»tinn» platana » gotovini.
STEV. 110.
V LJUBLJANI, ponedeljek, 16. maja 1927.
Posamezna številka Din 1.
LETO IT
Dl* ar
opoldne, ten—H ned*lj« ta
pnjtElke.
: V I4ublj«Bl ta po poiti: tooi*m#tTo D Ib 90*—.
Kecavlsen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV. 23. UrBAVNISTVO: KONGRESNI TRO STEV. S. TELEFON STEV. 2852.
Rokopisi m n* vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka ta odgovor.
Račun pri poitnem 6ek. uradu Stev. 18.633.
J
Opomin
Jz Hercegovine prihajajo čudna poročila, jako čudna za državo, kakršna Je nasa, ki se vedno ponaša s svojimi prirodnimi zakladi. fz Hercegovine namreč poročajo, da so v ljubeškem okraju umrli že trije kmetje od lakole ' > Veliko število kmelov pa je zapu-1 o svoje domove in odšlo v sosedne • iskat dela ali pa — beračit... Zo° 9r*ka oblastna skupščina je br-vPJjVn? zaprosila za pomoč centralno n P kakor poročajo zopet iz Beo-n a’. Je vlada določila nekaj milijo-. Jim ar e v za nakup koruze za gla-
ujoce preblvo,atvo Tako se g]ase po,
Ean^h t 90VlT- ki >eži v bogati
Svež? da n6' Zraf C VSf1° ,eto ioliko v eza, da ga prodamo lahko n« tisoče vagonov izven države.
Na eni strani ogromno bogastvo,, na rugi strani pa zopet umiranje od la-e — iu nekaj ni v redu. In prav ogo ni tukaj v redu, zlasti ne v državni upravi, ki je v prvi vrsti poklicana, da take strahote prepreči, ker ven-ne živimo nekje v centralni Afriki, P^Pak vendarle v Evropi, in to kar se ,e bodilo v Hercegovini, ni samo evropski škandal, ampak strahovita obsodba naše uprave in našega parlamenta.
Predvsem parlamenta. V Beogradu ZDocui^ parlament z malimi presledki Na vladi so bile že vse i icne stranke, včasih v koalicijah, asih v koncentracijah, včasih same, a °r so pač razmere nanesle. Stran-
S So se Jeple in kregale med seboj, ^casih celo bolj ko* bi pristojalo viso-** zbornici, podajale so si državno krmilo in s tem vred tudi državni denar iz rok v roke, potem so se druga drugo izpodrivale in zmerjale, pri tem pa vedno govorile o svojem delu za milo domovino a enega niso nikdar videle Kl)ur> neštetim opominom:	sfabe dr-
žavne uprave.
Ko smo se leta 1918 ujedinili, je bilo ozemlje kraljevine SHS z malimi izje-
Prv”1 ?pus^°šeno od vojnih nadlog.
a sl^b vseh ljudi, ki so prišli na e*° države, bi morala v takih razmerah biti, da urede državno upravo in . ržavno gospodarstvo, da bi si Ijud-,e čim prej opomogli od vojnega Razdejanja. Po drugih evropskih dr-je tudi res bila gospodar-a obnova prva, edina in glavna in • '3v V5e^ v*ac* ‘n vse*1 Parlamentov )e še danes. Toda pri nas? Samo Solo strankarstvo in sama neprestana borba za politično strankarsko premoč! Uprava, red v upravi in državno brin^°^ars*vo 'e	večina deveta
pošten!!!	glasovi maloštevilnih
SSf l,Udl So potonili V blatu ko-kega strankarskega fuočvirja. alo pa smo danes srečno prija-rali tako daleč, da ljudje od lakote rmrajo _ umjiaj0 prj nas> v bogati lugoslaviu, a to ne toliko zaradi po-anjkanja sredstev za življenje, ampak aradi brezmejne upravne zanikrnosti. listih pa, ki jim smrt še prizanaša, Se Polašča vedno večje ogorčenje nad Pravno zanikrnostjo in nad nesposob-^ parlamentom. Nikakor nočemo Pretiravati in nočemo kot vesni in j^reni demokrati delati prav nobene opagande proti parlamentarizmu, 'Slimo pa, da nam mora biti kljub te-dovoljeno povedali neprijetno res--a danes ljudstvo ne bi imelo jv.nič proti temu, če bi parlamenta W °’ VSa* ^a^e9a parlamenta ne, rabinih smo doslej vajeni. Ljudje bi l0 1 imeli red, radi bi imeli redno de-* “i radi ustvarjali, oni bi radi vsaj
Konferenca Hale antante.
URADNO POROČILO. - IZJAVE MINISTROV.
Jachimev, 16. maja. Tretja seja ministrov zunanjih poslov Male antante se je vršila včeraj po programu. Po seji je bil izdan komunike, v katerem je rečeno: Ministri zunanjih poslov Male antante, v najprijatetjskem duhu želeč dati brzo in povoljno rešitev, so proučili poedina vprašanja med državami Male antante, a nato so konstatirajoč važnost ekonomskih vprašanj v zvezi z političnimi vprašanji izmenjali poglede o vseh ekonomskih vprašanjih medsebojno kakor tudi s sosednimi državami.
Prihodnji sestanek Male antante se b'o vršil v septembru v Ženevi. Prihodnje leto bo sestanek Male antante v Rumumji.
Jaehimov, 16. maja. Zaključna seja ministrov zunanjih poslov Male antante se je pričela ob 9. in pol in je trajala do 11. Po 11. so sprejeli vsi trije ministri na terasiji Kadium - Palače - hotela skupino novinarjev in jim dali izjave o poteku in rezultatu konference in odgovarjali na
vprašanja, ki so jih jim stavijali novinarji.
Po dejeneurju sta odpotovala jugoslovanski in rmnunslrf minister zunanjih poslov z delegacijo, novinarji in poljskimi novinarskimi gosti v posebnem vlaku v Prago. Tja sta dospela okrog 6. zvečer. Dr. Beneš je s svojo soprogo odpotoval z avtomobilom v Prago.
Jaehimov, 16. maja. Po seji ministiVv zunanjih poslov Male antante so bili od njih sprejeti novinarji, katerim so 'la‘i izjave o raznih vprašanjih.
Mitilineu je v svoji izjavi naglasil, da
je solidarnost Male antante neporušljiva. Med člani ni bilo na sejah nikake razlike v mišljenju in složno so bili proučeni vsi problemi. S Francijo se bo nadaljevalo najprisrčnejše prijateljstvo, z Italijo prijateljstvo, ki je za Rumuuijo dragoceno, dokaz temu je ratifikacija besarabske konvencije s strani Italije. Glede na tiranski pakt je Rumunija vedno želela kot zaveznica Jugoslavije, da pride do sporazuma z Italijo. Vem, da tud; <lr. Marinkovič želi prijateljstvo z Italijo. Mi-tilineu je posebno poudaril, da so odne-šaji z Avstrijo dobri. Glede Madjarsko želi, da bi prišlo do pogodbe a la Loca.--no. Zato je potrebno, da se odpravijo ovire s strani madjarske. Kar se tiče Uu-sije, ima vsaka dražva Male antante proste roke v tem vprašanju, a je potrebno, da se vse članice o tem medsebojno obveščajo. V odnošajih z Bolgarsko je opaziti zboljšanje. Bolgarska želi, da se ukine vojaška kontrola. Mitilineu je voijau, da v pomirljivem duhu prouči to zahtevo in da jo pretresa dobrohotno.
Dr. Marinkovič je naglašal važnost ekonomskih zvez, o čemur se je tudi razpravljalo na konferenci. Z Grško se vodijo pogajanja o trgovinski pogodbi, a r.e o vprašanju revizije Pangalosovih konvencij. Sicer pa so odnošaji med Grško in Jugoslavijo izvrstni. Poslanik Račič v Sofiji ni dobil novih instrukcij. Pozvan je samo v Beograd na razgovor od dr. Marinkoviča.
Dr. Beneš se je na kratko pridružil izjavam Mitilinea in dr. Marinkoviča.
Potres v
Beograd, 16. maja. Včeraj zjutraj ob
3.50 se je pričel cel niz potresov, ki je trajal do 11. dopoldne. Potresov je bilo 06. Od teh se jih je čutilo 6. Prvi potres je bil ob 8.50 in je bil najmočnejši. Tra jal je 9 minut 49 sekund. Ta potres je imel katastrofalne posledice, ker se je širil v valovanju. Epicenter je bil 6*2 km južno od Beograda proti Rudniku.
Potresi so se čutili tudi v drugih mestih Srbije. To je največji potres, ki ga je Beograd doživel v zadnjih dvanajstih letih. Že pivi potresni sunek je izzval veliko presenečenje in razburjenje med beograjskim prebivalstvom. Prebivalci so v masah bežali na ulice, ponajveč v spalni obleki. Največ strahu so prestali stanovalci gornjih nadstropij. V trenutku-so bile ulice polne ljudstva. Šele, ko je ponehal tretji potresni sunek in ni prišlo do težjih posledic, so se huhovi začeli pomirjati in strah je izgineval. Zlasti na Kalimegdanu je bilo nabito polno ljudstva. Ta potres ni napravil toliko škode, kakor je bila velika razburjenost. Je pae nekaj škode, a škoda je manjšega pomena, človeških žrtev ni bilo, tudi ni nihče ranjen. Zidovje in stro-povje je na nekaterih hišah popokalo in
vsakdanji kruh, pa ni ne enega, ne drugega! Državna uprava se ne gane, parlament kot vrhovni nadzornik državne uprave se giblje pa še manj. Zalo mirne duše lahko rečemo, da si s takim delovanjem, kakor ga opažamo in tudi obsojamo že vseh osem let, parlament sam koplje svoj grob in žalostno bo povedati, da za takim parlamentom nihče ne bo žaloval, če se bo zvrnil lepega dne v grob, ki si ga je skopal sam s svojo nesposobnostjo.
Mrliči v Hercegovini so |za parlament in za državno upravo resen opomin!
Beogradu.
dimniki so se porušili. Tudi na starem dvoru se je porušil zid od vrha do tal.
Po prvih vesteh, ki so jih dobile seis-
mografske postaje, so trpeli vsled potresa še Lazarevac, Cačak in Vrujci. Izgte-da, da je tam bilo več škode ko v Beogradu. Poročila so se ves dan pričakovala z veliko napetostjo, liazen v Beogradu se je potres čutil tudi v Zemunu, kjer je zavladala med prebivalstvom velika panika. Iz Obrenovca javljajo, da se je celo mesto pogreznilo za 4 cm.
ODLIKOVANJE DR. MARINKOVIČA.
Jaehimov, 16. maja. Predsednik republike dr. Masaryk je podelil včeraj iugoslovenskemu ministru zunanjih poslov dr. Marinkoviču veliki križ belega leva 1. stopnje.
POVRATEK DR. MARINKOVIČA.
Praga, 16. maja. Minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič se bo peljal v torek ob 6. dopoldne skoz Zagreb. Na potovanju z Delegacijo preko Linča in Gradca se bo sestal v Gradcu z našim poslanikom Rakičem, ki se bo vozil z dr. Marinkovičem do Zagreba, ako pa bo potrebno, tudi do Beograda. Temu sestanku se pripisuje velik pomen, ker se smatra, da bo ob tej priliki prišlo do važnih razgovorov o italijansko-jugoslovanskem sporu.
RUSKI POSKUSI:
Praga, 16. maja. Iz zanesljivega vira se doznava, da je praški sovjetski poslanik skušal priti v stik z dr. Marinkovičem. Dr. Marinkovič pa je odklonil, da stopi v oseben stik z njim in sicer, kakor se povsem zdi, zaradi tega, ker se je hotel izogniti možnosti, da bi se to v Rumuniji slabo tolmačilo in da bi se ne rušila solidarnost Male antante v času, ko je edinstvenost najbolj potrebna.
»Hrvatski blok/
Zagreb, 16. maja. V soboto se je vršila komemoracija književniku Kumiči-ču in je pri tej priliki dr. Polič objavil, da je prišlo med Hrvatsko federalistično seljaško stranko, Hrvatsko stranko praVa in Hrvatsko republikansko seljaško stranko do sporazuma tako, da bodo pri prihodnjih volitvah nastopile vse tri stranke na skupnem programu, ki so ga ustvarile pod imenom »Hrvatski blok«. To objavo so sprejeli navzoči z velikim zadovoljstvom.
KOMBINACIJE.
Beograd, 16. maja. Nekateri politični krogi so pričakovali, da se bo Velja Vukičevič sinoči povrnil iz Vrnjačke banje. A Velja Vukičevič ni prispel v Beograd in se misli, da se povrne šele danes.
Po povratku predsednika vlade se pričakuje, da bo politična situacija zopet oživela, ki je včeraj skoro ni bilo, ker je bil ves svet pod dojmom potresa in so se ljudje zlasti bavili s komentiranjem ponočnih dogodkov. V nekaterih političnih vrstah se je včeraj trdovratno vzdrževala vest, da prinese Velja Vukičevič s seboj volilni mandat in da bo skupščina za kakih 20 dni sklicana na izredno zasedanje, a bi se takoj razpustila in bi se razpisale nove volitve. Toda te vesti se smatrajo za prosto kombinacijo in se jim ne pripisuje ni-kaka večja važnost, dokler se Velja Vukičevič ne povrne v Beograd.
ANGLEšKO-RUSKI SPOR. Moskva, 16. maja. Sovjetska vlada je poslala drugo noto angleški vladi, v kateri je rečeno, da v Rusiji nihče ne misli na vpad v angleško areno. Izven vsakega dvoma je, da gre Anglija za tem, da bi zapletla Rusijo v vojno.
GRŠKA SE NI HOTELA UDELEŽITI SESTANKA MALE ANTANTE V JACHI-M0VU.
Atene, 14. maja. Grška vlada je odbila poziv, da bi se udeležila konference Male antante v Jachimovu z otivacijo, da je dnevni red konference ne zanima.
ZA RAZVOJ NAŠEGA ZRAČNEGA PROMETA.
Beograd, 14. maja. Društvo za zračni piomet je razvilo po Sondermajerjevem poletu v Indijo v vseh pokrajinah države živahno agitacijo za podpisovanje njegovih delnic. Akcija se vodi posebno uspešno v Bosni in specielno v Sarajevu.
ŠPORTNE VESTI.
Sofija, 16. maja. Včeraj se je vršila med reprezentanco Jugoslavije in reprezentanco Bolgarije nogometna tekma, ki je končala z rezultatom 2 : 0 v prid Jugoslavije.
Spli!, 16. maja. Včeraj se je tu vršila nogometna tekma med Gorrcordio in Hajdukom, ki je končala s 4 : 2 z zmago Concordie.
Zagreb, 16. maja. V nedeljo je bilo odigrano v Zagrebu več nogometnih tekem - in sicer je brl reztiHaf tekme D£rby : Gradjanski 3 : 3, Hašk ;* Cro-atia 4:1, Ameteurji : 01ympia 2:1. Poleg teh tekem je bilo še več manjših med domačimi zagrebškimi klubi.
Beograd, 16. maja. Včeraj se je odigrala nogometna tekma med Viktorio, Žižkov in BSK, ki je končala z rezultatom 3 : 1 v korist Viktorie. Poleg te se je odigrala še hazena tekma med Concordio in Vesno z zmago 9 : 1 v korist Vesne.
Stran 2.
»NARODNI DNEVNIK« 16. maja 1927.
Štev. 110.
Konferenca Male antante.
Posvetovanja zunanjih ministrov Male antante so se všeraj končala. O poteku Konference in o rezultatih posvetovanj dajeta jasno sliko sledeči uradni poročili:
»Danes so se sestali zunanji ministri treh držav Male antante na svoje prviv posvetovanje. Vsak minister je poročal o celokupnem političnem položaju in o razmerju njegove države napram sosednim in drugim državam. Splošna poročila so dopolnjevali ministri z informacijami glede vseh vprašanj, ki se tičejo držav Male antante. Prihodnja se:a bo jutri dopoldne. Nadaljevali bodo razpravo o splošnem političnem položaju, da razčistijo vsa vprašanja, posebno tista, ki zanimajo Malo antanto, kar bo omogočilo potrebne ukrepe.«
To poročilo je bilo izdano v petek. O sobotnih posvetovanjih pa poročajo uradno sledeče:
»Drugi sestanek zastopnikov držav Male antnate se je vršil v soboto dne 14. t. m. od
9.	do 12. ure dopoldne. Vsi zunanji ministri so se posvetovali o splošnih vprašanjih, ki zanimajo vsako od treh držav, potem ko so končali posvetovanja o splošnem položaju.
O	vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, so razpravljali v duhu prisrčnega prijateljstva, držeč se vodilne ideje politike treh držav Male antante, ki se že sedem let redno sestajajo, kar je mnogo pripomoglo k ohranitvi miru v Evropi. Vsi ministri so ugotovili, da je mišljenje o nesporazumu v Mali antanti, o katerem se toliko piše, napačno. Tekom zadnjih let je Mala antanta dostojno in uspešno izvrševala svoje mednarodno politično opravilo za ohranitev splošnega miru in je v najtežjih razmerah prestala svojo
■preizkušn o. Mala antanta je bila ustanovljena vsled skupnih življenskih interesov svojih treh članic za spoštovanje mednarodnih pogodb in < bveznosti in za ohranitev sedanjega stanja. Vse tri države smatrajo za svojo dolž-uls., da ostane Mala antanta čvrsta, solidna in trajna in da krepko zasleduje svoj cilj: sporazum med narodi, sodelovanje s sosedi in polilično vstaljenje v smislu" načel Društva narod v.«
Iz zemljepisnega položaja držav Male an-tan e se vidi, da so vse tri države najbolj in-teresirane na Podonavju ati z drugimi besedami, na svojem razmerju do Avstrije in Madjarske. To je dejal tudi naš zunanji minister Marinkovič, ko je rekel na konferenci v soboto, da bi bilo prav, če bi se dalo pritegniti k Mali antanti tudi Avstrijo in Ogrsko. Če bi se ta načrt posrečil, bi imeli podonavsko federacijo, ki j« nekateri vplivni krogi v Franciji prav zelo zagovarjajo.
Glede našega razmerja do Italije pa je zanimiva izjava dr. Marinkoviča, v kateri je označil spor med kr ljevino SHS in Italijo z milo besedo »incident«. To pomirljivo, da ne rečemo popustljiv stališče se da tolmačiti le tako, da stojimo nepc sredno pred likvidacijo tega spora. Kakšna pa je la likvidacija, se da razumeti iz besedila n jnovejše pogodbe med Italijo in Albanijo, kjer je rečeno, »da nobe-; na izmed obeh vlad ne b> pristala na kaka j pogajanja, ne da bi se prej ugotovilo popolno soglasje med Italijo in Albanijo in ne da bi j bila prej zagotovljena istočasna udeležl.a obeh vlad- T*ri pogajanjih.« To znači, da je ti-ranska pogodba za nas likvidirana.
Tudi Avstrija je 1. 1878. vkorakala v Bosno. Danes pa je drugače.
Občinske volitve v Celju.
Iz Celja nam poročajo:
V	Celju se bodo dne 19. junija t. 1. vršile volitve v občinski svet in te dni je bila vložena volilna lista »Združeih strank« (NRS, SLS in Gospodarska stranka) ter lista SDS; a »Jutro« je že spet po stari navadi udarilo s svojimi priznanimi sredstvi: z zavijanjem resnice in psovanjem! Listi »Združenih strak« namreč očita, da se je sestavila iz »nečednih« nagibov, a Slovenski ljudski stranki in ‘Narodnim radikalom še povrhu meče na glavo očitek narodnega »izdajstva«. Ker ne smatramo »Jutrovili« psovk in lažnivega podtikanja za povod dostojne polemike, zato navedemo za danes samo nekaj suhih dejstev v orientacijo tistim Čitateljem slovenskih časnikov, ki jim je tudi v politiki poštenost in resnica še sveta ter jim strankarska strast ni omračila lastne razsodnosti.
Nagibi »Združenih strank«, ki so nastopile z enotno listo, ne izvirajo iz kalnih virov, ampak so se porodili iz močno naraščajoče želje in zahteve Celjanov, ki hočejo imeti boljše občinsko gospodarstvo in katerim ne gre v glavo, zakaj bi se mestna vrata zapirala kulturnim podjetjem, ki bi prinesla v Celje mnogo zaslužka, mestni blagajni pa nov vir dohodkov (primeri »Družbo sv. Mohorja«), »Združene stranke« hočejo, da se neha gostobesedno besedičenje o neodložljivih vprašanjih (n. pr. regulacija Savinje in nje dotokov) in se začne že naposled res tudi delali. »Združene stranke« hočejo doseči, da bodo vsi Celjani, ne glede na stranke, imeli zaupanje v svoj lastni denarni zavod, v Mestno hranilnico. To so čisti nagibi, ki so koalirali »Združene stranke« v enotno volilno listo; ako pa hoče »Jutro« na vsak način imeti še kak »nečeden« namen, ki je bajda združil vse tri skupine volilcev v eno listo — no, pa priznajmo še tale greh: nasilni, paševski način vladanja SDS se je Celjanom tako zagnusil, da hočejo v bodoče izročiti gospodarstvo takim zastopnikom, ki bodo imeli srce za vse sloje in se ne bodo rogali »revščini«.
Pa še dve, tri o »narodnem izdajstvu«.
SLS in NRS sta prevzeli na listo »Združenih strank« tudi nekaj volilcev »Gospodarske stranke«, ki ji pripada res tudi precejšnje ltevilo nemških someščanov. S tem se je preprečilo, da bi posegla v volilni boj kakšna posebna »Nemška lista«. Posebno v današnjih nevarnih časih, ko naš stari ne-prijatelj ob Jadranu neumorno kuje ?obroč sovražnikov krog in krog naše države, sedaj ko imamo vsi, ki želimo srečno bodočnost naši Jugoslaviji, vsaj to skupno željo, da bi nam v slučaju »krvave« potrebe vsaj sosed Nemec prijazno stal ob boku ter po možnosti še pomagal odvrniti smrten sunek, v teh kritičnih, nevarnih časih vendar ne bomo zavračali ponujane roke sodržavljanov, ki morejo v največji meri pri severnem^ sosedu ustvariti tisto prijateljsko razpoloženje, ki je v resnično demokratski državi več vredno kot vsi »pakti« in »alijan-ce«. Prijateljsko ponudeno oko naj bi baš celjski Slovenci zavrnili samo zato, ker strankarski zaslepljenosti in kratkovidnosti
SDS ni pog<odut Kaj za to. Se pri tem trpi
vsa država, 6e ta driava tudi v borbi 7, ne-
prijatelji propada, da le vodstvo SDS v rokah mogotcev ostane! . . . Seveda, ko so se slovenski liberalci nekdaj zvezali s kranjskimi Nemci v deželnem zboru (o, tedaj je še bilo prijetno na germanskem solncu!), ali pa ko so se še pred kratkim v nekaterih spodnještajerskih trgih sam. demokrati pri ohčinskih volitvah združili z »nemškutarji«,
—	oj, kakopak, to ni bilo »izdajstvo«, to je bila samo »taktična poteza«, ka-li!?
In vrhu vsega v »Gospodarski stranki« pridruženi Nemci žele sodelovati samo v resnični gospodarski blagor mesta.
V	političnem pogledu so se celjski Nemci odrekli vsem zahtevam: vsa vodilna mesta na županstvu in celo v odsekih občinskega sveta prepuščajo koaliranim slovenskim strankam, a glede sodelovanja v občinskem svetu so se odrekli vsakršnim nacionalnim aspiracijam.	.	.
Takšno je torej tisto »narodno izdajstvo« celjskih radikalov in klerikalcev, na katere je »Jutro« že pri vložitvi volilnih list otvor-ilo svoj »bobneči ogenj«.
Politične vesti.
—	O naprednem bloku v Sloveniji poroča .»Obzor« iz Beograda: »V političnih krofih se je danes komentirala izjava dr. Stanovnika. Prijatelji naprednega bloka pravijo, da je sedaj ugoden trenutek, da začno boj proti dr. Korošcu, ker se krščanski socialisti, ki jih vodita dr. Gosar in dr. Stanovnik, že zdavnaj upirajo dr. Korošcu. Slovenski socialisti (kateri pa? primerjaj zgoraj pi-
savo »Delavske Politike«!) in samostojni demokratje iščejo sedaj zvezo s krščanskimi socialisti proti dr. Korošcu.«
= »Delavska Politika« proti »naprednemu bloku«. »Delavska Politika« z dne 14. maja piše v uvodniku med drugim: »...In ne motimo se, če trdimo, da je parola naprednega bloka proti klerikalizmu navadna fraza, na katero naj bi nasedla politična jav-
nost. Boj proti klerikalizmu 'je resna stvar, boj proti klerikalizmu je tudi kulturni boj, ne pa protifarška gonja, ki jo nekateri smatrajo za tako silno sveto nalogo civilizacije. Za vse to pa blokašem ne gre. Gre jim le za političen upliv. ki bi ga radi trenutno dosegli.« — »Delavska Politika« ima na prvi strani zapisano, da je glasilo socialistične stranke Jugoslavije; vprašanje pa je, če bodo z njenim mišljenjem vsi socialisti zadovoljni. Eden ali dva gotovo ne...
=Tudi »Orjuna« proti naprednemu bloku. Pod naslovom »Napredni blok« je priobčila »Orjuna« dne 14. maja uvodnik, čegar najbolj značilni odstavki se glase: »Snovalci »Naprednega bloka«, ki bi bil v resnici zmožen. se postaviti po robu do najzadn je potankosti izdelanemu klerikalnemu aparatu, morajo biti možje širokih pogledov, povsem neosebni in jim mora biti namen njihove akcije daleko višji nad sleherno osebnostjo, ker je sicer spričo sedanjega položaja v naprednih vrstah gotovo, da se akcija ne bo posrečila v veliko zadovoljstvo slovenoborcev. Kajti, da so v naših naprednih vrstah možje, ki so si s svojim delom stekli vse preje kakor zaupanje naprednih volilcev, to ni treba posebej omenjati. Njih imena zamore sleherni čuti, čim se le malo spusti v razpravo z naprednimi sloji naroda, ki so duševno dovolj močni, da znajo dobro presoditi, kdo je njihov resnični prijatelj in komu je rodoljubno delo za narodno in napredno stvar — figovo pero, pod katerim krije svojo samoljubnost in egoistično polnjenje lastne denarnice. S temi možmi je treba razčistiti račune in jih izrezati kot nadležni in nad vse opasni tur s telesa slovenskega naprednjaštva, ki sicer ne bo nikdar pokazalo odločnejšega odpora, dokler bodo sedeli na njegovem vratu zajedalci in 1 parasiti.« V nadaljnih odstavkih pa beremo: »Poleg izvršitve tega predpogoja je potreben za ustanovitev in blagodejno delovanje »Naprednega bloka« še drugi nič manj važen činitelj — to je program...« In dalje: »Kakor je jedro SLS duhovščina neprestano v ozki zvezi z ljudstvom, tako mora naJti,5 slovensko naprednjaštvo pot do tega naroda in zapustiti posebne sobe, če hoče, da ne bo samo plesniva narodna smetana.« Mnogo resničnega je v teh besedah, tako resničnega, kakor da je pisal ta članek jako navdušen — slovenoborec.
— Radič o Slovencih. Stjepan Radič je napisal za časnikarsko agenturo »Europress« daljši članek o zunanji politiki Jugoslavije in o Mali antanti. V tem članku govori tudi
o	Slovencih tako-le: »Jugoslavija se imenuje uradno v ustavi in v mednarodnih pogodbah Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njena zunanja politika pa ni v skladu z uradnim imenom. Se nedavno je bila vnanja politika Jugoslavije izključno srbska, v ožjem in separatističnem smislu besede. Pa-šič, v katerem je bila vtelešena vsa notranja in zunanja politika Jugoslavije, ni mo-gel razločevati Slovencev od Slovakov in se ul prav niš oziral na velevažno dejstvo, da
im.tio Slovenci, čeprav nimajo lastne zgodovinski tradicije, ?eIo visoko razvito in razširjeno literaturo in pa tako visoko splošno naobrazbo, kakor jo imajo njihovi sreč- j nejši sosedje v Avstriji in v Švici. Dejanski pomenijo Slovenci za jugoslovansko državo vsaj trikrat več kakor po svojem številu.«
—	Glede jugoslovanske vnanje politike pa postavlja Radič v omenjenem članku sledeča načela: Spoštovanje, ali celo občudovanje za veliki italijanski naiod; resno oriznanje vseh gospodarskih dobrin dobrega sosedstva iu korektno ali celo prijatelji-';o razmerje z Italijo ne glede na italijanski režim d> ma; teritorijalni status quo na jadranskem morju in na Balkanu se mora ohraniti; odkritosrčno prijateljstvo z Bolgarijo, Grčijo in Albanijo; v Malo antanto naj vstopijo tudi Ogrska in Poljska; gospodarsko in politično prijateljstvo z Avstrijo; brezpogojno zaupanje v politični evropski aeropag, ki ga tvorijo Anglija, Francija in Nemčija; vzpostava diplomatskih odnošaje ’ i Moskvo, a :brez priznanja komunizma.
— Ruski protest proti policijski preiskavi v .poslopju ruske trgovske agencijo. Ruski odpravnik poslov Rosenholz je vložil pri angleškem ministrstvu za vnanje zadeve ester protest proti preiskavi pri družbi »Ar-kos«, ker so po ruskem nazlranju zastopstva pod zaščito nedotakljivosti. — C) vzrokih, ki so napotili angleško vlalo do tega, da je naročila svoji policiji izvesti v ruskih prostorih najstrožjo hišno preiskavo, se širijo razne verzije. Eni trdijo, da bi sedanja
I	konservativna angleška vlada rada pono-
vina igro z znanim »Zinovjevim pismom«,
čegar objava je že enkrat dobro služila, čeprav so sovjeti in vplivni voditelji angleških lšbouristov pristnost tistega pisma zanikali. če bi se sedaj pojavilo kakšno novo tako pismo, bi se tngleška vlada lahko izgovarjala s tem, da se je našel »original« v poslopju ruske trgovske agenture. Drugi •zopet trde, da je dobil angleški minister za notranje zadeve zaupna poročila, da prejemajo'neki vplivni angleški krogi, med temi celo neki člani parlamenta, denar od sovjetov za komunistično agitacijo v Angliji, a seznam teh oseb da se nahaja v prostorji trgovske agenture. Tretja verzija ve povedati, da so bili iz angleškega ministrstva ta mornarico pokradeni načrti najnovejših angleških vojnih ladij in te načrte, da je iskala angleška vlada pri ruskem zastopstvu. Četrta verzija pa ve povedati, da je dobila ruska trgovska agencija nedavno večjo količino orožja, ki so ga hoteli zastopniki agencije razdeliti na Angleškem za eventualni upor. Kaj je na teh vesteh res ali ne, se še ne da ugotoviti. Točno le, da je v parlamentu izjavil minister za notranje zadeve Hirks na interpelacijo P°" slanca delavske stranke Henderssona, da bo mogel stvar pojasniti šele v dveh ali treh dneh. Točno je dalje tudi to, da je policija našla v prostorih ruske agenture vzidanih v zid več jeklenih omar, ki jih ruski zastopniki niso hoteli odpreti, toda policija je že naročila vse potrebne aparate, da jeklen« omare s silo odpre. V zvezi s to afero je jako zanimiva izjava, ki jo je dal ukrajinski zastopnik Hinčuk časnikarjem na gospodarski konferenci v Ženevi. Rekel je: »Meni je prav dobro znano, da bi nekateri krogi v Angliji silno radi skalili dobre trgovske zveze med Anglijo in Rusijo in ti krogi so smatrali, da je ravno sedaj, ko smo mi prišli na gospodarsko konferenco, najugodnejši čas za njihove namene, da izzovejo kar najbolj slab utis za nas. Prepričan sem, da smatrajo merodajni krogi v' Angliji ta korak za težko napako Mi se bomo pa potrudili, da stopimo v mirne stike z vsem svetom, kljub vsem provokacijam od katerekoli strani.«
Kdo je gospodar v Albaniji?
V	članku, ki smo ga objavili v soboto v našem listu o Ahmedu Zogu, pravi dopisnik »Vossische Zeitung«, da je zelo verjetno, da se vsi napori Beograda, pridobiti si v Albaniji zopet kakšno vplivno pozicijo, brezuspešni, ker se dveletno tiho gospodarsko prodiranje Italije in italijanskega kapitala ne da več paralizirati.
Kako dalekosežno pa je gospodarsko prodiranje	Italije v	Albaniji, se vidi	iz letnih
poročil	albanske	Narodne banke	in pa italijanske	družbe	za gospodarski	napredek
Albanije (Societ& per lo Sviluppo Econonn-co deti’ Albania — odtod kratica »Svea<)> o katerih obširno razpravlja »Frankfurt^ Zeitung«.
Obe družbi, Narodna banka in »Svea«, vodi ena in ista italijanska finančna skupina. »Svea« je posodila albanski vladi 50 milijonov frankov za 40 let, za kar je dobila »Svea«	pravico	do najvažnejših	albanskih
državnih dohodkov, namreč na carine in monopol za sol, za vžigalice in za cigaretni papir. Če se albanska vlada ne bi držala svojih obveznosti, pa ima Italija pravico pre-vzeti vso državno finančno upravo v Alba"
niji-
Ako pomislimo, da je tudi albanska rodna banka popolnoma italijanska, tli i® ko razumeti, kaj Mussolini lahko z Albami naredi, če hoče.
Albanija mora dalje sploh vse uvažati lZ Italije, karkoli Ima Italija za izvoz. Od albanskega izvoza pa gre 60 odstotkov v Italijo.
Poročilo albanske Narodne banke naglaša iudi potrebo gospodarske zakonodaje za Albanijo. (Poročilo pravi, da hoče dati Italija Albaniji za to delo dovolj pravnikov na razpolago, če nima svojih.
Italija hoče torej tudi s privatno-pravn0 zakonodajo Albanijo prikleniti nase.
Ne smemo pa pri tej priložnosti pozabi'1' da se nahajajo v Albaniji tudi bogati petrolejski vrelci. Večine teh vrelcev so se P°' lastile angleške družbe, nekaj malega Pa so Angleži milostno prepustili Italiji.
Iz vsega se vidi, da ima angleško-italijj111' sko prijateljstvo glede Albanije jako realno podlago, vidi se pa tudi, da trenutnega !*r' merja nobena diplomacija ne more ve? 1 premeniti.
H. P.
Ford in njegov sistem.
Da si vzgoji dober naraščaj za svoje preddelavce in uradnike, je ustanovil Ford lastno nižjo tehnično šolo za mladino 12 do 18 let. Solo poseča 700 do 800 učencev. Ves pouk, ki traja povprečno dva in pol leta, se vrši praktično. Ničesar se ne dela samo za vajo. Vse vaje se vrše na pravem delu. Pouk se vrši menjaje en teden v šolskih prostorih, dva tedna pa v delavnicah. Njih učne knjige soFordove tovarne. Vsak dan prebijejo učenci eno uro na športnem prostoru. Vsak učenec dobi letno 400 do 600 dolarjev, kosilo in dnevni prispevek, katerega pa mora nalagati na hranilno knjižico. Letno imajo tritedefiski dopust. Vse stroške povrnejo učenci na podlagi svojega dela tako, da nimajo nobenih obveznosti naprain tovarnam, ko končajo šolo. Poleg te šole imajo tovarne posebno šolo za inozemce in šolo za preddelavce in trgovske zastopnike. Vse šole štejejo skupaj kakih 1000 učencev in 75 učiteljev.
Zelo zanimiv dokaz, da se dajo njegove metode uporabiti povsod, je doprinesel Ford na polju, ki ni prav nič v sorodu s produkcijo avtomobilov, to je pri železnici. Leta 1921 je kupil železnioo Toledo—Tronton od privatne družbe. O tej železnici se je izrazil Ford
na sledeči način: »Proga je bila nekoliko več kot krožek rje in nekoliko manj kot železnica.« Železnica je imela 552 km glavne proge in 84 km stranskih prog ter ni bila nikdar aktivna, ker je bila skrajno neekonomično upravljana. Ford je pomedel takoj z birokra-tičnim sistemom ter reduciral število uslužbencev od 2700 na 1650. Odpravil je vse urade, sinekure in naslove razven onih, katere predpisuje zakon. Vpeljal je principijelno osemurno službo kot v tovarnah. To se seveda ne pravi, da ustavi n. pr. strojevodja, ko poteče njegova delavna doba, vlak kar sredi proge, temveč da pelje vsak do prve postaje in da se mu šteje previšni čas v dobro. Tega pa se mu ne plača, ker Fordova podjetja ne l>oznajo nadur. Previšni čas nabira lahko Uslužbenec toliko časa, da nabere osem ur, pa ima prost dan. Ako pa pride n. pr. stroje-odja pred določeno delavno dobo na postajo iu ne more prevzeti novega vlaka ali pa peljati dalje, mora prijeti za kako drugo delo -na postaji, da dopolni delavno dobo na osem ur. Ves promet je točno opredeljen in določen. Promet je uredil na podlagi svojih načel in metod tako, da. rabi tovor dva- do trikrat itrajšo prevozno dobo. Vsled smotrene organizacije so se znižale tarife, obenem pa je postala železnica aktivna, kar ni bila še nikdar. Ko je hotel Ford znižati še nadalje tai-ife, mu je Interstate Commerce Comission to zabra-
nila. Dočim je imela železnica prej pri 5 mil. tonskem prometu 2700 nastavljencev, je imela leta 1926 pri dvojni tonaži, t. j. pri 10 mil. tonah samo 2300 uslužbencev. Uslužbenci Fordove železnice tfobe kot minimalno mesečno plačo 25 dolarjev več kot znaša povprečna plača prvovrstnih železnic v USA. Povprečna plača uradnikov je znašala leta 1926 8.11 dol., prometnega osobja pa 7.26 dolarja na dan. S to železnico je podal Ford klasičen dokaz, da je vprašanje, ali naj bo železnica v drž. ali zasebnih rokah, popolnoma napačno postavljeno in da je odvisno tudi pri železnici vse le od organizacije, uprave in metode.
Med ustanovami, pri katerih je skuSai t“tu Ijaviti Ford svoja načela, je treba op1,®®« di njegovo bolnišnico. Do te je pri*« “ ^ deči način: Leta 1914 se je ustava v ue troitu na podlagi subskribcijf.Ig*«bohnea za srednje sloje. NaproSen, Je Vjdpisal Ford večjo vsoto in začelo ee	Hj	^	8<J
je zaznalo, da je stavbni zaklad ,zčrpan. Ford ie hiil nanroSen, da podpiše ponovno večjo vsoto Ker »e je postavil Ford na stališče, da bi morali voditelji akcije vedeti, koliko bo stvar stala, ni hotel nič podpisati, pač pa je izjavil, da je pripravljen bolnišnico prevzeti in vrniti vse plačane prispevke, kar se je tudi zgodilo in bolnica se je zgradila. Bolnišnica se izdržuje sama. Bolniških dvoran
nima, temveč sobe kot v kakem hotf^ov. so vse enake. Bolnišnica ne pozna r»va diia_' Da se doseže kolikor mogoče zaiies J“pride v gnoza, preišče vsakega boln^a>gegn g (]0 q bolnico, neodvisno drug oj* s0 enotne in se različnih zdravnikov. C|kih. Uprava je zgra-ravnajo po faktičnih <*kot v tovarnah, jena po istih na^'kazati (udj na ,ju polje-Ford je hot^ laj1j{0 doseže z racionalizacijo; delstva, kw VZOlrnih farmah se vrša vse delo na Njegovi goveji hlevi so mnogo bolj čisti, okusni in elegantni kot pa stanova«® povprečnega evropskega konservativni? kmeta. Napravil je tudi poskus zvezati P°L. delstvo z industrijo. Zgradil je več malih varn na deželi, kjer se izdelujejo nekateri sestavni deli za avtomobile in traktorje. Ta* je postavil tovarno za ventile 18 milj od mesta na deželo, v kateri ni potrebno nobenef,* izučenega delavca. Vsak delavec ima svoj0 malo posestvo. Delo v tovarni se vrši, ko de' lo na polju počiva. Isto je izvedel v svoji steklarni v Fiat Rocku 15 milj od Detroita. n* svoji farmi je dokazal racijonelnost oranja • traktorji. Pri poskusu se je izkazalo, da stan; preoranje 1 aere (= 0.4047 ha) s trakto^ 0.95 dol., s konji pa 1.46 dol. Vrhu teg*^. izvrši delo pri oranju s traktorji štirikra trejše, tako da je oranje s traktorjem v nioi šestkrat cenejše kot oranje z živino-
Dnevne vesli.
— Češkoslovaško odlikovanje. Prezident češkoslovaške republike je odlikoval z redom Belega leva za VIII. vsesokolski zlet zaslužne delavce in sicer gg.: Janko Bleiweis-Trsteniškcga, magistratnega nadsvetnika, vodjo delegacije mesta Ljubljane; Miroslava Ambrožiča, bivšega vodjo Sokolskega saiveza; dr. Viktorja Murnika, načelnika JSS, dr Rika Fuchsa, tajnika JSS, Nino Trdino, bivšo načelnico JSS. Oddaja odlikovanj se bo vršila na sokolskih tleh v sporazumu s starešinstvom JSS danes ob 8. uri zvečer v dvorani Narodnega doma, I. nadsitr. Ob tej priliki bodo izročene tudi diplome slavnostnega odbora VIII. vsesokolskega zleta gg.: Josipu Turku, veleposestniku, Ljubljana; dr. Miljutinu Zarniku, magistralnemu direktorju, Ljubljana; Janku Bleiweis-Trsteniškemu, magistrat-
emu nadsvetniku, Ljubljana; Božidarju Borci	^orju, Ljubljana; Rastu Pusto-
a .,?> direktorju »Jutra«, Ljubljana; dr. vgu&tmu Reismanu, advokatu, Maribor, in ’ Pr°fesorju> Ljubljana, h ■ j ^.0 stanovanjski zakon po 1. novem-Podaljšan? Da se to vprašanje resi, je Pozval minister za socialno politiko Mijovfi yse zbornice in interesna udružtmja, da mu predlože do 31. t. m. svoja mnenja. Ko bo zbran ves material, bo sklical minister konferenco zastopnikov vseh interesiranih km-8°v, na kateri se bo to vprašanje definitivno
rešilo.
0r Vna direktna zveza Ljubljana—Sofija. ‘‘ ,v^‘.raj dalje je uveden pri beograjskih br-direkten vagon Ljubljana—Sofija, iz Ljubljane v Sofijo traja 28 ur. ^Uradni list« št. 52 z dne 12. maja ob-navodila za izvrševanje proračuna domkov in stroškov za leto 1927/28.
Vložne knjižice za marljive učence. ™eseca junija bo izdala Poštna hranilnica nx° knjižice za odlične osnovnošolske rtiuarfe Sf^a knjižica se bo glasila na 100 sme	Pravilniku	se vloga učencu ne
S(arr,M?	v’ d°kler ne dovrši 21. leto svoje
smrti mrn j *\u{aiu predčasne učenčeve če teh pnipad.e knjižica njegovim starišem, na ul ? V n,?g0vim bratom in sestram, če p tudi teh ni, se mora knjižica vrniti.
rab ^ z,lPan dr. Franc Vodopivec v to-
k, ane 17. t. m. vsled službene odsotnosti ne bo sprejemal strank.
7 ~ ?*pit*no Propadanje fijakarske obrti v Zagrebu. Z v zadnjem času naglo napredujočim moderniziranjem prometa v Zagrebu so napočili za tamkajšnje izvoščke žalostni *asi. 'Obrt od dne do dne bolj propada. Ve-*\ko število zagrebških izvoščkov je priglasilo policiji opustitev obrti, drugi so izjavili, ?a se bodo skušali prerivati skozi težkoče do jeseni, zopet drugi se nameravajo prilagoditi novim razmeram s tem, da si naba-vijo avtotaksije, kar je pravzaprav še naj-t,°y pametno. Dnevni zaslužek fijakarskih TtVo h"881*! k<,mai Se 20 do 30% nekdanjega, "a utegnejo izvoSčki v Zagrebu v doglednem času popolnoma izginiti.
— Kredit za naseljevanje dobrovoljcev. Mimster za agrarno reformo je predložil ministrskemu svetu predlog, v katerem zahteva, da naj se odobri naknaden kredit, ki bi se uporabil za naseljevanje dobrovoljcev. * Razpisana stalna učna mesta. Na meščanskih šolah ljubljanske oblasti je razpisanih za šolsko leto 1927/28 več stalnih učiteljskih mest- Prošnje je vložiti najkasneje do
10.	junija pristojnemu šolskemu ravnateljico j robnosti glej v >Uradnem listu« «.J52 z dne 12. maja 1927.
zdravn'šlcc zbornice za Slo-
opisan upravnik vojaške bolnice v bom dr. Dragoljub Melentijevič. Iz imenika zdravnikov je zbrisan na lastno prošnjo obozdravnik v Mariboru dr. Konstantin Am-„r*n”R- Okrožni zdravnik v zdravstvenem ipr ,! ^ar* Pr' Kostelu dr. Gregor Fedran Jer 'Podal ostavko na svojo službo.
Japonsko odlikovanje Mussolinija. Mi-Kado je podelil Mussoliniju red vzhajajočega solnca. To je najvišje odlikovanje, ki eksistira na Japonskem za inozemce.
— Zadnji član Čarugine roparske tolpe fihs*'ra". Kakih 12 km od Siska se nahaja . D®lrni gozd Brezovica. Drevje in grmovje je ako gosto, da človeka ,že na par korakov
J11 Mogoče videti, če se vleže na trebuh. Zato se ni čuditi, če je bil ta gozd že od nek-uaj varno skrivališče roparjev. Pred 45 leti se je skrivala vtem gozdu tolpa glasovitega hajduka Joče Udmamča, med vojno pa so itneli tu varno skrivališče člani »zelenega *adra<. .Nedavno je bil izvršen, kot smo po-vgzh'' na ces'' skozi to šumo napad na dva 7na \?a Haterih so se vračali mesarji s sej-Enpm,, s lraui roparji so* streljali na voza. jiifi ,1 x-G Posrečilo kljub temu pobegni, d oči in Se je drugi ustavil, nakar so oavzeli roparji mesarjem ves denar in vse dragocenosti ter odnesli plen nad 100.000 dinarjev. Te dni sta naletela na cesti skozi ta gozd dva orožnika sumljivega možakarja. Snela sta puški, pomerila na sumljivega človeka ter zaklicala: '»Stoj!«. Ne-»nanec se je mirno udal. Orožnika sta ga uklenila in gnala na orožniško postajo. Tam so jeli takoj sumiti, da utegne biti aretiranec identičen s poslednjim članom Čarugine tolpe, zloglasnim enookim razbojnikom Prpičem »Malim«. Aretiranec je seveda tajil, navedel, je par drugih imen, končno pa izjavil, da sam ne ve, kako se piše, češ da so ga ugrabili še kot majhnega otroka cigani, pri katerih je odrasel. Medtem pa je bilo orožnikom znano, da ima Prpič »Mali« brata, ki dela v neki zemunski tovarni. Poslali so ponj. Prpič »Mali« se je potuhnil ter ostal miren, kot da prišleca ni videl Se nikdar t življenju. Toda na njegovo nesrečo ga je brat spoznal in vskliknil: »Pa to je moj brat, ki ga že toliko let nisem videl.« Taiko bila Prpičeva' identiteta nepobitno dokazna in ni mu preostalo drugega kot da je Priznal, da je res Prvič »Mali«, ki je hajdu-jjoval s čarugo in ki je organiziral po Ča-ugini aretaciji novo roparsko tolpo, s ka-
tero je izvršil od tedaj že celo vrsto zločinov. Prpiča »Malega« so močno okovali in uklenili ter odvedli v sodne zapore v Petrinjo, odkoder ga prepeljejo v Osijek, kjer bo sojen, ker je izdalo osiješko sodišče za njim že davno tiralico.
—	Tepen žandarmerijski narednik. Kasički posestniki Milan Veselinovič, Jovan Petrovič, Paja Saič in Živa Saič so praznovali »Jurjev dan« svečano s tem, da so se od ranega jutra do pozne noči zalivali z vinom in žganjem. Pijani ko čepi so si skočili končno v lase ter se obdelovali s pestmi. Pretep je. končal s tem, da je bilo par možakarjev vrženih na cesto. Eden od njili je šel stvar ovadit na orožniško postajo, nakar se je napotil orožniški narednik v gostilno, da bi napravil v slučaju potrebe red. Njegov prihod je zmagovalce v gostilni zopet hudo razburil. V lepi slogi so navalili na orožnika s palicami ter jeli po njem udrihati. Da bi se rešil, je potegnil orožnik samokres, toda eden odprisotnih mu je iztrgal od zadaj orožje iz rok, še predno ga je mogel uporabiti ter oddal nanj dva strela. V roko in ramo zadeti orožnik je hotel pobegniti. Ko so kmetje to opazili, so naivalili znova nanj s palicami. Pod ploho batin se je zgrudil orožnik na tla, nakar so ga kmetje na tleh ležečega tako pretepli, da so mu prebili na več krajih lobanjo. Orožnika so prepeljali v bolnico, kmete pa v zapor.
i .......
Hočete
I
hraniti pa tudi okusno jesti. Porabljajte torej
i-amo
zabelo
Treba Vam je mani
mesa in kosti, pa Vaše juhe, sočivja in omake so vendar krepke in okusne.
Zahtevajte Izrecno „MAGGI“ in pazite, prosim, na ime „MAGGI“ na RUMENO-RDEČI etiketi.
Mississipi porušil zopet nasipe. Iz New-yorka poročajo: Mississipi je porušil zopet na dveh krajih nasipe. Mesti Compesort in Buntye sta pod vodo.
— Sneg na Češkoslovaškem. V Pragi in okolici in skoraj po vsej Moravski je naletaval zadnje dni sneg. Temperatura je padla pod ničlo.
— Tekmovalni polet preko Atlantskega oceana. Kljub temu, da o usodi francoskih letalcev še ni nič pozitivnega znano, se dru-,gi konkurenti za polet preko oceana ne dajo preplašiti. V soboto so namreč poročali iz Newyorka, da je na Long Islandu za polet v Evropo že vse pripravljeno. Poleteli bodo Bird, Chamberlain in Lindenberg. Slednji se je pojavil kot konkurent v zadnjem trenutku nenadoma v Ne\vyorku. Prispel je iz St. Louisa. Piloti čuvajo dan in uro poleta kot največjo tajnost. Domneva se, da bo njihov polet preko oceanu res prava tekma. —
V	tem trenutku so letalci mogoče že startali.
— Ženska odvedla žensko.. V boljših krogih v Ne\vyorku in San Franciscu vzbuja te dni veliko senzacijo romantičen beg hčerke industriskega magnata, lepe m is Amne-ris, ki je izginila pod zagonetnimi okoliščinami ob priliki neke dobrodelne prireditve v San Franciscu iz plesne dvorane brez sledu. Poizvedovanja so ugotovila, da se je odpeljala miss Amneris v spremstvu ekscentrične razporočene dame Ellen Fliss-ove ob štirih zjutraj z avtomobilom iz San Francisca v Newyork, od tam pa z 'luksuznim parnikom
v Pariz. Ker je dekle že polnoletno in vsled tega njen oče ni mogel alarmirati policije, je najel dva privatna detektiva, ki sta izsledila dekleta končno v Milanu. Detektiva sta brzojavila njenemu očetu, ki jima je odgovoril, da naj zadržita dezerterko v Milanu, dokler ne pride on za njo. Eden od detektivov se je nato dekletu približal in občeval ž njo v hotelu kot ameriški konzul, ki se mudi uradno v Milanu, toda dekletu je postal >konzul« kmalu sumljiv in nenadoma se je odpeljala s svojo spremljevalko detektivoma pred nosom neznanokam.
— Zločin v vlaku Toulon—Marseille. Ko je prispel te dni toulonsld vlak v Marseille, so opazili uslužbenci v nekem kupeju I. razreda sledove krvi. Obvestili so polioijo, ki je ugotovila, da je napadel neznan lopov pod-šefa nekega ipodjetja Amauda, ko je ta spal, z britvijo ter mu prerezal vrat. Kljub težki rani je imel Arnaud še toliko moči, da je planil po konci ter navalil na napadalca, vendar ga je pa ta končno obvladal in vrgel skozi okno na tračnice. Arjiaud je prišel pod kolesa, ki so ga dobesedno razpolovila. O napadalcu rti doslej še nobenega sledu.
— Ubil bivšega kompanjona in njegovo . ženo, nato pa izvršil samomor. Ricardo In i certi in Giovanni Chiaramonte sta imela do j pred kratkim skupno trgovino olja, žita in avtomobilov. Trgovina pa ni uspevala in trgovca sta prišla v konkurz. Incerti je dolžil Chieramonteja, da je on zakrivil faliman. Hodil je večkrat k njemu ter izsiljeval od njega denar, ker se je nahajal v težkih ma-terielnih stiskah. Te dni je prišel zopet. Med bivšima kompanjonoma se je razvil srdit prepir, ki mu je prisostvovala tudi 231etna Chi-aramontejeva žena. Nenadoma je potegnil Incerti revolver ter oddal na Chiaramonte-ja dva strela in ga težko poškodoval. Ker je jela Chiaramontejeva žena klicati na pomoč, je oddal Incerti tudi nanjo strel. Prestrašena žena je skočila skozi okno, padla na pločnik, si prebila lobanjo ter obležala pri priči mrtva. Ko je njen mož to videl, je zbral poslednje moči ter stekel k svoji ženi, kjer pa se je zgrudil mrtev na njeno truplo. Ko se je Incerti svojega zločina zavedel, si je pognal kroglo skozi sence. Obležal je na mestu mrtev.
— Velikanski požar na varšavskem kolodvoru. Te dni je izbruhnil v železniški delavnici vzhodnega kolodvora v Varšavi požar, ki je upepelil 27 vagonov, med temi salonski voz predsednika poljske republike in maršala Pilsudskega. škoda se ceni na pet milijonov zlotov. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen, da bi se izbrisale sledi velikih poneverb, ki so bile te dni tam razkrite.
— Atentat na prostozidarje. V Dallasu (Texas) so zborovali te dni prostozidarji. Nenadoma je prišlo v poslopju, kjer se je vršila seja porstozidarjev, do eksplozije. 11 oseb je bilo ubitih, 6 pa lažje ali težje poškodovanih. Preiskava je ugotovila, da gre za atentat. Krivci še niso izsledeni.
— Zanimiv nestvor. V Lodzu je bil rojen te dni zanimiv nestvor. Otrok je imel na glavi neke vrste rogove in samo eno roko. Nosa ni imel, trebušna votlina je bila odprta. Otrok je živel 20 minut. Pri porodu navzoči zdravnik je nestvor fotografiral ter poslal sliko na antropologični institut v Varšavi.
— Not telefonski imenik. Ministrstvo pošte in telegrafa bo v najkrajšem času izdalo za celo državo nov telefonski imenik. Za delno kritje stroškov se sprejemajo inserati, in sicer za celo stran po 600 Din, za pol strani 350 Din in za četrt strani pa 200 Din. Vsak oglas naj bo napisan razločno. Za oglase s slikami je treba priložiti klišeje, ki ee bodo potem, ko bo imenik natisnjen, takoj vrnili. Denar, besedilo in klišeji se lahko izroče pristojni pošti, ali pa pošljejo na telefonski računski oddelek direkcije pošte iin telegrafa v Ljubljani. Imenik bo natisnjen v dveh delih, in sicer na poštni direkciji Ljubljana in Zagreb skupaj in za ostale direkcije skupaj. Inserira lahko vsakdo, če je naročnik ali pa ne, v enem ali drugem delu ali pa v obeh.
— Prosim, da ne pozabite nikoli Vašim juham, prikuham, salatam priliti nekoliko »Maggijevih« kapljic. Zadostuje čisto mali dodatek Maggijeve zabele za vsa ta jedila, da se jih naredi nekoliko okusneje. Zahtevajte samo »Maggijevo« zabelo in pazite na ime »Maggit na rumeno-rdeči etiketi.
— Brezalkoholno vino »Župski zdravac«. Akcija Saveza Trezvene Mladeži za razširjenje brezalkoholnih pijač. — Znano je, da se pri nas že dolgo vodi akcija za treznost. Za uspešnejšo propagando treznosti pa je manjkala intenzivna brezalkoholna produkcija, ki bi zamenjavala alkoholne tekočine. V tem smo v zadnjih dneh napredovali. Sadjarska šola v Aleksandrovcu (Župa) je začela proizvajati naravne brezalkoholne grozdne sokove. Pri tej proizvodnji se pa šola ne po-služuie umetnih kemičnih sredstev. Po analizi specijelnih kemičnih strokovnjakov, vsebujejo ta brezalkoholna vina: vode 80%, sladkorja 18%, vinske kisline 0.60% in azot-nih materij 0.30%. Te pijače so zelo okusne ter se prijetno pijejo. Razumljivo, da so te pijače ibrez škodljivih materij, katere vsebuje vsaka alkoholna tekočina - brez razlike. Zato lahko pijejo »Zupski zdravac« tudi otroci in Dorniki. To produkcijo je denarnopodprlo ministrstvo za narodno zdravje, a vrši se vsled izredne naklonjenosti ministrsstva poljopri-vrede in voda. Za to brezalkoholno proizvodnjo se posebno trudi g. dr. Gera Popovič, znani javni delavec .in higienski pisatelj, ki je poslanec tega kraja. Od skrbi, da se napravi čimboljši produkt v tej šoli, samo da pomore svojemu kraju, da mnogo boljše in koristnejše proda svoje sadjarske pridelke.
1	ropagando in razširjanje teh pijač je pre-vzel naš »Savez Trezvene Mladeži« skupaj z ostalimi društvi Treznosti v državi, katerih je čez 400 s 50.000 člani. Posebno je treba pohvaliti, da vrši Savez to delo samo radi propagande za Treznost ter nima od te propagande nikakšnih materijalnih koristi. — Glavno zalogo »Zupskega zdravca« imamo v Beogradu, katero vodi g. Giiša Andrejevič, lopličin venac 14, telefon 14-18. Posamezna stek enica vsebuje % litra ter stane 4 Din, s steklenico 6 Din. Steklenica se vrne. Za sedaj se pošilja »Zupski zdravac« izven Beograda
samo onemu, ki naroči preko 50 steklenic ter plača Savezu Trezvene Mladeži naprej, na nasloiv poštni predal 138. Savez daje tudi ostale informacije o tej stvari vsakomur, ki se nanj obrne. — Na letošnjem kongresu Treznosti od 2. do 5. julija v Ljubljani se bo specijalno razpravljalo vprašanje »Brezalkoholne proizvodnje. Kongresna pisarna Ljubljana, Stan in dom, je pripravljena posredovati pri nakupu »Župskega zdravca« tudi v manjših množinah, če se zbere dovoljno število naročnikov.
— Ženske in moške nogavice najfinejše kvalitete dobite po zelo solidnih cenah pri FRANC PAVLIN, Gradišče 3.
Ljubljana.
1— Smrtna kosa. V soboto je preminul v Ljubljani revident drž. železnic in načelnik živilskega skladišča v pok. Anton Šircelj. Pokojnik se je zelo aktivno udeleževal društvenega življenja ter je zavzemal pri raznih društvih častna mesta, med drugim je bil pokojnik predsednik podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani. Bil je izredno plemenit značaj, v službi dober kolega in blag šef. Pogreb se vrši danes popoldne iz hiše žalosti Prisojna ulica št. 1. Bodi ohranjen pokojniku blag spomin, preostalim pa naše sožalje!
1— Berlinski igralci (bivši člani Rein-hardtovih gledališč) gostujejo v Ljubljani v torek, dne 17. in sredo 18. t. m. in sicer bodo igrali prvi večer Hauptmannovo veseloigro »Bobrov kožuh«, drugi večer pa Wede-kindovo dramo »Glasba« (Musik). Vstopnice so v predprodaji od ponedeljka dalje pri dnevni blagajni v operi. Predstave se bodo vršile v opernem gledališču.
— Slovo učitelja jahanja Kola jahačev in vozačev. Odbor, jahačice in jahači Kola jahačev in vozačev v Ljubljani prirede svojemu učitelju jahanja, podpolkovniku g. Zajcu, ki je premeščen iz Ljubljane, poslovilni večer in sicer v torek dne 24. maja ob pol 9. uri zvečer. Prosijo se otani, dame in gospodje, ki se žele udeležiti, da pošljejo svoje prijave najdalje do 21. t. m. profesorju g. Deteli na I* državni gimnaziji v Ljubljani. — Tajnik-
1— Velika tatvina. V četrtek dopoldne je neznan tat odnesel 92-letni vdovi in posestnici Mariji Dolenčevi iz njenega stanovanja na Stari poti dve hranilni knjižici za 26.000 dinarjev ter 1250 Din gotovine. Tatvine je bila osumljena neka služkinja, vendar pa se je njena nedolžnost-izkazala. Policija zasleduje zadevo dalje.
—M—ji——————m—m—i •>——m——g—M——■tmmm
BOJ ZA KAMNIK.
»Jutro« z dne 13. maja t. 1. prinaša s podpisom dosedanjega župana g. dr. R. Karbe daljši Članek pod gornjim naslovom v katerem tvdi, da smo se prislaši SIvS in NRS zvezali s komunisti, da ukrotimo napredni demokratski Kamnik, ter ga položimo klerikalcem pod noge. Da nam bo ta gospod pred-bacival naše zavezništvo s poštenimi delavci, katere v svojem besu zmerja s komunisti, smo pričakovali, kljub temu, da je ravno ta gospod poSiljal k istim delavcem svoje emi-sarje ter jim ponujal svoje zavezništvo. — Dali bi bili delavci tudi potem komunisti, če bi šli z Vami?
Ker mora vsak rasoden človek vedeti, da se v občinskem odboru ne rešuje politična vprašanja, ampak zgolj gospodarske zadeve občine — kar sami pripoznavate — smo se zvezali, da rešimo dobro napredno ime mesta Kamnika in da puščajoč vsako strankarstvo ob strani"z res gospodarskim delom pomagamo kamniškemu zafuraneniu gospodarstvu pri mestu, zopet na noge. Pri tem nam bo vsakdo dobrodošel pomagač.
Ako mislite g. dr., da se mi »igramo« volitve, se hudo motite in boste imeli najlepšo priliko dne 19. junija t. 1. in pozneje konšta-tirati Vašo zmoto — kajti samo Vi z Vašim demokratskim repom gotovo niste vzeli v zakup vse zmožnosti voditi gospodarstvo kamniške občine. Nam volitve niso glavna stvar, ampak nam je na tem, da se zavožene gospodarske zadeve, ki globoko režejo v meso mesta Kamnika razčistijo.
Priznamo, da je delo političnih demagogov zastreti ljudem oči, da ne vidijo in ie mislijo in jih spraviti tako daleč, da kupijo mačko za petelina. Znano je namreč, da je v kamniškem odboru ni smel nobeden nič misliti in nič videti, če se je pa kdo drznil zavedati se, da ima možgane in oči, se ga je pa nahrulilo ali pa nalagalo. Zato Vam menda ne bodo potrenbi dokazi.
Ravno s tem, ker se naš nestrankarski zgolj gospodarski blok ni vezal z nobeno stranko torej tudi ne s klerikalno, kakor nam Vi pod-tikavate, smo dokazali, da smo mi edini pravi napredni element, ki gre v boj le za napredek Kamnika in ki hoče v kamniškem mestnem gospodarstvu uveljaviti res demokratična načela, katera dosedaj žalibog niso vladala v mestni hiši.
Toliko za danes, ako Vam zadostuje.
' Ernest Škof, podžupan v Kamniku.
ZAHVALA.
Vsem, ki so nam ob smrii našega dobrega očeta, gospoda	i
Oropava Dolen
izrazili sožalje, pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetja ali drugače z nami sočustvovali v teh težkih dnevih, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 14. maja 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
Štev. 110.
■ ■
Marcel Prevost	10
Don']uanke.
Njegovo rdeče obličje je na mah obledelo in preplašeno je zajecljal:
— Prosim?
— Rekla sem ti, da sprejmi ponudbo, je dejala Kamila in se na kanapeju odmaknila od njega.
Imel je naenkrat občutek krivca, ki so ga razkrinkali.
— Tako?... To so me zopet enkrat pri tebi obrekovali?
— Ne, nihče te ni obrekoval. Že dolgo sem morala čuti namigavanja in dobivala sem anonimna pisma, toda za vse to se nisem brigala, kajti zaupala sem ti. Danes pa... Stopi k mizi in odpri ono mapo tam ... pa takoj! ga je nahrulila, ko se je obotavljal. Vstala je in jezno udarila z nogo ob tla. Ubogal ji je napol iz poslušnosti, napol iz radovednosti. Kamila Engelmanu ga je opazovala. Kot bi imel morsko bolezen je zibaje se stopal k mizi, potegnil pismo iz mape in ga v naglici prečital.
— No torej? je siknila.
— Res je, jaz sem napisal to pismo, toda bil sem prisiljen, moralično prisiljen, kar je hujše, če se človeku nastavi browning na čelo. In napisal sem ga za... vas. (Ni si upal več reči: zate.) Da, za vas, Kamila!
Glasno se mu je nasmejala v obraz:
— Tako? Zame? Prisegate zvestobo gospodični Julietti Combier, manequinu pri Lenterju, in ji razlagate strašno suženjstvo, ki vam ga nalagam jaz. mojo strastno zatelebanost v vas in svoje trpljenje. .. In te lepe besede ji pišete v tem pismu!
Jok jo je posilil:
— Lopov, je zamrmrala. In jaz sem te ljubila!
(Molče je sprejel to psovko, vendar se je skušal
braniti:
— Priznam, da sem pisal to pismo in še nekatera druga... Pisal sem ji lij da preprečim veliko nepri-liko za vas, morda celo atentat. To dekle je moja ljubica že pet let. Ima od mene otroka. Zvedela je o najinem razmerju in je kar zbesnela. Grozi mi in me hoče ubiti. Vraga, mirim jo, kolikor pač morem. Ne ljubim škandalov...	■
Kamila ga je prekinila:
— Citajte vendar obe poročili, ki se tičejo gospodične Julije Cflmbier, pa si boste prištedili vaše žalostne izmišljotine. Poznate jo točno tri mesece. Bila je takrat pošteno dekle. Vaša ljubica je šele šest tednov. ! Ona dobro ve, kaj ste vi zame in misli, da bo prišla pri tem na svoj račun, enako kot vi. S to ženščino ste j v dogovoru.
To je Dutriera popolnoma poparilo in zmedeno je začel jecljati:	j
— Da... Res je, obnašal sem se nevredno, čisto prismojeno ... Toda človek ne obvlada vedno samega 1 sebe. So trenotki, ko se ne morem zadržati in sem kot pijan . ■. Včasih kar ua slepo ravnam, govorim ’
in pišem (tu se jjrjje skušal približati). Saj dobro veš, da me včasih zagrabi divja strast.
Pri tem ji je gledal v oči in jo hotel obvladati. Toda dobil je tak sunek s pestjo pod nos, da je kar omahnil.	•
— Lopov, je zopet zamrmrala.
V	strašni tišini, ki je sledila, sta se oba dva obvladala. Dutrier je stopil korektno nazaj, medtem ko je Kamila sedla na kanapč. Iz torbice, ki je ležala poleg nje, je potegnila ogledalce in puder ter si počasi urejevala lase in obraz. Potem pa je dejala:
— Gospod Dutrier, še danes boste zapustili Kreditno banko.
— Toda moja pogodba?...
— Vašo pogodijo sem ravno prej prečitala. Daje mi pravo, da vas odpustim, kadar se mi zljubi, pod pogojem, da vam izplačam šestmesečno plačo. To znaša 25.000 frankov. Blagajna je že dobila naročilo, da vam jih izplača 50.000.
Za trenotek je obmolknila, potem se je pa dvignila in dodala:
— Zaslužili ste jih pošteno!
Pri tem mu je ostro gledala V oči in čitala njegove misli:
50.000 frankov? Hudiča!... Lepa vsota! Sicer sem pa kljub temu na izgubi... Lahko bi delal sitnosti... Vendar je močnejša kot jaz in opravil ne bi ničesar .. .<
(Dalj« prih.)
NaJbolJSa « naioriiahi In konstrukciji sot
Josip Petelinca
kolesa in Šivalni stroii
Gritzner, Adler * Phttnlu.
Najlapia opran*«, pasamasni a ali, pnevmatika, Igla sa vsa sistema — same v
cena. - tudi 1 |||pi 1(1 Ul bHsa Pralemoveaa na odpiatlla. LJUPLJHHi spomenika ok vssi
Najboljši liker A za želodec je
Dobi se povsod, koder cenijo dobro in zdravo, pijačo; kjer ga še ni. naj se ga takoj naroči pri tvrdki
Lovro Stoik
iflanjarna in rastlinska destilacija
Ljubljana 7.
W E C K
čaše in aparati za ukuliavanje so najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga: Krekov trg 10 pri tvrdki Fructus, Ljubljana.
osčatS
Gospodarska poslovalnica direkcije državnih železnic v Ljubljani naznanja, da je preminul načelnik njenega živilskega skladišča v Ljubljani, gospod
ANTON ŠIRCELJ
Pogreb vestnega uradnika bo v pondeljek, dne 16. maja 1927 ob 4. uri popoldne od hiše, Prisojna ulica štev. 1, na .pokopališče k Sv. Križu. Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen spomin!
t
V	Ljubljani, dne 14. maja 1927.
\
i SVETEK]
UUBLJANa a-
1000 Din
posojila išče državna upokojenka proti visokim obrestim in garanciji. — Ponudbe na upravo lista pod »Posojilo«.
MALI OGLASI.
Zs vsskp beseda se plsia 5A par. Zs debelo tiskan* pa Din 1.—.
Drva - Čebin
WoIiova 1/11. - Telef. 50
Prodam
05.000 jugoslovanskih sortiranih znamk i*daj 1818 do 1925 in več inozemskih znamk boljše kvalitete. Ponudbe na upravo lista pod »Ugodna prilika«.
Na proda)
sta veliki makalasti palmi h Din 800.—. Naslon pove uprava lista.
Iščem
za 1. julij stanovanje, obstoječe is kuhinje ter 1 do 2 sob. Plačam dobro Naslov v upravi lista.
Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani naznanja
tužno vest, da je njega dolgoletni in zaslužni predsednik, gospod
ANTON ŠIRCELJ
v soboto zjutraj nenadoma za večno zaspal.
K večnemu počitku ga bomo spremljali v pondeljek, 16. n»ala ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Prisojna ulica štev. t.
Ljubljana, dne 14. maja 1927.
1927
ODBOR.
Kontoriitin)a
samostojna moi, »til*
knjigovodstva, korespon dence, stenopisja in strojepisja, iMe »hiibe. Po nudbe prosi na upravo Mata pod značko »Ve* letna praksa«.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Iatnjrtr*j- Aiskasadsr lilin11'*' — Ursjujs: Vladimir Svetek. — U ti«k#r»o »Merkur« odgovoren: Andrej Sr*er. Vti v Ljubljani.
/