227. številka.
Trst, v četrtek 4. oktobra 1900.
Tečaj XXV
,,Edinost .,
I shaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer.
>Taročnin»t xna$a:
Za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 ».
za četrt leta........ fi n
za en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 Ptotink (3 nvč.): izvpn Trs»ta pa po S stotink (4 nvč.)
Tel«fon Stv. *<0.
Oglaat
«e računajo po vr*iah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale <io mači oeiasi itd. »e računajo po poei'dH
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edin o« ti je moč!
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStTo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
Uredništvo fu tiskarna se nahajata v ulici Carintia *tv. 12. UpravuiStvo, i« sprejemanje tuaeratoT v ulici Molim piccoio štv. 3, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik
n G o d n I k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tista
Po jubilejnih slavrrostih.
Na Goriškem, 3. okt. 1900.
Poklonivši Njeg. Veličanstvu, kije došel, tla se osebno udeleži jubilej ne "slavnosti naše goriške dežele, je « Edinost* opazila povsem primerno, da jej prepoveduje globoko spoštovanje, tla bi se oglašala z rekriminacijami, dokler vladar biva med nami, dokler imamo visokega gosta v hiši.
No, sedaj so slavnosti pri kraju, naše življenje je zadobilo zopet svoje vsakdanje navadno lice in z vsakdanjim življenjem se vračajo tudi vsakdanje dolžnosti.
Prva, vrhna naša narojlna dolžnost pa je, da branimo svoje pravo in da odbijamo krivice, ki se nam gode. A ne le svoje pravo, ampak tudi svojo narodno čast in svoj ugled moramo braniti. Sedaj se moramo oglašati na ves glas z rekriminacijami radi zapostavljanj, ki smo jili od strani naših oblasti doživeli povodom jubilejnih slavnosti.
Že tam začetkom meseca septembra so se začele raznašati po deželi uprav nenavadne in našo čast ponižujoče vesti. Takrat smo menili, da je kaj takega nemogoče, ali pozneji dogodki so nas prepričali v naše ogorčenje, da so bile te vesti le predobro osnovane. Kar se je godilo, ne potrebuje komentarja, ker že samo na sebi predobro popisuje in osvetljuje, kako nas Slovence, oziroma Slovane, politična oblastva zametujejo, brezpravne kažejo in nas v obče zanikujejo, ako-prav nas je dve tretjini vseh prebivalcev naše monarhije.
Izvedeli smo torej, da je lojalnim Slovencem prepovedano razobešati narodne zastave povodom prihoda našega preljubega vladarja v Gorico in da je to prepoved izdalo politično oblastvo, katero je prirao loco poklicano, da čuva slobodo in pravo Slovanov, kakor drugih narodov'. Nehote se nam vsiljujejo različne misli v glavo.
To naredbo si pa mi tako-Ie tolmačimo: Radi bi nas skrili pred svetom, kakor da bi nas na Goriškem sploh ne bilo in da »i naš milostni cesar zadobil vtis, kakor da je prišel v deželo, ki je izključno, ali pa vsaj pretežno italijanska.
To je bil njihov namen, ki popolnoma odgovarja stari tradiciji birokracije v Primorju, one birokracije, kateri je vodilna mi-
PODLISTEK
razstava v Ljubljani.
(Popotnica tržaškim izletnikom.)
Naša prva skupna umetniška razstava je vzbudila občno pozornost in živo, vsestransko zanimanje ne samo v Ljubljani, temveč po vsi domovini in še daleč na okrog za njenimi mejami. l)o toli sijajne uspelosti razstave je pripomogel mirni, resni in dostojni nastop mladega »Slovenskega umetniškega društva* ob otvoritvi, ki seje uprizorila dokaj slovesno, v navzočnosti vladinega zastopnika, vojaških in civilnih dostojanstvenikov ter v pričo odličnega povabljenega občinstva.
Jako pomenljiv in značilen je bil otvoritveni nagovor grofa Schatfgotscha, ki je zastopal službeno odsotnega deželnega predsednika. Vlada je namreč po imenovanem svojem zastopniku izrazila svojo veselje, da smo se Slovenci začeli zanimati tudi za to stroko človeške kulture, to je: za lepe umetnosti, ter je posebno naglasila svobodni razvoj domačih umetnostij, zagoto-vivši »umetniškemu društvu« i dejansko svoje priznanje.
Dostojni prvi javni nastop jednoletnege »Slov. umetniškega društva«, slovesna otvoritev razstave in pa blagohotni govor zastopnika deželne vlade — vse to je zaprlo sapo
sel, da se v teh pokrajinah mora ohraniti italijanska hegemouija. To je tista tradicija, ki iz poj eda ekzistenčne pogoje našega naroda in ki vidi eminentno - avstrijsko politiko v tem, da ne dopušča, da bi narodno, politično, kulturno in gospodarsko življenje primorskih Slovanov prišlo do razvoja.
Ali, kakor rečeno, to tradicijonalno postopanje primorske birokracije ni nevarno le našemu obstanku, ampak je to, kar smo doživeli povodom jubilejnih slavnostih, tudi skrajno žaljivo in izzivalno za ogromno večino prebivalstva dežele Goriške. Mi vprašamo le, je-li to prav. je-li patrijotieno, je-li koristno državno misel »n dinastični čut, ako politične oblasti prepovedujejo večini v deželi, da se ne sme pred stavlja ti vladarju takošno, kakoršnje je: z znaki svojega mišljenja, svojega čutstvovanja, svojih aspiracij
—	se svojimi zastavami?! Mi bi menili, da s takimi prepovedmi se ne delajo usluge ni državi, ni vladarju samemu, ni — razmeram v deželi. Mi bi menili, da tudi modremu vladarju ni ustreženo, ako vidi fikcijo pretežno italijanskega značaja dežele, mesto da bi videl realnost : to slovensko ljudstvo, ki je tu, ki čuti, da je slovensko, ki hoče ostati tako in ki hoče, da je svet, gori do prestola, pozna kakor tako! Resnica je Bogu in ljudem mila, in resnico treba poznati vzlasti onim, ki vodijo usode narodov. In mi smo uverjeni, da so tudi našemu modremu vladarju ljubši ljudje z «možkim ponosom pred kraljevim prestolom*, nego pa
—	Potcmkinove vasi.
Seveda se je opravičevala prepoved slovenskih zastav z oziri na javni red ! Koliko samovlastnosti, koliko oviranja narodov v njih razvoju, koliko prizadevanja okostenelih bi-
Preradostno je torej bila v Ljubljani pozdravljena vest, da se nameravata prirediti na 31. slo\ensko umetniško razstavo« dva skupna izleta v posebnih vlakih in sicer : dne 7. t. m. iz T r s t a, dne 14. t. m. pa iz Celja in kakor je videti, se zares izvrši ta preizvrstna rodoljubna nakana, rokratov, so že morali pokrivati in morajo še pokrivati ti nesrečni «oziri na javni mir in red» ! Kaka narobe-logika je to! V moderni, pravni, slobodni državi da živimo, tako pravijo. A mesto da bi prijemali za vrat onega, ki hoče z nasiljem kratiti slobodo
tudi zlogolkim zabavljačem in predestinova-nim kritikastrom, na katerih, kakor je obče znano, se odlikuje baš naša slovenska metropola ! Da-si so preti otvoritvijo umetniške razstave pretili : »no, to bomo zabavljali !«, poskrili so se poklicani naši zanikovalci vsega napredka po svojih — cvičkarnah, dočim v razstavo prihaja dan dan vedno veče število odličnih obiskovalcev iz vseh slojev domačega in zunanjega občinstva.
Poleg vladinega priznanja pa je naši umetniški razstavi jako mnogo koristilo v obče povsem dobrohotno časopisje, domače in tuje, zlasti hrvatsko, ki je prineslo o I. slovenski umetniški razstavi dokaj pravične, kolikor mogoče objektivne in stvarne ocene, kakoršnjih še doslej nismo čitali o Slovencih.
Občno in javno priznanje ter pohvalni glas o naši umetniški razstavi, ki se je raz-nesel širom domovine in preko njenih mejnikov, privabil je tudi marsikaterega nasprotnika takoimenovanih nebodijihtreba »lepih umetnostij« v dvorano »Mestnega doma« ljubljanskega! Videli smo ondu i nekatere onih »umetnikov«, ki so prvotno silno zabavljali zoper ustanovitev umetniškega društva.
Ker si dotični izletniki na svoje oči ogledajo to našo I. občno umetniško razstavo ter nje veščo prireditev in slikovito razvrstitev rastavljenih umetnin, moram jih opozoriti, da je v tem, od otvoritve, t. j. od 15. septem-
druzega, kaznujejo s takimi prepovedmi onega, ki hoče uživati tudi to slobodo kakor slo-boden državljan, kaznujejo ga s tem, da mu k^ptijo slobodo.
Sicer pa smo mi tako trdno uverjeni, kakor je amen v ocenašu, da v Gorici ne bi bilo prišlo ni do najmanje neprilike radi slovenskih zastav! Našega ljudstva je bilo te dni toliko v Gorici, da bi si bil dobro premislil tudi najhuji irredentarski razgrajač, predno bi bil le usta odprl za kako žaljenje, karao-li da bi hotel vzdigniti roxo. Saj jih poznamo. Oblasti se boje teh junakov, ker se jih h o-čejo bati; vlada kaže respekt pred močjo L»ahov, to fikcijo, ker hoče z Akcijami vzdržati in ohraniti fikcije ! To je avstrijska tradicija v Primorju. Ali mi ne odnehamo, dokler ne porušimo te tradicije.
Goriški Slovenci so se uzorno vedli povodom jubilejnih slavnosti, tega spričevala jim ne morejo odreči niti oblasti same. Oni so prisrčno pozdravljali svojega vladarja in so pri tem za hip pozabljali na krivico in ponižanje, storjeno jim od strani oblasti. Tudi slovensko novinstvo ni rekriminiralo one dni iz spoštovanja do našega vladarja.
Sedaj pa se oglašamo. Pred vsem pa bomo zahtevali od naših bodočih poslancev, da začnejo enkrat i*esno, odločno in z vso brezobzirnostjo rušiti Potemkinove vasi, ki jih zistem v Primorju kaže svetu, da začnejo rušiti fikcije, rušiti stare tradicije, da se žnjimi tudi enkrat poruši ta nesrečni vladni i zistem v Primorju, da postanejo za vse večne čas« nemogoča taka zapostavljenja, kakoršnja smo doživeli mi goriški Slovenci povodo m jubilejnih slavnosti.
Mephistopheles.
V Trstu, dne 4. oktobra 1900.
Resnici na ljubo. »Slovenski Narod« od minolega torka je prinesel precej ostro pisan članek, naperjen proti imenovanju gospoda Rubellija pl. Sturmfesta (ki je do sedaj služboval v ministerstvu za notranje stvari na Dunaju) okrajnim glavarjem na Kranjskem. Ni na kraj misli nam ni, da bi hoteli grajati gospoda člankarja, ker verujemo, da mu je bil namen dober in popolnoma opravičen : varovati načelo, da narodu ni smeti
.----
bra do danes, število umetniških predmetov naraslo na 188, tako, da je »umetniško dru-
I štvo« poleg velike dvorane v »Mestnem domu« priredilo še jedno sobano ter dalo natisniti že četrti, pomnoženi seznamek in imenik razstav-j ljalcev. Razstavo je posetilo od 15/9 do 3/10 t. 1. 1874 oseb.
Prepuščaje samozavestnim izletnikom na I. slovensko umetniško razstavo na svobodno in neprisiljeno ogledanje v njej razvrščenih slik in kipov, dovoljujem si le opomniti, da so razstavljavci zgolj še živeči ter večinoma mladi umetniki, katerim se odpira mikavni razgled v lepšo bodočnost, ako bodo namreč napredovali tem korakom |ter si pridobč naklonjenost blagohotnih podpornikov !
Tesno odmerjeni okvir jednega podlistka mi ne dopušča opisovati posamičnih umotvorov, niti vam naštevati vseh razstav ljalcev, kamo-li ocenjevati na dolgo in široko njihovih del ter v taistih predstavljenih in izraženih idej, umetniških struj, nakan in smotrov !
Za kratkotrajno, morda jednourno ogledovanje obsežne razstave blizu dvesto raznovrstnih umetniških proizvodov nima tolike važnosti tisto teoretično razporejanje v indi-vidualizem, impresionizem, simbolizem, deka-dentizem itd., temveč praktičnemu proučevalcu 1. naše skupne umetniške razstave, zadostuje splošen pregled sedanjih vpodabljajočih
usiljevati tujih uradnikov, ki ne poznajo ni njega, ni njegove zemlje, zbok česar tudi srca ne morejo imeti zanj.
To načelo moramo braniti vsi, saj je ravno v kršenju tega načela od strani državne uprave glavni vir naši mizeriji, pre-kernemu položaju našega naroda, vnebovpi-jočemu zanemarjanju njega gospodarskih in kulturelnih koristi in narodnemu in politi-škemu zapostavljanju.
Vendar ne moremo drugače, nego da podamo nekoliko korekture članku »Slovenskega Naroda«, ker pred možem, /.a katerega gre v tem konkretnem slučaju, ne treba varovati ravnokar označenega načela — ker karakteristika, ki velja navadno o uradnikih tujcih, ne odgovarja mišljenju, čutstvovanju in — minolosti gospoda Rubellija pl. Sturmfesta.
Mi poznamo tega gospoda izza časa njegovega službovanja v Istri. Mež je to, ki , si je pridobil spoštovanje vseh pošteno mislečih. Oče mu je bil uradnik v nekdanji i vojaški Granici. Gospod Rubelli ima hrvatski jezik v polni oblasti v besedi in pismu. Mož je bil vsikdar pravičen, resen uradnik. A kar je glavno: ob vsaki priliki se je kazal prijatelja našega naroda. In to pomenja nekaj ob razmerah, kakoršnje so v Istri, kjer se mržnja proti našemu narodu zlasti političnemu uradniku šteje v veliko zaslugo, kjer je praktično izvajanje te mržnje često lestvica, po kateri uradnik — leze kvišku ! ! Mi bi lahko naveli drastičnih dokazov, ali ne stoi*imw tega,-ker se bojimo,, da bi moža — kompromitirali pred njega višimi 1
Možu se je tudi dogodila krivica, ko so ga prezrli in so mesto njega znanega Lasciaca imenovali okrajnim glavarjem ! Če so ga imenovali sedaj, je s tem le popravljena storjena krivica.
Prav za prav se tudi mi strinjamo s »Slovenskim Narodom* v obžalovanju, da je gospod Rubelli imenovan za Kranjsko, kajti obžalujemo, da ni imenovan za Primorsko, kamor bi veliko bolje sodil po vsej svoji kvalifikaciji in minolosti, Kakov bo v bodočnosti — o tem ne more govoriti nikdo.
umetnikov slovenskih, na katerih sloni vsa bodočnost naših lepih umetnostij !
In v temoziru je obisk ljubljanske umetniške razstave jako zanimiv in poučljiv ter uavduševalen! .Narod, toli maloštevilen in skromen, vzpričo tolike obilnosti izvoljenih ljubljencev umetniških Modric — takšen narod še ni zrel za odstop s svetovnega pogorišča, kakor Jmu to prerokujejo zlohotni sovražniki in malodušni lastni sinovi !
Seveda bo treba v z d r ž n e g a n a p o r a in složnega d e 1 o v a n ja med istimi umetniki, kakor i blagohotne gmotne in m o r a 1 i č n e z a s 1 o m b e v r a z b o r -nem ljudstvu!
In ako se uresniči ideja: skupne jugoslovanske umetniške zaveze, ki ima prirediti razstavo vseh slovenskih, hrvatskih, srbskih in bolgarskih vpodabljajočih i umetnikov, potem stoprav napoči nova doba našim lepim umetnostim tu na slovanskem
jug" *
Toda - do tega bliščečega smotra je še dolga in strma, s trnjem posuta pot ! Napočil je šele »naš dan« vstajenja: kako se bode razvijalo odslejšnje naše umetniško življenje, to je zavisno od — r e s n e v o 1 j e i a jeklene vstrajnosti mladoletnega »Slovenskega umetniškega društva« in njegovih potipornikov !
Vatroslav Holz.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 4. oktobra 1900. Poslanec za Goriško. Od znanega slovenskega rodoljuba smo prejeli s prošnjo, da objavimo :
Velemučen utis napravlja na trezno mislečega Slovenca sedaj pogled po slovenskem svet«. V brzern teku se razvijajo važni dogodki okolo malega slovenskega naroda, ki je podvržen vplivu dveh mogočnih sosedov, katera soseda pa še tretji važen činitelj v svoji kratkovidnosti podpira na vse pre-tege. Ta dva mogočna soseda pogledujeta na naše pokrajine s tako poželjivostjo, da na jeden del našega ozemlja, in sicer na najvažnejši del slovenske zemlje, prežita kakor jastreba. Ni nam treba tega razkladati na široko in dolgo. Kolikokrat se je povdarjalo, da v naših vele kritični h časih to strastno povdarjanje «načel>, liberalizma in klerikalizma, ni na svojem mestu, in da je mnogo drugega tmjnejšega posla, nego je to. Na naj-odlienejšem polju naše organizacije, na polju i državnega poslanstva imamo mi lepo število . diletantov in statistov brez potrebnega pripravljanja in znanja. Slovani bi potrebovali 1 par dobrih zavednih «divjakov», kakor je bil pokojni Vašatv, kateri si je v državnem zboru edini upal povedati, kar se spodobi in j kar je potrebno. Danes gre za obstanek slovenskega naroda v prvi vrsti. Vidi se, da se ustrašijo, če imajo opraviti z zaresnimi ljudmi, ki se ne bojijo povedati gole resnice in razkrivati fakta in %- njih nakopičene na-1 pake. Tu je treba temeljitega znanja slovenske zgodovine in pristnega jeklenega slo van- 1 skega rodoljubja. Kakor smo rekli, Cehi so imeli jednega in tudi Slovenci bi imeli jed-nega in to je Fran P o d g o r n i k. Nima mož posvetnega blaga, nima gradov, niti zakladov, niti javne službe in tudi morda ne daru Ciccronovega zgovorništva ; saj tega tudi Vašatv ni imel. Na Slovenskem obstojčglede volitev v državni zbor nekaki «obroči» V tistih obročih se nahajajo sami izvoljenci. Ker je dr. Gregorec odstopil, ima Zičkar priti na njegovo mesto, da si v tem okraju ni znan.' <Osobno znanje* igra sploh jako čudno vlogo; jedenkrat je potrebno, drugikrat zopet ni potrebno. Da se pa zopet vrnemo k slovenskemu «Vašatemu», bi mi svetovali, naj ga volijo na Goriškem ; tam ste dve umetno napravljeni stranki. Kdor je kdaj pazljivo čital »Slovanski Svet«, nikdar ni mogel zapaziti, da bi Podgornik v-ibil v pravoslovje, ker tega nikdar storil ni. Med duhovniki bi imel nasprotnike, pa ne po pravici. Z dobro vestjo bi Pod gornika lahko volili vsi Staniče vi vo-lilci izza zadnjih volitev sem.
Ko bi Podgornik nameraval kandidirati, bi storil naj plemenitejše delo. ki ga more sploh izvršiti Slovenec v sedanjih časih, kajti na tak način bi vsaj nekoliko Podgorniku bile vrnjene žrU*e, ki jih je ta skozi vse svoje dosedanje življenje pokladal domovini na korist, morda v pretiranem idealizmu, ker je vse dosedanje delovanje posvetil slovanski žurnalistiki. Z izvolitvijo Podgornikovo bi se pokazalo, koliko je v dotičnem volilnem okraju sa mosta I nega mišljenja. Res, da Podgornik ni
i
Pesni Nikole Ostojića.
V hrvatski književnosti prevladali ste danes dve glavni struji. Prvo slede »stari«, katerim je književnost en izmej najboljših in ; naj vspešnejših pomočkov v dosego najbolj vzvišenih narodnih uzorov; drugo sledč ta- i koimenovani »mladi«, »modernic, katerim je; pa književnost le nekako razkošje, kakor se ! je baš pred kratkim izrazil eden njihovih somišljenikov. Prvi postavljajo sebi vzorom Homerja, Dantea, Puškina, Turgenjeva in <lolgo vrsto velikih umnikov, ki so s svojimi tleli preobrnoli javno menenje v toliko, da jih je smatrati pokretniki velikih reform svetskega pomena, — dočim «e mlajši pozivajo na gosp. Materlincka in na dunajsko »Jugend«. Na žalost dal se je zavesti po teh slednjih veliki del mladeži, obrnivši hrbet vsemu tistemu, kar bi bilo v stanu, da nas povzdigne v teh žalostnih prilikah. — Slavna imena Preradoviča, Mažuraniča, Senoe morajo izginiti pred apostoli secesije, ter s temi tudi vse, kar so ti v svojem življenju ustvarili.
Vse, vse mora izginoti pred to novo strujo, katere cilj je le pusta megla iu književnost sama pa le »ein ge\visser Cosmetik-artikel«. Jako utešljivo je, da se visoko nad tem kalom, kjer se previja moderno deka-<lentstvo smradnih Jelovšekovih »Sinfonij«,
popularen; pa trebalo bi začeti delati. Na tako nizko stopinjo Slovenci ne smejo pasti, da bi Podgornikova izvolitev sploh ne prišla nikdar v javni razgovor. Kakor slišimo, so drugi Slovani nagovarjali Podgornika, naj bi vstopil v državni zbor.
To bi že bilo, ko bi mogel človek sam vstopiti. Podgornika dičijo redka bistroumnost, nesebičnost in značajnost in temeljito poznanje slovanskih razmer, in je bil v svojem ča u daleko najodličnejši učenec v svojem razredu. Kolikokrat je bistroumno Mladočehom kazal njihove načelne in taktične pogreške! Naj-veča ironija pa se nam zdi to dejstvo, da je na Goriškem izvoljen ple.nenitaš, ki sam pri
da je odstavila vse one dostojanstvenike, o katerih je dokazano, da so bili intelektuvelni provzročitelji in pospeševatelji ustaje bokser-jev. Proti tein je začela precej ostro nastopati. Seveda je tudi možno, da je zopet vse skupaj le zvijača, ki je jako priljubljeno sredstvo kitajskim zavrritnim državnikom. Kakor znak odjenljivosti bi smeli smatrati tudi pismo, ki je je kitajski cesar pisal nemškemu cesarju, v katerem izreka obžalovanje na umorstvu poslanika Kettelerja, nemški cesar pa je odgovoril trdno in odločno, da ne mora odnehati od zahteve, da se kaznujejo oni svetovalci krone, ki so krivi na prelivanju krvi. V tem utegnejo soglašati vse vlasti, ali ka-
znava, da ne zna slovenski. Slovenci radi jkova bodi ta kazen? o tem pojdejo menenja naglašajo, da taki gospodje imajo pristop v I bržkone navskriž.
višje kroge in tam upliv. Kužna imenovanja j Anglija nasvetuje v svojem odgovoru na
Za podlago mojih razmotrivanj navel sem takoj uvodoma lastnoročno župnikovo pismo iz leta 1895, katero raprezentira jedno glavnih faz iz bojev gosp. župnika proti svojim slovenskim župljanom ter posebno proti »Velesili«, kakor zastopnici istih in proti nje predsedniku, katerega gosp. župnik v omenjenem pismu podi s kora, ker ta Ivan Godina-Ban ni nihče drugi, nego tedanji predsednik »Velesile«, ki je takrat oskrbovala cerkveno petje: »Udari pastirja in razkropljene bodo ovce«. Mislečemu človeku zadošča navedeni slučaj, da lahko sklepa, je-li je res g. župnik spodil »Velesilo« s kora ali ne, vzlasti se, ako upošteva dejstvo, da je naš župnik jako fin politik in prebrisan taktik, posebno v devizi »osar tutto«. Šolal se je na italijanski gimnaziji v Kopru in sluz-
v sodni stroki na Štajerskem kažejo letos, < nemško noto, naj se imenuje mednarodna ,mval kakor kapeUn v St. Jakobski »za kri
komisija, ki bi vodila preiskavo; Kitajci me-I stiJU v Trstu> se ne motim' z:t ^ slav
koliko upliva ima n. pr. Berks. Štajerski Slovenci so na Kranjsko poslali gimnazijske ravnatelje in profesorje, sodne uradnike v Trst in v Gorico celo kardinala, pa bi ne imeli slovenske gore lista?!	xvz.
Zahteve Trentincev — odklonjene.
Ministerski predsednik dr. Korber je dopo-slal poslancu baronu Malfattiju pismo, ki po-menja, da so zahteve trentinskih Italijanov Nemčijo ! po samoupravi odklonjene. Pismo izvaja, da tu ne gre za ustvarjenje narodnih varstvenih odredeb v posamičnih, narodnost zadevajočih stvareh, ampak da Trentinci zahtevajo novo politiško tvorbo s posebno teritorijalno podlago. Vlada bi mogla pač — pravi gospod
nijo bržkone, da je glavni krivec, princ Tuan z odstavljenjem že dovolj kaznovan — Nemci pa bodo bržkone zahtevali njega glavo. — Mej tem pa se širijo razne vesti; eni menijo, tla je med vlastmi doseženo popolno spora-zumljenje, drugi pa, da je prišlo do posel)
oega don Mos£-ta.
Ker pa bi mi drugi utegnili očitati so-fizera, češ, da se predsednika ne more identificirati z društvom, podati moram zgodovinski pregled tedanjih časov.
Ko je prišel naš gospod župnik k nam,
nega sporazum ljenja med Francijo, Rusijo in j dobil je tukaj domače narodno življenje in
na koru zavedne in izborne slovenske pevce, katere je vzgojil pokojni Oenčur. Lepo petje in mirno domače življenje pa je bilo našemu župniku menda deveta briga, in njegova glavna skrb je bila, da si vzgoji nekoliko
Tržaške vesti.
(te. odbornike polit, društva >Edi- svoJih kreatur' k:,tero bi »>lesale lm n>"
, . j,	- i - govi in magistra tovi pišČali (to gosp. župnik
liost* opozarjamo, da je odborova seja vsaki &	&	'	. .. i
lahko stokrat dementira, če mu je ljubo) :
tega so mu
Korber v posamičnih deželah pri poznati ka- j)etek ob 7. in pol uri zvečer. Prosimo jih jlahk kemu ozemlju poseben jezik, ali v nobeni de- j uljurfno, da se udeležijo redno teh sej, ki so I radl
želi se ni zgodilo dozdaj, da bi iz narodnih Jako važne z ozirom na ^stoječe državno- |takrat še ni bil° 'Velesilec) trn v pet, m
bili zavedni cerkveni pevci
ozirov zahtevali ločene teritorije interesov. V ' zi»orske volitve.
kolikor prihajajo v poštev čisto gospodarske stvari, pa ni izključeno, da se v okvirju sedanje ustave zasnujejo naprave, s katerim
P r e d s e d n i š t v o.
je toliko časa roval, dokler se jih jeodkrižal (tudi to lahko zanika, kolikor mit drago).
i svoje kreature in jih spravil na kor. Da niso bili iz »vseh« vetrov, je seveda brez posebne »kunšti« lahko dokazati in zanikati.
Dosegel je tudi to, da se je od križal e«ra
Pogreb pokojnega Dekleva Antona	.
.	xr	*vi	im Potem si je poiskal skora iz vseh vetrov
je bil krasen, v nepričakovano velikem	J 1
sprevodu smo opazili gosp. prof. Mandiča, bo ustreženo koristim italijanskih prebivalcev l ki je 7,astopai »Delalsko podporno društvo«,
dežele.	j katerega je l>i 1 pokojnik mnogoleten člen, g.
S tem je dovolj jasno povedano, tla se- j i)ejaka Antona, solastnika firme, pri kateri danja vlada — kakor je sicer pripravljena j je pokojnik služil 19 let. Dalje smo opazili j prejšnjega vrlega organ ista In pevovodje, dajati vse varstvo narodnim koristim Italija-! gosp Miklavca, predsednika pevskega dru- nadučitelja Cenčurja, ter ga nadomestil z
štva »Slava« in več drugih narodnjakov. V j nekim zanikernim pijancem, kateri je često sprevodu je korakalo nad 30 sorodnikov iz prihajal pijan na kor; in to, seveda, ni bilo mesta in dežele.	»grozno pohujšlji vo«, kaj, gospod župnik?
Na krasnem gala-vozu II. razreda je To se <la> bojira 8e> precej težko dementirati, bilo 5 lepih vencev, dva s slovenskimi na- nemogoče pa vendar-le ni pri nas tudi to. pisi, trije pa brez napisa. Sprevod, kateremu	Tako Je to leP° razvijalo, dokler ni
je sledilo osem kočij, je vodil v najlepšem I>°žar> ki Je	cerkev, prečrtal župni-
redu sam gospod Mozetič, lastnik novega i krvili računov. Omeniti mije še, da so prej -zavoda za prirejanje pogrebov.	gnji cerkveni pevci, potem ko so bili od-
Škedenjske jeremijade. — >Kroj \ pravljeni iz cerkve, ostali združeni ter so Čast. Gospodu	ustanovili vrlo »Velesilo«. V sled tega je
Ivanu Godina (Ban)	j doseglo župnikovo delovanje ravno nasprotno
nov in ustrezati tudi njih gospodarskim potrebam — odklanja njih zahtevo po administrativnem ločenju južnega, italijanskega dela dežele od severnega, nemškega. Vprašanje je sedaj, kako taktiko u berejo Italijani v odgovor na ta vladini odgovor? Ali ostanejo pri taktiki abstinence, in ne bodo zahajali v deželni zbor, ali pa se oprimejo — kakor zahtevajo nekateri radikalneji življi med njimi -- obstrukcijske taktike.
Radovedni smo, kake obraze bodo v
i
tem posle«Injem slučaju delali naši primorski
Italijani. Na Dunaju so se pehali med onimi, ki so kar precejali zgražanje nad Cehi radi — obstrukcije : no, kaj porečejo potem o obstrukciji svojih lastnih soplemenjakov ? ! Obstrukcija Italijanov v deželnem zboru tirolskem utegne še povekšati diskrepanco med tirolskimi in našimi Italijani vzlasti v po- j gledu parlamentarne taktike v parlamentu na Dunaju.
Vsled javnega in groznega pohujšanja, od onega, kar sije želel: narodna misel je katerega ste provzročili dne 4. t. meseca na dobila namreč v .Velesili« konkretno obliko, koru med službo božjo, Vam je odslej pre- |Te podatke sem podal le v boljše umevanje
povedano stopiti na kor.
Cerkveno Predstojništvo v Skednju dne :
Novembra 189;")
J. K a v a l i c, župnik«
poznejših zmešnjav, katere trajajo še danda-| našnji v vedno ostreji obliki.
()menil sem že zgoraj, da je požar š',ce-denjske cerkve prekrižal župnikove račune ; in sedaj hočem to pojasniti.
Novosezidana cerkev je bila brez orgelj
K dogodkdm V KitajU. Vsa zname-	Cenjeni čitatelj naj blagovoli opaziti, da tista peščica po-sili-pevcev, katere je g.
nja kažejo, daje kitajska vlada začela raz- j se je to grozno pohujšanje zgodilo dne 4. župnik skup stlačil, in katerim je paševal mišljati, da-li bi ne bilo vendar le bolje, da I novembra in daje zgornji »Befehl« datiran najhujši skedenj s ki renegat, pok. ne pusti priti do skrajnega. Vesti javljajo, j 5. novembra, torej takoj naslednjega dne. ^ a j e (mar to tudi ni res, gosp. Kavalich ?),
I Hitrost nnše šked^njske justice je torej fe- j je kaj klaveruo poveličevala božjo službo, prikazujejo od časa do časa svitle zvezde, | nomenalna in za vzgled bi si jo morali vzeti, j posebno se ob velikih praznikih ; razmere nadarjeni' in Bogom nadahnjeni pesniki, ki i med drugimi, posebno oni, ki rešujejo pro- med župnikom in župljani tudi tedaj, kakor sipljejo iz pravega božanstvenega ognja, ki j šujo za slovenske ljudske šole v Trstu in nikoli prej niti slej, niso bile najbolje, dane
rečem hujšega. Vsled tega je pojemala po-božnost župnikovih ovčic in obisk cerkve je postajal čedalje bolj pičel.
Tako stanje spravilo je tudi našega,
jim tli v prsih, iskre v naroči, naj se v njem | morda — ali, brez zamere, g. župnik — vname sveti ogenj najvzvišenejših občutkov,
tudi oni, ki pošiljajo popravke po tolikih in ki so že od davnega delali človeka človekom, tolikih letih na opravičena očitanja v slo-narod narodom.	*	i venskih časnikih. Res je sicer (tla ne bo
Mej temi slednjimi zavzemlje odlično treba g. župniku zopet popravljati), da je sicer prebrisanega župnika iz ravnotežja in mesto znani hrvatski pesnik: Nikolaj Ostojic. ; prišla moja jeremijada malenkost T>0 dnij j v pridobitev zgubljene popularnosti (katere O stoj i <5i so, kakor pravi Emile Foguet o pred popravkom na svetlo, no, ali res pa je pa prav za prav nikoli niti imel ni), ni vedel Da u deti h — une fami lle d'artistes Iittčraires. j tudi, da so se že leta in leta pisale in go- j druzega pomočka, nego da je stare pevce En brat, Matej, izšel je na glas s krasnimi vorile jeremijade o naših škedenjskih razme- sedanje »Velesile« zopet povrnil na kor. svojimi: »Iskre i plamenovi« in je na ta na-. rah s posebnim obzirom na gosp. župnika, »Velesila« je namreč imela in ima Še sedaj
čin pokazal pot svojima drugima bratoma, ki sta ga v kratkem začela slediti in sicer: I. K. S. se svojimi nežnimi: »Suze i osmjesi«, a Nikolaj se svojimi milimi : »Cutstva i poleta ji
Hrvatska kritika pozdravila je najlepše vso trojico, Mateja že poprej, a Nikolaja in brata aiu v najnovejši čas, ter imenovala njih
dočim je en trdovratno molčal in tiral vedno dalje svojo »blagodejno« politiko v posebno.
dve zelo važni prednosti: v prvo je oua edina sposobna za dostojno izvajanje cerkvenega
»korist« svojih župljanov in svojega naroda, petja, in v drugo ima — ljudstvo z a katerega zatira, po njegovi izjavi, le vlada, seboj
dočim ga on in magistrat na vse kriplje »podpirata«, najbrže oba na jedni strani, tako da bi se moral revež že davno preko-pieniti v prepad, ako bi ga drugi radi rav-
pesni zdravo liriko. In res, to je zdrava li- notežja ne podpirali na nasprotni strani, rika, vzrasla iz zdravih prsij, iz zdravega . Naj mi verjame gosp. župnik, da bi bi
Odslovil je torej g. župnik svoje pevce ter poklical na kor »Velesilo«. V ilustracijo poznejših spletkarij in posebno še čina, navedenega v začetku mojega dopisa, koje spodil predsednika iste »Velesile s kora, pribiti
1 moramo dejstvo, da je sprejel »Velesilo« in srca. O suzah i osinjesih se je reklo, da lahko tudi on precej dolgo čakal odgovora corpore kakor društvo na kor in tla kdor jih pročita, jih odloži z veselim duševnim , na njegov popravek, ako bi jaz upošteval zadovoljstvom, stalen, da ni zastonj zgubil samo njegovo osebo in njegovo hitrost, ali časa, ker da v njih najde raznovrstno in obziri do občinstva silijo me, da nekoliko mnogostročno harmonijo občutkov, ki spre- razsvetlim njegov dementi. veja ljudsko življenje po burnem valovji ; Odgovarjati hočem tukaj najprej na nje-sveta.	(Zvršetek pride.) gov: »ni res«, daje on odpravil »Velesilo«
1 od cerkvenega petja.
je vodstvo cerkvenega petja v navzočnosti vsega odbora izročil predsedniku kakor načelniku odbora in društva. To sem hotel omeniti, da bodo imeli cenj. čitatelji jasno sliko pred seboj, ko se bom v prihodnjem dopisu obširneje bavil z župnikovim popravkom.	Jeremija (I).
Povodom godu cesarjevega je bil sinoči mirozov godbe pešpolka.
Kdo ne bi sel v Ljubljano na umetniško razstavo? Vsakdo menda poj de, kdor ima še kaj življenja v sebi. In kaj bi tudi ne šel' Vožnja tje in nazaj 2 Ql. 75 nvč. Tako ceno se ni menda še nihče vozil in se menda tudi ne bo, če ne porabi zdaj te prelepe prilike. Vstopnina v razstavo je 20 nč. Opozoriti pa moramo slavno občinstvo, da ne bomo mogli vsi naenkrat v razstavo, ker nas bo gotovo preveč in dvorana je premajhna. Zato se moramo urediti, da jih pojde po 50 na enkrat. Drugi si mej tem lahko ogledajo mesto ali se okrepčajo pri »Zvezdi« (Frlincu), ali kje drugje in tudi odlože svoje reči. Kajti splošna navada je, da se ne nosi v slikarske razstave palic, plaščev, dežnikov itd. Obedoval bo vsakdo, kar mu bo ljubo in kje' bo hotel. Glavno zbirališče bo pa v »Narodnem domu«. Popoludne se bo tudi lahko zabaval, kakor mu drago, ali pa se udeleži skupnega izleta na Dreni kov vrh.
Okoli 7. ure pojdemo v gledišče, kjer se bo predstavljala opera »Zrinjski«. Vstopnina s sedežem je 35 kr. Prvi prostori pa 80 kr. Lože so tudi jako ceno. Hočemo li še ugodnejših cen? To se pač pravi malo trosit in izvrstno se zabavati.
Vlak pojde iz Trsta točno ob 5. in pol uri. Želeti je torej, da je vsakdo že ob 5. uri na postaji. Listke prodaji g. Mi kota v »Delavskem podpornem društvu«, ulica Mol in piccolo št. 1. Bolje je, da si vsakdo preskrbi listek poprej, da ne bo v nedeljo zjutraj preveč zamude in gneče.
Zdaj menda ne bo već pomislekov in izgovorov, kajti vsakdo, od naj priproste} Šega delavca pa do odlične gospe, si lahko pri-voščata ta lepi slavnostni dan!
Vrlo »Delavsko podporno društvo« je na-napravilo vse korake, da je doseglo tako ugodne cene a jamčiti mora za 300 oseb in če bi jih ne bilo, moralo bi društvo plačati.
Prosimo torej da se vsakdo, kdor se je namenil v Ljubljano vozi s po s e b n i m vlakom, da ne bi imelo pri tem društvo zgube !
Posebni vlak, ki se odpelje prihodnjo nedeljo ob 5. uri in pol zjutraj iz Trsta v Ljubljano, pride v Nabrežino ob G.08, v Prošek ob 6.20, v Sežano ob 8.53 in v Divačo ob 7. uri 21 min. Na vseh tu imenovanih postajah se bo prodajalo listke po 2 gl. 75 nč. za tja in nazaj. Listke bo prodajal uradnik »Del. podp. društva« gosp. Mikota, ki se bo vozil v prvem vozu za strojem. Vlak bo postajal le toliko časa, da eventuelni izletniki vstopijo, zato naj bo vsakdo pripravljen na peronu doticnega kolodvora. Povratek iz Ljubljane o polnoči.
Kako je to prišlo? Pišejo nam: Kolikor nam je znano, je bilo prvotno določeno, da bo slavnostna otvoritvena vožnja električnega tramvaja kakor včeraj, a danes da se pričao splošne vožnje na črti Chiozza - Barko vije. V zadnji hip pa so se menda premislili, kajti slavnostna vožnja je bila že predvčerajšnjem, včeraj že pa so se začele splošne vožnje. Ali so se morda še v zadnji hip spomnili, da je dne 3. t. m. predvečer cesarjevega godu in da to vendar ne gre, da bi se o takih prilikah v Trstu vršile kake slavnosti ?!
Laški junaki. Včeraj je italijanski podanik in prodajalee limonade, Štefan Della-rica, v pijanosti razbil okno nekemu Bavčerju. Bavčer je stvar prijavil redarstvu, kar je pijanega polentarja tako razgrelo, da je začel nabijati oškodovanega ! Redarji so spravili vročekrvneža na — hladno.
Anarhisti, ki niso anarhisti. Pred kakima dvema mesecema je redarstvo aretiralo Dojma S-, Dalmatinca in Josipa Smrtnika iz Trsta. Na sumu sta bila, da sta anarhista. Po dolgi preiskavi so ju včeraj izpustili na svobodo.
Neki Panzavolta, portir v hotelu »Della Ville« je bil aretiran radi istega vzroka. Sedaj je sodnija odstopila od zatožbe, ali redarstvena oblast je moža odpravila domov v Italijo.
Star norec. Včeraj sta šle dve učenki luteranske šole po ulici Torrente. Za njima je šel neki 65-letni znani starec, ki se je vedel nekako sumljivo. Neki vladni uradnik je opazil to in ker se mu je videla vsa ta stvar sumljiva, je ta sum prijavil bližnjemu redarju. Starca so peljali ne policijo kjer je izjavil na stavljeno mu vprašanje, zakaj da je sledil de-klieama, da je storil to, ker sta mu deklici žugali. Obdržali so ga v zaporu.
Jled prijatelji. Josip G. in Jakob M. sta igrala na kroglje v gostilni Marije Iv. pri
sv. Ani. Zraven je sedel Henrik P., ki je pa samo gledal igralce.
G. je pobral na tleh mali kamenček in ga pognal v šali proti »prijateljut P. Ta zadnji p , ki menda ne pozna šale, je klofu-tal prvega, zagnal v okloftitanega eno krogljo in ga po vrhu še vzdignil in zagnal čez 2 metra visok zid. Ranilec je sprejet v hotel v ulici Tigor, ranjenec je pa v zdravniški oskrbi. Varujte se takih »prijateljev« !
Tatvine. Doljak Anton in Drašič Anton sta prijavila redarstvenemu komisarijatu pri sv. Jakobu sledeče : Prvi in drugi prenočujeta v ulici del Vento št. 4, kjer prenočuje še trojica prijateljev. Prvemu je zmanjkala v noči od 14. tlo 15. septembra srebrna ura z verižico, vredna 22 kron. Drugemu pa v noči od 29. do 30. septembra novčarko z 9 kronami in 20 stotink. Redarstveni organi so aretirali ostale tri prijatelje, ki so priznali
—	tatvino.
Nagla smrt. Zasebnica Terezija Legiša, bivajoča v ulici Erta št. 11, je včeraj tunrla nagle smrti.
Opekla se je včeraj zasebnica Marija Kovačič, ko je po neprevidnosti preobrnila stroj za kuhanje na špirit. Opečena je tako hudo, da so jo morali prenesti v bolnišnico.
3Iesto v Aleksandri j o — v zapor.
Neka Julija Prinčič iz Gorice se je hotela včeraj odpeljati v Aleksandrijo s parnikom »Bohemia«. Ali v zadnji hip še so prišli redarstveni organi, ki so jo uljudno povabili, naj gre žnjimi, ker jo želi videti c. k. okrožno sodišče v Gorici.
Samomor! Včeraj so potegnili iz morja pri sv. Andreju truplo nekega mladega moža, katerega identiteto niso takoj pogodili. Pozneje se je izvedelo, da je to 16-letni čevljar Krnest Miehelich Mrtvo truplo so, po potrebnih formalnostih, prevedli v mrtvašnico pri sv. Justu.
Nesreča. Na kolodvoru južne železnice bi se bila včeraj popoludne kmalu prigodila velika nesreča. 18-letni voznik Fran Job je bil zaspal na tleh. In baš takrat so premikali vagone. Bržkone delavci niso zapazili spečega, zbok česar je vagon prišel tako blizu spečega, da je že jedna noga prišla pod kolo. Mladenič je začtl kričati. Voz se je ustavil. Noga je hudo poškodovana, ali zgodilo bi se bilo lahko še kaj hujšega. Ponesrečenca so prenesli v bolnišnico.
Se nista poznala. Neki posebnež je ustavil na stopnicah Emila B. češ, da ta poslednji ne biva v hiši zagate Gusion štev. 5. B. je trdil, da stanuje tam, kar nasprotniku ni šlo v glavo. Ta |»oslednji je rabil celo orožje proti B., katerega je ranil na čelo! Da smo varni pred takimi sostanovalci, bi trebalo nositi legitimneijsko tablico na čelu!
Doneski zavodu sv. Nikolaja za mesec september: gč. Peric Josipina kakor pod-pornino 2 K, I. Kržč 2 K, Zorzut Rozika 4 K ; kot dar: gg. Klemenčič Fran 2 K, Pintar Minka nabrala pri likofu v Klancu 3 K, Ivan Korba iz Bajkovic na Moravskem 7 K, veletržec Anton Truden kakor posredovalnim) in dar 10 K. Srčna hvala!
Dražbe premičnin. V petek dne 5. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Chiozza 7, otrobi, oves ter oprema v zalogi ; na trgu delle Legna 3, oprema v gostilni in aparati na plin ; ulica Giulia 10 B, hišna oprava ; ulica Torrente 18, krčmarska oprema: ulica Amalia 30, hišna oprava; Prosek 220, hišna oprava.
Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. tiri zjutraj 19.0, ob 2. uri popoludne 26.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.3
—	Danes plima ob 6.58 predp. in ob 6.34 pop.; oseka ob 0.30 predpoludne in ob 1.2 popoludne.
nosti« o veselici naše narodne čitalnice. Xo, ker se noče oglasiti ni kdo drugi, pa naj jaz spregovorim par besed :
Ista čitalnica je priredila dne 16. septembra t. 1. veselico, ki se je izvršila nad naše pričakovanje. Občudoval sem, kako so pevci narodne čitalnice pravilno peli na ve-veselici. Vsa čast gre gosp. učitelju Marče-lju Antonu, pevovodji. Ne bi bil mislil, daje v taki prosti vasici možno prirediti tako lep pevski zbor. Zlasti hrvatsko pesem »Zrinjski-Frankopan« so peli krasno in točno.
Nadalje kličem, da Bog poživi na mnoga leta veleč. g. Kasparja Kastelica in čast. g. Ivana Normalija, ki sta si mnogo prizadevala, .'la je bilo možno prirediti prvo veselico. Nadalje izrekam zahvalo gg. Slavoju Jenku, Mareelju Franu, Marotti Franu ter cenj. g. dr.u Bileku, kateri so narodni čitalnici pri-poslali darove.
Deklamovalcu g. Perku bi priporočal, naj pridno čita knjige, da bo mogel prihodnjič še bolje uporabiti svoje sposobnosti.
Iz srca kličem : Bog poživi narodno čitalnico in nje voditelje v Brezovici.
Vesti iz Kranjske,
* Opera »Zrinjski«, ki se je pred-sinočnjim prvikrat predstavljala v ljubljanskem deželnem gledališču, je vspela sijajno. Pevcu naslovne uloge, gospodu Nolliju, so poklonili lovorjev venec. Gledališče je bilo prenapolnjeno. Izletniki tržaški bodo tudi čuli to opero prihodnjo nedeljo.
Štajerske vesti.
—	Roparski u m o r. Iz Gradca poročajo dne 2. t. m.: Danes popoludne ob 2.
1 uri je bil na gradu blizo tako imenovane Teufelsbrucke izvršen nenavadno drzen roparski napad. Neki mlad elegantno oblečen mož je ustrelil trikrat iz revolverja na 77-1. gledališčnega muzika Karla Steinschererja in mu je potem ukral novčarko z — 2 kronoma. Prvi hiteč je starčka zadel v hrbet, drugi v glavo. Ko je napadalec iztrgal svoji žrtvi 1 novčarko, a je videl, da starček še živi, je pobral zopet že proč zalučani revolver, in je nesrečneža še enkrat ustrelil v glavo. Ropar je imel da ali ne 17 let. Bežal je proti mestu in posrečilo se mu je ubežati. Sodijo, da je to kak vojaški novinec, ali do sedaj se ne ve če nič gotovega.
—	P res i č ogrizel je pri sv. Bol-fenku na Stajarskem 5 mesečnega otroka po-sestnice Plohi. Mati je pustila otroka v zi-
■	beli brez nadzorstva. V tem je prišel v sobo | preši č, ki je požrl otroku obe ročici.
—	Dvojna zlata poroka. V Lu-; čah na Štajerskem se je pred kratkim pri-I petil res redek slučaj, da sta dva brata
■	hkratu praznovala svoje zlato poroko. Mlajši je oženjen 51 let, starejši pa 55 let. Skupna starost vseh štirih zlatoporočencev znaša 301 leto.
PETROGRAL) 3. (K. B.) »Novoje Vreme* javlja iz Vladivostoka: Brzojavna zvez:« Karbin-Cicikav je zopet obnovljena. Kitajci so jo poškodovali le tu pa tam. Brzojavke že tekajo tudi po črti VladiviMtok-Pograuičua-Ninguta ter Oinos-Kirin.
DUNAJ 3. (K. B.) Poveljstvo brodovja za Vstok javlja : Kadeta Hiid in Bnrgstaller sta s 17 možmi došla iz Pekinga. V Peitangu bodo stražili zastavo kadet Lucas in S mož. Ostali so odpoklicani.
Admiralski svet je sklenil zasede nje Sau-haikoana in Kenvantao-a po vojakih na suhem in na vodi : vse je pripravljeno. Poslali so angležko ladijo, da po ove Kitajce, naj se udajo ; Kitajci pa so zapustili utvrdb in polje. Angleži so razobesili zastavo v S.m-haikoanu, kar store tudi drugi narodi. Ladi j a «Aspern» je odišla ter jej bodo sltdile drevi še druge. Ladija «Zenta> se je preselila iz Takua v Vaihaivai.
NE\V-YORK 3. (K. B.) Državni urad je prejel neko francosko noto in nemško obvestilo, kateri, kakor se misli, obs« gata nekake predloge za skupno delovanje vlasti v Kitajti.
Imendan cesarjev.
POREČ 4. (K. B.) Škof Flapp je v katedralki služil z asistenco kapitelja slovesno opravilo za cesarja. Udeležili so se uradniki, deželni odbor, občinsko zastopstvo in množica pobožnih.
(Opomba uredništva. Ker od drugod ni brzojavk o praznovanju cesarjevega godu, moremo lahko misliti, da se je na jednak način proslavljal, kakor v Poreču, da pa je drugod to že običaj, v -Poreču pa se posebnost.)
Volitve na Augležkem.
LONDON 4. (K. B.) Do jedne ure po noči je bilo znanih izvolitev 210 ministerskih in 75 opozicijskih pristašev. Ministerski pridobili 7 novih sedežev, opozicija pa 10.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 3. (K. B.) Roberts javlja iz Pretorije : 22 vozov ter 60 konjenikov, kateri so bili poslani v Vrvheid, je bilo napadenih od 140 Burov in pobitih; uteklo je h* 12 I mož. Poslanstvo dobrovoljcev poizveduje sedaj, kaj je z drugimi.
Sinoči so Buri vrgli vlak pri postaji Pom iz tira. V vlaku so bile tri stotnije gar-dijcev ter drugih. Mrtvih je 5 mož, ranjen 1 Častnik in 13 mož.
ŠANGHAI 3. (K. B.) (Reuterj. Uradniki zunanjih držav so prejeli obvestilo, da so Rusi in Nemci zasedli Sanhaikoan. Zarota v Ameriki. AVASHINGTON 4. Nekateri listi objavljajo brzojavko iz Kantona (Ohio) katera trdi, da je tje došlo neko pismo iz Čikege (Chicago) v katem se govori o zaroti, katera se je namenila umoriti predsednika Kinleva. Redarstvo v NVashingtonu zatrjuje, da mu o takej nakani nič ni znano.
Vesti iz ostale Primorske.
X Kaj pa to p omenja? Na Nabre-žinski pošti kupil sem dopisnico. Dali so mi nemško - italijansko. Oudč se temu sem po-prašal, da-li nimajo slovenskih — a na moje začudenje so mi odgovorili, da takrat so jim poslali samo lake !! Se bolj sem se pa začudil, ko mi je nekdo povedal, da tudi v Komnu imajo — zaradi »neljube pomote« —naglavni pošti že delj časa le nemško - italijanske dopisnice	Nekdo.
X V Bovcu je umrl tamošnji dekan gospod Fran Ilovar v najlepši možk: dobi 52. let. Počivaj v miru!
X I z Brezovice nam pišejo : Mnogo časa sem pričakoval, da se kdo oglasi v »Edi-
Vesti iz Koroške.
V Celovcu je umrl profesor vero-nauka na učiteljišču, monsignor Josip M u l-1 e r. Sprevod je vodil prošt Einspieler, v stolni cerkvi pa je sam knezoškof dr. Kahn blagoslovil truplo.
pozok:
pozo k :
Domača obrt.
Velika zaloga raznovrstnega pohištva, Iz odlikovanih tovarni Solkana in Go-
rice
Antona Černigoj-a
sa nahaja v Trstu. Via di Piazza vec-chia (Rosario) Št 1. na desni strani
Razne vesti.
V besnosti. V Parizu se je dogodil strašen slučaj. Iz III. nadstropja neke hiše se je začul grozen krik. Vratar je tekel po redarja, drugi hišni prebivalci pa so hiteli gori na pomoč. Tam so našli 28-letpega moža, ki je kakor besen, zakrvavljenih oči skakal po sobi, tulil in se penil. Šestmesečna hčerka je ležala v kotu. Besui blaznik je grizel stole in pohištvo, dokler ga niso zgrabili in odpravili v blaznico. Žena se je zaklenila v drugo sobo ter bila od strahu pol mrtva.
Po »SI. Narodu«. Loterijske številke, izžrebane dne 3. oktobra t. 1.
Brno	84 27 44 40 10
cerkve sv. Petra. Cene brez konkurence.
Brzojavna poročila.
Ustaja na Kitajskem.
DUNAJ 3. (K. B.) Ladija «Cesarica Elizabeta* je došla v Voozang. Dne 4. okt. se odpelje ž njo poslanik Czikaun v Tak«.
Vse osobje zdravo.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri «rlcvi s?. Patra (Piana Kosano ped limito salo»
pript>rwfa svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne nnroeh«* izvrie v tiHtein dnevu. Od pošiljale v je poštnine pro.-ia.
Prevzemu vsako tlelo na	in drobno
ter izvršuje i^tt* z največjo iiaiaujčuo.mjo la točnostjo po konkurenčnih crmh.
Za tuuogobrojn« uaročbe se priporoča
Josip Stantift
ćevlj mojster
»
»
>
>
I
>
I ft
» I
HM
alkalitaa kislina
Zalivala.
Podisana se r.ajiskreiiejše zahvaljuje vsem onim, ki so mojemu nepozabnemu
Antonu
.skazali svoje sočutje stem, da so ga obiskovali za časa bolezni, kakor tudi onim, ki so ga spremili k večnemu počitku. Posebno se pa prisrčno zahvaljujem v svojem in v imenu svojih otr. eičev gospodom Đe'ak, ki so nas skozi ves čas dolge bolezni podpirali materijalno in moralno, za kar jim večni Bog stotero povrni! Zahvaljujem se dalje veleučene-mn posp. dr. Mandieu na vestnem obiskovanju dragega pokojnika:z eno besedo, vsem. ki so na kateri koli način skušali tešiti mene in moje m ljene otročiče.
Vsem. vsem, naj Bog povrne 6toteio !
Trst, dne 4. oktobra 1900.
Ivana Dekleva roj. Perhinek, udova
Telovadno društvo „Tržaški Sokol"
V novi društveni telovadnici
_(ulica Coroneo št. 15) .	—
o
oo
o°o
se je pričel redni poduk v telovadbi
z dnem 24. septembra 1900.
in sicer se vrši isti : Za redne telovadce v torek in petek od 8—9% ure zvečer. Za starejše telovadce t ponedeljek in četrtek od 7 %—87- 11 re zveč. Za gojence v sredo in soboto od 4—5 ure pop. Za ženski oddelek v sredo in soboto od 6— 7 ure zvečer.
Gospe bodo plačevale za poduk po X K na mesec. Gojenci pa po 50 stot. Revnejše gojence lahko oprosti odbor od plačevanja.
Upiaovanja za poduk sprejema učitelj brat Mutko Bergailt (ul. Molin piccolo št. 3. II.) od 24. t. m. naprej pa v telovadnici pred podukom.
Odbor „Tržaškega Sokola".
Razpis službe.
Razpisuje se služba tajnika-orga-llista z letno plačo 1000 kron oziroma tajnika z letno plačo 800 kron.
Zahteva se »opol na spretnost v tajništvu in znanje slovenskega jezika.
Komen, dne 23. septembra 1900.
Županstvo Komen.
Mlatenič
krepak, dobrosrčen, zmožen tudi nemškega ali italijanskega jezika, sprejme se kot strežnik nekega hromega gospoda takoj v službo; kje, se izve ulica Stadion št. 19. 1. na levo.

(l-leten učenec
išče stanovanje s hrano pri čisto slovenski družini, ako je mogoče v bližini ulice Nuova. Ponudbe naj se pošljejo pod naslov jG. C.« na uredništvo lista i Edinost«.
Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku
piše odličen trgovec, gospodi. Prelog" iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žnidersič In Valeneie v II. Bistrici. Original tega lista z d je 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled.
Fran \Yilhelmov
• ■ v ■ v ■
ipi ca]
od
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
iSpodnja Avstrija-.
Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j.
Nikaka skrivnost ni več,
da s: napravi vsakdo doma sam l»rez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistenni s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za po 5 litrov likerjev : Tro-
Sinovec, Absint. Vermut. Ruski pelinovec, eški Ijker. Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum. Češnjevec. Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak. Benediktinec. Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. več- Vsaki pošiljat vi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več l»laga. se eene mnogo znižajo.
Anton Rukavina
TRST - Via Belvedere št. 23. - TRST
Meble
P i
I
(9
U šojam o si naznanjati slavnemu občinstvu, da bodo od
nedelje 7. tek. meseca
naprej naše prodajalniee na drobno, skladišče in pisarna odprte vsako nedeljo in praznik predpoludne.
CARL GREIN1TZ NEFFEN
podružnica v Trstu.

za eno popolno spalno sobo proda Ivan Ščuka, mizar ulica Sette Fontane šr. ~2'.\.
One nase irosp. kupee ki po-Sf siljajo po bla^o z vozom, prosimo
f® naj opozorijo voznike
<la smo se preselili v	ulico
Commerciale štv. 3	(v Mi-
^ zini dobro poznan«1 k a v a r n e ^ F a h r i s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave. riža in olja.

izdeluje
vabila k veselicam in plesom, plakate, račune (fakture), zavitke in listovni papir / natisnjeno tvrdko za trgroTce in zasebnike, raznovrstne rizitnlce s primernimi in clesraiit-nimi škatljicami. listke za oddajo in sprejem blaga in posiljatev, oporni nj al 111 ce. dopisnice, tiskovine po iizoren za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trgovske knjige, osmrtnice, poročna iiazna-o o o o vi I f a itd. itd. o O o o
IZDAJA:
Dnevnik „EDINOST"
in
ženski list „SLOVENKA"
TISKA:
Šaljivi list „BRIVEC"
in
Gospodarski list4'
glasilo „Trž. kmetijske družbe".
V zalogi tiskarne „Kdinost" sla izšla v s 1 o v e n s I* e 111 p r e v o d n ter je dobiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja
Avgusta Šenoe:
„Čuvaj se senjske roke"
in
„BARON IVICA".
co
c/i
Cd
CD
ce
CA
Ustanovljena fnMfo lcta	i}*
Telefon št. 870.	M	Telefon št. 870.
Ulica Garintia št?. 12. # TRST # Ulica Carinila šiv. 12.
Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n.

o o o o o o oo oo oo oo oo oo
o o o o oo oo oo oo
Preskrbljena z najnovejšimi črkami.
Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine.
^ Ose točno in po zmernih cenah
Tiskarna „Edinost" je ustanovljena od ro-	por podpira tislM „EdiOSt"
doljubov v podporo listu Edinost" ter se	iomo..omo.«omo..o»io..o..omo.
ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje pjhjjj	Jjj| EflinOSt^ 11
tega glasila tržaških Slovencev, hhk	"
lOiiO'iOiiOiiOiiOiiOiiOiionOiiOi