko delo, ki smo ga ustvarjali s Titom. Tito odhaja, toda ostaja naša neizbrisna ljubezen in spoštovanje do njegove velike človeške in državniške figure. Navdihovala nas bo njegova neustrašna moč volje in odločnosti v akciji. S svojim velikim zgledom nas je učil, da delimo usodo s svojo deželo in s svojim ljudstvom. Poslavljamo'se od Tita, toda zapustil nam je odgovor na vprašanja, ki se nam zastavljajo tudi v tem trentitku — kdo smo, kaj smo, kako bomo nadaljevali našo pot, se obdržali in napredovali. S Titom smo dovolj dozoreli in se utrdili v zavesti, da lahko ostanemo kot trdna in monolitna dežela, samo kot e-nakopravna socialistična skupnost vseh naših narodov in narodnosti, kot družba samoupravljavcev, v katerih sta delovni človek in njegov interes merilo socialističnega in družbenega napredka. Da je naša prihodnost v tem, da ostanemo neuvrščena Jugoslavija, da smo svoji na svoji zemlji, kljub vsem ne-prilikam in viharjem, ki bi nas lahko zadeli. Bratstvo in enotnost, samoupravljanje in neuvrščenost. To so tri temeljna načela, na katerih je temeljila, na katerih temelji in na katerih se bo tudi v prihodnje odločno ravzijala Socialistična federativna republika Jugoslavija. Naša usoda je danes v naših rokah. Postala je naša zavest, naše srce in naš um. Neodvisna socialistična skupnost bratskih narodov, država, ki je aktivna v boju za mir, za vsestransko mednarodno delovanje na načelih enakopravnosti loga med Nemčijama veliko v*®j, za popuščanje napetosti v f.Lf Srečanje je bilo že nekaj načrtu, do njega pa ni pnslr Jj. radi zaostritve v mednarodnrijj nosih. O razpletu, ki ga sTfSjo, lahko ima, pa priča tudi da so reporterji med P°^_ sl svečanostmi opazili, kako Schmidt in Honecker večkrat govarjala in si izmenjala vtis®-^ Zelo aktiven, kot rečeno, J Leonid Brežnjev, ki se )e s Honeckrom, Kirn H ,. gied-Causescom in Indiro Gandi- L njo je povabil, naj obišče SW£jj. zvezo. Indijska ministrska ndca je vabilo sprejela, pa povabila Brežnjeva, naj Indijo. w Kitajski državni in partijso * ditelj Hua Guofeng pa se je 8 jji-strani sestal z Indiro colaom Ceausescom in s P®®Ljji, sitim premierom Zio Ul medtem ko je bil avstrijski 6 ler Kreisky edini, kolikor J®j j mogoče zvedeti, ki se je seSQot' iranskim zunanjim ministrom, j bzadehom. O vsebini pogovor^ pranicni]o sicer ničesar, .P1?nalivati pa je, da je Kredsky or*sL skemu sobesedniku lastno fr (f in stališča nekaterih evrops*"1 žav do krize v odnosih me0 shingtonom in Teheranom. ^ Težko je reči, kakšne sado^ it lahko obrodil ta splet srec8™^--razgovorov na najrazličnejših $ neh. Plod bo viden najbrž j, kaj mesecev. Že samo dejst'™'^ je bil vsaj v nekaterih Pr\j2 jt dialog obnovljenč pa kaže, ^j-obračun vsekakor pozitiven- 5 -? ši novinarji in diplomati ved°, Padati, da je bilo ob pogrebnih Lj, čanastih za bivšim francoskim r^-sednikom De Gaullom rešeno ;r namsko vprašanje. Če bodo «1 nja teh dni v enaki ali P8^' manjši meri prispevala k P°^j nju napetosti bodo državnik5'-^ se zbrali v Beogradu na način počastili spomin tovariš® ^ ki si je vse svoje življ®hi jiit umomo prizadeval in boril v svetu, za pravičnost nost vseh narodov. VOJMIR TA' Bistvu socialistične Jugoslavije je | in neodvisnosti narodov — to bo tudi v prihodnje Titova in naša Jugoslavija. Slovo od tovariša Tita je boleč udarec za srca vseh naših ljudi in tudi za srca vseh številnih ljudi po svetu, ki so ga poznali ali slišali o njem. Tito je resnično človek tega stoletja, človek dobe, kakor so ga te dni imenovali spoštovalci v svetu. Ponosni smo, ker smo Titovi sodobniki. Po tistem, kar je pustil za seboj, je Tito tudi človek prihodnosti. Ni takšne sile, ki bi lah ko pomračila njegovo delo, pomra čila plamenico, ki jo je tako dolgo nosil in ponesel skozi mnoge teme in neurja. V tem težkem trenutku stojimo sklonjenih glav v znamenje globokega spoštovanja, v trdnih vrstah stojimo pred odgovornostjo, ki jo lahko izpolnimo samo združeni. Nasledniki Titovega dela ne bomo samo sodobniki, marveč tudi genera-oije, ki bodo prihajale in ki jih testa navdihovala Titov zgled in tej. Pred nami je velikanska moralna obveznost, da nadaljujemo to veliko delo in z novimi rezultati potrjujemo našo besedo. Velika hvala in slava tovarišu Titul tuje vezanje na katerikoli blok. To je Tito jasno videl in globoko je verjel, da že zgolj obstoj blokov povečuje ogroženost sveta. Zato je tudi šel v zgodovinsko akcijo kot eden izmed ustanoviteljev neuvrščenega gibanja. V tem istem duhu je tovariš Tito poudarjal, da so nujni enakopravni odnosi med komunističnimi partijami in socialističnimi državami. Zato je tovariš Tito simbol ne le za nas, ampak tudi v širokih svetovnih razsežnostih: simbol humanega socializma, svobodne misli, u-stvarjanja boja za pravico, za bratstvo in enotnost, za enakopravne odnose, za svet brez vojne. Tovariš Tito ostaja v naših čustvih in v zgodovini neponovljiv zgled. Tito fizično odhaja od nas. Iz naših vrst odhaja revolucionar in borec, delavec in državnik, vrhovni komandant in predsednik, človek, ki je poosebljal naš pogum in naš tej, našo voljo in naše težnje, naš mir in našo svobodo, naš ljubljeni tovariš Tito. Ne temo več slišali njegovega glasu, ki je tako pogosto govoril v našem imenu, v težkih trenutkih OZN A Počastitev Tita v generalni skupščini NEW YORK - «152 držav sveta se je zbralo v čast v j pi» univerzalnega človeka.* S tem^J prostimi a pomenljivimi ^ * se je včeraj finski predsta Združenih narodih spomnil PJ nika Tita na seji generalu*®^ ščirve. Počastitev spomin® vanskega predsednika v S # skupščini je izjemnega P0,n\ rf? so se tokrat države članm~ ^ \f poklonile umrlemu državniku ^ najvišjem mednarodnem * AbP V Italiji je bil včeraj, n® °sia^ greha predsednika Tita, Py ve dan žalovanja. Državne v w vseh javnih zgradbah so bd<' ^obžalovanja izobešene na P°* Agencija «TASS» o pogrebu predsednika Tita MOSKVA - Sovjetska ,e,„ agencija TASS je v svojem njem poročanju o pogreb« rgV(b' nika Tita naštela vse PreeUvr^trajna Prizadevanja za mir, tra . scenost, nevmešavanje v no-zadeve držav, za prijateljstvo vSeh nar°di. Tako je postal simbol in 2anaro(i0v v boju za neodvisnost nanf 10 mu svet izkazuje priz-Večn ' T° Priznanje pa mu v še ob V>,n?.eri. dolgujemo v teh krajih ki so še zlasti potrebni ^ in sožitja, m „ palabria je v svojem govo-jo Podaril Titovo veličino, ki mu ludi 'Znavai° vs* nar°di- Tito bo harni^0 smrt' tvorec enotnosti med - ly ai’ Je dejal govornik. Iz nje-Politične dediščine moramo PriiaM^S', k' s* želimo miru in Jateljstva. Calabria je govoril VOULHE OBVEZNOSTI PRED JUNIJSKIMI VOLITVAMI Od danes dalje bodo stranke vlagale kandidatne liste za upravne volitve Tako za pokrajinske, kot za občinske volitve se bo rok zaključil v sredo, 14. t.m. Na sodišču se bo danes zjutraj obnovila dirka za dosego prvega mesta na glasovnici Med včerajšnjo osrednjo proslavo v Avditoriju Danes ob 8. uri se bo odprl 6-dnevni rok — zaključil se bo v sredo. 14. t.m., ob 12. uri — v katerem bodo politične stranke predložile svoje volilne znake in kandidatne liste za pokrajinske volitve, ki bodo 8. in 9. junija. Vložile jih bodo v okrožnem volilnem uradu, ki ima svoj sedež na sodniji, pred katero že več tednov čakajo aktivisti KPI z namenom, da bi tudi tokrat osvojili prvo mesto na glasovnici, Za dosego svojega cilja ne bodo imeli veliko konkurentov, saj sta doslej le PSDI in Lista za Trst, seveda poleg KPI, edini stranki, ki sta že dokončno sestavili kandidatni listi. Vse ostale stranke pa še niso izpolnile te obveznosti, saj so še v teku zadnji sestanki strankinih organov, ki morajo liste potrditi. Tako se je sinoči sestala komisija za kandidature, ki deluje v okviru KD; njene predloge bo moral , potrditi strankin pokrajinski odbor, ki se bo sestal drevi. Vsekakor pa je že skoraj gotovo, da bodo od dosedanjih svetovalcev ponovno kan-j didirali v pokrajinski svet le načel- tudi o neizmernih Titovih zaslugah za izgradnjo današnje Jugoslavije, ki se ne bo izneverila njegovi vzvišeni misli. Spominsko svečanost v Avditoriju je obeležil tudi nastop moškega pevskega zbora Fran Venturini od Do-mja pod vodstvom Iva Tavčarja ter recitatorjev Staneta Raztresena in Alda Prešla. Pri Korošcih pomembno arheološko najdišče Izredno arheološko odkritje v Miljah! Ekipa raziskovalcev zavoda za spomeniško varstvo, ki je izkopavala pri Korošcih, je naletela na zelo dobro ohranjeno grobnico iz 10. in 9. stoletja pred Kristusom. Arheologi so že pregledali sedem grobov, ki so vsebinsko zelo bogati z nakitom in keramiko; pa tudi skeleti so zelo dobro ohranjeni. Glede na dozdajšnje izkopanine domnevajo, da je nekropola zelo obsežna, znanstveni pomen odkritja pa je zelo velik, sploh kar zadeva tipologijo najdenih predmetov. Najdišče stražijo karabinjerji. POKRAJINSKI ODBOR ZVEZE ŽENSK ITALIJE - UDI IZ TRSTA PRIREJA V NEDELJO, 11. MAJA 1980 MANIFESTACIJO ZA MIR RAZPORED: ob 10. uri sprevod s Trga Valmaura v Rižarno s polaganjem vencev ob 11. uri nastop članov Slovenskega stalnega Vabljeni. gledališča in isralket)evke edmonde aldini. Čudno ravnanje nik rSt^ urah ko se je predsed-n;en Sandro Pertini z ga Qlobok'° antifašističnega borca in njen KlTrt spoštovanjem vidno ga-tke„ poklonil spominu jugoslovan-nkan, Prfdsednika Tita ob krsti z so «.• Imi Posmrtnimi ostanki in ko vif.Jugovemu zgledu sledili drugi de Pre(tstavniki italijanske v la-v y Političnega življenja, so se y .. dogajale čudne stvari. Pine f01. 0^ torka na sredo so sku-dove 1 asistov MSI iz Trsta in Pa-Plakat.. Po mestnem središču mu J? žaljive vsebine proti mrtve-•ilanij ^^niku prijateljske Jugo-ke V® ln z njimi prekrivale lepa-dni 0' sta jih SKGZ in KPI dva °znn«iir°ma fan Prej dali nalepiti v Sinilo Titovo cnrfi r štovnn? Titove smrti z izrazi sp o-Priia,,a do tvorca politike miru in in j,*-iškega sožitja med Italijo s(oQ ^slavijo in tako tolmačili ču-Trsta aemokraiičnega prebivalstva viiizirto Sramno in skrajno neci-1° dejanje fašistov, so minu-slooet, i številne skupine naprednih °dflot)n-i in italijanskih mladincev Podalo e tako. do so se ponovno TečQ: na lepilno akcijo po mestu, nik^l Pa se je zgodilo, česar si moflij ln Prav v tem trenutku ne bi razn>oZnčak(watl Številne, vnaprej fabinjl'"e Patrulje policije in ka «o so uprizorile pravi lov tod, jpdince. poslužujoč se tudi me-fcretVl„.',° Presegle vsako mero u-fQig l}a. in jih kakih 45 legitimi-* lo Bz w teku noči. čim se je zvede Pr ec?, „ nezaslišano dogajanje, sta avnika Slovenske kulturno - ^ P- Prešeren In VZPI - ANPI Iz Boljunca v,*ita na SP°MlNSKO SVEČANOST OB SMRTI PREDSEDNIKA SFRJ jOS1I»a BROZA TITA v i*0,jutri- 10- t.m., ob 20.30 8,edališču F. Prešeren Sodelujejo tudi učenci osnov-So|e Fran Venturini .Vaščane vabimo, da sc vpiše-ZALNO KNJIGO, ki bo v fe V ^ gledališča danes od 17. Ure, jutri pa od 10. do 0fl 17. do 21. ure. gospodarske zveze nemudoma intervenirala pri visokem odgovornem policijskem funkcionarju in zahtevala pojasnila, včeraj pa sta izrazila svoj ogorčen protest zaradi ravnanja policijskih sil tudi prefektu. Vest o dogodku se je včeraj čez dan hitro razširila med slovensko in demokratično javnostjo in vzbudila presenečenje in ogorčenje, saj si nikakor in z nobenimi zakoni ni mogoče razlagati takega ravnanja o-blasti v trenutku, ko se ves svet, neglede na tako ali drugačno opredelitev, klanja spominu velikega državnika prijateljske sosedne države. PD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi prebivalstvo Ricmanj in Loga na POČASTITEV SPOMINA PREDSEDNIKA TITA ki bo jutri, 10. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih Spominske svečanosti na Tržaškem ŽALNA SEJA KMEČKE ZVEZE V sredb zvečer se je sestal glavni svet Kmečke zveze, da bi z žalno sejo počastil spomin predsednika Tita. Njegova smrt je boleče odjeknila tudi med našimi kmetovalci, izmed katerih so se mnogi odzvali pozivu Tita in stopili v vrste narodnoosvobodilne vojske, da bi osvobodili domovino izpod nacifašistič-nega jarma. To je poudaril v svojem govoru tudi predsednik Alfonz Guštin, ki je orisal predvsem tovariša Tita kot borca. Tajnik Kmečke zveze Edi Buka-vec je nato v daljšem govoru dejal, da je umrl borec za svobodo, boljši svet, enakopravnost, prijateljstvo in socializem, borec, ki je vse svoje življenje posvetil uresničevanju svetlih idealov. Zato pa, je poudaril Bukavec, Tito ne bo nikoli umrl, vedno bo živel v nas in z nami, o-stal bo svetla legenda, ki nam bo dajala moč v življenju, kot nam jo je Tito vselej daial, ko je bil še fizično 'l)risoten. Slovenci v zamejstvu žalujemo prav tako globoko, v nas je pfftv' taka bolečina, je še dejal Bukaveč, kot v vseh članih narodov in narodnosti Jugoslavije. Tajnik Kmečke zveze je nato z občutenimi besedami orisal Titovo partizansko pot in njegov boj, da se tudi vsem manjšinam priznajo enake pravice, kot jih imajo pripadniki večinskih narodov. KOMEMORACIJA NA ROJANSKIH ŠOLAH Tudi dijaki slovenske nižje srednje šole «F ran Erjavec* v Rojanu in osnovnošolski otroci šole »Bazoviški junaki* so se poklonili spominu jugoslovanskega predsednika Josipa Broza' Tita. Ravnatelj srednje šole dr. Pečenko je v svojem govoru prikazal mladini junaško življenjsko pot voditelja jugoslovanskih narodov in narodnosti, njegov boj za neodvisnost, svobodo, bratstvo in prijateljstvo ter dejal, da je Tito osvoboditelj, graditelj in oče nove Jugoslavije. Dr. Fečenko je mladini tudi povedal, kaj pomeni Tito nam, zamejskim Slovencem in vsem ostalim na svetu. Povedal je o njegovem delu na meJnarodnem prizorišču, razvil idejo neuvrščenosti in poudaril njegova prizadevanja za mir v svetu. Zgodovina bo še dolgo govorila o Titu, je dejal ob koncu dr. Pečenko, in bel kamen na njegovem grobu, kjer bosta vklesana datuma in eno ime, bo še dolgo pričal bodočim rodovom, da tam počiva velik človek, oče nove Jugoslavije. BRZOJAVKA ŠPORTNIH DRUŠTEV TPK Sirena. SPDT, ŠZ Bor. Mladinski krožek Trst, Športna šola. Slovenski klub in PD »Slavko Škamperle* so s skupne komemoracije poslali predsedstvu SFRJ naslednjo brzojavko: »Z globoko bolečino v naših srcih je odjeknilo sporočilo o smrti veli-1 sednika društva Marija Gregoriča JP revija otroških in mladinskih pevskih zborov NAŠA POMLAD v nedeljo, 11. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Predprodaja vstopnic v uradnih urah na sedežu SPZ, Ulica sv. Frančiška 20, ter uro pred začetkom predstave pri blagajni v Kulturnem domu. OBVESTILO NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA 30. aprila M. je zapadel rok za plačilo naročnine Primorskega dnevnika v zner«u 38.000 lir. Prosimo vse tiste naročnike, ki še niso poravnali naročnine In ki to žele storiti, da nakažejo znesek po pošti, banki, pri raznašaleth ali osebna na upravi PD v Trstu, Ulica Mnnteechi 6, oziroma v Gorici, Drev. XXIV. moja t, najkasneje do Jutri, 10. maja 1980. Po tem datumu znaša naročnina za leto 1980 60.000 lir. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA kega voditelja jugoslovanskih narodov in borca za mir ter sožitje med narodi vsega sveta, predsednika Josipa Broza Tita. Z vsemi delovnimi ljudmi Jugoslavije delimo bol zadnjega slovesa tudi vsi zamejski Slovenci. Člani slovenskih društev in organizacij mesta Trst, zbrani na žalni svečanosti dne 7. maja, smo počastili spomin velikega sina naše matične domovine in se pridružujemo žalovanju jugoslovanskih narodov in narodnosti za niim, kateremu smo tudi mi ffloboko hvaležni za vse, kar nam je dal v našem boju za naše pravice na zemlji, na kateri živimo.* ZADNJI POZDRAV DIJAKOV «Ž. ZQSS» Dijaki Drž. t.t. zavoda «Ž. Zois* so se včeraj na dan pogreba ponovno spomnili pokojnega predsednika Josipa Biroza Tita z naslednjim besedilom, ki so ga pred odhodom jz šole prečitali po vseh razrefhh: »Dijaki ^Državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois» se hočemo danes zadnjič posloviti od tebe, dragi tovariš Tito, in ti obljubimo, da bomo zvesto sledili tvoji pravilno začrtani poti. Svojo zvestobo in zahvalo ti izkazujemo z enominutnim molkom. Slava ti! UPRAVNI ODBOR SLORI POČASTIL TITOV SPOMIN Včeraj se je zbral na prvi seji po nedavnem občnem zboru upravni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki je počastil spomin umrlega predsednika SFRJ Josipa Broza - Tita. Nekaj misli o tovarišu Titu je izrekel ravnatelj inštituta dr. Karel šiškovič. SOŽALNA BRZOJAVKA MO SKGZ Republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije Iskreno ganjeni se pridružujemo žalovanju vseh delovnih ljudi, na rodov in narodnosti ter mladih Jugoslavije ob nenadomestljivi izgubi velikega borca za mir in enakopravnost v svetu. Tovariš Tito in njegova dediščina nam bosta trajen zgled pri gradnji boljše bodočnosti. Mladinski odbor pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi Trst, Gorica, Čedad ZŽ! IZ DOLINSKE OBČINE ŽALUJE ZA TITOM Ob težki in nenadomestljivi izgubi za današnje in bodoče človeštvo, se želimo tudi ženske iz dolinske občine, združene v ZŽI, pokloniti spominu tovariša Tita. Z globoko žalostjo ugotavljamo, da smo izgubile vnetega zagovornika enakopravnosti in spoštljivega tovariša, ki se je vselej ob pravem trenutku in z močno voljo znal potegniti tudi za nas, za našo resnico in pravico. V teh dneh žalosti je bilo že toliko izrečenega in nanisanega, da bi ne mogle dodati ničesar več. Vendar besede pravzaprav niso potrebne — Titov lik živi odslej v naših srcih, kot v srcih vseh tistih, ki se borijo za človečansko priznanje in dostojanstvo, brez razlik v rasi, veri, jeziku in spolu. KLUB ZAMEJSKIH ŠTUDENTOV V LJUBLJANI Ob smrti predsednika SFRJ, tovariša Tita, borca za svobodo in enakopravnost v svetu, se Klub zamejskih študentov v Ljubljani pridružuje globokemu žalovanju vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. ŽALNA SVEČANOST V BARKOVLJAH Na pobudo PD Barkovlje so se sinoči številni Barkovljani zbrali v društvenih prostorih in počastili spomin jugoslovanskega predsednika Tita, Po uvodnih besedah pred- so z recitacijami in s petjem nastopili učenci in učenke barkovljan-ske osnovne šole, zatem pa je na violino občuteno zaigrala domačinka Aleksandra Pertot. O liku in življenjski poti umrlega državnika je spregovoril bivši interniranec Stanko Pertot, ki je dejal, da je smrt predsednika Tita velika izguba ne le za jugoslovanske narode in narodnosti, ampak za vse človeštvo, ki je videlo v njem velikega borca za svobodo in enakopravnost vseh narodov sveta. Pertot je svoj poseg dopolnil z zanimivimi osebnimi doživetji iz let borbe proti o-kupatorju in iz nacističnega taborišča, ko je bil Tito že znan po vsem svetu kot ugledni voditelj partizanske vojske. PD ROVTE -KOLONKOVEC JE POČASTILO TITA Tudi člani prosvetnega društva Rovte - Kolonkovec so sinoči s kratko, a občuteno žalno slovesnostjo, počastili spomin umrlega predsed nika Tita. Zbranim prosvetarjem je spregovorila Marta Ivašič, ki je v svojem govoru orisala Titov lik in zasluge in dejala, da čeprav ga mladi nismo poznali tako kot starejši borci in aktivisti, pa smo ga vseeno cenili in ljubili iz pripovedovanja starejših. Spoštovati smo ga začenjali po tem, kar smo se o njem naučili iz vsakodnevne prakse, kajti ni ga bilo dneva, da ne bi slišali, kako si Tito prizadeva za mir v svetu, za enakopravnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije, ni minil dan, da ne bi slišali o Titovi skrbi za nas zamejske Slovence. Skromna, a občutena svečanost je ljudi ganila. PD Rovte - Kolonkovec je konzulatu SFRJ v Trstu poslalo tudi sožalno brzojavko, v kateri izreka globoko sožalje ob veliki izgubi. * * * Včeraj so se poklonili spominu predsednika Tita uslužbenci dolinske občine, zbrani na izrednem sindikalnem zboru. Na svečanosti so sindikalni predstavniki imeli krajši nagovor in povedali prisotnim, da je delegacija uslužbencev podpisala v žalno knjigo na jugoslovanskem konzulatu v Trstu. nik skupine Locchi ter Sbisa in Pas-sagnoli. Kandidatna lista PSI bo po vsej verjetnosti znana v nedeljo, liste kandidatov za obnovitev svetov v okoliških občinah pa jutri. Sinoči se je vsekakor sestalo strankino pokrajinsko vodstvo, ki proučuje še zadnje podrobnosti kandidatnih list in programa, s katerim se bo PSI predstavil na bližnjih u-pravnih volitvah. Potrjeno je, da ne bo sedanji odbornik za kmetijstvo Lucijan Volk predložil svoje kandidature, glavni slovenski kandidat na listi PSI za pokrajinske volitve bo Josip Pečenko. Tudi v vrstah Slovenske skupnosti -so v teku še zadnje priprave za dokončno sestavo list in programa. Po vsej verjetnosti bodo znane že danes, ali pa v ponedeljek. Pokrajinski odbornik Bojan Brezigar ne bo kandidiral v pokrajinski svet, pač pa bo svojo kandidaturo predložil za devinsko - nabrežinski občinski svet. Glavni kandidat SSk za pokrajinske volitve bo pokrajinski tajnik Zorko Harej, katerega je stranka kandidirala v devinsko - na-brežinskem okrožju, kjer je njegova izvolitev skoraj zagotovljena. Danes ob 8. uri se bo začelo vlaganje kandidatnih list tudi za obnovitev svetov okoliških občin. Stran ke jih bodo lahko vložile vsak dan, tudi v nedeljo, do srede, 14. t.m., in sicer od 8. do 14. ure, na sedežih glavnih občinskih tajništev. Glede volilne kampanje, ki se je v naši pokrajini začela v nedeljo s političnim shodom KPI, velja zabeležiti, da se bo v nedeljo ob 16. un minister za državne soudeležbe De Michelis udeležil aktiva PSI, ki bo v krožku Salvemini. so mu.predočili nujo po novih davčnih olajšavah industrijskim podjetjem v naši pokrajini in po podaljšanju veljavnosti funkcionalnih av-tonomih v pristanišču. Davčne olajšave, ki so jih indu-strijci že uživali do 1. 1973, a jih je davčna reforma izničila, bi pripomogle k modernizaciji in okrepitvi industrijskih obratov, z druge strani bi nagrajevale podjetja, ki najbolj učinkovito delujejo, nazadnje pa bi ohranjevale nespremenjeno ekonomsko vrednost, saj bi vselej slonele na tekoči vrednosti denarja. Funkcionalne avtonomije pa bi med drugim povečale konkurenčnost naše luke nasproti tujim pristaniščem. Njihova veljavnost zapade konec tega leta, zato je treba že sedaj misliti na njeno podaljšanje. Te avtonomije so bile uveljavljene že 1. 1959. Gledališča VERDI Danes ob 20.30 za red E/F sedma predstava Baleta bolgarskega državnega gledališča iz Sofije. Na sporedu «Don Kihot*, »Bolero*, «La Peri*, «Suit en Blanc». Orkester gledališča Verdi vodi dirigent Mi-hail Angelov. Jutri bo ob 18. uri izredna predstava izven abonmaja. * « « Gledališče »Giuseppe Verdi* razpisuje avdicijo pevcev za zbor za vse glasovne skupine za pogodbo za nedoločen čas. Avdicije bodo 11. maja. Vse informacije v pisarni gledališča, tel. 040/62-931. Kino Sestanek med podtajnikom Bassanijem ter industrijci Podtajnik v predsedstvu vlade Bressani se je sešel s predstavniki tržaškega združenja industrijcev, ki PD Ivan Grbec v škednju priredi danes, 9. t.m., ob 19. uri v škedenjski kinodvorani SPOMINSKO SVEČANOST OB SMRTI PREDSEDNIKA TITA Vljudno vabljeni! PD KOLONKOVEC (Ženjan 46) priredi danes, 9. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih SPOMINSKO SVEČANOST ob smrti predsednika Tita. Vljudno vabljeni! GOSTILNA LEBAN začne ponovno obratovati danes, 9. maji OTVORITEV OB 18. URI Priporoča se cenjenim gostom fiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniMmimiiiMiiiifiiiHiiiHiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiifiimiiiiiiiii V TMK ZJUTRAJ HA OPENSKI POSTAJI Mlad Afričan tihotapil 7 kg marihuane v Italijo Ko so ga odkrili, je sicer zbezal, a so ga financa-rji ze čez nekaj ur prijeli in ga zaprli v Coroneo Finančni stražniki na mejnem prehodu na Opčinah so pred dvema dnevoma na vlaku, ki je pripeljal iz Jugoslavije odkrili potnika, ki je skušal pretihotapiti v Italijo 7 kg marihuane. Gre za nigerijskega državljana, 23-letnega Olufemija Oshodina, katerega so aretirali in zaprli v koronejske zapore. Oshodin se je pripeljal iz Ljubljane na opensko postajo ob 4.50. Financarji, ki so pregledovali potnike, so na dnu njegovega kovčka našli dve vrečki marihuane, skriti med umazanim perilom. Ko je Oshodin opazil, da so ga odkrili, se je Tržaška pokrajinska uprava bo opravila selekcijo za namestitev nekaj socialnih delavcev za določen čas. Selekcije se bodo lahko udeležili interesenti z diplomo socialnega asistenta, stari od 18 do 35 let, razen v primerih, za katere zakon dovoljuje višjo starost. Interesenti naj vložijo ustrezno prošnjo na tajništvo pokrajine najkasneje do 12. ure, dne 24. maja 1980. Vse informacije, tudi kar zadeva predmet predvidenega kolokvija, prejmejo interesenti v uradu za osebje pri pokrajinski upravi (Ul. Geppa 21), in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 10. do 13. ure. spustil iz kupeja in se izgubil v še temno jutro. Poročnik Gaetano Gior-gino je takoj organiziral svoje ljudi in začel iskati po gmajni ubežnega Nigerijca. Našli so ga že nekaj ur pozneje v bližini Opčin. Olufemi O-shodin študira v Ferrari; v rojstnem kraju pa se je mudil na kratkih počitnicah. Mamilo je bilo namenje no dvema njegovima prijateljema iz Ferrare in Rima; vrednost marihuane presega 100 milijonov lir. Policija je že razširila preiskavo tudi na omenjeni mesti, da bi odkrila pajdaše. Mamilo je bilo pripravljeno za takojšnjo uporabo. Manifestacija žena na Goldonijevem trgu . Na pobudo tržaške avtonomne fe deracije KPI bo danes, od 15. do 21. ure na Goldonijevem trgu množična manifestacija na temo: »Žen ska, zagovornica miru*. Manifestacija spada v okvir mobilizacije prebivalstva proti oboroževanj. in mednarodni napetosti. Prosveta Prosvetno društvo Ivan Grbec iz Skednja priredi v nedeljo, 11. maja, ob 20.30 v škedenjski kinodvo rani večer folldomih plesov. SLOVENSKO STALNO, GLEDALIŠČE V TRSTU LOJZE CIJAK: NEURJE drama v narečju Režija: MARIO URŠIČ PREMIERA v torek, 13. maja, ob 20.30 PONOVITEV v sredo, 14. maja, ob 20.30 V gledališču «F. PREŠEREN* V BOLJUNCU Abonenti, ki so bili v lanski sezoni prikrajšani za nekatere predstave dobijo pri blagajni brezplačno vstopnico. f Čestitke \ Danes praznuje svoj rojstni dan teta MARICA. Vse najboljše in še na mnoga leta ji želi Ivana. Izleti Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi 15. maja izlet v Ljubljano oziroma v Goričane. Vpisovanje v Ul. Cicerone. 8/B tel. 62785. Vpisovanje bo še danes, 9. maja, od 10. do 12. ure. Šolske vesti Osnovna šola Fran Milčinski — Katinara obvešča, da bo zaključna šolska prireditev v ponedeljek, 12 maja ob 19.30. Na sporedu bo Mar-šakova igra Murin dom. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM fiat 132 - 2000 letnik 1978. Telefon 229-343 ali 225-682. PRODAM čistokrvnega psa bernardinca starega sedem mesecev. Telefon 229-343 ali 225-682. IŠČEMO uradnico/ka z znanjem srbohrvaščine in angleščine ter osebo za prevode iz poljskega jezika. Ponudbe poslati na . upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Padula*. PRODAM fiat 850 v dobrem stanju. Cena 200.000 lir. Telefonirati od 13.00 do 14.30 na tel. štev. 220601. DRUŽINA odraslih išče pomočnico s polno zaposlitvijo z znanjem i-talijanščine. Telefonirati na številko 568-412. OSMIUO je odprl Pepe šervotov v Vrtni Ul. v Doberdobu. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje PRODAM stavbo z dvoriščem v središču Romjana pri Ronkah. Ob sega dve mali stanovanji; eno zasedeno drugo pa prosto. Telefonirati na številko (0481) 778-779. IŠČEM sobo ali majhno stanovanje prazno ali opremljeno za dobo od šest do osem mesecev. Telefonirati t.a tel. št 417-670 od 13. do 15. ure. OSMICO je odprl Angel Kralič, Pre-beneg 73. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Dušan Radovič. Nabrežina 138/A. Toči belo in črno vmo. USLUŽBENEC išče zaradi preme-stitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646 OSMICO je odprl Milko Purič, Repen 15 (pri Jekopunovih). Toči teran. OSMICA v Podgori. Alojz Lopušček Ul. Brigata Cuneo št. 35. Toči belo in črno vino lastne proizvod nje. Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «La grande illusione*. Režija Jean Renoir. Igrata Jean Gabin, E. Von Strohein. Barvni film. Aldebaran 17.00—22.00 «Blow - up*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.30—22.00 «Porno su-pertilt*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 16.00—22.00 «11 mago di Lu-blino*. A. Arkin, L. Fletter. Barvni film. Ritz 15.30—22.15 «Qua la mano*. A. Celentano in E. Montesano. Barvni film za vsakogar. Eden 17.00 «Mangiati vivi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 17.00 «1941». Zabavni barvni film. Grattacielo 17.00 «Fog (La pioggia) — Dietro la nebbia., la paura». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 »Sei uomini d’acciaio». Barvni film. Mignon 16.00—22.00 «E ora punto e a capo*. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 »Blovv -job». Barva film. Prepovedan mladini pod 18 letom. Cristallo 17.00 »Star trek*. Earvni film za vsakogar. Moderno 14.30 — 21.15 «Lawrence d’Arabia». Barvni film za vsakogar. Aurora 16.30 »D malato immagina-rio*. Alberto Sordi, Laura Anto-nelli. Barvni film. Capitol 17.00 »Seind Jack*. B. Gaz-zara. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 »La luna*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta (Milje) Zaprto. Včeraj-danes Danes, »'ETER, 9. maja GREGORIJ Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.22 — Dolžina dneva 14.41 — Luna vzide ob 3.07 in zatone ob 14.07 Jutri, SOBOTA, 10. maja ŽIGA Vreme včeraj: na j višja temperatura 19,5 stopinje, najnižja 13 stopinj, ob 18. uri 18 stopinj, zračni tlak 1008,4 mb ustaljen, vlaga 71-odstotna, veter 4 km na uro zahodnik -severozahodnik, nebo jasno, morje malo razgibano, temperatura morja 13,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Alessio Silo in Carlo Rolandi. UMRLI SO: 67-letni Danilo Ukmar, 80-letni Mario Fonda, 77-letna Ida Eller vd. Santin, 67-letna Gio-vanna Dusman vd. Cleva, 80-letni Ernesto Zuzzi, 30-letni Leonardo Ruzzier, 90-letna Elisa Tinistori vd. Pes, 84-letna Antonia Segina vd. Starc, 81-letni Mario D'Urbino, 82-letni Giovanni Pollano, 83-letna Gio-vanna Riavec vd. Stibiel, 57-letna Gioconda Marchiol por. Rizzi, 64-letna Maria Vecchiet. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta št. 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. I.EKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 22.5141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121: Sesljam tel. ?(»197, Žavlje: tel. 213 137; Milic: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. urf tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. d( 20. ure tel 68441. PD Fran Venturini izreka svo jemu pevcu Danilu Santinu iskre no sožalje ob smrti drage mame. Ob izgubi Tončke Šcgine vd Starc izreka sekcija KPI Prosel Kontovel sorodnikom iskreno soža Ije. TPPZ izraža globoko sožalje tov Stanku Vodopivcu ob težki izgub dragega brata. Za vedno nas je zapustila naša draga IVANKA RIJAVEC vd. STIBIEL Po pogrebu sporočajo žalostno vest sinovi Milan, Ivo, Egon z družinami in drugi sorodniki. Trst, Benetke, 9. maja 1980 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) NA JAVNIH POSLOPJIH IN SEDEŽIH STRANK ZASTAVE NA POL DROGA Zadnja pot predsednika Tita ponoven dokaz navezanosti zamejskih Sloventev na domovino VPIS V ŽALNO KNJIGO Množica pred televizijskimi sprejemniki - Marsikatero oko se je orosilo ob ganljivih prizorih in občutenih besedah - Sinoči komemoracije v Doberdobu, na Vrhu in v Števerjanu - Mnogi podpisi v žalnih knjigah Gorica je med včerajšnjim pogrebom predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita pokazala, da utriplje s sosednjo republiko. Med pogrebnimi svečanostmi so bile ulice skoraj popolnoma prazne. Občani so pred televizijskimi sprejemniki spremljali poslednjo pot predsednika sosednje države in toliko oči se je orosilo ob ganljivih besedah televizijskih napovedovalcev in ob objokanih obrazih nemih občanov glavnega mesta, ki so hoteli še po slednjič pozdraviti svojega predsednika Tita. In ko so krsto položili v grobnico so se v zadnji pozdrav oglasile v Beogradu tovarniške sirene in zvonovi, se je tudi iz Nove Gorice do nas razlegal otožen glas siren in zvonov in nas opozarjal, da smo si sosedje, da živimo ob odprti meji in da moramo storiti vse, da bo ta stvarnost kot skupna Ivan Bratina (KPI) VValtritscli (PSI) Marjan Terpin (SSk - SSO) Silvino Poletto (VZPI - ANPI) Mirko Primožič (SKGZ) dobrina in potreba čimbolj globoko položena v zavest vsega tukajšnje gi prebivalstva. Tudi komemorativne svečanosti za pokojnim predsednikom v naših krajih so pokazale globoko navezanost Slovencev in italijanskih demokratičnih množic na politiko mirnega sožitja in sodelovanja, na napredne cilje, ki jih je samoupravna socialistična in neuvrščena jugoslovanska skupnost uresničevala pod vodstvom predsednika Tita in ki jih bodo odslej dalje uresničevali občani, delovni ljudje, mladina, komunisti in vsi jugoslovanski narodi in narodnosti. Tako so se enotne komemoracije v goriškem avditoriju, ki so jo priredili KPI, PSI, SSk, VZPI-ANPI in SKGZ, na kateri so govorili Ivan Bratina, Marko Waltritsch, Marjan Terpin, Silvino Poletto in Mirko Primožič, udeležili pokrajinski predsednik Silvano Pagura, župan iz Tržiča Luigi Blasig, občinski odbornik Francesco Moise, ki je zastopal goriškega župana, župana iz Doberdoba Andrej Jarc in iz Sovodenj Jožef češčut, podžupan Števe-rjana Ciril Terpin. pokrajinska tajnika Gianfranco Trombetta (PSI) in Tullio Paiza (PSI), deželni predsednik SSk Andrej Bratuž, pokrajinski predsednik SSk za Goriško Miro Gradnik, številna delegacija SKGZ pod vodstvom tajnika Duška Udoviča, nekdanji partizani in aktivisti. Komemoracije se je udeležil član slovenske vlade Uroš Markič, ki je bil predvčerajšnjim na pogovoru o italijansko-jugoslovanskem sodelo. vanju na pokrajinski upravi, delegacije občinskih konferenc SZDL severnoprimorskih občin Nova Gorica, Tolmin, Idrija in Ajdovščina ter konzul SFRJ v Trstu Lojze Kante. Na žalni svečanosti sta nastopila ženski pevski zbor štandrež pod vodstvom Stanka Benka in moški pevski zbor iz Podgore pod Vodstvom Marjana Cigliča. Na stotine podpisov v žalnih knjigah na sedežu SKGZ v Gorici, na prosvetnih sedežih in na županstvih dokazujejo globoko bol naših ljudi ob hudi nesreči, ki je doletela brate v matični domovini. Včeraj so žalne svečanosti priredili v Doberdobu, na Vrhu in v Števerjanu. O njih bomo poročali jutri. Na vseh javnih poslopjih, na sedežih demokratičnih strank so včeraj razobesili državno zastavo na pol droga. Pogrebne svečanosti so poleg ljubljanskega in koprskega studia prenašali tudi drugi italijanski televizijski program in Telefriuli. ki se je povezal neposredno z Ljubljano. bora KPI Boris Coceani. Prisoten pa bo tudi sen. Napoleone Colajan-ni, ki bo govoril o vlogi Gorice v sedanjih mednarodnih odnosih in v razvoju stikov med Italijo in Jugoslavijo. Mladi komunisti pa so objavili letak, v katerem zahtevajo mirovno politiko in se zavzemajo za to, da gredo italijanski športniki na o-limpiado v Moskvo. Istočasno se zavzemajo za obsodbo vsakovrstnega nasilja. S tem v zvezi bodo jutri pred šolami pobirali podpise. Težave v avtobusnem prometu Danes enourna stavka Sindikalni predstavniki medobčinskega konzorcija za prevoze, s sedežem v Tržiču, so za danes in jutri napovedali enourno protestno stavko, kolikor ravnateljstvo ne bo sprejelo že pred meseci predložene zahteve po doslednem izvajanju kolektivne delovne pogodbe. Stavka bo danes med 13. in 14. uro. Deželni prispevek za obmejno postajo v Štandrežu Deželni odbor je pred kratkim odobril prispevek 12 milijard lir za štandreško obmejno postajo. Odlok, ki so ga preuredili po številnih načrtih goriške občinske uprave, predstavlja važno pobudo za krajevno prebivalstvo. Na sedežu SKGZ v Gorici in v društvih na podeželju so se ljudje podpisovali v žalno knjigo BiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiiiiittiiiitiiiiipiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiirmtniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiHtiiiitTminaniiiiniimiiiiiiiiiiiiiiMliiiliimilliiiiiiiiiliiiiiiitmiiiiilliHliililiiiiiliiiiiiiMiHlB VRŠIL SE BO JUTRI IN V NEDELJO Osemdeseta leta v deželi na simpoziju PSI v Gradežu Napovedujejo prihod ministrov Mance in De Michelisa Jutri popoldne se minister za zunanjo trgovino sestane v Gorici z gospodarskimi operaterji «Furlanija-Julijska krajina v o-semdesetih letih*. To je naslov dvodnevnega seminarja, ki ga priredi jutri in v nedeljo socialistična stranka v kongresni palači v Gradežu. Seminar bo deželnega značaja, vrši se sicer v predvolilnem času, prirejajo pa ga v Gradežu kjer tokrat ne bodo volili. Napovedan je prihod dveh socialističnih ministrov v sedanji Cossigovi vladi in sicer ministra za zunanjo trgovino Mance in ministra za državne udeležbe De Michelisa. V nedeljo naj bi prišel tudi evropski parlamentarec Giorgio Ruffolo. Poročila bodo imeli tudi trije socialistični zastopniki v sedanji deželni vladi De Carli, Zanfagnini in Renzulli. Delo seminarja se bo jutri od vijalo v komisijah, v nedeljo pa bo zaključna skupna seja v kongresni dvorani. V okviru tega srečanja se bo mi- nister za zunanjo trgovino ®nT' Manca jutri popoldne, ob 16.30. sy stal na sedežu trgovinske zborm, v Gorici s tukajšnjimi gospodar* mi operaterji. Vabilo za sestan sta poslali goriška trgovinska zbor niča in konzorcij Friulgiulia. « ■ —vllU vor bo predvsem o zunanji trgov1” in s tem z zvezi seveda s t(§9vl Italije z Jugoslavijo in drugimi P0" donavskimi državami. PREDSTAVILI SO OBRAČUN GORIŠKE HRANILNICE Lani kljub težavam imeli nad 700 milijonov dobička Polovico bodo namenili v dobrodelne namene ter za različne pobude na kulturnem, športnem in drugih področjih Na sedežu goriške hranilnice je bi. lo te dni običajno vsakoletno srečanje s predstavniki tiska, na katerem je predsednik te goriške ustanove predstavil obračun lanskega poslovanja, ki je bilo, kljub zaostrovanju splošnega gospodarskega položaja, razmeroma ugodno. Tako se ie skoraj za 25 odstotkov povečala vrednost hranilnih vlog, ki so ob koncu lanskega leta narasle na 495 milijard lir, za dobrih 26 odstotkov pa so se povečale tudi naložbe, od 272 milijard lir ob koncu 1978. leta, na 344 milijard lir lani. Za skoraj 15 odstotkov se je zvišala vrednost pre. možen ja. Goriška hranilnica je v lanskem letu ustvarila 701 milijonov lir dobička, od katerega bodo, na osnovi statuta, razdelili v dobrodelne namene, za različne posege na športnem, kulturnem in drugih področjih, polovico. Tako so okrog 250 milijonov lir namenili za prispevke bolnišnicam v pokrajini. Del sredstev so že razdelili in je goriška splošna bolnišnica že prejela 65 milijonov lir, bolnišnica v Tržiču 52,5, v Krminu 31,9 milijonov, v Gradežu pa 5. Goriškemu zelenemu križu so na- VPISALI SO SE V ŽALNO KNJIGO Župani Goriške na konzulatu SFRJ Številni ljudje iz Goriške so bili v teh dneh v Trstu, kjer so se na generalnem konzulatu SFRJ oddolžili spominu predsednika Tita z vpisom v žalno knjigo. Med njimi so bili tudi številni predstavniki občin. Omenimo goriškega župana Pasqua-la De Simoneja, tržiškega župana Luigija Blasiga, doberdobskega župana Andreja Jarca. Sožalje Kmečke banke Generalnemu konzulu SFRJ v Trstu in bančnim ter poslovnim komitentom v SFRJ je Kmečka banka v Gorici poslala sožalni telegram ob smrti predsednika Tita, «neutrud nega in požrtvovalnega borca za mir v svetu in za enakopravnost med vsemi narodi, velikega prijatelja slovenske manjšine v Italiji*. menili 22,5 milijona, bolnišniški šoli v Gorici 5 milijonov, 7,5 milijona v sklad za pomoč kmečkim družinam, 9,5 milijona pa službi medicine dela v Tržiču. Za različne neposredne posege na kulturnem področju je namenjenih skoraj 52 milijonov lir, za športno področje pa 16 milijonov lir. Pri tem velja opozoriti, da se ta zneska nanašata samo na neposredne posege, kajti pomoč, ki jo je goriška hranilnica nudila v drugih oblikah (pokroviteljstvo nad različnimi prireditvami, založitev različnih publikacij itd.) je znatno večja. Po tej poti nameravajo tudi v prihodnje. Posebno pozornost namenjajo različnim pobudam na športnem področju. Tako bodo tudi letos prevzeli pokroviteljstvo nad vsemi prireditvami društva Atletica Gorizia, sklenili pa so tudi vrsto dogovorov z raznimi drugimi športnimi društvi. Predsednik goriške hranilnice, inž. Gelserino Graziato, je predstavnikom tiska nadalje sporočil, da so v lanskem letu začeli s preurejanjem posameznih služb kakor tudi s preurejanjem organizacije dela in da bo. do to pomembno nalogo izpeljali do konca leta. Izvedli so tudi nekaj prostorskih preureditev ter kupili stavbo v Ulici Rismondo. Vse to za boljše in hitrejše poslovanje, za, dosego boljših uspehov. Glede tega velja posebej opozoriti, da so uslužbenci in vodilno osebje (vseh je o-krog 300) že zdaj dosegli visoko raven produktivnosti z obzirom na obseg zaupanih sredstev. Glede tega lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je goriška hranilnica, čeprav spada med manjše, oziroma srednje tovrstne ustanove v državi, prav po produktivnosti, pri samem vrhu lestvice. OKROGLA MIZA 0 OBMEJNI BLAGOVNI MENJAVI MED ITALIJO IN SFRJ Dosedanje sporazume je treba prilagoditi in razširiti oblike gospodarskega sodelovanja Lani je blagovna menjava v okviru tržaškega in goriškega sporazuma dosegle vrednost 47 milijard lir • Doslej se je v glavnem razvijala trgovinska menjava Na pobudo goriške pokrajinske uprave, oziroma stalne komisije pokrajinskega sveta za izvajanje o-simskega sporazuma, je bila v sredo zvečer v pokrajinski sejni dvorani zanimiva okrogla miza o obmejni blagovni menjavi med Italijo in Jugoslavijo ter o možnostih njenega nadaljnjega razvoja in razširitve ob upoštevanju osimskega sporazuma ter nedavno sklenjenega sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. Uvodoma je spregovoril predsednik pokrajine, profesor Pagura, ki je počastil spomin predsednika Tita, nato pa pojasnil namen prireditve, ki je v skupnem iskanju poti za izboljšanje in razširitev medsebojnega sodelovanja. Med malošte vilnimi poslušalci smo opazili.,predvsem nekaj pokrajinskih svetovalcev, nekaj krajevnih upraviteljev, bolj skromna pa je bila prisotnost gospodarstvenikov. Okroglo mizo je vodil profesor Claudio Calzolari s tržaške univerze, ki je prikazal glavne značilnosti pa tudi hibe goriškega in tržaškega sporazuma o maloobmejni blagovni menjavi, ki je v dveh in pol desetletjih dosegla velikanski razmah, a večkrat tudi nepredvidene zastoje, kot posledico neugodnih gibanj gospodarstva v eni ali drugi od držav podpisnic. niiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiHiiiifimiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHimiiintniiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KONEC MESECA RAZSTAVA «BIANCO E BIANCO» Na goriškem razstavišču hočejo razviti prodajno borzo za vina naše dežele Od 30. maja do 8. junija bo v Gorici več strokovnih sestankov ob prisotnosti trgovskih operaterjev iz vse države - Pozitivni obručun letošnjega Espomega - Na jesen pricno graditi Četrti paviljon na razstavišču: v njem bo tudi možno kotalkanje na ledu Sožalna brzojavka Enotne sindikalne zveze Enotna sindikalna federacija je občinskemu sindikalnemu svetu v Novi Gorici poslala sožalno brzojavko ob smrti predsednika Tita. Goriški sindikalisti se v tem trenutku obvezujejo, da bodo še bolj poglobili stike med italijanskimi in jugoslovanskimi delavci in tudi e-notnost med tu živečimi delavci slovenske in italijanske narodnosti. Sožalje Slovenske skupnosti Pokrajinski svet Slovenske skupnosti, zbran na seji 7. maja 1980, je počastil spomin predsednika Tita, borca za enakopravnost, pravičnost in mir ter izrekel globoko sožalje vsem narodom in narodnostim Socialistične federativne republike Jugoslavije. Sožalni telegram so poslali generalnemu konzulu SFRJ v Trstu. Predstavitev kandidatov KPI Komunisti pričenjajo svojo volilno kampanjo. Danes zvečer ob 18.30 bo na sedežu KPI v Gorici tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili listo kandidatov za občinske volitve. V nedeljo pa bo javna predstavitev kandidatov v mali dvorani UGG. Priložnostni govor o tukajšnjih problemih bo imel tajnik mestnega od- Komaj je mimo Espomego, pa je že pred vrati druga razstava posvečena belim vinom in tehnologiji, ki je potrebna vinogradnikom in vsem ki se bavijo z ustekleničenjem in trgovino z vinom. To so povedali na tiskovni konferenci predsednik trgovinske zbornice Lupieri in zastopniki družbe «Gorizia osposizioni*, ki so letos prevzeli v upravo goriško razstavišče. Kako je bilo z Espomegom. Prireditelji so zadovoljni. Obiskovalcev je bilo nad 51.000, torej, kljub večdnevnem dežju ki je ljudi pridržal do ma, enako kot lani in v prejšnjih letih. Posebni poudarek so dali tako stiku s publiko in s tem v zvezi je bilo veliko kioskov, kjer so prodajali drobnarije, veliko zanima, nje so ljudje kazali do naprav za sončno ogrevanje. Na svoj račun so prišli seveda tudi drugi razstavljavci s specialnimi izdelki. Največ u-speha pa so imeli razni shodi in o-krogle mize, Lupieri je poudaril važnost srečanj z jugoslovanskimi, av. strijskimi in madžarskimi gospodarstveniki ter še posebej okroglo mizo o odnosih med Jugoslavijo in EGS, na katero je prišlo precej jugoslovanskih poslovnih ljudi. Pred vrati pa je razstava belih vin. Ta bo od 30. maja do 8. junija. Namen razstave je predvsem privabiti v naše mesto trgovske operaterje iz drugih italijanskih mest in drugih držav. Pri nas naj bi se sčasoma razvila nekaka prodajna borza za vina naše dežele. Tako so bili povabljeni na razne debate, ogle. de enoteke Serenissima v Gradišču in kleti v naših Brdih zastopniki italijanskih uradov za zunanjo trgovino iz raznih evropskih mest, govor bo o italijanski zakonodaji na področju prodaje vin, 1. junija bo srečanje italijanskih enotek, ki jim bcH0 r>redstavi’i briška vina. Ob koncu naj še povemo, da bodo že letos jeseni, potem ko se bo tovarna Brt'nnsehweiler preselila iz sedanjega tovarniškega poslopja za Espomegom v novo tovarniško halo v industrijski coni, začeli z gradbenimi deli za četrti razstavni paviljon. To bo večji paviljon, s precej večjo kapaciteto do sedanjih treh. V njem ne bo samo prostor za razstavljanje na priložnostnih sejmih, marveč nameravajo ga urediti tako, da bodo v njem možne večje manifestacije. Uredili bodo tudi napravo za ledeno kotalkališče, tako i’ li bilo moč tudi v Gorici videti tekme hokeja na ledu ali nastope plesalcev na ledu. mnogi znani tekači. Rdeči križ je poskrbel za nastop folklornih skupin Liz luzignutis in Santa Gorizia, ki bosta zabavali občinstvo v času od starta do zaključka teka. Pa še to. Te dni se bo zaključil tudi tečaj zdravstvene vzgoje in higiene za učitelje osnovnih šol in vrtcev, v kratkem pa se bo začel tečaj za prostovoljne bolničarke Rdečega križa. Tudi letos vrsta prireditev ob mednarodnem dnevu Rdečega križa Ob priliki mednarodnega dneva Rdečega križa bo goriški odbor te humanitarne ustanove priredil tudi letos vrsto manifestacij, ki bo do potekale od nedelje 11. do nedelje 18. maja. Poleg tradicionalnih nabirk, ki bodo omenjena praznična dneva — prostovoljne prispevke bodo zbirali ob mejnih prehodili, na izhodu iz avtoceste ter drugod — bo v prihodnjem tednu tudi natečaj za najlepšo izložbo na temo dejavnosti Rdečega križa. Zadevno gradivo trgovci, ki nameravajo sodelovati pri tej pobudi, lahko dvignejo na sedežu organizacije v Codellijevi ulici. Rdeči križ bo v nedeljo, 11, t.m. prisoten tudi na mednarodni športni prireditvi, na malem maratonu, ki ga prireja društvo Atletica Gorizia, pod pokroviteljstvom goriške hranilnice in na katerem bodo sodelovali Tudi na sedežu društva Naš prapor v nevmi je na razpolago žalna knjiga. Kdor se še ni vpisal, lahko to stori še danes med 19. in 21. uro. Delavci podjetja Ansaldo v Tržiču so včeraj stavkali pol ure v vsaki izmeni iz protesta ker še ni prišlo do razrešitve^ številnih vprašanj, ki jih že dalj časa postavljajo sindikalni predstavniki. Gre predvsem za vprašanja organizacije dela, priznanja kvalifikacij, proizvodnih norm itd. Socialisti za podporo osmih referendumov Socialistična stranka podpira sem od desetih referendumov, so jih predlagali radikalci, in poziva člane ter somišljenike, da na zbirnih mestih ali na županstvih podpišejo zahtevo po sklicanju referendumov. To so sklenili na torkovem sestanku pokrajinskega odbora PSI in na nedeljski skupščini te stranke, upoštevajoč soglasni sklep centralnega komiteja PSI. V tiskovnem poročilu je rečeno, da se socialisti zavzemajo za referendum, ki je najvišja oblika ljudske demokracije, saj se ljudje na njem lahko, mimo strank in izvoljenili predstavnikov, odločijo o tem ali onem vprašanju. Na predlog socialistov je bila tudi v sedanji večinski sporazum v deželi vnesena točka o uvedbi referendumov deželnega značaja. Socialistična stranka sicer ne odobrava polemičnega načina, ki so se ga poslužili radikalci pri predstavitvi referendumov. vendar’e meni, da je vsebina referendumov vredna razmišljanja. Po uvodnem poročilu prof. Calzo-larija so v razpravo posegli dr. Ar-mando Mocchiut, izvedenec goriške trgovinske zbornice, Uroš Markič, svetnik pri predsedstvu IS SRS, dr. Antonio Scarano, ravnatelj združenja goriških trgovcev ter Silvino Poletto. predsednik stalne komisije v pokrajinskem svetu za izvajanje osimskega sporazuma. Dr. Mocchiut je prikazal, kako je doslej potekala blagovna menjava tako na podlagi tržaškega, oziroma goriškega sporazuma, ki vključuje tudi 21 obmejnih občin videmske pokrajine. Po začetnem uspešnem obdobju je prišlo večkrat do različnih zastojev, pa tudi do ponovne oživitve blagovne menjave, ki je posebno v zadnjem obdobju dosegla rekordno vredrjost (nad 75 milijard lir v 1979. letu)." Ta menjava se trenutno zelo godno razvija, zato je slej ko pre. upravičeno vprašanje, kako bo na njo vplival .nedavno sklenjeni spo razum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo, čeprav še ni na razpolago avtentičnih in točnih tolmačenj, pa zgleda, da je pretirana zaskrbljenost odveč, kajti sporazum poudarja veljavnost predhodnih dogovorov med država ma, pač pa bo treba poskrbeti za njihovo prilagoditev in posodobitev spričo spremenjenih gospodarskih razmer in potreb. Tako naj bi razširili območje obmejne blagovne menjave na celotno videmsko po krajino, v Sloveniji pa tako, da bi vanj zajeli tudi Ljubljano. Dalje bi bilo treba znižati carinske da jatve, poenostaviti postopek za iz dajo dovolilnic, uvesti določene spremembe glede blagovnih list in u-vesti tudi določene spremembe gle de bančnih operacij v zvezi z maloobmejno blagovno menjavo. Uroš Markič se je najprej zah vabi za iskrene izraze sožalja, ki mu jih je pred pričetkom okrogle mize izrekel predsednik pokrajine Pagura ter dejal, da sodi tudi tale okrogla miza pravzaprav v okvir tiste politike prijateljskih odnosov, ki jo je dosledno zagovarjal Tito. Po krajšem uvodnem posegu v slovenščini, je predstavnik SRS nada ljeval svoj poseg v italijanščini ter zlasti poudaril, kako bi bilo treba na gospodarsko sodelovanje obmejnih področij gledati z zelo široke ga vidika. Doslej smo se v glavnem pogovarjali o trgovinski menjavi, medtem ko ostaja povsem odprto vprašanje industrijske kooperacije, sodelovanja v turizmu, energetiki, kmetijstvu. Markič je opozoril tudi na določene zamude do katerih je prišlo pri izvajanju zlasti gospodarskega dela osimskega sporazuma. Tako še ni prišlo do ustanovitve mešane komisije, ki bi bila zadolžena za izvajanje člena 9 omenjenega sporazuma. Glede obstoječih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo je Markič dejal, da ne more biti nobenega dvoma, da bodo ostali še naprej v veljavi in jih bo treba nujno izboljšati. V tej zvezi je jugoslovanska stran že seznanila sogovornike z vrsto predlogov, na katere pa žal še ni prejela nikakršnega uradnega odgovora. Markič je napovedal tudi ustanovitev interesne skupnosti za obmejno sodelovanje, preko katere bo mogoče bolje usklajevati uvozne in izvozne tokove. Glede osebnega maloobmejnega prometa pa je Markič dejal, da smo na najboljši poti, da se prebivalstvu obmejnih področij zagotovi še več ugodnosti in olajšav pri u-vozu oziroma izvozu blaga namenjenega osebni potrošnji. Ravnatelj goriškega združenja trgovcev, dr. Scarano, je uvodoma skušal tolmačiti nekatera določila sporazuma EGS - Jugoslavija, glede različnih oblik gospodarske in posebej industrijske kooperacije pa je poudaril, da bi bilo treba tudi v go riški, oziroma videmski sporazum, vnesti določene carinske ali dru gačne olajšave, saj bi samo na tak način vzbudili zanimanje gospodar stvenikov za take oblike povezovanja in sodelovanja. Scarano je po udaril tudi pomen osebnega maloobmejnega prometa, saj je prav to stalno medsebojno poznavanje (vsak dan je na Goriškem okrog 10 tisoč ljudi iz bližnje Slovenije množica Italijanov pa v Jugoslaviji) pomagalo k odpravljanju predsodkov iz preteklosti in pomeni osnovo za trgovinsko in industrijsko sodelovanje. Predsednik stalne komisije v pokrajinskem svetu za izvajanje o-simskega sporazuma, Silvino Poletto, je opozoril, kako bi lahko prišlo do tesnejšega gospodarskega povezovanja prav na podlagi raznih oblik navezovanja prijateljskih stikov med tukajšnjimi občinami ter krajevnimi skupnostmi v SRS. Imamo namreč dokaj, pestre , in bogate stike na političnem področju, nismo pa znali teh oblik izkoristiti tudi za povezovanje na gospodarskem področju, čeprav so tudi tu nekatere izjeme. Sledila je krajša diskusija, okroglo mizo pa je zaključil profesor Calzolari. Y Tržiču bo drevi sestanek med deželnim vodstvom socialistične in radikalne stranke v zvezi s pripravami na prihodnje upravne volitve ter v zvezi s pripravami na referendume, ki so jih sprožili radikalci. Sestanek bo na sedežu v Ulici 25. aprila, s pričetkom ob 20.30. DREVI V TRŽIČU Zborovski koncert v stolnici Sodelovanje EGS-Jugoslavija bo fema volilnih shodov Problematika gospodarskega delovanja naše dežele z Jugoslav'j” postaja ena izmed najbolj zanimiv točk v sedanji volivni propaga®” Na drugem mestu v današnji s vilki pišemo, da bodo tudi o ^ , govorili na jutrišnjem sestanku cialističnega ministra Mance z ® J spodarskimi operaterji v Goric1* simpoziju PSI jutri v Gradežu, *'] nedeljskem shodu KPI v Goricaj kamor pride posl. Colajanni. 6°v0r je bil o tem tudi na Espomegu-Nekaj podobnega napovedujejo m di liberalci, ki bodo povabili v b . rico 26. maja evropskega P°s*ar Enza Bettizzo. Govoril bo, tako Pr? vi poročilo PLI, 0 liberalnem. P” J spevku za ustanovitev prošte c°, § med EGS in Jugoslavijo ter P3°j|| navskimi državami ter naprava,'gl bračun o enoletnem delu evfopsgpl ga parlamenta. Na povabilo pride v Gorico 16. maja tudi eVivffil ski poslanec Cecovini, ki bo goyor, | o vprašanjih evropske enotnosti.. -Sicer pa pravijo, da se Cecoym* ki je tudi tržaški župan in voaj Liste za Trst, v teh dneh ze‘ n^sr *»< ZAPELJANI OTROCI Nekako nam je uspelo izvedeti;' da so na koprski upravi javne varnosti izsledili skupino mladih, ki je nabavljala drogo in jo uživala. Ta podatek nas je spodbudil, da smo šli v Koper in se tam pogovarjali z Milanom Pajkom, kriminalistom, katerega delovno področje. so mamila. Pogovor ni bil namenjen samo seznanjanju s konkretnim primerom teh mladoletnikov, pač pa je stekel na splošno in bo dovolj zanimiv. Milan Pajek, kriminalist UJV Koper: «Ta skupina, ki smo jo sedaj odkrili, nam ni neznana, posameznikom smo že dalj časa sledili. Vendar moram povedati, da gre za mlade ljudi (letnik 1962, 1963), pretežno starejše mladoletnike. Z njimi smo se potem pogovarjali in obvestili tudi njihove starše. Zanimiva je reakcija staršev. Pri našem delu se nam večkrat dogaja, da so starši pretirano popustljivi do svojih otrok. Ko jim povemo, da smo njihovega otroka našli v takem in takem položaju, pravijo, da njihovi otroci niso ničesar krivi, in da so tega krivi drugi, ki so jih zapeljali. (Čeprav so se ti mladoletniki — mlajši, starejši — večkrat ravno zaradi staršev odločili, da se u-maknejo njihovemu vplivu, ker so ti pred njimi reševali svoje probleme, svoje zavoženo življenje, svoje alkoholne iluzije — op avt.) Starši tako iščejo druge vzroke in ne pri sebi. j**H0NIKAR POLDE MIHA ČIČ uklonljivi UPORNIK Pri tej skupini mladoletnikov smo poleg že poznanih mamil u-gotovili, da uživajo semena neke rastline, katere strokovno ime je Daturae stramonium, oni pa so jo imenovali datura ali dudare, kot domačini rastlino imenujejo tukaj. Več takih datur raste v Ankaranu in ko smo enkrat pripravili zasedo, smo opazili, da so se nekateri dobesedno pasli po tem drevesu. »Užitna* so seveda semena, ki vsebujejo atropin, sko-polamin in še nekatere halucinogene substance. Ker tega... teh datur... nismo poznali, smo naredili narkotest in ugotovili, da i-majo ta semena veliko hujši učinek od tablet LSD. Tudi mladi so nam sami povedali, da so bili omamljeni tudi po 48 ur, in da v tem času nekaj ur niso videli in so imeli težave z dihanjem. Ti učinki so bili pri nekaterih tako močni, da so se odločili za prenehanje uživanja teh semen. Ugotovili smo tudi, da učinkujejo snovi v daturah spolno stimulacijo, tako nekako kot španska muha (naj pojasnimo, da gre za majhnega hrošča (lat. Lytta), ki vsebuje v svojih žlezah kanta-ridin, strupeno snov, ki povzroča vnetje mokril. Vendar je 0,03 gramska kantaridina že smrtna. — op. avt.). Prav tako smo tudi za dature ugotovili, da so semena izredno strupena, in da je to mamilo izredno nevarno.* »Pa vendar je zanimivo, kako so ti mladi sploh poznali učinke semena datur?* »Veste, mi pri tistih, ki jih obravnavamo. opažamo, da izredno dobro poznajo botaniko, veliko bolj kot drugi, že večkrat smo pri uživalcih našli kopico naravoslovnih knjig, tako da je razumljivo, kako so poznali učinke dature. Da brskajo po knjigah in iščejo snovi s podobnimi učinki, kot jih ima.io v prodaji na črno, je razumljivo, saj nočejo biti odvisni od tega tržišča, kjer so cene zelo različne.* MAMILA ČEZ MEJO »Kakšne so pravzaprav cene, kako se prodajajo različne vrste mamil tukaj na obali in seveda kako prihajajo mamila?* »Cene so različne, odvisne pač od tega, koliko uživalec na sploh pozna cene drugje. Izkušen bo kupil trip (tableto LSD) za 50 dinarjev, neizkušen pa za 200 dinarjev. (Tukaj je mišljena neizkušenost “v trgovanju na takem črnem tržišču.). Hašiševo olje, ki se prodaja v epruvetah ali manjših stekleničkah, je približno petkrat dražje (če sem prav razumela — za stekleničko). (Menim, da ne stane toliko kubična mera, ki je ponavadi injekcijska brizgalka — op. avt.) 1 joint pa ima lahko različno ceno. Odvisno od kod jc hašiš, ali je indijanec (Indija), turk (Turčija), marokeže (Maroko), libanonc (Libanon) imena so v taki obliki znana skoraj vsem po Primorskem). Kar se prodajalcev tiče, je zelo malo takih, ki bi prinašali tovor iz luke in luka praktično da zelo malo mamil. Veliko več tovora pride prek meje iz Italije, kjer je mogoče kupiti več materiala kot pri nas. Tako na primer gram heroina stane v Trstu 400.000 lir. Vendar na našem področju takih, ki bi sc- zalagali z heroinom ali kokainom nimamo. S kokainom smo imeli en primer. Imeli smo skupino, ki je prinesla večjo količino tablet LSD, iz Amsterdama, prav tako hodijo nekateri mladi v poletnih mesecih v tiste države Azije, kjer je mamila razmeroma lahko dobiti. Mamila skrijejo ponavadi med u-mazano perilo, po katerem carinila neradi brskajo, ali pa jih skrijejo pri sebi (tablete LSD pod pazduho). Mi takim pravimo tudi kamika-ze ali piloti, mamila pa imajo po- navadi pri sebi zato, da se preživljajo s prodajo. Zanimivo je tudi, kje ponavadi prodajajo mamila. Izkazalo se je, da so disko klubi tukaj na obali najbolj primerna shajališča. Včasih je bila za to primerna pivnica v Kopru, . ; pa je ostala manj zanimiva s ’ preureditvijo. Potem je tukaj Pri- (. morka. Istrska klet, gostišče v Cirkolu, Mladinski, potem Ribič, pivnica v Izoli, disko klub na Belvederu, ipd.* «Kako ukrepate vi?» «Vse akcije, ki jih pripravimo, > mora odobriti nače nik in o njih \ je obveščen republiški sekretariat m! za notranje zadeve. Teh akcij je seveda največ poleti, zadnje čase pa vedno pogosteje vse leto. Akcije pripravimo skupaj s posa- ‘ meznimi postajami milice. Tudi sam velikokrat obiščem disko klube in se z mnogimi ljudmi spoznam, čeprav se mi zdi, da sem pri svojih letih (čez 30 — pp. l ’ avt.) že prerasel to obliko zabave. Moram povedati, da opravim „ s temi mladimi temeljit razgovor, ko pridemo na sled kakšni sjtupi-ni ali posamezniku. Mnogi'odgo- 'V varjajo na zastavljena vprašanja takoj, drugi -so spet bolj trdovratni. Nekatere vežejo celo ne- i kakšne obljube, da svojih pajda- 'r šev ne bodo izdali. Imeli smo prit mer iz Ilirske Bistrice; ko je skupina podpisala medsebojno pogod- . , bo, po kateri ni smel nihče izda-' -; ti svojih pajdašev.* LEGALIZACIJA? M »No, na zahodu sedaj dokaj raz-gibano razmišljajo-o tem, da bi j legalizirali nekatere droge-, na prt-^Lj mer marihuano. Kaj vi menite o^ tem?* »Glede na to, da je zakon prekrških iz leta 1978 določil iz- --*? redno hude kazni, očitno družba-noče legalizirati del mamil. Obenem pa vemo. da pri mnogih labilnih tipih pomenijo mehke dro- \ ge samo etapo pri predoru rta trše*. Do tukaj smo posredovali 1 ■ pogovor s kriminalistom koprska > Uprave javne varnosti, ki je povedal še veliko stvari, med dru-' -gim tudi to, da se je v tem mesecu začela sezona »trave*, ki vsako letp obrodi tudi na slo-.,' venski obali na skritih njivicah na Markovem hribu in v Jago dju pri Izoli ali pa v lončnicah pri posameznikih, Vendar je ma- \ rihuana zvita rastlinica, ki potKfo^i buje veliko- vode in primarno ob delovanje. tako da le — pridelka, doživi svojo upepelitev. Obenem nam je Milan Pajek povedal tudi. da smo imeli pred leti en smrtni primer zaradi droge, in da v zadnjem času opažajo,,. da skuša vedno več mladih poskusiti mamila (zlasti na slovenski gimnaziji v Kopru in eko- i nomskem šolskem centru). Pokazal nam je tudi del zaje- , tega tovora (okoli leta 1977 so na . obali zajeli 85 kg hašiša v enem. tovoru), največ čokoladno obarvanega hašiša in tablet LSD v selotejpu ter ampule različnih < zdravil, «dvignjenih* v lekarni. Pokazal je tudi nekatere pip« ;. oziroma, bolje rečeno, priprave za kajenje, ki kažejo iznajdljivost avtorjev, saj sp si nekateri ’ naredili lične pipice iz gline, nekdo celo iz vodopivne pipice. Vir r deli smo tudi brizgalko z zarjavelo iglo, ki je še do nedavnega j-služila obalnemu fiksarju. Pa pri- > merek joina, najdenega na kopr- \ ski gimnaziji, itd... Vendar, tega prispevka nismo kar tako končali z vprašanjem o legalizaciji marihuane, ki teče v nekaterih državah zahodne Evro-: pe. Tudi o tem bi se dalo nam< rl reč veliko napisati^ vendar skušajmo sedaj ta razmišljanja nekoliko racionalizirati. DVOJNA MORALA Tistp, kap je prepovedano je f najbolj sladko in okoli tistega SO; : tudi špekulacije največje. > (Nadaljevanie na zadnji strani) tepli so financerje ter jim razbili puške, čeprav so ti streljali, da bi se ubranili in Štefana odvedli v Podgrad. Poldetu je ostal v spominu naivno drzni in dokaj smešni nastop Štefanovega brata Zadnika, ki je dal iniciativo za napad. In čeprav je financer proti njemu streljal s pištolo, Jože ni odnehal. Z ovratnikom suknjiča si je zakril del obraza (kakor, da bi se s tem lahko zaščitil pred izstrelkom) in s kolom v roki tekel proti financarju, ki je v strahu zbežal, saj je medtem letelo proti njemu kamenje z več strani. , Seveda je bilo zaradi intervencije okrepljenih policijskih sil, ki so vas naskočile z gostim streljanjem, kmalu potem tudi konec plesa in so morali zbežati tudi godci in plesalci. Drugi, še bolj zanimiv in drzen, z današnje perspektive gledano pa duhovit, celo komičen pripetljaj je izzval Polde sam 1938. leta v Podgradu v Mundetovi gostilni, kamor je bil pospremil nabornike. Najprej je v gostilni igral svojim fantom. Zvoki njegove harmonike pa so kma lu privabili italijanske oficirje in podoficirje Nabrala se jih je polna gostilna. Polde pa jim je zaigral Internacio nalo. In bil nemalo presenečen, ker jim je bila tako všeč da so mu bučno ploskali. Zato jo je moral kar trikrai ponoviti, čeprav ga je spreletaval srh. Nato se mu je pri bližala podgrajska učiteljica in ga tiho vprašala, ali ve katero pesem je oficirjem zaigral? Odgovoril ji je, kot se še spominja: »Seveda vem! Sai me je pesmi naučil neki Franc, doma iz Poddrage v Vipavski dolini, s katerim sva bila 1937 zaprta v Trstul* Kot so pozneje ugotovili, fašistične oblasti v Podgradu niso nikoli ugotovile, da je Polde zaigral italijanskim ofi- cirjem proletarsko himno, ker bi bile sicer proti njemu brez oklevanja ostro ukrepale. Tretjič. Bilo je f939. leta. V Knežaku je Polde igral s svojim ansamblom za vaški shod na gasilski veselici. Pred plesom so za promenadni pohod zaigrali po vasi Banovinski marš. Zato jih je ustavila italijanska vojaška patrulja pod vodstvom oficirja in mu napovedala aretacijo zaradi »slovanofilske« propagande. Vodje gasilcev so sprosili Italijane, da so aretacjo odložili do konca plesa, češ da bi imeli veliko izgubo. Vendar so italijanski policisti pozneje na grožnjo »pozabili«. POLDE AVTOPREVOZNIK IN PRISTAŠ TIGROVSKE ORGANIZACIJE Navzlic gospodarski krizi in skromnim dohodkom ter visokim dajatvam na potujočo obrt je varčni in skromni Polde do 1932. leta prihranil nekaj denarja in ga s prijateljem Albertom Ivančičem - Komarjevem iz Celj uporabil za nakup tovornega avtomobila. Seveda je moral v ta namen najeti še kredit, ki ga je potem odplačeval. Z nakupom tovornjaka sta se Polde in Berto Ivančič uvrstila med prve domače avtoprevoznike v Brkinih. Do-kaf pogosto sta vozila bistriškim, pivškim, brkinskim in podgorskim' gostincem vino iz Istre in opravljala druge storitve na relacijah II. Bistrica-Reka-Trst-Postojna in drugam. Vendar je bil njun čisti zaslužek s prevozi skromen ker so bile zlasti v Brkinih poti slabe. Vzdrževanje vozila je izničilo skoraj ves dohodek. In prav zato je moral Polde nemalokrat kriti vzdrževanje vozila s honorarji, zasluženimi s harmoniko. Navzlic takšnim in še drugim težavam sta Polde in Berto 10 let bolj ali manj stalno vozila. Prenehala sta 1942, i ker je bil medtem Albert Ivančič vpoklican v italijansko vojsko, od koder je junija dezertiral in odšel k par ti-:.; zanom in ker so jima najbrž prav zaradi tega fašisti 4. . junija 1942 na dan velikega pokola v Brkinih — pred Kovačevo hišo v Bitnji kamion zažgali. Pogosta potovanja s tovornjakom, širok krog prijateljev in znancev, ki sta si jih pridobila — še posebej Polde kot harmonikar — in njuni protifašistični nazori so jima ,’ omogočili, da sta spoznala tudi nekatere znane protifa-šiste in člane tigrovske organizacije, navezala stike z nji-’ mi in 1937. leta dobili nalogo, naj kolikor moreta ovirata ' in sabotirata zbiranje italijanske vojske v pripravah za' napad na Jugoslavijo na obmejnem območju. In res sta takrat v Trnovem pri Ungarju blizu prehoda- čez železnico na cesti proti Podgradu odprla ventile 5-tonske bencinske cisterne, da je steklo gorivo, ju je italijanska peticija pozneje izsledila in sta bila zavoljo tega obsojena vsak na 2 leti zapora. Polde ga je prestal 12 mesecev v Trstu v koronejskih zaporih, 6 mesecev pa v Kopru, medterti ko je bil za ostalo amnestiran. V zaporu se je spoznal z nekaterimi komunisti in se, kot smo že omenili, naučil Internacionale. In ko se je vrnil' iz zapora, jo je včasih zaigral zlasti med zaupnimi pd-slušalci, seveda, ko je računal, da ga ne bo nihče ovadil. Tudi sicer se je po povratku iz zapora čedalje povezoval ■ s protifašisti. Tako je 1940. leta sodeloval v čeljah z ne- * čakom Stankom in nekaterimi drugimi pri vzpostavitvi ilegalne zveze čez državno mejo s protifašisti V Loški dolini, ki jo je potem bolj ali manj redno vzdrževal Vinko Baraga - Levčkov iz Ičavasi, ki je v tistih letih tihothpii konje, med NOB pa je kot partizan 5,-februarja 1944 padel nad kilovškim predorom, ko se je vračal iz Brkinov. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linl)e> Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za PRIMORSKI DNEVNIK 61000 Llubli«* 43 Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 9, maja 1980 za SFRJ Ztro račun 50101 603 45361 »ADIls DZS Gradišče 10/11 nod lelefon 22207 Oglasi Ob delavnikih trgovski l modul (šir i st.. viS 22 600 lir Finančni 800 legalni 700 osmrtnice 300 s« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali uglasi 200 lil Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz krajine se naročaio pri oglasnem oddelku ali upravi v Italiji pri SPI. Član besect dežele Furloni|0 J*! Iz vseh driiaiO »» Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H zn Trst založnikov saj ikov Fl£G OB NASPROTOVANJU DELA VSTVAINSINDIKA TOV Nevaren sklep Fiata Dopolnilna blagajna za 78.000 zaposlenih Od 13. junija do 25. julija naj bi ostali za 7 dni doma TURIN — Italijansko delavstvo je dobilo včeraj spet hud udarec. Zadalo mu ga je vodstvo največjega italijanskega industrijskega koncerna, turinskega Fiata, malo po 14.30, ko je sporočilo predstavnikom sindikatov sklep, da bo v obdobju od 13 junija do 25. julija vpisalo za sedem dni v dopolnilno blagajno kar 78 tisoč svojih zaposlenih v avtomobilski proizvodnji. Sklep je takoj dvignil pokonci delavstvo kovinarske stroke in sindikate, politične predstavnike in samega ministra za delo. Uprava Fiata utemeljuje svoj u-krep, češ da se je v skladiščih nabralo v zadnjih časih nad 30 tisoč avtomobilov, ki jih niso mogii prodati zaradi krepkega padca prodaje vozil. «To sedaj ni samo italijanski problema, meni vodstvo Fiata in dodaja, da je povpraševanje po avtomobilih močno upadlo tudi v drugih industrijskih državah (ZDA minus 25 odst., ZRN minus 23 odst., VB minus 30 odst ), kar je povzročilo pri njih skokovit porast brezposelnosti. Neprodani avtomobili, u-stavljeni v skladiščih, predstavljajo za Fiat veliko finančno breme. Da bi se jih lahko «znebili», bi morali za sedem dni ustaviti proizvodnjo, to pa misli uprava ukreniti z uvedbo dopolnilne blagajne. Vsak od 78 tisoč prizadetih bi moral v določenem obdobju (sedem tednov) ostati po en dan na teden doma; tako — pravi Fiat — bi bila kriza premo-ščena. Vsak delavec bi bil «le» prikrajšan v obeh mesecih za skupnih 52 000 lir. Sklep vodstva Fiata je treščil kot bomba v italijanskem delavskem svetu. Sindikati so takoj izrazili svoje ogorčenje nad takim ukrepanjem. Dopolnilna blagajna bi namreč prizadela kar tri četrtine od skupnih 114 tisoč delavcev v proizvodnem sektorju Fiata. Glavni taj- MiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiia • Uživalci mamil (Nadaljevanje s '/. strani) Prav gotovo je, da so cene take kot so na črnem tržišču, posledica pomanjkanja državnega monopola. kakršnega ima država pri cigaretah in alkoholu. Očitno je, da se ravno na področju mamil kaže nekakšna dvojna morala (tukaj osebno menim, da se odpira en nivo polemiziranja), kajti vemo, da so učinki blažjih mamil zelo podobni učinkom alkohola. In vendar spet na drugi strani vemo, da velika inštitucija, ki ji pravimo država, kolikor toliko tolerira opijanje. Danes je popolnoma normalno stopiti v bife ob 7.05 in naročiti vinjak. Nihče te ne in te niti ne bo opozoril, da bo zaradi tega vinjaka tno, ni rečeno, da gre samo za en vinjak, lahko gre tudi za več vinjakov) tvoja delovna sposobnost, če nočemo produktivnost, padla. Popolnoma nemogoče pa je na isti način zjutraj na tešče skaditi en joint. Torej lahko za svoje opijanje uporabimo samo tisto mamilo, ki ga je država predpisala, za katerega je favorizirala del delavskega razreda, da ga proizvede. Ko zakon (na primer kazenski) govori o omami (na primer pri neprištevnosti), omenja alkohol in mamila v neposredni zvezi, čeprav gre, kot vemo, za dva različna tretmana. Na Zahodu si nekateri razlagajo takšen odpor do legalizacije lažjih mamil (marihuane) predvsem zaradi tega, ker bi se resno zamajal prestol dveh monopolov — alkoholnega in cigaretnega — ustvarjanje novega monopola pa bi del profita prelilo drugam. Zato so proti legalizaciji največji proizvajalci alkohola in cigaret, kar je s tega a-spekta popolnoma razumljivo. Mnogi vidijo lažja mamila kot predhodno fazo težjih, praksa pa kaže, (če znova potegnemo primerjavo z alkoholom), da je malo takih, ki bi se odločili za težja mamila. Temu zapadejo labilni tipi. Za mnoge je prvi stik z mamilom, stik z lažjim mamilom, želja po izkušnji, ki jo včasih ponudi priložnost včasih iz radovednosti, testiranje na samem sebi, kakšni so učinki. (Približno tako kot testiramo sebe s kozarci refoška, koliko pijače prenesemo.) In za mnoge je prvi stik z mamilom tudi zadnji, oziroma drugače povedano. na težja njamila se privadijo tisti, ki smisla svojega življenja, če hočete ustvarjanja, ne vidijo v sožitju z drugimi ljudmi, pač pa v svoji odtujenosti, nekomunikativnosti. V kakšni drugi situaciji bi zapadli pod vpliv alkohola, ki v svojih skrajnih oblikah delovanja pušča enake posledice (na telesu in duhu) kot trda mamila. Zato bi morali o tem veliko več govoriti kot sicer govorimo. Ni vse tako samoumevno kot si nekateri predstavljajo. Kajti alkohol in mamila so znak bolezni neke družbe, v kateri se hitro spreminjajo vrednote, tisti, ki pa se ne uspejo dovolj hitro prilagoditi (največkrat so to mladi ljudje), si morajo poiskati svoj svet, čeprav je ta vijoličen. nik sindikata kovinarjev FLM Enzo Mattina je dejal, da je v zadnjih časih uprava italijanske multinacio-nale delovala v smeri, ki bi privedla do včerajšnjega sklepa. Na ta način hoče zvrniti na delavce vse breme, ki si ga je sama ustvarila s šibkostjo svojih zadnjih strateških odločitev (beri nekonkurenčnost zadnjih vseh Fiatovih modelov). Nekateri povezujejo včerajšnjo odločitev z dogovorom Alfa - Nissan (»Prizadel bo naše in torej splošne italijanske interese* pravi vodstvo Fiata) in z obnovo delovne pogodbe, imela pa naj bi svoj učinek tudi pri bližniih volitvah. Voditelj sindikata UH Benvenuto je izrazil veliko zaskrbljenost, ko je zvedel za sklep, komunistični senatorji pa so že včeraj naslovili vprašanje na ministrskega predsednika o tem problemu. Minister za delo Foschi je včeraj dejal, da sklep o uvedbi dopolnilne blagajne za delavpe Fiata ne predstavlja velikega presenečenja. O krizi v avtomobilskem sektorju se je vedelo že prej, o njej je razpravljal že medministrski svet za industrijsko načrtovanje. Dejal pa je tudi, da bo naredil vse, kar je v njegovih močeh, da bi se izognili takemu ukrepu. V severni Italiji aretiranih 15 domnevnih teroristov TURIN — V severnih deželah Italije so včeraj aretirali 15 domnevnih teroristov, 3 pa priprli. Zaporne naloge so podpisali turinski sodniki, ki že dalj časa vodijo preiskavo o teroristični dejavnosti rdečih brigad, «prima linea* in drugih organizacij »razpršenega* terorizma v severni Italiji. Domnevni prevratniki, v glavnem delavci in študentje, so obtoženi sodelovanja in organizacije oborožene tolpe. Preiskovalci so med tiskovno konferenco povedali novinarjem, da je do aretacij prišlo na podlagi konkretnih dokazov, ki so jih zbrali v zadnjih časih, niso pa hoteli povedati imen aretiranih in tudi ne mest, kjer so bili zaprti. Med hišnimi preiskavami, ki so jih karabinjerji izvedli ob aretacijah, niso zaplenili orožja ampak le dokumentacijo, ki je baje »zanimiva*. Kaže tudi, da ni bil aretiran Marco Donat-Cattin, sin podpredsednika KD, katerega je baje «skesani» bri-gadist Peci obtožil, da je voditelj teroristične organizacije »prima linea*. V Rimu pa so aretirali v okviru preiskave, ki jo vodijo florentinski sodniki v zvezi z organizacijo «azio-ne rivoluzionaria*, 30-letno psihope-dagoginjo Giuseppino Pieragostini. Zanjo obtožnica pravi, da je sodelovala in se združevala v prevratniške namene. Pieragostinijeva je pred časom bila članica organizacije »lotta continua*. sedaj pa je sodelovala v istoimenskem dnevniku. Nov izraelski napad TEL AVIV — Pred&inočnjim so se tri enote izraelskih komandosov izkrcale južno od Bejruta in so se po napadu na palestinska oporišča umaknile. Izraelski generalštab trdi, da niso utrpeli izgub, kar zavrača poveljstvo PLO, ki trdi, da so napadalcu zadali hude izgube, sami pa utrpeli le kakih pet človeških življenj. Novo agresijo so Izraelci sprožili le dan po pozivu generalnega sekretarja OZN Wald-heima, ki je obsodil izgon treh palestinskih osebnosti iz Cisjordanije. Izraelski vojaški okupatorski stroj pa ne uspe zajeziti vala ljudskega protesta v Cisjordaniji. Včeraj so manifestacije zajele tudi arabski del Jeruzalema. Medtem se nadaljuje »maratonsko* zasedanje o bodočnosti arabskih zasedenih ozemelj. Politični opazovalci domnevajo, da bodo Izraelci, Američani in Egipčani našli kako skrpucalo, da bi pogajanja končali pred rokom 26. maja, ki ga določa campdavid-ski soorazum. TAIF (Saudova Arabija) — Na svoji konferenci v saudskem mestecu Taifu so se ministri organizacije držav izvoznic nafte OPEČ odločili, da ne bedo povečali izvoza nafte tistim državam, ki ne bodo več uvažale iranske nafte. Danes v Iranu drugi krog političnih volitev TEHERAN — Danes bo v Iranu drugi krog političnih volitev, ki bi moral po mnenju političnih opazovalcev potrditi zmago stranke šiitskih ajatulahov. Kot običajno pa so vse napovedi skrajno nezanesljive, saj je iranski »kotel* skrajno nepredvidljiv. Predsednik Banisadr skuša zajeziti predvsem vpliv a-jatulaha Beheštija, a v zadnjih u-rah se je predsedniku postavil po robu tudi sam Homeini, ki napada vse napredne, laične in zmerne sile v državi. STOCKHOLM — Danes bo na Švedskem gospodarsko življ» nje sko raj v celoti zamrlo, saj bo stavka prevoznikov onemogočila dobave goriva bencinskim črpalkam, ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO NA DIRKI PO ŠPANIJI Roberto Visentini zmagal na poletapi na kronometer Spanec Ruperez še vedno prvi na skupni lestvici LEON -- Včerajšnja 17. etapa kolesarske dirke po Španiji, je bila razdeljena na dve poletapi. Na prvi 130 km dolgi progi od Ponferrade do Leona je zmagal Francoz Domi-nique Arnaud, ki je šele pred kratkim prešel med profesionalce. V zaključnem naletu je premagal Španca Jorgea Ruiza Cabestanyja, šele po treh minutah in pol so prispeli najbližji zasledovalci, Španca So-brino in Elloriaga ter Nizozemec Peer, medtem ko je glavnina zaostala za več kot štiri minute. Na drugi, 22,8 km dolgi poletapi na kronometer po Leonu, pa se je uveljavil Italijan Roberto Visentini, s čimer je izboljšal tudi svoje mesto na skupni lestvici. Sedaj je na tretjem mestu, medtem ko je Španec Faustino Ruperez še vedno solidno v vodstvu z več kot dvema minutama prednosti pred najbližjim zasledovalcem, rojakom Torresom. Vrstni red 1. peletape 1. Arnaud (Fr.), ki je 130 km prevozil v 3.01’Dl” s poprečno hitrostjo 43,421 km na uro 2. Cabestany (Šp.) v istem času 3. Sabrino (Šp.) po 3’51” 4. Elloriaga (šp.) v istem času 5. Peer (Niz.) po 3’52'’ Vrstni red 2. poletape 1. Visentini (It.), ki je 22,800 km prevozil v 32'11” s poprečno hitrostjo 42,506 km na uro 2. Borguet (Bel.) in Pollentier (Bel.) po 48” 4. Ke'ly (Irs.) po 1’02” 5. Torres (Šp.) po 1’04” SKUPNA LESTVICA Ruperez (Sp.) Torres (Sp.) Visentini (It.) Criquelion (Bel.) Borguet (Bel.) Bortolotti (It.) v 77.14’35” po 2’18” po 2’30” po 2'59” po 3’25” po 611” DIRKA PO TRIDENTINSKEM Moser zmagovalec druge etape TRENTO — Italijan Francesco Moser je osvojil drugo etapo mednarodne kolesarske dirke po Tridentinskem. Včerajšnja etapa je bila precej dolga (236 km) vendar je bilo kar 220 km zelo nezanimivih, saj so tekmovalci prevozili skoraj 220 km poti brez »sovražnosti* in le zadnjih 18 km je bilo bolj borbenih. V ospredju si je peterica tekmovalcev priborila manjšo prednost, na cilju pa je bil Moser najhitrejši. Etapna iestvica je namreč taka: 1. Moser (It.) s časom 6.28'32” in s p.h. 36,491 km na uro Beccia (It.) Primm (Šved.) Battaglin (It.) Baronchelli (It.) Loro (It.) Vandi (It.) Masi (It.) Santoni (It.) Maccali (It.) po 32” po 58” Skupna lestvica je taka: 1. Moser 6.36’34” 2. Tommy (šve.) 6.36 58” 3. Baronchelli 6.3T01” 4. Battaglin 6.3707” 5. Beccia 6.37’33” 6. Marcussen (Dan.) 6.37’47” 7. Torelli 6.37’52” 8. Masi 6.37’55” 10. Vandi 6.37’58” 12. Seargersall (Šve.) 6.38’03” 16. Johansson (Šve.) 6.38’ 12” 40. Maertens (Bel.) 6.40’26” 50. Edward (VB) 6.40’56” Danes se prične 33. kolesarska «dirka mira* Varšava - vzhodni Berlin - Praga. Dirke, ki se bo za- ključila 24. maja in je razdeljena na 14 etap za skupnih 2.000 km, se bo udeležilo 16 državnih reprezentanc, med katerimi je tudi Italija. Vsaka reprezentanca bo štela po šest kolesarjev. DUNKERQUE — Belgijec Roger De Vlaeminck je osvojil prvo etapo na kolesarski »štiridnevni dirki v Dunkerqueu». V zaključnem naletu je prehitel rojaka Demeyera in Francoza Sibilla. ATLETIKA V METU KROGLE Odličen rezultat Ilone Slupianek VZH. BERLIN - Vzhodna Nemka Rona Slupianek je spet dokazala, da je trenutno v odlični formi: na nekem tekmovanju v Vzhodnem Berlinu je namreč sunila kroglo 22,34 m daleč, kar je le dva cm slabše od njenega svetovnega rekorda, katerega je postavila pretekli petek na «Skokovem memorialu* v Celju. Serija njenih metov je bila izredna in sicer je metala takole: 22,09 m, 22,20 m, 22,34 m, 22,11 m in 21.53 m. NOGOMET Še polemike o prestopu Maradone k Barceloni BUENOS AIRES - Polemike o-krog prestopa najboljšega argentinskega nogometaša Maradone k španski Barceloni se niso še polegle. Potem ko so Španci že dosegli sporazum z argentinskim klubom »Argentino juniores*, pri katerem nastopa Maradona, je argentinska nogometna zveza odločila, da do svetovnega prvenstva leta 1982 igralec ne sme zapustiti države. Predsednik Barcelone Jose Luis Nenez je zato odpotoval v Anglijo, kjer bo Argentina odigrala prvo prijateljsko tekmo na turneji po Evropi; v Angliji se namerava sestati s predsednikom argentinske zveze Juliom Grondo-nom in zveznim trenerjem Cesarjem Luisom Menottijem v upanju, da ju prepriča, da odstopita od svoje odločitve. NOGOMET V 3. AL NA GORIŠKE« Še odločilno srečanje med Mladostjo in Azzurro Tekma bo v nedeljo ob 17. uri v Fari - Zmagovalec bo napredoval v 2j V nedeljo se je končalo prvenstvo 3. nogometne amaterske lige na Goriškem. Mariano je z visoko zmago v Zdravščini obdržal 1. mesto na lestvici in si s tem zagotovil napredovanje v 2. AL. Na drugo mesto pa sta se uvrstili doberdobska Mladost in goriška Azzurra. Ena od teh ekip ima možnost, da bo prihodnje leto igrala v višji ligi, saj se bodo srečale vse drugouvrščene ekipe 3. AL: najboljše pa bodo napredovale. Ker imata Mladost in Azzurra isto število točk, bo treba odigrati še dodatno tekmo, ki bo odločala, kdo bo igral v kvalifikacijski skupini. Srečanje bo v nedeljo od 17. uri v Fari. f Brez dvoma vlada v Doberdobu za to srečanje veliko zanimanje. Doberdobci so namreč že prejšnjo nedeljo množično prisostvovali srečanju z Audaxom, ki ga je Mladost osvojila prav ob izteku časa. Tokrat pa bo ob pravokotniku v Fari brez dvoma izredno veliko ljudi, saj bo poleg Kraševcev veliko navijačev Azzurre ter drugih ljubiteljev nogometa. Predvidevanja o tem srečanju so skoraj nemogoča. Obe ekipi imata enake možnosti, da jima uspe ta podvig. Tekma pa bo zanimiva tu-1 in Bora, di z vidika napadalcev, saj se bosta srečala najboljša napadalca prvenstva: Gabrijel Ferfolja in Peli zon. IZIDI ZADNJEGA KOLA Vermegliano - Farra 1:1 San Lorenzo - Juventina 0:0 Sovodnje - Isonzo ’ 2:3 Azzurra - Piedimonte 2:0 Audax - Mladost 1:2 Fogliano - Capriva 1:0 Poggio - Mariano 0:4 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiu,mini,mm,i,n,im,,K,,,,,,,,,,,,,,,,,,lli„IIIIIMIIIII,Jltllllllll|lu|||||||||n||||m||) ODBOJKA NASE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH Dragocena zmaga Brežank Tudi Kontovelke uspešne ■ Vse ostale naše šesterke so tokrat izgubile 1. ŽENSKA DIVIZIJA Za naše odbojkarske privržence je bila osrednja tekma slovenski derbi na Proseku med Kontovelom in Slogo. Zmagale so domačinke, toda prikazana odbojka obeh šesterk ni bila taka kot v prvem obračunu ., „ pri Banih. Po tej zmagi ima Kon-1 ™aa " Luigi 18, Celinia 16, Breg 12, Vir-tus 10, Julia 8, Donatello 6, Intre-pida 6. PRIHODNJE KOLO Celinia - Konto vel, Sloga - Donatello, Cus Trst - S. Luigi, Julia Pav Videm, Virtus - Prata, Intre- tovel vse možnosti za osvojitev tretjega mesta na končni lestvici, Sloga pa je še naprej četrta. Dve zlata vredni točki je tokrat pospravil Breg, ki je samo po treh setih igre odpravil Celinio iz Ma-niaga. S to zmago so odbojkarice iz Doline napravile še korak više na lestvici in seveda na bclj varno mesto. Na samem vrhu razpredelnice se še nadaljuje mrtvi tek med Prato in Pav iz Vidma, ki imata še naprej štiri točke prednosti. Dobro se držita tudi tržaški ekipi Cus in S. Luigi. IZIDI 17. KOLA Prata - Intrepida 3:0 Pav Videm - Virtus 3:0 S. Luigi - Julia 3:0 Donatello - Cus 0:3 Kontovel - Sloga 3:2 Breg - Celinia 3:0 LESTVICA Prata in Pav Videm 30, Konto-vel 26, Cus Trst 22, Sloga 20, S. PO KONCU DRUGE ŽENSKE ITALIJANSKE LICE Borovke bodo gostovale na Bledu in Madžarskem Žal pa «plave» ne bodo nastopile v najboljši postavi Odbojkarice prve ženske ekipe Bora so končale prvenstvene boje v italijanski B ligi. Po končanem prvenstvu so imele dvotedenski počitek, po katerem bodo ta teden zopet začele s treningi, da se pripravijo za nastope, ki jih v tej sezoni še čakajo. Žal ekipa, tako kot v prvenstvu, tudi v teh nastopih ne bo popolna, saj bo zaradi hujše poškodbe manjkala Viviana Kus, ki se je poškodovala na zadnji prvenstveni tekmi, lahko pa se zgodi, da bodo zaradi šolskih obveznosti manjkale še nekatere igralke. Najprej bodo Borove odbojkarice ob koncu prevenstvene sezone odšle na prijateljske tekmo na Bled, kj:r se bodo že to nedeljo pomerile z e-kipo Gorij, ki nastopa v slovenski republiški ligi. Z njimi se bodo naše odbojkarice dogovorile tudi za povratno tekmo v Trstu. Poleg te tekme pa čaka Borove odbojkarice še gostovanje na Ma džarskem in nastop na turnirju prijateljstva. Na Madžarskem se bo Bor srečal z odbojkaricami Hala-daša iz Szombathelyja, ki je lani sodeloval na tumirpu v Trstu ob priliki proslave 20-letnice ŠZ Bor. Ekipa Bora bo v Szombathelyju gostovala od 30. maja do 1. junija. Med tem ko je o nastopih na Bledu in na Madžarskem že vse jasno, pa vlada dokajšnja negotovost glede turnirja prijateljstva, na katerem nastopajo po dve zamejski e-kipi, dve ekipi iz Slovenije in dve iz hrvaškega Primorja. Turnir bi moral biti v Sloveniji v organizaciji Odbojkarske zveze Slovenije, vendar doslej še ni dogovorjeno kje in kdaj bo ta turnir. Prejšnja leta je bil Turnir prijateljstva vedno v mesecu maju, za kar pa je letos verjetno že prepozno. Bila bi velika škoda, če tega turnirja letos ne bi bilo, saj bi s tem prekinili dolgoletno tradicijo, ki jo ta turnir ima. NOGOMET V FINALU EVROPSKEGA PRVENSTVA «UNDER 21» SZ in Vzhodna Nemčija igrali neodločeno ROSTOK - V prvi finalni tekmi evropskega nogometnega prvenstva »under 21» sta se reprezentanci Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze, ki je v polfinalu izločila Jugoslavijo, razšli pri neodločenem izidu: 0:0. Istega dne sta se srečali tudi članski moštvi. Tudi to srečanje se je končalo brez zmagovalca pri i-zidu 2:2. KOŠARKA POLETNI TURNIR Goričani zopet praznih rok VIGEVANO — V nadaljevanju po letnega košarkarskega turnirja v skupini B je Meeap v Vigevanu premagal goriški Pagnossin s 119:111 (60:56). V vrstah Mecapa sta bila najboljša Jellini (27 točk) in Thompson (30), v goriških vrstah pa so največ pokazali Russell (36), Va-lentinsig (26) in Ardessi (25). 1. MOŠKA DIVIZIJA Po dveh zaporednih uspehih je morala 01ympia prepustiti tečki gostujoči ekipi Vi vil iz Terza d’Aqui-leia. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da Goričani niso igrali v svoji telovadnici v dolini Koma. To je morda bilo več kot dovolj, da so morali prepustiti dragoceni izkupiček gostom. Sicer pa se je 17. kolo končalo v korist gostujočih ekip. saj so si izbojevale kar šest zmag in samo goriški Agi je v Trstu izgubil proti vodeči vrsti Cus s 3:0. Na vrhu lestvice sta še naprej že omenjeni Cus in Inter. Edini slovenski zastopnik ima še naprej 10 točk in je na 9. mestu lestvice, toda s tekmo manj. Goričani bodo odigrali zaostalo srečanje 14. kola z Liberta-som iz Sacileja 31. maja. IZIDI 17. KOLA Libertas Sacile -Ginnastica Spilimbergo 2:3 01ympia Gorica - Vivil 2:3 Ricreatorio Reanese -Metallurgica 2:3 Tomana - Libertas Turjak 2:3 Cus Trst - Agi Gorica 3:0 Pallavolo Tržič - Inter 2:3 LESTVICA Cus Trst 34, Inter Trst 30, Ricreatorio Reanese 36, Vivil 20, Metallurgica, Ginnastica Spilimbergo in Libertas Turjak 16, Libertas Sacile 14, 01ympia Gorica 10, Agi Gorica in Pallavolo Tržč 8, Tomana Gradišče 4. PRIHODNJE KOLO Inter - Cus, Agi - Torriana Gradišče, Libertas Turjak - Ricreatorio Reanese, Metallurgica - 01ympia, Vivil - Libertas Sacile, Ginnastica Spilimbergo - Pallavolo Tržič. 2. MOŠKA DIVIZIJA Tako igralci Doma kot tudi Ju-ventine v soboto niso bili najbolje razpoloženi. Medtem ko je bilo pričakovati, da Juventina iz Mariana del Friuli ne bo odnesla cele kože z vodečo Intrepido, je prepričljivi poraz domovcev nepričakovan. IZIDI 14. KOLA Volley Gradež - Lib. Krmin 0:3 Dom - Libertas Gorica 0:3 Pro Cervignano . Volley TS 0:3 Intrepida - Juventina 3:0 Solaris - Rozzol 3:2 LESTVICA Intrepida 24, Libertas Gorica 22, Rozzol in Dom 20, Volley Trst 18, Solaris Trst 16, Juventina 8, Pro Cervignano in Libertas Krmin 6, Volley Gradež 0. PRIHODNJE KOLO Rozzol . Intrepida, Juventina -Pro Cervignano, Volley Trst - Dom, Libertas Gorica - Volley Gradež, Libertas Krmin . Solaris. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Kljub drugemu zaporednemu porazu so mlade odbojkarice Bora še naprej na več kot dobrem tretjem mestu lestvice. Omeniti pa velja, da jih je dohitel tržaški Volley. IZIDI 13. KOLA Inter - Bor 3:2 Libertas Gorica . Solaris 3:0 Volley Trst . Lucinico 3:0 Julia - Orna 3:0 LESTVICA Libertas Gorica in Vivil Ruda 20, Bor in VoIley Trst 16, Solaris Trst in Orna Trst 12, Julia in Orna 6, Lucinico 4. PRIHODNJE KOLO Orna - Volley Trst, Lucinico . Libertas Gorica, Solaris - Vivil, Bor -Julia. G. F. STRELJANJE Izenačen svetovni rekord Na mednarodnem predolimpijskem strelskem tekmovanju v Firencah je Italijan Ferrari v streljanju z avtomatično pištolo izenačil svetov ni rekord (598:600). 5. TURNIR MLADINSKEGA CENTRA Mladinski center vabi društva, da se udeležijo letošnjega športnega turnirja, ki tu obsegal kar pet športnih panog: namizni tenis, moško in žensko odbojko ter moško in žensko košarko. Tekmovanja se bodo odvijala med 12. in 24. majem na igrišču Dijaškega doma v Gorici. Vpisovanje poteka na sedežu ZSŠDI, Ul. Malta 2, tel. 24-95, in se zaključi jutri, 10. maja. Vpisnina za vsako ekipo znaša 2.000 lir. LESTVICA Mariano 42 (napreduje v višjo ligo), Mladost, Azzurra 41, Farra 35, San Lorenzo 31, Poggio, Isonzo 30, Brazzanese 28, Juventina, Fo-gliano 26, Vermegliano 21, Capriva, Piedimonte 18, Sovodnje 16, Audax 15. (Vermegliano in Audax imata tekmo manj). (pr) JADRANJE NA REGATI V DEVINU Bensi na devetem mestu Prejšnjo nedeljo je jadralni klub SVOC iz Tržiča organiziral regato za pokal mesta Tržič. Startalo je 42 jadrnic v razredu IOR open. Veter, ki je še kar stalno pihal iz tretjega kvadranta, je omogočil jadrnicam, da so prevozile 20 milj v nekaj manj kot štirih urah. Start in cilj je bil pred Devinom, jadrnice pa so morale zaviti okoli, baje pred Gradežem. Na cilj je prva prispela jadrnica Garbin, ki jo je vodil Cossutta, ter se je s popravljenim časom uvrstila na peto mesto. Na prvo mesto je s popravljenim časom prispela jadrnica Trefule od jadralnega kluba iz Tržiča. Zelo dobro se je uvrstila Čupina posadka z jadrnico Teloh, ki jo je vodil Bensi in je zasedla na skupni lestvici 9. mesto ter v svojem razredu 3. mesto. Prihodnjo nedeljo bo več Čupinih posadk nastopilo na regati «Pomlad», ki jo priredi Jadralni klub iz Milj. Končna lestvica za Trofejo mesta Tržič je naslednja: 1. Tremule - SVOC 2. Monique _ SVOC 3. Play - SVOC 9. Teloh - Čupa (Bensi) 11. Ona - Čupa (Kosmina) 34. Ka.'timar - Čupa (Malalan) kil*9; in tsora, ki so tekmovali taj®. društvo, kot za šolo. Izkopi*.^ stopov je bil res zadovoljiv. ... le enemu (od osmih) ni uvrstiti med prvo trojico,-., stavlja pogoj za kvalif>ka v naslednjo fazo. . M: Najprej sta napredovanje * la člana Adrie Fausto Bona , Aleksander Zudek, ki sta ,s p na 110 m z ovirami. Prvi J® ^ ;r tegoriji naraščajnikov zmag; som 21”1, medtem ko si Je dHf .... „ ................. , s časom 17”3 zaslužil tretje med mladinci. ' V metih sta med naraselP ^ borovki Karmen Menegatti . tjana Gregori zasedli Prva ^ mesto v metu krogle z ‘ v 9,42 m, druga pa tretje v 21,40 m. ™, V metih smo imeli še enega ^ stavnika med mladinci in slV>j brijela Sedmaka, ki je v metom 29,96 m zasedel drugo.^ Zmago nam je prinesel tu* v daljino za naraščajnike, ^ je borovec Alojz Langan s "jj* 6,08 m tudi močno približa;, mu rekordu. V isti disciplin1 f ^ mesto zasedel Peter Furlan daljo 4,95 m. .. t.h i Če je bila kvalifikacija tov skoraj gotova, pa F ™ in uvrstitev tretjega član?j Tiborja Gordana pravo P™ nje. Na razdalji 100 m je v ( konkurenci zasedel zelo dop . mesto, s časom 12”1, kar je ^ enačen društveni rekord A naraščajnike. $ Torej res uspešen nastoP predstavnikov, ki se bod .jjti 21. in 22. t.m. v Trstu udeie^ želne faze mladinskih iger. ^ f. ODBOJKA Tudi Italija na turnirju v Beofl RIM — Ker so rii!» odbojka^ nir, ki bo v Jugoslavijo K a samrt 7a Hira Hni in. flC e jj., prisotnost. Spored je nasipaj samo za dva dni in ne kot so domnevali, je odbojkarska zveza zagotovi l delja, 11. t.m.: Italija - “ ja, Bolgarija - Romunija-f/1 ljek, 12. t.m.: Italija -Jugoslavija - Bolgarija: t.m.: Italija - Bolgaria, ^ Jugoslavija. ATLETIKA NA MLADINSKIH IGRAH Zadovoljivi uspehi V sredo je bila na »Grezarju* v Trstu pokrajinska faza mladinskih atletskih iger za žensko in moško kategorijo naraščajnikov in mladincev. Tekmovanja se je (z razliko od drugih let) udeležilo res lepo število tekmovalcev, zato so bili tudi rezultati boljši. Nastopili so tudi nekateri slovenski atleti, člani lonjerske Adrie miiiiiiiuiiHMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminuiHiiiiiiiiini ATLETIKA V NEDELJO Maratonski tek v Gorici Nastopili bodo tekači iz petih držav Več najboljših atletov iz petih evropskih držav (Jugoslavije, Italije, Madžarske, Avstrije in Anglije) se bo v nedeljo, 11. t.m., udeležilo v Gorici 3. mednarodnega maratonskega teka, ki ga prireja športno društvo »Atletica Gorizia* ob sodelovanju Goriške hranilnice, Torriane in skupine »Gruppo Mar-ciatori*. Tekmovalna proga, ki bo merila okoli 25 km. se bo začela v Gorici (na atletskem stadionu) ter se bo nadaljevala na Majnici, v Fari, Gradišču, Zdravščini. Pe-tovljah, Sovodnjah. štandrežu ter bo ponovno prišla v Gorico. Maratonski tek se bo pričel ob 18. uri. Naj omenimo, da bo za Jugoslavijo, med drugimi, tekmoval tudi Peter Ukič, zmagovalec 1. goriške ga maratonskega teka ter Pero Budija, trenutno najboljši jugoslo vanski tekač na daljših progah, ki je osvojil maratonski tek »Kumro-vec», najvažnejše tovrstno tekmo vanje v Jugoslaviji. Med Italijani naj omenimo pri sotnost Magnanija, Marcheia, Mes sine in D’Austrie. Po startu bo na Rojcah prireditev. na kateri bosta nastopili folklorni »Lis Luzignutis* in «S. Go rizia*. (pr) KOŠARKA 1. DIVIZIJA Kontovel - La Talpa (50:35) KONTOVEL: Kerpan 16, 27, Velussi 15, V. Daneu, 8, R. Daneu 8, Terčon 2, Kojanec 2, Pupis 2, Piccini 10. Kontovelci so si v nedeljo pri borili na domačem igrišču četrti prvenstveni par točk proti šibki e- 90:69 Rauber Vasallo kipi La Talpa. Kontovelci so stopili na igrišče v popolni postavi in so že v prvih minutah igre nadigrali nasprotnika, saj je v šesti minuti prvega polčasa naša ekipa vodila že z 20 točkami prednosti. To prednost so Kontovelci obdržali do konca. Od posameznikov moramo predvsem pohvaliti Sandija Rauberja in Valterja Kerpana, ki sta odlično i-grala v napadu. Luxa KOLESARSTVO Dirka po Švici ŽENEVA — 44. etapna kolesarska dirka po Švici se bo prvič odvijala v 12 etapah in bo dolga skupno 1.664 km. Dirka bo od 11. do 20. junija. NOGOMET Eno kolo pred zaključke*« skega prvoligaškega n?» , prvenstva vodi na lestvic* tore delTanno* Causio od Pobudo za to lestvico je ® na redakcija TG-2, s sodf> ^ športnih uredništev raZlU fjr. kov in pod pokroviteljstvi*1 , p Lestvica je taka: Ca us'o gnoni in Conti 6, Moro J" gU 5, Antonelli, Beccalossi; B j(o,‘ lomba, Caso, De Ponti, Ml“4 P sinato, Selvaggi in TorriSi j KONJSKI ŠPORT Na konjskem tekmovanj kal mladih* v Rimu si J6 vič priborila prvo mesto 3. Benečij, 2. je bila Ligu™"’ skana, itd. . 50f Jezdeci zmagovite ekiF prečju stari 17 let. SZ prva v Trstu p j. Sovjetska zveza je "svs(jilj*5 mesto na mednarodnem tekmovanju za trofeJ0 . v rj Marži«, ki je bilo včera'r5|il1, Na drugo mesto se je "...jijii džarska, tretja je bila (rta pa Poljska. TENIS Od 11. do 17. maja mednarodno italijansko pjli') venstvo za mladince. N* .$)d ».-j mnogi najboljši mladi y ci na svetu. Tako bosta jji pala tudi Kathy Horva«1 j Etermann. a tjf# Svoje tekmovalce na *r. 9 bo imela tudi JugoslaV J bo nastopilo 24 držav. or Heiden ni uspel SAN DIEGO — Najuspešnejši tekmovalec zimskih olimpijskih iger v Lake Placidu, Američan Erič Heiden nastopa v kvalifikacijah za sestavo ameriške kolesarske reprezentance. Sicer so te kvalifikacije le formalnega pomena, saj se ZDA skoraj gotovo ne bodo udeležile OI v Moskvi. Heiden je tekmoval v posamični zasledovalni vožnji in se je v konkurenci 15 tekmovalcev kolesarjev uvrstil le na 11. mesto, s čimer je seveda izpadel. obvestila ft pv* Košarkarski odsek j roča, da je Festival Bo m"”” f, odgodil na jesenski datum turnirju bo vočasno. « « * j Športna šola TrS*iP W ^ sporočil, da ta teden nega odborovega sesr • » » ŠZ GAJA n Padriče - GroP> vabi vse člane na ,. ,«i občni * i«, ■ ra, MISANO ADRIATICO (Forli) -V nedeljo bo v tem kraju motociklistična dirka za VN narodov, s katero se bo tudi pričelo 32. svetovno prvenstvo, potem ko sta odpadli VN Venezuele in VN Avstrije. 8. REDNI ki bo v drugem skl11'1 ij k’ 10. maja, ob 20.3« v Kajuh DNEVNI RED: 1. Poročilo upravneg® nadzornega odbora 2. Razprava 3. Bodoče delovanje 4. Razno 5. Volitve »