PoStnfna plačana / crotovin' Leto IX, St. 260 LJubljana, nedelja 4. novembra 1928 Cena 2 Din 4. cjatraj. mm* mnetao Dto ij Dto Ogla«! po tariiu. Uredništvo i Ljubljana, «Cnalio»s ulica Ster. 5/L Tafcrfcm št. to j* ln «804, ponoči tudi ftt. «034. takopltl n« vraftaj«. Dnevnik za? gospodarstvo, prosveio in politiko -----1s IJubBana, .--- *L 4. — Telefon ŠL 849« Podrotoid: Maribor, Aleksandrova k. ts — Celje, Aleksandrova cesta pri postnem ček, zavodu: L)Uh ' »C II.&M - Praha čialo 7S.M Wlen,Nr. 105^41. J 1— Ljubljana, 3. novembra. G. Nedeljkovič. ki je ta čas še direktor jugosiovenske Poštne hranilnice, je sioer precej brezpomembna oseba. Ne na znanstvenem, ne na strokovnem polju ni pokazal doslej ničesar. Prišel je na svoje mesto po protekciji. Edina .reforma, ki jo je izvedel, je ta, da m direktor, ampak generalni direktor. G. Nedeljkovič je tipičen predstavnik svojega kroga, kakor on piše, tako mislijo v giavnem skoro vsi v Beogradu. On je zelo občutljiv za veter, ki veje izza kulis. Ce bi imeli sklepati iz njegove predrznosti, nam je pričakovati i>e ostrejšega viharja proti prečanom in KDK kot njihovi predstavnici. Taka je ta «najvišja» inteligenca, ki se je dokopala od L 1922.. zlasti pa od i. 1925. na najvišja mesta naše državne uprave. Površna, drzna, nesposobna. Takole piše: «V ministrstvo smo (t. j. Srbi) nailačili tekom 10 let brez reda in računa stotisoče parasitskih eksistenc, samo da čim več teli rebe ičn.h bratov vežemo v neko zajednico z nami.* «Hrvatie so prenapolnili Beograd in vse državne urade v njem, Srbi pa =0 zelo redki in sorazmerno maloštevilni v ostalih krajih.» Zidali so nam zgradbe, skratka napolnili so nam žepe s svojim denarjem, a vendar nismo zadovoljni. Tako piše aktiven visok uradnik. Drzno laže, pa tudi neumno. A Srbiji mu verjamejo... Izjava g. Nedeljkoviča, za katsrim stoje vplivni krogi, pa je obenem stra Lovit udarec vladi in njenemu šefu go spodu Korošcu. Ta vedno trdi, da je naloga njegove vlade pomirjer.ie. Med tem pa mu eden najvišjih funkcionarjev na vsa usta razglasi, kai mislijo oni, kojih figurant je g. Korošec. Članek amputaša Nedeljkoviča je voda na mlin vsem ekstremnim elementom na levi in desni. Kakor da so ga naročili Mussolinijevi agenti. Kako minimalna in bedna mora biti vloga g. Korošca in vseh prečanov v vladi, če se upa visok državni nameščenec nečuveno napasti Hrvate in pri poročati amputacijo! Reagirati dr Korošec seveda ne more, kakor bi bilo treba. Kajti za Nedeljkovičem stoji vsa ona javnost, ki prav za prav odobrava akt Puniše Raeiča. in ta javnost ie mati vlade s Korošcem na čelu. Nikdar še ni bila suženjska vloga SLS Iti bosanskih muslimanov tako iasna kakor v tem tragikomičnem trenutku, ko si lahko velesroski prenapetež brije norca iz vse države. Gg. klerikalci radi primerjajo današnjo dobo z onimi časi, ko je bil n. pr. g dr. Žerjav v viadi (1. 1922. in 1924.-25., skupno 19 mesecev). Vendar ne pomnimo, da bi se takrat v upravi gori e take stvari kakor jih danes ču.ie-rro dan na dan. Tedaj se je zgradila prekmurska železnica, izšli so mnogi koristni zakoni, dobili smo povrnjen kontingent za pridobniio in zopet dobili davčne komisije. Nihče si ni upal žaiiti naših čustev. Danes pa s prečani kar odkrito ravnajo kakor s hlapci. In ko so razni homogeni in kleroradikalski režimi natrpal ministrstva s svojimi nesposooneži. ko so izgnali iz njih mnogo dobrih prečan-skih uradnikov, ki so jih demokrati v prvih letih s težavo spravili v Beograd, si upa pod zaščito Koroščeve vlade gospod Nedeljkovič pisati ravno nasprotno kakor je notorična resnica. Nedelikovičev "članek ie odgnrl zaveso in pokazal, kako misli odločujoča klika. Tej kliki služi SLS. Ako srbiiansko ljudstvo tako m I s'i, kakor njegova oli.earnija. potem se bližamo še težjim časom. Zdi se pa nam, da to tudi narod v Srbiji ne misli povsem tako. N;esrova naloga je, da najprej razžene kliko. ki ima zdaj vse v rokah. Tudi pošteni ljudje v Srbiji bodo morda zdai uvideli, da je pravi'na zahteva KDK. naj se izvrše predvsem svobodne volitve, da vidimo, s kom se bodo potem Hrvati in Slovenci kakor tudi prečan.^ki Srbi lahko sporazumevali. Z ljudmi, ki mis^io tako. kakor je previdno izbrbljal g. Nedeljkovič. pa je vsak razgovor nemogoč. Smpanske volitve v Mostar ju Mostar, 3. nov. n. Ob ogromnem zanima« nju vsega meščanstva se je danes ob 11. dopoldne vršila seja novega občinskega sve« ta, na kateri se je konstituiral novi odbor. Pred posvetovalnico se je zbrala velika množica ljudstva, ki je nestrpno pričako* vala rezultat glasovanja. Ko so bili oddani glasovi pri volitvi žu» pana prešteti, se je izkazalo, da je bil iz« voljen za župana narodni poslanec JMO g. Šalih Baljič. Izid volitev je bil sprejet z burnim ploskanjem. Novo izvoljeni žu* pan jc imel kratek nagovor. Za tem so sve» tovalci prešli na volitve prvega podžupana. Izvoljen je bil g. Nikola Preka, poslanec HSS, za drugega podžupana pa bivši posla« nec HSS Hadžioman. Večino v novem občinskem svetu fmata JMO in HSS. a radikali so v opoziciji Za* nirnivo je, da 90 radikali skušali v zadnjem času onemogočiti izvolitev Šalih Baljiča. Po končani seji j« prišlo na ulici do prisro* nik ovacijc Kralj in kraljica odpotovala v Pariz Zastoj v razvoju situacije. - Režimovci so zopet optimistični. - Borba za predsedstvo finančnega odbora. - Novi naklepi proti KDK Beograd, 3. novembra, p. Popoldne ob 16.20 sta odpotovala kralj in kraljica v spremstvu dvorne dame ge. Hadži-čeve in dvornega maršala Ace Dimitri-jeviča s simplonskim ekspresom v Pariz. Pred svojim odhodom je kralj podpisal ukaz o prenosu kraljevske oblasti na vlado za časa svoje odsotnosti Kraljevski par potuje inkognito in ostane v Parizu teden dni. Beograd, 3. novembra, p. V Done-deljek 5. t. m. se sestane Narodna skupščina k rednemu zasedanju. Na ponedeljkovi seji bo po prečitanju kraljevega ukaza samo določen dnevni red prihodnje seje. ki se bo vršila v torek dopoldne. Na tej seji bo izvoljen v smislu poslovnika nov finančni odbor. Danes dopoldne se je v zvezi s tem vršila dolgotrajna konferenca med Vukičevičem. predsednikom Narodne skupščine Mi-hajlovičem in finančnim ministrom Su-botičem. Vlada je namreč v zadregi glede predsednika finančnega odbora. Dosedanji predsednik dr. Subotič je postal finančni minister, podpredsednik Sečerov pa je že pred potekom svoje funkcijske dobe podal ostavko na to mesto, ker se ne strinja s sedanjo finančno politiko vlade. Oba sta vei>!a za edina finančna strokovnjaka vladne večine. Javljajo se razne kandidature, glede katerih pa se v vladi ne morejo zediniti. Glede nadaljnjega dela Narodne skupščine napoveduje finančni ministeT predložitev zakona o posojilu monopolne uprave, nakar naj bi takoj sledila proračunska debata. Ker bo proračun v finančnem odboru sprejet brez težkoč, računa vlada s tem. da bo mogla tudi v Narodni skupščini v najkrajšem času spraviti proračun pod streho. Dotlej naj bi se tudi pripravil teren za eventualno rekonstrukcijo vlade. Z odhodom kralja v Inozemstvo bo nastopilo v političnem življenju mrtv-lo. V vladnih krogih računajo sedaj že s tem, da se bo mogel sedanji režim vzdržati vsaj še do konca tega leta na krmilu. V ostalem danes ni bilo beležiti važnejših dogodkov. Režimski prvaki so imeli razne konference in posvetovanja, ki pa so večinoma v zvezi s sestankom Narodne skupščine. V akciji Miloša Savčiča ni beležiti nikakih novih momentov, pač pa so se danes pojavile verzije, po katerih namerava vlada po odvzetju poslanskih dnevnic razveljaviti tudi poslanske brezplačne železniške karte za vse poslance KDK. Nenadna demisija romunske vlade Na zahtevo regentskega sveta je Bratianova vlada odstopila. Poskusi za sestavo široke koncentracijske vlade Kako vodijo amputaši Poštno hranilnico Pribičevičev odgovor na veleizdajalski članek generalnega direktorja Poštne hranilnice Zagreb, 3. nov. n. Danes popoldne je Svetozar Pribičevič povodom članka, kj ga je bil napisal direktor Poštne hranilnice Nedeljkovič v beograjskem »Vremenu«, dal novinarjem to - le izjavo: »Centralo Poštne hranilnice v Beogradu je organiziral Slovenec d?. Pavlič, kt je svoječasno nakupil za okrog 100 milijonov dinarjev obveznic vojne škode po tečaju 123. Ko ie bil ta posel že popolnoma urejen in centrala organizirana, je prišel na mesto generalnega direktorja g. Nedeljkovič. Njegovo prvo delo je bilo, da je prodal vojno škodo po tečaju 260, čeprav je tendenca kazala, da bo vojna škoda še narastla. Te obveznice je prodal neki banki, pri kateri je bil tedaj član nadzornega sveta. Za ta posel, ki je bil škodljiv Poštni hranilnici, ker je prodal po 260 Din papirje, ki so danes vredni po 440 Din, je dobil še nagrado 60.000 Din iz fiktivnega dobička, ki ga je Poštna hranilnica izkazala po tej prodaji. Prečanski uradniki so zelo dobro upravljali Poštno hranilnico, to pa, kar je napravil g. Nedeljkovič, je pravo zapravljanje, pri čemer pa je on sam vedno dobro odrezal.« »G. Nedeljkovič dobiva lOO.OOOdinarske nagrade od dobičkov Poštne hranilnice, a prav za prav bi morali nagrado dobivati poštni uradniki raznih poštnih uprav, ki Izvršujejo za Poštno hranilnico tri četrtine vsega manipuiacijskega posla. Poštna uradniki so v tej zadevi že večkrat intervenirali. a seveda vedno zaman. Centrala Poštne hranilnice v Beogradu ima po stanju leta 1927 za 180.9 milijonov Din vlog, s katerimi more disponirati. Pri privatnih bankah ima hranilnica v lombardu in vred- nostnih papirjih vloženih 340 milijonov Din. Razlika v iznosu 160 milijonov Din izhaja od tistega denarja, ki bi ga morale dobiti filijale v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu, ker ta iznos predstavlja vsoto, ki so jo srbi-janski dolžniki plačali prečanskim upnikom potom čekovnega proi.iita. To ogromno vsoto centrala Poštne hranilnice zadržuje zase, a prečanske filijaJke nimajo sredstev, da bi mogle dati kredite solidnim gospodarskim podjetjem v svojem okolišu. Ves ta denar je investiran v Beogradu in Srbiji.« Ob tej priliki ne morem dati dovoj diuška začudenju nad tem, da lastniki lista »Vreme«, med katerimi je tudi bivši minister zunanjih zadev dr Ninčič, prepuščajo prostor v »Vremenu« za tak proti hrvatski pamflet, kakršen je članek g. Nedeljkoviča. Mar dr. Ninčič ne čuti, da se Beograd, ki je po obstoječih zakonih tudi prestolnica Hrvatov, diskvalificira s takimi pamfleti. Ah hoče gospoda v Beogradu overiti ves svet, da je Beograd zakrknjeno velesrbijan-sko mesto, ki sistematično in po načrtu dela na tem, da ga zasovražijo vsi Hrvati, Slovenci in Srbi, ki ne trobijo v isti rog z ono mafijo, ki danes vlada v Beogradu?« »V beograjskem »Vremenu« je bila danes objavljena informacija, da so nekateri poslanci KDK poslali apel na najvišje mesto preko neke ugledne osebnosti, da se g. Nedeljkovič odstavi s svojega sedanjega položaja. Niti eden poslanec KDK ni poslal nikakega apela na nikaiko mesto zaradi afere g. Nedeljkoviča. Ta informacija »Vremena« je gladko izvita iz trte. Poslancem KDK niti v sanjah ne prihaja na um, da bi v vprašanju g. Nedeljkoviča naslavljali apele na kakršnakoli mesta. Beograd, 3. novembra p. Kakor poročajo iz Bukarešte, je nastopila v romunskem notranje političnem položaju nepričakovana sprememba, ki bo imela dalekosežne posledice za ves nadaljnji razvoj dogodkov. Znano je, da viladajo v Romuniji slične razmere kakor pri nas. Tudi tam je narodno-kmeoka stranka v najostrejši opoziciji proti vladi. Med liberalnim kabinetom Bratiana in opozicijo so se vršile hude borbe, dek-kler končno opozicija ni zapustila parlamenta Ln nadaljevala svoje akcije slično, kakor pri nas K3DK med narodom. V spominu je še velikanski zbor opozicije v AIbi Juliji, ki tvori nekak mejnik v najnovejšem razdobju romunske notranje politike. Narodna kmečka stranka je kakor pri nas v prvi vrsti zastopnica novih krajev in se, zastopajoč načelo kmečke demokracije bori proti staro-liberalnemu hegemonizmu. Bližajoča se proslava 10-letnice priključitve Sedmograške k Romuniji, je dala re-gentskemu svetu povod, znova sprožiti vprašanje sodelovanja narodne kmečke stranke v vladi. Regentski svet je namreč že ponovno izrazni željo, naj bi bila to vse-obča narodna proslava, pri kateri naj bi sodelovale vse stranke. Glede na vladajoča nasprotstva med vlado in opozicijo pa je to pod sedanjim režimom izključeno Zato je regentski svet pozval ministrskega predsednika, naj poda celokupna vlada ostavko, da na ta način omogoči ne samo skupno proslavo, marveč tudi sanacijo no-tranje-političnih razmer. Bratianu je izjavil, da bo danes dal definitiven odigovor. To se le tudi zgodilo. Danes dopoldne ob 11. se je sestal ministrski svet h kratki seji, na kateri je Bratianu poročal o situaciji ter obenem sporočil željo regentskega sveta. Vlada Je soglasno sklenila ugoditi tej želji. Takoj po seji ministrskega sveta je bil Bratianu sprejet v avdijenci od regentov, katerim je podal ostavko celokupne vlade, ki je bila takoj sprejeta. Regentski svet bo sedaj skušal sestaviti nacijonalno koncentracijsko vlado, ki bi izvedla na spomlad nove volitve ali pa po morebitnem sporazumu nadaljevala delo v sedanjem parlamentu Sledmije pa je malo verjetno, ker zahteva narodna kmečka stran ka razpis novih volitev. Bukarešta, 3. novembra s. Ob 3. popoldne sta se sestala zbornica in senat na sejo, na kateri je ministrski predsednik Bratianu sporočil, da je vlada podala ostavko, ki jo je regentski svet sprejeL Na strankini konferenci, ki je sledila tej seji, je Bratianu pozval liberalne poslance ta senatorje, naj strankina člani ne odidejo iz prestolnice in se pokoravajo strankini disciplini Bratianu Je pozval dalje liberalne poslance in senatorje, naj tudi v primeru, da bi bil parlament razpuščen, ostanejo v Bukarešti, da jih bo imelo vodstvo stranke v bližini. Popoldne so se pričela posvetovanja regentskega sveta z vodilnimi politiki. Člani regentskega sveta so najprej sprejeli predsednika zbornice in senata Jutri bodo pozvani pred regentski svet general Ave-rescu za ljudsko stranko, dr. Julij Maniu za narodno kmečko stranko, prof Jorga za narodne demokrate in dr. Lupu za liberalno kmečko stranko. Razen tega je bil pozvan v Bukarešto bivši zunanji minister in sedanji londonski poslanik Titulescu, da bi sodeloval pri rešavandu krize. Političen položaj je zelo zapleten, ker J« pripravljena narodna kmečka stranka načeloma delati samo v taki vladi, ki bo razpustila parlament in razpisala nove volitve, dočim hočejo liberalci doseči koncentracijsko vlado pod vodstvom nevtralne osebnosti in za vsako ceno preprečiti razpust par« lamenta. Presenečeni liberalci Bukarešta, 3. novembra g. Boj narodne krneči stranke proti Liberalni BratAanovu vladi je pri-vedal po večmesečnem trajanju do zmage opozicije s tem, da ie regentski svet prisilil vlado k odstopu. Sklep regentskega sveta je Brattia-novo vlado zelo presenetil, kar se vidi m tega, da je Vintla Bratrianu nedavno podaj izjavo, d« hoče po zaključenih pogajanjih z NemčMo izvesti sanacijo državnih financ, zaključiti inozemsko posojilo in stabilizirati le j. Ta program j« bil gotovo preračunan za več mesecev. Stališče narodne kmečke stranke Bukarešta, 3. novembra g. O stališču opozidlK k sedanja poMoni situacijo je izvedel vaš dopisnik: Narodna kmečka stranka želj lastmo vlado, ki bi jo morda podpirala izven stranke stoječa osebnost, bodisi Titulescu, bodisi princ Stirbejr. Ta vlada bi takoj izvedla inozemsko posojilo ter ukrenila najnujnejše za stabilizacijo leja. Na-oijonalna kmečka stranka pa bi vstopila tudi ▼ koalicijsko vlado pod vodstvom nevtralca, ako hi se ta vlada obvezala, da razpust' parlament in izvede svobodne voliitrve. Pod nobenim pobojem pa ne more vstopiti v vlado, bi bi hotela nadaljevati delo s sedanjim, nesvobodmo izvoljenim parlamentom. Kakor nocod kaže, ima največ izgledov koncentracijska vlada pod predsedstvom Titulesca ali priinca Stirbeya, pri čemer pa bo imela vsled svoje popularnosti glavno besedo narodna kmečka stramka. Albanski kralj se odmika od M je? Senzacijonalne informacije zagrebškega lista o novem kurzu albanske politike. - Italijanske represalije in albanski odgovor Odmevi dr. Nedeljkovičevega članka Pod pritiskom javnosti je poštni minister naposled odredil disciplinarno preiskavo, ki pa g. Nedelfkovičn ne dela skrbi. Beograd, 3. novembra p. V vseh krogih J Minister pošt. dr. Kurfundžič je danes po- Tm/lM n A « ■* T »-» l*-»l »-. w n /i rv^.n TH.1 o < /\ sv rlr/^ti H a tVnl.HM/v !0£ nko tega doseglo kar se je napovedovalo m obetalo Razen nekaj korit za poedince skoro nič drugega In celo pri iskanju korit, da ni imel uspe« hov. Šepetajo si med seboj, da ie bi! svoje-časno sam g. Korošec obljubil osebm mke-mu slovenskemu novirarju, da mu preskrbi mesto novinarskega atašejo najmanj pri poslanstvu v Berlinu, če ne pa na D;in/riu gotovo. Dotični je imel za politiko sedanjega «največjga živečega Slovenca* velike zaslu« ge in gospod premijer se je z veliko vnemo zavzel, da izpolni svojo osebno dano obve« zo. Prizadevanje in trud pa sta imela za na* še prilike klasičen rezultat. Pripovedujejo pismouki te stranke, da se je g. Korošec na« pel na vse pretere. da bi ne izgledal mb neizpolnjeni obljubi blamiran, a v ministrstvu vnanjih zadev so mu vseeno odgovorili: jok! Tam ne sprejemajo Slovencev, ki nimajo »tradicije za diplomatski! službu«, kakor pravi naš zunanji minister in predsednik borze in zveze inostrarskih bank v naši državi hkratu. In premi;or je s svojimi intervencijami propadel. Tužna mu majka! Ali še bolj tužna je majka onemu žurna-Iistu, ki se je bil zanesel na obljube največjega Slovenca. In sem od teh pisrmrjev tudi izvedel, da so Marinkovičevi fantje potolažili velevzvišetiega doktorja Korošca, da bi sicer radi ustregli njegovi intervenciji a'i ne morejo, ker nima preulaganec fa-kdteske izobrazbe. Tako so zdaj vsi zadovoljni. Tisto o fa-kulteti pa ni resnično, če bi bil Šumadinec, — ne glede ali hraber ali Ninčičev, bi že postal še kaj drrgega nego ataše, tako pa samo Slovenec in še Koroščev povrhu! Se res ne izplača! Gospoda ministra brez portfelja in dela, slavnega š ?menkoviča brat. pa je danes že generalni konzul v prvi kategoriji in tretji grupi, pa ie bil ob koncu svetovne vojne komaj navaden poštar z nekoliko razredi predvojne gimnazije. Kaj. to so talenti ti macedonski Šumadinci tam doli, g. Korošec pa ni tako nadarjen! Zato je bila velika krivica od strani tistih, ki so smatrali za dovtipe »Slovenčevo« poročanje n. pr. pri pomanjkanju vagonov. Takrat je bil »Slovence« zaradi vagonov v hudih škripcih kajti privredniki nimajo samo kroglic nego tudi denar in hude jezike. Zato so bili resnično v Sloveniji ljudje, ki so mislili, da je »Slovenec« zapisal iz, kakor je gori razvidno, trajnega strahu, da le dne tega in tega gospod in predsednik vlade, dr. Korošec osebno interveniral pri železniški upravi, da naj kaj več vagonov pošlje v Slovenijo, da ne bo zamere pri gospodarskih krogih in pa manj kroglic v skrinjicah In so se našli v Sloveniji brezbožni ljudje — bog se usmili duše naših liberalcev! — ki so govorili, da so tisti fonogrami podobni, kakor bi — recimo gospod Krapež — kadar kateri n;e?ovib gostov izgubi ser-vijeto pod noge, pa tega ne opazi ne prvi -;e drugi in ne tretji pikolo. pa mesto da r»ngrabi vse tri istočasno za vseh šestem hltev. se ie pikolom globoko priklonil in v '■adregi prosil, če bi gospodje le mord3 se ponižali in servijeto pobrali. Politični pismarji od SLS so sami zaupali, da je vse ti- Povsod se je izvedel, !e pri obratih TPD so se pokazale finančne težkoče, ker je bilo po uveljavljenja Pravilnika tu preveč rudarjev upokojenih. Že v tretje leto stopamo, kar je SLS v vladi a še zdaj se «muči». kakor pravi g. Gosar. da izda potrebne ioJatke k Pravilniku na podlagi izkušenj, ki jih 1. 1921 še ni bilo. Zdi se pa. da se SLS prav nič ne muči, pač pa pušča s'va: ležati in jo zanemarja do skriijnosri. Pač zahrbtno je odvzela upokojenim rudarjem prejemke in to na povsem nezakonit način. Novi Pravilnik pa. ki ga namerava SLS izdati, je proti d;avj\irn interesom. G. Gosar je pozab:l povedati, da je škandalozni davek na ročno delo, ki je poprej bil le začasen in g? je delavstvo upravičeno odklanja o, SLS v no vem davčnem zakonu sn-emenlla v de-finitivno delavsko dohodarino. G. Gosar je zamolčal delavstvu, da ie dohod nina za vse druge sta 1 )va odpravljena z istim zakonom, ki jo trajno uvaja za delavstvo in ki se z n m SLS tako hvali. Dočim smo imeli v \vstro-Ogrski dohodarino. ki .'e zadela druge delavca pa ni mogla prijeti. :e v našem definitivnem davčnem zakonu naši ».delavski SLS» pod rrinistrom Gosarjem uspelo, uvesti jo tudi z i delavce. Radikali so, kakor sami prizna io, reakcionarna stranka, ki ji je deLivstvo samo predmet izrabe; kdor ima količkaj vpogleda v našo državo, vidi v radikalih nositelje nesieii^nih streml.vnj Nje, in sicer njihovo policijsko krilo je vzela SLS v zaščito z b ejskim paktom. V radikalno strnko vs'opiti. če in kadar to zahteva g. Vukičevič. se »e zavezal g. Korošec za SLS. Srečno pot v radikalijo, gg. ^krščanski* socijalci* ste in take stvari zagrešil gospod premijer sam, ker je takšno »delovanje« smatral za prvo in poglavitno točko svojega predsedniškega zadatka. Navzlic tej vijolični ponižnosti zvezda Koroščeve slave naglo tone. Prva ga je napadla »Pravda«. Ta je morala iz njegovih obeh dispozicijskih fondov že precej izčrpati svoj delež, zato se je prva izkazala hvaležno, kakor je doli »bratska tradicija« Za njo je prikašljal jugoslovenski čiča g. Davidovič ter ga obrcal sledeče: »Nekoliko dana čekano je, da radikalna stranka dade predsednika nove vlade. Nisu mogli odmah da to učine, jer obilje kandidata smetalo se ie da taj posao svrše Kad gospoda nisu mogla pristati, da iedan drugome ustupe to vrlo veliko i zavidno mesto, onda su se dogovorili, da predlože za predsednika vlade Korošca Mi smo taj predlog prihvatili i na taj način stvorena je kao Što vidite vlada dr Korošca. Vi je danes imate. Svi ju na radu vidite. Ja ne verujem, da nono in Man-tovo je vsled povodnji prekinjen. Nenadni izbruh ognjenika Etne Včeraj je začel ognjenik Etna nenadoma zopet bruhati. — Izbruh spremljajo lahni potresi. — Človeških žrtev doslej ni bilo Rim, 3. nov. s. Jutranji listi poročajo, da so se pričeli sinoči, ko je nastopila tema, valiti iz žrela Etne, ki je dolgo mirovala, gosti oblaki dima med katerimi so švigali rdeči plameni. Kmalu nato se je vsul iz žre« Ia dež kamenja. Pojav je trajal le malo časa in okoli 7 zvečer je bil vulkan zopet miren. Lava, ki je vdrla iz žrela, se je usta« London, 3 nov. (be.) Angleški list Iy Telegraph« poroča iz Pariza, da bo skli« cal predsednik pripravljalne razorožitvene komisije Loudon komisijo k zasedanju za 1. januarja v Ženevo. Atentat ali komedija? H. — Praga, 3. novembra. Tretji atentat proti tujim diplomatom v Pragi! Tisk in javnost ogorčena zahtevata, da naj se koncem koncev vendar onemogoči delovanje zločinskih živ-ijev, ki so se natepli iz vseh kra;ev sveta, da, uživajoč naše gostoljubje, napravijajo naše mesto za torišče albanskih metod. Po toliko atentatih, ki so jih zakrivili ruski emigrantje po Evropi, je ta gotovo najboh bedast, ali vsaj najboh čuden. Značilno je. da so poljski uradni krogi takoj po atentatu progasili, «da so pripravljeni smatrati atentat za golo demonstracijo,* kajti zdi se. da tega niso izjavili iz same vljudnosti, marveč jim je gotovo znano ozadje tega dogodka . . . Napadalec Paziuk izpoved .ue. da je s steklenico gorečega bencina hotel izzvati zmešnjavo, da bi konzul v zmedi pobegnil, nakar bi ga on lahko ustrelil. Ko pa je res doš'o do zmešnjave, je atentator pobegnil, ne čakajoč konzula, ki ga ni niti poznal Ko ga ie srečal na hodniku, je ustrelil na slepo srečo, misleč. da ima pred seboi poljskega poslanika. Pred sodiščem bo dokazoval, da ni ime' namena ubijati in je napravil samo nedolžno demonstracijo. Ako ostane pri tem dejanskem stanu, je ta atentat res demonstracija, kakor pravijo poljski uradni krogi, ali navadna komedija, kakor bi rekli po češko. Atentati, ki so jih zagrešili ruski emigrantje v Berlinu. Varšavi. Parizu in drugod iz političnih motivov ali iz osebnih razlogov, so vseskozi drugačnega značaia, nego je praški atentat. Vsi so bili skrbno pripravljeni, organizirani do Pod dr. Koroščevo upravo v Južni Srbiji Razgovor povodom obsodbe sreskega poglavarja Steviča Popotnik: Povej mi, brate, kje t j vaši predsta vitelji oblasti? Domačin: E. to ti je, brate, zavozlana stvar! Imeli smo tri sreske poglavarje. Prvi je ubil popa, drugi je grozil z ubojem, a tretji — pravkar čujemo — je obsojen zaradi poneverbe na deset let robije. vila že 50 m pod njim. V okoliških vaseh so čutili lahke potresne sunke. Davi se je izbruh ognjenika ponovil v precej močn; obliki. Malo pTedno se je razlila h žrela la> va. je bilo čutiti lahke potresne sunke, ki jih je spremljalo močno podzemeljsko bob« nen je. najmanjše podrobnosti in pri njih nikoli ni prišla v poštev kaka slučajnost, kakor goreči bencin in streljanje na slepo srečo, marveč je vedno šlo do skrajnosti in krogla je redko zgrešila svoj cilj. V vseh prejšnjih primerih je igrala odločilno vlogo besnost in ogorčenje, ki ga občutijo danes ruski emigranti. Nobeden izmed teh atentatorjev nI imel pri sebi nalašč papirjev, ki bi obremenjevale druge in naivno izdajali in-spiratorje. Pri praškem atentatorju pa so našli časopis in ravno ta številka jc bila tiskana v Pragi ter je vsebova'a navodila za atentate. Napadalec je ta časopis naravnost vsilil preiskovalnemu komisarju in pri tem «iznenaden zve-dels, da je tiskan v Pragi. Celo nepoučeni l.iudie vedo, koliko takih »časopisov« nesrečne ruske in ukrajinske emigracije plačujejo Nemci, boMševiki in drugi, ki jim je ležeče na tem, da se današnje stanje v Rusiji obdrži. Tudi ta časopis je izhajal bog zna kje. samo ravno ta številka je bila tiskana v Pragi, gotovo po naročilu. Odkar se več ne govori o priznanju sovjetov de jure s češkoslovaške >trani in o navezanju trgovskih stikov ter odkar češka boljševiška stranka pada iz neuspeha v neuspeh, se oglašajo tu in tam po svetu napadi na našo državo. »Berliner Tageblatt» ie nedavno napade. Češkoslovaško, češ da je od prevrata sem središče ukrajinske propagande in da nje vlada podpira Ukrajince. Iz vseh znakov je bilo jasno, da tega dela nemški list ne vrši za svoj račun ali za račun Nemčije, ki je naravnost ognjišče ukrajinske propagande, ki jo vrše Sko-ropadski, Ostranica in drugi odlične ši ukrajinski agentje, marveč stoji v ozadju te kampanje nedvomno sovjetska vlada. Nemcem je bil potreben za njih trditve dokaz, kajti Češkoslovaška je lahko navedla dejstvo, da se v ruske stvari ne vmešava in da proži Rusom samo gostoljubje, kadar so v potrebi. Na ukra-jinstvo pa gleda kot na nemško iznajdbo za razcepljenje Rusije. Zaradi tega ga ne podpira. V ostalem pa je Čeho-slovakom enako drag Velikorus. kakor Belorus in Ukrajinec, vendar se upira vsaki politični akciji ruskih emigrantov na svojih tleh. Berlinski list in tisti, ki ga plačujejo za podobne napade, imajo danes zaže-Ijeni dokaz za svoje trditve, ki pa se bo razblinil v komedijo, brž ko sodišče razjasni in posveti v ta čudni atentat. Deželnozborske volitve v ČSR Praga, 3. novembra, h. Za 2. decembra je notranje ministrstvo razpisalo volitve v nove deželne samouprave. Hmeljski trg Zatec, 3. novembra h. V preteklem tednu so se nakupi po deželi nadaljevati Neka,] dmi so bila nakupi zelo živahni. Povpraševalo se Je v ?laivneni za prvovrstno, dalje za manj vredno m za ceneno blago Cene so bile nespremenjene in sicer 1S00 do 2100 Kč v Zatcn samem, 170C do 2100 Kč pa na dežeH za 50 kz brez prometnega davka. Kupci so bili inozemski hi domači trgovci. Javna markacij« v Žatco je dosedaj beležila 45.200 meters.kih stolov žateškega hme^s. Na deželi so dosedai beležiii 80 odstotkov letošnje žetve. Zvonovi, zvonite! Različne proslave lOletnice osvobojenja Pred osmimi dnevi, v soboto na predvečer obletnice sem ob pol 19. hitel domov čez Stari trg poslušat radio. Seveda dr. P>(=hi;'njca in zlasti še slavnostni govor biv-lega namestnika Ivana Hribarja. Spomini to vedno zanimivi. Pa je zazvonilo v šentjakobskem zvoniku z vsemi tako mogočno in svečano, da sem stopil počasi. V spomin prve svobode ivone, kakor so zajokali vsd zvonovi Slovenije pred 20 leti za Adamičem in Lun-drom. Milo se mi ie storilo. Duh starih narodnih farovžev se vrača, sem mislil. In začeli so še potrkavati. Krasno! Brez reklame po listnih m programov. Ali zaman sem poslušal, kdaj se oglase druge Ljubljanske cerkve, le sem od Trnovega je po-zvamijalo. Tudi v Šent Jakobu je bil samo kcnec pobožnosti. Pozabili so. Prav je. da ne skrunijo brona s hinavščlno. Zapeli pa bodo vsi zvonovi, ko svobodo pokopljejo. ★ Tako pohajkujoč med zvonenjem sem zamudi! predavanja ter slišal samo še drugi ded koncerta, ki ga je špogal radio Ljubljana svojim poslušaukam in poslušaucam v proslavo 10. obletnice osvobojenja. Zares so bile točke izbrane z najboljšim »mevanjem sedanjega položaja in kakor slavnostna davorija mogočno je zaorila atara: Cuk se je ožemi, tra-la-la- Sova ga je vzela, hop-sa-sa-kl Jo je zaigral z najglobokejšiim čustvom gianfoion. Tudi recitacije so bile primerne »mon-stre-koncertu« in z raiiniranim okusom pri-. igodene svečanemu razpoloženju Prosvetne zveze. Najpretj je kastrirani rabeld iz »Kroga s kredo« pripovedoval, kako je poklican in cvoljen za posredništvo. Simpatični pateT Melhijor je pozival dobro slovensko ljudstvo na noge zoper sata/na. Kot reprezen-tant ljudstva in narodni junak pa je Krja-velj navduševal ljudstvo k bojevit os ti s Plastičnimi memoari in slikami svojih Junaških podvigov, kako je kozo odvadil hoditi v škodo in kako je presdkal hudiča na dvoje. Torej sama duhovita namlgavanja !n Iz-podbude. ki so dosegle višek pomeni jivo-:: v Krjavljevem pretresljivem ioku za v rško, simbolom lijube Avstrije. Tako je minul slavnostni večer in sedaj oas radio zopet zabava s pikantnimi nemškimi kupleti. ★ Spomnili so se obletnice tudi v Beogradu. Na najvišji in na.imehkejši stolček, ki *o ga mu pripravila in mehko tapecirali Slovenci in prečani sploh, je sedel generalni direktor Poštne hranilnice g. dr. Mi-kirad Nedeljkovič in podal globoko v pre-čanskih žepih zasnovani svoj resume mi-nuliilh des..-t svobodnih let. Svoboda je bila veličastna in splošna. Svobodno ie bilo moriti v parlamentu, ubijati v Glavnjači in krasti, krasti vsepovsod, krasti na drobno in krasti na debelo. Da ne bi gospod pisec resumeja ostal brez dokazov, mu je pri--kočil na pomoč sam načeln;k oddelka za žigosanje zlata in srebra državne kontrole sospod inž e mer Pavel Siegelshuber z za-nlrrrvim eksperimentom, kako naj uspešno delujejo varuhi državnih interesov v pro-•pe-h narodne privrcde. Gosood načelnik . : požrtvovalno uradova! celo izven uradih ur v sobici elegantnega Grand-hotela ter pomagal na noge ubogemu trgovcu iz — Zagreba Zopet žrtev za nehvaležno pre-čarnjo! Da, da. še niso izgubili »pravico- -i.ibja, blagcdušnostj in humanosti«. * Po vseh koncih in krajih širne domovine smo proslavili desetletnico iin še dol-Ka vrsta programov .ie pred nami. Najpomembnejšo in ves teden trajajočo svečanost pa je zapovedal g knezoškof dr. An-i Bonaventura Jeglič v »ljubljanskem kofiiskem listu« št 7. in 8. z dne 10. oktobra 1928. pod točko 54: Ga. duhovnikom! Od 4. do 11. novembra se bo vršil tiskovni teden. Namen njegov je ne saimo nabiranje naročnikov na katoliške časopise, temveč prav posebno vzgoja našega liud-* va k veliki krščanski dolžnosti in globoki zavesti, kako nujno potrebno je z vse-"ij silami podpirati katoliški tisk in delati zanj. Ve naj ljudstvo, da ne le brezver-stoi, ampak tudi brezbarven tisk ie eden najhujših sovražnikov krščanskega mišljenja in življenja. To je naloga tiskovnega tedna. Vem. da ni treba gg- duhovnike šele prositi, naj bi vneto pomagali, da se v tiskovnem tednu ta visoki namen doseže, marveč boste po raji m svofl inioijathnl podrobno delo po župnijah spretno organizirali io za to prav vse naše organizacije vneli. Priporočite vernikom, naj molilo za napredek dobrega, krščanskega tiska. V Ljublijani. dne 5. oktobra 1928. t Anton Bonaventura. Skof. Gospod knezoškof je v svojih spominih našo državo že dovolil in dokazal, da je prav za prav le c. kr. Jugoslavija. To dovoljenje Je bila uvertura k slavnosti, ko bodo c. kr. Jugosloveni ves teden sežigali na grmadi vse ono časopisje, ki se je borilo za svobodo. Zvonovi, zvonite!_ Predavanje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani Ljubljanska podružnica SIVD bo s sodelovanjem mestnega magistrata priredila od novembra do aprila več predavanj, s kate» rimi hoče pobuditi-in širiti v meščanstvu čim večje razumevanje za vrtnarstvo in sad jarstvo. Bogat in bolj sistematski program letošnjih predavanj naj služi kot priprav« Ijalni poskus za uvedbo stalnih vrtnarskih tečajev, ki naj bi se za Ljubljano osnovali v bližnji bodočnosti. Predavanja, katera bo» do prevzeli odlični in priljubljeni strokov« njaki in ki bodo ilustrirana po večini s ski« optičnimi slikami, s« bodo vršila redno vsak torek zvečer ob 20. v prostorih mestne de« kliške šole pri Sv. Jakobu, priključile se jim pa bodo še nekatere praktične vaje v popoldanskem času. Načrt predavanj je na« slednji: 6. novem.: življenj« rastlin r Trta ftjni« verzitetni profesor dr. Fran Jesen ko.) Dno 13. novembra: ista 20. novembra: Rastlin« ske bolezni in živalski Škodljivci v vrtu (dr. Milena Peruškova). 27. novembra: i»to. 4. decembra: Kaj naj daj« vrtnarstvo meSča nu (inž. Ciril Jeglič). 11. decembra: Pomen zelenjave in aadja za naše zdravje (šef hi* gijenskega zavoda dr. Ivo Pire). 18. decem« bra: Zelenjadni aort imen t za Ljubljano in okolico (mestni vrtnarski adjunkt Anton Lap). 8. januarja: Vzgoja zelenjadnih spe« cialitet (nadzornik šolskih vrtov Andrej Škulj). 15 januarja: Zelenjad in sadje v mo> derni kuhinji (voditeljica gospodinjske Sole Jerica Zemljanova). 22. januarja: Sadno drevje na domačem vrtu (strokovni tajnik Kmetijske družbe Fr. Kafol). 29. januarja: Okrasne vspenjalke za hišo in vrt (inž. Ci» ril Jeglič). 5. februarja: Vrtnice in sortiment za Ljubljano in okolico (rač. svetnik Av« gust Bukovec). 7. februarja: Praktično obro zovanje lepotičnega grmičja (kraj: botanič* ni vrt; čas: ob dveh popoldne; vodita inž. Ciril Jeglič in Franc Juvan). 14. februarja: Obrezovanje špalirjev in pritlikavcev (prak« tični tečaj v drevesnici Kmetijske družbe (vodi strokovni tajnik Fr. Kafol; čas: ob dveh popoldne). 19. februarja: Cvetlice« trajnice ( rač. svet. Avgust Bukovec). 26. februarja: Prosti razgovor o pomladnem de« lu na vrtu (višji sadjarski nadzornik M. Hu« mek). 28. februarja: Praktično zatiranje vrt« nih škodljivcev (kraj: drevesnica Kmetii« ske družbe; čas: ob dveh popoldne; vodi strokovni tajnik Kafol). 5. marca: Moderna vrtna arhitektura (vodi adj. Anton Lap). 22. marca: Vrt in niegova oprava (dr. Franc Spiller*Muys). 21. marca: Okno in soba v cvetju (inž. G Jeglič). Eventueltie izpre* membe se bodo pravočasno objavile. Nova meščanska šola v Trbovljah Trboveljski krajevni šolski odbor, ki mu načelu je že od l 1900. g. Gustav VoduSek, šolski ravnatelj v p. in podžupan trboveljske občine, se je že v bivši Avstriji prizadeval, da bi izposloval ustanovitev meščanske šole, kar pa se mu ni posrečilo. V Jugoslaviji je krajevni šolski odbor ponovno zastavil vse sile, da dobe Trbovlje kot naj večje industrijsko središče v Sloveniji meščansko šolo. S pomočjo trboveljskega rojaka ministra n. r. in narodnega poslanca g. dr. Kramerja je akcija Trboveljčanov pred dvema letoma rodila željeni uspeh, tako da se je otvoril prvi letnik meščanske šole že jeseni 1. 1926. Ker je bila šola brez lastnih prostorov, »o ji dali prostore v osnovni šoli v Trbovljah. Z znatnimi denarnimi sredstvi občine je bila zgradba me« ščanske šole dograjena letos koncem septembra. Slovesna otvoritev se je vršila dne 1. oktobra. Meščanska šola v Trbovljah je gotovo med vsemi meščanskimi šolami v Sloveniji najmoderneje urejena. ZgTadila jo ie stavbna tvrdka Rudolf Ročak v Trbov* ljah, a stala je 2,200.000 Din. Bastlnova mama Stnrt ugledne tržiške Slovenke. Tržič, 3. novembra. »Bastlnova mama so umrli«, tako je š'o raa praznik Vseh svetih od ust do ust po Tržiču in vsakdo je temu naznanilu pristavil sočutne besede: »Škoda, bila je vzorna žena!« Poglejmo za 40 let nazaj! Tržič Je bil takrat nemška tranrava. kjer so imeli Slovenci le toliko velijave. da so smeli svobodno dihati gorski zrak. Občina je bila v nemškutarskih rokah, industrija je bogato podpirala vse, kar je bilo Nemcem v pro-speh, za slovenske zadeve se ni brigala. Obrtništvo je plavalo v industriji prijazn h vodah, ker je več aH manj od nge živelo. Kar pa je bilo samostojnih obrtnikov in malih slovenskih podjetnikov med njimi oba fužinam Ahačiča, Klofutar, Devi in drugi, ti so čutili, da je nujna potreba organizirati Slovence in jih združiti v kulturno celoto. In taiko se je 1889. ustanovilo Slovensko bralno društvo, ki je vodilo skoro do svetovne vojne slovensko kulturno življenje v Tržiču. Med ustanovitelji je bila tud ga. Frančiška Pernetova, soproga gostilničarja in hišnega posestnika na glavnem trgu. V njenih lokalih se je vse vršilo: od koncertov, gledaliških iger pa do intimnih pred- Danes! Triurni matere bi njene neizmerne ljubezni! Danes! Žene, matere, možje, očetje, hčerke in sinovi si morajo ogledati najlepši film, ki se je kdai snimal v počaščenje matere i ene matere V glavni vlogi matere filmska Eleonora Duše, škotinja MARGARETA MANN in štirje krepki, stasiti, dobri sinovi — njen ponos Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani!! Materin rojstni dan — slavje vse okolice. — Žrtev matere za sina, ki potuje v Ameriko. — Krvavi požar — vojna. — Slovo matere od svojih sinov. — Drug za drugim urmra kot junak na bojnem polju. Bridke ure osamele 'atere-starke. Pismo iz Amerike. — Na potu v nezinani svet. Nove težave na ciiju. V hiši edinega, preostalega sina. Krasna godba! Pretresljiv o! Hitite in prerkrbite si takol potrebne vstopnice osebno ali telefonično na štev. 2124 za predstave ob: 3., pol 5„ 6., pol 8. in 9. uri. Nizke cene! Elitni kino Matica pustnih zabav tržiških Slovencev. Tu so bile pevske vaje pod vodstvom pokojnega nadučitelja Jezerška iz Križev. tu je po ustanovitvi imel Sokol svoje prostore, tu so se delali sklepi za volitvene nastope, pri Bastinu je bilo središče Slovencev. Koliko lepih spominov na vse one zmagovito bo-jevaoie boje, ki so prerodih Tržič in njegovo prebivalstvo, ki so vcepili Slovencem slovensko zavest! In ko Je Bralno društvo toliko napredovalo, da si je za svojo desetletnico nabavilo lepo zastavo, tedaj se sploh ni reše-talo vprašanje, katera tržiških gospa naj bo novi zastavi, prvi slovenski društveni zastavi v Tržiču, botrica. Samo ob sebi je bilo jasno da to ne more biti nihče drugi, kakor ga. Frančiška Penne. ali kakor smo jo splošno imenovali: Bastlnova mama. Oči so ii žarele veselja in ponosa, ko je pripenjala trak na novo zastavo in ko je izgovorila par navdušcvalmh besed in pozvala vse tržiške Slovence na skupno delo za skupni napredek Tržiča Ni se bala naša mamica gospodarsko močnejših nasprotnikov, ki so ji lahko mnogo škodovali, ni se ustrašila groženj, ona je vselej brez bojazni pokazala svoje slovensko prepričanje. Danes je na našo največjo žalost ni več med nami. Odšla je v večnost v 79. letu starosti in pokopali s.mo jo na praznik Vernih duš na tržaškem pokopališču poleg njene, pred kratkim umrle hčerke Zofije. Z njo smo položili v grob tudi živo zgodovino razvoja slovenstva v Tržiču. Bila je najstarejša gostilničarka na Gorenjskem in poznana daleč naokoli. Pokojna Frančiška Perne je rocloim Iz velike Ruehove družine. Sama Je bila mati številnih otrok, ki jih je vzgojila vse v pravem narodnem duhu in ki so dosegli v življenju lepe družabne pozicije. Svoje hčerke je prav zgodaj pomožila in v grob je legla kot prababica skoro dvajsetletne pra-vnučke. Gostilna pri Bastlnru Je znana Sirom vse Slovenije. Pod krovom njene gostoljubne ie AL AD IN-Svetilka, ker ona razširja pvosod dnevno svetlobo. On*{ je čudo tehnike, gori vri 91% zraku in 6% petrolejom, razširja 80 sveii, močno snetno belo dnevno svetlobo. Vaša luč bo trikrat močnejša od\ \tveh drugih svetilk in voleo. tega sveti enakomerno, stalno in votre-bu — je v primere m ostalimi svetilkami samo eno tretino aorilnih snovi' ALADIN-Svetilka Bori brez duha dima in saj. je sigurna vroti vo-laru in vroti eksploziji. Gori brez šuma in vumvali ni potrebno. Zahtevajte njen opis vri General, zastopstvu ALADDIN-SNETILKE BARZEL D. D. SUBOTICA I Samo še danes ob pol II. dop. v kinu Ideal za ženske ter ob 11. dop v kinu Matica za moške predvajamo krasni Ufin velefilm Iz kraljestva narave Postanek sveta. Prvi človek. Kako so nastale živali. Kame-nita doba. Stavbe na koleh itd. Zveza kulturnih društev. Moj ljubi mladič! Odslej si monai fcodEo vedno, prodno »e cbri-fcž, umreti k N1VEA - CREME VWd bo«, da oPri Kanonir ani'4a Av^rotma ra/^1 rmo^in me±A nol. * ki/ Cnmn Sa rw% lr/vlrT*«lM menite državne oeete radi vzpetin, med najbolj strmimi v pokrajinah Alp bivše Avstrije. Ljubeljski, Podkorenski, Jezerski prelaz! Po teh cestah so prevladovali »furmani«, ki so vozili doli v Trst ali gori proti Dunaju. Cvetele in rastle so obcestne gostilne. In danes? Železnice so zadale smrtni udarec; propadel je tip furmana. Danes boš le še na državni Kokrski cesti iz Kranja proti Preddvoru in naprej srečal furmane iz Kokrške doline, iz one doline med Storžičevo in Grin-tovčevo okolico, kjer se dviga največja slovenska lesna industrija. Neprenehoma boš naleteval na skupine kokrskih furmanov, ki vozijo les na kranjsko železniško postajo. Ob prvem vozu skupaj stopajo vozniki v pomenim, da jim hitreje mineva počasna, dolga vožnja- Prvemu vozu pa zvesto sledijo ostali konjS z vozovi — trije, štirje in še več _ vestno, brez neprilike, saj »e to ponavlja dan sa dnevom, iz tedna v leto in naprej . . . Včasih je Jelenov klanec v Kranju naravnost zagozden z vozmi kokrskih 'urmanov. Danes je med njimi že močno zastopana ženska in 9-letni fantički. Kako veseli ljudje! Gostilne močno »ob-rajtajoc. Zato najdeš gostilne onega stila in porekla preteklih dob le še ob kokrski jesti. Opazil jih boš že v Primskovem pri šušter-i eiču ali grajzarju, nadalje t Visokem, Hote- ju«. Samo še po kokrski cesti dnevno pokajo biči stoterih furmanov . , . Zadnjih 6 mesecev pa je bil spodnji del kokrsko-jezerske ceste, ki teče po prelepi »zemlji Kračmanovega Matije« med Preddvorom in Kranjem, kakor izumrl. Največji most te ceste in nagloblji na slovenski zemlji, stari železni most med Primskovem in Kranjem so podrli in začeli graditi novega, želeaobetonskega. Radi tega se ;e moral promet umakniti na stranske oeste, vodeče na deželno cesto mimo Kokrice v Kranj. Zgodovina Kokrskega mostu in njegovih projektov Iz Kranja je prvotno peljala državna cesta preko nizkega lesenega mosta v globoki kokrski strugi tik pod mestom in čez Klanec na Primskovo proti Kokrski dolini in Jezerskemu ter preko na Koroško v Železno Kapljo. Bivša dunajska vlada je okrog 1870. sklenila zgraditi visok most preko 30 m globoke in 40 m široke kokrske struge, la bi se cesta izognila dvema strmima klancema. L. 1876. je neki kranjski podjetnik pričel z gradnjo mosta z obokom iz kamna, toda je moral radi finančnega poloma gradnjo sredi dela opustiti. Nato je graSka tvrdka K6r8si postavila 43 \ metrov dolg most železne konstrukcije. Sl:o-ro 50 let je zveeto služil svojemu namenu. Stari železni most jje marsikaj doživel; na njem so obstajali samomorilni kandidati, ki so skočili v globoko strugo. Pred leti se je pripetila naslednja svojevrstna nesreJa: Ko je vozil preko mosta s senom visoko naložen voz, je zdrkljal z voza preko sena voznik in padel preko ograje naravnost v globino in mrtev obležal na pečinah v stru<>i. Malo pred svetovno vojno je postala vprašuje pregradnje kokrskega mosta zopet aktualno. L. 1911 je izdelal šef Kranjske gradbene sekcije Inž. B. Bloudek prvi načrt t Železobetonskim trosklepnim obokom. Ker ca država ni odobrila, sta izdelala nato irž. feloudek in Emmer nov načrt mosta z eno-eklepnim ž^lezobetonskim obokom, ki ga je ministrstvo odobrilo. Tik pred izbruhom svetovne vojne je napravil' svetovno znani dunajski projektant dr. inž Emperger novi projekt z obokom iz železobetona. sloneč na principih njegovega patenta. Ker mu pa drŽava takrat ni hotela izplačati visokega honorarja _ zahteval je svoto 100.000 kron — je Emperger projekte obdržal. Vihra svetovne vojne je onemogočila realizacijo načrtov. Pred tremi leti se je na intervencijo poslancev, zlasti dr. 2erjava, odločila beograjska vlada, da je naročila napravo novih načrtov. Tzdelal ga je inž. Pavel Miklnuc »d Ljubljanske gradbene direkcije. Njegov projekt je predvideval eleganten, lahek obok iz železobetona. Gradbeno ministrstvo ie načrt inž Miklauca odobrilo in odredilo raznis ofertnlne licitacije za oddajo gradbe. Radi pomanikania kredita je prišlo do licitacije šele spomladi 1928. na kateri je bila sprejeta ponudba znane ljubljanske tvrdke »Slograd<. Gradnja in tehnične zanimivosti Z gradnjo novega mosta, ki je v tehničnem pogledu najlnteresantnejše visoko mostno delo pri bas. je pričela tvrdka »Slograd< začetkom aprila t. 1. Pripravljalna dela so zavzela mnogo časa ia naporov, ker je bilo treba premostiti ovire 28 m globoke in navpične kokrske struge. Originalen domislek je napravilo podjetje s tem, da je sklenilo dvigniti staro železno konstrukcijo in jo uporabiti mesto provizoričnega mosta. Dviganje starega mosta je bilo najkočljivejše in hidi najbolj zanimivo delo. 43 m dolga konstrukcija je tehtala pri dviganju 54 ton. Po trije majhni železni vijaki, »amerikanke«, na vsaki strani, »o v treh dneh počasi dvignili most za 6.70 m. Skozi dvignjeno konstrukcijo so izrezali prehod in položili tračnice, po katerih so prevažali z vagončki gradbeni materijah S te?a mosta so spravili ves les za oder v globino, naknr so bruhali noč in dan vagončki beton za obok. Tnteresantno delo je bilo tudi naprava visokega odra, ki nosi leseno ogrodje oboka, ker so morali premostiti skoro 80 m globoko strugo. Začetkom avgusta so pričeli z betonira-njem oboka. Kakor že omenjeno, je obok izredno šibek; saj znaša v sredini prerez njegove debeline samo 60 cm! Cestišče novega mosta je nekoliko Širše od sedanjega in ima na vsaki strani po 85 cm širok trotoar za pešce. Se nekaj številki Za oder in opaže mostu se jo uporabilo nad 180 m* lesa, za betoni-ranje se je porabilo 1800 m* gramoza, 85 nagonov cementa ter 2 in pol vagona železa. Finančna stran Celokupni stroški gradbe novega mosta po Miklaučevem projektu znašajo 1,481.569 Din 10 para. Beograjska vlada je stavila v letni proračun 1927-28 prvi obrok 400.000 Din, v proračun 1928-29 pa ostalo diferenco v obsegu nad en milijon Din. Zanimivo je primerjati sedanji proračun z številkami proračunov prvih treh projektov iz predvojne dobe. Most po prvem Bloud k o vem projektu bi stal 180.000 kron, po Bloudek-Emmerjevem projektu 123.000 kron, Empergerjev most pa samo 120.000 kron. Kokrska državna cesta bo pridobila z novim mostom, ki je eden najlepših v Sloveniji, redko zanimivost. Želeti bi bilo, da se pristopi že enkrat k temeljiti popravi kokrske ceste, ki danes velja kot šolski primer slabe ceste, da se to odpravi in da se bo razvil na njej avtomobilski, letoviščarski, turistični in tranzitni promel Otvoritev in preizkušnja mostu Preteklo sredo je bil novi most čez Ko« kro otvorjen. Gradbena direkcija v Ljub« ljani je v svrho preizkušnje mostu odre« dila komisijo obstoječo iz gg. šefinspektor« ja inž. R. Zajca, inšpektorja inž. K. Orla, in inž. P. Miklauca. Udeležil se je preizku« šnje tudi g univ. prof. dr. inž. A. Kral, ki je prvič uporabil svoje najnovejše apa» rate iz instituta tehnične mehanike na ljub« ljanski univerzi, ki so se obnesli in poka* zali do tisočioke mm upogiba. Preizkušnja se je vršila s parnim valjarjem hi s 7 in pol tone težkim natovorjenim tovornim avto« mcbilorn, ki je vozil čez most z največjo hitrostjo. Poizkusi, ki so se izvrstno obnesli, so do» kazali, da je most zelo elastičen ' i da nad« kriljuje zahtevanim pogojem. Konstrukci« ja in izvršitev se je izkazala kot popolno« ma uspela, kar naj bode konstrukterju g. inž. Miklaucu in podjetju Slograd v čast. Gorenjci pozdravljamo ta važen trenu* t°k, ko imamo zopet spojeno eno najvaž* nejših cest. Gradnja je trajala od 2. aprila do 27. oktobra. Vaški Rasputin v rokah policije Ponovna aretacija berača Jnrja Zdešarja. — Pred pojasnje-njem umora Jere Severjeve v Krašnji Ljubljana, 3. novembra Javnost se Je spominja grozovitega umo> ra 401etne posestnice Jere Severjeve iz Sp. Savelj, izvršenega v marcu 1924. v gozdu nad vas' Sp Loke pri Krašnji. Na nedeljo 23. marca 1924. je nekdo v gozdu pod Lim» barsko goro nabiral protje in srobot, za spletanje košar. Pri tem j« nenadoma ugle» dal v šumi truplo neznane ženske z razbi« to glavo. Domačin je po tej grozni najdbi tekel ves razburjen v vas in prijavil stvar orožnikoTi.. Identiteto umorjenke, ki je bi« Ia prenešena v mrtvašnico v Krašno, je ugotovil šele naslednjo soboto njen sin, ki je prišel povpraševat za materjo v Krasno. Na poti je srečal orožnika, ki ga je napotil ▼ mrtvašnico, kjer je sin ▼ umorjenki spo» znal svojo nesrečno mater. Orožništvo je takrat napelo vse moči, da izsledi zločinca. Kmalu so orožniki dognali, da se ;e zadrževal na Ježici, po Klečah in Savljah neznan pobožen berač, imenovan Jure Bilo je znano, da je večkrat poklekal v blato in na pragove hiš, a v raznih sta« novanjih je svetniško zamaknjen, z obra* zom obrnjen v nebo in visoko dvignjenih rok na glas ter z izrazom pretirane goreč* nosti molil po cele ure. Zagonetni licemer« ski berač je posečal razne hiše in se mno» gokrat ustavljal tudi v Sp. Savljah v hiši št. 24 pri posestnici Jeri Severjevi, vulgo Katernici. Mož Jere Severjeve je prvi dan po povratku iz italijanskega ujetništva umrl na posledicah vojnih naporov. Vdova je sama s sinovi vodila obširno posestvo. Ni pa imela velike sreče, posebno ne pri ži» vini. Pripetilo se ji je, da ji je poginil konj, drugič zopet vol ali tele. Naivno verna je v zaupanju na nevidne moči strogo verjela pobožnemu beraču Jurčetu, da ima živino «zacoprano». V dobri veri, da bo svetniški berač odpravil zlo od hiše, ga je sprejela za stalno pod svoj krov ter mu z vnemo stregla In pritepeni berač se je takoj vži* vel v vlogo vaškega Rasputin a. V soboto, dne 22. marca 1924. se je Jera Severjeva na beračev ukaz lepo oblekla, nakar sta odšla skupno proti Krašnji Tam« kaj se v noči na nedeljo odigrala v goz« du strahovita drama. Berača Jurčeta so šele po dolgem iskanju izsledili orožniki v neki hiši v Prevojah, močno pijanega. Jurče, ki je bil prej po obrazu močno kosmat ter je nosil dolgo brado, je dotlej že popo-1« noma spremenil svojo zunanjost. Dal se je obriti ter jo imel tudi drugo obleko. Bera« ča 90 orožniki izročili sodišču, vendar mu niso mogli dokazati krivde in je bil od» puščeo. Še=le te dni je v misterijozni zadevi na« stopil preokret. 60!etni berač Jurij Zdešar, doma iz Polhovega gradca, je bil včeraj dopoldne ponovno aretiran v Ljubljani na zahtevo finančnega komisarja P., ki je v beraču spoznal spremljevalca Jere Severje* ve, ki ju je srečal usodnega dne v vasi Sp Loke pri Krašnji. Po dosedanjih ugotovitvah je policija vedno trdneje preprilana, da drži v »vojih pesteh pravega morilca Jere Severjeve, ki se to pot na podlagi za« slišan ia priče P ne bo mogel ponovno iz» viti. Polic- drži aretacijo Zdešarja v stro« gi tajnosti in noče dati nikakih podatkov o rezultatu dosedanjega zasliševanja. V zimskem času je najboljša pijača 18° jubilejno Tomislavovo pivo iz 243-a Zagrebške delniške pivovarne Zagreb Cene zmžcne! t _ r ——— Danes! Senzacija! Danes! Popolnoma novo in prvič v Ljubljani! Tom Mix in njegov čudežni vranec Tony v fiUmu borbe na žtvljenje in smrt O J v smodiršnici Borba za ljubljeno deklico. Življenje ali smrt. V kremp-Ijih sovražnika. Krvna osve-ta. Maščevalec očeta. Napeta vsebina. — Najboljši in najnovejši film oboževanega Tom Mixa Predstave ob 3„ pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. X X X u X X X so protestirali proti praksi ukini arija profesccsJc:' pravic potom finančnih zatonov, prosi zvišan.;, penzijske dobe na 35 službenih tet itd. Sprejeta resolucija vsebuje naslednje zahteve 1. ppizniaijfe 30-tetme službene dobe za pota'; penašjo, 2. ukrojene zkuglasnega člena 161 fin zak., id nasprotuje členom 64 ia 65 uradniškega zakona, 2. po 20 službenih letih razrešitev na-stavrrika za dve tedenski ari, 4. čšm prejšnja uzakonitev speoiiataega zakona za profesorje j materialno in moralno zaščito zakona o sodnikih, za&čita profesorskega naslova za akademsk? Izobražence, 5. priznanje nižjega pedagoškem tečaja, a akmjente višjega pedagoškega tečaja, UPTON-čaj Najboljši od najbotjlb svetovnih plantaž čaja. 241-a ivcia mraniK mujJtev v X * KKl~lXXXSm Ljubezenska drama v ciganskem taborišču Burni prizori v čirčiškem gozdu. — Ciganska zakonska zvestoba. — Žrtvovanje glavarjeve žene Kranj, 3. novembra. Ljubav doma je pri ciganih... poje Karmen. A ljubav v strasti rodi često tudi ljubosumnost. Burni prizori take ljubosumnosti, ki so žal zahtevali tudi težko žrtev, so se sinoči odigraii v čirčiškem gozda, ki se razprostira tik za Kranjem do Čirčic. V tem gozdu se ie zadnje dni utaborila večja ciganska družba, pristojna v Sorico nad Škofjo Loko. Člani družbe se preživljajo z mu-ziciraniem p® gostilnah, kakor sploh vsi cigani, pristojni v naše občine. V tem so zlasti poznani Reichardovi iz Krope. Včeraj je v ciganskem taboru vladalo nenavadno živahno vrvenje in opažati je bil« prav ostra medsebojna nasprotja. Jezikavo prerekanje je bilo neprestano na dnevnem redu, padale so psovke, možje so pretepali žene. otro-čad je vriščala — a pri ognju je osia'a mirna samo najstarejša ciganka, ki ie pri sebi zbirala in mirila otročad. Burni prizori Najbolj glasne so seveda bile ciganke. Zmerjale so svoje možje in grozile, da jim bodo ušle, ker nočejo več delati samo za nje, ki sproti vse zapijejo. Moški so se namreč bili vrnili iz bližnje gostilne precej vinjeni in nataknje^ ni. Po gozda so se podili kakor na lovu. Vsak je lovil svojo ženo, jo pretepal jn klel. Daleč naokrog je bilo sMšati to cigansko vreščanje. Ob cesti se je seveda zbralo mnogo domačega prebivalstva, ki je pol s smehom, pol z ogorčenjem sledilo tragikomičnim prizorom ciganskih ljubeznivosti. Lena. komaj 24 letna ciganka, šele dva meseca poročena, je prevzela vlogo, da je ljudem vsa razočarana takole razložila spor: — To so naši berači, oni hodijo pit, me pa moramo beračiti To so lumpje, tatovi, ravbarji!... Proti večeru se je taborišče nekoliko pomirilo. Le cigan Kristl Reichard, pristojen v Kropo, star 24 let, ki se je tej družbi pred kratkim pridružil, je še ostal nasilen. Venomer je silil v mlado, lepo ženo ciganskega poglavarja, v katero se je močno zaljubil. Ampak tudi poročeni cigani dajo nekaj na pomko, vsaj toliko, da smatrajo poročeno ženo za svojo last. Krist!ovo vsiljevanje je povzročilo ponovni prepir. Ciganska kri je zopet zavrela. Moški, ki se še niso otresli vinjenosti, so začeli drug drugemu vedno ostreje groziti. Žrtvovanje zveste ciganke Končno sta si sredi taborišča ostro pogledala iz oči v oči glavar Ivan Reichard, ki je branil svojo ženo, in Kristi iz Krope. Vsa ostala številna družina je samo čakala, kako se bo odigral njun rencontre. Le slaba svetloba tleče grmade je razsvetljevala taborišče. Sunkoma je Kristl Izvlekel samokres in oddal prvi strel proti glavarju. Toda projekti! ie zgrešil svoj cili in glavarhi oprasnil samo jopič. Hip nato je Kristl drugič pomeril in ustrelil. A bliskovito je glavarjeva mlada žena skočila pred svojega moža, da ga zaščiti z lastnim telesom. Gromko je odjeknil strel in krogla, namenjena glavarju, je zadela njegovo ženo, kj se je brez besede zgrudila na tla. Projektil io ie pogodil v desno stran trebuha. Nastala ie splošna zmešnjava, med katero je zločincu uspelo pobegniti. O dramatičnem konfliktu so bili takoj obveščeni orožniki, ki so začeli zasledovati zločinca. K ranienki pa je prihitel zdravnik ki odredi! takojšnji prevoz zveste ciganke z rešilnim vozom kranjskega prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljano. N^eno stanj" je tudi po operaciji še vedno kritično. Smrtna nesreča Ljubljana, 3. novembra. V minuli noči se je pripetila lastniku av-totakse Emeriku F. nesreča, katere žrtev ie postal 51-letni brezposelni maser Ivan Pirš, stanujoč v Koliz&ju. Šofer Je vozil malo pred 24. vo Dunajski in Tavčarjevi ulici v smeri protj kolodvoru, kar je tik križišča Cigaletove ulice začutil stresljaj voza. o katerem ni mogel soditi, da se je pripetilo kaj izrednega. Vozil je zategadelj nemoteno v istem tempu naprej proti kolodvoru, odkoder se je po končanem opravku zopet vrnil v mesto in odpeljal vez v ga-ražo. Ko pa je tu, kakor običajno, pregle dal avto, je videl na posameznih delih voza krvave madeže. Zgodila se le nesreča... V Tavčarjevi ulici so se medtem zbirali pozni nočni pasantje okrog povoženega moža, ležečega na tlaku sredi ulice. Prvi je bil pri ponesrečencu dr. E. s soprogo, nakar je takoj prihitel stražnik, ki je po ogledu trupla iz kavarne Evrope telefoniral rešilni postaji. Rešilni voz je bil kmalu na mestu in je jadrno prepeljal nezavestnegk ponesrečenca, v katerem so nekateri kmalu spoznali Ivana Pirša, v bolnico. Že med pripravami za operacijo pa Je ponesrečenec izdihnil. Imel ie globoko rano na levem sencu in več drugih poškodb na glavi, zlomljena Pa mu ie bila tudi leva noga ter mu je zaradi sunka počila trebušna mrena. Kako ie nastala nesreča, še ni popolnoma Pojasnjeno. Šofer, kj se je še tekom noči informiral, kdo se je ponesrečil ob njegovem avtu. se je okrog 4. zjutraj sam prijavil policiji. _ Nesreča pri nakladanju drugih vajencev odnašal kar mu je prišlo pod roke. Po sortiranju nakradenega blaga Je bilo ugotovljeno, da je Tonček oškodoval trgovca za okrog 2400 Din, iz telefonske centrale pa je odnesel blaga v vrednosti nad 3700 Din. Tonček ie slednjič v svoje opravičilo Izpovedal, da je kradel samo jz prevelike strasti do radiofonaje, želeč skonstruirati radio-aparat čisto po svojem lastnem načrtu. F, fLukič Stritarjeva ulica 9 zimske suknje in raglani v cenah NAJNIŽJI! z naših znamenitih plantaž na Ceyfonu direktno v va5 £a]it;k. 241-a A. Šinkovec nasl. K. 5055 Litija, 3. novembra. Povšetovi iz šmartna so bili zadnje dni precej zaposleni s prevažanjem hlodov iz svojega grozda na litijski kolodvor. Svojim bratom je pomagala tudi sestrica. Davi so zopet vsi pripeljali naložene vozove na kolodvor in jih razKladal. Med delom pa se je sproži! neki hlod, ki je bi! že na vagonu, ter je zdrčal po strmini navzdol Delavci so zakričali od strahu in odskočili v stran. Povšetovo dekle pa je usodni trenutek popolnoma zmedel. Obstalo je kakor nemo in že jo je podrl težak hlod pod seboj. Vso prepadlo od strahu so prenesli k zdravniku ki ie ugotovil, da ima Povšeto-va levo nogo v piščaK zlomljeno, zaradi pretresa pa ima tudi notranje poškodbe. Nesrečno deklico so odpeljali s prvim vlakom v ljub. bolnico. Občutna nezgoda je vzbudila splošno sočutje z ugledno šmarsko družino. Tatvine za lastni radio Ljubljana, 3. novembra. Znan ljubljanski trgovec z radio-potreb-ščinamj je prijavil policiji, da že dalje časa opazuje kako mu zmanjkuje iz trgovine in delavnice razna roba po večini droben tehniški materija!, razni deli radio-aparatov itd. Osumil je svojega vajenca Tončka. V fantovem stanovanju na Zaloški cesti se ie pojavil dan nato detektiv, ki je na svoje presenečenje našel celo zalogo raznih tehniških predmetov, kompleten radio-aparat, detektor in kopico telefonskih slušalk, nekaj mikrofonov In razen drobni telefonski materija! Detektiv Je zalogo seveda zaplenil In dal prepeljat, na policijo, kjer so sklepali, da ves ta materija! ne tzvira samo od tatvin v trgovini omenjenega trsovea, marveč da Je mladi navlhatiec poiskal tud3 druge zaloge. Po kratkem okleva«!n Je Tonček pred policijskimi gospodi priznal, da je že več mesecev odnaša! razen materija! jz delavnice in da je kupčeva! z različnimi deli ra-dio-aparatov in prodajal tudi žico. Olede telefonskega materijala ie končno Izpovedal. da ie bi! prej nameščen v telefonski centrali in da je od tam v času od 26. februarja pa do 27. maja letos s pomočjo Občni zbor Profesorskega društva Novo mesto, 3. neverahra Danes se Je vrfil v Novem mestu občni zbor ljubljanske sekcije profesorskega društva. Učno osobje tukajšnje realne gimnazije i ravnatefcjem Maslejem na čelu j« pozdravilo delegate iz vseh krajev Slovenije, že na postaji kar najprisrčneje in jih odv-edk) v risafaioo realne gimnazije, kjer Je predsednik Profesorskega društva prol. Jeran otvoril redni občni zbor ter pozdravi vse prisotne. Nato je podal zaokrožen obris delovanja ljubljanske sekcije. Odbor se Je bavi* z vsemi vpražarnji, ki se tičejo profesorskega stanu, z uradniškim zakonoim, z vpražanjem doklad, z reformo Glavnega prosvetnega saveza, z rednim izplačevanjem nadur, s pravilnim razpisovanjem r amaterskih te drugih mest itd. Važno vprašanje Je nastalo z nastavitvami ne akademikov na učiteljiščih na podlag« diplomskih izpitov Višje pedagoške Šole v Beogradu in Zagrebu. Sekcije je protestirala pri ministru prosvete in zahtevala, naj razveljavi čl. 14 »Pravil o diplomskem izpitu za učitelje na učiteljskih šolah. Nato Je omenil nered v naži šolski npravi, ki H dosegel leto« vrhunec. Akcija za zbližanje i hrvaško sekcijo Profesorskega društva se bo nadaljevala. Končno se Je predsednik spomnil pre-mimiJiih tovarišev, katerim Je občni zbor stoje izkazal čast. Prosvetni inšpektor dr Capuder se je zahvalil za pozdrav jm obljubil, da bo l kot tovariS i kot šef prosvete podpirat profesorske težnje. Nered v šolski upravi izhaja iz zloglasnega finančnega zakona, ki prlpnšča nove nastavitve le s sklepom ministrskega sveta. Navedel Je, da Je mi-TMStrskd svet ob novem šolskem letu nastavil Ž07 novih učnih moči. Sledila so pregledna poročila tajnika, prof. dr. Kroplvnika in blagajnika prof. Vrhovnika. Sekcija Šteje 279 članov, 18 več od lami. Odbor }e obdržal do-sed^imjo razčlenbo sekcije na 14 pododborov. Prispevek za osrednjo zvezo je znižan na 1 Din mesečno, članarina znaša 50 Din letno. »Glasnik« se bo odslej naročal direktno v Beogradu. Po soglasno odobrenem absolintoriju so se vršile dopolnilne volitve. Za predsednika Je bil ponovno izvoljen ravn. Jeran, za ta-jnika pa bivši referent v prosvetnem ministrstvu prof. Lapajne, ker Je dosedanji tajnik radii prevelike zaposlitve odklonil ponovno izvolitev. Prof. Vazzaz In ravn. Kadunc sta naito refe-rirala o višji pedagoški Soli in ojeoib absolventih. Namen teb šol je Izobraževati učitelje in ufcte!ji«e ca nastavnJke na meščanskih šolah In uiit-eljtščih ter za šolske nadzornike. Prvi abso venti so letos potožili diplomske fepitte Ia b® r smislu prvotne uredbe In kasnejših pravUrtl-hwr ter fkiatrčniih zakonov imenovani tudi na tfditeljiSSa. Profesorsko druSlvo 86 nasprotuje nSŽtfcmn tečaju, fc! naj da;je šolske nadzornik« in irastavnfke meščanskih šoL Je pa proti višjemu tečaju, ki ustvarja prMlegsrane položaje na Škodo fakulfcetsko izobraženih profesorjev, kar Je tudi v direktnem nasprotju z uradniškim zakonom Nato Je poročaj še prof. Zobec o polaganju profesorskih izpitov. O referatih se J« razvila živahna debata, v katero so posegli prof. Lapajne, ravn. Jeran, prof. Kobal in dr. OovocntkJ L novembra. Ljubljana: film >Iz kraljestva narave«. Vrhnika: ob pol 15. skioptično predavanje g. Kravosa o grozotah 6vetovne vojne. 6. novembra Ljubljana: Dramski tečaj ZKD ob pol 7. novembra Ljubljana: (Kazina) Minister na razpolož'- nju in narodni poslanec dr. Gri«o-gono predava o aktualnih problem r parlamentarizma. 10. novembra Škofja Loka: g. Lado Božič predava ob Četrt na 21. v Sokolskem domu o > ■ šizmu«. >Iz kraljestva narave«. Opozarjama ljubljansko občinstvo na današnji spor i ZKI). ki predvaia točno ob pol 11. dopoldne v kinn Ideal samo za ž< n*ke in U. uri dopoldne v kinu Marica ^amo za p • ške prekrasni najnovejši film Ufa-fihna kraljestva narave«. To je zadnja prilika, napovedani uri. Zdravo? K. o. SDS. Nova tovarna ogledal v Ljubljani Po vojni je ostala vsa Jugoslavija bn vsake tovarne brušenega stekla, kajti večna teb je ostala pod Avstrijo in Češkoslovaško. Zato je bila naša država navezam samo na uvoz iz inozemstva, ki je bil združen z velikimi težkočami in carinskimi uv • ramL Toda kmalu so se razmere izpremenii',. Ena najslovitejših praških tvrdk Ing. Kop ata & Doubskjr je v Jugoslaviji ustanovila novo tovarno brušenega stekla, in sioer po prej v Osijeku, pozneje pa še v Zagrebu. To ie bilo pred petimi leti Zaradi svojih solidnih in prvovrstnih izdelkov, izvrstne?* strokovnega vodstva ter zaposlitve tehn ?-no izvežbanega delavstva se je podjetje naglo širilo in moralo je celo povečati svej obrat. Razširilo se je ter preosnovalo v delniško družbo j>od imenom >Spectrum< d. d. Ing. Kopista & Dubsky in Krstič. tovarna ogledal in brušenega stekla. Poleg tovarn v Osijeku in Zagrebu je družba ustanovila tudi novi tovarni v Beogradu in Ljubljani. Lani je družba opustila beograjsko 1 o varno, zato pa je posvetila večjo pažnjo ostalim trem tovarnam. Vse tri tovarne so bro uspevale in zanimivo je, da ie bila dosedanja letošnja produkcija celo večja, nego lani, ko so obratovale štiri tovarne. To io dokaz solidnosti in dobrih izdelkov tvrdke, zakaj upoštevati moramo, da ie v pohištveni stroki vladala stagnacija. Ljubljanska tovarna »Spectrumc je dose-ela tudi lepe uspehe in se uspešno razvija. Družba jo je prevzela od prejšnje tvrdke »Ogledalo« v Medvedovi ulici, jo preuredila tehnično prvovrstno opremila in modernizirala. Toda zaradi povečanja obrata so ji postali prostori kmalu pretesni. Zato "n da zadovolji vsej svojf številni kliienteli se ie tovarna te dni preselila na Celovško ce^to 81. Nova tovarna že obratuje, njeni izdelki so res prvovrstni, kar priča tudi dejstvo, da sta dva njena tovarniška znanstvenika na letošnji razstavi v Celju prejela obe prvi nagradi Med tovarniškim} Izdelki, ki jih proizvaja »Spectrum«, moramo predvsem omeniti iždelovanje belgijskega krNta'ne?a stekla debelosti 6 do 8 mm, specijalnih s 4 min io navadnih, kakor tudi boljših fine^ih oaledal debelosti 2 mm. Tam se brusijo tudi steklene ploŠSe, ravne In upognjene, za »>rhi-ttvo, izložbe, kopalnice, lokale, avtomobile in M VSe druge potrebe. Poleg tega doba -l n tndl velike steklene plošče, ravne in upognjene za portale in izdeluje umetna klenja z brušenim steklom v medenini, bakru, niklu itd., torej vsa v to stroko *paSpectrum* omznr-jamo stavbenike, steklarje, avtomoivlisie, črkoslikarje in vse, ki potrebujejo steklene zdelke. Razvoj tovarne priča, da bo kmalu krila potrebe slovenskega trgr \ Bolečine vsled preutrujenosti? Krvol pritisk povzroča bolečin« v miSicah. Sloan j Linitnenl pospešuje obtok krvi in zmanjša "njen pritisk VsJed lega - bolečine izginejo. SloarTs Liniment "odstrai^uje Sofmne' PRlREVMATlZMU,OTEKLO$TI,PREUTffUJENQSTI.PREHLA.lFNIH * Imenovanja v šolski službi. Diplomirani ehnik Bruno Gombar je imenovan za Aiplenta na II. državni gimnaziji v Liublja-ii, absolvirani filozof Albin Mali pa za predmetnega učitelja na gimnaziji v Ptuju * Imenovanje v carinski službi. Za cari-oaTje v 3. skupim II kategorije so imernna-oi: Avgust Berlot in Žarko Priča Pri glavni carinarnici v Ljubljani, Ivan Tevž, Dušan Kovačevič, Zvonimir Medanič in Aloizij Jirovat pd glavni carinarnici v Mariboru ter Andrej Bole pri glavni carinarnici na Rakeku. * Osebna vest. Šef glavnega generalnega I-aba, armijski general Petar Pešič, se }e vrnil iz Prage in je prevzel zopet svoje sracno poslovanje. * Sprejem slušateljev pedagoške šole v Zagrebu. Z odlokom ministrskega sveta so sprejeti kot slušatelji prvega letnika višje pedagoške šole v Zagrebu naslednji učitelji in učiteljice i'z Slovenije: Drago Dominik v Prevaljah, Tereza Klinar v Gorjah. Anica Siapšak in Dora Slapšak. obe pri Sv Katarini, Dragotin Krištof v Ribnici, Rudolf Bratok na Bledu, Zorko Kotnik na Rečici. [ K:' ena Konečnik v Gornjem gradu, Stane Medved v Toplicah, Oton Oman v Liublja-e", Ivan Theuerschish v Šoštanju, Ivan I F;-k v Št. Jurju ob Pesnici. Janko černut I ns Jesenicah, Anka Koler na Jesenicah I Ziata Albert v Ljubljani, Metod Škerjanec v Grižah, Gotard Rot v Ljubljani in Ma-[ n a Verovšek v Melincih. * Uradi, zakon in njegove posledice v pvstni službi. K tej notici z dne 31 oktobra C:S prosi g upravnik pošte v Zidanem mo-rn za ugotovitev, da ni premeščen k pošti Ljubljana. * Izpremembe v srednješolski službi. Na Ustno prošnjo je upokojen profesoT Detela na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Profe-?. rju Ivanu Dolencu je dovoljen enoleten dopust kot stenograf v Narodni skupščini \bsolvirani slušatelj filozofije Boris Rup-:ik je imenovan za suplenta na državni gimnaziji v Novem mestu. * Volitev novega župana v Zagrebu. Včeraj je s svojim delom pričela komisija, ki jo )t imenoval zagrebški veliki župan spora-r trno z delegacijo ministrstva financ, da -.rsgleda poslovanje v mestni občini tekom <:. in i h let. Komisija bo svoj posel dovršila okoli 10. novembra nakar bo veliki župan ical sejo mestnega občinskega sveta, na en bo izvoljen nov župan Kakor do'zna- ;o »Novosti«, bo novi župan izvoljen ne-t-ko sredi novembra. 4 Potrebna knjiga. Pokojninski zavod za neščence v Ljubljani je izdal knjižico »Pokojninsko zavarovanje nameščencev po r-nj-j dne 1. septembra 192S«. ki jo je se-stavil njegov poddirektor g. dr Janko Vrenčič Knjižica obsega nanovejše f-ese-d; o zakona o pokojninskem zavarovanju r: neščencev. statut Pokomnskega zavoda t' nameščence in pravilnik o draginjskih dokladah z najpotrebnejšimi pojasnili, previdno razpredelnico sedaj velvavnfn p'ač-vh razredov, zavarovalnih premij ;n rent praktičen primer, kako se računajo rente £r seznamek dosedanjih zako.iov. naredb in drugih uradnih odredb o pokojninskem zavarovanju nameščencev in zadevah, ki so i njim v zvezi. Knjižica oojega v slovenski izdaii 143 strani in se dob'va pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljub-i.ani. Gledališka ulica S/TV, za ceno 20 r>"n. Naiboli usodno mudi Jesenska In zimska oblačila n ipecilalna konfekclla za gospode In deco AlFKSAMnpOVA CFSTA 12. * Razpis dijaške ustanove ljubljan-»kega mesta za učence srednje tehniške šole » Ljubljani Mestni magistrat razpisuje šest cest ustanove za učence višjih oddelkov in dve mesti za učence nižjih oddelkov te Šole v iznosu po 1000 (en tisoč) dinarjev ra leto. Pogoji so razvidni iz razglasa na občinski deski in na srednii tehniški šoli. * Ruška koča na Pohorju se je letos pre-ridala in povečala. Otvoritev te prenovljene najstarejše planinske postojanke na Pohorju bo na Martinovo nedeljo. Planinci h prijatelji ruške koče, udeležite se te »kromne planinske slavnosti v obilnem številu. — Podravska pozdružnica SPD. * Tlakovanje Sušaka s pohorskim granitom. Mestni zastop na Sušaku ie predvčerajšnjim sklenil, da se nabava granitnih kock za tlakovanje sušaških ulic odda zagrebški tvrdki Ehrlich & Res Tvrdka bo za 3.200.000 dinarjev nabavila pohorskega STanita, ki ie, kakor znano, najboljši granit v naši državi. * Na Sušaku snujejo pravoslavno cerkveno občino. Na Sušaku se je pretekli četrtek vršil sestanek meščanov pravoslavne vere, na katerem se ie razpravljalo vprašanje ustanovitve pravoslavne cerkvene občine. Potreba ustanovitve take občine je nujna, ker se z ozirom na ratifikacijo net-tunskib konvencij pravoslavni prebivalci Sušaka ne bodo mogli več posluževati cerkvene občine na Reki. Izvoljen je bil ak- 13337« idinohsp T-emke Din 159 Voika Krekov trg «vršujemo popra galoi in snei- ilh revliev Proti preoo®n nalezljivih boleamj dluipine v u-sitiih im grlu uporabljajte cnkusme ANACOTPAST 2.VMDERA. bi ne potrebujejo tiikaikega posebnega priporočala, ker so po vsem svetu poznane ral vsakemu službodajalcu. ki mora trne ti pr njem svoje nameščence zavarovane, zanj in za vsakega njegovega nameščenca pc en izvod nove knjižice »Pokotiinsko zavarovanje nameščencev po stanju dne 1. sep-ternbra 1928« po znižani ceni 10 Din. Kdor knjižic ne bi nameravaj obdržati, naj Jih izvoli takoj vrniti. Sicer se dobiva knjižica v slovenski ali srbohrvaški izdaji pd zavodu po ceni 20 Din. u— Prvi simfonični koncert muzlke dravske divizijske oblasti bo v ponedeljek 19. t m. v dvorani Uniona Kot solistinja bo svirala na tem koncertu gdč Jadviga Po-ženelova znamenite Franckove simfonične varijacije za klavir s spremljevanjera orkestra. u— Društvo »Zoo« v Ljubljani nima le namena pripraviti in vzdrževati živalski vrt, ampak tudi vzbujati in gojiti v svojih članih veselje, ljubezen j in plemenito skrb do živali in narave sploh Zato prav lepo prosi, da vsakdo po svojih močih skrbi, posebno po zimi za hrano vsem onim živalim. ki bi sicer morale stradati. Izmed vseh živali so gotovo v tem pogledu najbolj prizadete naše ptice. Ptice živijo veselo, tja v en dan in ne vprašajo, kaj bo jutri. Kako veselo in brezskrbno skakljajo, kako so ume in žive. Večji del dneva stikajo za hrano, ki jo iščejo nekatere na polju, druge v gozdu, nekatere ob In v vodi. druge zopet v grmovju, na drevju, pod mahom in listjem, med kamenjem in po zidovju ter drugod, če jih količkaj opazuješ, spoznaš, s čim se posamezne ptice hranijo, in jih boš znal tudi krmiti. Kdor pa'tega le ne ve, naj se obrne na društvo »Zoo«. ki mu bo v tem pogledu rade volje dalo potrebne nasvete. V zadnjem času je dobilo društvo »Zoo« par ptičev, ki so bili sestradani Zato se prosijo prijatelji društva »Zoo«. da ptice in sploh živali, ki so jih namenili darovati društvu, takoj pošljejo v pravilno krmljenje, da ne bo žival brez potrebe trpela A F. or. med. Mavric se je preselil iz Rogaške Slatine v Ljubljano, Mirje št. 11. Ordinira od 10—12 in od 2—4. Telefon 3285. I24i4a Odvetnik Je preselil svojo odvetniško pisarno v Da matinovo ulico 11 3. u— Razširjenje parne elektrarne v Ljubljani Pišejo nam: Ljubljana potrebuje cenenega električnega toka v neomejeni množini kakor gladni kruha. Le s cenenim tokom se moreta razviti pri nas industrija in obrt ter dvigniti naše mesto, ki sicer zaradi svoje obmejne lege gospodarsko propada. Jasno ie, da je razširjenje parne elektrarne kot središče oskrbe Ljubljane z električno strujo nujno potrebno S tem pa ni rečeno, da naj se ne pripusti v Ljubljano tudi energija i'z bližnji vodntfh central Nam se zdi prerekanje odveč, vsako zavlačevanje pa velika škoda Radi mnogoterih težav se je naročilo za razširjenje ljubljanske elektrarne potrebnih naprav tako zavleklo, da do zime še ne bo gotovo. Bilo bi v Interesu razvoja Ljubljane, da si občina zagotovi — in to čim prej — vsak tok iz bližine, ki ji je na razpolago. Ko bo enkrat dovolj toka, bosta mogla Ljubljana in njena okolica začeti s sistematičnim privabljanjem industrije. F. Lukič Stritarjeva ulica 9 zimske suknje in raglani v cenah _NAJNIŽJI!_ • Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani prOkirrist Stavbne družbe v pokoju g. Ivan Medica. Pokojnik je bil značajen narodnjak, zvest član Ljubljanskega Sokola. Pogreb uglednega Ljubljančana bo danes ob 14.30 iz mrtvaške veže splošne bolnice — Na Vožarskem potu 4 v Ljubljani je včeraj nepričakovano preminula gospa Fra-nja M a t k o v a v starosti 35 let. Bolehala je že dalje na hudi živčni bolezni in je posebno zadnje čase trpela na močni duševni ,«?05 Samo prijem — in Evropa Vam igra! Postaje, Id jih komaj dosetzate z drugimi a para/ti, sprejemate glasovno Siste in močne s Telefunken 9 — mojstrskim tedelkom med Telefu/nken-aparatd. Na zimaj v natjžlahtmejšem mahagonija — na znotraj edranovrstma konstrukcija z najnovejšimi izboUjšavami, kot priključkom na gramofon, tu drugimi tetmrČTimii teboljšaofi. Zahtevajte predvajanje takoj pri trgovcu radija. Telefunken 9 stane brea elektronk 7100 Dan. Stavek k temu pripadajočih Te I ef u nken eleta omk stane 500 Din. Cena zvočnika Aroophon 3 znaša 1385 Ddn. TELEFU Na starejša isfcuinja — najmodernejša Konstrukcija Telefunken aparate dobite v vsaki radio trgovini depresiji. F*okojnica zapušča dva sinka. Pogreb se bo vršil jutri dopoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu k Sv. Križu. Povojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno .ožalie! u— českosiovenskg Obec ▼ Lublanl. Upo-zornujeme členstvo na prednašku Slovin-skdho planinskčho družstva v Lublani, kte-rš se kona v pondeli dne 5. listopada o os-mč hodine večer v Unionu na thema »O vysok£ch Tatržch«, jako zakončeni jubilejni ch oslav desetiieteho trvani republiky če-skoslovenskč. — Sučastnemež se v hojnčm počtul u— JAD »Triglav« bo priredilo v ponedeljek 5 t. m. ob 20. brucovski večer v salonu Mrakove gostilne na Rimski cesti Vabljeni gg starešine in člani, zlasti pa novinci. — Odbor. u— Plenarna seja JZSS se bo vršila v torek 6. t. m. ob 8 zvečer v damskem salonu kavarne »Emona«. u— Članom Ljubljanskega Sokola. Bratje I Zopet naznanjamo pretužno vest, da je preminul naš dolgoletna in zvesti član Ivan Medica, prokurist stavbne dTužbe. Naša dolžnost le, da ga spremimo v častnem številu na poslednji poti. Zbirališče članstva danes ob 14.15 pred mrtvaško vežo splošne bolnice. Kroj civilni z znakom. Odbor LS. u— Opozarjamo na oglase tvrdke Šinkovec nas. K. Soss, katera prodaja blago do 15. t m. po znatno znižanih cenah. , * Otvoritev šo!e v Notranjih goricah. Danes popoldne ob pol 15. bo blagoslovljeno in otvor.ieno novozgrajeno šolsko poslopje v Notranjih goricah. Po otvoritvi zabava v šolskih prostorih. Prijatelji mladine dobrodošli. u— Gostilna »Pri Fajmoštru« priporoča (zborno dolenjsko portugalko, liter 16 Din in sladek mošt liter po 12 Din. 2101 * Za Ciril - Metodovo družbo so za ta mesec priglašene naslednje prireditve: Dne 4. novembra, v nedeljo, veselica Primorcev v Šiški, prihodnjo aedeljo Martinov večer ženske in moške podružnice v Ljubljani. Želeti je, da tudi druge podružnice napravijo Martinov večer veselico ali kako zbirko, kajti C. M. družba je zelo potrebna podpore. Vsi letošnji dohodki so docela izčrpani, izdatkov pa bo že v teh dveh mesecih precej, podružnice se tudi prosijo, da nabrano članarino čimpreje izroče vodstveni blasraini "" LIPTON -čaj....... zapomnite se, po eno žlico na vsako skode-llco čaja Novi začetniški plesni tečaj — šole Jenko se bo pričel v torek 6. novembra ob 8. uri zvečer v balkonski dvorani Kazine. Vpisovanje vsak dan od 5.-7. pop. Istotam. u— Posebne plesne ure daje g. Jenko v balkonski dvorani Kazine vsak dan od 10. dop do 8. zvečer. n— Nedeljske popoldanske plesne vaje g. Jenka se vrše Jutri In vsako nedeljo od 3.-7, pop. v veliki dvorani Kazine. Za-četnlkl-ce posebni pouk ob 3. url. Dijakinje) znižano članarino. 2136 j— Plesna šola ua Tabora ob nedeljah zvečer. Vabljeni vsi, ki si žele prijetnega razvedrila In se obenem priučiti tudi vsem plesom letošnje sezone. Poulk vodi diplomirani plesovodja g. Košiček in se prične za začetnike-ce točno ob pol 20. uri. 2128 B_ V korist Ciril - Metodovi družbi bodo priredili Primord danes pri Reining-hausu v Šiški veselico in ples Vabljeni so vsi prijatelji družbe Primorci na krov! 2132 Danes koline v gostilni pri »Kmetu« ▼ Zgornji Šiški, poleg mitnice Plašči, toalete od najfinejše do najcenejše izvršitve MODNI ATELJE M. ŠARC Miklošičeva cesta Šentpeterskl podružnici CM. družbe bosta priredili U. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih glavnega kolodvora martino-vanje z godbo, srečolovom Itd. Pridite vsi, katerim je naša velevažna šolska družba pri srcu! 2130 u— Danes popoldne plesna vaja na Strelišču pod Rožnikom. 2126 u— Primorci! Ne pozabite, da je danes popoldne in zvečer veselica in sestanek vseh ljubljanskih Primorcev v Reininghausu v Šiški! Zabava bo čisto v domačem stilu s plesom. Prireditelji šišenski rojaki. 2125 u— Pes pobegnil Lei dr. Fajdigovi, stanujoči v Šelenbuirgovi ulici št. 1. je včeraj zjutraj pobegnil iz stanovanja 2 in pol meseca star pes, čistokrvni ovčjak. ki ima popolnoma črn gobec. Pes je vreden nad 1000 dinarjev in se klati bržkone kje v mestu. Motrnče ie tudi. da le psa kdo odpeljal. •"na KINO DVOR ™ » Sloviti Rus IVAN MOŽUHIN r jrandijoznem francoskem filmskem umotvoru Hiša skrivnost« Dveinpotorne predstave: ob «11., «3., X5., 7., X10. u— Tatinska sodrga na poslu. Gizela Ravberjeva, stanujoča na Selu št. 23, se je podala predsnočnjem v kino. kjer pa ni dovolj pazila na svoj dežnik. Po končani predstavi šele je opazila, da ji je neznan storilec odnesel 200 Din vreden dežnik z rumeno kljuko. Mesar France Keber iz Šmartna ob Savtf je prijavil, da je bil v noči na četrtek izvršen v njegovo mesnico skozi okno vlom ter da mu je neznan storilec pobral s kljuk pet prekajenih govejih jezikov. Marjeta Hribarjeva, stanujoča v Hrenovi ulici št 14, je včeraj opazila, da ji je neznan tat ukradel i-z stanovanja Iz neke knjige bankovec za 1000 Din. Tat je prišel v sobo najbrže skozi odprto pritlično okno. Zasebnik Andrej Šmit je prijavil, da mu je odnesla njegova bivša znanka Ana B. iz stanovanja na Poljanski cesti št. 10 več obleke ter posteljne odeje v vrednosti 1280 dinarjev. u— Aretirana vlačuga. Na glavnem kolodvoru je bila včeraj prijeta 161etna E. J., doma iz Požege na Hrvatskem. Aretirana j« bila, ker se je pripeljala v Ljubljano brez voznega listka in brez vsakih sredstev. Pripovedovala Je, da je po poklicu služkinja, a je sedaj brezposelna. Aretiranka je navzlic svoji mladosti že znana vlačugarica. za- PrtiDE PKOfc krali kraljev. Bilo je to pred dvatisoč leti ... V zemlji mrtvega morja, v zemlji čudesov. žrved je za časa BEN-HURA velik prerok •Kral| kraljev«, katerega delo ifrvi večno, a njega modrost Je zakon milijonov živih in mrtvijb Pride v kino »Dvor« fr«Wfcna tudi na ljubljanski poficij. \ Lmi>j«no se je pripeljala, kakor zatrjuje z ru.r.cnom, da odpotuje na Oorejnsko v Begunje, kjer je zaprta v ondotni kaznilnici ti}e*a starejša sestra. u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji nasled-n.i dogodki: 1 tatvina gotovine. 1 tatvina Urtctie, 1 tatvina dežnika. 8 primerov kaljen-a n»>čnega miru, 1 izgred v kavarni, 1 H--šk.*Jba tuje lastnine, 1 prestopek obrtnega reda. 1 prestopek sanitarnih predpisov i pri<*w-r grdega ravnanja z otroci, 1 poročno o pobeg'em psu. 12 piestopkov pred p sov o zapiranju trgovin in 12 prestopkov - polici ji- k ega reda. Aretirani so bili Mje in sicer 1 za radi prenagle vožnje, 1 »radi tatvine dežnega plašča ln 1 na podlag; zasledovani v policijskem dnevniku. M i iil a božič nova obleka kupi srečko Županove jame! 13268a Premoi, drva, koks, angleški premog-oglje JLIRiJA Villiarjeva cesta za Glav. kol., Kralja Petra trg 8, Miklošičeva cesta 4. Tel. 2820. h Maribora a— Predsedništvo pravoslavne cerkvene občine skiicuje jesenski redni občni zbor cerkvene občine dne 9. t. m. ob 20. uri v dvorani restavracije »Pri zatnorcu< z dnevnim redom: Picračun za leto 1929., raznoterosti Ker se bo razpravljalo o zelo važnih zadevah, se pričakuje polnoštevilna udeie-žba občanov. 2127 a— Ogled zemljišča za zgradbo mariborskega aerodroma. Vojno ministrstvo je imenovalo koi iisijo, ki bo jutri določila pri pravno zemljišče na Teznu za zgradbo mariborskega leta'išča. a— Konskripcijski urad mestnega magistrata se bo prest lil v Kiffmanovo hišo poleg pošte Zaradi preselitve urad do srede ne bo posloval. a— Državno hazensko prvenstvo. Danes ob 15. se vrši na igrišču I. SSK Maribor prvenstvena hazenska tekma med Ilirijo in Mariborom. Sodil bo g. Nikolič iz Beograda. a— Slava v vojni padlim Mariborčanom. Rfcquiem 21 novembra. 2136 a— Specialist za ženske bolezni in porod dr. Benjamin Ipavic v Mariboru. Gosposka ulica 46. zoj:et ordinira od pol 10. do pol 12 in od 3. do 4. popoldne. 2041 a— Mariborska policija Je že dalj časa zasledovala nekega Jovanoviča, ki je zagrešil v Mariboru več predi znih sleparij Med drugimi je oškodoval nekega rezervnega častnika za uniformo, uro in zlato cigaretno dozo. Včeraj }e policija prejela obvestilo iz Celovca, da se Jovanovič nahaja v sodnem »aporu v Celovcu. Iz Celja e— Na naslov mestnega magistrata. Prejeli smo: V »Slovenskem Narodu« je izšel članek »Za in proti nedeljskemu pouku na obrtno nadaljevalnih šolali«. V članek sam se nočem spuščati, snomn'1 pa sem se pri tem na svojeeasno komisijo pri mestnem magistratu kot obrtni oilasti, ki je imela nalogo, da je pregledavala stanovanja vajencev. Danes ta komisija ne obstoj, oziroma ne deluje in posledice se kažejo v najslabši luči Stanovanja vajencev so v higijen-skem oziru ponekod pod vsako kritiko. e— Dijaško stojišče v gledališču. Prejeli smo: Glede na nekvalificirano obnašanje nekaterih posetnikov na dijaškem stojišču apeliramo na gledališko upravo, naj uvede strogo kontrolo, da bodo imeli dostop na dijaško stojišče le dijaki in dijakinje, katerim naj se izdajajo vstopnice le proti predložitvi dijaških knjižic. Adria levili CEL Narodni dom Z Jesenic s— Osebna vest Te dni odhaja z Jesenic carinski uradnik g. Ivo Randič, ki je bil ca lastno prošnjo premeščen k glavni čari* narnici v Split. G. Randič je bil zelo do« ber in koncilijanten uradnik, fin in sim« patičen družabnik ter stalen obiskovalec vseh sokolskih in drugih narodnih priredi« tev. Želimo g Randiču na njegovem no» vem službenem mestu mnogo zadovoljno« sti in sreče. Na njegovo službeno mesto je imenovan g. Niko Vranjicani, doslej urad« nik glavne carinarnice v Sibeniku. s— Dramatični odsek Sokola na Jeseni* cah je na praznik Vseh svetih uprizoril krasno rui-ko žaloigro «Nasmeh smrti», ki je v vsakem pogledu prav lepo uspela. Vsi igralci so podali svoje vloge zelo dobro, predvsem pa so briljirali br. Potrato kot akademični slikar Kostr!nky, gdč. Kramar« šičeva kot Vera, gdč Ferianova kot Zlata ter br Klavora kot Oieg Tudi br. Zmitek bo še dober igralec, saj je podal vlogo Al* vijana dokaj dabro Občinstvo, ki je napol« nilo dvorano je bilo s predstavo zelo za» dov^ljno ir želi, da bi se kmalu vršila zo* pet kaka lepa prireditev Sploh se opaža, da je vodstvo dramatičnega odseka v zelo dobrfi rokah in bo skušalo z vsemi silami in danim sredstvi sokolsko gledališče dvig« niti na isto višino kakor je bilo pred voj* no in v prvih letih po vojni, pod vodstvom hr Jaka Špicarja. Dele. na sokolskem odru je izredno težavno, ker manjka prostora, garderobe in drugih pripomočkov, tako, da se ne more v miru provesti niti glavna skuSnja. Zatorej našim marljivim igralcem, predvsem pa režiserju, za njih izredni trud n>ts DRzintfiia. ^ Iz T v»v lrzica 6— Praznik Vseh svetih je v Tržiču ml« nul prav v razpoloženju tega dne. Nebo se je držalo kislo, kakor že dalje časa. Poma« iem je ves dan deževalo in rosilo. Grobovi na pt »aiišču so bili od prvega do zad< njega prav lepo okrašeni in spomin mrtvih dostojno počaščen Zvečer so zapeli pevci društva sv. Jožefa običajne nagrobne pesmi godba istega društva pa je zaigrala tri ža« lostinke. Nebroj lučic je gorelo in pogled na grobove je bil prav lep. č— Vse občinske ceste se sedaj narav« nost na debelo posipajo, tako da je Tržič tudi v tem deževnem vremenu skoro brez blata v vseh svojih stranskih ulicah. Izje« mo dela le oblastna cesta na Ljubelj, ki pa se bo, kakor vse kaže, tudi sicoro posula, saj je gramoz že navožen in ga pomalem razdeljujejo. Cesta na kolodvor je kljub deževju in velikanskemu prometu v vzor« nem stanju, za kar gre hvala g. Femcu, ki se kot načelnik cestnega odbora za dela na cestah prav zanima Ker je mož na svo« jem mestu, smo tudi prepričani, da se mu bo posrečilo napraviti na kolodvorski cesti železobetonski most, kakor je bil že pro» jektiran, a se projekt zaradi pičlih sredstev ni mogel uresničiti č— V Krizah so razpisane c'-činske vo« litve. Kakor čujemo, bo vloženih več kan« dida:nih list. Volilci se pridno gibljejo in žele postaviti občino na zdravo delavno podlago. Iz Novega mesta n— Novo šolsko lelo na kmetijski Soli na Grmu se bo pričelo 8. t. m. Vpisovanje se vrši do 7. t m. V preteklem šolskem le* tu je imela šola 32 gojencev, od katerih so jo trije dovršili z odličnim, 14 s prav do« brim in 15 z dobrim uspehom. n— Sejmi v novomeškem okraju se bodo vršili: v Kandiji 22. t. m., v Št. Lovrencu 23. t. m. in v Žužemberku 28. t. m. Iz Dravograda dr— Spomin mrtvim. Kakor vsako leto, je bilo tudi letos nad vse lepo okrašeno naše pokopališče. Krizanteme m razno aru« go cvetje je krasilo skoro sleherni grob ter je spremenilo pokopališče v cvetoč vrt. Nad vse lepo ie bil okrašen skupen grob v koroških bojih padlih slovenskih vojakov, katerim je pred letom postavilo tukajšnje agilno Kolo jugoslov. sester lep spomenik. V bodoče bi bilo želeti, da se bi vzel v oskrbo tudi grob ruskih ujetnikov, ki je precej zanemarjen. Po cerkvenem opravilu je počastil spomin padlih vojakov pevski zbor Sokola pod vodstvom učitelja Nabor« goja s pesmima «Vigred» in «Doberdob». dr— Popravljanje Dravskega mostu, ki traja že od spomladi, se bliža h koncu. Mosti se razločuje od prejšnjega po moč« nejš^ konstrukciji. Upamo, da bomo imeli vsaj nekaj let mir pred popravili, ki so vse poletje močno ovirala promet. dr— Premestitev žandarmerijske stanice. Žandarmerijsko stanico. ki je bila s 1. janu* arjerr združena z ono v Meži in tja pre* meščena dobimo zopet nazaj v Dravograd. dr— Ekshumacija. Nedavno je Drava na« plavila truplo ženske. Kakor se čuje, bo truplo ekshumirano, ker se sumi, da je žen« ska iz Velikovca in da je bila nasilno vr« žena v Dravo, dr— Volilna kampanja. Volilna kampa* nja, pa ne za parlament, temveč za naš občinski odbor, se pričenja Otvorili so jo socijalisti s precej dolgim in zabeljenim člankom v »Delavski politiki®, kjer si je pisec privoščil predvsem župana «socijali* sta», o katerem milo toži, da je bU izvo» Ijen na socijalistični listi, da pa je sedaj poetal kapitalist in ie klerikalec po vrhu. No da, nas pusti ta ravs in kav« mirne, veseli nas le, da se je pričel skalnati grad, o katerem se je toliko govorilo, sam od se« be podirati in da se bodo tudi Dravograj« čanom vremena zjasnila. Iz Litije i— Pričetek sokolskih plesnih vaj. Jutri zvečer se prično v litijskem Sokolskem do« mu plesne vaje. i— Sokol v Litiji bo vprizoril drevi točno ob 20. uri v Sokolskem domu drami «Užit« karji* in «Osveta». 2123 i— Skrb za naše šolstvo. Litijskemu kra« jevnemu šolskemu odboru je treba priznati, da se precej briga za prospeh naše osnovne šole. V letošnjem šolskem letu se je razši« rila šola za nekaj potrebnih lokalov in tu« di pereče vprašanje učiteljskih stanovanj se je rešilo zadovoljivo. Šolski odbor si je postavil nalogo, da nabavi za litijsko šolo moderen radio z vsemi potrebnimi pripo« močki. Za nakup radia je že dovoljen kre« dit, zato je želeti, da se simpatična poteza krajevnega odbora čimprej realizira. Radi porastka števila otrok je dobila šola letos dve novi vzporednici. Zanimivo pa je, da prihaja več otrok iz Gradca kakor iz Litije. Obrtnim in trgovskim krogom bi bilo vse« kakor ugodeno, če bi dobila tudi Litija svo« jo lastno trgovsko in obrtno nadaljevalno šolo, kar bi vsekakor še bolj povzdignilo napredek obrtnega in trgovskega stanu. Morda pa se bo načelo kaj kmalu tudi to važno prosvetno poglavje. Zlati in srebrni čevlji iz brokata ali usnja se krasno narede z B8AUKSOVO zlato in srebr-o Vilbra barvo. Tudi iz navadnih platnenih čevljev do* bite najlepše čevlje za ples in zabavo. Drogerija GREGOR1Č, Ljubljana, Pre* šernova 5. 12284-a h Trbovelj t— Tombola Narodnega doma v Hrastnu ku se bo vršila danes 4. t. m. ob 2. popol« dne. Po tomboli velika ljudska vcsclica. Iz Metlike m— Desetletnico osvobojenja je naše mesto prav dostojno proslavilo. Čeprav je na predvečer v nedeljo ravno ob napove« dani uri lil dež, se je zbralo skoraj vse meščanstvo ter se udeležilo obhoda po me« stu ž mestno godbo, gasilci in Sokoli. Po končanem obhodu je g. Dako Makar na« govoril manifestante, nakar je sledil raz« nod. Drugi dan se je vršila zahvalna služ« ba božja, a nato proslava v šoli v večjem obsegu. m— Ustanovitev živinorejskega odbora. Živinozdravniku g. L. Fuxu, metlitt emu domačinu, je po dolgotrajnem prizadeva« nju uspelo ustanoviti živinorejski odbor za sodni okraj Metliko. Novi odbor si je na« del nalogo, da v okraju živinorejo teme« Ijito povzdigne s poučnimi predavanji, pre« skrbitvijo dobrih plemenjakov, prirejanjem razstav, povečanjem produkcije krme, pro« stovoljnim in medsebojnim zavarovanjem živine proti nezgodam itd. V načelstvo so bili izvoljeni: predsednik dr. širko, podna« čelnik Martin Plut, župan iz Lokvice, taj« nik Ivan Malešič mL iz Metlike, blagajnik Ludovik Fux, živinozdratvnik iz Metlike, namestnik J. Guštin iz Drašič, v nadzor« stvo: J. Plut iz Vrtače in J. Pečarič iz Met« like. Za člane živinorejskega odbora sta bi« la izvoljena po dva moža iz vseh občin sod« nega okraja. Gospodarstvo Položaj na slovenskem lesnem trgu Kriza oomanjkanla vagonov dosegla vrhunec. Kriza v slovenskem lesnem gospodarstvu, ki je nastala zaradi katastrofalnega pomanjkanja vagonov. Je menda dosegla svojo kulminacijo Danes so odpošiljatve lesa skoro povsem izključene in po neki novi naredbi s katero so postaje dobile navodila glede dostavljanja vagonov, se Je stanje še bolj poslabšalo. Po tej naredbi postaje ne smejo dovoliti nakladanja blaga, ki ni označeno kot sezijsko. dokler ni krita vsa potreba vagonov za sezijsko blago Ta naredba predvsem onemogoča nakladanje drv. bodisi v odprtih aH zaprtih vagonih, čeprav so drva na vseh postajah nakopičena in že tedne čakajo na odpremo Lahko se zgodi, da bodo vsa ta drva ostala neprodana, ker traja sezija zlasti za izvoz v Italijo komaj še mesec dni. Kdo bo prodne en tom potem povrni! vso ogromno škodo. ki bo nastala, ker se bo blago pokvarilo, ker pro-ducent ne bo mogel priti do Izkupička za producirano blago in ker bo moral po končani seziji tudi zaradi neugodne tržne situacije prodati blago po znatno nižjih cenah. Trpel pa ne bo samo producent, temveč bo občutilo posledice tega zastoja tudi ostalo gospodarstvo. Ker je dovažanje drv nemogoče. Je tudi preskrba Ljubljane z drvmi v veliki nevarnosti. Vsa skladišča v Ljubljani so prazna do zadnjega kotička. Državni In drugi uradi urgirajo dobavo drv, vendar jim trgovci ne morejo ustreči, ker kupljenega blaga za nobeno ceno ne morejo dobitf po železnici. Obstoja torej velika nevarnost, da bo Ljubljana zmrzavala. kajti trgovci prav taco tudi premoga ne morejo dobaviti. Lesni producenti so skrajno obupani. Kot posledica pomanjkanja vagonov In slabega vremena se je pojavil tudi že zastoj v produkciji. Zage nimajo na razpolago skoro nikakega okroglega lesa. Za napetost situacije oa je zlasti značilno dejstvo, da so posamezne žage. ki so odvisne od dovoza okroglega lesa po železnici, 2e pričele kupovati tesan les. t. j. les, ki le že manipu-'iran za drug namen, da ga spravijo na žage in ga režejo. V kratkem oa bodo te žage prlmorane povsem ustaviti obratovanje. Zaradi vseh navedenih ta dragih tefkoč le situacija na lesnem trgu sama po sebi povoljna. kajti kupec je tU. blaga pa nI. Zato so tudi cene v napetem stanju. Rezano blago je že za nekaj mesecev naprej prodano, medtem ko se okrogli les Se nahaja v gozdu m čaka šele ugodne zime. Če pa dobimo zimo brez snega, bo zlasti prizadeta Gorenjska, kjer ne bo mogoče spraviti okroglega lesa na žage in bo večinoma stal obrat. Za tesan le« je vedno yeHkb pavpra* Sevanj e, ln sicer se za to vrsto blaga zanimajo predvsem naše luke in Solun iz katerega prihaja povpraševanje po tramičih od 4, 5 in 6 m dolžine. Za pragove je zanimanje dalje zelo živahno. Bukovi pragovi za Nizozemsko se od strani kupcev pravkar prejemajo in je opažati, da naši producenti niso toliko navajeni izdelavanja nizozemskih dimenzij, kakor italijanskih. Zanimanje za bukovine zavzema v novi kampanji vedno večji razmah ter skušajo že interesenti pridobiti posamezne prodneente za dobave tekom vse sezije Razvoj vinske kupčije Kakor je bil nepreračunljlv rezultat letošnjega vinskega pridelka, tako neprera-čunljiv in nejasen je še razvoj vinske kupčije z letošnjimi vini. Še koncem septembra sem v nekem članku omenil, da nas je »pravilo semptembersko nestanovitno, večinoma deževno vreme v tak položaj, da bomo mogli letos izreči pravo sodbo o kvaliteti in kvantiteti šele, ko bo vc9 pridelek v sodih. To se je tudi tako uresničilo, kajti dosegli smo sicer kvantitativno mnogo ved od lani, dočim je kvaliteta razočarala. Letošnje vreme je postavilo vso teorijo la prakso na glavo. Pridelala so ae vina prav nizke veljave, prazna, zelo kisla in Šibka s komaj 7 vol. odst. alkohola, do izredno finih aromatljnih. Jako polnih vin s 15, 16 in 6e čez vol. odst. alkohola. Slaba nizka vina »o pridelali večinoma mali vinogradniki v bolj goratih legah, ki so prezgodaj trgali, in sicer že koj po 20. septembru, prav dobra pa oni, ki so trgali šele ▼ drugi polovici, odnosno koncerti oktobra v najboljših lapornatih in kremenitih zemljah, kjer se gojijo najfinejše trt ne vrste (mali ali renski rizling, traminec, burgtm-dec, rulandec). Tako so dosegli mošti v Podlehniku v najboljših legah štajerske hranilnice uradno dognano do 32 % in baje celo tudi 34 % sladkorja, kar bi dalo, če bi mogel ves sladkor pokipeti, 19.2, odnosno 20.4 voL odst. alkohola. To so neverjetni primeri, ki se pripetijo morda komaj v 80 letih enkrat, ln to ob najboljših letinah, ne pa pri takem vremenu, kakor nam ga je nudil prav september. Do take viROke sladkorne vsebine in do izredne kvalitete pripomore pač v prvi vrsti za doti Sni svet najsposobnejša trta, to je rempki rizling, a mnogo pa tudi ugodno razvijajoča se plemenita gniloba groedja, Srednji pridelek, katerega Jie najvefc, vsebuje povprečno 9—10 % alkohola, kajti mošt! med 5. in 20. oktobrom trganega grozdja so dosegli povprečno 16—17 % sladkorja, posamezni pa tudi 18—20. Po tem se ravnajo tudi cene, in sicer ?e zahteva za nizka, prav kisla, šibkejša vina v Sloveniji povprečno 4—G Din, za srednja vina z 8—10 % alkohola 5.50—7 Din in za boljša izbrana vina 8—10 Din. Sega m sedaj bolj po nizkih oenenih vinih, dočim se bo pričelo zanimanje za boljša vina, ko se ta prilično očistijo. Posebno živahnega kupčijskega razvoja v najbližjem času vsekakor ni pričakovati, ker tvorijo dalmatinska, hrvatska in banaška vina zbog svojih nizkih cen (2—3.50 Din) veliko konkurenco domačim pridelkom. Zato bo na mestu producentova preudarnost v kalkulaciji z odnehanjem od prevelike rezervi ranosti, ako se pokaže dober in resen kupec. Čira prej gre vino iz produ-centove kleti, tem bolje. Fr. Gombač. = Trgovinsko-pomorska pogodba med Jugoslavijo in Grčijo, glede katere je bil 11. t. m. v zunanjem ministrstvu podpisan protokol izmenjanih ratifikacij, velja leto dni. Veljavnost pogodbe se podaljša avtomatično. Ako se pogodba odpove od ene ali druge strani, še velja tri mesece. Pogodba dopušča med drugim popolnoma svobodno trgovino, pridobivanje premičnega m nepremičnega imetja, svobodno razpolaganje s pridobljenim imetjem. Pogodba urejuje tudi plačevanje davkov in drvgih davščin, jamči potrebno pravno zaščito, urejuje prometne zadeve in pomorstvo ter predvideva mešano razsodišče za rešavanje eventualnih .-"porov. = Zaključek mednarodne konference o dvojnem obdavčenju. V četrtek je bila v Ženevi zaključena mednarodna konferenca o dvojnem obdavčenju, katere so se udeležili predstavniki davčnih oblastev iz 24 držav (kakor smo že poročali. ra5a država ni bila zastopana). Sprejeti so bili trije načrti konvencij za preprečuje dvoinega obdavčenja, ki naj se v bodoče pri sklepanju tozadevnih konvencij uporabljajo kot vzorec Prvotni načrt te konvencije, ki »o ga pripravili strokovnjaki, bazira na ločitvi realnih in personalnih davkov. Poleg tega je bil sprejet načrt ameriškega profesorja Adamsa in uemško-Irancoski načrt, ki je primeren predvsem za države z mešanim davčnim sistemom. Za preprečenje dvojnega obdavčenja zapuščin je bil sprejet enotej načrt, ki daje pravico obdavčenja predvsem oni državi, kjer je imel pokojnik zadnje svoje stalno bivališče Izjeme obstoiajo samo dede realitetnega premoženja. Končno sta bila sprejeta še dva načrta, in sicer za prav no pomoč r-ri odmeri davkov »n za upravno pomoč pri izterjanju davkov, glede katerih pa ni bilo mogoče povsem izravnati naspro lujočili si naziranj. Načrti veljajo, seve-la, kol vzorci za take konvencije ter morejo države pri sklepanju takih pogodb spremeniti posamezne določbe. Vsi trije načrti konvencij za preprečenje dvojnega obdavčenja soglašajo v elavnem glede obdavčenja dohodkov iz obrtnih obratov, zemljiškega premoženja, plač. mezd in tantijem. Načrt strokovnjakov odstranjuje vsako dvojno obdavčenje pri realnih davkih in dopušča pri personalnih davkih v gotovih mejab vračunan je davka, plačanega v izvorni drž?!vi. Adamsov načrt, ki bi bil za naše razmere manj primaren. baz;ra predvsem na obdavčenju v državi, kjer ima davčni obvezanec stalno bivališče. Nemško-francoski načrt pa temelji na delitvi davka, pri čemer se obdavčenje izvrši samo v izvorni državi. Na konferenci je bila sprejeta tudi resolucija, ki predlaga nstanovitev stalnesra komdeja Društva narodov za davčna vprašanja. — Se-laj, ko smo z novim davčnim zakonom v naši državi enotno uredili naš davčni sistem, bi bilo na mestu, da tudi mi pristopimo k ureditvi vprašanja dvojnega obdavčenja zlasti z zapadno-evropskimi državami, da ne bo tuj kapital iskal pri nas samo špekulativ-nega nalaganja. = Strogo izvajanje kartelnih obveznosti pri naši industriji papirja. V Zagrebu je bil te dni prav na tihem zaključen velik proces, pri katerem je neka tvrdka plačala globo okrog 2.8 milijona Din Obstoji namreč prodajni urad jugoslovenskih tvornic omotnega papirja s sedežem v Zagrebu. Tvornice, ki so pristopile k temu karielu. so obvezane, da vse blago prod njo preko prodajnega urada. Ako prodajajo izven njega, so dolžne plačati desetkratno prodajno ceno kot globo v korist prodajnega urada. Nedavno ie ugotovila komisija, da je ena karteliranih tvrdk prodala večjo količino omotnega papirja mimo prodajnega urada. Prišlo je do procesa in fvrdka je plačala 2.8 milijona Din. = Ponndba za gradbo sladkorne tvornice v Somborn. Te dni je mestni senat v Som-boru razpravljal o ponudbi dunajske bančne tvrdke Weiss & Kolben, ki bi želela zgraditi veliko tvornioo sladkorja v Somboru. Podobno ponudbo neke druga dunajske bančne tvrdke je senat odklonil zaradi nejasnosti. Po daljši razpravi je bil izvoljen odbor, ki naj podrobno prouči ponudbo tvrdke \Veiss & Kolben ter predloži senatu svoje mišljenje, na podlagi katerega se bo storil končni sklep. = Pculafa. Dne 9. t. m. ob 9. dopoldne se bo vršila pri glavni carinarnici v Ljubljani prodaja različnega blaga. = Našička Unija (Union des Usines et des Exploitations Forestieres de Nasic, S. A. Ženeva), ki je, kakor znano, financijska družba za velika lesnoindustrijska podjetja v Jugoslaviji, Romuniji in Madžarski, bo na podlagi sklepa občnega zbora od 20. minulega meseca povišala delniško glavnico od 20 na 22.8 milijona švicarskih frankov. Delničarji dobijo na 10 starih delnic 1 novo po tečaju 140 fiankov (1540 Din) s pravioo dl- videuae za tekoče leto. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave žice, žični-kov, pločevine, raznega železa, vijakov, jeklenih oblancev, lalca za železo ter glede dobave gaialita v palicah in fibrastih vložkov, do 9. t m. glede dobave žioovodnih koles in odstrižnikov, do 13. L m. glede dobave ogljenih vrečic, suhih elementov, salmjaka v prahu, žice in kablov. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v LJubljani sprejema do 5. L m. dobave 200 steklenic čistila za kovine, do 6. t m. gled« dobave voščenega papirja, svetlotisnega papirja, karbonskega papirja in bekžnic ter glede dobave 500 komadov smolnatih bakel, uo 7. t m. glede dobave plošč karborundum, do 9. t. m. ponudbe glede dobave spajal, 1450 komadov vodokaznih stekel, 200 komadov siguainib šip in 500 komadov metel; do 10. t. m. glede dobave 450 komadov go-rilcev in 43SC komadov nalučniko?: do 12. t m glede dobave 180 kg kalilnega p aška. 50iH) kg šamolne malte in 830 kg tesnil; do 13 t m. glede dobave 200 kg predivn, 115 kg trtnib vivic, 15 kg vezalnesza motvoza in 1500 kg pločevine; do 14 t~m. «lede dobave žvepla, boiakea hrastovih plohjv in desk: do j5. t. m. glede dobave 1% komadov omelic z ročajem ter glede dobava 100 komadov raznih čopičev; do 16. L m. glede dobave 8000 kg cementa. _ Direkcija in <0eg> 855 do 365; «2» 335 — 345; <5, 315 — 325; *6> 270 — 2«); c?> 250 — 265; 205 — 21& Otrobi nespremenjeni. Dunajska borza za kmetijske proiivodt (2. t m.) Razpoloženje v soglasju i inozemskimi borzami v splošnem živahnejše. Poslovno zanimanje pa se ni povečalo, ker n« moka slabo prodaja. Partija jugoslovenske potijske pšenice je dosegla 1.57 in pol Ki iz šlepa Dunaj. Ponudba v rži ni bik prevelika. Za domačo ri se je zahtevalo do 37 šilingov. Turšeica nespremenjena. Oves je ostal čvrstejši. Uradne notice popolnoma nespremenjene. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zazvod » LjiibMani. 3. novembra 1928. Višina barometTg 808.8 *»- Kra i (Jat opazovanja Ljubljana . Maribor . Zagreb . . Beograd . škoplje . . Split . . . Sarajevo . Dubrovnik 8. 7. rs oe flj o Smei vetrn 0 co •87 Barom. Temper. >" in brzina > 4> Q£ v metrih 7P2 5 70 90 mirno 10 762 8 7-0 SSW V) 0 761 9 100 90 N 1 6 762 5 140 85 SE 1 7 764 9 10 0 90 nnrno 1 /62 1 17 0 75 E 4 4 Padavine Vrsta del v mm do J. ur« Solnce vzhaja ob 6.40, zahaja ob 16.47, luna vzhaja ob 21.29, zahaja ob 13.16. Nrivišja temperatura danes v Ljubljani 9.0 C, najnižja 6.0 G HaJe vreane Je ostalo ves teden popolnoma pod vpfavotn atlantskih depresij, zato Je ostafo ves čas skrajno slabo, vlaiao in Aelevno, aH btaraiti t žito visoko teropemaituro. Velika atlantska depresija, U nam k koncem prej&njega teJoa močno poslabšala vreme, se it bila od sobote zjutraj, ko se Je nabadala s svojim središčem nad Kanalom med Francijo m Anglijo, do nedelje premaknila it precej daleč nad kontinent; njeno središče Je bilo v nedeljo elutoaj nad Avstrijo in h>lno Nemčijo. Nato se Je depresija sicer oddaljila od na«, zračni tlak se je dvignil nad našemi kradi hi srednjo Evropo! toda od iajjada •« j* i* bližala nov« de- presija. Njeno srediiiče Je Wfc> v aredb z^uferaj že nad velikobrVtanskim otočjem ki ta se razvil ogromen veitrov« vrtinec. U le sproži silne viharje na morju okno« Anglije. SpfoM iužmozapadud veter Je znova zagnal topti srak od Juga daleč čea srednjo Evropo. Sicer pri nas m bilo vetrovno, toda v viSnai Je vladal jugozapad, kakor se Je videlo na vto-žnili oblakih in toplota se Je moigla ves čas držati zelo visoko. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Pre* cel oblačno, mestoma najbrž e tudi iahfce pada« vto«. »JUTRO t št 260 * življenja in sveta Dva, ki gleda nanju ves svet Hoover Smith kandidata za prezidentsko mesto v Ameriki »Atlantik še ni premagan" izjavlja dr. Eckener, ki pripisuje zasluge Amerike v Evropo posadki zrakoplova. ■ nejši nego se misli srečne vožnje iz - Ocean je zavrat- šele sedaj se doznavajo podrobnosti o povratni vožnji «Z. L. 127» iz Ameri* ke v Evropo. Dr. Eckener se sicer z vsem pohvali in tudi pasažirji pravijo, da so se vozili udobno, vendar vodja poleta ne prikriva nevarnosti, katerim je izpostavljena vsaka prekomorska akcija z vodljivimi zrakoplovi. Na slav. nostni pojedini, katero mu je priredila oa čast mestna občina v Friedrichshaf« nu, je dr. Eckener imel govor, v kate» rem je rekel: «Kot star morjeplovec in sin nemške obale si nisem nikoli prikrival, da je treba mnogo poguma za vožnjo čez Ocean. Na povratku iz Amerike v Ev* ropo me je morje o tem poučilo še enkrat. Vozili smo z brzino 130 milj južno od rta Neza. Pri Novi Fundlan« diji smo zabredli v takšen vihar, da nam je hotelo pretrgati zrakoplov na dvoje. Znižali smo brzino za polovico. Pol urt smo se obupno borili z orka* nom. Kakšno moč je imel vihar, smo spoznali šele pozneje, ko smo ugoto» vili, da smo potisnjeni na sever. V naj« hujšem kiobuštranju viharja smo vi« -deli pod seboj ledenike, ki jih je gnal tok od Labradorja proti jugu. Takrat fsem spoznal, da je Atlantik mnogo bolj zavraten kakor se domneva. Zr&» koplov se je seveda obnesel, in v tem oziru gre vsa hvala in priznanje gra« ditelju dr. Diirru. Cel pa je ostal sa« mo zategadelj, ker smo vozili skrajno previdno in počasi. «Zeppeline» bo treba graditi Iz moč« nejšega materijala in jih bo treba opre« miti še z močnejšimi stroji. Šele potem bomo povsem varni pred divjostjo ele« mentov v zraku nad morjem.« Kako se živi na vožnji v zrakoplovu? Pravega dnevnega reda ni. Pasažir se zbudi, kadar ne more več vzdržati pod volnenimi odejami. Nič ne pomaga, če greš v posteljo še tako dobro oblečen in celo obut. Ne nogavice ne životci in pivame ti ne pomagajo dosti. Po treh, štirih urah te začne pritiskati mraz in te prisili, da vstaneš. Navadno greš t ko j v umivalnico, da se osvežiš z vodo. Tam tudi lahko telovadiš. Kava pride na mizo kadar nanese slučaj. Če te žeja med vožnjo, recimo ob petih zjutraj, ne moreš teči v ku« hinjo in si natočiti kave iz posode. Za« to pa stoji kava vedno na mizi, da si jo lahko natočiš poljubno. Tudi za obed ni nobene določene ure. Na mizo pride jed. kadar je pač skuhana. Pri kosilu se navadno dosti pije. K sreči je bilo na krovu dovolj vina in whiskija, pa tudi konjaka in drugih likerjev. Po obedu pasažirji po« sedijo pri mizah in kade. Vmes radi pijejo. Vsi, ki so se vozili iz Amerike v Evropo, so navidez veliki prijatelji vi« na, vendar jim je treba priznati v čast, da se ni nihče opil. V nasprotju z ladjami, se na «Zep« pelinu« ni nič kartalo. Potniki, ki so si zasigurali mesta na zrakoplovu, so po» zabili pik in karo doma. Edino razve« drilo je nudil pasažirjem gramofon. Večerje so navadno mrzle in prav ta* ko neprisiljene kakor vsi drugi obroki. Tudi glede obleke veljajo skozi in sko« zi demokratska načela: zaradi navzoč« nosti ge. Adamsove, edine dame med potniki, so nekateri Američani izprva prihajali k mizi v smokingu. Ga. Adam« &ova jih je kmalu rešila preoblačenja, ker si je dala servirati zajtrk, obed in večerjo v kabini. V ostalem so se dr« žali pasažirji nekakšne etikete samo v začetku. Mraz in hlad sta jih pozneje izpreobrnila in prisilila, da so gledali trdi na obleko z utiiitarnega stališča. Bilo je namreč dobro vse, kar je le člo« veka ščitilo pred mrazom. Najbolj je potnike zeblo v roke. Pogovori na zrakoplovu so se ponaj* več sukali okrog predmeta, namreč prekomorske vožnje. Tisti, ki so leteli prvič, so lepo molčali, ker niso znali nič povedati. Prekomorska vožnja za« hteva namreč posebne izraze in novi« nec se lahko strašno blamira, če se ne spozna v njih. Treba se je torej učiti najprej besed in šele potem začeti go« yoriti ta «jezik». V največje veselje je bil vsem radio. Kljub temu, da ni bilo mnogo izgledov za oddajanje zasebnih brzojavk, so se potniki le posluževali radiotelegrafije. Seveda so se jezili, ker jim ni bilo mo« goče vstreči. Nekako oficijelna ura počitka je bi« la ob 10. zvečer. Ob 11. je bil v jedil« niči le malokateri, ob 12. pa nikogar več. V skrbi za prihodnji dan je vsak rad nesel svoje Kosti v posteljo, kjer se je zleknil kolikor se je pač dalo. Stroški za polet. Kakor poroča «Associated Press*, znašajo stroški za polet «Zeppelina» 353 tisoč dolarjev (nad 20 milijonov dinarjev). Pokriti so s poštnino za pis« ma in z inkasom voznine pri potnikih, ki so morali plačati po 3000 dolarjev za vožnjo v eno smer. 38 pasažir j ev je plačalo po 3000 dolarjev, pošta in to« vor pa so prinesli 147.418 dolarjev. Hearstov tiskovni koncem je plačal za poročilo in monopol 66.400 dolarjev, nemški založniki pa 15.000 dolarjev. Prebitka seveda ni, stroški pa so pri« bližno pokriti. Italijanska špijonaža na Francoskem Italijanski vohun Vanelli, ki je bil aretiran v Lyonu, kjer je bil član italijanskega konzulata. Spodaj Luigi Nocazzani. ki ga je prijela francoska policija v Toulonu. Oboževani Valentino nima lastnega groba Rudolfo Valentino, najbolj oboževani kinozvezdnik svojega časa, je še vedno brez* lastnega groba in leži po usmiJje-nnju dobrih ljudi v tuji grobnici. Njegove mnogoštevilne častilke v Ameriki še niso mogle zbrati dovolj denarja, da bi mu sezidale mavzolej. Ko se je razvedelo. da fe Valentino umrl, je ponudila filmska pisateljica Jean-e Mathisova za provizoričen počitek filmskega igralca svojo lastno grobnico na pokopališču v Hollywoodu. »Počivaj mirno, dokler ne pridem za teboj!« mu je dala vklesati v spomenik. Dobro leto dni pozneje je umrla. Valentino je moral odstopiti grob lastnici grobnice. Preložili so ga v grobnico, namenjeno za Jeaninega moža. Čim so ga prekopali, pa so se slišale tožbe in zgražanja zaradi tega, ker počiva v tuji zemlji. Sestavil se je odbor, ki je začel zbirati prispevke za grobnico: zbrati bi morali v ta namen dva milijona frankov. Nabiralne pole so šle po vsem svetu na naslove najodličnej ših vseh, moških in ženskih, zvezdnic, zvezdnikov in imovitih ljubiteljev filma. Denarja pa se je steklo jedva za petdeset tisoč frankov . . . Zdaj bodo skušali najti Valentinu grob za to ceno. Kratka je slava tega sveta; tudi na platnu živi junak samo toliko časa, dokler ga ne prehiti smrt. Pred novo poroko v visokih krogih. Princesa Frančiška, hči vojvode Guiškega, in princ Krištof Grški, ki se bosta v kratkem zvezala pred oltarjem. Princ Krištof živi že več let z ostalimi svojimi sorodniki v pregnanstvu. Startanje letal z ladje V Travemiindeju pri Hamburgu preizkušajo nov način startanja letal z ladje in njih pristajanje na njih. Na krmi novega kopalnega parnika »Rolanda« so zgradili poševno ploščad, ki jo drži močno ogrodje iz hlodov in na kateri leži hidroplan med vožnjo parnika. Ko ga pripravijo za start, spustijo s te ploščadi 8 m široko in 50 m dolgo letišče iz platna, ki ga vleče parnik za seboj in ki je ojačeno na svoji brežni strani z mrežo iz vrvi in žic. Po tem letišču, ki tvori s ploščadjo poševno ploskev, se spusti letalo koinodno v morje in po drugi strani komodno pri-pe na ploščad. Novota bo zelo dobro služila v sklopljenem prometu med parniki in letali, kakor ga uvajajo danes po vseh velikih obmorskih državah. se je otvorila te dni med Fram-ijo in Italijo. Vodi iz Nizze v mesto Coni Slika nam kože vijadukt pri Ebossieri na francoski strani. Zlasti na tej strani so morali na podoben način premostiti nešteto naravnih ovir in predreti neštevilno gorskih vrhov. Iz Co~ Nova železniška proga nija ima proga direktno zvezo 6 Turinom. Proga je bila projektirana že pred več desetletji in so jo začeli graditi že pred vojno, toda iz različnih razlogov, predvsem konkurenčnega in vojaškega značaja, sta se mogli obe državi šele L 1919. odločiti za dovršitev Nedelja \ XI. 1928 Zoro vodo proti sivini lasem! j/ Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zalu uit Odobrena od zdravstvenega odseka pod 5t 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35'—. ZORA VODA 1. OREL, ZAGREB, Duga nlica 32. 402-a Preprodajalcem damo popust je videla boljše čase kakor jih mora sedaj doživljati, se je obesila na vrv. K sreči je sestra njeno namero pravočasno opazila in jo prestregla. Revici pa se je nato omračil um in so jo morali oddati v bolnico. Belgijskemu kralju Leopoldu H. so odkrili v Namurju spomenik, ki ga kaže slika. Leopold II. se je odlikoval posebno s svojo koionizacijsko politiko, ki je pridobila Belgiji bogato kolonijo Kongo. Beda v rodbinah bivših oficirjev Na Dunaja, blizu Mariahilferce, se je te dni odigrala bridka scena, ki nazorno kaže, v kakšno pomanjkanje in bedo so zabredle rodbine bivših aktivnih častnikov avstro-ogrske armade. Neka 801etna dama, vdova po polkovniku, ki je umrl še pred svetovno vojno, je hotela izvršiti samomor. Prejemala je samo 104 šilinge (okrog 800 Din) pokojnine na mesec. Od tega denarja je morala živeti sama, poleg tega pa še preživljati svoio sestro, ki je vdova po ritmojstru, padlem v svetovni vojni. Mož je bil rojen izven ozemlja avstrijske republike in nasled-stvene države si še danes niso na jasnem, katera naj vzame njega pokojnino v svoje breme. Ta vdova ima 18-letno hčerko, ki že mesece in mesece išče dela, a ga ne more dobiti. Osemdesetletna dama, ki mmm^. C..... ^ M & „ «« „ - - . i,. v- -j^mMvM,t J S kladivom po spomeniku. Na pokopališču v Ponsu so odkrili spomenik znamenitemu francoskemu državniku Emilu Combesu. Govoril je prosvetni minister Herriot. Ko se je svečanost končala, je napadla skupina rojalističnih fašistov (came lots du roi) vpričo orožniške straže spomenik in ga barbarsko poškodovala. Med orožniki in skupino je prišlo do spopada, med katerim je bil eden napadalcev ubit Samske plašče po meri, kroji v velemestni izdelavi, it modernega blaga. Atelje DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Vojaški in civilni zakoni v Rusiji Usodni mesec ruske žene. — Sezone tudi v bračnem življenju« — Vpliv vojaščine na ruskega kmeta, ko odsluži državi predpisani rok. Mesec oktober — po pravoslavnem koledarju se konča šele našega 13. no« vemLra — se v Rusiji slavi kot mesec boljšcviške revolucije. Ta mesec pa je tudi mesec rekrutovanja in obenem od« puščanja iz vojaške službe. Dosluženi vojak izstopi iz armade in tedaj se začn^ tragedije zaročenk in žena, ki so ponavadi že matere, nosti ge. Adamsove, edine dame med Ruski vojak se namreč redkokdaj vrne domov na kmete in sploh tja, kjer je živel pred vojaškim rokom. Je pa v Rusiji še neka navada, ki je n^ najdeš drugje na svetu Ruski vojak se lahko oženi tudi tedaj, ko vrši svoio kader« sko službo. Usoda teh, lahko bi dejali «sezonskih» žena je kaj žalostna in jadna. Rekrut se oženi, zahaja k ženi na dom, ko pa da slovo vojaški obvez« nosti, zanusti tudi ženo in otroke, če mu jih ie rodila. Mnogo vojakov se oženi takoj po vstopu v armado. Med njimi se časih še najde kateri, ki osta« ne zvest izbrani družici. Mnogo bolj problematični pa so tisti zakoni, ki jih skleneic vojaki tik pred odpustom do« mov. Njih se oklenejo navadno žen« ske, ki bi se rade naselile v kraju, kjer ima odsluženi vojak pravico do nasta« nitve in preživljanja. Ko začenjajo vojaki odhajati domov, stoje sezonske žene z gladno in preže* bajočo deco v dolgih vrstah pred vo* jašnicami in na kolodvorih ter prežijo na može, da jim ne uidejo naskrivaj za vedno. Tiste, ki se boje, da bi jim zakonski tovariš pobegnil, vzdržujejo pravcato informacijsko službo. Tudi poveljniki polkov so ta čas veliki reve« ži. Žene jih oblegajo od zore do mra* ka, prosjačijo in moledujejo okolu njih, naj jim gredo na roko in jadikujejo, da bi dobile vsaj alimentacije. Zaman! Najčešče se zgodi, da mož izgine brez sledu. Rusija pa je preširoka, da bi ga lahko našli. So pa tudi slučaji, ko postopa ruska vojaška oblast z odsluženci kaderskega roka zelo neusmiljeno. Tira jih od vo* jakov naravnost domov in jim ne da. dovoljenja za naselitev v industrijskih trgovskih mestih. V Ljeningradu, Moskvi, Kijevu, Tuli, Harkovu in Ode« si se smejo n. pr. naseliti samo tisti vojaški odsluženci, ki lahko z doku« menti izpričajo, da imaio tam najožje sorodstvo. Tu pa se začenia pri mno« gih kadrovcih špekulacija. Fant se ože« ni samo zategadelj, da dobi pravico na« selitve Kadrovci se torej ženijo okto« bra meseca v velikem številu. Uradi za sklepanje zakonov jedva obvladu« jejo delo, ki ga iim nalaga čas zapu« ščanja vojaške službe. Kadar se tak zakon sklene, dobi od« služeni vojak dovoljenje, da se lahko naseli v mestu, kjer mu živi blizek so« rodnik, t. j. žena. Čez nekaj tednov pa nastanejo med možem in ženo neso* glasja in potem sledi skoraj avtomatična ločitev. Bivši vojak pride vdrugič v urad, zahteva razporoko, dobi dovolje« nje, nakar zavrže ženo. Taki slučaji so tem bridke j ši, ker veleva zakon, da mož vedno lahko obdrži stanovanje, dočim si mora žena poiskati novega. Kajpak da se z naselitvijo v mestu temeljito spremeni tudi miselnost ru» skega vojaka. Komunistična teorija o osebni svobodi, ki se je zajedla vanje že v vojaški službi, začenja triumfirati in popolnoma izpodkoplje njih moralo. Ko dobe odpustnico, govore: Nočemo več domov, med neizobražene ki iete! Tam se samo trpi — mi smo se pa na« trpeli in zdaj hočemo živeti brez tru« da! — Če pa se najde človek, ki take« ga odsluženega kadrovca vpraša, zakaj noče nazaj k ženi in deci, dobi v od» govor: Pisal sem ji, naj se razvede in naj vzame drugega. Jaz sem se je na» veličal' Poiskal si bom drugo! — Tako izgleda komunistična teorija o osebni svobodi človekovi v praksi. Ru« ska vlada, ki sicer nasprotuje špekula* tivnim zakonom, pa je tu brez moči. Vojak ima pravico, da se oženi v me« stu in da se loči od svoje žene, jo spo* di iz stanovanja in si pripelje drugo. «Obnova» ruskega življenja v tem pravcu je res zanimiva, obenem pa ne# izmerno tragična ... Pierre Rey, marseilleski Landru, ki je te dni umrl na posledicah gladovne stavke v preiskovalnem zaporu. Rey ni hotel priznati umorov, ki so ga dolžili in se je sploh trdovratna branil kakršnekoli izjave. Slika ga kaže ne« koliko dni pred smrtjo, ko j|e bil fizično žf čisto propadel »3UTR0« 5t. 260 8 Nedelja 4. XI. 1928 Kulturni pregled Narodno gledališče t Ljubljani Ljubljanska drama. Začetek ob 8. zvečer. Nedelja 4. ob 3. popoldne: . Mladinska igra. Izven. — Ob 8. zvečer: . Izven. Narodno gledališče v Maribora ZaMek ob 8 zvefer. Nedelja, 4.: . Znižane cene. Kuponi. Ponedeljek, 5.: . Gostovanje ▼ Ptuju. Nedeljske ljubljanske gledališke predstave. V nedeljo 4. t. m. popoldne ob 15. je v drami prva mladinska igra letošnje f-ezo-ne. Vprizori se francosko delo »Modri osliček Milko«. Zvečer ob 20. vprizori drama velezabavno vojaško komedijo »Dobri vojak Svejk« z g. Cesarjem v naslovni vlogi. V operi se poje ob pol 20. »Grofica Marica« v običajni zasedbi. Vse tri predstave so izven abonmaja pri običajnih dramskih, odnosno opernih cenah. Šentjakob«kf gledališki oder. Pan^s se ponavlja velezanimiva napeta detektivska igra v štirih dejanjih »Čarodej« Edgar Wal-lace je znan širom vsega eveta vsl-ed zanimivih opisov detektivskih in kriminalnih zadev. V »Čarodeju« nastopa ves aparat angleške policije. Publika sama je zapletena v to izredno kriminalno afero. — Pridite, iščite in ugibajte. — Vstopnice se dobe od pol 20. pri gledališki blagajni. Začetek predstave točno ob 20. uri. Uprava Narodnega gledališča r Ljubljani prosi p. n. gledališke abonente, da poravnajo tretji obrok svojega abonmaja najkasneje do 12. t. m._ Igor Stravinski: Oedipus rex (K premijeri.) Besedilo mu je napisal Jean Cocteau, poleg Soupaulta, vodja francoske njegovo grotesko tSvatba na Eiflovem stolpu», ki si je publiko neverjetno naglo pridobila. Glasbo k le radoved* posti med tisoči, ki imajo ali pa tudi nimajo tam opravka. Vem, da je mno« gim tako prerivanje v valovih množic užitek, skoro da življenska potreba. Meni je bilo od nekdaj zoperno. Vzel sem sabo Silvo in Boruta in smo se od* peljali s prvim vlakom v Zasavje. Na* menili smo se na Sveto planino, kier so bili nedavno otvorili turistovsko za* veti5če. Po navadi se mi kmalu razpršijo po* drobnosti takih izletov, da mi ostane komaj medel, pretrgan spomin na pot in kraje, ki mi morda niso dali po* sebnih prigod in dojma. Tega dne pa se spominjam začuda dobre in se mi zdi, da ga ne tatom pozabil nikoli, če* prav ni bilo v njem skar® nič nena* vadnega. Natanko vem, da smo baš še ujeli vlak. Če bi nam bil ušel, bi bilo to zgolj po moji krivdi, ker sem se pre* dolgo obiral okrog zaprtih trafik. Spre* vodniki so že zapirali vagone, ko sem se prerival k peronski opaldi. Otroka sta vpila za mano, pa kaj je meni vlak brez tobaka! najde njegovo oeleinico Rasul (terard, ki usodnega dne izpolni osem zabeleženih točk mesto Charvalua. Poslednja točka fle snubitev Julije, ki konča uspešno za Rasula. Char-valu pride tik pred koncem iskat beležnico in izve, da je vse točke izvršil mesto njega Rasul. Dubreuil je vesel, ker za njegov željno pričakovan povratek v Brazilijo nI ve5 ovir in ker se je rešil grebški operi, ki ga je pel letos prvič, objavljajo zagrebški listi kaj laskave ocene Tako piše n. pr. »Morgenblatt«: . . . Drago Zupan je imel spričo izbornih kreacij FlSgla in Križaja težko stališče. Skušnjo je prestal dobro. Obvladal je to težko pevsko partijo s posebno trdnostjo in je prinesel na oder mnogo iskrene in izvirne konrke. »Novosti« hvalijo pri Zupana Izredno dikcijo ter pristavljajo, da je bil v celoti odličen. Veseli nas, da moremo zopet enkrat zabeležiti ja-ko Hspel nastop slovenskega pevca na izven-slovenskem odru. Vaša Prihoda je te dni koneertiral na Dunaju in v Gradcu. Na propramu je imel Pfitznerjevo sonato v E-molu, Bachovo »Cha-conno«, Elgarjevo »La capricieu9e<, Cajkov-skega »Serenade melanholique< in nekaj droonejših kosov. Spremljal ga je njegov stalni partner Charles Cerne. »Rusalka« v beograjski operi. V beograjski operi so pred kratkim peli Dvora-kovo »Rusalko«. Režiral jo je g. Knittl, dirigiral pa naš rojak g. Brezovšek. Naslovno vlogo je pela ga. Zaludova. Predstava je bila dokaz, da stremi beograjsko gledališče resno k visoki umetnosti. Zdenka Zikora v Lvovu. Ga. Zdenka Zikova. bivša članica ljubljanske in zagrebške opere, je gostovala prošle dni na Poljskem. v Lvovu. Pela je v Puccinijevi »T)s-ci«, ki ji je prinesla doslej na vseh odrih ogromno priznanje. Poljski kritiki, ki so vajeni najboHšpga okusa, podčrtavajo izredno kulturo pevkinega glasu, v zadnje tančine premišljeno igro in veliko sposobnost umetnice za dramatične vloge. Občinstvo ie ge. Zikovi nloskalo ob odprtem odru in jo ie r-o posameznih dejanjih vedno iznjva klicalo pred znstor. Vij«linski koncert. Absolvent praškega, berlinskega in pariškega kons<;rvatorija r Vlastimir Ječič priredi v petek, dne 9. t. m v Filharmonični dvorani vijolinski koncert s sledečim sporedom: Corelli: Sonata. Cui" Orijentalka, Dobnani: Allegro. Bach: Koncert v a-molu, Schubert: Uspavanka, Sara sate: Ciganske melodija, Kubelik: Saito mortale. Prj klavirju kapelnik Balatka. — Vstopnice bodo v predprodaj? od torka dalje v Matični knjigarni na Kongresnem trgu Grazia Deledda - Coneha Espina. Zadnjo Noblovo nagrado za literaturo je prejela italijanska pisateljica Grazia Deledda. rn le '.ošnjo pa se poteguje in ima baje največ izgledov Španjolka Concha Espina. Noblova literatura se je torej poženščila. Maksim Gor-kij in Otakar Brezina zaman čakata nanjo. Espina de Serna je doma iz Asturije in si je stekla priznanje z opisovanjem običajev med svojimi ožjimi rojaki. Mladinski koncert pevskega drnšfva »Ljubljan-ki Zvon«. V nedeljo 11. t. m. dopoldne ob pol 11. uri bo v Unionski dvorani mladinski koncert, ki ga priredi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Na koncertu sodeluje poleg društvenega zbora pod vodstvom g. Zorka Prekrvca operni perac Julij Betetto in kapelnika Neffat in SveteL Besedilo razlaga g. Lujo Drenovee. Na sporedu so solo-spevi ter meSani zbori brez spremljevanja in ■ 6premljevanjem klavirja in harmonija. Sporedi, ki veljajo obenem za vstopnice, se dobivajo po vseh ljubljanskih šolah, pa tudi v Matični knjigarni. Spored stane 3 Din. Trije baleti t lagrehskem gledališču. V Zagrebu so imeli te dni baletni večer, ki je nudil tri premijere: Gounodove »Orgije heterc, Sibeliusov »Na vratih kraljestva« in Stravinskega »Ognjenega ptiča«. Vse tri plese je nažtudiral nov plesni mojster zagrebške opere Teodor Vasiljev. Dirigiral je skladatelj in kapelnik Gotovac. Razstava angleških umetnikov v Jugoslaviji. V Zagrebu se je že sestal odbor, ki bo pripravil ondotno razstavo angleške umetnosti. Kakor smo na tem mestu že zabeležili, se bodo slike angleških umetnikov kom-pletirane prenesle z mednarodne razstave v Benetkah. Razstavljene bi bile najprej, v Ljubljani, nato v Zagrebu (v drugi polovici decembra) in naposled v Beogradu. Prihodnjo pomlad pa nameravajo naš' angleški prijatelji prirediti razstavo jugoslovenske li kovne umetnosti v Londonu. Dr. Slavko Ježič: Francoska književnost, do kraja klasičnog doba (842—1715). Zagreb, 1928. — G. tajnik hrvatskega pisateljskega društva je silno marljiv. Na tem mestu sem že 1923. poročal o njegovem romanu »Brak Male Ra«. Sedaj pripravlja zbirko izvirnih pesmi in snopič novel, izdaja francosko biblioteko,, namreč tekste s komentarja (Scribe, Moli^re, Penault, lirika), piše predgovore in prevaja iz franc. slovstva (Le Bon, Prčvost, Seignobos, itd), piše slovnice in slovstvene zgodovine. Tako je objavil med drugim književno ostavščino Fr. Fran-kopana, danes pa pošilja v svet 407 strani debelo knjigo o francoski književnosti. S tem je zamašil vrzel, ki jo je čutila celokupna SHSija. Pričujoči priročnik ni poljudno delo, saj je namenjeno v prvi vrsti dijakom, profesorjem in v obče razumništvu, ki išče točnih informacij in zanesljivega voditelja. Dr. Ježič si je prizadeval, da bi očrtal vsek-dar i kulturno ozadje in okolico, v kateri so živeli posamezni pisci. Tako čutiš zvezo med umetnino in življenjem. Pohvalno je tudi to, da navaja mimogrede najsnaeilnejše izreke ali stihe obravnavanih pisateljev kar v izvirniku. Knjiga zasluži priporočilo. Upati je. da bo tudi drugi zvezek (18—20. stol.) prirejen na tako vesten način. — A. D. M Križanka" Pomen besed. Vodoravno: 1. slovenski železniški strokovnjak: 5 slog; 6. predlog; 7. oziroma (kratica): 8 predlog; 9. pesnitev; 11. nota; 12. geometrični lik; 15 nap:s na križu: 16. vprašalna naslonica: 17. ki; 18. dragocena tekočina (2. sklon): 20. prislov načina; 21. natančen človek. Navpično: 1 del telesa; 2. del obraza; 3 vozilo; 4 dragulj: 10 predlog; 11. ital. zaimek: 13 grad v Rimu; 14. prepirljiva ženska: 18. krajevni prislov; 19. del atoma. Rešitev križanke »Nagrobni spomenik« Vodoravno: 2 kap; 4. rudar: 6. Kopitar; 7 večer: 10. lanac: 13 Peladan: 15. Malm-green: 17 konii: 18. atrii: 20. ortak: 21. Savko: 22 sie; 23. ode: 24. cola: 27. Vazo: 30 nun: 31 ora: 33. A. Z.: 35. c. k: 36 L. T: 37. ki: 38 Nemea: 40 Tibet: 42. Saar: 43 kalo: 44 Venezuela: 46. sa: 47 la: 48. ido: 50. Klara: 52. tu: 53 ra: 55. Erika; 58 ufa; 60. noč; 62. Borah; 64. Ku:n; 65. kapetan: 70. uz: 71. redek: 72 ker: 74 boter: 75 strihnin: 77. sol: 79. Tunel: 81. Mena hem: 86. ded: 88. Romut: 89. he: 90. brlog: 91. lak; 92. Aihambra: 94. kos: 96. sokol. Navpično: 1 Radič; 2. kunec: 3. pater: 4 rov: 5. rar: 8. Kalmik: 9. Madras: 10. Lelia; 11. nag: 12. Caeta: 13. Panteon: 14. nervoza: 15. Moric; 16. nikda: 17. kos: 19. Joe; 25. lucerna: 26. Anka: 27. volt: 28. artikel; 29. Hans: 32. sito: 34. Zuav; 37. kela; 39. maes; 41. bala: 45. Zadar; 48. il; 49. or; 50. Kette; 51. Avala: 54. Rif; 56. run; 57. kam; 59. kor: 60. nom: 61. čak; 62. Buzet; 63. Haron; 64. kuks: 66. peti; 67. eden; 68. ter; 69. A. K: 73. R. R.; 74. b. h.; 76. ton; 77. sum; 78. led: 79. teloh; 80. Lehar; 82. er; 83. nob; 84. amra; 85. Hull; 87. deka; 91. L. B; 93. sok: 94. ko; 95. so. Sokol Navodila JSS za proslavo 1. decembra Sokolstvo proslavi tudi letos, kakor vsakoletno, v smislu sklepa II. sabora svoi so-kolski praznik na dan 1. decembra. Starešinstvo JSS je izdalo na predlog prosvetnega odbora okrožnico, ki je priobčena v »Sokolskem glasniku« štev. 21. Iz nje posnemamo naslednje: Vse članstvo naj se zbere ob gotovem času v društevna telovadnici k proslavi. Pritegne naj se tudi naraščal in deca. Društveni starosta, načelnik ali prosvetar naj v primernih besedah pojasni zbranim pomen dneva. Dalje je treba opozoriti prisotne na II. jugoslovenski vsesokolski zlet, ki se bo vršil 1. 1930. v Beogradu in za katerega se je treba pričeti že sedaj pripdavljati, da uspe čim sloves-neje. Leta 1929. bo slavilo Jugoslovensko Sokolstvo 10-letnico svojega ujedinjenja v Jugoslovenski sokolski savez. Tudj na to dejstvo naj se opozori članstvo in naraščal s pozivom, da se delo vsal potroji. da bomo ob jubileju pokazali sadove dosedanjega dela. Po nagovoru pa naj se Izvrši na svečan način zaobljuba novega članstva. Pri tem mora biti prisoten ves društveni oubor in prednjaški zbor, novi član pa položi zaobljubo v roke brata staroste. Ako ima društvo zastavo, lo mora praporščak ob priliki zaobljube razviti. Poleg te interne slovesnosti čaka vse članstvo po društvih Še druga velika naloga. Treba je pristopiti k podrobnemu delu za razširjenje naše organizacije in spominjati se moramo vseh onih mož in žen. ki so doprinesli vse za blagobit domovine. So-kolska mladina naj okrasi njihove gTobove, ki so v kraju društvenega delovanja, in se na ta način spominja njihovega dela. požrtvovalnosti, vztrajnosti in žrtev. Ob priliki proslave uledinjenja se spominjajte tudi naših sokolskih obmejnih društev, prinesite knlig za njihove knjižnice, pomagajte jim s podporami saj s tem vršite važno nacijonalno in socijalno delo. Mnogo storimo za naše duhovno uiedin;e-nje, ako pomagamo drug drugemu in se tako bliže spoznamo tudi v bratski ljubezni. Naloga Sokolstva je. da pokaže vsej javnosti, da tudi v teh težkih časih visoko povzdigne svoj glas in pove, da je ono za našo' lepo Jugoslavijo, za skupno državo, toda ono je tudi za očiščenje vseh sedanjih prilik, ker hoče močno tn spoštovano skupno zajednico. Nočemo se vmešavati v politiko, toda pravico imamo, da povemo na naših sestankih kot državljani in Sokoli, da hočemo storiti vse za okrepitev državne misli in poglobitev bratskih odnoša-jev med posameznimi plemeni našega naroda. _ Sokol na Viču vabi vse napredno občinstvo in članstvo ljubil, sokol, društev na telovadno akademijo, ki bo drevi ob pol 8. v dvorani Sokolskega doma na Viču. Po akademiji družabni večer s plesom. — Jutri pa bo sestanek članstva ob 8 zvečer glede proslave 1 decembra. Bratje In sestre, udeležite se sestanka polnoštevilno! Zdravo: Odbor. Odborova sela JSS in zbor župtTh načelnikov ie sklican na zasedanje na 15. in 16. december v Ljubljano. Na dnevnem redu so poročila savezne uprave m tehniškega odbora ter gospodarskega odseka. Dalje bo govora o prireditvah v letu 1929. in o fl vsesoko!$kem zietu v Beogradu 1930. Važna pa bo tudi seja sokolskega manj-šiniskega odseka, kjer bo referiral br. Buič iz Splita o »položaju in posledicah nettun-skih konvencij«. Sokolski glasnik štev. 21. prinaša na naslovni strani veliko sliko osvoboienja dne 29. oktobra 1918. v Ljubljani na Kongresnem trsu ki bi se lahko po vsei pravici imenoval Trg Svobode. Vsebuje pa dalje navodila starešinstva za proslavo 1. decembra in nato razne aktualne članke Iz sokolskega življenia Osobito pozornost pa bo gotovo vzbudil članek. Id citiia uradno poročilo italijanskega zunanjega ministrstva o stanju Italijanov v Dalmaciji, ki jih ie glasom italijanskega urad. štetja samo 6802 duši. Brt Madiraca iz Trogira se spominja težke rapallske pogodbe, br. dr. Fux po-vdarja pomen 21. oktobra za Cehoslovake. V slovanskem pregledu je dalje priobčena zahvala lužiških Srbov za pozornost ob priliki skopljanskega zleta v lužiškem jeziku. Dalje ie omenjena udeležba Sokolstva na razstavi »Tisk« v Ljubljani, nakar sledijo savezne. župoe in društvene vesti. Prijatelji radia S Preskrbite si prvovrsten užitek! z INGELEN 3-cevnim sprejemalcem vseh valov ln z INGELEN Figaro zvočnikom z umetniško svileno sliko. Mnenja odjemalcev o teh aparatih so v >lngelen Radio Nachrichten«, ki so izšle v 400.000 izvodih in jih dobite v vsaki trgovini. Našega sprejemalca dobite: v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5, Dri Radioval, Kongresni trg 3, ter ori Franc Bar. Mestni trg 5. 132 19.45: Orkestralen koncert. KOUNSKACIKORUA JE RES IZBORNA Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4 kw), ZAUKLB (309 m 0 7 kw), PfclAGA (349 m 5 kw). URNO (441 m 3 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). BERLIN '.484 m 4 kw), FRANKFLRT (428 m 4 kw), LANGENBERO (469 m 20 kw), STljTTGART \380 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON er« u nar. gledališča. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 18: A rte in pesm.; 19: Koncert orkestra. — 20.20: Schubertov večer. — 21: Godba na pihala. — VARŽAVA 18: Večerni koncert. — 20.30: Prenos iz gledališča. — DUNAJ 10.20: Koncert. (Sangerknaben.) — 11: Godba sšmf. orkestira. — 16: Popoldaosk-. koncert. — 20: Mozartova komorna glasba. — 20.35: Lahka glasba. — STUTTGART 20: Koncert orkestra in solistov ter mešan večer. — BUDIMPEŠTA 17.15: Lahka godba. — 19.30: Dramska večer m ciganska godba. — RIM 20.45-Koncert »bora in orkestra ter Mascagrnjeva opera »Prijatelj Mirko«. — STOCKHOLM 19.15. Zborov ki orkestralen koncert. — Lahka godba. Ponedeljek, 5. novembra. LJUBLJANA 12.30: ReproduciTaua glasba in borzna poročila. — 19: Francoščina. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Koncert radio-bvarteta. — ZAGREB 17.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos iz gledališča. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Pevski in klavirski koncert. — BRNO 19: Koncert orkestra. — 21: Kabaretni večer. — DUNAJ li: Dopoldanski koncert. — 16.15: Koncert kvarteta. — 20.05: Mednarodni koncert narodnih pesmi. — 21.05: Recitaaijskii večer ia lahka godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. -- 20.45: Koncert neapeJske glasbe. Torek, 6. novembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba h borzne vesta — 17: L?, tik a glasba. — 19: Nemščina. — 19.30: Preda-vanj a iz vojske. — 20: G. Premrl igra na orgle. — 21: Acadeniic Dan-cing-band. — ZAGREB 17: Popoldanski konce-' lahke godbe. — PRAGA 16.30: Popoldanski kor,-cert. — 19: Koncert tamburaškesa zbora. — 20: Supipčjeva opereta »Boccaccio«. — DUNAJ 11: Dcjpoldanskč koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.30: Glasba ta mladino. — 20.05: Pucoinljerva opera »WBHs«. — BERLIN 21: Kno-cert sodobne glasbe. — STOCKHOLM 17: Zborov koncert m vojaška godba. — 19.30: Mozartova o0 drži skupaj in nabori ne ovirajo prania Naša slika priporoča model s širokim reverjem in vstavljenimi širokimi rokavi v cbliki keliha. Vsi robovi so nazobčani in obrobljeni z vezenino, ki se lahko podaljša tudi v navpični smeri ter tako razdeli figuro na prav ugoden način, da je bolj sloka. kar je pri jutranjih jopicah, ki jih nosimo brez korzeta, vedno zelo priporočljivo. Zdravniška posvetovalnica G prof. B. D. v Sp. Tako enostavna stvar ni, kakor si jo vi dislite; jedro je pa izluščeno. Mi vam na tem mestu ne more* mo podati potrebnih kritičnih pojasnil, ker nimamo prostora. Dajte in naprosite prilično kakega znanca, katerega gotovo p jznate med zdravniki, naj vam stvar po* jasni. — G. Č. L v N. O Zeileisu smo že tolikokrat povedali svoje mnenje, da je pač odveč še enkrat razpravljati o njem To, kar ta »čarodejec« izvaja, premore naj= manj \ klinika in to v dovršenejši in solidnejši sormi. Motivi njegove čudesne* ga udejstvovanja 90 pa bržčas precej kalni. Ne odrekamo pa njegovemu zdravljenju vsake vrednosti za neke ljudi, katerim je pomagala hova — vera, ne pa — on — G. M. T. v K. Je istina. — Posušene in potem zmlete ščurke kot iz njih naprav-, ljena tinkturo in druge preparate, so za= pisavali zdravniki še pred nedavnim časom kot diuretikum, t. j. kot sredstvo za odvajanje seči. — G. T. D. v R 2 odstotni boraksov olicerk;, čigar uporabni količini pridenite sproii po 1 žlico vode. — G. A. S. v Z.. R. Krvavitvam in si čno u5inkujo» čim Hugim procesom v možganih, ki po= vzročno » o£ginsko kap«, so največkrat krive arterioskleroza, lues in bolezni srca in Ldvic. 42. leto je nekak mejnik, po ka--erem es kapi r»ojavliajo češče, nego preje in 90 iz večine arterijosklerotične prove« nien Mmivsd je odvisna od .eličine J/i ste še ravno ta&o lepi afzo se odRrijete ? Ali se bojite vzeti klobuk z glave — ali radi storite to, da pokažete svoje lepe lase? Na vsak način je to odvisno od tega kako so negovani Vaši lasje. Ako boste za umivanje las rabili vedno le Elida Shampoo boste brhkejša in lepša, kakor ste bili kedaj popreje. Elida Shampoo bo napravil Vaše lase mehke kot svila ter ohlapne, lahne kot puh, zdrave in lepe. Vi boste vedno rada razoglava, ako bodo Vaši lasje dosledno negovani z Elida Shampoojem. ELIDA SHAMPOO okvare in n;ene umestitve, ki prvi vrsti odloča o življenju in smrti bolnika. Nevar= na je kap pač vedno, ni pa nujno, da vodi k sr rti, in da bi se njene posledice ne mogle več ali m^nj popraviti, v mladosti in ugodnih primerih celo rrpolnoma Kar pa možganske tkanine uničene, je seveda uniči 1 za veJno. — Mentor. Radevol e k svojčas od n s podanim navodilom } ri» našamo na tem mestu še vaše nasvete, ki brez dvoma niso brez zdravstveno*vzgojne vrednosti. Evo jih: 1. Bodi vesel in zado* volji . 2. Zatiraj strasti in muhavosti Ne vdajaj se afektom, pred vsem jezi. 4. Pot )i in obvladaj samega sebe. 5. Kar delaš, če moraš, ne delaj z nevoljo. 6. ^krbi za rel ~ovsod in v vseh stvareh; red olep= šuje ivljenje in štedi s časom, denarjem in Jabovoljnostjo. 7. Ne razsinai asa; ali delaj, ali počivaj. 8. ivroti svoje nagoi.e 9. Uravnaj svoje življenje, čim bolj pripro--sto moreš. 10. BoJi snažen in zmeren — G. A1? v P. Poskusite z jodovim natrijem katerega 1 gv aztopite na litru restilirane vode ali čiste deževnice Oi te raztopine vzemite vsak dan po kosilu po 1 žlico. Zdravilo je jmati leto in Jan. — G. T A. G p. N. M. O vzrokih »mavtovice« (pso* riasis) ne vemo ničesar drugega, kakor da se pojavlja v gotovih rodbinah, ki kažejo iz.azit naklon k zarožavanju kože Brez dvoma pa bolnzen ni nalezljiva — Bolezen se pojavi najprvo s prodorom kot sipa diobnih rdečih grčic ki se takoi ookriieio i diobno luskinico naelo asto in kmalu dosežejo velikost leče pa do dinaria. Navadno sn v celoti pokiiie z lupinami ali puščajo tudi nepokrit rdeč rob na obodu V tem štadiju se ne daio 'uščine lehko odluščiti. Če jih odtrgaš s silo, pa pod njimi nabrekla koža krvavi V nadalinem razvoiu nar.išč^iio še zarožnine tudi nad 2 dinarsko velikost, se zraščaio druga z drugo se širiio in dto-Jirajo. deloma pa celifo in tvoriio po svoji konfiguraciji v Dopreišniih štadiiih pogosto oblike lokov, obrnjenih s konveksitetami na venkaj Tedaj se dado luskine tudi z lahkoto odluščiti ali odpadaio tudi same. na kar prične ood niimi še več ali manj nabrekla koža oblejati in piahniti. Ob času glavnega razvoja ie res koža taka. kot bi bila obrizgana z malto, kar je dalo bolezni tudi meno 'me — Bolezen ie lokalizirana navadno in v prvi vrsti na zunanie strani komolca in kolena, na lasišče. čelo in bližino uhljev — Bolezen ie v splošnem dobra — toda ima naklon k ponovnemu po-navlianiu in se definitivno pač ne da izle- čiti — Zdravimo fo s tonlimi obkladki in kopelmi, s kalijevim aH milom za mažo. Druga zdravila so katran ia hrisarobin, nadalje belo precipitatno mazilo. Zunanje le-čenje podpirajo kure * arsenovimi preparati. katere ie Pa treba iemati še nadalje, ko se je bolezen navidezno že popolnoma umaknila. — G. F. P. v M. Vaša zadeva, radi katere se več kot prekomerno razburjate. ni čisto nič nevarna in resna in tudi ne nujna. Predvsem se zaupajte svoiim zdravnikom in ne čitaite kniiz. ki vas samo mešajo in vas 00 nepotrebnem razburjajo in zdravite naiprvo svoio nervoznost Vse ostalo vam bo potem »pridetano«. — Zato vam svetujemo da se v prvi vrsti nmirite in se točno pokorite vašemu zdravniku, ki brezdvomno vašo strašno bolezen za zdravljenje katere ie vsak dan dragocen, kakor pišete, prav tako smeie omalovažuie kakor mi. — G. D. A. v R. Mazila, katerakoli so brez učirka Mršavost temelii navadno na podedovanem ustroiu: vzrokov bo iskati v anomaliiah endokrine sekreciie. Poprašaite svojega zdravnika kai bi bilo s kako primerno kuro Za vse ostalo škoda časa in denaria. —G. T. M. v G Izhaia iz ustroja, zato vse brez učinka. — Adres načelno ne daiemo. Vse lehko najdete v adresarju, kjer je tudi ime zdravnikov. — G. F. L. v C. Mrzla kavterizacila ie metoda ki uporabl:a visokofrekventne menjuroče se tokove ki zahteva izkušenega strokovnjaka in ki se posebno uporablja pri kužnih boleznih. Cene za zdravlienie niso nizke. Posvetujte se s kakim strokovnjakom Najboljše, oaftrafnejše, zato 13 najcenejše! Jacgues Constant: Loteriji Gospa Bordonova si ni mogla kaj, da se ne bi bila ustavila pred draguljarjem. »Sijajen prstan!« je vzkliknila in pokazala s paličico iz bambusa na platinast obroček, v katerega je bila vdelana sinja zvezda. »Ugaja vam, kaj ne, in bi ga radi Imeli?« jo je vprašal mladec z razmr-šenimi lasmi, ki jii je sledil kakor zvest pes. »Seveda mi ugaja! A kaj za to: sijajen je pač.« Uslužni kavalir, po imenu Ren6 Bri-angon, je bil velik bogataš in lastnik tvornice za biskvit Položil je že roko na kliuko trgovine z dragulji, da bi gospe Bordonovi storil uslugo. »Kam pa hočete?« ga je ustavila ona. »Kupiti vam hočem prstan, da vas utešim.« »O Renč, Renč! Vi imate res lepo glavo, a v nji premalo možganov! Ali nič ne pomislite, da ne bi mogla natakniti tega prstana, ne da bi opazili to vsi ljudje, najprej pa moj mož?« »Možu lahko rečete, da je imitacija.« »Dragi prijatelj, njega ni lahko prevari ti! In še sami veste, kako je ljubosumen. Doslej niti ne sluti, kako opasen tekmec sts mu v ljubezni. Mar naj mu za ceno tega prstana vse izdam?« »A prstan bi vam le rad poklonil.« »Dobro. Izmislite si praktičnejšo pot, da mi ga poklonite. Pokličite na pomoč tantazi.10!« In gospa Bordonova se je zazibala v svoji beli obleki z velikim izrezom ter krenila naprej. Ramena so se pokazala izza obleke kakor dve veliki roži, ki sta jih nosili rjavi stebli rok, ogorelih od solnca. ★ »Jo že imam, jo že imam!« Je privihral naslednji dan h gospe Bordonovi častilec in kavalir Briancon. »Kaj pa?« je vprašala goispa. »Misel. Imenitno misel.« »Torej pojdiva.« Mahnila sta jo proti kopališču, kjer ji je kavalir, prišedši iz kabine na peščino, snel ogitač, da so ga njene oblike kar opile. »Pripovedujte, kaj ste si izmislili.« »Naročil bom nekaj srečk in bom dal natisniti ponarejen seznam dobitkov. Ena izmed srečk bo eadela glavni do- bitek in to bo prstan.« »Požrtvovalna, toda nespametna misel. Iskati morate dalje,« je dejala gospa Bordonova in pokazala kavalirju hrbet. »Topot 'jo pa res imam,« je rekel Re-ne, ko je popoldne stopil iz vozila in krenil z raketom pod pazduho na teniško igrišče. »Kaj imate?« ga je vprašala Cecilija Butterfordova, mlada Angležinja, ki bi bila morda lepa, če bi ji bila dala narava lepše zobe, lepše roke in noge. Cecilija je rada koketirala z Brianconom in je venomer pazila, kako bi ga vjela v svoje mreže. »Našel sem rešitev rebusa, ki mi ga je zadala neka dama,« je odvrnil Re-nč in odbil žogo. Po igri je poiskal gospo Bordonovo in ji je povedai svoj načrt Sklenil je bil, da priredi dobrodelno loterijo, v kateri bo glavni dobitek prstan iz platine s sinjo zvezdo Srečko, ki zadene glavni dobitek, bo že kako podvrgel g. Bordonu. Tako bo prstan prišel v njeno last . . . »Bodite oprezni,« ga je prosila gospa Bordonova. ko %tn se rez&iala* na- to se je vrnila v svojo vilo, on pa v hotel, kjer je stanoval. ★ Nekaj dni pozneje so oznanili časopisi, da je organiziral g. Renč Briancon loterijo v dobrodelne svrhe. Vsi članki so hvalili mladega filantropa, ki je sledil stopinjam svojega očeta, iznajdite-Ija slavnih biskvitov. Dobitki, med njimi prstan s sinjo zvezdo, so bili razstavljeni v posebnem oknu. Srečke so se dobro prodajale. Vnadi, da se bo prikupila Reneju, je Cecilija Butterfordova sama razpečala med člani angleške kolonije dvajset srečk. Edino g. Bordon se je upiral in ni maral kupiti. »Kaj mi ponujate srečke!« je zavračal prodajalce. »Jaz nikoli ne igram, ker nimam sreče v igri.« »Saj vendar ne gre za srečo In za do-bitek!« ga je pregovarjal Renč. »Za to gre, da podprete dobrodelno akcijo.« Toda o srečkah le ni hotel slišati. Morala ga Je k temu malone prisiliti njegova žena. ki fe zapretila. da bo kupila srečke z denarjem iz svoje osebne blagajne, če bo mož vztrajal pri svojem skopuštvu. G. Bordon se je dal končno le omaja« V'mH U od orožjem in ki so prebili huda leta nasilstva, gladu in umiranja v ujetni-ških taborih, so bili takoj pripravljeni prekiniti pot v zaželjeno domovino in stopiti v službo narodne stvari, ki so Ji Slovenci tako vrlo odrekli vsako pomoč. Polovica jfi Je odšla v Zagreb in se tam stavila na razpolago Narodnemu veču, druga polovica pa je ostala v Ljubljani in se nastanila v domobranski vojašnici. Drugi dan so prišle vrlo Četo pozdravit slovenske oblasti. Za Narodno veče njegov delegat dr. Albert Kramer, za Narodni svet g. Ivan Hribar, za Sokolstvo g. E. Gangl in za našo narodno vojsko slučajno v Ljubljani se mudeči podmaršal Ištvanovič. Klerikalni člani vlade, na čelu jim vrli poverjenik za narodno obrano, so se odlikovali s svojo odsotnostjo. POLKOVNIK STEVAN ŠVABIČ, ob prevratu poveljnik prve srbske čete v Ljubljani. Za pozdrave se je zahvalil poveljnik srbske čete tedanji major Stevan Švabič, poudarjajoč tradicijonalno pripravljenost srbskega vojnika, vedno in po vsod služiti domovini. Temu prizoru je prisostvovala velika množica občin stva. primerjajoč naše vojake s skromnim in treznim srbskim vojnikom, ter majorja Švabiča z našimi vojaškimi kapacitetami. Srbska posadka je ostala v Ljubljani ter vršila varnostno službo, patruljira-joč po mestu in po okolci. Cez par dni, ko si je četa nekoliko opomogla od naporov, pa je peljal major Švabič svoje sile na Vrhniko in tam »zntagal-cem pri Vittorijo Veneto« zakllcaj po srbski: »Niti koraka več in nazaj do Logatca, te pokrajine je zasedla srbska vojska!« Signorjj so se umaknili pred maloštevilnimi šajkačami in konec je bilo njih »zmagovitega« prodiranja pod belo zastavo. Pustivši na Vrhniki malo posadko in določivši demarkaČiisko" linijo, se je energični Švabič vrnil v Ljubljano. kjer so njemu in njegovim junakom 15. novembra priredili hvaležni Ljubljančani slavnostno predstavo »Divjega lovca« v gledališču, naslednji dan pa ie dala Glasbena Matica počastitve-ni koncert. Klerikalni patrijoti s poverjenikom za narodno obrano so se zopet odlikovali s svojo odsotnostjo in nezavednostjo. Da se ni slučajno vozila oeščica Šva-bičeve vojske iz solnograškega ujetništva skozi Slovenijo in da ni bila na ljubljanskem kolodvoru od Ljublianoa nov neoficijelno opozorjena na pretečo italijansko okupacijo ter pozvana, da naj ostane v Ljubljani, bi Italiiani brez odpora zasedli Ljubljano in ves trboveljski premogovni revir, za katerim še danes koprne. Usoda Slovenije in njenih mej bi bržčas bila v tem primeru čisto drugačna. Ie kandelaberski govorniki bi gotovo tudi pod Italijo postali širokoustni, kakor so danes. Prihod v Ljubljano Kako popisuje polkovnik Švabič sprejem prvih srbskih vojakov v Ljubljani. V beograjski »Politiki« priobčuje vpokoje, ni konjeniški polkovnik g. Stevan Švabič^ ki je L 1918. pri Vrhniki zaustavil prodira* nje italijanske vojske proti Ljubljani, zelo zanimiv popis sprejema in bivanje prvih srbskih vojakov pred desetimi leti v Ljub« ljani. Med drugim pripoveduje Švabič (ne« katere netočnosti v imenih in faktih smo korigirali mi. Op. ur.): Vračajoč se iz ujetništva s 470 oficirji in 300 vojaki, med katerimi sem bil jaz naj* starejši, sem dospel okoli 6. zjutraj v Ljub« ljano. Na ljubljanskem kolodvoru vse vrvi kakor v uljnaku. Mnogobrojni vlaki, prena* polnjeni z vojaki bivše avstro«ogrske voj« ske vračajoče se z italijanskega bojišča, so zatrpali vso postajo. Mi srno nenadoma pali neoboroženi v to mravljišče oboroženih, razuzdanih in na vsako zlo pripravljenih bivših vojakov. Ni prišlo niti par minut, pa pristopi k meni Slovenec in se mi predstavi z imenom Adolf Ribnikat. Po medsebojnem pozdravu mi je ta gospod orisal položaj v Ljubljani v temnih barvah ter je posebno povdarjal, da bo Ljubljana oropana, vrhu tega pa da bodo oropana tudi vsa vojaška skladišča, ki so polna raznega dragocenega materijala. Vedoč, da je bila Ljubljana strateška osnova in središče, iz katerega se je pTe» skrbljevala avstrijska vojska na Italijan« skem bojišču, mi je bilo takoj jasno, da bi trebalo pravočasno zasesti Ljubljano, njeno okrožje in Trbovlje, ter vse to obvarovati pred okupacijo Italijanov, ki bodo na vsak način sledili za petami avstrijski vojski. V trenutku sem se odločil, da s svojimi oficirji in vojniki ostanem v Ljubljani. Da bi se morda slučajno ne pregrešil proti na« črtom naše vrhovne komande in proti poli« tiki naše vlade, vprašal sem g Ribnikarja, dali lahko takoj govorim z našo vrhovno komando ali z Narodnim Večem v Zagre« bu. G. Ribnikar mi odgovori, da z Narod« nim Večem lahko takoj govorim iz uredni« štva »Slovenskega Naroda«. nakar smo se jaz in današnja polkovnika Čeda Milosav« Ijevič i*r Vojislav Kostič z g. Ribnikarjem odpeljali v uredništvo »Slovenskega Naro« da« kjer smo takoj dobili zvezo z Narod« nim Večem v Zagrebu. Tedaj sem prvič v svojem življenju govoril z g. Svetozarjem Pribičevičem, ki je bil podpredsednik Na« rodnega Veda. Kolikor se danes spomnim, se je med nama vršil sledeči razgovor; »G. Pribičevič, jaz sem Stevan Švabič, srbski konjiški podpolkovnik. To uro sem prispel v Ljubljano z oficirji in vojniki in po informacijah tukajšnjih meščanov je po« ložaj v Ljubljani zelo težak.« Nato sem mu na kratko razložil vse ono, kar mi je bil povedal g. Ribnikar Sklenil sem, da z ofi« cirji in vojaki ostanem v Ljubljani, name« mesto, da nadaljujem pot v Zagreb. Iz uredništva »Slovenskega Naroda« sem se vrnil k svojim oficirjem in vojakom, ter sem jim razložil svoj razgovor z g. Pribiče« vičem. Pri tej priliki sem jim rekel tudi to, da sem stopil v zvezo z našo vrhovno ko« man do in da sem dobil povelje ostati v Ljubljani, da uvedem in vzdržim red in one« mogočim morebitno ropanje. Vojaki so po« slušali moje besede z največjo pazljivostjo in navdušenjem. G. Ribnikar, ki je bil tudi navzoč, je bil ves navdušen nad našim skle« pom ter nas je pozdravil z lep;m govorom. Nato smo se nastanili m se dobro opre« mili z orožjem in municijo. Takoj ta dan in tako vse dni kasneje so stalno prihajali in se javljali naši vojaki, ki so se kot ujet* niki nahajali na raznih krajih Avstrije, ta« ko, da sem lahko takoj začel s formiranjem edinic. Sestavil sem dva bataljona pehote pod poveljstvom današnjih polkovnikov g. Čedomira Milosavljeviča in Gjorgje Čiriča. Iz teh dveh bataljonov je nastal kasneje današnji 26. pehotni polk. Takisto sem se« stavil eskadron konjenice, ki mu je povelje« val današnji pomočnik ministra za agrarno reformo g. Miloš Sretenovič, dalje 2 bate« riji in 1 mitraljesko oddeljenje. S posameznimi vojaškimi postojankami sem zaprl in zavaroval vse pravce, ki vodi« jo od italijanske strani proti Sloveniji. Pri tem mi je pomagalo tudi nekaj izvrstnih slovenskih oficirjev, med katerimi se je zla« sti odlikoval neki podpolkovnik nizke rasti, če«ar imena se na žalost sedaj več ne spo« minjam (Bil je to podpolkovnik g. Dereani, ki živi sedaj v pokoju v Ljubljani. Op. ur.) Slučajno se .ie takrat v Ljubljani nahajala tudi češkoslovaška legija z večjim številom oficirjev in vojakov (okoli 300), ter 4. bosanskohercegovski polk, ki je, umi« kajoč se z italijanskega bojišča, ostal v Ljubljani. Dne 7 novembra okoli 9. zjutraj je prišlo k meni 8 češkoslovaških oficirjev, med katerimi je bil tudi sin predsednika če= škoslovaške republike Masarvka, in so mi ponudili, da prevzamem poveljstvo nad bo« sartskim polkom, ki je bil baje že na fronti pobi! vse svoje oficirje in je ostavil samo enega praporščaka, ki je ta polk pripeljal do Liubljane Ta praporščak in neki naš ofi« cir Črnogorec, sta me pozvala, da prevzamem poveljstvom nad tem polkom Odzval sem se nozivu in sem po kratkem patriiotičnem nagovoru dosegel, da so me vojaki tega pol« ka nosili na rokah in mi klicali živijo, dast so mi nreje nekateri pTorckovali. da me bodo Bosanci ubili, ako se prikažem med nje. Štirinajst dni jugoslovanske vlade v Gorici Gorica v dneh prevrata. - Sedanji ljubljanski župan prvi slovenski komandant mesta. - Po dvotedenski svobodi italijanska okupacija Po objavi Narodnega Veča v Zagrebu, ki je dospela v Gorico 21. oktobra, in slede« čem ji pozivu, da naj se vsepovsod ustanove pokrajinski in krajevni narodni sveti, se je setavil tudi v Gorici pokrajinski narodni svet za Goriško, katerem-u je stopil na čelo goriški deželni poslanec dr. Karel Podgor« nik; pripadali so mu dalje dr. Alojz Grad« nik, dr. Brecelj, Jernej Kopač, Švitoslav Premru i. dr. Jugoslovenski mestni poveljnik Ker je bila Goriška po vojaških operaci« jah skoro popolnoma uničena in se je bilo bati, da jo bodo po zlomu avstrijske fronte poplavile ogromne mase domov se vračajo« čih nediscipliniranih vojaških čet, je bil po« ložaj silno kritičen in je zahteval od pokra« jinskcga Narodnega sveta res skrajno po« žrtvovalnega, obenem pa tudi kar najener« gionejšega dela. Zato se je Narodni svet obrnil na Narodni svet v Ljubljani s proš« njo, da bi poslal energičnega častnika, ki bi prevzel mestno poveljništvo v Gorici. Narodni svet ljubljanski je poveril to na« togo tedanjemu stotniku, sedanjemu Ljub« Ijanskemu županu dr. Dinku Pucu, ki je pred vojno izvrševal svoj odvetniški poklic v Gorici in je tiste dni prispel v Ljubljano. Dr. Dinko Puc je dan po oni velikanski manifestaciji za j ugos lo vensko narodno dr« žavo, ki se je vršila 29. oktobra, odpotoval v Gorico v spremstvu nekaterih dTugih na» rodnih častnikov, ki so se mu prostovoljno pridružili. V Gorici je vladala velikanska zmešnja« va; ropi in tatvine so bile na dnevnem re« du. Bilo je treba torej res kar najodlocnej« šega nastopa. Prva jugoslovenska posadka V takih razmerah je dr. Puc 30. oktobra prevzel v smislu naloga Narodnega sveta kader narodnih čet, ki ga je poleg 2. strel« skega polka (ljubljanskega) tvorilo nekoli« ko slovenskih orožnikov in nekoliko držav« nih redarjev slovenske narodnosti-. Dva dni pozneje je prišlo v Gorico še ka« kih 20 Srbov, sijajno oboroženih in oprem« ljenih. Bili so vojni ujetniki, ki so pobeg« nili iz ujetništva in so se na begu opremili in oborožili. Ta oddelek je bil mestnemu poveljniku prav posebno dobrodošel, ker so bili res disciplinirani vojaki in jih je mogel zelo dobro porabiti za stražo na kri« žiščih, dočim pa je bil 2. strelski polk precej nezanesljiv. Moštvo ni pojmilo Jugoslavije, razumelo pa edino le, da je vojske konec, in je želelo samo domov. Zato je tudi kma« lu po zaprisegi polka večina moštva izginila brez sledu. Varnostni kader v Gorici je potemtakem tvorilo nekoliko desetin orožnikov, kakih 20 redarjev in 20 Srbov. Prav posebno se je obneslo orožništvo. ki je celo tudi še po italijanski zasedbi ostalo v Gorici, ker je tedanja narodna vlada v Ljubljani obljubi« la, da jim bo ona izplačala njihove službe« ne pristojbine, kar se pa vkljnb tedanji slo« vesni obljubi ni zgodilo niti še danes. Pogajanja z avstrijskim generalom Red v Gorici je bil vzpostavljen v 24 urah. Po vsem mestu so bile porazmeščene straže. Bati pa se je bilo, da varnostni ka« der ne bo zadostoval, ko bodo začele pri« hajati s fronte večje mase vojaštva. Zato sta mestni poveljnik dr. Puc in predsednik Dr. DINKO PUC, ob prevratu slovenski komandant Gorice. Narodnega sveta dT. Podgomik sklenila sto« piti v stik s poveljnikom soškega kora, ge» r.eralom Wurmom, ki je bil nastanjen v Červinjanu. Ko sta si telefonično zagoto« vila sprejem pri generalu, sta se odpeljala v Červinjan: dr. Podgornik v civilni obleki, dr. Puc pi v uniformi avstrijskega častnika z narodno kokaTdo. Na potu bi ju bili Maa« žari kmalu ustrelili kot «veleizdajalca». Bik je treba zagrozitve, da nihče »kozi Jugosla« vi j o vrača jočih se Madžarov ne ostane živ ako se jima zgodi kaj zlega, da so ju pu« stili na miru. General Wurm ju jo prijazno sprejeL Vi« deti ni bil niti posebno razburjen, pač pa je njegov generalštabni šef, visok plemič, silno razburjen začel očitati odposlancema, da so Slovenci vzrok propasti Avstrije in da so oni izpodkopali disciplino na fronti. General Wurm je uvidel, da se ne da nič več opraviti, in je zato pristal na zahtevo odposlancev, katerima je obljubil, da bo iz« dal ukaze, da naj se vojaštvo mirno vrača skozi Slovenijo v svojo domovino. Dolo« čilo se je, da se morajo vse čete javiti v Gorici pri jugoslovenskem mestnem povelj* ništvu, ki je označeno z veliko slovensko zastavo. Odpremljanje vojaških mas Tako so se potem odpremljale čete v zaledje. Čete, ki so prihajale v Gorico brez živil, so se odpravljale večinoma preko Tr» biža, čete s trenom, lažjimi topovi in klav« no živino pa večinoma proti Ljubljani. — Mnogo čet pa je šlo tudi mimo Gorice oo stranskih potih, vendar pa so glavne ma/ se odhajale preko Gorice. Večinoma so bile te čete še precej disciplinirane, izvzem« ši Madžare, ki so bili zelo nerodni jih js bilo zelo težko držati na uzdi. Zelo hvale* vredno pa se je vedel neki češki puik, men« da 52., ki se je prostovoljno da! na razpo lago mestnemu poveljniku ter mu pomagal ukrotiti Madžare. Zadržal se je en dan v Gorici, en dan pa v Ajdovrčini. Delo z vračajočimi se voiaškimi masami •e biio ogromno. Kake štiri dni m noči ne mesirem pove!joištvu nI Trhčs natisnil oče« ^ najmanj pa poveljnik Razstreljena blagajna V Gorici sami je « Narodni svet« prevzel vse vladne posle. Prebivalstvo, tudi italijan« sko, je bilo popolnoma prepričano, da Go« riška z Gorico pride pod Jugoslavijo, in za* to tudi ni bilo nikakršnega odpora proti vladi »Narodnega sveta«. Ker je bilo ravno prve dni v mesecu, je bilo treba plačati uradništvo in vojaštvo, a denarja ni bilo nikjer. «Narodni svet« je bil brez sredstev; bilo pa je- znano, da ima »Urad za obnovo dežele« v ^ svoji blagajni znatna denarna sredstva. Narodni svet je zato kar najodloč* neje pozval ta urad, naj mu izroči blagajno, kar je pa urad odklonil. Mestni poveljnik dr. Puc je zato zagrozil načelniku urada, da bo dal blagajno razstreliti, ako mu do dveh popoldne ne izroči blagajne. Obenem je ukazal nekemu nadporočniku saperju, naj točno ob 2. razstreli blagajno, ako dotlej ne dobi drugega povelja. Par minut pred drugo uro je prihitel k dr. Pucu neki urad* nik in mu javil, da se blagajna izroči, nakar mu je poveljnik pripomnil, da bo najbrž žo prepozno. In res: točno ob dveh je bila blagajna razstreljena in »Narodni svet« ta« ko preskrbljen z denarjem. Zaradi tega dogodka so bili pozneje dr. Puc in dr. Podgornik ter bivši prokurist go« riške podružnice Ljubljanske kreditne ban« ke Kačič obtoženi po ital. oblastiv, češ da so si nasilno prilastili tujo lastnino. Dr. Pu» ca, ki je bi! odsoten, so sodili v njegovi od« sotnosti. Bili so pa pozneje vsi trije opro« ščeni, ker se je tudi italijanska vlada po« stavila na stališče, da je bila tedanja vlada »Narodnega sveta« sicer res revolucijonar* na, toda vendaT edina vlada, ki je tedaj imela v Gorici moč v svojih rokah. Prihod Italijanov Odstopanje bivših avstrijskih čet je me>d« tem že prihajalo h koncu, nakar so prišli Italijani. Prva sta bila dva avtomobila z ita« lijansko in belo zastavo. Bil je polkovnik Castello, ki se je vozil v Postojno kot par« lamenter. Naslednjega dne, 6. novembra, jo dospelo 12 avtomobilov. Med vojaštvom je bil tudi neki italijanski general. Bilo je zve« čer in most čez Sočo je bil zastražen. Po* klicani mestni poveljnik dr. Puc je pojas« nil generalu, ki je zahteval prost vhod ▼ mesto, da so v mestu Jugosloveni, da j« mesto zasedeno po jugoslovenskem voj a« štvu, ki sprejema Italijane kot zaveznike. Tako so prišli prvi Italijani v mesto in po* tem jih je prihajalo vedno več. V mestu je vladal popoln mir in red. Ita* lijani so izvesili italijanske, Slovenci pa slovenske zastave. Ko so je italijanski ge« neral nastanil v mestu, so se oglasili pri njem dr. Podgornik. dr. Puc in dr. Gradnik ter so ga pozdravili v imenu »Narodnega sveta«. Povedali so mu, da je vlado v mestu prevzel »Narodni svet«, ker smatra, da je Goriška z Gorico integrujoč del jugoslo* venske narodne države. General je bil zelo presenečen in je izjavil, da je vojak, ki se ne briga za politiko in torej ne ve, kako naj ravna v tem vprašanju. Dobil je od vrhov* nega poveljništva nalog, naj zasede mesto, pa je našel sedaj popolnoma drugačen po» ložaj, ko tu ni sovražnih čet, temveč so čete, ki so del srbske armade, ali pa imajo drugačne, ne pa sovražne znake. Zato je izjavil, da ne more ničesar odločiti, da bo vprašal vrhovno poveljništvo. Dotlej da pride odgovor, pa naj oboje vojaštvo pri* jateljski skupno skrbi za mir in red. Temu se z jugoslovenske strani ni dalo ugovarjati, posebno še, ker je vsa jugoslovenska oborožena sila poleg nezanesljivega 2. strelskega polka štela komaj nekaj nad 50 mož. Časten odhod fugoslovenskih čet Po dveh dneh je italijanski general po« klical k sebi dT. Puca in mu je sporočil, da je dobil iz Rima poročilo z navodili, da Ju« goslavije še ni, da torej ne more priznati Pogled na Gorico nobene vlade ▼ teh krajih, ki po kmdoo« tkem paktu pripadajo Italiji. Dodal je, da ima nalog da proti vsem bivšim avstrijskim vojakom postopa kot sovražnikom ter jih, io se ne umaknejo na izdan poziv, zajame kot vojne ujetnike. V takih razmerah nI kazalo drugega, ko zagotoviti si časten odhod, kar se je tudi doseglo v dogovoru z italijanskim genera« lom. Jugoslovenske čete so mogle zapustiti Gorico z vsem orožjem in trenom. Zgodilo pe jo to 10. novembra. Ko se je dogovor o odhodu jugosloven« »lcega vojaštva iz Gorice raznesel po mestu, je nastalo med jugoslovenskim prebival« stvom velikansko razburjenje. Ljudstvo se je začelo zbirati na ulicah Slovenske za« B+ave so zaplapolaie nad množicami, ki so burno vzklikale «Živela Jugoslavija*. Vse« povsod so se glasile narodne in jugoslovem^ ske bojne pesmi. Italijansko prebivalstvo je molčalo, italijansko vojaštvo pa je mirno gledalo te protestne manifestacije. Omenjenega dne ae je 2. strelski polk formiral na Travniku. Na tisoče ljudstva se j« zbralo okoli vojaštva. Izpregovorila sta ljudstvu m vojaštvu dr. Podgornik in dir. Puc. Viharno odobravanje m zamolkel jok sta spremljala njuna govora. Ko pa je bilo izdano povelje za odhod in bo se čete za» čele premikati, je vse zajokalo in s solzami ▼ očeh klicalo: »Vrnite $el Pridite nazaj 1» — cPridemo, gotovo pridemo!* so odgovar« j ali voj aki Začelo je roeiti in čim dalje se je polk oddaljeval od Gorice, tem močneje je lilo. Tužen, žalosten jesenski dan, kakor je bilo tužno, žalostno slovo od slovenske Gorice v italijanskih rokah. Par uric med malimi ljudmi Melanholija jeseni in vladavine največjega Slovenca. — Rube-žen na polju. — Prisega na roženkranc in nož. — Med tesarji smolarji. — Koruzni žganci, fraki šnopsa in čik. — Avtotaksi Od Novega mesta le čepel dolgčas v vagonu. Melanholija deževnega Jesenskega večera je legala na dušo, vrhu tega je bila razsvetljava slaba, tako da se ni dalo niti kaj čitatl. Na sopotnikih pa tudi ni bilo nič zanimivega. In jih je bilo tudi malo. Meni nasproti je sedela sredi ogromnih košar poštama debelušasta ženska in ves čas dremala, na eni klopi zadaj je iztegnjen ležai £rd dedec in strahotno smrčal, v drugem kotu se je stiskal dolg suh železničar, kadil slabe cigarete ta temno gledal predse, čisto tam zadaj pa se je v pol temi gugalo še dvoje troje nemih, vase zamišljenih mu-ciij . . . Nikjer nohtnega ministra, s katerim bi se dalo politizirati, nikjer nobene Ljube deklice, s katero —. Skratka: puščoba, da bi se človek obesiL A že od Trebnjega se ie obupni položaj nekoliko izboljšal. Vstopila sta dva kmečka možakarja in počasi razpredla pogovor, od katerega sem med ropotarajem vlaka vjel tu pa tam kakšen odlomek: — Praviš, da je kar na polije prišel? — Ko me ni bilo doma. Oral sem Pa stsm mu rekel: Kar zarubite. Zihzr vse. Kako bom pa plačal, če nimam s čim l — Pa je zarubil? — Zarubil ... Saj mu je bilo samemu nerodno, ampak je dejal, da zdaj iz Bei-erada tako pritiskajo. — Kaj pa potle delajo tisti naši dol? Pogovor se je zasuikal na kočijive stvari, ker sta se možakarja čedalie bolj razgre-vala. — Cak no, da vidiš, kaj so ml tule spet poslali . . . Mož i'šče po žepih. Izvleče z eno roko robec, z drugo roženkranc in nož, tistega papirja pa ne more najti. — Ne vem, kam sera hudiča vtakniL Pa »ajj — — Kar z eno reko dajo, pa z drugo dvakrat vzamejo, reče njegov tovariš. — Ampak to ti povem, Lojze — in pest z roženkrancom in nožem trešči ob klop —: Zadnjikrat da sem jih šel volit. te . . . Zadnjikrat, kakor gotovo zdaj tukajle sedim. Halo, položaj postaja napet. Železničar v kotu je iztegnil vrat. oči mu zaplamtijo in naenkrat poseže z gromkim glasom v debato. In tudi tisti dedec se prebudi in se vzdigne. In celo mumije tam zadaj oživijo druga za drugo . Nakar se razvije tako enodušno krepko zabavljanje po vagonu. da se meni kar lasje jezijo in samo Boga hvalim, da tega ne slišijo gospod predsednik vlade, ker bi utegnili za kazen naložiti svojemu ljudstvu še hujših davkov. Saj — kakor je zažugal zadnjič neki stTog pridigar — boljšega tudi ne zaslužimo, ker srrno tako nehvaležni za vse prejete dobrote in beremo »Jutro*. Pa sem se naravnost oddahnil, ko so v Stični prihrumeli noter štirje tesarji, vsi črni od smole, io razpršili zadušljivo politično atmosfero v vagonu s svežim vonjem gozda. Hej. veseli fantje to! Takoj smo prijatelji. Odkod in kam, Tam v stičenskih gozdovih tešejo tra-movje, zdaj gredo pa malo domov, ker se sp&t napravlja za dež. Kar popihali so jo iz lesa io stoprav še vjell vlak. Za las. Sment, hi bila žaltava, če bi ga zamudili. Doma so tam nekje pri Šmarju, ampak se peljejo saroo do Grosuplja. Imajo sicer dosti dalj do doma. ampak zato prihranijo na vožnji — cela dva dinarja. Ho, to je denar dandanes, ko je tako trda za zaslužek. In zdaj še to večno deževje! Sama zguba. A fantje so vseeno veseli, da gredo do mx)v in da so vjeii vlak. Vsaj enkrat da se človek spet pošteno umije in malo pre-obleče. Fantom so hlače s smolo tako pte-Pojene, da se svetijo, kakor da bi bile črno lakirane, in jaz premišljujem, če si pri sla-čendu ne bodo odrli kože s beder. V Višnji gor; ie stopil, burno pozdravljen, še Nace. kamerad. stara sablja. Postavlja nekje cimper, pa ga Je tudi prepodi' dež. Nacetu gre jezik bo'j težko, njegove misli so počasne, a solidne, in kar pove, je vse res. Nace ima veliko izkušenj, iznašel je tudi novo izboljšano metodo kuhanja koruznih žgancev. da so kakor cvrtje, in ko fantje prevdarjajo, aH bi ne kazalo jo mahniti na Francosko. kjeT ie več zaslužka, zmajuje Nace z glavo lin svetutje: Počakati. Ni še zadnja žnora. Treba še bolj pljuniti v roke. pa —. Zaplatar bo spet sekal io povprašuje za tesarje. Ho, Zaplatar? Ta ie stiskač. Pri obračunu je še vsakikrat kai odščipnil. — Ampak za fraki šnopsa pa le da katerikrat. — Tisto pa, za fraki šnopsa pa rad da Zaplatar. In fantje sklenejo, da se ponudijo Zaplatarju, ko bodo v Stični gotovi. Fantje bi radi kadili, a tobaka nd. Nace premore še dve »Sava«, ki ith po bratov-sko razdeli, io laz imam še malo tobaka, pa tudi pomagam Eden je odprl svojo to-bakiro hi vidim notr) same čike. Ho. on spravi vsak čik: 8 do 10 čikov. pa je Sfcet cigareta. Tako se gospodari. Fantje kadiio. zbijajo šale Naenkrat pa utihnejo, na obraze lini Ježe mehka zasa-njanost. pa za poj o staTo cimpermaosko: »Sekirca ie nabrušena« . . . Na Grosupljem slovo. Fantie se tnj zahvaljujejo še enkrat za tobak. Bo?e miH, za tisti ščep tobaka! Dobri, spodobni fantje. Ves čas se niti eden ni pridu;;!. Zaslužili so boljšo usodo. Jaz pa Imam potem dosti premišljevati. T^ko se nam godi v desetem letu miru in reda io Se pod vlado največjega Slovenca Povrh. Ure daleč ti zre takle slovenski si- romak v noči In dežju, da si more prihraniti dva dinarja. In pobira stare čike! — Slabi časi. majka! rečem svoji sopotnici. ki se je med tem nadremala. — Oh. gospod! In zvem tudi njene križe In težave. Bra- njevka je, vdova. Dva dni Je nakupovala po Dolenjskem jajca, maslo, jabolka. Izmučena je. njene uboge bolne noge so vse zatečene. — Naveličana sem, gospod, vsega sem že naveličana. In verujte mi, če bi otrok ne imela — —. Na dolenjskem kolodvoru 11 pomagam Iz vagona. Težki njen Ierb3s. komaj da sem ga vzdignil. Uboga ženska glava 1 Dva otročiča sta jo prišla čakat in vlečeta težko košaro, da kar pokajo mlade koščlce. Ko sem z glavnega kolodvora prišel mimo dveh avtotaksijev, ie dejal eden Šoferjev tovarišu: — Hudiča, da bi vsaj eden prišel. Id bi dal za pol litra vina! EJ. bratca' Tisti, ki ie to slišal, ie imel takrat ravno še en dinar v žepu. Zato mu je vajin vzdih tako šel do srca. Josip Fr. Knafllč. Kmetijski m\m Priprave za sajenje sadnega drevja Pri presanjanju sadnega drevia tvori pravilna priprava zemlje sedaj jeseni poleg drugih važnih pogojev, kakor dobra zavet-ne lege itd., temelj, od katerega zavisi ne lege ntd., teemelj, od katerega zavisi sadna kultura. Sploh je jesenska obdelava zemlje v poljedelstvu vobče Izredno važno opravilo, katerega se večina naših kmetovalcev še dobro ne zaveda. Posvetimo torej temu važnemu opravilu posebno pozornost, io sicer s specielnega vidika, ki je za sadjarstvo potrebeo. Preden to začnemo, naj omenimo najprimernejšo starost dreves za sajenje sadnega drevja. Kakor pri živalih Je to tudi pri sadnem drevju opažati, da se drevje razvija v mladosti hitreje io bolje kakor pa v poznejših letih. Pet, odnosno šest let stara drevesa Iz drevesnice so že zastala, to se pravi, niso več tako pripravna za sajenje kakor tri- odnosno Štiriletna. Velik vpliv na poznejši razvoj drevesa ima tudi visokost debla samega, ki naj bo pri visokodebel-natem drevju od 180 do 200 cm, više pa ne, kajti mlado drevesce pri presajanju ne more zaTadi preslabe prehrane potom korenin rediti visokega in golega debla; sicer se pa visokost debla pozoeje itak po volji lahko zviša, ko se drevesa dobro oprimejo. Rečeno velja tudi za gozdne divjake, ki jih na kmetih uporabljajo za podlago. V naših razmerah izkopljemo za sajenje dreves primerne jame. Zemljo se orek.>plje 50 do 60 cm globoko ter temeljito preobrne, tako da pride zgornja plast zemlje nazdol. Izkopljejo se torej jame, ki so okr>gie in vsaj 1 in pol m široke. Ob cestah naj bo oblika jame pravokotna, v strmih legah pa jajčaste oblike io na spodnji strani s protjem opleteoa, da nalivi ne odneso prsti. Pregloboke jame, preko 60 cm, niso umetstne, posebno v kamenitem ali pa na močvirnatem svetu ne. Pa tudi v težki ilovnati zemlji se v globokih jamah korenine preveč razvijejo v globočbio. kjer pridejo do mrtvih, nerodovitnih plasti, kar ima za posledico, da začnejo drevesa hirati in slabo uspevati. Pravilno bi bilo, da se tudi za sajenje drev. ja pred zimo izkopljejo jame vsaj 14 dni ali tri tedne prej, puste odprte in kakih osem dni pred saditvijo šele zasujejo. Za pomladno saditev naj se izkopljejo jame že sedaj novembra, odnosno decembra. Posebno je *o priporočljivo pri težki zemlji, katera potem v kupih prekopana tekom zime razpade in premrzne ,teT postane mnogo bolj godna za sajenje; s tem se zemlja izboljša Navadno ločimo pri izkopavanju jam zemljo v dva kupa: boljšo črnico na en kup, spodnjo mrtvico Pa na drugega; jama se na dnu še za eno lopato prekoplje in pusti na miru. Kakih 10 ali 14 dni pred saditvijo se jama zasuje, in sicer tale o, da pride zgornja zemlja navzdol, spodnja slabša pa na vrh. V vsakem primeru, zlasti pa v oddaljenih legah in na travnikih, kjer imamo slabšo zemljo, moramo to izboljšaitl. Zemljo izboljšujemo najboljše s kompostom ali s starim gnojem, pa tudi % cestnim blatom, a težke ilovice posebno z ugašenim apnom, katerega potrosimo najmanj 1 In po! do 2 kg po kupih po vrhu. Na plitvih, kamenitih aH premokrih zemljah sadimo drevje v hribček aM nasipe. V tem primeru mora biti jama vsaj 2 m S-roka, globoka pa le toliko, dokler ne zade-nemo na nurtva tla. Kamenlte zemlje je dobro prej razstreliti, debelo kamenje, v kolikor se le da, pa odstraniti. Preko zime potem navozimo v te jame vsaj 50 do 60 cm na debelo dobre zemlje in jo nasu.iemo v obliki poveznjene sklede. Debelost ali ja-kost tega kupa zavisi od spodnje plasti zemlje. Kako se sadno drevje sadi, pozneje. Šport Današnje prvenstvene tekme Na igrišču ASK Pri mor j a se odigrat« da* ne® popoldne dve važni tekmi L B razre* da. Ob 13.30 nastopit* Svoboda in Krako* vo, za njima, približno ob 15. pa Slavija in Reka V prvi tekmi je računati s precej« šnjo gotovostjo na zmago Svobode, razen ako SK Krakovo tudi danes preseneti * posebno dobro igro, kakor jo je pokazalo proti SJaviji (3 : 0). Slavija in Reka sta ena« ko močni moštvi; izid te tekme je čisto negotov. VLB razredu bosta preostali po odigranju danainjih tekem le še srečanji Svoboda : Slavija in Svoboda : Reka. Izid današnjih tekem je posebno važen za Sla« vijo, ki je zgubila proti Krakovu dve važ« rfi točki Z eventualno zmago nad Reko bi pridobila »pet toliko terena, da bi Se ved« no mogla misliti na jesensko prvenstvo ▼ svojem razredu; v nasprotnem primeru bo» sta tekmovala za prvo mesto samo šc Reka in Svoboda. Preostali del prvorazrednih tekem Pri« morje : Slovan in Hermes : Slovan, ki Di se moral odigrati danes dopoldne, je LNP odpovedal na prošnjo SK Slovana Naibr« že bosta obe tekmi verificirani z dosedaj doseženima rezultatoma 4 : 0 oz. 6 : 0. Tu« di v L razredu bosta preostali nato samo še dve tekmi, in sicer Ilirija : Jadran in Slovan : Jadran. SK Grafika : SK Amater (Trbovlje). Danes dopoldne ob 10. uri igra SK Grafi« ka revan&io tekmo s SK Amater iz Trbo« velj na igrišču SK Ilirije. SK Grafika je morala v zadnjem srečanju z Amaterjem kloniti istemu z minimalno razliko enega gola. Zaradi dejstva, da je moralo tudi več starejših ljubljanskih klubov oditi poraze« nih iz Trbovelj, se pričakuje z ozirom na značaj revanžne igre zelo ostra borba. — Vstopnina nizka. Gozdni tek. Zimsko športna sekcija SK Ilirije razpisuje gozdni tek, ki se vrši danes ob 10.30. Tekmujejo lahko vsi veri« ficirani in neverificirani smučarji, ki so člani klubov včlanjenih v JZSS. Tekmuje se v dveh kategorijah i. s. na 5000 m in na 10.000 m dolgi progi. Progi vodita po Ti» valjskem gozdu in bližnji okolici Rožnika Cilj in start na igrišču SK Ilirije. Prireditev utegne biti jako zanimiva, ker se je prijavilo veliko število smučarjev, ki bodo pokazali, da so se že temeljito pripravili za zimsko sezono. Tek se vrši ob vsakem vremenu, samo v slučaju hudega naliva se odgodi na poznejši termin. — SK Ilirija. K ugotovitvam. Mislim in sem prepri« čan, da se v svojem prikazanju o spremem« bi paragrafa 14 prav. prv. tekem nisem zmotil. Lahko bi tudi v majhni razpravici s potrebnimi logičnimi dedukcijami podprl in dokazal svoje mnenje. Da pa se z obeh strani izognemo zlorabi urednikove potr« pežljivosti, izjavljam, da se bom obrnil na JNS s prošnjo, da mi posije prepis dotič« nega pasusa iz zapisnika o glavni skupšči« ni, pa bomo videli, kaj pravi v tej zadevi edino merodajni viT. — O. Ček. Službene objave LNP. Z ozirom na do« pis SK Slovana z dne 3. t. m., v katerem javlja, da danes ne more odigrati preostan« ka prvenstvenih tekem z ASK Primorjem m ŽSK Hermesom, odpadeta danes dopol« dne obe tekmi. Popoldne se vršita, kakor je bilo že objavljeno, na prostoru ASK Primorja prvenstveni tekmi Svoboda : Kra« kovo (ob 13.30) in Slavija : Reka (ob 15.). Navedeni klubi se pozivajo, da nastopijo točno ob določenem času. Nastop reditelj« ske in blagajniške službe ob 13. uri. — ŽSK Hermes. Sestanek vseh igračev se vrši v torek ob 19. v klubskem lokalu. Ude* ležba za vse aktivne igrače strogo obvezna, SK Reka. Danes najkasneje ob 14.30 morajo biti na igrišču ASK Primorja na« slednji: Koren, Bogel. Battelino, Venturi« ni, Košir, Mrzlikar, Gabrovšek, Zuccato, Thuma, Baumel I., Urbančič; rez. Galič. Reditelji: Česnik, Pišlar, Prijatelj. Stranski sodnik: Galič. — Kapetan. Tečaj boksa in giškorimske rokoborbe je otvoril te dni agilni SK Slovan pod vod« stvom nekaterih strokovnjakov. V ta te» čaj se sprejemajo tudi začetniki. Interesen« ti si način treniranja lahko ogledajo vsako sredo in petek od 19 30 do 21. ure v telo« vadnici drž. učiteljišča, kjer ae vrši tudi sprejem novih članov Torej na plan vsi oni, ki žele gojiti težko atletiko! Iz JZSS Z ozirom na veliko Število neorganiziranih zimskih športnikov, isobfto smučarjev, priporoča JZSS vsem onim, ki stanujejo v krajih, kjer ni rimskosportn-h klubov, osobito smučarskih, da sami pokrenejo akcijo za ustanovitev zim-skosportnega ali smučarskega kluba. Navodila in osnutek pravil Jim stavi JZSS brezplačno na razpolago. JZSS opozarja vse drsalce, da začno v letošnji sezoni s sistematični hm gnojenjem drsalnega spona, predvsem »motnega drsanja. Pri nas se mnogo roji zabavno drsanje, vse premalo pa športno drsanje, ki edimo more zadovoDjiii pravega drsatoa. Za napravo umetnih drsaKJč naj zahtevano klubi pri JZSS n®vo«fi!a. Prihodnja ijmskosportna seroma bo namenjena predvsem izpopolnitvi športnega nivoja tekmovalcev im izboljšanju lastne organizacije. Vsled tega se bo v smučarstvu polagalo važnost na čim več snraških tečajev za tekmovalce. Savez bo organiziral srnuSke tečaje za kmečke fante na deželi, predvsem v Kranjski gori m Dovjem - Mojstrani v Botaju ki na Pohoiriu. Te tečaje bodo vodili i®menoima inž. Hanssen. inž. Ja>n$a in z■ Klofuta*. Po en tečaj se bo sknša! tevc.9t!i tudi v mestih, osobito pri Zagrebu, ako bodo dopuščale snežne prilike. Tečajem na Go-•remilsikera fci na Pohorju se bodo pnikflhičMi te-čalfi za smuSke skoke, dostopni vsem, ki se prijavijo; te tečade bo vodil inž. Hanssen. V Bohinju se gradi sedaj moderna velika sk*-kaAnica ta skoke do 60 m po načrtih 'mi. Hans-sena; skakalnica bo nekako do srede novembra v prvem stadajn do«ot. V pretekli sezoni so se pojavili obžalovanja vredni primero, da so dela K posamezni neorganizirani smučarji na svojih izletih r planine Škodo ca planinskih in pastirskih kočah. JZSS |e izdal v preprečenje tega nastopne odredbe: Vsakdo, ki U naprav« kakršnokoli ikodo ne planinskih aia pastirskih kočah, se bo brezobzirno ovadil sodiSčn. Tistemu, ki bo naznanil storilca, po izplačal Ssvez Ddn 500.— nagrade. Storilec se bo objavi v vseh dnevnikih na Črni listi is izključil iz vseh organizacij, ki »o člani JZSS. JZSS določi za posamezne revirje revirae nadzornike, ki bodo vsaj enkrat mesečno pregledali, da n! bila napravljena kaka poškodba; poleg tega se ustanove leteče patrulje smučarjev, ki bodo od časa do časa pregledale posamezne terene in Imele pravico r sihjčajn potreb« zaprositi za asistenco pognao&arjev. Po-gramične čete bodo vodita točno eviden-oo po-setnikov planin r zimi ki se smučarjem bree legitimacij ne bo dovolilo nadaljevati ture. JZSS mora preprečiti podivjale na turah, kajiti dostojnost in poštenost asta v planinah prav nič drngačni kot dama. Da se omogoči pri nas polagoma rtmskosport-na sezona tudi kiozemcem. Je Izdelal Savez skupno s Putnikom lično propagandno brošuro v nem Skem Jeziku, Id se Je razdelila med km resente v Inozemstvu Sodeloval Je tnnE pri razstavi »Zimski športi In zimska turistika« v Ltpskem. Za tnre bodo določeni v naših tehoda-ščib vodniki, fci bodo dohEi Savesno izkaznico, potrjeno od SPD. V novembru izide zknskosportaa Številka časopisa »Slovenija«, ki ga Izdaja Zveza za tujski promet v Sloveniji. Številka bo Imela lepe ilustracij in zanimivo gradivo, osobito pa opozar-lamo na Vodič smuških tur, ki bo priobčen v tej številki in zanimiv za vsakega smučarja. Po svetu Na nogometnem polja sme feneti zadnje dni velike dogodke. Švica Je odigrala dve tekmi za Tiednarodnš pokal, pa ostala Se bre* točke. Italija Je na vodstvo, nato pa se vrste Avstrija to Madžarska s 6 in Češkoslovaška s 3 točkami ter Švica kot zadnja. — Dunajski Rapid te strašno Izgubil proti Fereoczvarosu v prvem fi-nata za srednjeevropski pokal, tako da Je letošnja zmaga, ako se oe »godi čudež, madžarska. — V Pragi se Je vršil veHk slovanski turnir, kjer smo doživeli Jugosloveni precej neprijetnosti; do&m smo Imeli v prvi tekmi premalo igralcev (Hrvati, kakor znano, niso odpotovali), smo r dragi zopet spravili skoraj olimpijski poraz 1:7. Res pa je, da so nam Cehi postavili nasproti najmočnejše profesionalne »kanone«. Na j koše se fe našim zgodilo prav za prav Sele na povrartknl Do Budimpešte i« Slo vse v redn, tamkaj pa Je moStvu zmanjkalo denarja In šele s posredovanjem našega konzulata lo športnih prijateljev so a ieposlovaii potna vtea in sredstva za pot do Subotice ocir. Beograda Ta turnir nam res ni prinesel slave I — Italijani se hi-Jejo za prvenstvo; r tflrav. »naojjonalmi« divizij.! vodita Torino m Genova 1803 (kakor se Imenuje po novem prejšnji Geirna Cnicket an Pootball Club). Mnogo prahu Je dvignila afera Argentinca Orsjja, ki so ga Italijani privabi® v milansko Juventus. Argentine! očitajo haiijanom, da ni sportsko, kupovati dobre nogometaše, kj so Jih drugje vzgojili, in trdijo ceJo, da akcijo podpira sam fašistični režim. Italijani seveda bahato odgovarjajo, da Je Orsi Italijan; sploh pa so bita. so in bodo v nogometu vedno prvi — bre« Ar-gerotincev. — Na Angleškem Je velika gneča za prva mesta; sedaj vod*Jo v I. ligi Blackburn Rovors, r II. ttgi Notts Cooirty (Chelsea le ©le-tetal), na Škotskem pa Se za malo Glasgon Ranger«. Denarja imajo pa več kot Italijani. Ni še doflgo, kar smo tovedeli, da so plačali za dobro desno zvezo 2 in pol milijona dolarjev; te drii » prodala zopet enega. Newcast!e United, ki mn gre v letoSnJem prvenstva precej trda. J« ki«prt od Bi»rotaya »redrtaga krilca Jacka Httla z« nad 9000 SiterMagov a$ ak«*raj 3 in pol miiBJo-na dobrjev. HiS Je najbojJSi sretafl krilec hi obenem najdaljši (nad 190 cm) nogometaš Anglije. V prvem nastopu e njim Je Newca«tte U. tekmo tegobil. — Vrotefcrvri navijači se včasih *rav neosmiljeail V bttfini Budimpešte s* rt wSBa nedavno tekma, tei Je seveda končala le t zmago enega moštva. Kakor povsod, so tudi tukaj planil! npvljači po sodniku. Ker dejanskf obračun nafttofl vnočemtn prWskaču Se rt bij dovolj. Je končno pahnil sodnika v reke, ki slučajno teče v bližini igriš8a Stvar Je prišla pred športni forum, kjer Je bS navijač — kot funkeilonar in akrtn-en igralec — za vedno irkiljuSen rz vseh športnih igrSč in društev. Tudo" igrati ne sme rttkdar več! Še mrzla kapelj za vsako obletnico b? hita dobra povrhu! Španiji, kjer Je pr«rwta zanimam!* za lahko atletiko, so stvari opomogli tak«, da plača vsak oMmrriec nogometnih tekem ga 10__ vstopnino. Id so namenjeni za lahkoattatsko sveso. Prva zbirka gre za organiziranje državnega cross-oountryja. — Francija odlikuje vsako leto najboljše športnike s tkav. »graud prizora«. Lani «ta ga prejeta Rigonlot in Laooste. leto« pa ta zagotovljen Seri Martin« ca svetovni rekord na 800 m. — Njegov švicarski soimenjak dr. Pami Martin hoče posuti protasitjonaL V Parna se splošno govori, da Je že sedaj zahteval previsoke »odškodnine« za svoje starte. — Ka-nadijec Edward, ki se Je dobro držal v Amsterdamu, »e Ja preseH v Nevyork, kjer bo odslej stantai za tamošnjo urrv erao. Novi rekordi r dviganju uteži so kar nekako Pridržan" za Rigoulota in Hostina. V soboto sta nastopila v Pariza, kjer Je R. zboljšal lastni svetovni rekord v obojeročnem teznem dviganju od 139.395 na 141 kg ter v Obojeročnem potegu od 179 JO na 180.5 kg Hos£n Je ubotjšal Ista rekorda za amaterje v temem dviganj« od 111.5 na 114 kg ter v potegu od 142.5 na 145.5 kg. Prvega Je branil sam, drugega p« egiptovski olimpijski pnvak Nosseir. Prve smučarske vesti! TttnoJd Harnen Je zopet kot trener obljubljen Jugoslaviji. — Prv« dnj bivanja se vrši v Zakopanih svetovno smučarsko prvenstvo, za katero se Je dosedaj prijavita 14 držav. Priprave to v potnem teku. Po prvenstvu se bodo vršile v poljskih m češkoslovaški zimskosportnih postojankah razne mednarodne smučarske prireditve. Veliki boksač Gene Tunney Je trenutno n« Brionskih otokih in živi Se vedno samo zase in svojo bogato boljšo polovico. — Avstralec Tom Heeney je is Avstralije odpotoval v Newyork, da se uddeiži izbirnih bojev za Tusnneyjevo nasledstvo. Tudi angleškega prvake PbiBa ScoCta so pusti! v ta krog. — PaoMno Je b9 vsled toula v boju proti Petersenu ca nedoločen čas diskvalificiran; pravijo pa, da bo kljub temu Jutri v Newyorkii nastopil proti Norvežanu Otu Poraithn. — Roberto Robert.' se vrača kt Amerike v Italijo, da si osvoji italijansko prvenstvo. Segrave, oni Junaški avtomoblllst, ki mu ni-kofla ni dovolj rekordov, pripravlja sedaj nov, 8.5 m dolg in samo 70 cm širok, dirkalni vo«, s katerim hoče doseči hitrost 390 km na uro. Za primer, da bi mu počile pnevmatike, Je spodnji del voza posebno zgrajen In opremljen s teškimJ Jeklenimi ploščami, ki naj bi omogočile, da bi se voz ne prevrnil in drča I po njih dalje. Segrave bo v marcu poskusil na obali Floride. Policijo zelo skrbi, kako bo pri taki hitrosti spravljala zijata s ceste. Vozač Je seveda še vedno trdno prepričan, da bo prršel naravne smrti v nebesa! Dopisi RIMSKE TOPLICE. Danes popoldne ob 16. uri bo vprizorila Mladinska zodba v dvorani hotela Nova pošta Medvedovo dramo v petih dejanjih »Cmošolec«. Ker je usodna zveza z vlaka, ste tujci, kakor tudi domačini, najuljudneje vabljeni; Naši onstran grame p— Po cerkvah so se gibali na proslavni dan fašističnega pohoda v Rim goriški fa« šistični voditelji. Na Sveti gori je bila ofi« cijefaia inavguracija romarske cerkve. Fran« čiškanski predstojnik, znani pater Inama ja goreče proslavljal Duceja in fašizem. Na Kostanjevici so inavgurirali obnovljeno cerkev, posvečeno «Madooi strelskih jar« kov». V kostanjeviSkem samostanu, kjer j« živel in deloval pred desetimi leti umrli pa« ter Skrabec, se šopirijo sedaj laški meni« hi. V Savodnjah so otvorili novo župno cerkev. Po vseh novih cerkvenih zgradbah je postavljen fašistični znak in fašistična letnica. p— V Mirni pri Gorici imajo že fašistični dom. Inavgurirali so ga 28. pr. m. «Balila» pa je dobila svoj prapor. p— Idrija dobi ie eno vojaSnico. Višji svet v ministrstvu za javna dela je te dni odredil vse potrebno za zgradbo nove vo« jašnice v Idriji. Nastanjen bo v njej en pehotni bataljon. p— Skrivnosten uboj v Trstu. Na dvo» rišču hiše št. 7 v ulici S. Zenone pri Sv. Ja« kobu so našli mrtvega delavca Aleksandra Baroncinija iz Imole, starega 31 let Ubit je bil s topim orodjem v noči na nedeljo. Denarnica s 300 lirami je bila nedotaknje« na. Vsi, ki so poznali Baroncinija, so pre« pričani, dag re za politični uboj. Fašisti od« stranjujejo svoje nasprotnike z uboji, ki jih je zadnje čase polno po vsej Italiji Oblast ubijalcev ne prime, pa če jih še ta* ko dobro pozna p— Učitelji z «reksotičnimi» priimki se morajo po ukazu šolskega skrbnika javiti pri politični oblasti, da jim priredi italijan« ske priimke Tržaški učitelj Balok se zerve sedaj Ballori, Josip Gabrijelčič Gabrielli. Marija Dendrič Derni, Mario Dendrič Val« li, Ivan Antoničič Antoni, Marija Schwar» Negri, vsi v Pazinu. p— V Tomaju na Krasu ima faiij nove lepe, obsežne prostore m nov prapor je dobil na proslavni dan pohoda v Rim. Kra* sno vezenje na praporu »o izvršile tom a j« ske Šolske sestre. p— Z ženskim učnim osobjem po otro* Skih vrtcih ni nič kaj zadovoljen Šolski skrbnik Mondino. Vrtnarice morajo imeti potrebne izpite, da bo vrtec priprava za ljudsko šolo. Po večini 90 gospodične vrt« narice brez izpitov, ki jih sedanje Šolske naredbe zahtevajo. Tako bo iz vrtcev od« padlo najbrže več domačih Italijank in na njihova mesta pridejo vrtnarice i* Italije. Nekaj ozira hoče imeti Mondmo samo s onimi, ki delujejo po vrtcih fo nad deset let z dobrim uspehom. p— Beda. Na Reki se Je rodita v septembra 55 otrok, umrlo Jih Je pa 65 V MoSčenfcah so se rodSM trije, umrli štirje. V Jelšamah so — rodi* štirle otroci, umrlo Jih Je pet. V Volo-skem - OpatHi so btdi rojeni Štirje otroci, trmrJo JSh je Sest V Matfuljah 12 rojstev, 22 mrtvih otrok t septembru. P— V Dolini pri Trstu Je bral mašo na proslavni dan fašističnega pohoda v Rgm italijanski učitelj dan Genoso, vel* patriot ta taiict. Po njegovi zasflugi so otroci peli po Italijansko. Fašistična poročita pravijo, da Je vte navzoče objelo neskončno vesefije ta vsi «0 Streli, da m nahajaJb v cerkvf na italijanski tem® . . Kjer raašnje stavemski duhovni ta s« raslega slovensko petje, ta kakor sa Bajkam. Izjava Preklicujem, če sera nehote kaj žale& govorila o svoji sestri Jožefi in njenem so« progu Francu Hladniku, doma iz Logatca, sedaj stanuiočem v Ljubljani 7, Aljaževa cesta U. 2131 M. TELBAN < i« Naznanilo otvoritve, i Jufil v ponedeljek, 5. novembra, začne s poslovanjem specijalno podjetje za radlotehniko Tone Poljšak, RADIOTEHNIKA i Ljubljana, Aleksandrova cesta 5 ter se priporoča radioamaterjem jo prijateljem radia. * Dobro sortirana zaloga. — Laboratorij. ŠpecijaHteta: Izdelava novih in preuredba starih radio-aparatov za prlklopitev na električni vod. Kdor Ima upeljano električno razsvetljavo, ne rabi pri svojem aparatu nikakršnih baterij več ter prihrani stroške za periodično polnjenje akumulatorjev In nabavo anodnih baterij. Tudi največji aparati se dado v tem smislu modernizirati. Modni salon „MIRA" Križka (Rodež) se priporoča cenj. damam za izvrševanje obiek, plašč ev in kostumov po najnižjih cenah. Florijanska ulica 6. Vreče nove Ib rabljen« vseh vrst ter juto za embalažo ima redno t calogi Mirko Mlakar LJubljana. SlomSbovs 11 Originalno ugobanat-patent~moko proizvajajo jedino ZJED1NJENI PAROMLINI D.D- BJELOVAR VARUJTE SE 1MENUSLIČNt/H POTVORB /_ 13 71 Pristne francoske čepice prvovrstne kvalitete velike Din 39 male Din 36 plačuje najvišje M. Geršak & Co Ljubljana, Prečna nI. 4 (poleg mestne tjudskr kopeH) Tele/. 2329 J. Stiepnšin, Zagreb Jnrjevsfca olici S7 prtporoft« najbolje tajuhurtcr strune, partiture lol« bi oetale potre t> iiine ta TU glaabtla Odi i teov»r na pa rUki laložbl ? B S čepice z elastiko Din fi. Šinkovec »asi 3f. Soss VSAK PETEK namočena polenovka arfTOH LEGAT, trgovine Ljubljana. Miklošičeve cesta št. 28 244 Triciklje < »krlnjieo tn napisom tvrd Ice, ta prevažanje blaga, pripravne ta treovee. pekarne (b d »»»rije. tadeluje tlVibnnai F B t.. Ljubljana. «e*ta < Lepota nog. Nogavica Is g» J d»j« nogi j. ritko m dra-.. testno obliko. Dan&lnja moda aahtera lepo in KMciotno oblica noge, a to m doaeie aamo i nošenjem gumnatih nogario. Koga ae M utruja, a obenem eo pokrite v»e naike, kakor tudi kr&ne lile (Krampladero). Nogavic* i« 8lste ameriške gum« bre* Sira. tenke, popolnoma proiorne, dajo lepo -ritko ■jogo do kolena od »t. t lo 7. Par Din 160.—. iste nogavice brei lira T barrl kole (Fleiachfarbe) >ar Din 180.—. Za gležnje par Din 98.—, Pletene gum. nogavic« 1» najflnejlt^a Wko> aa Vrtne žile do kolena do It 10 par Din 290.—. Nogavice iei koleno tn stegno aamo po aiert od Din 890 — naprej. Povoji iz najtanjše gum« dajejo nogam lepo ia dstet»ko drai. Ne morejo se o počiti niti itpod najfinejših flor uogavie 1 par do kolena Din, 95.—, 1 por Jez kolena Din 150.—. Le a hlačlce (Monatshoee) ietoSasol Ideal vsake gospe, ker eo elegantne, lahke, to I najfinejšega baiista, prevlečene i najtinj šo gumo. Dobro pristoje, varujejo perilo I in posteljnino. Po zdravnikih pripor ne Izv-iredna hlgijena. Din 189,— Ravno drianje telesa se doseže i noeit vijo »Sa5a Geradehalterja«. Poepeiuje nor raalno dihanje in pravilno delovanje plu8 V 14 dneh ae pripognj«n ia grbaeti hrbet po>olnoma poravna. Din 68 CSNTIFOUA komeUSnj za-vol, Zagreb, Oica šterr 87. — Zahtevajte bresplaSa« ik-atriran« prospekt«. Lisičje, polhove kože •a nt drag« od dlr)adlae «upo)» ta aaaeeljlva dobro otaia D Adravtt, LJablja i*, florttaaaka alUa H g. r» A i* iti t HAK4ER4 od S M naprej predpevci plemensKi pari siir žnoben KanarCki kletke, ličja Krma zdravila za tiče. Ilustriran :enik «as oni. 1239 Veietičjereja Heydenreict> Bai Snrtemde '50 Harz CENENO CESRC HtNJEl 1 tg sivega »paijeceg« perja 7C Din. aa^ol-Oekj 90 Din Dek> I0f Din buljS« 125 Dm ta 150 Din mehke Kot puh 200 Ia 225 Din. boljša rrsta 275 Dm Poiikjatvr car me prosto, oroti povzetja, od 300 Dim naprej, poštnine prosto Vzorec eastonj Blago se tudi zameni* n »rajajajoCe vzame aa zaj. Naročila samo oa Benedikt Sachsel, Lobe? t ? Plznn. Češkoslovaška Pnštn« pošiDVi rabfio \z CeSlcoslavaške ? Jugoslavijo pribliim 10 dni 1198 Rast brade pri damah h) vse nadležne dlačice o« tOnV ko. pod oazduho In oa obrazu odstranite sami aa aajprtor«* stelšf oa&B t moj'ir oreizkoSe-nim r»ds'ranl^valcem dlak — -K^molMn" sam« Dir 150 frank J. ako or&lete demar oaorel K o? m laboratorij W. ECKHARDT Aozshor*. Deatschland. R»»fn!>ttiirepr»tr 12 ^S. 41 Import! Efesport! svežega južnega cvetja na veliko m malo P. CUTIC To na postrežba na nižje dnevne cene Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 18 se je preselil Dalmatinovo 13 dvorišče, i245č Klavirje planine. Harmonij«, na na), manj I* obroke ia a« posodo — svetovno najboljše Stemway HOlzeA, BAsea-dorfer, FOreter, Sttngi original ste dobite 1« v veliki zalogi ta tzblrt strokovnjaka b Mvtega nčitelja Glasbene Matice - Alfonz Breznik, Ljabljana. Mestni trg tt. t, poleg magistrate 162 nglalajem ter popravljam strokovno k) čisto. Potnjem tudi na deielo. — Feliks P • t i e. ngiat. klavirjev. Ljubljana, hotel 8v. Petra eeete. Tel. 83 65 12171 Na*naajam cenjenim damam, da imam krasno zalogo fllcev ta baržunastlb klobukov od 60 Din napred- — Se Se rijudoo t>rlpofo4a Anica Bitenc Pompadour Florijanska nI. št. 3. Vsak dan sveže namočeno ooleoovko, kakor tudi različno drugo špecerijsko in kotonijalno blago po irajnižji ceai nnd8 cenj. o66mstv« Rudolf Kovačšč 245 Kongresni trg št. 19 SIVI LASJE so v resnici največji sovražnik mladosti, a gotovo kvarijo ie-poto vsakt (lame «EXCEL. SIOR-HENNE. od dr Dor. raine t Cie Pariz, barva lase perfektn0 In enako v vaefc nlajisah Samo barvanje je jako lahko in enostavno za vsakega posameznega Ne maie roke, glave niti perila. Popolnom* neškodljivo za la^e in za uspeh vsakemu jamčimo Garnitnra Din 36 — CENTIFOLIA, koimetiškl zavod, Zagreb, Illca St. S7. — Zahtevajte brezplačne ilustriran« prospekte! 226-0 Ksilolltnl tlak 224a polaga „Mater3jal" Danafska cesta 36. s faimotlernejši stroji za mešanji icr-Scfmdl-v, betona. Razne modele tako dobavimo. Zastopsivo tvrdke Vdgete A. G /Vlannheim atea|er|< Un R.I.A, Gor ar Sagreb, Boikivlčeve it««, i. NAJELEGANTNEJSA NAJCENE) A iN NAJBOLJ ZA N i M IVA SLOVENSKA KNJIGA JE v LE I NI h H2H Ta krasna kniisca, polna najrazličnejše zabavne in poljudno znanstvene vsebine, je kot I 2 2 »Hi izobraževalna knjiga potrebna vsaki slovenski hiši Te pa s svolo krasno originalno vezavo tras sprejemnice. salona In kniižnice Po tej knfitf bo vedno z veseliem sesrel vsakdo, kj hoče spoznavati svet. nle?a skrivnosti, napredek in lepo nrlnnvedovanie. ŽIVLIENFE IN SVET se naroča pri trpravj »JUTRA« v LJubljani. Prešernova ulica št. 54. in stane vez. v barvotfsfrn I.. TT. in TTT. polletnik T)fn 65. vez. v zlatotisku T., TT. in TTT. polletnik Din 70. poštnina Din 14.— povzetje Dla tS.— Onim, ki so zbirali letnik in ga nameravajo dati sami vezati, nudimo onVinalne platnice po sledečih cenah: v barvotisku.....Dfn 20.— v zlatotisku . . . . , Dfn 25.— poštnina Din 4.—" povzetje Din 7.— Na razpolago so tudi kazala za 1. polletje letnika 1928 po Din L— za izvod proti predplačilu. Kdor želi imeti originalno vezavo, naj nam vpošlje kompleten letnik aH pa 1. polletje letnika 1928. Vrnili mu fih bomo vezane. Vezava stane posebej v barvotisku Din 40.— v zlatotisku Din 45.— poštnina Dla 14 povzetje Din 18^- Naročajte torej to najlepšo in najkoristnejšo slovensko knjigo ♦ ♦ ♦ t * ♦ t « j&jpsi •t » S > > i * ♦ ♦ t » ♦ » > t t ► t l | i ♦ ♦ ♦ > > l » » t > • » » » * * okenj to parketor, a prakso, ki so vajeni vseh del, kot skoblja« nja parketov, dobe takoj stalno mesto. Ponudbe j« vpuslati z navedbo plačilnih »Phobus cL, Zagreb, Ilica 12 13249 OPESCO In stavbeni materijal nudi ^Material11, Dunajska 3S pogojev na k. (L, Zagn (dvorišče). Ooslej najsolidnejša najstarejša in nai-večja tvrdka v Jugoslaviji ALFONZ RUM b vS. učit Glasb. Matlct liiibllana, Mestni trg 3 poleg magistrata Žimnice BaUaeeV posteljne mate Islesne ooatejs 'alotljtre, j to Ban«. 11 v um ta tapet itiks («d»lk» nad) nateeae) Rudolf Radovao tapetnlk Krekov trs itev. 7 trni«« M»«tn»ff> loma + ZAHVALA. Ob težki Izgubi, ki m« j« zadelo nepričakovano a amrt> mojega nadvse ljubljenega in nepozabnega soproga, brata, strica m zeta Ladislava \/onima sodnega kanclista v pok. in tržana, »em sprejela od vseh strani mnogo dokazov iskre« nega sočutja, za kar izrekam mojo najglobokejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala pa bodi izrečena gospodom du» hovnikom v Ljubljani ter gg. zdravnikom dr. Kras« »erju v Kozjem, primariju dr. Divjaku in primariju dr. Gostlu, oba v Ljubljani za njihov trud in požrt« vovalnost ter naklonjenost za časa bolezni, kakor tudi predsedniku dr. Lavrenčiču, s. sodniku Pakižu uradnihkom m poduTadnikom okrožnih sodišč v Kozjem in Ljubljani za lepe in globoko ginijive iskrene poslovilne govore g. štukiu ob odprtem grobu blagopokojnika, ter vsem darovalcem vencev, nadalje g. Štefanu Goričanu v Ljubljani in g. Jo« sipu Resniku v Kozjem za ves trud in vsem onim, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. MaSa zadušnfca se bo brala v torek ob 7. uri z ju« traj v Kozjem. Vsem še enkrat tisočera zahvala! S:.Ji JUTRO c St. 260 13 = Nedelja 4. XI. 1928 ^ Sinclair Gluck: Zlati panter 42 Mallardi je zmajal z glavo. »Ne umejte me napak, toda peljati se morava v posebnem avtomobilu. Do ljtudi, ki jih ne poznajo bliže, so v našem klubu jako nezaupljivi. In ker se način zabave ne ujema povsem z zakoni te dežele, je treba paziti, da se stvari ne razvedo. Zato ne gre drugače, kakor da sprejmete moje vabilo fcn se odpeljete z menoj.« Fomolčal je in stopil k onku. »In ker svojega avtomobila ne potrebujete več, ga lahko odslovite. Poslal bom Luigija, da pove.« »Oh, ne trudite se,« sem odvrnil. »Saj moram itak nekaj naročiti šoferju.« Toda ko sem odprl vrata, me je Mallardi spremil po stopnicah. Pride je sedel na svojem mestu, kakor da je bil vse življenje šofer. »Kako lep je nocojšnji večer,« je ljubeznivo pripomnil Mallardi. »Tom,« sem prijazno velel Prideu, ko sva prišla do avtomobila, »ta gos-pod me nocoj nekam popelje v svojem avtu. Ne potrebujem •vas več. Povejte mojemu slugi, da me najbrže do jutra ne bo domov!« Mallardi, ki sem ga pri teh besedah vprašujoče pogledal, je prikimal. XVII. POGLAVJE Vožnja v negotovost »Oprostite, gospod,« je rekel Pride, ki ga je Mallardi malce ne-zaupno meril z očmi, »menda ste hoteli nocoj govoriti z gospodom Jenkinsom!« »Bogme res,« sem odvrnil, čudeč se, kaj neki misli Pride s svojo opazko. »To moram vsekako še opraviti.« Obrnil sem se k Mallar- diju. »Kratek poslovni razgovor imam, ki ne bo trajal delj nego pol ure. Toliko časa me menda lahko počakate?« Videl sem, da Italijan ni kaj vesel zamude, toda upirati se ni mogel. »Če ni drugače, se kakopak vdam,« je odvrnil »Upam, da se vrnete prej ko mogoče?« »Seveda,« sem odgovoril z veselim glasom. »Za nič na svetu se ne bi odrekel nocojšnjemu večeru.« Stopil sem v avto. »Peljite na Times Square, Tom,« sem rekel Prideu. »Najdelj čez pol ure bom spet tu, gospod Mallardi.« Mallardi je nekam zlovoljno pokimal, ko je Pride pognal avto v tek. Pride je nekajkrat zapeljal okoli vogalov in ustavil pred nekim poštnim uradom. Nato je skočil z voza ter naglo odprl vratca. »Hitro moram telefonirati. Prekleto težko bo v tem kratkem času dobiti od redarstva avtomobile, ki jih potrebujeva. A kaj sem hotel reči: ali imate prstan in pilo pri sebi?« Udaril sem se z dlano po čelu. »Malo prida SherJovk Holmes sem. Oboje sem pustil v obleki, ki je spravljena v kovčegu.« Pride se je zasmejal. »Brž ju vzemite iz nje. Napak bi bilo, če bi se tukaj predolgo mudila.« Vzel sem kovčeg izpod sedeža ter poiskal prstan in pilo. Prstan sem nataknil na prst, jekleno puščico, v kateri je bila pila, pa sem spravil v stranski žep. Nato sem prižgal užigalico in za trenutek podržal kačjo glavo prstana v plamen. Pride se je naposled vrnil in odprl vratca voza, kakor da čaka ukazov. »Vraga!« je rekel tiho. »Več ko dvajset minut je trajalo, da sem priklical kapetana Petersa k aparatu. V tem trenutku mi more dati na razpolago samo enega moža z motornim kolesom. Izkušal nama bo priskrbeti tudi službeni avtomobil, čeprav se mu ne vidi verjetno. Vsekako upam, da vaju bom mogel vsaj jaz zasledovati.« Pride ie skočil na svoj sedež. Kmalu nato sva se ustavila pred Italijanovo hišo. Ko je Pride odprl voz, me je vprašal: »Samokresa menda nimate pri sebi?« Odkimal sem. »To je dobro. Itak bi vam ga vzeli in njihova sumnja bi bila s tem samo potrjena. A zdaj — obilo sreče, kocka je pala!« Za nama je rahlo zatrobilo; ko sem stopil v tlak, sem zagledal pred hišnimi vrati veliko limuzino. Luigi, Mallardijev sluga, je bil šofer. Pride se je vrnil na svoj sedež ter molče salutiral in odpeljal. Stopil sem v hišo. »Drago mi je, da site se vrnili za časa!« me je pozdravil Mallardi. »Malo je manjkalo, da se nisem odpeljal brez vas. Prijavil sem vas že. Pričakujejo vas.« Ko sva prišla k avtomobilu, sem opazil, da ie bil Luigi izginil. Nekdo drugi je sedel na šoferjevem sedežu. Razume se, da sem si ga natanko ogledal. Osupni! sem. Obraz novega šoferja sem poznal! Bil je eden izmed obeh mož, ki sta spremljala Vininga tisto noč, ko me je zasačil v svojem stanovanju! Zona upanja in radosti me je izpreletela. Nadejal sem se, da me lopov ne bo spoznal, ker sem imel tisti večer krinko na obrazu. Razburjen sem bil da nikoli tega. Zdaj sem imel očividen dokaz, da sem na pravi sledi. Vining, Mallardi, gospa Fawcetteova in Italijani so bili vsi člani iste tolpe! In jaz sem bil vendar že na poti v njihov glavni brlog! »Pomisli] sem. da bi nama bilo predlogčas, če bi vozil sam. Zato sem poslal po šoferja. Treba je tudi, da je nekdo pri vas, ki bo pazil na vas, da ne bi gledali iz voza in si zapomnili poti.« »Kako skrivnostno!« sem se zasmejal. »To je skoro kakor v Tisoč in eni noči.« »Da — da, prav tako,« je dejal hudobno in pritisnil na skrit gumb. Vse zavese na oknih so se spustile. V temo, ki naju je obdala, je posvetila žarnica. »Ali mi vsaj lahko poveste, kako dolgo se bova vozila?« sem vprašal. so ena izmed kazni napetosti in razsipanja moči modernega življenja. Izmučeni živci so izstradani živci. Izgubo živčnih stanic "hi živčnih tik a riti se da izravnati samo z obnovo mater ijala. ki nam ga nudi nara-vna brana. je koncentrirana hrana, ki je zlasti bogata na materijalu, ki izgrajuje živce. Prirejena je iz najbolj hranilnih naravnih pi-oizvodov, slada, mleka in jajc ter ne vsebuje nikakih kemi; kalij ali začimb. — Pijte to okusno in lahko prebavljivo pfta-ŽU H pri glavni hobroSrib mesto čaja, kave aiM dTugfh pijač. — Hra |j nite svoje živce s hrano, ki jo potrebujejo živci, pa ne bostt g več njihova žrtev. Dobiva se povsod! — BON broj 110 -Izrezite In pošljite nam: P. a. • • I Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Prosim Vas, pošljite ml franko breznlačen vzore ♦ OVOMALTINE«. Ime In priimek:__ Poklic:__ Stanovanje: Kraj- _ Ustanovi eno ieta 1880 Telefon interurb j870 g IVAN ZAKOTNIK S mestni tesarski mojster O LJUBLJANA Pisarna na Dunajski cesti 46 £ n Tovarna furnirja Kobar dska cesta 4b Parna žaga g Izvršuje solidr o v a v tesar ko obrt spadajoča dela. § Ima ¥ zalogi raznov.sten kuhan in presuše' 'rdi les za mi- g zarje. i nainlrf?r> 'enah 133 Vsesplošno znana stara tvrdka Marija Urbas nasl. nudi pristne KRANJSKE KLOBASE na drobno in veliko. Vsako soboto specijaliteta PECEN1CE (Brat\viirste) Komenskega ul. 16. 13352 tke! volnena M. 0148'- 29'- Razgtas. 3" mm zavarovalna tta v l;i ji i, »«»u maje tiico; veke e „ 118'- e preseli a svojo pisarno 7j'v'jenske£a oddelka iz pa a;e Ljubljanske kred tne banke v svoje lastno poslopje v Gosposki uitež št* 12, kjer so zanaprcj združeni vsi od-elki iu centra a Ceneno občinstvo prosimo, da se zan prej v vseh | zavarovalnih zadevah obrača edino na zgoraj označen naslov, eventuelno pot< m telefona ki ima št. 2176, 13271a rt . Mmt nosi. K. Soss, Ljubllona. Banka „Slavija", T*" irr"irrnrmi-it-^— KOLMANOVO PLAVILO j£ najboljše CENA PO KOMADU m? samo en dinar MAKULATURNEGA PAPIRJA k ••ede prave redllne snovi do krajnib kotičkov kjei se dela (rt poživlja, drami tn ohranjuje nlado In sveže Prepričajte se sami, da Vam ne obljubljam nič neistlnegi kajti y prthodnlb dveh tednih potljem "sakotnui ki ml ptte popolnoma zastonj v« u iranko malo ikatljlco Kola Leclthln m knjigo zdravnika, ki ima dolgoletn. Kuinie ki je sam irpe> na slabem živčevju PiSite mi takoj da Vam brez •lačno poiljem obliubljeno. {c2 < wm* dopis*, ii&ot*,** lalik oglasa*. /•» uuAabr *a,OgCasru,od- iifro Dut. js | wuxnjh vustk Pf, to^ Pristojbina, ta rifrt> J)ut j*. Za pošiljanje ponudb b dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2___ Za naslove kličite telei. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telef. štev. 3203. Nedelja XI. 1528, Podružnica JUTRA v Cel u Kocenova ulica 2 ma e ogla e, tn era e ter vse dru e objave v priooc tev. Sprejema Da;e naslove n drugt^ informacije tčo ih se ma ih og'aov. Z£L Za Izdelavo tehtnic ■prejme I spretna delavca delavnic« VojUlava Toml-ia, Beograd, Javoraka nI. br. 7. 40710 2 pletilji In učenko •prejmem takoj ▼ stalno slučbo proti dobri plači Kaslov v oglasnem oddelka •Jtttra*. 40698 Traflkantlnjo t dobrimi refer tacami ki Je veiča tudi trgovine — •prsjmera takoj. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod »Trafik antinja 156» • 40677 Opekarski mojster ki je delal v velikih opekarnah f velikimi stroji, •e išče za opekarno v Zagrebu V poštev pridejo Mm o prvovrstni stroKov-fijaki Pismene ponudbe z vsemi osebnimi podatki tn apričevall na Interreklam. d. rt., Zagreb. Marovska 28 pod Šifro »Opekarski moj-•ter P 1243». 40659 Kontorlstinjo caščo slovenske tn nem-tke »tenoprafije in strojepisja. ki bi tudi ▼ tre o vi Bi « mešanim blagom sodelovala. srejme Anton Cven kri Sv Peter v Sav dolini Ponudbam je priložiti »pričevala in sliko 36626 Dekle pridno to pošteno, sprejmem takoj ali pozneje kot natakarico v pošteno hišo oa deželi. « mesečno plačo Lahko je tudi začetnica, vajena domačih del. kuhe 1n šivanja, ima prednost Na.slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36612 Pekovski vajenec močan, sdrav in pošten dobi Uikoj službo Oskrba po dogovoru Pekarna K Golob in drug Sv. Trojica v Slov. gor. 40758 V svrho ustanovitve podjetja za isdelovanje in razpoii ljanje čevljev, katerih prodaja je zagotovljena, ae iščeta 2 dobra čevljarja in trgovski potnik, čevljarske stroke. Potreben kapital 10.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* poi »Zadruga«. 40825 Kmečkega fanta poštenega, sprejmem k enemu konju. ki bi poleg tega opravljal vsa hišna dela Prednost imajo oni. k' «o že služili pri ka-kem trgov cu Samo f dobrimi priporočili se je pismeno javiti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten« 40849 Vrtnarlco k 8 otrokom, ki bi pospravljala tudi dve sobi, iščem Predstavi naj »e med t in 2. uro Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 40803 Učenko za strojno pletenje sprejmem. Naslov v ogla^n^m oddelku »Jutra». 40836 Fotografski pomočnik, M je vajen samostojnega dela — naj pošlje tvojo rnudbo na tvrdko Barta drug. Novi Sad 86.522 fotograf, sotrudnika mladega, izobražen"?* ir, tan«s!jivega — zmožnega nemščine in vseh fotograf skib del (N'1delek »Jutra« pod šifro »Hitro«. 40847 Vajenca sa elektrotehnično obrt •preimem takoj. Vprašati J Pogataj, Kongresni trg it. 19. 40812 Dekle vajeno kuhanja ta dragih hišnih del. ki je Se služila T gostilni, se enrejme na gostilno in mesariio — Ponudbe na opravo »Jutra« v Mariboru pod »Pošteno dekle«. 40743 Ločen mož žen*ko • nekaj premoženja. za vodstvo gospodarstva. — Ponudbe na podružnico »Jutr« v Mari-bon oru pod Najemnik«. 40752 Vajenca ■i trgovino mešanega blaga, poštenih staršev, z dvojno meščansko šolo ln dobrega račnnarja takoj w-ejmefn Dopl=» pod šifro »Va?enee trgovine mešanega blaga« m oglasni oddelek »Jutra« 40735 čevMar. ootno^ffr« ta bolfša dela hi valenc« •prejme t*Vo» v stalno «lu* bo Jo*Vo Keber. č»v'iar ttro, Dr far je p. škofii T/O-M. 40772 KnhaHcn a»1ad<> dobro sitmrann. ki W> VnbiTg V-« o«ebam, ■prejmemo PlaiSa po do-Ponudbe se »pre-do 10. wrr., nastop r. O. ponudb« na nit-»luni, VratflUnee. ... 4OT81 Trgovskega vajenca ■rMncgii, poštenega, k' ima -ea rlo trgovin« n ki jp abeolviral najmanj lva razreda : meščanske šo-> — -prejme takoj »pčja trgovina » ijaešanim bla gom Le lastnoročni pisale ponudbe je nasloviti na naslov: Leopold Liv.ša vdova, Tržič. Gorenjsko 36 446 KlObučarskega pomočnika ki zna izdelovati copate fpahati) sprejme Pavel Jam ni'k, klobučar v Skofji Lcki 40688 Šiviljo sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40731 Kroj. pomočnika sprejme takoj Jos Sile, krojač. Sajevec štev 1 — p. Ribnica na Dolenjskem. 40734 November S otvoritev novih tečajev francoščin* 'talijanščine nemši ne an _'l>-šč.!ie in sasebni- lekdjr Sola z* j»zike. po metod K>-rlif,z Kralja Petra trg »01 Učiteljica francoščine iiplomirans » Parizu oo ičuje fra-ncoščino in nem ičino Ponudbe na ogla-n' •ddelek »Jutra« ood Šifro »Nizek honorar« 36136 Inštruktorja francoščine za fV razred realne gimnazije iščem za na dom blizu obrtne šole Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40834 Matematiko francoščino in ostal« predmete poceni poučuje akademik Naslov v oglasnem oddefku Jutra. 4085." Boljše dekle vešča gospodinjstva in samostojne kuhe. želi službe k samestojnemu gospodu Ponndbe oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinja 20« 40811 Klavir, francoščino in nemščino vestno poučuje gospa Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40856 2 krojaška aH krznarska pomočnika za Specialno izdelavo športnih čerpic sprejme takoj M Jeriha. Ribnics na Do lanjskem 40739 Potnike zanesljive in poštene za-stopnfke ter agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač. — Ponudbe pod »Zanesljiv 28« na oglasni oddelek »Jutra«. 40842 C'. . -. 4 , * M, 1001 Stalne zastopnike krajevne — proti mesečni plači in proviziji sprejmemo takoj za dobičkanosen predmet. — Ponudbe pod šifro »Uspešno« n« oglasni oddelek »Jutra«. 86601 Vinske zastopnike za vse kraje Slovenije iščemo Dopise pošljite na: Vinar« CigUr. Stubica kraj Zagreba. 86467 Zaslužek vsakemu hi povsod kdor sprejme razno zastopstvo. med drugim nabiranje članov za zavarovanje koles proti tatvini, za doto itd. — Vardjan. Ljubljana. Resljeva cesta štev 30/T1T. 40845 Izvanredni predmet brez konkurence prispe v promet Zastopniki se Išče-io v krajih Predmet ■■poseben za vse stroke in trgovine Generalno zastopstvo le proti kavciji Ponudbe na upravo »Jntra» v Mariboru pod »Prometni posao«. 40742 Šivilja gre šiva* na dom za 85 Din g hrano. Ponudbe na oglasni oddelefc »Jutra« pod šifro »Samostojna šivilja«. 40732 Trgovski pomočnik izvežban v manufakturnl in galanterijski stroki — prost vojaščine star 22 let. želi preminiti službo Oenj ponudbe na og'as oddelpk »Jutra« ood »Vesten 531« 40704 Šivilja perila in oblek, išče primerne službe v kakšni trgovini ali pa pri šivilji kot pomočnica Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna 807«. 40807 Poslovodja z večletno prakso v tovarni in veletrgovini, marljiv in pošten, z znanjem več jezikov, organizator, s poznanjem carinskega po-lo-vanja. želj premeniti -luž-bo, najraje v papirni stroki Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Večletna praksa št. 0152 40817 Fina šivilja išče dela na dom. Osna 20 Din dnevno s hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40804 Prodajalka izvežbana v manufaktnri. špeceriji, galanteriji in trafiki, vestna in samostojna, išče mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod »Prodajalka 4». 40797 Absolvent tehn. srednje strojne Šole išče primerno mesto — Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod šifro »Strojni tehnik« 40653 Gospodična vešča prikrojevanja. repor siran,-a in šivanja pletenin, išče mesta Ponudbe "na oglasni oddelek »Jutra- pod »Marljiva. 40675 Gospodična zmožna šivanja in pri'-ro-jevanii perila, »če »lužbe. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Pridjva 5fh 40676 Invalid vesten in zanesljiv. iJSče službo vratarja ali stla-'iščnika Vešč je slovenščine ii npmščine v govoru in pisavi Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod š'f~o »Vesten' 10». 40668 Mesto hišnice želi vdova fe; je vajena vseh hišnih del. Ponudbe 'a og!s»ni oddelek »Jutra. x>d »Hišnica«. 40658 Delovodja strojne in elektrotehnične =troke. « srednjo obrtno 5olo. išče službo pri ka^ kršnemkoli pddj.-tju Dot>i e pod »Energičen« na o?!, oddelek »Jntra«. < 40727 Roretn;» kuto?rV?» išče mesto na orožniški Danici ali finančni kon-'roli N-.-elo-r v ogla«npm ■"ddelku »Jutra«. 40740 V pomo? gosoodJn" šče mesta gospodična !z boliše družine — Nastopi 'ahko takoj aH kesneje Vatlov v oglasnem odd>-'kn »Jutra«. 40738 Ut SfJjitf Drva ukuv. m tirvtor. odpadk. »d uark»tvv lo-t»vii» nzki e«ni d * d o d uarn* '»*» V rt: « Liah i »nt — ta gornn)«ktm ku ndvorom 8( Pasjo hišico eseno lepo. za velikega iHa. prodam pod Rožni-kom v«čna pot t 86463 Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvar-ni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d d., Grosuplje pri Ljubljani — Komisijska zaloga- Franc Palme. Ljubljana, Gopo svetska cest« 7 — Celje: Cankarjeva 7 in Maribor: Koroška 8. 2H1 Perje Hukotmje. vari« gosje aa »vno tn • «troi«-ir Sišč.m, lobavlja * ruki Tinol d 6 Vajda 0»kov»r M-dj nnrje Telefon 58 S »i m PozorJ i^olno u> iHiinoai fcuptt. najceneje an tvrdki Kar r"relog Ljubljana Star tre n 12 in 2idov«k» olie, 4 žf^ Puhasto perje •Z|>uftiljajr. po po«tet)o ■ajmani S kg Po Dir -tf k t - Izkoristite priliko lokle-,r»J* ealog* L Brorovic /.»gr»i> (licv» 82 kem čn» 4utilnie» oerja 18.*1 Železen štedilnik malo rabljen, prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4086H Prodam: elektr. aparat za masažo ■»ušilni aparat za la>e. 2 zvezka Sven Hedin. skladbe Frau Musika oper^ za klavir, harmoniko. Brocb-liausov leksikon, visečo svetiljko, salonsko obleko, plišasto jopo za damo fin porcelan posodo Naslov v 'gUsnem oddelku »Jutra« 40765 Banja (Sitzwanne) dobro ohranje. na porerd naprodaj v Linhartovi ulici 20, pritličje od ^ 1. do 2. ure. 40857 Kombuša je najcenejša, zdrava an-tialkoholna pijača Glivo z navodilom poceni razpošiljam Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra« 40747 Akumulator kompleten s stiskalno ploščo 110 V 59 celic ceno naprodaj. SI ograd d. d Ljubljana Vil. 40792 Radio Detektor aparat zastonj tistemu k: odkupi lusalke. anteno in oetalu za 300 Din Naslov v ogl jddelku »Jutra«. 35305 Ključavničarji pozor Prodamo gotove in pol-»otove posamezne dele in plošče za štedilnike po zelo nizkih cenah. Slograd d. d. Ljubljana VII. 40793 Šoferska šola •jlilni-tveno koncesijoniratia Oamernik, Ljubljana Du najska 36 Telelon 2J23B — Permanentni tečaji za vse Avto sveče prvovrstna kvaliteta, komad 28 Din ter modnrai avtopripor nudi O Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. št 11 40864 Avtobus Chevrolet "koro nov, radi opustitve ioinje ugodno naprodaj — Ponudbe na poštni predal št. 217. 40821 Avtomobili Wanderer avto. 16/16 HP. Uitroen avto — 16 HP, Peugeot, potniški, 12 HP, Peugeot. 4sedežni, 24 HP. Fiat 501 — štirisedeži-n. Fiat 503 — štirisedeien. Metallurgiqiie ugodno ua prodaj Cene nizke event plačilne olajšave 0 Zuž*k Ljubljana, Tavčarjeva U. 40819 Motocikli Humbnr 350 ccm Wanderer Pdfch, Harley, Indian itd., rsi v popolnem re tu malo rab'ieni. se oddajo po zelo nizki ceni. O Žužek Ljubljana. Tavčarjeva ulica 11 40820 2 tovor. avtomobHa v dobrem st-1obe proitam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 40817 Pisalno mizo iobrc ohranjeno, prodatn Naslov v ogla.-nem oddel--cu »Jutta«. 40661 Pisalno rr.lzo kupim Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »R« 40802 Antikvar. pohištvo -taro. za eno sobo. v Ma-iboru takoj prodam Na •lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40746 Kupim Pisalno garnituro v marmorju ali slično. ku-jim Ponuilbt pod »Garni ' ura« na oglasni oddelek Jutra«. 86 426 Usnjarji, pozor! Prevzamem večjo množino iežic za zmletje — Anton Š tinte, mlinar, Poljčane. 40640 Novo spalnico (»polnoma novo. masivno. 1 politirano. prodam za 5000 Din Naslov v ogla n m oddelku »Jutra« 40808 / ' rr Murmel kožuhovino pristno. kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ;>od »Murme!« 40652 * it 1500 Din posojila proti "Tnitvi po dogovoru išče uradnica Ponudb* na oglasni oddelek »Jutra« ;od »Vrniti v zanesljiva« 40700 3000 Din posojila išč<-m za krajšo dot.o Plačam visokt- obresti oziroma dam protivrednost v obliki i>osehne ugodnosti Ponudbe pod šifro »Visoke ob'«"ti» na oglasni oddelek •Jutra«. 40863 Kateri srosnod hi hotel posoditi mladi dami za eno leto lOOfl Din. Jamči dom občina. Naslov dame- Xenia Markovii" — poštno ležeče Vuzen-Ka. 40760 Poslovne prostore | Stanovanje obstoječe it dveh »ob in sobe, kuhinj« in shrambe predsobe, v 1 nastropju, v oddam takoj ▼ Zg. Si-ki centru mesta ugodno od- št. 158. 406u8 dam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poslovni prostori 35« 36374 2 pisarniški sobi eno na Gosposvetski cesti, drugo polig opere, v pritličju takoj oddam Po>T6-dovalec. Dunajska cesta 7. Stanovanje dvo- ali trisobno, v sredini mesta, iščem za februar. — Ponudbe na ogiae. oddelek »Jutra« pod »Vsi odrasli«. 40872 Pekarno Stanovanje 40852 2 sob (ena sobica vogalna, rabijen« kot lokal), četrt ure od glavne pošte oddam v najem. Ponudbe na ogl. dobro idočo. išče Franc oddelek »Jutra« pod šifro Tomazin. Pobrežje št. 20 »Ugodna prilika«. 40796 pri Mariboru. 40754 ---- Stanovanje 2—8 -«ob s pritiklinami iiče Trgovino 2 železni peči 1 skoraj nova »Lutzova«, Dtaprodaj Na4ov v oglasi oddelku »Jutra«. 40830 Lončena peč skoraj nova. naprodaj — Naslov v oglasntim oddelku Jutra«. 40843 Mlinarji, pozor! Prodam prešo za olje. z vso opravo Štame. mlinar — Poljčane. 40641 Otroški voziček dobrn ohranjen, naprodaj Na-! ov v og]a*m**ir odMfiku 40810 »Jutra« Otroška vozička dobro ohranjena, poceni prodam. Naslov T oglas, oddelku »Jutra«. 40711 ! Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — iuvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 38 Crn svilen plašč. •legM-nten. vatiran s k<žu iovino za Din 400 — in še nekaj obleke naprodaj — Vaslov v oglasnem od-lel ■tu »Jutra« 36.470 Jaquard blago Za pre<1nje dele m Puloverje ima v veliki izhir vedno v zalog' tovarna l»jze Kristan Zapuže p Le«ce Krasni vzorci, nizk^ c^ne Zahtevajt» vzorce! 36236 Hlode oukove in nra.>tove fhra •tovh ie oO 20 c,m oaprnj; * n p u j e parns ta,;« V "icagnetti v Liuiiijani 3498i Hrastovega lesa v hlodih in v žaganih surovih frizih oh čajnih mer, z mešanim blagom, dobro mirna stranka brez otrok, idočo. stara postojanka na i v mestu ali neposredni bli-deželi, pri farni cerkvi —; žini za februar. Ponudbe dam pod ugodnimi pogoji na oglasni oddelek »Jutra« v najem s 1. decembrom, i pod šifro »Solnčaa lega«. Ponudbe na upravo »Jutra« 1 40767 v Maribora pod »Eksisten- i _____ ca Maribor«. 40749 i Lokale Stanovanje 2 sob in kuhinje, s pritiklinami ter elektriko, v bivše dobro obiskane go- novj hiši takoj oddam. — stilne blizu kolodvora pro- Na lov v oglasnem oddelku metnega mesta Gorenjske ; »Jutra«. 40769 oddam za okrepčevalnico, trgovino, brivnico; 6 prostorov Mosečno 700 Din. Stanovanje Vprašanja: »Velik promet« 2—3 sob kuhinje in priti, ogl odd. Jutra. 40782 klin. čedno, z elektriko ----j mjrna stranka z enim . « , . otrokom 3 in pol leta sta- LOK a I j rim v sredini me»ta Ce- oddam takoj v LjubPanl,' njene ponudbe na ogl odd. Prisojna ulica 3. 40809 Infra, pod »Mirna *ra.n- ka«. 40778 Lokal pripraven 4a krojaško obrt išč un za taikoj v kakem večjem industrijskem kra^ ;u Slovenije. Ponudbe na j vse prtlkline oddam bMzu pivlružnico »Jutra» v Celju 1 za Bežigradom Na.slov v pod »Lokal«. 40756 j ogl. odd. Jutra. 40789 Stanovanje celo 1 nad.^tropj« nove hiše; 3 *obp. kopalniiva in Trgovina manufakture in drobnine, več ket 20 let obstoječa, v Stanovanje 2 sob in kuhinje odd-am takoj po solHni ceni tiste- zdravega, kupuje v^ako : JastTe,'ar;-kem kraj Zagre- mu. ki mi plača zs 1 Wo množino parketna tovarna' Pr,"'?.'>tom oko- »U pol '"'a naprej. Naslov li 1 milijona Din. se pro- Gabri v špalirje. v vsaki množini. Na-Iov - ogla nn.m oddelku »Jutra». 40783 v oglasnem oddelku Jntra. 40826 Franc Kotnik. Verd pri , ., , , , Vrhniki. Cene je označiti "a 1 blagom tr. stelažami franko vagon Vrhnika 2S2 ^ /Tokn no bla?ajno - vsled s.mrti v obitelji. za 70.000 Djn. Potrebna gotovina do 30.000. o«talo na - » --.ta D^Udd^ek '»TJutra« ^ velikost lokal? 12 X 6 m, i z 2 izložbama. Ponudb« na naslov Zvonimir Vihnal. Jastrebarsko. 36564 Sobo s kuhinjo evpnt 2 ->ohi iščem Dopt. oglasni 36.460 Črno zimsko suknjo novo. poceni prodam Na- PncoetvO slov pove oglasni oddel»k ru>csi»v »Jutra« 40814 ! 5 oralov z< mlje. naprodaj. Hiša gospodarsko poslopje. Svetiljke za pita. elektriko in petrolejke, viseče in namizne po nizki ceni naprodaj na Aleksandrovi cesti 10/111. dasmo. Vprašati do 15 ure j naprodaj v Rožni dolini — 40682 ' cesta VIII/13. 40687 Starinska vetrina Majhen štedilnik dobro ohranjpn. po nizki ceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40733 !a frbovelj oremov b tepa »aha on k o v« trv. topit. aaiog let Po- ceni upravitelj Anton SI k, nudbe na oglasni oddelek Gornja Radgona. 172' .Jutra« pod šifro «RV» 36246 Ljutomerška vina najboljša, kakor tudi sli- S/ Do lfl.ftOfl D!n dam za dr.=«irtno etanov»-n.je. ob^foVče iz 1 »ob« in Tvitilclin. kierko-tf — Vpokojen starejši zaSronski par brez otTok. Več u-t-meno Ponudbe na osrla«-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Do 10.000 Din«. 40785 Trgovina z mešanim blagom, z vso opremo ter stanovanjf-m Iveb sob in kuhinje — radi bolezni lastnika — oddam v najem. - Naslov: oženjen, dri. vpokojene«, Terezija Wei se. Maribor, j dobi tetkom tega meseca Slovenska ulici 28. 36 519 brezplačno stanovanje dveh sob. Mizarstva vajeni ima- Vrtnar Gostilno dam v najem v bližini mesta. m zelo prometnem kraju na Štajerskem, kjer so v«čje tovarne, radi družinskih razmer. Nastop ta jo prednost. Naciov pove cglasni oddelek »Jutra«. 40790 Več stanovanj v centru in na periferiji koj Le resni reflektanti odda Realifetna pisarna — naj_ pošljejo _ ponudbe jia Kolodvorska ulica št 26. Jedilni krompir beli. štajerski, prpbran1 — nudi v vagon-kih množinah po konkuii učnih cenah ' dobrim gozdnim zaledjpm. Tgnac Lovron"ič trgovec kupim Ponudbe na ogfasni Na«lov v oglasnem odd»'ku ! v Križevcih pri Ljutomeru oddelek »Jutra« pod šifro »Jntra«. 40818 36627 «Zaga« 35864 Žago na vodni pogon, v bližini kolodvora v Sloveniji. podružnico »Jutra« v Celili pod Šifro »Sigurna eksistenca 55«. 40755 Hlev za t ali 3 konje, t sredini me=ta oddam. Pol Samska cesta 12. 40835 Delavnico iščem v najem Ponudbe na og'ae oddelek »Jutra« pod »Delavnica«. 40787 40844 vju&u&Lau I h Rorman; Prigode porsdnena Bobija Vesela opičja zgodba Hišo v mestu I eno al; dvo^tanovianjsko I kupim. Ponudbe z navedbo ' rpno nftcSti T)t nivlafni Stanovanje sobe in kuhinje lšč»-m koncem januarja 1929 Pismene ponudbe na oglasni od-lelek »Jutra« pod »Mirni dom«. 40708 Gospa bivša poštna uradnica, ki je zmožna slov., nemščine in srbohrvaščine, želi kakršnokoli na-meščenje Ev. gre kot gospodinja k samostojnemu goipodu Ponudbe pod »Nuino 36« na o"1. oddelek »Jutra«. 40736 ''nH^rica ki bi opravljala tudi vsa hišna dela želi službo za takoj Drnpise na podružnico »Jutra« v Celju nod »Poštena 20«. 40757 Žagar želi premeniti službo na stalno vodo Je izkušen cirkularist Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40759 Kuharica sta20 let. dobro Izuče-na ▼ kuhanju, ieli službo pil fini družini Nastopi 15. novembra ali pozneje. Naslov pove oglaani oddelek »Jutra«, 40778 82./83. Pok! ivenk! svetiijka je bila razbita. Pil! pai! lonec 1 mezgo pokončan! Resk! Tlesk! V redni za mleko je bila luknja! Tresk! tresk! Stol se je sesul na kose in debelega komisarja Rohnjača m oblili curki, ki so brizgali iz svetiljke in vedra za mleko. Med (em je opica neprestano skakala sem ter tja in svinčenke so ji brenčale okoli glavo, dokler se ni z dvema drsnima skokoma zagnala skozi odprta vrata v sosednjo aobo. A tudi semkaj so hrabri možje udarili m ajo, Stanovanie z eno ali dvema sobama in kuhinjo iščeta 2 ooehi, i ki sta ves dan odsotni — cene po?'ari na oglasni ' Ponudbe na oglas oddelek oddelek »Jutra« pod š'fro ' »Jutra« pod šifro »E »Februar 872«. 40873 Vili podobno hišo z vrtom in takoj prostim stanovanjem 5 sob. prodam blizu trnovske cerkve za 170.000 Din Privšek. Dunajska c sta 7. 40854 Fnonadstropna hiša z ro«ti!no. T Mostai po ngoini ceni naprodaj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika«. 40806 Krasno stanovanje 1 vrtom odda Električna zadruga v Sp. Šiški za takoj. — Pogoji se izvejo dnevno od 5. do 6 ure zvečer v Dermotovi ulici št. 40. 40671 Stanovanje sobe, kuhinje in prit ik-in odd am takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40673 Stanovanie 3—4 sob s pritiklinami. v centru mesta išče s 1 februarjem alj 1 majem dobra tričlan^ifca rodbina. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solidnost«. 36508 Stanovanie 2—8 sob išče za 1. februar starejši zakonski par brei otrok. Plafa !obro Ponudbe na oglasni oddelek -j,™ »Jutra« pod šifro »571« ^^ 40695 Stanovanje 4 sob. s kopalnico, v centru mesta išče za takoj -oliden trgovec f8 odrasli I nižinski člani). Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« l»od »Stanovanje 4 sob s kopalnico«. 36462 Stanovanje eolnčno, tri- do štirisobno išče sodnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sodnik«. 40823 Gostilno aH posestvo nod ugodnimi pogoji, za 1 leto aH več išče v najem ^r*- : Dunajskf c'iU- na Brinju Štajersko. Slovenija 36520 št t T , nar1,;ro,„D ^ s t novembrom Pokoininsk, zavod v Ljubljani 35318 Stanovanje 2 sob kabineta, kuhinje in priti-klin. t vrtom in souporabo kojialnice in pralnice, ob Stanovanje 1—2 sob, kuhinje in priti-klin oddam na Glineah. cesta 1/6. 40701 Stanovanje zastonf za 2 leti oddam tistemu, ki mi posodi 50 000 Din proti vknjižbi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutr?« r>od »Soba in kuhinja v sredini mesta«. 406S9 Sobo In kuhinjo In prazno sobo s posebnim vhodom takoj 0''dam N°«lov v ogla^n-m oddelku »Jutra«. 40730 Z*! t Stanovanje 3|.„. _ pal. 2 »Ob (v eno se lahko potepe pisar. SO!»e Stavi Štedilnik) tn veeh r I. nadstropju odda »tn- Pritiklin oddam s 1 dee. paj ali po«amič z novem- -akon. paru brez otrok za hrom PokojninAi zavod t 800 Din mese8nc Naslov j obrtoe šole in realke Na- Ltubljani, Gledališka ulica v oglasnem oddelku Jutra. ! ,i0v pove oglasni oddelek 5t- 8. 178 40799 .JutraT 40714 Dliaka ix boljše hiše sprejmem na hrano in stanovanje hlizo Lokal pripraven za pisarno, v sredini mesta takoj oddaja. Poizve «e v davkariji n« Vodnikovem trgu 5/n — •oba 1 40722 Stanovanje komfortno, trisobno, s kopalnico oddam za december pred artiljerijeko ro-jaJnico. Poeredovalec, Dunajska cesta 7, 40851 2 mlajša dijaka ali dijakinji sprejmem na stanovanje in hrano. Naeiov v ogl. odd. Jutra. 40788 »JUTRO« St 260 . 18 Nedelja XI. 1928: LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Uelmftka glavnica Din 50,000.000— Skupna rezerve cai Oin 10.000.000 Um\\m »81, CENTRALA« LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNIC Ei Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovl6, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek. Sarajevo, Siovenjgradeo. Split, Sibenik, Trat. BRZOJAVNI NASLOV: BANKA LJUBLJANA. Telefon *tev. 2861, 2413. 2502 In 2503. n orlDOToCa ia m 6asčw poto. Dva dijaka efrejmem t tbo oskrbo ▼ eenfcni mwta. Naslov pore »elaani oddelek «Jutra». 40699 f--- Mlajšo dijakinjo »prejme boljSa rodbin*. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutr»». * 86615 Dijaka »tajSogi sprejmem ▼ rso oskrbj. Naslov t oglasnem oddelku odi!;r>iiina Knro*ka e**ta 106 40753 Gosnodično kprsjmcm v 'epo «obf» Is na dflbr« dom*''« bruno Klav"-. n« razpoUro Na-»lor v ogl. odd. JutTa 40768 Na stanovanje sprejmem snaino goepodit no. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 40816 Prazno sobo parketirano, s posebnim vhodom to električno ra»-svetljavo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 40833 Prazno sobo ■ elektriko ta posebnim vhodom oddam v Soseske-ga ulici It. 23 (Koletija). 40786 Lepo sobo veliko, opremljeno ali prai no, a posebnim vhodom in električne razsvetljavo oddam. Primerna tudi ta pisarno. Sp. Šiška, Gasilska cest* 3. 40776 Veliko prazno sobo oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 40618 Sobo i električno r&zsvettji-vo, v sredini mesta Uče učiteljica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Učiteljica 40*. 40718 Sobico z vso oskrbo zastonj nudim onemu, ki mi posodi nekaj denarja Več oeebno Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod «Do smrti*. 40690 Vdova z dobro gostilno, bi m poročila * obrtnikom ali drž. uslužbencem, starim od 45 do 60 let — ali drugim s premoženjem Ponudbe pod •Obrtnik 40* na oglasni oddelek »Jutra*. 40724 Mlad trgovec, dobro situiran, posestnik, poroči takoj trgovsko na-obraženo gospodično, ki poseduje nekaj gotovine — Dopis« s sliko os oglasni oddelek »Jutra* pod »Industrijski kraj 1901* 86523 Ločen obrtnik ▼ Ljubljani, sebi pri-merno družico. Nekaj premoženja potrebno Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ločenec*. 40S3! Trgovec srednjih let, čiste preteklosti, t dobro idočo trgovino v lastni hiši. itvea Slovenije, se žeij radi pomanjkanja tnanja tem potom seznaniti i gospodično it boljše kmetske hiše. v svrho takojšnje ženitve Resne ponudbe pod »Lepa bodočnost 50* na oglasni oddelek »Jutra*. 40665 Lepo dekle vsakdo rad vidi. — Lepota razvedri čemerneže. Prav tako razvedri oblačno čelo humor Edor si želi prisrčnega razvedrila, se bo naročil na »Skovirja* ki izhaja v Ljubljani (uprava v Rožni dolini) in stane samo borih 15 Din za četrt leta. Skrajno napet detektivski roman angleškega pisatelja Vfallacea. Številne lope »like. Nova številka »Skovlr-ia» zelo zanimiva Naročite se alj kupite v trafiki! 40631 «3141» Iskren poz&nav a prošnjo skorajinjeca »videnj« pri Tebi. 40846 Bor n« nore odgovoriti. Sporočite prosim naslov na ogliMil oddelek »Jutra* pod šifro »Bor*. 40737 Profesionlst Mar 82 let, želi radi pomanjkanja tnanja dopisovati t značajno, skromno m preprosto gospodično, staro do 28 let. Dopise s sliko na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Profeslonist* 40638 Tri gospodične želijo dopisovati s gospodi od 20—80 let. Prva Blon-dinka * šoferjem, Kostanj-ka a učiteljem ln Brinetka s trgovcem Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro Blondinks 1000. Kostanjka 2000. Brinetka Snoo Tajno?« strogo zajamčena 86630 Kanarčki samci to samice naprodaj r Aškerčevi ulici (baraka). 40654 Kokoši (pegatke) (Perlhflhner) naprodaj pod Rožnikom, Večna pot št 1 86464 Pletiln] stroj Jaquar(L gkoro nov, ki dela brezhibno, prodam radi nabave motornega. Na željo prepustim tudi izvrstno delavko nanj. — Pismena vprašanj« pod »Ugodno 87* na oglasni oddelek »Jutra* 40637 PletflnI stro) 8/50 prodam ta 8800 Dto. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 40839 Lanz fokomobflo 35 k. s., poceni proda Obnov«, gradbena družba z o. s. T Ljubljani. 40660 Strojno pletenje kompletno, prodam. Vzor-časti to navadni stroji v telo dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40712 Stružnico za železo (Egali-sierdrehbattk) rabljeno, stružna dolžina 1000 do 1500 mm, kupim. Ponudbe pod »Egalisierdrehbank* na oglasni oddelek »Jutra*. 40709 Bencln-motor 5 HP, dobro ohranjen, pro dam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 40696 Več prašičkov 10 tednov starih, dobre pasme, po ugodni ceni naprodaj v Linhartovi ul. 14. 40862 Mlade živali Mlado simod oljsko kravo, prj tretjem teletu, v 8 mesecu breja in 3 iellce, na polovico časa breje, razen tega 1 vagon Eckendorfer valjčast« pese ta krmo proda uprava posestva J Lenarčič, Verd pri Vrhniki 40762 Kratek klavir črn. vinski sodi po 600 1 omara z» knjige na prodaj v Mariboru. Frančiškanska ulic« 31. 40750 Planino -amo Izvrstno ohranjen — vzamem v najem Cenjene ponudbe z navedbo mesečne najemnine prosim pod šifro »H M S* na oglasni oddelek »Jutra*. 40764 Tolstoj prosi z« naslov. Sirota. 40866 Premožna gdč. želi znanja c akademikom, naobraženim samskim gospodom ali vdovcem nad 40 let. DopUe n« oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Roža*. 40867 Red 22 Pismo dobite r ogl«». oddelku «Jutr«». 40805 Varana v ljubezni »Nova nada». Crije — prosim dvigni pirno. Troj ^odur 40744 Dva ptiča letata po Gorenjskem Kateri dami si ^h upata alo-viti, ne ds M «e sami ujeli Ponudbe na os-las oddelek «Jntra» pod »Orel in Po kol*. 40643 Mladenki nMijentni. ž*1it» v «rrho zimske zabave znanja z ''tofaklml. resnimi Oenjene ponudbe na og! odd Jutr» pod Sifr0 »Vto-lette, Dalsj«. 40763 Planino skoraj nov, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40766 Lep gramofon znamke »Eugel» s porcelanastim zvočnikom. 80 ploščami m lično omarico za p!o?č» prodam Vpraša-šati na poštni preda! 225 Ljubljana. 40771 Razpošiljalnlca gramofonov in plošč H. K e n d a, Ljubljana Mestni trg št. 17, Vam po zahtevi pošlje zelo zanimiv cenik. 40667 Pisalne stroje amerik »Remington* pro. daja na obroke J Gustin-čič. Maribor, Tattenbacho-v« 14 Zahtevajte obisk aa šeg« potnik« to eenik 86226 iT i Mlinsko orodje različno ter stroji, se poceni proda: valjčni stroj, stroj ta čiščenje zdroba, kamna, jermenice to razno drugo orodje Poitve se T Ljubljani Stari trg 82, Zorman Nedosežen v konstrukciji in materialu! Na stotine referenc! Zahtevajte prospekt! LJUBLJANA Telefon 22K8. Gradišče 10 ali Studa 24, pri Domžalah, mlin Zorman. 85536 Damskl dežnik črn, modern. krrtek, s« Je izgubil 1. novembra v tramvaj priklopnem rom med 2 in % B. uro. PoSten najditelj naj pa odla proti nagradi na policiji. 40694 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotopral Hngo HibšfiT Ljubljana — Sv Petra ee«tv tlJ Sp-cUalist a« barvanje in stril?njt la* tei ondulacijo Fran 'ihetti, Ljubljana, Dunaj 4ka cesta 20. £00 Nov gramofon s ploščami prodam Naslov v o^la^nem oddelkn Jutra. 40713 Fotograiiram f«oeem, amatvrjem puve6a vam • poirant.jm Slik« u legitimacije pogojno bfes platno 8taut Ljubljana Uospoevefcka ee»U it 1/U »1 VljoIIne, kitare, cltre strune ia potrebSčins »o najceneje pri M MuSifca — paviljon u dramskim gledališčem. Fina popravila 171 Vozna prekrivala konjska pokrival« ln ka puce u votnike iideluje najceneje is najboljšega ln pregniranega platna Alojzij Grilc, Novo mesto Ouiki na zahtevo «a*tonj In |>o&t nine proifco. 86511 Vljoline jitare, cltre, strune ln po-frebsSin^ kupite najbolje pri a. U uilCo. paviljon ta dramskim glfrdaliSčem — fropnoajtt se. 171 Žaganje drv z motorno žago — Drin Franc. Vilharjev« cest* — Telefon št. 2820. 85895 Šivilja ki ir«T*n]» piašče od 100 Din dalje, krila od 30 Din in vsa ostala del« zelo ceno in solidno, se priporoča Naslov pove oglas, oddelek «Jutr«». 40777 Brivski salon Mate VilentiČ, Kongresni trg štev 12. se priporoča 40840 OB Prvovrstni domača zavarovalna Ma ki opravlja vse stroke, išče za svoje podružnično ravnateljstvo v Ljubl.ani in 132^0-a kot šefa življens ega oddelka pod zelo ugodnimi po^uj«. ?030jii8 n oni sl-1 ti Ura »tf It. 735. oeci o CN ec se razprodaja o pod tovarniško ceno. SLOGRAD d. d., L u*il ana VII DogodKe uredili, len popisne dr. 3v?n lak » Knjigi spominov. Jrolinna vel;a 2in 30.-, v - platno vez?na S j 40 - - Jzdala 237 Knjigarna Tiskovne zadruge v £jubljani Prešernova 54 (nasproti gl. poite) 3 čevljarske stroje ostrilnl stroj ln druge če v Ijarske potrebščine prodam Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 40892 Veneclianka kompletna, t zaganjalnlm kolesjem ln predložjem na prodaj Naslov pove oglas oddelek »Jutra*. 36217 StrOjfe za gumbnlce fKnopflochmaachine) ln šivalne stroje proda Vokač, Krekov trg 10/n. 40850 Plesni stroj •»koraj nov dobro ohranjen 5t 8 80 prodam Kupec lahko nauči plesti ter dobi ob en»m stalrcfrt ndjemsJ ca Ponudb® na osi odd lista pod »Plet. stroj« 40770 PROTI IZi>AOANJU t AS in za pospeševanje rasti močnih ta zdravih laa ni niC boljšega kot je staroznana CILAGO-POMADA Ze 50 let jo milijoni hvalelaft odjemalcev po vsem »vetu uporabljajo. Veliki lonček (100 g) Din 60; dvojni lonček D« »a K vsa-kernu lončku je potreben: Speotjal-shampoo u W pranj tla ve. Din 25 PoStn-fora posebej. Naslov: Anrora, Sekt It. Nori Sad. Želleialčka 38 XX 3XXE )KXu axx X že imate ^tbum slovenskih književnkov ki prinaSa 267 PORTRETOV, naSih velemož ▼ ba. krotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni buditelji, uredniki In publicisti od najsta. rejših časov do danes. Umetniško vezana knjiga velja s poštnino vred Din 170.—, broširana Din 140.—. Naroia se v Knjigarni Tiskovne zadruge v fcubljani Prešernova ulica štev, 54 (nasproti glavni pošti). XX XXI Poslušaj m oži če k! Predno kupiva blago z& Jesenske in zimske obleke, pojdiva v w « Rado v! j co k Vinko Savnik-u Tam je krasna izbera vsakovrstnega blaga po zelo ugodnih cenah. Nikdo naj tega ne zamudil I Na boljši kanarčk pravi harcerji odlikovan rod skozi vsako leto z zlatimi ko lajnami po svetovnih razstavah pri najstrožji konkurenci. Od teh prodam nekaj pravih idealnih rolerjev, komad po 250-—, 300-—, 350-— Din samice istega rodu 60*— Din. Pošljem po pošti po povzetju in jamčim da dospe ptič živ. če ne bi pel ga zamenjam ali vrnem denar. St. Gojznikar, Ljubljana 13267a Kongresni trg 6/IU. ]iKoč osebnega vp iva Popolna, mojstrska navod la za proizvajanje vseh poskusov modeme SUGESTIJE, HIPNOZE, TELEPATijE, OSEB MAGNETIZMA itd. O. ig. amerik. metode 1 Ve ezanimivi, obširni prospekti zastonj 1 (Ev. za porto 1 Din) Krasna knjiga z navodili Din 28'—. Pošilja „Veda in znanost" Celje, Raztagova S. • itMMHHHnMnmmsieMsMti Volneno, belo in pisano platno hlačevlno, dele ne, kambrike, druk, srajce, kravate, žepne rute. svilene rute. nogavice, dežnike Itd. kupite najceneje orl tvrdkl ALOJZIJ DROFENIK. CELJE samo Glavni trt 9. Vsakovrstni OSTANKI ta aolovtfioo cena ■■■■■•■■■•■■■■■■•■■a I 3XXI 3XX LOkOMOBILE MOTORJI h* JACEMN1KI Povoiim o po«o|i Brada Fischer t IAODIB OuMdulUcva ul. 36 '«MMMt»M»>HMMMIMMMMMMIMMMM Iščemo 1368 iillpM Ml v eni najprometne^ib oest v Ljubljani in vešlega obviziteria za avtomobile Jn druge na5e proizvode. Ponudbe na Škodo ve zavode, _Selenburgova nI 7._ Važnol Važno) za industrijo lesnih izdelkov. Luaiard-Kaltleim (hladno mizarsko lepilo) Patent D.«. Patent D. R. Generalno zastopstvo za Balkan p. GAŠPARAC Zagreb. DrelkovICeva UU ti Tel. 18 —SO Za Slovenijo: 3. ROŽIČ, Ljubljana, Kttte-Hunioft H._ L. Mikuš MESTNI TRG STEV. 15 Tvoroica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic X9or ima nfesa9 naj sliši! fotereseotil N« dajte a« »a ves ti, odprite oči la. nSesa, predno ae odločite za nabavo petrolejskii pSnskih svet^jk. Mi smo v stana, da ratn poii}«-mo to;ke avetillko po ortrVnatel tovarn i5W ceaf od »Kronos* Din 380. 1 liter petroleja zod okrog 16 ar c jafcastjo rvetilobe 80 »več. Svečka »e priiiga brez snemanja cilindra. Nt potrebno oikako predtrevanje ali putnpande, ker ona »vsti takoj brec čakanja. Ne Strni! in ne saudarja po petroleja. Gorilnik« gornjih svetiiijk, Id ae dajo namestiti tudi na drnge svetillke t okrotlkn porilnfeoni, Tam po4-kjemo sa ceno Oto 160. Nadaljuj 58 raitK>vrstah modelov ia >000 arveč »tateo m skladišča. Jamstvo do (8 let 244 •PETROPLIN., ZAGREB. SAJMlSTE 18. Največje skladišče v Jugoslaviji. IS£emo »osob-ne zastopnike. Lahke prilike sa zaslužek! LUTZ0VE PEČI peč MONOLIT" ING. GUZELJ Tele on 3252. LJUBLJANA VIL, Jernejeva c. 5 Ravno tam Conz-orf elektromotorji, Vottheve male turbine In KratiSgrerec »KALEPAKTOR« (patent Šiška) la tamotaa opeka \mi netil io [it prte? 249 l F. Stern, llica 44. preje Mira [L jfdler] id m lifiivai PRODAJA: hrastove In bukove parket« In obodne latve, rezani materijal iz bra^tovine in par-Jene bnkorlne. gabrorine itd. — Oddelek: Tvorni*® rahnjev. Kopo je rt« vrste hrasterik frfsav, hrastovih klad in kratkih jelo-vih desk. . ^ Braojavi: Parkete Karlovac. Telefoni Inter. 144. " /" # < Poštni prelmac: 46. „SPECTRUM" d. d. inl Kepista, Dnbakj ia Krstih, tvorni ca ogledal In brušenega stekla, Ljubljana VII, se nahaja od navembra na Celo viki cesti 81, telefon it 2313. Zagreb, Oaijek, Sredilnjica: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steldo, mašin-sko steklo 6—6 mm, ogledala, brušena « vseh velikostih in oblikah, kakor tuli brušene prosorne šipe, izboStne plošče, rsieklevanje v med. — fina, navadna dodala R? Zastopnike v vseh krajih Jugoslavije m dobroidoč predmet išče renotnirana tvrdka. Sposoben je vsak, ki ima veselje do dela in se hoCe baviti s poslom intenzivno. Zahteva se ga* ranči j a ta vzorca itd. Nudimo izvrsten za« shižek. Točne ponudbe pod »Tvomica 297» 14« na Interrtklam d. Zagreb, Ma> rovska ul. Zt. 13248-a Zastopnika ta SLOVENIJO Uče rarširjefia manttiak. turna trgovina na odplačila iz Zagreba m obisk privatnih odjemalcev. V obzir prida agilen, sposoben prodajalec in povsem zanesljiv strokovnjak. Osebno se je predstaviti v ponedeljek 5. novembra med 10. do 12. uro v hotelu Union. Vp rajajte portirja. 13233 Ivanka Stesnar modn' salon Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 9 priporoča svojo veliko zalogo damskih Klobukov. Na;novejši modeli. — Zalm klobuki vedno v zalogi. Popravila očno in ceno. veQ £ H | lustrovani ^ ^" dobite zastonj/ Zahtevajte ga od sklau IVI £ I N t L in HEROLli rVORNICO aUS3rezp!aon obisk zastopnika Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivilje, krojače ui čevljarje te za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pr tvrdki Lud. Baraga, Uubiianč Šelenburgova ulica 6 I, lreisiateu aouk »5-ietnt geranui; Telefon «t 980. * Svetujemo Vain. da si nabavite samo t-d no najboljše šd najtepšt KOLO iN Šivalni STROJ „0R1TZINER" in „ADLER" in švicarski petilni stro 99 istotam najboljši pisafni stroj v kostrukeja in materijalu samo pri Josip Petelinc-u LJUBLJANA Telefon 2913. Jronr *0 Čevlje •arantirano pristno ročno delo, kupite po najnižji ceni in j najboljši kvaliteti edino pri industriji čevljev R. Celje štev. 20 (Slovenija podkovani iz kravine 150 Din, močni iz teletine 177 Din. fini iz boksa 191) Din. nizki iz boksa 175 Din. daniski 4e?ro 170 Din. modni bt»š ali siri elegantno iz ielani 198 Din. fini lak 199 Din. fantov-ki 165 Pin. dekliški bok« 84 Din. otročji bok= 64 Din iz kozine BO Din. predno kupite čevlje, zahtevajte zastoni 'Mja friux iescfAck L* aMerarn to »a»Klgtm>re«> \lojxij Novak. V« f LJubljani.