Ureja: glavni m odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Vitez, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Magda Ostanek — Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO X. — 27. XII. 1967 — št. 12 tekstilec Kako so delale osnovne enote v letu 1967 INTERVJUJI Z OBRATOVODJI PREDILNIC, TKALNIC IN PLEMENITILNIC Namen teh intervjujev je, da bi člani kolektiva dobili iz njih vsaj grob pregled o uspehih, težavah in problemih, ki so jih imele omenjene ekonomske enote v letošnjem letu. Da ne bo zamere moram takoj poudariti, da ti intervjuji ne pomenijo zapostavljanja vezanih enot, ker so le-te enakovredne in enako pomembne za uspeh podjetja. Izpustili pa smo jih zato, ker bi bil sicer setavek preobširen in predolg, pa tudi zato, ker je dejavnost vezanih enot — vsaj nekaterih — tako pestra in obsežna, da zahteva samostojen sestavek. O teh enotah bomo zato objavili intervjuje v 1. in 2. številki Tekstilca v letu 1968. (Intervjuvali smo: Marjana Strnišo, obratovodjo predilnice I; Stojana Pečnika, obratovodjo predilnice II; Viktorja Kompare, obratovodjo tkalnice I; Milana Slokana, obratovodjo tkalnice II; Franca Indiharja, diplomiranega inženirja, obratovodjo plemeni-tilnice I; Srečka Terana, obratovodjo plemenitilnice II). Za intervju z obratovodji smo izbrali naslednja vprašanja: 1. KAKO STE ZADOVOLJNI Z LETOŠNJIMI USPEHI EKONOMSKE ENOTE? 2. KATERE TEŽJE PROBLEME STE IMELI V TEM LETU? 3. KAJ PREDLAGATE ZA IZBOLJŠANJE POSLOVANJA? 4. KAKŠNI SO IZGLEDI EKONOMSKE ENOTE V LETU 1968? spremembe v planu in nepotrebne zastoje, padec količinske proizvodnje itd. Vse to se seveda odraža največ na kvaliteti preje. Problem zase so seveda nevskla-jene proizvodne kapacitete med predilnicami in tkalnicami. Znano je, da moramo določene količine preje kupiti, ker kapacitete naših predilnic ne pokrivajo potreb tkalnic. To sicer ne bi bil problem, če bi bil nakup te preje urejen in zajamčen. Ker to ni, smo morali tekom leta večkrat spreminjati svoj plan, in proizvajati pač tiste številke, ki jih je trenutno potrebovala tkalnica, da bi zadostila potrebam plemenitilnice. Jasno je, da meče taka pro- Izvršitev osnovnega plana oktobra In kumulativno PREDILNICA I »če upoštevam vrsto problemov, s katerimi smo se morali boriti v tem letu (predvsem pomanjkanje surovin, neustrezne surovine, stalne menjave zaradi potreb tkalnic), potem smo našo nalogo in obveznosti izvršili toliko dobro, kolikor je bilo možno. S tem smo zato lahko zadovoljni. Uspeh naše enote pa bi bil brez dvoma mnogo večji, če bi se nam izpolnil osnovni in odločujoči pogoj, ki je: PRAVOČASNA NABAVA USTREZNIH SUROVIN! Ta pogoj namreč veže nase vrsto problemov, ki zmanjšujejo naš uspeh, čeprav se vsi člani enote trudimo doseči kar največ. Na žalost ni izgledov, da bi se nam ta pogoj v prihodnjem letu uresničil. Ponovno moram poudariti, da so za nas predvsem problematične surovine. Če ne dobimo ustreznih surovin za potrebne mešanice, potem smo prisiljeni na prekomerne menjave, kar povzroča PREDILNICA I Količinsko je ta enota dosegla meseca oktobra naslednje uspehe: 111,6% v efektivnih kg in 97,4% v baznih. Njen kumulativni uspeh pa je 107,0% v ef. kg in 98,8 % v baznih. Posledice nasilne vselitve V zadnjem času smo ugotovili v našem podjetju več primerov, da so se posamezniki brez odločbe nasilno vselili v privatna in družbena stanovanja. Samo v mesecu novembru smo imeli tri take primere. Po zakonu o stanovanjskih razmerjih imajo v takih primerih pristojna sodišča vso zakonsko pravico, da delavca in njegovo družino, ki se je nasilno in brez odločbe vselila v privatno ali družbeno stanovanje, iz stanovanja takoj izselijo, ne da bi ji bili dolžni preskrbeti druge prostore. Kot sem že uvodoma omenil, se taki primeri dogajajo tudi v našem podjetju. Za ilustracijo bi rad navedel samo en tak primer, ki se je zgodil pred kratkim. V delavskem domu našega podjetja je stanovala delavka z dvema mladoletnima otrokoma. Njen fant je dobil privatno sobo samo za določen čas. Ker je bil prepričan, da bo v tej sobi lahko ostal, če se bo poročil in vzel družino k (dalje na 7. strani) Senator čilskega parlamenta in generalni sekretar partije Čile — Luis Corlovan — v našem podjetju izvodnja iz tira redno in planirano proizvodnjo, jasno pa je tudi to, da povzroča škodo, ker zmanjšuje kvalitetne in količinske dosežke, hkrati pa prikrajša tudi člane EE pri osebnih dohodkih. Problem je tudi to, da dobimo surovine prepozno. Vsak strokovnjak predilske stroke ve, da zahteva tehnološki postopek v predilnici že klimatizirano surovino (temperatura, vlaga), če naj poteka proizvodnja normalno in uspešno. Zato bi morali dobiti surovine vsaj 10 dni pred časom, ko morajo na stroje. Sedaj se dogaja, da gre bombaž na stroje kar iz vagona ali tovornjaka. (dalje na 2. strani) Razlog, da je predilnica I znatno nad planom v ef. kg in pod planom v 'baznih je ta, da je predla izredno niziko povprečno številko. Preskrba s surovinami se slabša iz meseca v mesec. Zaradi pogostih menjav — vzrok so zahtevane mešanice — je prizadeta kvaliteta preje, kar je povzročalo težave v tkalnicah. PREDILNICA II Ta enota je naredila v efektivnih kg 106,3 %, v baznih pa 98.9 %. Kumulativno pa ima 103.9 % v efektivnih kg in 100,2 % v baznih. Predilnica II je itako oktobrski plan izvršila v efektivnih in v baznih kg. Nasproti mesecu septembru so predli precej višjo povprečno številko. Preskrba z bombažem je bila nekoliko boljša, kot prejšnji mesec, pa je bilo zato manj zastojev im menjav. PREDILNICI SKUPAJ Skupaj sta predilnici naredili 109,8% v efektivnih kg in 98,0% v baznih. Kumulativno pa imata skupaj 105,9 % v efektivnih kg in 99,4 % v baznih. TKALNICA I Oktobra je ta enota naredila 97,8 % v tekočih metrih in 96,5 % v volkih. Tako ima kumulativno 98.2 % v tm In 96,9 % v votìkih. Rezultati povedo, da ta enota plana ni izvršila niti za mesec oktober niti kumulativno. Ta primanjkljaj je povzročil predvsem izpad ene partije Hrdina avtomatov v nočni izmeni, delno pa je vplival tudi izpad proizvodnje meseca maja, ko ni bilo dovolj preje za redno obratovanje. S prejo je bila enota sicer zadovoljivo oskrbovana, ji je pa povzročala težave kvaliteta preje. izkoristek statev je bil oktobra 86.3 %, narejene I. kvalitete izdelkov pa je bilo 86,0%. (dalje na 3. strani) UPOKOJENCEM BOLNIKOM VOJAKOM ČLANOM KOLEKTIVA IN VSEM OSTALIM BRALCEM TEKSTILCA želi uredništvo SREČNO 1968. LETO Ob zaključku leta Za uvod želimo vsem bralcem Tekstilca mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 1968. Ob zaključku tega leta moramo priznati, da so letošnje številke Tekstilca slabše od lanskih. To velja tako za obseg kot tudi za vsebino. Razlogi, da je tako, so predvsem naslednji: izgubili smo več stalnih sodelavcev, sodelovanje družbeno-politič-nih organizacij je vsako leto šibkejše, kritične članke je večji del zavrnil uredniški odbor, zanimive in konkretne podatke pa ne smemo objavljati, ker tako predpisuje pravilnik o poslovni tajni podjetja. Da je v takih pogojih urejati list težko, je razumljivo, pri tem pa upamo, da bomo — ob zaključku prihodnjega leta — lahko in utemeljeno rekli več pohvalnega o Tekstilcu. Prihodnje leto mislimo uvesti nekaj novih stalnih in občasnih rubrik, kar bo popestrilo Tekstilca, hkrati pa ponovno računamo na sodelovanje tistih, ki so v letošnjem letu počivali, pričakujemo pa tudi sodelovanje novih sodelavcev, iz vrst članov kolektiva in upokojencev. Na upokojence računamo predvsem pri tretji številki Tekstilca, ki bo posvečena 40. obletnici obstoja nekdanjega Lateksa in Tiskanine, ki sta osnova današnjega podjetja, že sedaj prosimo za prispevke vseh tistih, ki vedo kaj značilnega in pomembnega o zgodovini ene ali druge tovarne, še prav posebno pa prosimo tudi za slike iz tedanjih časov. (Vsak prispevek pošljite v uredništvo Tekstilca. Slike bomo zanesljivo vrnili!). Na koncu se lepo zahvaljujemo vsem sodelavcem za sodelovanje in nasvete, članom kolektiva pa za razumevanje, če smo naredili — tu in tam — kakšno napako. Uredništvo I Deljen delovni čas Dejstvo je, da verjetno ni več daleč dan, ko bo vpeljan deljen delovni čas tudi v gospodarskih organizacijah.Pri tem ni važno, če bomo to morali narediti oziroma bomo smeli samostojno odločati, ker nas bodo razmere in spremenjeni pogoji prisilili, da ga uvedemo, radi ali neradi. Prav zaradi tega bi bilo pametno in koristno, če bi o tem resnem problemu pričeli razmišljati, ker bomo tako nanj pripravljeni; imamo celo možnost, da že vnaprej naredimo nekatere nujne spremembe, ki bodo bistveno zmanjšale vrsto težkih problemov in zaprek, ki jih bo tak delovni čas obvezno povzročil. Senator LUIS CORLOVAN v pogovoru s predstavniki občine in podjetja a (nadaljevanje na 5. strani) Kako so delale naše osnovne enote v letu 1967 PREDILNICA (dalje s 1. strani) Kaj predlagam za izboljšanje? Mislim, da sem na to vprašanje tudi že odgovoril: predvsem to, da je treba priskrbeti surovine pravočasno, hkrati pa predlagam še to, naj bodo vsaj do neke mere ustrezne. Čudi me, da se situacija okrog nabave bombaža ne da urediti, čeprav se okrog tega problema že leta razpravlja. V letu 1968 nam grozi tudi pomanjkanje cevk. Na zalogi imamo namreč dokajšnje količine neinte-resantne preje, ki seveda veže tudi cevke. Ce torej upoštevam vse probleme, s katerimi smo se borili v letošnjem letu, če se moram dalje sprijazniti z dejstvom, da se situacija okrog bombaža ne bo izboljšala, potem bodo naši iz-gledi v letu 1968 približno takšni, kot so bili letošnji. V takih delovnih pogojih pa seveda ne smemo pričakovati, da se bo bistveno izboljšala kvaliteta preje, ker preprosto ni take možnosti. Smatramo, da je nujno potrebno vskladiti proizvodnjo preje s porabo v tkalnicah tako, da se naša preja ne bi zadrževala v skladiščih, ker s tem zadržuje kroženje cevk in zabojev ter povzroča podjetju dodatne nepotrebne stroške. Želimo tudi, da se s planiranjem v letu 1968 zagotovi nemoteno in stalno obratovanje tistih kapacitet, ki so bile v letu 1967 investirane, ker smatramo, da le proizvodnja amortizira investicije. Nedvomno pa smo dosegli precejšen napredek v pogledu strokovnega usposabljanja novozapo-slenih in tudi ostalih zaposlenih, in to po vseh fazah dela. Pomembno vlogo je pri tem odigraval naš center za izobrazbo kadrov, ko je s svojim načrtovanjem in programiranjem poenotil način dela po vseh fazah in najizdatnejše usmeril vzgojo v kvalitetni smeri, predvsem za odpravo napak posameznikov, kar je poprej poslabšalo kvaliteto preje. Za zaključek bi dodal samo to, da se obratovodstvo zahvaljuje članom enote za požrtvovalno delo v letu 1967 in jim hkrati želi zdravja in zadovoljstva v letu 1968.« PREDILNICA II »Z letošnjimi uspehi enote smo člani kar zadovoljni. Predvsem smo že 15. decembra dosegli letni osnovni plan v efektivnih kg, pa ga bomo do konca leta presegli za 4,5 %. V baznih ga še nismo izvršili, ker smo predli nižjo povprečno številko od planirane. Kot naslednji uspeh bi omenil odstranitev štirih starih flajerjev in montažo treh novih na istem prostoru, kar smo izvršili brez zastojev oziroma brez izpada proizvodnje. Isto velja za odstranitev petih raztezaik in za montažo štirih novih. Razumljivo je, da smo se trudili skozi vse leto, da bi proizvajali čim več in kar najboljšo kvaliteto preje, vendar bi bili naši rezultati lahko znatno boljši, če bi dobivali bombaž pravočasno, če bi bil ta bombaž odgovarjajoč našim potrebam. Dokler to vprašanje ne bo uspešno rešeno, pač ne moremo narediti in izvršiti nemogočih reči. Razume se, da smo imeli kup problemov, vendar je večina le-teh posledica neustreznega bombaža. Še prav posebne težave so nam povzročale razne nianse bombaža (nabavljamo ga namreč iz mnogih držav), ker moramo tako surovine vedno znova proučiti in prilagoditi proizvodnjo njihovim zahtevam, ki so kaj različne. Neustrezen asortiment bombaža zahteva tudi stalne menjave, ki seveda povzročijo zastoje, nižje dosežke in izgubo na osebnih dohodkih članov. Tudi deloma zastarel in izrabljen strojni park onemogoča boljšo kvaliteto preje. Predvsem so tu še izrabljene obloge na mikalnikih, vendar bodo le-te (vsaj večji del) zamenjane že v letu 1968. V bodoče bo torej treba zamenjati vse obloge na mikalnikih, nabaviti še nekaj novih strojev in zamenjati tudi izrabljena raztezala na nekaterih prstančevih strojih. V letu 1968 bomo zadovoljni že s tem, če bomo imeli enake pogoje, kot jih imamo letos in prav isto vleja tudi za uspehe. TKALNICA I »Naša enota je pričela letošnjo proizvodnjo s precejšnjimi težavami, in to predvsem zaradi pomanjkanja preje, pa tudi rezervnih delov in ostalega potrošnega materiala. Zaradi teh težav smo morali s 1. marcem ustaviti eno mojstrsko oddelenje Hrdina v nočni izmeni. Aprila smo zaradi pomanjkanja preje stali dva dneva. Zaradi pomanjkanja preje smo morali tudi dopust koristiti (delno) maja, namesto po planu. V takih pogojih seveda nismo mogli doseči kak izredno visok količinski uspeh, čeprav smo marsikaj naredili, da bi kopico težav in problemov zmanjšali na minimum. Da bi vsaj delno zvišali maso za osebne dohodke, smo znižali število zaposlenih za 12 ljudi. Glede odstotka I. kvalitete izdelkov smo nekako držali lansko povprečje. Poudariti moram tudi izredno učinkovito sodelovanje ODS z obratovodstvom. ODS je tekom leta sprejel kar 90 sklepov, s katerimi je krepko pomagal premagovati članom enote težave in ovire. Problemov smo imeli toliko, kot še nobeno leto doslej. Omenil sem že pomanjkanje preje in ostalega materiala, ker je ta problem brez vsakega dvoma tisti, ki povzroča večino ostalih. Zaradi pomanjkanja deviz je moralo podjetje v letošnjem letu še povečati izvoz surovih tkanin, kar nam je delalo dovolj preglavic. Tako smo morali mesečno spremeniti asortiment za 200 in več strojev, kar predstavlja za vsak stroj vsaj 2 uri zastoja, poleg tega pa še druge težave, kot so: novo vdevanje osnovnih valjev, pogoste spremembe zasedbe vreten v navijalnici itd. Da je bila proizvodnja še težja, je povzročila neustrezna kvaliteta preje. (V tem letu smo imeli 57 reklamacij samo za našo predilnico!). Pri kupljeni preji so bile reklamacije še številnejše in težje, saj je bila: neenakomerna, slabe trdnosti in čistoče, slabi so bili navitki itd. To prejo smo dobivali iz 11 predilnic, pa smo zato težko ločili posamezne nianse in kvalitete. Kljub skrbnemu sortiranju in stalni kontroli je prišlo do zamenjav posameznih vrst preje (pomešanja), kar je povzročilo neregularno blago. Velika ovira za uspešno proizvodnjo so seveda tudi nizki osebni dohodki, ki so vseskozi problematični in zmanjšujejo delovni polet zaposlenih. Da bi sedanje razmere izboljšali, je potrebno narediti naslednje: — postaviti klima naprave v L in kvadratni tkalnici, — zgraditi prepotrebne jedilnice, — povečati kapacitete v predilnicah toliko, da bodo krile potrebe obeh tkalnic, — kolikor to dopuščajo sredstva, bo treba končati rekonstrukcijo tkalnice, torej: odstraniti 119 starih Hrdina statev in kupiti široke Picanol statve z listovkami, rekonstruirati pa tudi stroje v pripravi (predvsem škrobilne stroje). Potrebna je tudi modernizacija transporta, — urediti je treba sanitarije, — oddelek ekspedit je tako stisnjen, da je v njem normalno delo nemogoče, so pa možne tudi nezgode, — tudi priprava dela zahteva smotrno ureditev strojev. Sedanja razvrstitev Ie-teh je slaba, ker ovira dobro organizacijo proizvodnje in kontrole, — utenzilije in rezervne dele bi morali dobivati pravočasno, — ekonomska enota bi morala biti stimulirana pri vseh tkaninah, ki gredo v izvoz, — prilagoditi se moramo potrebam in zahtevam trga, izboljšati prodajo in doseči, da trgovci ne bodo uvažali tkanin, ki jih v Jugoslaviji sami proizvajamo. Naši izgledi v letu 1968 niso rožnati. Pričakujemo skoraj lahko še večje težave. Ce se bomo potreb- nih ukrepov lotili pravilno in pravočasno, potem lahko dosežemo večje rezultate. Kot pogoj je seveda pravočasna nabava ustreznih surovin in zajamčen nakup manjkajoče preje. V ekonomski enoti bomo delali z vsemi silami, kot doslej, vendar pa uspeh kolektiva ni odvisen samo od članov tkalnice I. Toliko je bilo potrebno povedati, čeprav je še nešteto raznih manjših težav in problemov. Vsem članom tkalnice I in tudi kolektivu želim srečno in zadovoljno novo leto 1968.« PLEMENITILNICA I Kako ste zadovoljni z letnimi uspehi EE? »Ob vstopu v leto 1967 smo skušali usmeriti proizvodnjo tako, kot so od obrata zahtevali samoupravni organi in vodstvo podjetja ob prehodu iz leta 1966 v leto 1967. Te zahteve so bile naslednje: 1. ne večati obsega proizvodnje, posebno ne na račun kvalitete izdelkov in slabšanja asortimenta; 2. ukreniti vse, da se zmanjša procent neregularnih tkanin, ker pri popustih podjetje ogromno izgublja; 3. čim bolj povečati udeležbo izvoza v končni proizvodnji; 4. urediti kolekcioniranje in izdelavo novih vzorcev tako, da bo to kar najbolj v skladu z zahtevami tržišča; 5. navedene zahteve dosegati brez bistvenega povečanja delovne sile. Ko sedaj, ob koncu leta, pregledujemo rezultate in preverjamo koliko od tega smo uspeli izpolniti, vidimo, da je v teh in še nekaterih drugih pogledih dosegla EE zadovoljive rezultate, čeprav z velikimi napori in s požrtvovalnostjo vseh zaposlenih v obratu. Poglejmo si nekaj rezultatov poslovanja plemenitilnice I. — Pri sorazmerno dosti težjem asortimentu nam je uspelo izboljšati kvaliteto tkanin. V enajstih mesecih 1. 1966 smo izdelali 10,2 % neregularnih tiskanih tkanin, v istem obdobju 1. 1967 pa le 8,9 %. — V letošnjem letu je bilo dosti truda z izdelavo izvoznih dispozicij. Mnogokrat se je bilo treba prilagoditi zahtevam kupcev, ki smo jim morali izdelati naročene tkanine v zelo kratkih rokih, kar je otežavalo normalno in planirano vodenje proizvodnje. Največ težav nam je povzročala proizvodnja tkanin za ameriško tržišče, ki postavlja izredno ostre kvalitetne zahteve, pri tem so pa bili roki izdelave zelo kratki in dispozicije do zadnjega nejasne. Predvsem nam pri tem povzroča izredne težave zopet preteg votka, ki ga kljub ročnemu in avtomatskemu ravnanju, ne moremo stoprocentno izravnati; to pa je ena izmed osnovnih zahtev ameriškega kupca. Udeležba izvoza nasproti vsej tiskani proizvodnji se je v letošnjem letu povečala. V letu 1966 je znašala v prvih 11 mesecih 20,6 %, v istem obdobju letos pa 26,8 %. — Vsaj v glavnem smo uredili kolekcioniranje, ki je sedaj dosti bolj načrtno, pravočasno, po drugi strani pa je tudi izdelava kolekcij kvalitetnejša. — Delovno silo smo zmanjšali od povprečnih 417 v 1. 1966 na 407 v 1. 1967. V zadnjih mesecih letošnjega leta pa je stanje delovne sile v naši EE sploh majhno in sicer okrog 400 ljudi. Med pomembne uspehe lahko štejemo tudi velik napredek v disciplini, delovnem elanu in boljših medsebojnih odnosih v EE. Mislim, da je to eden glavnih vzrokov za sorazmerno dobro poslovanje, čeprav vsi ostali pogoji niso bili najbolj zadovoljivi. Pri tem gre zasluga vsem delavcem v obratu, predvsem pa zelo dobremu sodelovanju in razumevanju med samoupravnimi organi, političnimi organizacijami in vodstvom obrata. Katere težje probleme ste imeli? L. 1967 je bilo poslovanje zaradi splošnih gospodarskih pogojev tako, da ni manjkalo problemov tudi v proizvodnih obratih. Le-ti so zaradi pestre proizvodnje v naši EE prišli še bolj do izraza. Naj navedem nekatere od njih: — /aradi vse bolj zahtevnega tržišča je prišla še oolj ao izraza stara slabost naše proizvodnje — pretegnjen votek. Med letom smo sicer dobili avtomatski ravnalec votka, ki na žalost ni sposoben ravnati tako izrazitih pretegov, kot nastopajo pri nas. Delo pri razpenjalno sušilnih strojih je zaradi tega mnogo bolj zahtevno in odgovorno. Skromne sušilne kapacitete pa so zaradi počasnega teka strojev pri ravnanju votka še slabše izkoriščene. — Pri porabi pare smo že prešli kritično mejo. Težave, v kakršnih je obrat zaradi premajhnih kotlov-nih kapacitet, so tako kompleksne, da jih na kratko sploh ne morem opisati, nekatere pa lahko naštejem: slabo delovanje beiilne naprave, parenje, slabo izkoriščeni sušilni ter pralni stroji itd. — Najbolj pa je obrat prizadelo, ko sta ga v prvi polovici leta zapustila dva tekstilna inženirja. Posledice tega tako bistveno zmanjšanega števila strokovnih delavcev se morda zaenkrat še ne kažejo v proizvodnih rezultatih, huje pa je to seveda za tiste, ki se jim je — zaradi tega — povečal obseg dela m odgovornost. Kakšni so izgledi v L 1968? Ce se bodo pogoji poslovanja podjetja vsaj delno uredili in če bodo odpravljeni nekateri problemi znotraj podjetja, ki so po našem mnenju rešljivi, potem nimamo skrbi, da EE ne bi poslovala dobro in dosegla še boljše rezultate, kot v letošnjem letu. TKALNICA II KAJ PREDLAGATE? Predlagam, da se po možnosti v čim krajšem času rešijo naslednji problemi: 1. problem pare, ker je res škoda, da zaradi tega problema obrat in celotno podjetje veliko izgublja pri izkoriščanju kapacitet in na kvaliteti izdelkov. 2. V okviru tehničnega sektorja naj se organizira oddelek priprave dela za plemenitilnico. Ta bi mnogo pripomogel k bolj smotrnemu in načrtnemu delu v obratu. 3. Sistem nagrajevanja bi se moral prilagoditi sedanjim pogojem dela, predvsem pa spremeniti tako, da ne bi oviral sorodnih obratov, konkretno obeh plemenitilnic; namreč v njenih prizadevanjih sodelovanja v tehnološkem in organizacijskem pogledu, kar se sedaj večkrat dogodi. 4. Takoj je treba zaposliti v obratu dva nova inženirja, od katerih mora biti vsaj eden sposoben sprejeti odgovorno delovno mesto v EE, in sicer v najkrajšem času. V nadaljnjem pa moramo kadrovanje urediti tako, da bo na razpolago dovolj srednjega in visokostrokovnega kadra za nemoteno delo v proizvodnji. 5. V obratu, ki je vsaj v pogledu investicij trenutno v našem podjetju na repu, je treba zamenjati oziroma dopolniti nekatere stroje in naprave. S tem bomo sposobni izdelovati sedanje zahtevane tkanine, predvsem bomo imeli večjo možnost hitro reagirati na potrebe tržišča in ne zahtevane modne novosti. To pomeni, da je potrebno obrat opremiti z napravami za (dalje na 3. strani) »Lahko rečem, da smo v letošnjem letu proizvajali uspešno, saj bomo letni osnovni plan dosegli pred rokom. Tako bo naša izvršitev koncem leta okrog 103 % v votkih. Kot naslednji uspeh štejem znižanje delovne sile od 639 na 618 zaposlenih. To znižanje smo naredili predvsem zaradi osebnih dohodkov, dosegli pa smo ga večji del z naravno fluktuacijo. Odstotek prve kvalitete izdelkov je isti, kot smo ga dosegli lani, vendar moram poudariti, da je bil ta odstotek dosežen letos ob znatno zahtevnejših artiklih, kar pomeni, da smo izboljšali tudi kvaliteto. Disciplina in red v obratu sta bila na ustrezni višini, brez večjih kršitev in nepravilnosti. Zelo dobro pa je bilo sodelovanje obrato-vodstva z družbeno političnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Problemov smo imeli veliko in skozi vse leto. Kot glavni problem moram navesti pomanjkanje preje določenih številk in asortimenta. Tudi kvaliteta preje ni ustrezala za posamezne artikle, pa tudi nasploh ni taka. kot jo zahteva normalna in kvalitetna proizvodnja. Preskrba z rezervnimi deli in utenzilijami je bila zadovoljiva. Problem pa predstavljajo zastareli in izrabljeni stroji, ki jih bomo morali zamenjati. Tako predstavljata ozko grlo v proizvodnji oba votkovno navijalna stroja, ki ne dajeta niti dovolj kvalitetne navitke niti dovolj količinskih potreb. Nov in sodobnejši stroj bi omogočil eno in drugo, torej kvalitetne navitke in potrebne količine. Potrebujemo dalje tudi čistilni stroj za čiščenje avtomatskih cevk. Sedanji je slab in zahteva preveč ljudi. Ker uvajamo nove in boljše cevke iz mase, bi potrebovali nov stroj, s katerim bi dosegli mnogo večji učinek in kvaliteto, ob manjšem številu ljudi in še cevke bi zdržale daljši čas, ker jih sedanji stroj hitro kvari. Problem zase je čiščenje blaga in njegova klasifikacija. Ta služba ni najboljša, pa zato tudi njeno delo ni brezhibno. Predvsem nam primanjkuje pregledovalnih miz in prostora. Prav bi bilo, da povečamo staro čistilnico, da dobimo dodatne kapacitete, pa bi to službo že lahko reorganizirali. V prvi fazi bi poslali pregledovalke v tečaj, nato pa bi vpeljali ustrezen pregled blaga — vsak kos blaga — z ustrezno dokumentacijo. Tudi transport nam dela težave, že pred dvemi leti smo sestavili elaborat, kjer je rečeno, kaj in kako je treba narediti, vendar doslej ni bilo v tem pogledu nič pokrenjenega. Ker predstavlja notranji transport resen problem, je treba to zadevo rešiti. Nujno potrebujemo tudi nov križno navijalni stroj, ker sta sedanja izrabljena, pa zato previjata nekvalitetno, ne zadostujejo pa tudi količine. Da je problem še večji, nam stroj večkrat stoji. Adaptacija IV. tkalnice je sicer predvidena, bi pa opozoril, da jo je treba izvršiti čimprej, ker obstaja nevarnost nezgod. Lesena konstrukcija je namreč tako slaba, da zahteva takojšnje posege. Tudi klima naprave so zastarele in neustrezne, ker z njimi ni možno držati konstantne vlage, ker zelo otežuje normalno proizvodnjo. Luže, ki so reden pojav pod šobami, pa predstavljajo za delavce stalno nevarnost da padejo in se poškodujejo. Pa še o osebnih dohodkih. Člani enote smatrajo, da so — ob tako zahtevni, pestri in težki proizvodnji — osebni dohodki — v primerjavi z ostalimi ekonomskimi enotami — prenizki. Sedanji asortiment in zahtevana kvaliteta sta namreč daleč večja, kot prejšnja leta, dohodki pa se niso spremenili. Predlagal bi predvsem to, da je treba urediti problem pravočasne in kvalitetne preje, pa naj gre za prejo domače ali tuje proizvodnje. Ostale predloge, predvsem potrebo po novih in dodatnih kapacitetah strojev, pa sem že navedel poprej. Težko je reči, kako bomo proizvajali v letu 1968. Ce bomo dobili zamenjavo za izrabljene stroje, če bodo urejene klima naprave, če bodo odgovorni izboljšali pravočasno nabavljanje ustrezne preje, potem bomo proizvajali dobro. Ce vsega tega ne bo (vemo, da je malo denarja na razpolago), potem se bomo pač borili za čim boljši uspeh, kolikor bo pač možno. Kako bo, pa bodo pokazali podatki na koncu prihodnjega leta.« Zdravstveno zavarovanje v letu 1967 V skladu z ukrepi, ki naj stabilizirajo razmere v gospodarstvu, je v letu 1967 čutiti močno prizadevanje za prilagoditev potrošnje v zdravstvenem zavarovanju dejanskim ekonomskim možnostim družbe. Nemogoče je bilo še nadalje trpeti vsakoletno naraščanje izdatkov za zdravstveno zavarovanje. Porast izdatkov od leta 1961 za območje Gorenjske skupnosti socialnega zavarovanja delavcev je sledeč: Znesek ND Indeks Verižni indeks 1961 1962 1963 1964 1965 1966 28,406.712,— 37,203.984,— 40,081.519.— 54,117.495.— 75,626.782.— 81,734.294,— 100 100 130 130 141 107 190 135 266 139 287 108 omenjenega prenosa izplačevanja nadomestil v prvih 30 dneh bolezni na delovne organizacije. če zaradi točne primerjave odštejemo zadevni del izdatkov v 1.1966, bo pravilen naslednji prikaz: Izdatki 1966 1967 Indeks — nadomestila 12,300.606.— 11,002.504,— 89,4 — skupni izdatki 60,594.800.— 56,305.420.— 92,9 Gornji podatki dokazujejo, da kljub vsemu ni uspelo izdatke zdravstvenega zavarovanja utesniti v okvir dohodkov, ker izdatki presegajo zneske po finančnem načrtu za 3,1 %, dohodke pa za 4,9 %. Nastali primanjkljaj je možno razčleniti na dva dela, in sicer zaradi premajhnega dotoka prispevkov, kar znaša 1,153.000.— ND in preseganje izdatkov v znesku ND 2,051.892.—. Število zavarovancev pa se je za isto obdobje dvignilo od 55.650 na 60.056, to je za 8 % oz. število zavarovanih oseb od 120.021 na 130.308, to je za 11 %. Popolnoma razumljivo je, da skladi zdravstvenega zavarovanja ne morejo iz leta v leto prenašati in dovoljevati porasta stroškov za preko 30 %. Na tako dviganje stroškov zdravstvenega zavarovanje je razumljivo vplivalo več činiteljev, in to: — investicije in sploh razvoj materialne baze zdravstvenä službe; — porast cen zdravstvenemu in ostalemu po-trošnemu materialu ter komunalnim uslugam; — večanje števila v zdravstvu zaposlenih delavcev; — stalen dvig izplačanih nadomestil osebnih dohodkov kot posledica povečanja osebnih dohodkov v gospodarstvu. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev je kljub vsemu prizadevanju le v majhni meri zavirala dviganje izdatkov, ker je bila njena pristojnost predvsem pred letom 1966 zelo omejena. Tako je npr. zvezni zakon do podrobnosti določal vse pravice zavarovanih oseb, dočim so v razvoju zdravstva in cenah odločali drugi organi. Ostrejši ukrepi za zajezitev izdatkov zdravstvenega zavarovanja so bili uveljavljeni šele v 1.1967, in to v glavnem v naslednjih oblikah: — stopnja prispevka je določena na 5 %, za razliko od 7 »/o v 1.1966 oz. 8 % v prejšnjih letih; — uveden je bil samoprispevek zavarovanih oseb k nekaterim zdravstvenim storitvam (hišni obiski zdravnikov, prevozi z reševalnim avtomobilom, zdravljenje alkoholikov, zobotehničnim storitvam in ortopedskim pripomočkom; — z republiškimi predpisi so bili vzpostavljeni novi odnosi med socialnim zavarovanjem in zdravstveno službo z namenom omejevanja Izdatkov; — izplačevanje nadomestila osebnega dohodka v času prvih 30 dni obolenja je prenešeno v pristojnost delovnih organizacij; — nadomestilo osebnega dohodka po preteku 30 dni bolezni je znižano na 90 °/o osnove, dopust za časa poroda pa zopet skrajšan na 105 dni; — prispevek k zdravilom na recepte je bil zvišan na 2.— ND. Na podlagi navedenih sprejetih ukrepov je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za leto 1967 sprejela finančni načrt, ki predvideva 65,130.000,— ND dohodkov in prav toliko izdatkov. V primerjavi z letom 1966 so dohodki za 1967 predvideni v višini 84,7 odstotka, glede na dejanske izdatke (1966 = 81,734.294,— ND) pa v višini 79,6 odstotka. Skupščina je bila torej. oz. je še pred ne lahko nalogo kako uskladiti potrošnjo zdravstvenega zavarovanja z razpoložljivimi sredstvi, ki so glede na lanskoletne dohodke nižja za 15,3 %, glede na dejanske izdatke pa preko 20 %. Ne glede na navedene sprejete ukrepe, ki so omejili izdatke zdravstvenega zavarovanja v tekočem letu, je znašal primanjkljaj po zaključnem I. poli. 1967 ND 4,348.152,—, kar je skupščini dalo povod, da je na zasedanju dne 31.7.1967 sprejela še sledeče ukrepe, ki naj do zaključka poslovnega leta, če ne odpravijo pa vsaj znižajo oz. preprečijo nadaljnje naraščanje primanjkljaja; — dohodki sklada so bili predvideni oz. določeni na zgoraj navedeni znesek in v tej zvezi znižani tudi izdatki; — splošni sporazum in pogodbe z zdravstvenimi zavodi so popravljene oz. usklajene z zneski izdatkov, kakor so predvideni v finančnem načrtu; — zdravstveni zavodi kot neposredni porabniki večjega dela sredstev so materialno soodgovorni za trošenje sredstev sklada v tem smislu, da morajo povrniti v določenem odstotku presežek sredstev, ki so predvidena za zdravljenje zavarovanih oseb v zdravstvenih zavodih izven območja gorenjske skupnosti in presežek sredstev, ki so po finančnem načrtu določena za zdravila na recepte. Ob spremenjenem finančnem načrtu in pogodbah z zdravstvenimi zavodi je finančno stanje sklada za zdravstveno zavarovanje za obdobje prvih deset mesecev tega leta in v primerjavi s preteklim letom sledeče: 1.1.1966 do 31. 10.1967 Indeks Dohodki po izločitvi v rezervo Izdatki: — za zdravstveno varstvo — nadomest. ob porodu in bolezni — skupni izdatki primanjkljaj 62,775.315.— 53,100.527,— 84,5 41,921.930.— 38,670.492,— 92,2 19,694.697,— 11,002.504 — 55,8 67,988.576.— 56,305.420,— 82,8 ^_____ „ „ „ 5,213.576,— 3,204.892,— — K gornjemu prikazu pojasnjujemo, da gre možno znižanje izdatkov za nadomestila na račun že Po predvidevanju naj bi na uravnovešenje izdatkov v 1.1967 deloval tudi samoprispevek, ki ga zavarovane osebe plačajo k posameznim zdravstvenim storitvam. Na podlagi zbranih podatkov pa je uvedba tega samoprispevka izredno malo vplivala na trošenje sredstev sklada. Prav tako je ta prispevek le malenkostno pripomogel k večjim dohodkom zdravstvenih zavodov. Samoprispevek, ki so ga zavarovane osebe plačale za posamezne storitve v času od 1.3.1967 do 30. 9.1967, znaša: — za hišne obiske zdravnikov N din 52.041.— — za zdravljenje alkoholikov N din 147.— — za prevoze z reševal, avtomobili N din 43.490.— — za zobotehnična dela N din 226.414.— skupaj N din 322.092.— Od skupnih izdatkov za zdravstveno varstvo znaša skupni znesek participacije torej samo 0,8 %. Večji vpliv na znižanje izdatkov ima sklep skupščine, da prejmejo zavarovanci po tridesetem dnevu bolezni le 90 % nadomestilo. To je jasno razvidno iz podatkov, da so ta nadomestila znašala za prvih 10 mesecev leta 1966 N din 6,155.460.—, v enakem obdobju 1967 pa ND 4,920.870.— oziroma 79,9 %. Nadomestila za čas poroda in skrajšanega delovnega časa pa so znašala v letu 1966 do 31.10. ND 6,145.146.—, v istem času 1967 pa 6,081.634.— oziroma 98,9 %. Iz navedenega sledi, da zdravstvena služba v letu 1967 ni prejela bistveno manj sredstev kakor v letu 1966. To velja zlasti za stacionarne zdravstvene zavode, ki so prejeli v letu 1967 celo za 3,5 % več sredstev. Ne glede na to pa ne moremo mimo dejstva, da zavarovane osebe v letošnjem letu težje uveljavijo svoje pravice do zdravstvenega varstva, kar velja še posebej za zobozdravstvo. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in njem organi so dolžni skrbeti za nemoteno uveljavljanje zdravstvenega varstva, vendar pa to nalogo tanko uspešno opravijo le v sodelovanju z zavarovanci. bna glavmh nalog zborov zavarovancev je torej v tem, da pomagajo odkriti in s tem tudi odstraniti vse nepravilnosti, na katere zadevajo zavarovane osebe pri uveljavljanju svojih pravic. Po zaključnem računu za leto 1967 bo skupščina komunalne skupnosti morala sklepati o pokritju primanjkljaja. Tega je možno pokriti samo s predpisom izrednega prispevka, katerega bodo zavarovanci plačali sami iz čistih osbenih dohodkov oz. bodo lahko k temu prispevku 50 % prispevale delovne organizacije iz sredstev za osebne dohodke ali skupne porabe, že vnaprej je lahko oceniti, da bo npr. za pokritje ca. 3,500.000.— primanjkljaja odpadlo na vsakega aktivnega zavarovanca ca. ND 57.—, katere bo obročno vplačal v teku 1.1967. Ob sprejemu sklepa o izrednem prispevku bo skupščina tudi morala odločiti: — če naj izredni prispevek plačujejo vsi zavarovanci oz. samo zavarovanci z območja občin, kjer bo primanjkljaj; — če naj vsi zavarovanci plačujejo izredni prispevek po isti stopnji ali po različnih stopnjah tako, da zavarovanci v organizacijah z večjo potrošnjo tudi večji izredni prispevek; — če naj plačajo izredni prispevek samo zavarovanci v organizacijah, v katerih stroški presegajo povprečje, določeno od skupščine. Zbori zavarovancev naj bi skupščini dali napotke pri odločanju o predpisu izrednega prispevka. S predpisom izrednega prispevka za leto 1967 bo rešeno šele vprašanje poravnave vseh obveznosti za to leto. Pri tem pa še vedno ostane odprto vprašanje financiranja zdravstvenega zavarovanja v 1. 1968. Realno je možno pričakovati samo za ca. 5 % večje dohodke, kolikor se bodo na območju Gorenjske skupnosti predvidoma tudi povečali osebni dohodki zaposlenih delavcev. Ce upoštevamo dejstvo, da v 1.1967 izdatki za 4,9 % presegajo dohodke, da je pričakovati zvišanje raznih stroškov (voda, elektrika, komunalne usluge), kar vse bremeni tudi zdravstvo in s tem sklad zdravstvenega zavarovanja, lahko predvidevamo naporno delo samoupravnih organov komunalne skupnosti za prilagoditev izdatkov dohodkom. Skupščina komunalne skupnosti bo morala že v dec. 1.1. sprejeti finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1968, splošni sporazum o delitvi sredstev zdravstvenim zavodom in vse ukrepe, potrebne za finančno ravnovesje sklada. To pa je možno doseči le z zniževanjem stroškov v zdravstvenih zavodih, t. j. z reorganizacijo oz. integracijo zdravstvenih zavodov, z odkupom skrčenega programa zdravstvenega varstva ali pa z uvedbo večjega samoprispevka zavarovanih oseb k zdravstvenim storitvam. Po priporočilih naj bi bil v prihodnjem letu predpisan samoprispevek zavarovanih oseb že za obisk pri specialistu v višini ND 5.— in za pomoč pri dovoljenem splavu v višini 80.—. Prispevek za zdravila na recept bo določen na 20 % povprečne vrednosti zdravila v republiškem merilu. Kako so delale EE____ PLEMENITILNICA I (dalje z 2. strani) tisk najrazličnejših umetnih in sintetskih vlaken. Zavedam se, da je večina teh predlogov povezana z denarnimi sredstvi, in da je zato veliko vprašanje, če jih bomo uspeli zbrati. Vendar pa menim, da bo reševanje vsaj nekaterih naštetih problemov nujno, če hočemo, da bo podjetje v hudi konkurenci doma in na mednarodnem tržišču še nadalje uspešno poslovalo in uspevalo.« PLEMENITILNICA II Letos smo do konca novembra dosegli naš osnovni plan z uslugami (kumulativno) s 106,5 %, kar pove, da bomo izvršili tudi naš letni plan. V kvaliteti smo se gibali v mejah normativov. Osebni dohodki so bili skozi vse leto približno enaki, torej brez večjih skokov navzgor ali navzdol. Glede na količine izdelanih tkanin (brez uslug je plan dosežen samo 97,83 %), so bili dohodki v redu, saj smo izdelovali veliko težkih tkanin, ki so zahtevali veliko truda, pa je tako cena za enoto proizvoda višja. V prihodnje želimo, da bi bil asortiment tak, da bi bili vsi oddelki enako obremenjeni in izkoriščeni, kar bi omogočalo boljšo organizacijo po oddelkih, s tem pa tudi večjo produktivnost in večje osebne! dohodke. Problemov se je v tem letu nabralo kar precej. Glavni med njimi je transport tkanin. Zaradi želje, da se vse gotove tkanine nahajajo v enem obratu, smo v drugi polovici letošnjega leta začeli pošiljati vse gotove tkanine v skladišče v obratu I. Iz deloma razumljivih vzrokov (velike zaloge tkanin, pomanjkanje voznega parka), pa prevzem tkanin iz adju-stirnice v skladišče vseskozi ni bil v redu. Za skladišče prevzete tkanine se kopičijo in bremenijo že tako skopo odmerjen prostor v oddelkih, nakladalne mize (palete), ki so namenjene predvsem za interno uporabo pri predelavi tkanin, pa stojijo naložene z gotovim blagom in s tem blokirane za svoj osnovni namen. Mislim, da bi se ta problem, ki je za našo enoto eden najhujših, dalo odpraviti z dnevnim prevzemom vseh gotovih tkanin v obrat I. Žal vodstvo EE ne more z nobenim ukrepom na to vplivati. S spremenjenim in bolj zahtevnim asortimentom (tkanine za ženske obleke pikeje, gaberden, seersucker, sukljanka itd.) je postalo tudi plemenitenje teh tkanin bolj zahtevno. Določene tkanine je treba medfazno sušiti, večino celo večkrat. Ni pa primemo vsako sušenje, temveč zahtevamo to prav na določenem stroju, četudi se ta nahaja v drugem oddleku in s tem celo v drugem nadstropju. Tako pride do tega, da je treba velika blaga prevažati s faze na fazo po zelo dolgih in neugodnih transportnih poteh. Pri enostavnejšem asortimentu bi večina tega transporta odpadla, vendar je v tem primeru jasno, da se ne bo dalo tudi v bodoče nič bistvenega narediti, če tehnološki postopek zahteva tako zaporedje faz. Tretje vrste prevoz je transport tkanin iz obrata II v obrat I in nazaj na določene faze predelave. Ta del transporta je predstavljal v tem letu velike težave, zdaj pa ga ne štejemo več kot problem, ker bo z dokončno montažo novega razpenjal nega stroja v oplemenitilni-ci II odpadel. Z željo po novih in bolj prodajnih artiklih je bilo izdelanih nešteto novitet, za katere včasih ni primerne strojne opreme ali pa nastopa pomanjkanje določenih kapacitet, če se take tkanine delajo v večjih količinah. Pri takih artiklih, pogosto pa tudi pri ostalih, nastopijo potrebe po manjših partijah in s tem razdrobljeni proizvodnji, kar tudi povzroča v oddelkih določene probleme. Taki problemi pa nastopajo le občasno, z novo strojno opremo, ki bo montirana v I. četrtletju v letu 1968 pa upamo, da bo večina teh odpravljena. Menim, da so pogoji za proizvodnjo v naši EE v prihodnjem letu dokaj ugodni. Dobili smo novo strojno opremo, ki jo je treba le dokončno montirati. S temi in pa z že obstoječimi stroji bo dobro opremljen ves obrat, razen ad-justimice. želim le in mislim, da je to želja vsakega člana kolektiva, da bi postali pogoji prodaje bolj ugodni. S tem pa bi odpadlo večina težav, ki tarejo podjetje pa tudi ekonomske enote.« Izvršitev osnovnega plana-oktobra in kumulativno (dalje s 1. strani) TKALNICA II V tm je naredila oktobra 100.8 %, v votkih pa 101,4%. Tako ima kumulativno v tm 99,8% in v votkih 103,1 %. Podatki kažejo, da je enota izpolnila planirane obveznosti. Čeprav imajo tkalnice na razpolago razmeroma skromne zaloge preje, ta enota ni imela večjih zastojev. I. kvalitete izdelkov je tkalnica II naredila 84,5%, kar je nekoliko manj, kot meseca septembra. Razlog je kvalitetnejši asortiment artiklov. Izkoristek statev je bil 85,5%. TKALNICI SKUPAJ Skupaj sta enoti dosegli v tm 98,7 % in v votkih 98,1 %. Tako imata skupaj kumulativno 98,7% v tm in 99,0 % v votkih. PLEMENITILNICA I Mesečni plan je naredila v tem z 99,0 % in v kvadratnih metrih s 100.9 %. Kumulativno pa ima v tm 97,4 % in v kv. metrih 97,3 %. Ce prištejemo narejene usluge, potem je ta enota svoje mesečne obveznosti izpolnila. Ce upoštevamo plemenitene tkanine, potem je oktobra meseca ta enota naredila samo 89,5 % planskih zadolžitev, oziroma 92,6 %, če dodamo še usluge. Razlika nastaja zaradi obdelave večjih količin surovih tkanin. Kumulativna izvršitev plemenitenih tkanin po planu zaostaja za 10 %, vendar je enota ta manj ek nadoknadila z uslugami, pa je njena kumulativna izvršitev le 0,5 % pod planom. Glede preskrbe z barvami in kemikalijami ni večjih problemov. Povedati pa je treba, da poraba teh reči zadnje mesece narašča, ker izdelujemo bolj zahtevne vzorce, po želji komerciale. PLEMENITILNICA II Mesečni plan je naredila s 93,4 % v tm in s 96,8 % v m*. Kumulativno pa ima 96,9 % v tm in 98,3% v m*. Čeprav je rezultat pod planom, pa je potekala proizvodnja dokaj bolje, kot prejšnji mesec, saj je bilo do finalizacije izdelanih precej več tkanin kot prej. PLEMENITILNICI SKUPAJ V tm 97,3 %, v m2 pa 99,6 %. Kumulativno imata Skupaj 97,2 % v tm in 97,6% v m3. VREDNOST, IZRAČUNANA NA PODLAGI PRODAJNIH CEN: Plemeeitilnica I — oktobra — 99.0 %, kumulativno — 95,1 %; plemenitilnìca II — oktobra — 88.1 %, kumulativno — 99,9 %. Prispevaj v Tekstilca! 1937 - 1967, že 30. obletnica obstoja obrata predilnice 1 Slavnostna seja ODS 25. novembra je imela predilnica I slavnostno sejo v počastitev 30. obletnice obstoja tega obrata. Izvršni odbor sindikalne podružnice te enote je na to slavje povabil tudi vse nekdanje, sedaj že upokojene člane. Na seji sta bila tudi tov. Rudi Polak, generalni direktor in tov. Tone Care, tehnični direktor. Vse udeležence je v imenu organizatorja — IO sindikalne podružnice — pozdravil tovariš Skubic, upokojencem pa je še posebej zaželel prijetno počutje v podjetju, kjer so še pred leti delali. Tovarišica Kristina Zorman, predsednik ODS je z nekaj stavki prikazala razvoj delavskega samoupravljanja v tej ekonomski enoti, nakar je o samem razvoju predilnice, od začetka do danes, govoril tovariš Marjan Strniša, obratovodja tega obrata. Po seji so si upokojenci ogledali obratne prostore. Posebno starejši upokojenci se kar niso mogli načuditi napredku, ki ga je predilnica dosegla, odkar so šli v pokoj. Razpoloženje upokojencev je bilo že v podjetju izredno, svoj višek pa je doseglo v popoldanskem času na skromni zabavi, ki so jo člani enote priredili v čast upokojencem. B.P. mo obratovanje pa je bilo med vojno malenkostno, ker ni bilo surovin. V takem stanju je torej bila predilnica po vojni. Tedaj zaposleni člani so takoj začeli z obnovo, pa je predilnica že do zime 1945. leta obratovala v dveh izmenah, takoj naslednje leto pa že v treh. V letih 1948 in 1949 so bili montirani dodatni mikalniki in flajer- jih, vgrajene so bile pneumafil naprave na Pc strojih, nabavljene nove kapacitete za česanje bombaža in tudi mikalniki. V tem času je pričela rasti tudi sedanja nova predilniška zgradba, ki je bila končana marca 1962. leta. Vzporedno z gradnjo so dodajali tudi nove kapacitete vreten, pa so se na kraju te faze rekonstrukcije povečale skupne kapacitete kar za 60 %. Leta 1963 so pričeli obnavljati obloge na mikalnikih, kar je omogočilo kvalitetnejše izdelke preje. Zaradi stalnega pomanjkanja preje je podjetje naslednjega leta montiralo še 9 prstančevih strojev in 2 baterja Trtzschler, s pripadajočimi stroji. Kot nadaljnja izboljšava je bila montirana sesalno-odpihovalna naprava na prstančevih strojih, ki olajšuje delo predicant, hkrati pa Dragi upokojenci! Uredniški odbor Tekstilca vam želi v letu 1968 veliko zdravja in zadovoljstva. Kratka zgodovina razvoja Predilnica je pričela obratovati 1937. leta, meseca novembra. Leta 1936 so tedanji lastniki, že od leta 1928 obstoječe tovarne Jugobrune, pričeli graditi prostore za predilnico. Med veliko tekstilno stavko so z delom morali prenehati, so pa z gradnjo nadaljevali preko zime in tako končali notranja dela že leta 1937. Poleg zgradbe predilnice, so gradili hkrati še kurilnico s termocentralo, ki je bila zgrajena istega leta. Zaradi ugodnih pogojev so tedanji lastniki skoraj brez carine uvozili iz Češke že rabljene stroje in ostalo opremo ter že leta 1937 pričeli z montažo. Tako so tega leta dobili kompletno opremo za čistilnico, 44 mikalnikov in 6 razte-zalk ter 13 flajerjev; vse to od firme Platt. Večina strojev je imela letnico 1890. Stroji so bili lepo prebarvani (letnice so odstranili), pa so izgledali kot novi. Pripeljali so tudi 14 prstančevih strojev, ki so prej sodili v muzej kot v proizvodnjo. Imeli pa so tudi nekaj novih prstančevih strojev, in to Wc —■ Miilhouse in Pc — Rieter. Kot rečeno so bili z montažo gotovi meseca oktobra in so tako pričeli s proizvodnjo že novembra. Podatkov o takratni proizvodnji predilnice ni. Naslednja oprema, to so bili tr-galni stroji, so prišli naslednjega leta, vata-mikalnik pa so montirali 1939. leta. Med vojno so postavili 14 novih mikalnikov Ingolstadt in 2 razte-zalki, vigonko in še star flajer. Sa- Prvi pozdravi in spomini ji. Zaradi zastarelosti in ker so se stalno ponavljali požari, je bila leta 1953 montirana sodobna Rieterjeva čistilnica, in to 2 baterja, naslednjega leta pa še tretji. Vsi ostali prejšnji stroji v predilnici so obratovali naprej, vse do prve večje rekonstrukcije, ko so bili izločeni iz proizvodnje vsi flajerji in raztezalke, ki so dosegle lepo starost — 70 let. Rekonstrukcija je zajela tudi prstančeve stroje, in to obnovo raztezal in vreten na Wc strojih, narejene pa so bile tudi dopolnitve na Pc strojih. V letih 1959/60 so pričeli z obnavljanjem raztezal na Wc stro- Upokojenci predilnice I na slavnostni seji Lepa poteza IO predilnice I Prstančevi stroji v stari zgradbi Srečanje z nekdanjimi sodelavci je bilo nadvse prisrčno in toplo, polno radosti in tudi ginjenosti. Krepki stiski rok, nasmeh in zadovoljstvo v očeh, vse to je bil začetek prijateljskega srečanja, ki se ga bodo udeleženci spominjali z veseljem in resničnim zadovoljstvom. »Kako sem srečna in zadovoljna, da sem lahko prišla v podjetje, te nekaj let sem premišljala, da bi prišla kar sama, pa nisem upa. la. Veste, kar bala sem se, da bi me ne pustili v podjetje,« je dejala upokojenka poleg mene. »Sedaj so nas pa povabili in tako lepo sprejeli. Tega res nisem pričakovala. Težko bi povedala, kako sem zadovoljna in srečna.« »Zame je to najlepši dan, kar sem jih preživela odkar sem v pokoju,« je dodala druga. »Pre- pričana sem bila, da ste nas pozabili. Ko sem dobila vabilo, sem bila tako presenečena in srečna, da bi skoraj zajokala.« »To, da sem danes lahko med vami, je zame prelepo darilo, vredno mnogo več, kot dvajset ali trideset tisočakov, ki bi mi jih poslali na dom,« je tiho in toplo dejala tretja upokojenka. Kdo jim ne bi verjel? Takšni dogodki so dandanes resnično red. ki; na žalost! Priznati moramo, da je bil doslej naš odnos do naših upokojencev nepravilen. Samo člani predilnice I so spoznali, da imajo obveznosti tudi do vseh tistih nekdanjih sodelavcev, ki so se dolga leta trudili, da bi podjetje uspevalo, se razvijalo naprej in tako nudilo članom vedno več uspeha in zadovoljstva. Vsak izmed njih je nesebično dal del sebe v ta namen; velik del svojih moči in mnogi tudi svojega zdravja. Mar vse to ne zasluži, da smo člani zato do njih pozorni? Med člani kolektiva so o tem mnenja deljena: eni menijo, da je poteza predilnice I pravilna in pohvale vredna, drugi pa jo kritizirajo. Sem pa prepričan o naslednjem: če bi bili zadnji navzoči na omenjenem sprejemu, bi mnogi svoje negativno stališče — brez dvoma — spremenili. omogoča tudi večje število vreten na eno predico. Na začetku leta 1966 so preselili mikalnike in predpredilne stroje v nove in moderno opremljene prostore, in to mikalnike v I. nadstropje in raztezalke ter flajerje v II. Jeseni istega leta je bil kupljen Arachna stroj za izdelavo pletex tkanin, letos pa oprema za sukanje preje. Zaradi nevsklajenih kapacitet (tkalnica potrebuje za proizvodnjo več preje, kot jo proizvede predil- nica), so predvidene še povečane predilniške kapacitete, ki bi omilile probleme tkalnice. Še bi lahko naštevali vrsto izboljšav in novosti, s katerimi je današnja predilnica daleč presegla nekdanje zmogljivosti in se tako postavila med največje v Jugoslaviji, tako po količini, kot tudi po produktivnosti. Uspehi, ki jih je predilnica dosegla v teh tridesetih letih so res veliki in dokazujejo sposobnost vseh tistih, ki so v teh letih sodelovali v njenem razvoju. B. P. Stara predilnica I Lepo bi bilo, če bi zgledu predilnice I sledile tudi ostale ekonomske enote, da bi tako naš kolektiv ne bil med tistimi, ki nimajo posluha za svoje nekdanje člane — za upokojence. P. G. Pogled na nove prstančeve stroje v novi zgradbi Nova predilnica Str okovno# turistične ekskurzije po Češki V začetku septembra je tovarniški odbor sindikata v Iskri organiziral strokovno turistično ekskurzijo po Češkoslovaški. K udeležbi je bilo vabljenih tudi 15 sindikalnih delavcev občinskega sindikalnega sveta, pa sta tako prišli dve vabili tudi na naš TO sindikata. Namen ekskurzije je bil utrditi povezavo med tovarnama »Metra« v Blanskem na Moravskem in »Iskro« iz Kranja. Metra je tovarna električnih merilnih instrumentov in je po programu deloma sorodna kranjski Iskri. Z namenom, da bi se vzpostavila tudi po. vezava med mestoma Blansko in Kranjem, so se ekskurzije udeležili še funkcionarji občinskega sindikalnega sveta, občinskega komiteja ZK in občinskega komiteja ZMS. V Blanskem so nato bili okvirni oziroma pripravljalni razgovori za tesnejše sodelovanje obeh mest s tamkajšnjim pred. sednikom občine in s še nekaterimi funkcionarji. Poleg navezave stikov z mestom Blansko je imela ekskurzija še strokovno turističen namen. Program je bil precej obširen. Po vožnji preko Koroške in deloma Zgornje Štajerske in po kratkem postanku na Dunaju, smo preko Mikulova pripotovali na Češko. V Blansko smo prispeli po 15-urni vožnji, seveda kar precej utrujeni. Blansko leži na Moravskem, okrog 35 km od Brna. Je izrazito novo mesto, saj je staro komaj nekaj nad 60 let in ima 11.000 prebivalcev. Je industrijsko mesto. Ponaša se s svojo tovarno električnih merilnih instrumentov, ki smo si jo tudi ogledali. Po strokovnih razgovorih in razgovorih o povezavi tovarn Iskre in Metra ter mest Blansko in Kranja, se je začel turistični del naše ekskurzije. Najprej smo si ogledali morav-ške kraške jame in prepad Ma-cocha. Čeprav smo vajeni lepot kraških jam, kot sta Postojnska in Škocjanska, nas je Macocha s svojo lepoto presenetila; po obsežnosti pa je precej manjša kot so naše jame. Značilna češka pijača je pivo; pa smo si zato ogledali eno njihovih pivovarn, že napis nad vrati ob vhodu v obrat pivovarne Črna mora nam je dal vedeti, da je pivovarna zelo stara in da je bila najprej le obrtniških dimenzij. Nad vrati je namreč pisalo v gotskih črkah: »Več ti odvrne dokler si živ — ena kaplja, kot ko si mrtev — cel kotel!« Ker so nas povabili v klubski prostor pivovarne, se seveda ni končalo samo z eno kapljo, ampak skoraj s celim kotlom. Naslednji dan smo potovali z južnega dela Moravske na severni del Češke. Ob poti nas je, nekaj km nad Hradcem Kralowe, naš vodič opozoril na obcestno gostilno. Ker se Kranjec ustavi, če vidi gostilno, smo se ustavili tudi mi. Čeprav gostilna ni videti vabljiva, smo bili prijetno presenečeni, ko smo vstopili. Gostilna se imenuje — Pri kanonirju Jabureku. Dotlej še vedeli nismo, da je imel Haskov Švejk tudi svojega kolego z ime- nom Jaburek. Za dolgimi vojaškimi mizami so nam servirali kislo juho oziroma nekakšne redke vampe, in to kar v vojaških aluminijastih menažkah, kavo (in to zelo dobro) pa čisto po srednjeevropsko. Vaze in pepelniki so iz granatnih cevk. Tudi tisti, ki ni bil lačen, je z veseljem pojedel juho, saj je bilo vse res v nekem šaljivem švejkovskem vzdušju. Naslednja znamenitost so bile znane Prachovske skaly, dokaj znano področje peščenih skal, ki se vlečejo od vzhodne Češke pa do češko—nemške meje. Čeprav so te skale visoke le okoli 50 m, je to področje, kamor hodijo plezat češki alpinisti, kajti Slovaška in Tatre so sorazmerno daleč. Ker Češkoslovaška nima morja in je priložnosti za kopanje malo, se Cehi veliko ukvarjajo z izletniškim turizmom. Povsod, kjer so prirodne zanimivosti, so zato tudi počitniški domovi podjetij in rekreacijski centri, ki se jih Cehi radi poslužujejo. Mesto Liberec, znano po tekstilni visoki šoli in imenitnih muzejskih zbirkah ter mesto Jablonec — središče češke bižuterije, smo si ogledali žal le mimogrede. Češka turistična posebnost so zelo vzorno urejeni gradovi, zlasti tisti, za katere skrbi država. Ugled treh od njih je bil tudi v našem programu: Sychrow v vzhodni, Konopište v srednji in Fluboka nad Vltavo v južni Češki. Ogledali smo si le prva dva, za tretjega, ki je po ocenah poznavalcev najlepši, pa nam je zmanjkalo časa. Grad Sychrow je poznan po znameniti zbirki porcelana, galeriji slik francoskih kraljev ter starega pohištva. Obdaja ga čudovit park. Grad je sicer 20 km oddaljen od večjih mest, vendar hodijo tja mladoporočenci sklepat zakonske zveze. V grajski kapeli je namreč lepo urejena poročna dvorana. Drugi grad, ki smo ga obiskali — Konopište, je bivši lovski grad avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, grajen v gotskem slo. gu. Poleg znamenite zbirke lovskih trofej je tu zelo lepa grajska kapela, bogat arzenal s krasnim umetniško izdelanim orožjem in oklepi za vojščake in konje. V nekaj besedah je nemogoče opisati, kakšen vtis naredi na človeka toliko in tako lepih eksponatov. Na poti s severovzhodne Češke proti Pragi smo si ogledali tovarno »škoda« v Mladi Boleslavi. Pokazali so nam obrat, kjer proizvajajo osebne avtomobile 1000 MB, in sicer od začetne obdelave delov motorja, do avtomobila, pripravljenega za prodajor O organiziranosti podjetja lahko pove podatek, da na 25 km dolgem tekočem traku sestavijo osebni avtomobil. Motor je sestavljen že prej na posebnem tekočem traku in predstavlja na velikem tekočem traku le enega od montažnih delov. Še pod vtisom tega industrijskega giganta smo prispeli v Prago. Dan in pol, poleg tega pa še deževen, kar je bilo na razpolago za ogled Prage, je veliko premalo, da bi si mesto lahko natančneje ogledali, vendar dovolj, da se je vsak, če ne na glas, pa potiho odločil: ponovno si moram ogledati to mesto, in to bolj natančno. Ob odhodu iz Prage je bilo pred nami še dva dni potovanja in misli so se vse bolj začele sukati okrog doma. Kljub temu pa smo v teh dveh dneh videli še dosti zanimivega: največjo hidroelektrarno na Vltavi — Orlik, že prej omenjen grad Konopište ter grozote nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthausen v Avstriji. Naj omenim nekaj podatkov o elektrarni: zanimivo je, da dela samo v konicah in se vključuje centralno in po potrebi. Ima 4 turbine po 90 MW, pregrada je visoka skoraj 100 m, akumulacijsko jezero meri 2640 ha in je dolgo 68 km. Ker je Vltava tu plovna za manjše ladje, imajo tu tudi naprave za transport ladij preko jeza. In še zanimivost: elektrarno poslužujejo v eni izmeni le štirje tehnični uslužbenci. Zadnji dan je bil predviden za ogled Mauthausna in Salzburga. O Mauthausnu smo imeli priliko Že veliko brati, vendar človeka ponovno pretrese, ko vidi kakšne zločine lahko dela človek na človeku. Krasni spomeniki na ploščadi pred taboriščem so le majh- na spominska oddolžitev stotride-settisočem žrtvam tega taborišča. Se vožnja preko Salzburga in Beljaka na Podkorensko sedlo in pozno zvečer smo po enotedenskem potovanju prispeli v Kranj, utrujeni pa vendar zelo zadovoljni. C. Z. — F. M. Splošni principi varstva pri delu — v tekstilni industriji Z varstvom pri delu hočemo doseči, da bi delavec varno opravljal svoje vsakodnevne naloge na svojem delovnem mestu. To varnost pa dosežemo predvsem po dveh poteh: 1. Po prvi poti skušamo s tehničnimi ukrepi odstraniti ali vsaj zmanjšati obstoječe nevarnosti. Ta pot je zelo uspešna, ker z njo — če uresničimo varne delovne pogoje — dosežemo željeno varnost delavca. 2. Druga pot je manj zanesljiva, ker pri njej računamo na delavčevo discipliniranost, prisebnost in sposobnost ukrepanja tam, kjer je delo nevarno. Ta njegova sposobnost pa je zelo relativna in nezanesljiva, odvisna od njegovega razpoloženja, znanja in še več drugih faktorjev, kot so: fizična in duševna pripravljenost, poznavanje stroja in nevarnosti itd. Zaradi tega izbiramo, če je le možno, prvo pot, kadar želimo uspešno preprečiti nesrečo pri delu ali poklicno obolenje delavca. Razumljivo je, da moramo pri izvajanju varovalnih naprav upoštevati že znane tehnične prijeme in uporabljati vsa moderna in možna sredstva, ki lahko v celoti izključijo sleherno nevarnost za delavca. Gre torej za uporabo ustrezne tehnike. V TAKO TEHNIKO SPADAJO: — ustrezne konstruktivne rešitve varoval, naprav in strojev, — uporaba tehnoloških postopkov, ki niso nevarni, — mehanizacija in avtomatizacija delovnih procesov. Pri projektiranju in pri izdelavah novih strojev se običajno pokažejo napake in nevarnosti šele potem, ko stroj že proizvaja. Zaradi tega razvoj tehnike in tehnologije večkrat ne gre vzporedno z razvojem varstvene tehnike. Prav bi bilo, če bi že pri konstruiranju in pri izdelavi stroja le-tega pravilno zavarovali oziroma omogočili, da bi delavec delal na njem brez nevarnosti. NA ZANESLJIVOST VARSTVENE TEHNIKE VPLIVAJO ŠE: — stopnja popolnosti njenega delovanja, — stopnja odvisnosti varnostne tehnike od njene tehnične varnosti in zanesljivosti delovanja, — stopnja dodatne obremenitve delavca zaradi varstvene opreme. Ce sedaj, glede na vse doslej rečeno, izvedemo principielno delitev varstva pri delu, vidimo, da ga moremo deliti na dva dela: 1. VARSTVO PRI DELU, KI ZAVISI OD IZVEDBE TEHNIČNEGA VARSTVA NA SAMIH STROJIH, NAPRAVAH IN NA DELOVNIH PROSTORIH. 2. VARSTVO PRI DELU, ki zavisi OD ZADRŽANOSTI DELAVCA IN OD NJEGOVIH OSEBNIH UKREPOV. Kljub tehnični izvedbi varstva moramo zato delavca zadolžiti z individualnimi nalogami in obveznostmi, ki so seveda zelo različne. Moramo in smemo pa od njega zahtevati: _ — ustrezen odnos (pravilno zadržanje), ki vsebuje discipliniranost, zanesljivost in izvrševanje predpisov in prepovedi, — kvalifikacijo, strokovno znanje, poklicno znanje in nekatere splošne sposobnosti, — potrebne anatomske in fiziološke sposobnosti, — določeno mero zanesljivosti, ki zavisi od trenutnega razpoloženja, da bo ogroženi, v primeru nevarnosti, sposoben pravilno in pravočasno ukrepati. Na koncu bi dejal naslednje: »Varstva pri delu ne smemo zanemarjati in podcenjevati! Varno delo ljudi je ena najvažnejših postavk v našem vsakodnevnem prizadevanju, kjer je delovrfl človek primarnega pomena za uspeh naše družbene skupnosti. Pri izbiri prave poti za varno delo, pa hodimo prvenstveno po prvi poti, to je po tehnični poti.« SODELUJ V TEKSTILCU! Deljen delovni čas (Nadaljevanje s L strani) Razumljivo je, da ne more biti govora o deljenem delovnem času za osnovne ekonomske enote, ker le-te delajo v tri izmene. Računati pa morajo z njim vse vezane enote, če ne delajo v dveh izmenah. Tak delovm čas ni na zapadu nič novega. Tudi ni dvoma, da je tak delovni čas v mnogih pogledih primernejši in bolj ustrezajoč, kot je naš. Ima pa deljen čas eno veliko slabost, in sicer to, da zahteva določene pogoje in razmere, če naj bo koristen in ustrezajoč. Ti pogoji in razmere pa so naslednji: 1. UREJENE VARSTVENE RAZMERE ZA OTROKE 2. ZAJAMČENA VZGOJA IN VARSTVO ŠOLOOBVEZNIH OTROK 3. UREJENE RAZMERE ZA PREHRANO IZVEN DOMA 4. BOLEZEN IN NEGA 5. DOVOLJ VISOKI OSEBNI DOHODKI UREJENE VARSTVENE RAZMERE ZA OTROKE Ze v sedanjih razmerah je varstvo dojenčkov in predšolskih otrok težavno in v mnogih družinah skrajno problematično. Otroških vrtcev je malo in še ti so slabo opremljeni, težko dostopni večini, ne jamčijo za otrokovo zdravje in podobno. Dejstvo je dalje tudi to, da njihove kapacitete ne pokrivajo niti 1/5 potreb v mestih, da o podeželju sploh ne govorim. V sedanjih pogojih se starši nekako menjajo pri varstvu, se pravi, da delata mož in žena izmenično, torej eden dopoldne, drugi popoldne m obratno. V takih pogojih so otroci brez varstva morda uro ali dve, kar pomagajo premostiti prijazni sosedje. Ce bi prešli na deljen delovni čas, potem odpade tudi ta možnost. KAM POTEM Z ENIM ALI VEC OTROKI? ZAJAMČENA VZGOJA IN VARSTVO ŠOLARCKOV Ta problem je enako težak, če ne še težji. Ni malo družin, ki imajo majhne — predšolske otročke in tudi šolarčke. Kako naj starši nadzorujejo otrokovo učenje, kako naj mu pomagajo, če bodo morah delati prav v času, ko jih otrok potrebuje? Naj morda to delajo zvečer, ko mora otrok k počitku, če naj bo zdrav in odporen? Naj morda vse to opuste, pa naj otrok skrbi sam zase, kakor ve m zna? ALI SME IN MORE PREVZETI DRUŽBA TAKSNO ODGOVORNOST NASE? Ta problem bi zmogli rešiti, če bi prevzele šole nase vso odgovornost! To pa bi zmogle le, če bi otroci po končanem pouku ostali pod nadzorstvom v šolskih prostorih, kjer bi se učili in naredili naloge. Vsi pa vemo, da te možnosti ni, saj šolam primanjkuje učilnic celo za pouk, saj bi drugače (V Kranju!) ne bilo treba prevažati šolarčkov v šolo na Trstenik in tudi na Primskovo jim ne bi bilo treba hoditi v šolo, kjer so prostori vse prej kot ustrezni. KAKO TOREJ V TAKIH POGOJIH (OB DELJENEM DELOVNEM ČASU) ZAJAMČITI USTREZNO VZGOJO IN VARSTVO, KAKO OMOGOČITI OTROKU PRAVILEN RAZVOJ IN NAPREDOVANJE? UREJENA PREHRANA IZVEN DOMA Jasno je, da bi deljen delovni čas zahteval, da se prizadeti hranijo izven doma, torej v menzah. Takšna prehrana bi prinesla dva problema, in to: postala bi dokaj dražja in za mnoge neizvedljiva, ker ni zadostnih kapacitet. Mnogi delavci bi se ji morali odreči, kar bi vplivalo na njihovo zdravje, na njihove delovne sposobnosti. Ce to velja za zaposlene ljudi, velja tudi za njihove otroke. KJE BI SE HRANILI OTROCI? KDO BO ZMOGEL TOLIKŠNO PODRAŽITEV PREHRANE, CE IMA DRUŽINA VZEMIMO PET, ŠEST ALI VEC ČLANOV? KAKŠNO BO CEZ LETO DNI ZDRAVJE, PREDVSEM NAŠIH OTROK? BOLEZEN IN NEGA Ce je sedaj zbolel eden od staršev ali otrok, to ni bilo posebno problematično — razen seveda v težkih primerih (nalezljiva bolezen, težka prometna nesreča in podobno), ker je bolnemu otroku pomagal pač eden od staršev ali pa otrok svojim roditeljem. Kdo bo tedaj skrbel za bolnega otroka, če bodo starši zaposleni čez ves dan? Bo mar ekonomično, če bo eden ah drugi od staršev moral vzeti bolniški dopust? JE MORDA KAKA DRUGA MOŽNOST? DOVOLJ VISOKI OSEBNI DOHODKI Mislim, da nam je vsem jasno, da bi le dovolj visoki osebni dohodki moža lahko odpravili vse naštete in druge probleme, ki jih bo prinesel deljen delovni čas. Ce bi mož zaslužil toliko, kot zaslužijo možje v zapadnih državah, potem bi odpadle vse ovire, ki so skoraj nepremostljive, potem bi lahko brez strahu prešli na deljen delovni čas, potem verjamem, da bi bil koristen in ustrezajoč, vsaj večini. UPAM, DA NIMAM PRAV ... Ne morem pa se strinjati z mislijo, ki se mi ob sedanjem forsiranju deljenega delovnega časa vsiljuje, da ga nekateri for-sirajo prav zato, da bi prisilili mnoge matere, naj ostanejo doma in narede prostor nezaposlenim. Tak korak bi povzročil občuten padec življenjskega standarda prav v družinah, saj je danes z eno »plačo« nemogoče živeti dvočlanski, kje šele veččlanski družini. Tak korak bi torej zelo zmanjšal in poslabšal življenjske pogoje otrok, zavrl bi njihov normalen razvoj in napredek, posledice tega pa mi verjetno ni treba naštevati. Bi pa tak korak bistveno znižal tudi rojstvo otrok, ker bo jasna računica starše prisilila, da se jim odpovedo, v svojo in njihovo korist. Današnji ljudje smejo namreč zahtevati od življenja malo več, kot da delajo samo za hrano. Ce nimajo takih pogojev z otrokom, ostanejo pač brez njega. Ne glede na naštete probleme in ovire pa menim, da bomo morali pristati na deljen delovni čas. Strokovnjaki bodo že nekako dokazali, da so njegove prednosti večje kot slabosti, dokazali bodo dalje, da ni vse tako težko kot predvidevamo, obljubili nam bodo to in ono, pa bo zanje zadeva končana. Prav zato bo prav, če o teh problemih začnemo razmišljati, ker bomo tako morda našli kako rešitev za ta ali oni problem; morda v krogu družine, morda v kolektivu. Karkoli bomo uspeli narediti, bo olajšalo omenjene probleme, ki jih bo prinesel deljen delovm čas. P. G. Za popoldne in večer 1. Enobarvna obleka je narejena iz volnenega blaga. Kroj je enostaven navzdol rahlo razširjen, s šivom spredaj po sredini. Pentljo naredimo iz istega blaga. 2. Tudi enobarvna obleka je iz blaga svetlejše barve. Ovratnik je stoječ. Spredaj ima dvojne šive in žepe. 3. Obleka iz potiskane sintetike, jersey ali kakšnega drugega podobnega blaga, z nizko stoječim ovratnikom. 4. Za ta model je primemo samo enobarvno blago. Zanimivi so žepi, ki so okrogli, z dvojnim šivom. Odprtine so pri stranskih šf-vih. 5. Lepa obleka iz enobarvnega blaga s poudarjenimi dvojnimi šivi. Žepi so v navpičnih šivih. 6. Praktična obleka s črtastim vzorcem, ki teče vodoravno, le gornji del — prsni, krojimo tako, da tečejo črte poševno. 7. Zimski plašč modernega kroja s še vedno zelo modernimi dvojnimi šivi. Prsni del je krojen okroglo. Žepi so v sprednjih šivih, ovratnik pa je iz krzna. 8. Lep plašč oranžne ali rdeče barve z vodoravnimi šivi spredaj in zadaj. Žepi so v šivih. 9. Bliža se čas raznih zabav. Letos so zelo modeme večerne obleke v pastelnih barvah in okrašene z ročno izdelano bordurami. Lahko kombiniramo vezenje, perle in bleščice. Obleka je srajčnega kroja in z visokim ovratnikom in razširjenimi rokavi. Na rokave in ovratnik prišijemo po 3 vrste bleščic in perle. Pod perlo prišijemo blešči- co. Obleka je ob vratu rahlo dra-pirana. 10. še ena ljubka za večer, le da je bordura brez bleščic. Vzamemo perle v 3 barvah, ki se naj razlikujejo samo v niansah in jih prišijemo v poljuben vzorček. 11. Letos zelo moderni huzarski škornji v različnih barvah. Želim vam srečno in uspeha polno novo leto JaK AlljkX • n • 4 j* « • & • I ? • • • 0 # #1 « £ « v • • • • • 9_ # * • • i » À • • i" • « •J • • * « • # Objavljamo vzorček za pulover, kot smo obljubili. V 11. številki ni bilo zanj prostora. Sporočite nam, če vam ženska stran ugaja! m /u» 128-46 pleten plašček ZA 3—4 LETA Material :cca 40 dkg volne, 8 gumbov, 0,55 cm podloge 140 cm širine in konec flizelina. Vzorček: 6 vrst levih in 1 vrsta desnih. Hrbtni del: Nasnujemo 78 petelj. Približno od 30. vrste naprej snemamo na vsakih nekaj vrst po 1 petljo, skupno 4 na eni strani, tako da dobimo rahlo zvončast kroj, na igli pa imamo še 70 petelj pri rokavnem izrezu. Po '34,5 cm pletenja snemamo za rokav 2x po 2 petlji, 4x po 1 petljo, ostane še 54 petelj. Po 15 cm od rokavnega izreza pričnemo istočasno snemati za ramo in ovratni izrez. Ramo snemamo v vsaki vrsti po 4x po 3 petlje, 2x po 2 petlji. V vratnem izrezu ravno posnamemo srednjih 10 petelj, potem še 3 X po 2 petlji. Levi sprednji del: Nasnujemo 49 petelj, pletemo kot zadnji del. Ko imamo 21,5 cm pletenja, naredimo rez za žep. Od desne strani popi eterno 6 petelj, potem pletemo desno 18 petelj, obrnemo in jih posnamemo, nato nasnujemo novih 43 petelj da dobimo odprtino za žep in pletemo vzorec naprej. Pri 47,5 cm snemamo za vratni izrez in sicer: lx po 10 petelj, lx 3 petlje, 3x po 2 petlji in 2x 1 petljo. Rokav: Nasnujemo 36 petelj. V vsaki 8. vrsti dodamo po 1 petljo, da jih imamo 50 predno pričnemo s snemanjem. Snemanje: na obeh straneh lx po 3 petlje, 2x po 2 petlji, 8x po 1 petljo, 3x po 2 petlji in ostalih 8 ravno posnamemo. Stoječi ovratnik: Nasnujemo 76 petelj, pletemo 10 vnst levih in posnamemo. Izdelava: Dele rahlo prelikamo, da se vzorec ne raztegne. Naredimo žepke iz podloge in jih prišijemo na odprtino. Notranjo stran žepa pod pletenjem ojačamo 6 flizelinem. Oba sprednja robova zapognemo navznoter (1 cm) in prišijemo. Spodnji rob naredimo 4,5 cm in pri rokavih 2 cm širok rob. Ovratnik prepognemo na polovico, na obeh koncih sešijemo in prišijemo na ovratni izrez zunanji del. Vložimo še pas flizelina in prišijemo še notranji rob. Plašček podložimo, naredimo zanke na gumbe, za dečka na levi, za deklico na desni strani. Posledice nasilne vselitve šah - ŠAH - ŠAH (dalje s 1. strani) sebi, je tako tudi storil. Naša delavka, sedaj že poročena, je odšla z otrokoma iz delavskega doma k možu, in oba sta bila prepričana, da sta na lahek način prišla do stanovanja. Toda lastnica omenjene sobe je pri sodišču vložila zahtevek za prisilno izselitev in sodišče je zahtevku ugodilo. Omenjena družina je bila prisilno izseljena v bivšo drvarnico poleg hiše, na naše podjetje pa se je začel izvajati pritisk, naj družini dodelimo družinsko stanovanje. Ker podjetje stanovanja nima, poleg tega pa je delavka samovoljno zapustila delavski dom, v katerem je imela svojo garsonjero, je morala ostati v zasilnih prostorih. V delavski dom po sklepu samoupravnih organov poročenih delavcev in delavk ne smemo sprejeti! Pri tem je najbolj žalostno to, da so zaradi nepremišljenosti staršev najbolj ogroženi otroci, saj so imeli v delavskem domu otroški vrtec in urejeno prehrano. Nedavno se je zgodil tudi primer, ko se je naš delavec z družino nasilno vselil v stanovanje, last našega podjetja, ne da bi imel zato odločbo. Kljub temu, da je delavec res živel v težkih stanovanjskih razmerah, bo iz tega stanovanja prisilno izseljen, ker ne moremo dovoliti, da bi se taka praksa nadaljevala. Ce bomo to dovoljevali, ne potrebujemo samoupravnih organov, ki imajo med drugim tudi to pristojnost, da sklepajo o tem, kdo bo dobil stanovanje, ki je last podjetja. Kaj bi se zgodilo, če bi sporočili vsem 230 prosilcem za stanovanja, da je prosto eno stanovanje, dobi pa ga tisti, ki se bo prvi vselil? Verjetno bi bilo precej prosilcev poškodovanih? V novem pravilniku o razdeljevanju stanovanj je člen 22, ki pravi: »Delavec se sme vseliti v stanovanje le na podlagi pravnomočne odločbe podjetja o dodelitvi stanovanja. Delavca, ki bi se vselil v stanovanje brez odločbe, se bo prisilno izselilo, ne da bi mu bilo podjetje dolžno preskrbeti kakršnekoli druge prostore.« To določilo bomo v našem podjetju striktno izvajali. Dejstvo je, da je v podjetju izredno veliko težkih stanovanjskih problemov, vendar se ne bodo smeli reševati na zgoraj navedeni način, ker to vodi v anarhijo. Stanovanjska komisija se bo trudila, da bodo dobili stanovanja tisti delavci, ki so ga najbolj potrebni. Pri tem bo komisiji zelo v pomoč nov pravilnik o razdeljevanju stanovanj, ki omogoča, da se čimbolj objektivno ugotovijo stanovanjske razmere prosilcev za nova stanovanja. Na kraju bi rad še enkrat opozoril prosilce za družinska stanovanja, ki sedaj stanujejo v delavskem domu in seveda tudi vse ostale, naj se ne vseljujejo nasilno v privatna stanovanja ali v stanovanja last našega podjetja, ker bodo morali posledice takega dejanja nositi sami. Franc Dolenc ŠAHOVSKI BRZOTURNIR — V POČASTITEV 29. NOVEMBRA V počastitev 29. novembra je ŠD Borec iz Kranja organiziral šahovski brzoturnir, in to sindikalnih podružnic kranjske komune. Nastopilo je 10 ekip. Borbe so bile zelo lepe in živahne. Naša ekipa, v sestavu: Franc Škrab, Adolf Podgorniik, Radko Vojičič in Janez Ravnik — je zasedla z 28 osvojenimi točkami drugo mesto. Prva je bila ekipa ŠD Kranj, ki je od 36 možnih točk osvojila 29 točk. Ta ekipa je igrala v sestavi: Mali, Bukovec, Murovec in Zbil. Tretje mesto pa je zasedla s 27 točkami ekipa Svobode iz Stražišča, v kateri so igrali: Bavdek, Bertoncelj, Berčič mlajši in Djordjevič. A. P. ZAHVALA Vsem sodelavkam iz predilnice I in tudi sindikalni podružnici te enote se iskreno zahvaljujem za praktično darilo, ki so mi ga poklonili ob odhodu v pokoj. Še enkrat — lepa hvala! 12. novoletna nagradna Ce boste pravilno rešili križanko, boste pod 52. vod., 11. vod., 30. navp., 1. navp., 103. vod., 84. navp., 112. navp., 39. vod., 71. vod. in 68. navp. prebrali čestitko uredništva ob novem letu 1968. VODORAVNO: 1. nasilnik, trinog, 6. najvišja filmska nagrada, 'kri jo vsako leto podeljujejo v Ameriki (naša pisava), 11. GLEJTE UVOD!, 17. trn, 18. industrijski kraj vzhodno od Celja, 19. vrsta kita z enim dolgim oklom, narval, 21. široka mestna ulica, 23. Odisejeva domovina, 25. dolga duhovniška suknja, 26. brezpravno ljudstvo v nekdanji turški državi, 27. slavni .grški pisec basni, 29. priimek dveh nemških pisateljev — bratov (Heinrich in Thomas), 31. stražnik, 32. predujem, Ttaplačilo, 33. ime francoskega naturalističnega pisatelja Zolaja, 34. kradljivec, 36. kraj pri Portorožu s »formo vivo«, 37. začetnici slavnega srbskega komediografa (»Gospa ministrica«), 38. zdravilni vrelec Rogaške slatine, 39. GLEJTE UVOD!, 43. prva in zadnja črka naše abecede, 44. kamen izpodnelbnik, meteor, 46. elementi, 47. poljedelsko orodje, 50. sinov sin, 51. nakup, 52. GLEJTE UVOD!, 53. zamaknjeno stanje spiritističnega medija, 55. pleme severnoameriških Indijancev, ki žive sedaj v rezervatih, 56. bikoborec, 59. sestavni del optičnih instrumentov in fotografskih aparatov, 60. naprava za snemanje filmov, 61. zinano razkužilo (zmes kalijevega mila z krezoli), 62. kazalni zaimek, 63. model Citroéno-vega vozila, 64. ime slovenskega skladatelja Pahorja, 65. polotok med Sueškim in Arabskim zalivom, prizorišče bojev med nedavno iaraelsko-aralbsko vojno, 66. veletok v severni Italiji (Po), 67. avtomobilska oznaka Kumanova, 68. popularna italijanska filmska igralka (Sofia), 69. prelaz, 71. GLEJTE UVOD!, 72. slaboten', suh človek, 74. grški general, nekdanji vodja odpora prebivalcev Cipra proti Veliki Britaniji, ki še sedaj igra važno vlogo v političnem življenju Cipra, 75. prosluli francoski generai, vodja teroristične organizacije O AS (Raoul), 76. vrsta nenasičenega ogljikovega vodika, etilen, 77. tetiva, ki gre skozi središče kroga, diameter, 78. zadnji, spodnji del noge (množ.), 79. oblika rastlinskega plodu (rape, pri fižolu), 81. prodajalec nepomembnega blaga, krame, 82. poosebljena smrt, 85. glasbena oznaka za tremolo, 86. naprava za merjenje sil, 88. moško ime (novinar in himalajec Jerin), 89. kemični znak za brom, 90. ime mlade italijanske popevkarice Pavone, 93. domačija, 94. pripadnik naroda, ki govori semitski jezik, 95. ameriški pesnik in pisatelj (Edgar Allan), 96. mejna reka med Iranom in SZ (iz istih črk kot SRAKA), 98. stisnjeni prsti in dlan, 101. gosta tkanina s svetlim licem (za delovne halje in podlogo), 102. ime ljubljanskega televizijskega režiserja Kraglja, 103. GLEJTE UVOD!, 105. najbolj razširjena rastlina, 107. ime preva- jalca Salija, 109. vrsta robidnice, iz njenega soka izdelujejo sirup, vino in marmelado, 111. letopis, kronika, 113. mesto v severni Italiji s tovarno »Fiat«, 114. najvišja gora Turčije, 115. ime umrlega slovenskega šahovskega velemojstra Vidmarja, 116. mesto v južni Turčiji ob reki Seyhan, ki se izliva v Iskendemnski zaliv. NAVPIČNO: 1. GLEJTE UVOD!, 2. zamisel, vodilna misel, 3. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke Ide Kravanje (Ita), 4. ime sodobnega slovenskega pianista Bertonclja, 5. kdor ima kaj v najemu, 6. šestnajsta in dvajseta črnka abecede, 7. srbsko moško ime, 8. geometrijski pojem, 9. ime sodobnega armenskega skladatelja Hačaturjana, 10. naše največje pristanišče, 11. četrta in devetnajsta črka abecede, 12. izrastek na glavi, 13. večinoma mejna reka 'med SlZ in Kitajsko v severovzhodni Aziji (4354 km), 14. beležka, 15. užitne morske ribe, lovrate, 16. prebivalec 'miniaturne države Monako, 17. tolovaj, razbojnik, 20. prostor za shranjevanje avtomobila, 22. zaničljiv naziv za prebivalca Azije, 24. naprava za oddajanje ali sprejemanje elektromagnetnih valov, 28. levi pritok Donave iz Romunije, 30, GLEJTE UVOD!, 33. starogrški bog vetrov (daljša oblika imena EQL), 35. soglasnika v besedi TONA, 38. italijanski izraz za gospa, 39. zemljiška knjiga, 40. prepir, 41. alkoholna pijača, 42. obstanek, 45. tekmovalci v rvanju, 46. moško ime, 48. znan športni kiub iz Madtrida, 40. kratica za »Avto-moto društvo«, 51. namera, nakana, 52. srednjeveški plemič v vladarjevi službi, 53. delo tlačanov v srednjem veku, 54. Romulov brat, katerega je po pripovedki Romul v prepiru pri ustanavljanju mesta Rima ubil (daljša oblika), 55. diktat, 56. vrsta odlične brazilske kave, ki jo prodajajo tudi pri nas, 57. trava druge košnje, 58. eden od žlahtnih plinov s kemičnim znakom Rn, 60. skandinavsko žensko ime, 61. delavec v obratu železarne, 64. zveza, odvisnost, 65. stran neba, 66. elan, zanos, 68. GLEJTE UVOD!, 69. del avtomobila, ki nosi prednja ali zadnja kolesa (množ.), 70. slab pesnik, rimač, 71. tuje moško ime (slovenski kanuist Bernot), 73. katran, 74. majhna utežna mera, 75. sodni zbor, 77. skupno ime za transport po kopnem, vodi in zraku, 78. enakost, sorazmerje (npr. razmerje vrednosti denarja do čistega zlata), 79. vojak ali skupina vojakov, ki čuvajo določen prostor, 80. ladja >na tri vrste vesel, triera, 81. sedež za več oseb, 82. slovenska tovarna avtomobilov in motorjev v Kopru, 83. usedlina, usedek, kalovina, 84. GLEJTE UVOD!, 87. začetnici najboljšega jugoslovanskega košarkarja, 88. rastlina, zelišče, 91. obredna obleka duhovnikov in sodnikov, 92. ime odličnega japonskega filmskega režiserja Ku-rosawe (iz istih črk kot KAIRA), 94. velik kamen, 95. gorovje v križanka jugozahodnem delu Bolgarije, 97. pravec, 99. neprijeten občutek, sramovanje, 100. znana japonska filmska igralka (Yoke), 102. osnovna enota, 104. osebni zaimek, 106. pojav na vodni površini, 108. manjši vojaški oddelek, 110. oznaka za tehnično atmosfero, 112. GLEJTE UVOD! Angela Žerovnik Ob smrti dragega moža IVANA ERŽEN se prisrčno zahvaljujem za darovani venec, za lajšanje bolečin ob težki izgubi in za izrečena sožalja. Prav posebno velja ta zahvala tovarišu Antonu Rakovcu in tovarišu Francu Kodriču. Vsem, ki so nam pomagali in z nami sočustvovali še enkrat — lepa hvala! Erženovi PRAVILNA REŠITEV Statist, strig, klepar, popevkar, ruina, svarilo, Orada, bodalo, Su-tana, EM, miš, album, livar, one, Ilir, nebo, Rriiov, Milko, NO, Abota, trapez, Sanja, sreda, Sre-mac, parte, opora, slikar, Pavke, MŠ, briga, klckan, Murn, rtič, les, slovo, pošta, Emu, UG, morija, koraki, zatik, zobatec, kroki, Aj-dovica, anatom, izvod, adresar. IZŽREBANI SO BILI: 15 N din — Milka Stare 12 N din — Rozka Florjančič 10 iN din — Jožica Jeraj 10 N din — Marinka Mohar 9 N din — Dragica Pisovec 8 N din — Jože Vilfan Veselo, zadovoljno in uspehov polno novo leto želi vsem članom kolektiva, predvsem pa svojim sodelavcem — Ivan Bernard, ki je na zdravljenju v zdravstvenem domu Petra Držaja v Škofljici. OGLAS Iščem upokojenko, ki bi hotela varovati moje otroke v času, ko sva z ženo v službi, časovno bi to bilo: en teden od 6. ure zjutraj do 14. ure popoldne, drug teden pa od 11. ure zjutraj do 15. ure popoldne, pa zopet znova. Paziti bi morala samo na 4-letnega sina! Stanovanja (sobe) ne morem dati! Glede plačila — po dogovoru! Peter Gunčar f 1 2 . 3 4 5- 6 7. 8 9 10 p- 12 13- 14 15 16 L 17 18' 19 2ČT] 21 22 23 24 □ 25 26 H 27 28 □ *29 30 □ 31 32 □ 33 □□□ 34 35 □ 36 37 □ 38 □ 39 40 41 42 □□ 43 44 A5 ■ ■ 46 E 47 48 49 I 50 d 51' E 52 1 63 54 □ 55 E 56 57 58 59 H 60 □ 61 62 63 ■ □ 64 □ m 65 E 66 67 u 68 □ 69 70 □ 71 72 73 ■ □ 74 E 75 I 76 □ 77 : E 78 L 79 80 □ 81 E 82 83 84 85 m 86 87 □ 88 m 89 90 91 92 □ 93 E □ 94 E 95 96 97 CZ 98 99J 100 101 . - 1 □ 102 • Ì03 104 L 105 106 E 107 108 109 110 ÜT" 112 . 113 h W~ ÜT" 116 P REŠITVE ODDAJTE DO 15.1.1968! NENADNO PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE NEUMNI POPViqJ NWHEHR ŽELJO KASNO SPOZNANJE NAVODILO: Slikanica je nagradna (50, 40, 30 N din). Besede v levem pravokotniku Izrežite in nalepite pod slike, pač po svojem preudarku. Posebna komisija bo določila najboljše rešitve. če jih bo več, pa bo odločal žreb. (ODDAJTE DO 15. I. 1968) e i d A- vA tta MOŽNO PRESENEČENJE VKLUUCEYRNJE V REFORMO UCINKOV/T/I PROPRCma NUJNO PREVIDNOST umestno sonommosT AKTOfllM SPROSTITEV SPOSOBNOST PO ED INČEV