PoStntra plaeans v gotovini. Leto XVIIL, št* 86 Ljubljana, sreda 14, aprila 1937 Cena l Din u(jr»»ui3lvo. -juuijtuia, ."> nanjcva ouca a — leielon 31. 8122, 8123, SU24, 3123, 3126. uiseratru DdcteJeK.: UjuDlJana, Selen« ourgova ol 6 — lei. 13U2, »492. fodruzmca Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul- at.2 Telefon St. 190. Računi pri poŠt- Cek. zavolih: Ljubljana št. 11.842. Praga člslo 78.180, Wleu 105.24L Izhaja vsak dan -azen ponedeljica. Naročnina znaša mesečno Din 2K.— Za Inozemstvo Din 40*— CJrednlStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon K. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. X, Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. SIR ANTH0NY EDEN 0 NAUKIH ŠPANSKE VOJNE „V Španiji ne bo zmagal niti fašizem niti komunizem, španski narod pa bo po vojni hvaležen vsem, ki so ostali nevtralni" Finančna politika mesta Ljubljane Več let sem se že vodi javna diskusija o finančfri politiki slovenske prestolnice. Že pod prejšnjo občinsko uPra-vo so se čuli jako tehtni glasovi proti tedanji višini občinskih dajatev, ki spričo zmanjšanih dohodkov prebivalstva niso bile več v skladu z davčno močjo. Zagovorniki znižanja občinskih davščin so pravilno poudarjali, da mora biti mestna finančna politika v službi gospodarskega razvoja na mestnem področju in da se morajo zairadi tega .fiskalni interesi občine podrediti interesom pospeševanja gospodarske delav. nosti- Povsod v svetu velja načelo, da se mora občina čim bolj izogibati nalaganju dajatev, ki lahko ustavijo gospodarski raizvoj ali sicer otežkočiio gospodarsko življenje. To je tudi najboljša socialna politika, ker občina brezposelnim delavcem in nameščencem z javnimi deli nikdar ne more nuditi tolike zaposlitve, kakor pa z ustvarjanjem pogojev za napredek gospodarskega življenja, zlasti za ustanavljanje novih industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij. Tem bolj razumljivo je bilo splošno vzmemirjenje, ko je nova občinska uprava predložila lani svoj preračun, ki je prinesel Ljubljani, če ne vpošte-vamo novih izdatkov in dohodkov zaradi priključitve okoliških občin, za 12 milijonov dinarjev novih davščin. Davčna obremenitev v mestu se je povečala za okrog 30%. Nova občinska uprava je ta ogromna nova bremena opravičevala s tem, da je morala prevzeti od prejšnje uprave, zlasti pa od priključenih občin, velike neizplačane obveznosti. Poudarjala je, da gre za nekak sanacijski proračun, kar je morda res marsikoga premotilo. Dejansko pa je že lanski proračun bil večji v glavnem zaradi tesra, ker so se zopet v znatni meri povišali osebni izdatki. V prvem letu poslovanja nove občinske uprave se je namreč število občinskih uslužbencev povečalo za nič manj kakor 83 ali za skoro 11%. Letos se ta politika krepko nadaljuje. Zopet ustanovljenih novih 46 mest in število magistrat nega uradmištva je naraslo na 899. V dobrem letu, od kar gospodari na magistratu nova uprava, se je torej dvignilo število mestnih uslužbencev za 129 ali 17%. Mnogi so upali, da bomo dobili po preteku »sanacijskega leta« zopet normalen proračun in nižje davščine. Hudo so se varali- Zgodilo se je nasprotno, sai so občanom k prejšnjim naložili še nova težka bremena. Znižana je sicer vodarina, toda to je z drugimi dajatvami več kaikor kompenzirano. Da bi se to ne videlo, .ie bila sestava proračuna tehnično spremenljena. Navidezno je proračun, za okrog 5 milijonov manjši, v resnici pa je večji. Sam predsednik finančnega odbora je v mestnem svetu priznal, da je novi proračun za 2.4 milijona dinarjev višji od lanskega. Vendar je povečanje proračuna še bolj obču * no. Če računamo donos doklade im neposredne davke in denos hišnih davščin, ki se odmerijo na podlagi najemnine, na isti način kakor lani, brez novih odbitkov za eventualne odpise (kar je za pravilno primerjanje neobhodno potrebno), tedaj vidimo, da je med dohodki še skrita nova rezerva v višino preko 2 milijonov dinarjev. Zlasti občutno so se v zadnjih dveh letih povišale občinske trošarine in uvoznine. V proračunu za 1. 1935-36 so znašale 19.2 milijona, sedaj pa so narasle že na 24.1 milijona dinarjev- že v lanskem proračunu je nova občinska uprava povišala trošarine in uvoznine na najvažnejše življenjske potrebščine: na testenine od 6 na 25 Din, na riž od 50 na 60 Din, na olje od 50 na 100 Din, na meso od 50 na 200 Din za 100 kg itd. Letos smo dobili novo povišanje trošarin in uvoznin zlasti pri klavni živini, pri zelenila vi in povrtnini ter pri številnih postavkah za industrij ske izdelke. Mod dragim so povišane tudi trošarine na nafto, surovo olie in petrolej, na mazila, na kože in usnje, rja tesarske, koiarske, sodarske in pečar ske izdelke itd. Tako se Ljubljana vedno bolj obdaja s kitajskim zidom, za katerim se bodo prej ali slej zadušili še zadnji ostanki trgovinske, obrtne in industrijske delavnosti v mestu. Saj so trošarine in uvoznine pobirajo tudi na blago, ki se uvaža v mesto in prodaja izvenljub-Ijansfcim kupcem, in na blago, ki se porablja kot surovina ali pomožno sredstvo v obrtni in industrijski predelavi. Trgovci z manufakturo v Ljubljani so brneli zadinje dni že sestanke, na katerih so sklepali o tem, da svoja skladišča za prodajo na debelo prenesejo iz območja mestne občine ljubljanske v okoliške občine, ker drugače ne morejo več konkurirati spričo visokih uvoznin na manufakturo in ostalih davščin. Povišanje uvoznin na luksuzno blago (zlatnino, dragulje, izdelke iz porcelana, bižuterija itd.) od 5 na 10% naj na zunaj pofeaže, da ho- London, 13. aprila, b. Zunanji minister Eden je imel snoči velik zunanjepolitični govor v Liverpoolu. V njem se je dotaknil v glavnem dveh tem: španske državljanske vojne in najnovejšega razvoja v po-dunavskem bazenu v zvezi z nedavnim zasedanjem stalnega sveta Male antante v Beogradu. Posebno pozornost je zbudilo dejstvo, da je Eden točko za točko analiziral komunike stalnega sveta Male antante in k vsaki točki pripomnil, da odgovarja današnji zunanjepolitični liniji Velike Britanije. V podrobnostih je izvajal med drugim: Le nevmešavanje more pospešiti konec vojne Dogodki zadnjega časa so znova potrdili, da more samo politika strogega nevme-šavanja, kakor jo priporoča londonski odbor o nevmešavanju, nuditi jamstva za čim prejšnji konec španske državljanske vojne. Kako se bo ta vojna končala? Mislim, da nimajo prav tisti, ki prerokujejo, da bo končna zmaga pripadla samo enemu izmed obeh ekstremov v boju: fašizmu ali komunizmu in da bodo bodočo politiko Španije vodili predstavniki enega ali drugega izmed teh režimov v inozemstvu. Ta strah je po mojem neupravičen, kajti Španija bo tudi po državljanski vojni, kakor stoletja poprej, ohranila svojo samostojnost, na katero je bil španski narod v svojem skoro arogantnem individualizmu vedno ponosen. 24 milijonov razlogov govori za to, da ne bodo nad Španijo nikdar prevladovali zunanji vplivi. Teh 24 milijo- Pariz, 13. aprila, br. Na madridski fronti so se vso noč in ves današnji dan nadaljevale krvave borbe, ki spadajo med najbolj ogorčene spopade v dosedanjih bojih za Madrid. Vso noč so se izmenjavali napadi in protinapadi od univerzitetnega okraja na severozapadu Madrida vzdolž vse fronte do preko Carabanchela Alto na jugu Madrida. Kljub ogorčenim borbam do večera ni bilo nikake odločitve niti se ni fronta bistveno izpremenila. Na obeh straneh se v bojih poslužujejo vseh sredstev modernega vojskovanja. Najhujše borbe se vrše za posest Sierra de Alguila, čigar posest daje oblast nad cesto proti Ka stili ji in proti Coruni. Pri Los Angele-su so vladne čete napredovale za tri kilometre. Na aragonski fronti so vladne čete zavzele važno višino Sierra Hiseria, ki obvladuje cesto proti Huesci. Na severni fronti sta gosta megla in deževje ovirala vsako večjo operacijo. Na obeh straneh so se zato omejili le na topniško obstreljevanje. Protiofenziva Francovih čet, ki se je pričela včeraj, doslej ni rodila zaželenega uspeha. General Franco je poslal na madridsko fronto vse razpoložljive rezerve, da bi ustavil nadaljnje prodiranje vladnih čet. Izgube so na cbeh straneh zelo velike. Tako zvana mednarodna brigada je imela največje izgube. Brigada Dimitrov je popolnoma razbita, brigada Thalmann, ki se imenuje po znanem nemškem komunistu, pa ima samo še dva bataljona. Vse drugo je ostalo na bojiščih v teku zadnjih dni. Poročila Francovega glavnega stana poročajo o hudih borbah, v glavnem pa se omejujejo na ugotovitev, da so bili nadaljnji napadi vladnih čet odbiti ter da vladne čete danes niso nikjer napredovale. Borba rešitev 10.&00 obkoljenih nacionalistov Salamanea, 13. aprila, o. Davi okrog 6. se je pričela nova nacionalistična ofenziva okrog Madrida. Ob tej uri so prešli v napad prvi nacionalistični oddelki. V akcijo je nemudoma stopilo tudi nacionalistično topništvo in od eksplozij granat je kar bobnelo. Bitka je trajala vse dopoldne in se bo še nadaljevala. Madrid, 13. aprila, o. Nacionalisti, ki so pričeli davi z ofenzivo, so poslali svoje oddelke predvsem v napad proti postojankam okrog Perdicesa, ki so bile pravkar zavzete. Izvršenih je bilo zaporedno 10 napadov, ki pa so bili vsi odbiti. Vrhunec je dosegla ofenziva okrog vseučiliškega okraja. Nacionalisti so skušali za vsako ceno prebiti obroč okrog tega okraja, vendar če občirsska uprava obdavčiti predvsem lufcsuz, v resnici pa bo to povišanje imelo za posledico, da se to blago sploh r.e bo več legalno uvažalo v Ljubljano, temveč se bo vnašalo v mesto enostavno v žepu, česar nihče ne bo mogel preprečiti. Taka finančna politika sistematično uničuje in onemogoča vsako gospodarsko iniciativo v našem mestu. Ljubljana politično za sedanji magistratni režim morda ni interesantna. Toda to ne sme biti razlog, da se ji odvzemajo vse možnosti gospodarskega razmaha in razvoja. V resnici je danes docela izključeno, da bi privabili v naše mesto kakršnokoli industrijsko, obrtno ali ve-letrgovinsko podjetje- Bati se je tudi, da se bodo še obstoječa podjetja pričela izseljevati. nov razlogov je 24 milijonov Špancev samih, ki žive danes v tej po vojni močno prizadeti državi. Kakor hitro se bo sedanja državljanska vojna končala, španski narod ne bo mogel biti hvaležen onim tujcem, ki so pobijali njegove ljudi. Tedaj bo španski narod še najbolj razumel prav tiste, ki so ohranili ves čas vojne svojo nevtralnost in tako prihranili tisočem njih življenje. Dolga vofna poraz zmagovalcev in premagancev španska državljanska vojna pa nas uči še nečesa. Kakor leta 1914, so tudi sedaj razni preroki prerokovali kratko vojno in nagel konec. Te prerokbe se niso uresničile. Danes ve vsakdo, da pomeni dolga vojna poraz zmagovalcev in premagancev. Ako nam torej španski primer kaže, da kratkih vojn danes ni več, naj bi to spoznanje še bolj utrdilo željo po miru v vsem svetu. Prostovoljski problem Glede nadaljnjega pošiljanja prostovoljcev v Španijo sem mnenja, da bo nedavni sporazum o nadzorstvu španskih mej na suhem in na morju, ki bo v kratkem stopil v veljavo, uspešno zaustavil tako nadaljnje dovažanje prostovoljcev, kakor nadaljnje pošiljanje vojnega materijala Iz inozemstva, čim se bo ta sporazum začel izvajati in bo prenehala na ta način doba medsebojnih obdolžitev in podtikanj, bomo razvoj položaja lahko zasledovali in pa se jim načrt ni posrečil. Po krvavem spopadu so bili nacionalisti odbiti tudi pri starem pokopališču in na kastilski cesti. Odpor republikancev okrog vseučili-škega okraja je postajal čim dalje hujši. General Miaja hoče za vsako ceno prisiliti okrog 10.000 nacionalistov, ki so v vse-učiliškem okraju obkoljeni, k predaji. Položaj na severu Bilbao, 13. aprila. AA. Komunike severne vojske pravi: Na fronti pri Guipuzcoi intenzivno topovsko streljanje v vseh odsekih. Na biskajski fronti pri AJavi je republikansko topništvo z letalsko podporo obstreljevalo z velikim uspehom sovražne postojanke. Na fronti proti Burgosu je naše topništvo obstreljevalo sovražne postojanke pri Beredinasu in napravilo znatno škodo. Na asturski fronti je neka sovražna križarka obstreljevala Musel, vendar pa se je morala umakniti zaradi intenzivnega ognja obrežnih baterij. Pri Oviedu je republikansko topništvo bombardiralo razne dele mesta. Bilbao pred kapitulacijo t Pariz, 13 -aprila, o. Kakor vse kaže, je usoda BiiLbaa zapečatana. Baski «> odrezani od sveta in jim je pričelo celo primanjkovali (hrane. Nacionalistične vojne ladje budno stražijo pred vsemi baskovskimi lukami, tako da ne more nobena ladja neopažena vanje. Tu so danes razširili vesti, da boJc Baski v najkrajšem času kapitulirali. Du-ranigo in Eibair sta že izpraznjena, vendar ju nacionalisti še niso zasedli. V tem delu fronte so prekinili ofenzivo, verdar pa ne zaradi tega, ker ne bi mogli prodreti, nego zato, ker so se pričela pogajam ja za predajo obeh mest in sploh vse basovske republike. Zanimivo je, da pri pogajanjih posreduje Velika Britanija, ki hoče na ta način zava "ovati svoje interese na baskovskem ozemlju. Davi je pri-plul v Bilbao argleški dreadnought »Hood«, s katerim se je pripeljal angleški posredovalec. Na niem so se sestali zastopniki obeh strark. Franco bo odstopil kot vrhovni poveljnik ? Pariz, 13. aprila, g. Berlinski poročevalec lista »L' Information*, ki je običajno zelo dobro poučen, doznava iz nemških vojaških krogov, da bo general Franco v kratkem odložil vrhovno poveljstvo nad nacionalistično vojsko ter se v bodoče omejil na funkcije državnega poglavarja nacionalističnih provinc. iii i r~"i ii ip'iwiiwi Brezobzirna komunalna fiskalna politika pa seveda ne gre samo v škodo gospodarskim slojem, temveč vsemu prebivalstvu Ljubljane, ki :nu vedno bolj usihajo izvori dela in zaslužka. Spričo tega dejstva dobivajo vse lepe besede o povečanju skrbi za socialno šibke sloje in izdatkov za socialno skrbstvo naravnost tragičen pomen. Če bomo s pogrešano fiskalno politiko demontirali same osnove gospodarskega udejstvovanja v Ljubljani, ne bo noben socialni uikrep mogel dohiteti in nadoknaditi izgube na zaslužku in kruhu. V Ljubljani smo postavljeni pred usodepoJmo vprašanje bodočnosti našega mesta. Ali hočemo nazaj v doflgo vas? presojali na podlagi stvarnih ugotavljanj, ne pa na podlagi nekontroliranih vesti in govoric. Ako pa bodo med tem še nadalje prihajala poročila o kršitvah sporazuma in o nadaljnjem pošiljanju inozemskih prostovoljcev v Španijo, bo morala angleška vlada smatrati tako nastali položaj za zelo resen, kar utegne po enaki presoji položaja s strani drugih prizadetih sil dovesti do zelo nevarne napetosti. Zato je po mojem v interesu sleherne evropske države, ki hoče mir, da prepreči nastanek takega položaja. Smernice angleške zunanje politike Nekateri gospodje so v zadnjem času zelo kritizirali politiko naše vlade. K vsem tem kritikam moram reči, da zunanje politike ni mogoče voditi tako, kakor bi kdo hotel, temveč tako, kakor to more. Naše zadržanje odločata predvsem velika skrb in odgovornost, ker se prav dobro zavedamo, da bi en sam napačen korak naše vlade imel za posledico velike dogodke nevarne resnosti. Zato se ne bomo odločili za ukrepe, katerih posledice bi bile za eno ali drugo stranko odločilnega značaja, ako nismo že v naprej prepričani, da so pravični in pametni, še posebej ne nameravamo ničesar podvzeti, kar bi utegnilo pospešiti razcep Evrope v dva sovražna Ideološka tabora, ki sta oba močno oborožena, se z vso naglico še nadal je oborožiljeta in se medsebojno z razdraženostjo napadata. Med tem, ko se trudimo, da spravimo svoje oboroževanje na višino, kakor še London, 13. aprila. AA. Zaradi sklepa vlade, naj angleško vojno brodovje ne ščiti angleških trgovskih ladij, ki hočejo pluti v blokirano pristanišče Bilbaa v vodovju, kjer vladajo Francove pomorske sile, je delavska opozicija sklenila predlagati v spodnji zbornici nezaupnico vladi. Razprava in glasovanje o tem predlogu bosta jutri. Izvajanja voditelja opozicije majorja Attle-eja o nezaupnici vladi bo podpiral bivši mornariški minister Aleksander. V imenu vlade bosta po vsej priliki odgovorila zunanji minister Eden in predsednik vlade Bald\vin. Včerajšnjo Baldwinovo izjavo v spodnji zbornici o angleški plovbi v vodah Bilbaa tolmačijo vladi naklonjeni listi kot kompromisno rešitev, opozicijski listi pa objavljajo ostre kritike, ker smatrajo, da bo sklep vlade prej koristil generalu Francu in samo škodil madridski vladi. Opozicijski listi celo dolže vlado, da ni pokazala zadosti poguma, ker noče nuditi angleškim trgovskim ladjam popolnega varstva angle- Varšava, 13. aprila, b. Iz zanesljivega vira se doznava, da pripravlja poljski zunanji minister v bližnjih mesecih več potovanj v inozemstvo. Med prvimi se navaja njegovo potovanje v Bukarešto, s katerim se bo uradno oddolžil za obisk ru-munskega zunanjega ministra Antonesca v Varšavi. Ni še znano, ali bo obiskal ru-n.unsko prestolnico pred Lonuonom, kamor sebo v maju podal ket oficielni poljski delegat na kronanje angleškega kralja, ali šele po londonskem obisku. Na povrat-ku iz Londona se bo ustavil v Parizu, kjer bo imel politične razgovore s francoskimi državniki. Govori se tudi o možnosti po- Dr. Schacht v Bruslju Bruselj, 13. aprila. AA. Davi ob 9. je prispel z letalom v Bruselj dr. Schacht. k,- je zastopnikom tfeka izjavil, da vrača predvsem obisk guvernerja belgijske banke Dopoldne ie dr. Schachta spretiel v avdienet kralj Leopold nato pa 'e obiskal guvernerja belgijske banke in imel z njim daJ,si razgovor. Se pred tem je imel dr. Scfcacht daljši razgovor s predsednikom vlade van Zeelandom. Ley v Rimu Rim 13. aprila. AA. Semkaj je prispel z letalom Robert Lev. šof nemške delovne fronte Ob 16. ga ie sprejel zunani; minister grof Čiano ob 17. tajnik fašistične stranke Starace. ob 18. pa korporacijski minister Lantinfo. Podpore kmetijskega ministrstva Beograd, 13. aprila. AA Kmetijsko ministrstvo je dovolijo kredit 110.000 Din dravski banovini za odkup plemenske živine na sejmih v te.i banovini. Dovolilo ie tudi kredit 100.000 Din kot podporo za seiem v Ro-gatici Iz tega zneska se bodo odkupili konji planinskega boeerakeera porekla, ki se bodo razdelili v drinsfci. zetski, vardanski in primorski banovini. nikdar v mirnem času, je za nas same nujno, da vedno in povsod poudarjamo svoje dobro voljo in da ohranimo svoja stališča v ravnovesju, obenem pa se držimo daleč od kakršnihkoli rožljanj a sabljo in provokacij. Angleškemu temperamentu je tuje vsako postavljanje natančnih in podrobnih političnih direktiv za najbližjo bodočnost. Eno izmed načel, na katerem moramo graditi svojo zunanjo politiko, je načelo, da so med državami mogoči dobri orinošaji ne samo, ako se sporazumejo glede svojih lastnih pravic, temveč tudi, ako znajo pri tem upoštevati tudi pravice drugih. V mednarodnih odnošajih mora obveljati načelo: živi in pusti živeti tudi drugim! Mednarodno zaupanje temelj miru Medsebojno zaupanje se še ni vrnilo ne samo zaradi vmešavanja v druge države preko mej lastne domovine, temveč predvsem iz strahu, da bi do takega vmešavanja ne prišlo. Odkrita in prikrita vmešavanja v tem smislu pa se prav v zadnjem času m nože. Kako hitro bi se mednarodno zaupanje povrnilo, čim bi se narodi odpovedali zahtevi po »nemškem«, »francoskem«, »italijanskem« ali celo »britanskem« miru!... Zares sigurni mir ni morda tak nacionalni mir, temveč samo mednarodni mir, h kateremu vsak narod nekaj svojega prispeva s tem, da prizna, da je v njem za-popaden tudi njegov lastni interes, mednarodni mir, zasnovan na mednarodnem redu, in to med narodi, ki se združijo zato, da ga ohranijo. Ako je tak mir od nas oddaljen prav toliko, kolikor je oddaljen pravljični svet, potem moramo prav mi za vsako ceno napraviti prvi korak na tej poti. Prvi korak na tej poti pa obstoji v tem, da prepusti vsak narod slehernemu drugemu narodu, da si svoje nacionalne probleme uredi tako, kakor to sam želi. Taka politika bo kmalu ustvarila mednarodno razpoložen je, v kateri bo mednarodno sodelovanje zraslo samo po sebi. ške vojne mornarice. »Times« pravijo, da Anglija sicer ne bo priznala blokade Bilbaa, priznala pa bo dejansko nevarnost v vodah, v katerih sta obe stranki položili svoje mine in kjer so možni tudi letalski napadi. Sodba Pariza Pariz, 13. aprila, o. Skleipi angleške vlade. da angleške ladje v bodoče ne bodo smele več v luke ki so jih španske nacionalistične voj^e ladtje blokirale, je izzval v tukajšnjih političnih krosrih pravo senzacijo. Predvsem ugotavljajo, da Anglija sicer ne priznava nobene izmed obeh voiskujočih se strank v Španiji, da pa se sedaj naenkrat, nekako strinja z blokado, k; jo je organizirala ena izmed njiju. V teoriji vztraja, angleška vlada potemtnkem prj svojem prvotnem stališču, praktično pa (priznava nacionalistično blokado v španskih vodah. Včerajšnji sklep ie izraz dvorezne politike. Francoska vlada napram temu pklepu še ni zavzela končneira stališča.. 0 njem bo razpravljala na jutrišnji seji. daljškp, tega povratka preko Rima, vendar pa za sedaj rimski obisk uradno še ni določen, dasi ga v uradnih krogih ne izključujejo. Namen rimskega potovanja bi bila v prvi vrsti izmenjava misli o podunav-skih problemih, posebno v zvezi z večjo gospodarsko povezanostjo podunavskih držav v smislu načita češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže o ekonomskem sodelovanju srednje Evrope. Uradno se med tem potrjuje obisk poljskega trgovinskega ministra v Bruslju kot odgovor na obisk belgijskega trgovinskega ministra v Varšavi. Nemški protest v Vatikanu Berlin, 13. aprila, br. Kakor se doznava v dobro poučenih krogih, je dobil nemški poslanik v Rimu nalog, naj izroči Vatikanu ostro protestno noto proti znani papeževi okrožnici, ki je bila naperjena proti narodno-socialistienemu režimu v Nemčiji. V nemških vladnih krogih smatrajo to za nedopustno vmešavanje v nemške notranje /adeve in za hujskanje proti državni oblasti. Nemšlča protestna nota je sestavljena v zelo ostrem tonu in grozi z odpovedjo konkordata in odkritim bojem proti katoliški cerkvi. Sklicanje dveh senatnih odborov Beograd. 13. aprila. A A. Predsednik odbora za proučevanje zakonskega predloga o pooblaščenih inženjerjih dr. Halidbeg Hrasnjca je sklical sejo odbora za 14 »priJ t L ob 10. dopoldne. Beograd, 13. aprila. AA. Predsednik senatnega odbora za proučevanje predloga trgovinskega zakonika dr. Oton FranpeS je skKcai sejo odbora za 16. april ob 10. dopoldne. itke pri Madridu ogorčeni napadi in protinapadi, ne da bi se fronta bistveno izpremenila Odmevi angleških ukrepov Opozicija vidi v odrekanju zaščite trgovskim ladjam podporo generalu Francu in bo zahtevala razpravo v zbornici Beckova potovanja Poljski znn. minister namerava v prihodnjem mesecu posetiti Bukarešte, London, Pariz in Rim čeka in GPU Najbolj žalostna ln najbolj sramotna poglavja iz boljševiške zgodovine — Usoda Jagode Najstrahotnejša institucija boljševiške vlade je nedvomno zloglasna Čeka, ki je kasneje izpremenila svoje ime v GPU. ne da se je s tem količkaj zboljšal nje krvavi doves. Čeka. kratica za predolgi uradni naslov »črezvyčajnaja komisija dlja borby s spekuljaciei i kontrrevoljuciej« je bila osnovana prvenstveno proti špekulantom in verižnikom. Kmalu pa so sploh vsi prestopki prišli pod skupnj pojem kontrarevolucije in ustanova se je razmahnila v vsej mogoči krutosti, posamezne podružnice pa so celo tekmovale, kako bi prekosile v grozodejstvih svojo centralo. Do srede 1. 1918. se je še varoval nekak videz sodnega postopka, po umoru Žida Urickega, petrograj* skega ljudskega komisarja, in po atentatu Zidovke Dore Kaplan na Lenina, pa je Čeka postala samo še orodje okrutnega terorja in pod njeno zastavo so 6e razni zločinci jn patološki jzrojencj znašalj nad vsakomer, kdor je prišel Pri njih v zamero ne samo zaradi politike, marveč zaradi čisto osebnjh razlogov. Kdor je imel denar, so ga vtaknili v ječo in »likvidirali«, da so se lahko polastili njegovih bogastev, kdor ie imel lepo ženo alj hčer, se mu je zgodilo isto, razlog za »likvidacijo« je bila včasih celo čista in Iespa obleka, saj so med mase vrgli geslo: »Dol s tistimi, ki imajo čiste ovratnike.« Ko je prišlo avgusta meseca 1. 1918. do omenjenih atentatov, se je sovjetska oblast močno zamajala. Vse politične skupine so vodile politiko na svojo roko, ne priznavajoč sovjetov; boljševiški zavezniki, levi socialni revolucionarji, so se začeJj odmika-ti. Položaj je bil tem 6labši, ker je poglavar stranke in edina avtoriteta ležal težko ranjen in so se bali, da bo vsak čas podlegel ranam. Osrednji odbor stranke v Petrogra-du se je samo posvetoval, do kakega sklepa ipa se ni mogel povzpeti. Tedaj se je javil med delegat; mož v raztrganem vojaškem plašču, neobrit in z rdečimi očmi od neprespanih noči, ter zahteval polnomočje, da uredi zadevo v Moskvi, kakor ve jn zna. Tovariši so poznali Feliksa Dzeržinskega in brez velikih ugovorov so mu dali vsa pooblastila, opolnomočenca Čeka. Zvečer je železni Feliks odpotoval iz Petrograda v raztrganem plašču, z vrečo na rami, sedeč na odbijaču vagona. Da ne pade pod vlak, se je privezal s pasom. V takem stanju in razrooloženju se je pojavil v Moskvi, da izvede svoj načrt: napolniti vso Rusijo do zadnje vasi z grozo in trepetom. da se ohranj sovjetska oblast na krmi-]u. Kakor vemo, se mu je to v polni meri posrečilo jn ime nekdanjega poljskega plemiča Feliksa Dzeržinskega ie postalo ime ene ga največjih rabljev svetovne zgodovine. Železnj Feliks nj vpraševal več po krivdi in sumu. Najrajši je celo zapiral nedolžne ljudi kot talce, ki jih je dal potem postreljati po par sto naenkrat. Groza je legla po vsej Rusiji. S terorjem je že izginjajoča manjšina na ta način ukrotila ogromno večino ruskega prebivalstva. Stranka Feliksa tega nikoli ni pozabila. Bila bj ga obsula 6 častmi, bogastvom in razkošjem, da je bilo krvoloč nemu čudaku kaj do tega. Toda Dzeržinski je do 6voje smrti živei skromno. Spal je na železni vojaški postelji in 6e pokrival s ponošenim vojaškim plaščem. Nikoli ni jedel več nego skopi uradmj obrok, bil je leta in jeta bolj lačen ko sit. Fanatik boljševizma nj poznal zasebnega življenja in ga ni dovoljeval nobenemu, ki je hotel veljati za pravovernega pristaša stranke. Strašen V6em, neizprosen proti samemu sebi je umrl 1. 1927. Na tribunj sredi ogorčene debate ga je zadela kap. Zdravnikom in psihologom je ostal nepojasnjen patološki tip. Za Dzeržinskim je prišel na čelo Čeke drugi Poljak, Menžinski, nevrastenik in večno bolehen mož. ki ni dolgo ostal na tem odgovornem mestu. Kompromitirana čeka se je preorganizjrala v GPU (Gosudarstven noje Političeskoje Upravljenije), državno poiitično upravo. Po svoji preosnovj je ustanova postala najbolj dovršen organizem tajne in javne policije. Menžinskega naslednik poljski žid Henrik Jagoda je iz nje napravil tudi najsijajnejše gradbeno podjetje. GPU je bila včlanjena v načrt petletke in Henrik Jagoda, s celim imenom Henrik Grigorjevjč Jagoda, je postal prvi dobavitelj delovnih sil za javna dela planske komisije. Ob kolektivizaciji je udaril po kula-kih. Šest milijonov kulakov, upornih intelektualcev in navadnih zločincev je postal na prisilno delo. GPU je zgradila 6 svojimi sužnji belomorski prekov, prvj prekop Vol-ga-Moskva. nešteto novih cest, vse utrdbe na Daljnem vzhodu, novo mesto Komso-molsk v sibirski tajgi in železnico do mesta. Kaznjenci delajo v rudnikih, pri osuševanju močvirij, kultiviranju step in puščav. Henrik Jagoda je delal čudeže s svojo delovno armado. Težko delo, strogo nadzorstvo, možnost za beg samo v smrt. Zadnja leta je moral tovarjš Jagoda uvrščat; v svoje kolone vse več in več trockistov, ki jim je bil po političnih nazorih bližje nego desničarjem. Z gnjevom v srcu je vršil svojo dolžnost jn je polaaoma postal zelo mlačen v zasledovanju svojih političnih sodru-gov. Tako se je nevede pripravljal na dan, ko so se tudj pred njim odprla vrata znane ječe v Lubjanki. Zdaj so drugi določeni, da pribavjjo materijal za njegovo obtožnico, tisočem je Jagoda doslej napravil to zadnjo uslugo. Po železni logiki revolucije je prišla vreta tudi nanj. Tltulescu zaupa Franciji Svetovni mir je mogoče organizirati le z mednarodnim paktom v okviru Društva narodov Pariz, 13. aprila, b. Na banketu, ki mu ga je v Cap Martinu priredilo medicinsko društvo. katerega častn; član je postal ie imel bivši rumunski zunanji minister Titulescu govor, v katerem je podal tudi nekaj zunanjepolitičnih izjav. Svetovni mir. je dejal Titulescu, je mogoče uspešno vzpostaviti le s sklenjtviijo mednarodnega pakta, ki pa sam ne bi nič pomenil, ako b; ostal brez potrebnega mednarodnega instrumenta: brez Društva narodov. Nai se proti ženevski ustanov; reče karkoli, dejstvo ie. da je ni mogoče nadomestiti z nobeno drugo institucijo. Sleherna reforma DN je nesmiselna, ker ni res, da bi bila propadla ustanova sama. zatajili so le 'Judje ki naj bi n Pri-r>omogIi do zmage. Splošne gospodarske sankcije, regionalne vojaške sankcije ter konsolidacija obojih so ona pomožna sredstva, s katerimi je mogoče dati trdno osnovo Društvu narodov. Tako reformirano Društvo narodov bi moralo čimprej realizirati mednarodni gospodarski siporazum ki je zagotovitvi miru nujno potreben. To akciio mora voditi Francija, in sicer aktivna Francka, kateri bi vsi sledili. Francija ki bj zapovedovala, Francija ki b; znala utemeljene nade tudi uresničiti. Rumumija se Franciji nikdar ne bo izneverila, ker bi to Domenilo, da se izneveri sama sebi. Eckhardt obtožuje Vodja madžarskih malih kmetov napoveduje boj vladi in vsem desničarskim prenapetežem Budimpešta, 13. aprila, b. Na zborovanju stranke malih poljedelcev v kraju Pa-pa je imel njen voditelj poslanec Tibor Eckhardt govor, ki je zbudil veliko pozornost v političnih krogih. Eckhardt je namreč ostro napadel madžarsko finančno plu-tokracijo, »ljudi, ki nočejo delati in ki zaradi svojega reakcionarnega mišljenja in kratkovidnosti vodijo državo v katastrofo«. Na drugi strani se spet uveljavljajo elementi, ki z najbolj ekstremnimi gesli zapeljujejo mase. Na vrhu se nič ne stori, globino pa gibljejo danes samo še nagoni. Tak položaj ne more več dolgo trajati. Kdor ne prizna potrebe evolucije, ta naj pomisli, da pripravlja teren revoluciji, ki bi pomenila za Madžarsko katastrofo. Za diktaturo se zavzemajo samo lenuhi in oni del vaške inteligence, ki je navajen preprosto ljudstvo samo zatirati. Doslej smo bili potrpežljivi, odslej pa ne bomo več. Ako nasprotniki organizirajo danes svoje napadalne oddelke, jih bomo tudi mi. Ali naj vlada zakon tudi pri nas, ali pa bomo ta zakon diktirali mi sami! Iz vseh nadaljnjih izvajanj je bilo razvidno, da Eckhardt ni napovedal boja le vladi, temveč tudi desničarskim prenapetežem, ki so pred kratkim izstopili iz vladne stranke in skušali zanetiti v državi puč, ki se je ponesrečil. Eckhardt je te ekstremiste tituliral z »vitezi klaverne postave«. V tej zvezi je govoril tudi o skrivnostnih fondih, ki jih to gibanje prejema za to, da izdaja nič manj kot 39 časopisov, česar bi v dobi splošne krize samo gotovo ne zmoglo. Vlada je dolžna, to zadevo raziskati, saj ni nobena tajnost, da prihajajo ti listi iz inozemstva. Slovo dr. Baxe Praga, 13. aprjla. br. V starodavni dvorani mestnega magistrata se je danes od-stopivši prjmator dr. Baxa, ki je polnih 18 let vodil obsežno praško mestno občino, poslovil od mestnega uradništva. V lepem nagovoru je orisal razvoj Prage po osvobo-jenju jn se zahvalil uradništvu za podporo, ki mu jo je izkazovalo ves čas njegovega županovanja. V imenu uradništva je izpre-govoril magistralni direktor Vybiral, kj je podčrtal velike zasluge, dr. Baxe jn njegovo očetovsko ekrb za mestne nameščence. Mestni uslužbenci so izročil; dr. Baxi v znak priznanja jn zahvale primerno darilo. Rumunska odlikovanja čsl. parlamentarcev Praga, 13. aprila, br. V praškem parlamentu je bila danes intimna, a tem bolj prisrčna manifestacija solidarnosti držav Male antante. Predsednik rumunskega parlamenta Saveanu je pri tej priliki izročil članom češkoslovaške parlamentarne delegacije. ki so se lani decembra udeležili prvega sestanka parlamentarnih delegacij držav Mal antante v Bukarešti, visoka odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval rumunski kralj Karol. Poleg obeh predsednikov dr. Soukupa in Malypetra je bilo odlikovanih & 25 češkoslovaških parlamentarcev, med njimi tudi več nemških poslancev. Pred svečanostjo je sprejel Saveana v posebni avdienci prezident dr. Beneš, opoldne pa mu je vlada priredila banket. Ugoden potek konference v Montreuxu Montreux, 13. aprila. AA. Davi je bila druga javna seja konference o egiptskih kapitulacijah. Poročal je Francois Tessan, državni podtajnik pri predsedstvu francoske vlade, ki je označil stališče Francije. Zastopnik Zedinjenih držav je izrekel željo 7a. uspešno delo konference. Nato je izjavil italijanski zastopnik grof Mare-scotti, da je italijanska vlada z veseljem sprejela povabilo k udeležbi na konferenci. Italijanska vlada razume stremljenje egipt-skega naroda in upa, da bo novi režim le še utrdil stare prijateljske zveze. Zatem sta pozdravila konferenco grški delegat Politis in Portugalski delegat Damatta in poudarila stalne zveze svojih držav z Egiptom. V istem duhu sta govorila belgijski in norveški zastopnik. Po kratkih pozdravih z željo, da bi se konferenca uspešno končala, ki so jih izrekli zastopniki Danske, švedske, Nizozemske, Irske, Južne Afrike in Španije je konferenca brez debate sprejela celo vrsto predlogov predsedstva o poslovniku. Beležke ZadoSčenje razrešenim občinskim funkcionarjem Enako, kakor mnogi drugi župani in občinski odborniki, so bili pred občinskimi volitvami razrešeni tudi v občini Ivanjkov-cih v ptujskem srezu župan g. Alojzij Bogša ter občinska odbornika gg. Lovro Petovar in Ivan Janežič z utemeljitvijo, da so zagrešili po kazenskem zakonu kaznivo, nečastno dejanje. Kakor zahteva zakonski predpis, so bili vsi trije obenem ovadeni državnemu tožilstvu v Mariboru. Na osnovi revizijskega poročila banske uprave je državno tožilstvo sestavilo obtožbo, v kateri jim je očitalo, da so v občinske blagajniške knjige kot dobavitelje vpisali napačne osebe, da bi s tem prikrili prave dobavitelje, ki so bili občinski odborniki. Plačila za izvršene dobave so znašala 60, 35, 130 in 30 Din. Na zagovor razrešenih občinskih funkcionarjev, da so bila izplačila izvršena na osnovi pravomoč-nih cesij, je zastopala obtožnica mnenje, da so bile cesije le navidezne in izvršene šele naknadno z namenom, da bi prizadeti člani občinskega odbora lahko še dalje ostali na svojih položajih. O zadevi se je včeraj vršila razprava pred mariborskim okrožnim sodiščem. Po izvedenem dokaznem postopku in po zagovoru odvetnika dr. Kocmurja iz Ormoža je sodnik vse tri obtožence oprostil vsake krivde in kazni. Gg. Bogša, Petovar in Janežič so dobili na ta način polno zadoščenje od pristojnega in merodajnega sodišča. Seveda pa jim nihče ne more povrniti moralne škode, ki so jim jo povzročili politični nasprotniki, ko so v volilni borbi zlonamerno tolmačili njihovo razrešitev. Seja beograjske združene opozicije Kakor smo že svoječasno poročali, je za četrtek, 15. t. m. sklicana v Beogradu službena seja šefov beograjske združene opozicije. Razpravljali bodo na eni strani o tesnejši zvezi med združenimi skupinami v programskem in organizacijskem pogledu, na strani pa tudi o dosegi večjega zbližanja med beograjsko in zagrebško opozicijo. Sestanku bo predsedoval staro-radikalski šef Aca Stanojevič, ki je kljub svojim visokim letom že sinoči odrinil na naporno pot iz Knjaževca v Beograd. Banovinski proračuni Po statističnih podatkih finančnega ministrstva znašajo proračuni vseh devetih* banovin skupaj 770 milijonov dinarjev. Od tega odpade na osebne izdatke 157, na materialne izdatke pa 513 milijonov. Največji je proračun dunavske banovine, ki znaša 196 milijonov. Samo za en milijon nižji je proračun savske banovine. Najnižji so proračuni zetske (39.1). vrbaske (32.2) in vardar-ske banovine (28.6 milijona dinarjev). Program Srbskega kluba Pred meseci ustanovljeni Srbski kulturni klub v Beogradu, ki mu stoji na čelu znani profesor državnega prava na beograjski univerzi dr. Slobodan Jovanovic je izdal te dni tiskan program svojega dela in hotenja. V programu stoji med drugim: »Srbska kultura je danes vrednota, ki se dviga nad strankarske razlike. Do osnovanja današnje jugoslovenske države je posvečal srbski narod največji del svojih moči zunanji politiki in organizaciji vojske. Sedaj je nastopil čas, da posveti večjo pozornost tudi kulturnim vprašanjem. V tekmi narodov se bo mogel vzdržati na sedanji svoji višini samo kot prosvetna sila. Vprašanje potreb srbske kulture se je do sedaj obravnavalo preveč s pokrajinskih vidikov. Zaradi tega se je pojavila potreba po ustanovitvi organizacije, ki bo obravnavala srbska kulturna vprašanja s širšega stališča, kakor je pokrajinsko. Temu namenu hoče služiti Srbski kulturni klub, ki bo negoval srbsko kulturo v jugoslovcn-skem okviru.« Zanimivo je stališče, ki ga zavzema program v vprašanju naše državne ureditve, saj so v klubu največje srbske znanstvene korifeje za državnopravna vprašanja. Namesto stvarnega programa, kako si gospoda zamišlja bodočo ureditev naše države, če je že šla na pot plemenskega opredeljevanja, beremo sledeče: »Vprašanje državne ureditve kot prvenstveno politično vprašanje mora Srbski kulturni klub pustiti na strani že zaradi svojih pravil. Nikakor se ne more vmešavati v spore med centrali-sti in decentralisti.« Doslej je bilo jasno, da se vprašanja decentralizacije ne upajo resno lotiti srbijan-ski politiki iz strahu pred reakcijo v Beogradu. Po izjavi Srbskega kluba pa izgleda, da tudi neodvisni in strankarsko neopredeljeni vseučiliški profesorji beograjske univerze nimajo korajže vgrizniti v to rislo jabolko. Sestanek predsednika vlade z vodstvom omladine JRZ V soboto je bil sestanek predstavnikov začasnega glavnega odbora omladine JRZ s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem. Sestanku sta prisostvovala med drugimi tudi ministra Djura Jankovič in dr. Rogič. ki je sedaj voditelj omladine JRZ. Predsednik dr. Stojadinovič si je ogledal prostore pisarne glavnega odbora JRZ in »našel vse v najbolj primernem redu in čistoči«, kakor poroča »Samouprava«. Iz objave v »Samoupravi« je dalje razvidno, da so omladj.no JRZ zastopali samo srbski delegati, dočim hrvatski in slovenski niso bili prisotni. Bog je na strani močnih bataljonov Kakor slovenski gospodje okoli »Slovenca« in »Slovenskega doma« so tudi njihovi lrvatski pobratimi okoli »Hrvatske straže« na vso moč »navijali« za Degrella in njegove fašiste. Napovedovali so njegovo sigurno zmago in že videli, kako bo na čelu svojih bataljonov zasedel belgijsko prestolnico in prevzel v svoje roke oblast in vlado. Odkar pa se je oglasil belgijski katoliški nadškof in obsodil reksistični pokret, je navdušenje za Degrella močno splahnelo tako v Zagrebu, kakor v Ljubljani. »Hrvatska straža« ga je nemilo vrgla čez krov in ugotovila po dokumentih, ki jih je objavil vatikanski »Osservatore Romano«, da se Van Zeelandu ne more očitati ničesar, kar bi bilo naperjeno proti veri, in da je tudi daleč od vsake zveze s komunisti. Še več! Na koncu prihaja list do ugotovitve, da je bil Van Zeeland izvoijen na katoliškem programu in da bo to dejstvo neka- Smrt znamenitega turškega pesnika Carigrad, 13. aprila, br. V starosti 86 let je umrl danes najznamenitejši sodobni turški pesnik Abdulah Kamin, ki je bil obenem najstarejši poslanec turškega parlamenta. Po odredbi predsednika Kemala Atatiirka bo pokopan na državne stroške. Puhlmann-ov čaj ublažuje kašelj in razkraja sluz. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni omot od 125 g. din 35.—. Ogl. reg. br. 1508/1938 Pogreb dr. Milana Srškiča Pokojni državnik je Ul položen v navzočosti zastopnika Nj« Vel. kralja in ogromne množice prebivalstva Beograd, 13. aprila, p. Popoldne je bil na najsvečanejši način izvršen pogreb pokojnega predsednika vlade dr. Milana Srškiča. Dopoldne so prenesli krsto s truplom iz njegove vile v Lamartinovi ulici v Saborno cerkev. Mimo krste je defilirala včeraj in danes velika množica pokojnikovih osebnih in političnih prijateljev, ki so pri tej priliki izražali prizadeti rodbini svoje sožalje. Pokojnikova rodbina je razen tega tudi danes prejela veliko število brzojavnih sožalnih izrazov iz raznih krajev države in iz inozemstva. Sožalje so poleg drugih tudi izrekli kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, minister dvora Antič, senatorja dr. Kramer in Ivan Pucelj, ministri dr. Kožul, Djura Jankovič, dr. Spaho in dr. Vrbanič. Pogrebne svečanosti so se pričele ob pol 16. v Saborni cerkvi kjer je blagoslovil krsto episkop Dositej ob asistenci velikega števila višjih svečenikov. K pogrebnim svečanostim se je zbralo v cerkvi veliko število uglednih politikov, med njimi ministri Jankovič, dr. Subotič, dr. Kožul, Voja Djordjevič, dr. Kaludjerčič, dr. Rogič, bivša predsednika vlade Peter živkovič in Nikola Uzunovič bivši notranji minister Boža Maksimovič i.t.d. Nj. Vel. kralja je zastopal general Radovič. Po izvršenem obredu se je poslovil od pokojnika v imenu pravoslavne cerkve in osebnih prijateljev senator Mateja Popovič, dočim je pred cerkvijo govoril bivši minister Boža Maksimovič o političnih zaslugah pokojnega dr. Srškiča. Na Terazi-jah se je poslovil v imenu JNS senator dr. Uroš Krulj, ob grobu pa je govoril Peter Kraljevič v imenu Srbov iz Bosne, Djor-dje Pejnovič pa v imenu društva Prosvete iz Sarajeva. Pokojnemu dr. Srškiču je izkazala poslednjo čast tudi častna četa 18. pešadijskega polka. Na grob je bilo položenih veliko število vencev, med njimi venci Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge, predsednika JNS Petra Zivkoviča. Pogrebne svečanosti so bile končane šele ob 18. Prisostvovala jim je ogromna množica beograjskega prebivalstva. Izmet Ineni in Ruždi Aras na Oplencu in Avali Zlata spominska plošča prezidenta Turčije Kemala Atatiirka na grobu kralja Aleksandra Uedinitelfa Beograd. 13. aprila, p. Davi se je predsednik turške vlade Izmet Ineni v spremstvu turškega zuna-nCCga ministra dr. Ara-sa našega poslanika v Ankan Branka La-zareviča. turškega poslanika na našem dvoru Aliia Ha.jda.rja in ostalega spremstva od-peLjal z vlakom v Mladenovac. Na postaji ie gosta sprejelo mnogoštevilno prebivalstvo. Po izstopu iz vlaka je predsednika turške vlade pozdravil s prisrčnim nagovorom poslanec Badjak nato na m« je neka deklica izročila velik šopek nageljev. Po pozdravu s prisotnimi zastopniki oblasti se je predsednik turške vlade mel gostim špa-Iifljem odpeljnl na Oplenae. ves čns odzdrav-Ijaioč na pozdrave zbranega ljudstva. To glavnih ulicah Mladenovca so priredili Ine-niju navdušen sprejem. Ob 11.48 je predsednik turške vlade na Oplencu položil venec na grob pokojnem, kralja Aleksandra Uedinitelja, kakor tudi zlato spomjnsko ploščo, ki io ie poklonil v ta namen predsednik turške republike Kemal Atatiirk. Po og-ledu mozaikov v cerkvi ter drugih znamenitosti sta Se Izm^t Inen,- jn Ruždi Aras vrnila proti Beogradu in se med potjo ustavila na Avali. kl:e-r sta položila venec na grob Neznanega junaka. Opoldne jima je v restavraciji n*i Avnli priredil min. predsednik dr. Stoiadinovič obed. Popoldne sta si turška državnika ogledala prestolnico zvečer pa je predsednik turške vlade' priredil slavnostni banke-t v turškem poslaništvu, ki so se ga udeležili mnogi povabljeni odličniki. Jutri si bosta predsednik tirrgke vlade in zunanji min?ist.er po konferencah ogledala še nekatere beograjske znamenitosti ter se udeležila tudi slovesne otvoritve razstave turških umetniških del v muzeju knez Pavla. Bolgari o pomenu sestanka Sofija, 13. aprila. AA. Bolgarski listi pri-občujejo daljša poročila ter poudarjajo, da je obisk turških državnikov v Beogradu važen tako za poglobitev prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Turčijo kakor za okrepitev miru na Balkanu in v srednji Evropi. »Mir« analizira pomen zdravic in pravi med drugim: Po Mali antanti so sedaj države Balkanske zveze, ki po Turčiji potrjujejo stvarno politiko Beograda, to je politiko zaupanja in sodelovanja. »Slovo« piše o zadnjih obiskih tujih državnikov v Beogradu in pravi v zvezi z obiskom turških državnikov: Vsi ti obiski, pogovori in pakti skušajo varovati evropski status quo in svetovni mir. Francoski tisk o beograjskih razgovorih Pariz, 13. aprila, p. Pariški listi se mnogo bavijo z obiskom turških državnikov v Beogradu. Tako poudarja »Petit Parisien«, da bosta turška državnika z zastopniki jugoslovenske vlade proučila skupne točke načrta o sporazumu o Sredozemskem morju, ki naj bi se sklenil med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo na eni strani ter Italijo na drugi strani. Stališče Rima je v tem pogledu že znano in ni od Italije pričakovati nobenih težkoč. Na svojem povratku v Ankaro se bosta turška ministra ustavila tudi v Sofiji. Zborovanje industrijskih korporacij Zagreb, 13. aprila, o. V prostorih Savera industrijcev se ie vršil danes delegatski in kot zastopnik združenja rudarskih pod; katerega so prišl; delegat; industrijskih organizacij iz vse države. Iz Ljubljane podpredsednik Zveze industrijcev g. Avgust Praprotnik, generalni tajnik dr. Pavel Golia. predsednik lesnega odseka inž. Milan Lenarčič, nadalje podpredsednik Centrale industrijskih korporacij dr. Fran Windiseher hi kot zastopnik združenja rudanskih podjetij dr. Vrhunc. Zbor ie vodi,l letošnji predsednik Centrale industrijskih korporacij g. Vladimir Arko. Najprej so obravnavali interna vprašanja. Sprejet je bi.l pros račun za tekočo poslovno dobo. Posebej so razpravljali o spremembi pravil. Pri tem je prišlo do spora med zagrebškimi in beograjskimi delegati. Največ po zaslugi g. Pra-protnika je bil sprejet kompromisni preo log. Nadalje so obravnavali vprašanja, k: jih je postavil na dnevni red novi finančni zakon. Za enkrat je bilo sklenjeno, da se zbere potrebno gradivo in da se napravijo potrebni korakj za spremembo posameznih določb finančnega zakona. Po novih pravilih upravlja Centralo preds sedstvo. sestavljeno iz predsednika jn vseh podpredsednikov, dočim je doslej upravljalo Centralo predsedstvo skupno z upravnim odborom. Nova uprava bo izvol jena, čim bodo potrjena spremenjena pravila. Zadeve tujskega prometa Beograd, 13. aprila, o. Tu se je vršila posebna interministerialna konferenca, na kaiteri go obravnavali turistična vprašanja. Sklenjeno je bilo, da se uredba o posveševanju turizma nekoliko spremeni. Ob tej priliki je bila določena ustanovitev »delovne zajednice vseh turističnih organizacij v državi«, ki bo vrhovni fo. rum privatne iniciative na turističnem področju. Uredilo se je tudi vprašanje turističnega dinarja za češkoslovaško. Do- toliški »objektivni« in »informacijski« tisk gotovo zamolčal. Ko človek čita izmotavanje glasila zagrebškega Kaptola. se nehote spomni izreka starine Bismarcka, da je v vojni Bog na strani močnih bataljonov. Isto velja tudi za klerikalce, ki se vedno odločijo za tisto stran, kjer je sila in moč, pa nai bo to že na fašistični ali demokratski ali katerikoli podlagi. ločenih je bilo 120 milijonov dinarjev za češkoslovaške turiste, ki pridejo na našo rivijero. Turistični dinar bodo dobili češkoslovaški turisti po 10 odstotkov cene. je od borznega tečaja. Razpravljali so tudi o uvedbi turističnega dinarja za Avstrijo. Ugotovilo se jb n^tdalje veliko zanimanje Nemcev za naš Jadran, ni pa se urejeno financiranje njihovega letovanja v naši dzžsjvL Italijanska avtomobilska tovarna v Jugoslaviji? Rim. 13. aprila o. Tukajšnji listi poročajo o zanimanju italijanskih industrijskih krogov za jugoslovenska tržišča. Industrij ci nameravajo zgraditi v Jugoslaviji pred vsem večjo avtomobilsko tovarno, že lani se je govorilo o tem. Italijanski industrij ski in finančni krogi računajo, da bodo dobili dovoljenje za gradnjo take tovarne že v najkrajšem času ter da bo v novih sporazumih, ki .se imajo skleniti med obema državama, vključeno tudi posebno poglavje o prednostih in ugodnostih za italijansko industrijo. V Beogradu naj bi »e ustanovila tudi nova italijanska banka. Kako rešuje Pariz vprašanje brezposelnosti Pariz, 13. aprila, br. Pariška mestna občina je z odobritvijo vlade razpisala posojilo v višini 9 milijonov frankov, ki je določeno za razna javna dela v svrho zaposlitve brezposelnih, ki žive sedaj na račun mestne občine. Vpis posojila je že v naprej zagotovljen. Madžarski učenjak izginil Budimpešta, 13. aprila, br. že dva dni pogrešajo slovitega madžarskega strokov njaka za starinske ametnine in trgovca z umetninami Ludviga Ernsta. Pred dvema dnevoma je zapustil svoje stanovanje in se ni več vrnil. Domnevajo, da je postal žrtev zločina, ker je veljal za zelo bogatega človeka in je imel pri sebi statao večjo vsoto denarja. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vreme po vsej državi V južnih in vzhodnih krajih utegne bi tj nekoliko jasno. Deževalo bo v zapadnih krajih in ponekod v notrar njosti. Na Prionorju dokaj močan široko. T Podunavju kosava. Temperatura se bo nekoliko dvignila. Zagrebška: Splošno spremenljivo vreme, ponekod oblačno, drugod nekoliko dežja, zmerne temperature. Dunajska: Še dalje zelo oblačno, zope* dež in večinoma nekoliko hladneje. Skrivnost umora na Javoru Kaj je dognala dosedanja preiskava in kaj pripovedujejo ljudje Ljubljana, 13. aprila Umor sivolase Jožefe Martinčičeve, zup-nikove kuharice na Javoru nad Zalogom, je po pravici vzbudil po vseh naseljih daleč naokrog, pa tudi v vsej naši javnosti Vznemirjenje. Saj je to eden izrned zločinov, ki so tako značilni za naš čas in za moralne odnose, ki so v letih gospodarske krize zavladali med družbo in velikim delom socialno in etično izkoreninjene množice. Sodna komisija, ki je včeraj popoldne prispela na Javor, je našla truplo nesrečne starke, kakor ga je bil zapustil neznani morilec. Martinčičeva je ležala v hlevu tik praga s štirikrat prebito lobanjo, ob nji pa corpus delicti, okrvavljena rovnica, za storilcem pa nobenega sledu in tudi sodna komisija je komaj mogla na.značiti nekaj problematičnih smeri, v katerih bi ga bilo mogoče iskati. Strahovito presenečen]© župnika Jerneja Klinca Župnik Jernej Klinec, 70-leten, bolehen, samotarski mož, je komisiji pripovedoval, kako je v nedeljo zvečer precej zgodaj le-rel spat, ker ga že delj časa muči naduha. Kuharica je okrog 17.30 odšla v hlev, da jbpravi živino. Pa se mu je le malo čudno zdelo, zakaj je tako dolgo ni nazaj. Klical 30 je iz sobe, a se mu ni oglasila. Okrog 20.30 je vstal, se oblekel, vzel samokres — brez tega zadnji čas v mraku kar ni bilo varno hoditi iz župnišča — in je stopil čez (dvorišče v hlev. Tam je z nogo zadel ob truplo. Ko je prižgal vžigalico, je svojo jnrtvo služabnico do smrti prestrašen prepoznal. Planil je v vas, ki leži pod cerkvijo v bregu, in sklical ljudi. Sosedje so takoj pretaknili vse kote okrog župnišča, a o morilcu ni bilo ne duha ne sluha, še sredi noči so ljudje pohiteli v tri ure oddalje-ro Spodnjo Hrušico, da so alarmirali Prožnike. A vse iskanje je doslej ostalo isanian. Na podlagi izpovedi župnika Jerneja Klinca, ki ga je tragična smrt njegove kuharice tako neznansko prizadejala, da. joče noč in dan — saj sta živela pod isto streho nič manj ko 32 let — in iz pripovedovanja sosedov pa se dajo v glavnem razbrati tri variante, v katerih bo preiskava morda lahko razjasnila zagonetni zločin. župnik In župljani Župnik Jernej Klinec pastiruje na Javoru že 36 let, tako da je živo zrasel s svojo cerkvijo in župnijo. Njegovi vnemi gre zasluga, da so župljani zgradili novo cerkvico poU vrhom hriba, pa tudi sam si je prištedil za siromašne razmere, v katerih žive njegovi hribovski župljani, precej čedno premoženje. A prav zavoljo gospodarske str ogosti, s katero se je zmerom poslužev-, 1 svojih gmotnih pravic nasproti siupljanom, med njim in sosesko nikoli ni bilo idealnega razmerja. Bolchni starček, čigar vsa pozemska sreča je bila, da je mel v banki naloženega nekaj denarja in a je sanjal o tem, da si za stara leta kupi hišico nekje v dolini in v miru prebije evoj pokoj — še lani se je pogajal za nakup neke hiše pri Sv. Lenartu — je zlasti zadnje čase rad potožil, da dandanes že tudi po hribovskih naseljih duh komunizma in anarhizma razjeda srca ljudi in da so za duhovnika prišli najbolj žalostni časi. Harmonijo z župljani pa je v dobršni meri kalila tudi njegova priljubljena razvada, da je — kakor se reče in kakor je to v nekaterih samotnih hribovskih župnijah še danes običaj — farane »metal čez kancel«: da jih je s prižnice v cerkvi javno in po imenu grajal kadar so to po njegovem mnenju zaslužili. Anonimne grožnje Javorani pa. imajo očitno bolj malo smisla za tak način javnega vzgajanja in mnogo jih je med njimi, ki so bili v svojem srcu pošteno hudi nanj. Toda če so tatovi tako pogostokrat poskušali srečo v javorškem župnišču in če je župnik sam tako pogostokrat prejemal grozilna in iz-siljevalna pisma, so Javorani bržkone — to bo še morala izpričati preiskava — nedolžni nad vsem tem. Sloves župnika Klinca ie šel namreč še daleč preko meje Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico. ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. 3—I Oel. reg t*. 19W1»98 Tragičen rekord: V enem tednu devet obupanih Ljubljana, 13. aprila. Znano je, da vrši prehodna doba med zimo in pomladjo svojevrsten vpliv na telesno, a posebej še na duševno zdravje človeka. V času, ko se vsa narava obuja k novemu življenju, se poslavljajo od sveta bolniki in starci, ki so bili morda že leta in leta priklenjeni na postelje, a so jim prav zadnji zimski meseci izpili poslednje kapljice življenjskega soka iz žil. A še posebej je ta čas, ko vse naokrog kliče k noremu brstju in novim nadam, čas obupa nad življenjem in v to dobo pada največji odstotek samomorov. Ljubljana je v tem pogledu doživela zadnji teden vse žalosti vreden rekord, ki dovolj zgovorno priča, da temelji osebnega in družabnega življenja, ki jih je narušila gospodarska kriza, še kar nič ne prihajajo k redu in da so posledice zadnjih najbed-nejših let dandanes bržkone še mnogo hujše od onih, ki smo jih doživljali sproti. Od torka do torka je v Ljubljani obupalo nad življenjem nič manj kakor 9 ljudi: samo trem izmed njih so v bolnišnici z naglo intervencijo rešili življenje, šestim pa je sveža ruša naklonila poslednje zavetje. Da snuje strup smrti z enako neodolji-vo silo v spodnjih in zgornjih plasteh naše družbe, potrjuje dejstvo, da sta bila med obupanci tudi dva zastopnika trgovskega stanu, trije obrtniki, žena brezposelnega delavca in brezposelna prodajalka. V enem samem primeru je kronika zabeležila: »Vzrok obupnega dejanja ni znan«. Ostalim so odločitve k samomoru narekovale "»retae in družinske razmere. sosednjih fara, a razen domačinov so zato skrbeli predvsem številni potepuhi in iskalci priložnostne sreče, ki se v trumah usipajo po hribovskih vaseh. Vedeli so, da ima nekaj pod palcem, pa so mnogi med njimi brez dvoma naklepali na tihem, kako bi mu bilo mogoče kaj odvzeti. Ker se je stari gospod ljubosumno zaklepal v svoj dom, so mu začeli kaliti mir z anonimnimi pismi, še nedavno je župnik s prižnice potožil, da je spet prejel pisanje takšne vsebine, da si je sploh ne upa povedati pred ljudmi. V tem pismu mu je potajeni sovražnik zagrozil, da ga nekoč pobije v župnišču ali pa ga ustreli med opravilom v cerkvi. Ciganski obiski Razen vagabundov, ki jih je gospodarska kriza poslala na cesto in v hribovska zakotja, so zadnji čas Javor in okolico v zmerom večjem številu začeli obiskovati cigani. Ti rojeni brezdomci so se zmerom radi v strnjenih kolonijah držali periferije mesta. Ko je zrasla Velika Ljubljana, so se morali umakniti v širše kmečko zaledje in tam radi poizkušajo srečo po samotnih seliščih. Dor. neva, da bi bil cigan izvršil krvavo dejanje nad bedno Jožef o Martinčičevo, pa je očitno vse predaleč od resnice, saj so cigani na glasu kot skromni, majhni uzmoviči in slepa rčki, ki v lastnem plemenu od časa do časa resda tudi s krvjo opirajo cigansko čast, nadvse redki pa so primeri, da bi cigan ubil tujega človeka. Se manj se bo zdelo verjetno, da bi bil župnikovo kuharico umoril kak domačin. Javorani imajo z Supniščem, kakor smo dejali kakšne majhne zadeve, a nikoli takih, da bi bilo treba kar po umoru segati zavoljo njih, a še najmanj po umoru kuharice, ki je v sporih med župnikom in župnijo komaj lahko igrala kakšno važno vlogo. Vlom na sveti večer Da bo ta naša misel pravilna, precej zgovorno izpričuje tudi primer vloma, ki so ga neznanci na lanski sveti večer poizkusili v župnišču. Ko je kuharica prišla od polnočnice, je vsa preplašena opazila, da je v ključavnici kos odlomljer.ega vitri-ha. Poklicala je župnika in sosede, da so odprli vrata in preiskali okolico ali sum-ljivci ne preže v skrivališču na novo priliko. Potem pa so se še nekaj časa pomu-dili v župnišču, da so bili starima človekoma za stražo, župnik je strežarje nagradil z malo pristnega domačega žganja, po katerem slovi Javor kot kraj odličnih sadjarjev daleč naokrog. Po tistem pa je župnik prejel od nekoga obvestilo, c>a je bil med ljudmi, ki so mu stražili hišo in ki jih je pogostil z žganjem, tudi vlomilec sam. Prihodnjo nedeljo je župnik med pridigo povedal to reč in spet izrazil svojo bridkost, da more biti svet dandanes tako pokvarjen — a to čenčo mu je nekdo, ki se je hotel očitno maščevati za kakšno užalienost, očitno natvezel za prazno komedijo. Po vsem tem preostane še edina verjetnost, da je nesrečno župnikovo kuharico umoril neznan potepuh, ki je upal, dr bo našel hišne ključe pri nji in c : bo lahko nato vdrl v žunnišče. pobil še župnika samega in si naložil boeat plen. Orožniški postaji v Spodnji Hrušici, ki ji pripada obširen in težaven rajon ir ki ima pod vodstvom komandirja narednika — vodnika Maligoja tr> dni čez glavo dela. je naloženo, da razčisti kopo zamotanih vprašanj. v četrtek ob 14.30 iz Gradišča 8, pokopali pa ga bodo na evangeljskem pokopališču. Ohranjen bo v lepem spominu, ki si ga je s svojim lepim značajem v polni meri zaslužil. Spet požig v Njivicah Radeče, 13. aprila V preteklem tednu je gasilski ros že v drugič ponoči alarmiral meščane. Gorel je na Njivicah kozolec g. Lotriča, mesarja v Radečah. Požar je nastal ponoči V kratkem času je pogorel že drugi kozolec v naši občini jn vselei bruhne ogenj ponoči, ko ležejo prebivalci k počitku. Pri tem [x>žaru je bila glavna skrb. da se ne bi razširil na sosednja gospodarska in stanovanjska poslopja. Najbližnji sosedje in stanovalci so z mokrimi plahtami jn rjuhami zabranjevali netljivost letečim ogorkom in iskram. Ra-deški gasilci so bili hitro na kraju požara, čeprav jjm je v gasilskem avtomobilu že pod klancem zavrela voda v hladilniku. A na kraju požara, kjer je potočna voda le nekaj korakov stran, motorka ni hotela delovati, kakor bj morala. Šele pozneje jih je nekdo opozoril, da sesalno cedilo ni v vodi, marveč ga jc deroča voda z odnašanjem držala na površini. Tako je motorka delo; ma lovila vodo. deloma sapo. Lastnik trpi škodo, ker mu ie zgorela krma za živino, le delno je škoda krila z zavarovalnino. Prebivalci legalo vsako noč k počitku v strahu, da jim zlobna roka. ki je sedaj v kratkem času že dvakrat bila na delu. ne upepeli njihovega doma. Er aretacija v Posestnik Sotler taji, da bi bil umoril ženo Domžale, 13. aprila. Po vsej okolici je vzbudilo precej živahno senzacijo, da so domžalski orožniki aretirali posestnika Sotlerja iz Doba, čigar žena je pred tedni padla kot žrtev grozovitega umora. Ves napor preiskave, ki jo je vodil komandir orožniške postaje narednik Skok, je izprva ostal zaman — v nobeno smer ni bilo videti sledi za storilcem. Medtem pa so se po okolici začele ra znašati sum-nje, kakor da bi utegnil biti v zvezi z umorom Sotler sam. Na podlagi raznih in-dicijev, ki so pričali, da je, bilo razmerje med zakoncema vse prej ko idealno, so moža aretirali. Ko sta se jemala, je bilo njemu 55, njej pa 61 let, in njun zakon je bil zgrajen predvsem na načelu gospodar- ske pridobitnosti. — Pri podrobnejšem zasliševanju se je Sotler nekajkrat zapletel v sicer malenkosti protislovja, kj pa sc sprožila pozornost orožnikov. Svetilko, o kateri je Sotier zatrjeval, da jo je krvavi napadalec razbil, za katero pa ni bilo najti ne črepinj ne sledu razliteera petroleja, so orožniki kasneje našli skrito na njegovem domu, v kupu stelje pod kozolcem pa so našli tudi krvavo motiko, ki je nesrečni starki prizadejala smrt. Razume se, da vsa ta znamenja nikomur še ne dokazujejo krivde. V&a okolica, ki je zadnja leta doživela že več podobno žalostnih dogodkov, pa z napeto pozornostjo preiskuje rezultat preiskave. Sotlerja so domžalski orožniki izročili v zapor preiskovalnega sodišča na Brdu. ata je za Cclie. 13. aprila. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sc jc zagovarjal danes 22-!ct-ni posestnikov sin Ivan I'reš iz Zahenbcrca pri Rogatcu zaradi bratomora. vinogradu. Zvečer so se kopači iz obeh vinogradov \račali skupno domov Med potjo jc nekdo podrl Ivana Vreša na tla. k?r je Vrcš-a tako ujezilo, da je nekoliko zaostal za drugimi. V bližini njegove domače hiše so zaželi kopači prepevati Ivan Vreš jih je pozval, naj nikar nc pojejo, ker je preveč jezen. V tem mu je prišel nasproti njegov brat Anton Reš, ga zgrabil in vrgel na tla. Takrat je stopila i/ hiše njuna mati Urša 1 Vreševa in začela sinova miriti Ivan Vreš pa je skočil pokonci, v silni togoti izvlekel iz žepa nož in ga zasadil bratu Antonu v vrat. Prerezal mu jc le\o žilo odvodnico. Anton Vreš se jc takoj zgrudil Miti in njegov brat Karel sta ga odvedla proti hiši. Anton pa je že pred domačim hlevom izdihnil vsled izkrvavitve. Ivan Vreš ie začel jokati, klicati brata z besedami: »Tonček, vstani!« in mu dvigati glavo. Ko pa je sno- Dnc 20. marca ic kopal Ivan Vreš z dru- z,na['. da i« ,brat mrtev c hotel v obupu - ■ - skočiti v voao, a so ga drugi zadrzah. gimi delavci v vinogradu Matevža Polaj žarja. Tam jc bilo toliko pijače na ra/oo-lado, da sc jc Vreš do večera opijanii. Njegov tri leta mlajši brat Anion, s katerim sc jc dobro razumel, jc delal v sosednjem Ivan Vreš jc pri razpravi skesano priznal ! svoje dejanje. Obsojen je bil na tri k a robijc in r.a izgubo častnih pravic /a dobo I treh let. iSlliCl Vzorne razmere med Če se ae ujsolioravaš", za veese čase izk£fucen Milko Vlaj je umrl Ljubljana, 13. aprila. Davi je izdihnil ugledni trgovec g. Mihael Vlaj, ki je imel manufakturno trgo. vino v Wolfovi ulici. Nagla smrt je ugrabila dobrosrčnega in priljubljenega moža. Vlaj Mihael ali Miško, kakor so ga klicali številni prijatelji, se je rodil leta I876. v Bodoncih na Goričkem v Prekmurju kot sin revnih staršev, že kot deček se je napotil v tuje kraje ter se dobro izvežbal v trgovski stroki. Kot trgovski pomočnik je dolga leta služboval v Urbančevi veletrgo vini v Ljubljani, potem pa se je osamosvo jil ter si lepo uredil lastno trgovino v Wclfovi ulici. Bil je vzor solidnega in postrežljivega trgovca. Miško Vlaj je bil velik ljubitelj prirode in vnet planinec. Vsako nedeljo je prebil na planinah. Prej je hodil tudi na visoke in strme gore, v zadnjih letih pa se je držal zasavskih hribov. Njegova prisrčna ljubezen do planin je marsikoga navdušila in kdorkoli je z njim napravil kako turo, ne bo nitkrfar pozabil veselega in ljubeznivega planinskega tovariška Miška. Enako kakor planinske vrhove je ljubil tudi cvetje in živali. Ta ljubezen je bila izraz njegovega blagega srca in njegove, ga vedrega značaja. Izdatno je podpiral reveže, ljubil je mladino, v največji meri pa se je izkazala njegova dobrosrčnost, kadar so prišli v Ljubljano njegovi prekmurski rojaki. Vse vrline sina prekmurskega gričevja je Miško ohranil sveže tudi daleč cd svoje ožje domovine. Leta 1929 in pozneje še enkrat leta 1933 so prišle v Ljubljano večje skupine Frekmur-cev. Takrat je Miško prepustil delo v trgo vini svojim dobrim pomočnikom in mar- ljivi trgovec se je izpramenil v dobrosrčne ga spremljevalca in gostitelja rojakov. Na kolodrvoru jih je o.~pre jel, spremljal jih je na vseh potih, lepo jih je gostil in od vsakega se je bratsko poslovil. Poslednjo pot bo Miško Vlaj nastopil Škofja Loka, 12. aprila. Zelo se moti, kdor misli, da so ra/mere med 'kofjeloškirii gasilci urejene. Še davno ne. ž '.i sc, da vodi sedanje voditelje domačega gasilstva zaslepljenost, ker si drugače ne moremo razlagati postopkov, ki vodijo vse prej drugam, nego h konsolidaciji odnošajev ineu gasilci, ki so razdeljeni zdaj v dva popolnoma nasprotna tabora, škofjeloški gasilci si predvsem želijo icdne letne skupščine svoje čete in so jo že zahtevali. A zaman! Vse ka/c. da začasna uprava nima namena sklicati zbora, ki naj likvidira sedanje provizorično stanje. Vzrokov za tako postopanje se\c nc bo težko najti. Vsak ve, kam pes taco moli. Sredi preteklega tedna jc prejelo troje gasilcev pismeno obvestilo, da so črtani iz članstva. Začasna uprava je črtala bivšega zaslužnega tajnika škofjeloške čete g. Kavčiča Jcžcta (podpredsednik razstavnega odbora I. obrtno -industrijske razstave; predsednik je bil g. Lovro Planina, sedanji žup-ni starosta gasilccv), nadalje g. Pavla Hafnerja, lesnega trgovca in sina dolgoletnega I škofjeloškega župana, ter Mirka Scliolima-ycrja. Kavčiču očitajo, da se ni pokoraval predpostavljenim, da je žali! predstavnike zajednice iri župe, da ie vedno n? izroči! četnih poslovnih knjig in da sc zato za i*e-dno črta iz članstva. »Izključeni« gasilci sc-ve ne bodo molčali. V ponedeljek so bi'i na sreskem načclstvu zaslišani oni gasi'ei. ki so želeli prisostvovati župni gasilski skupščini, a niso bili pripuščeni v zboro-valnico. Iz nezdravih gasiiskih razmer se je izcimilo tudi nekaj tožb. ki jih bo obravnavalo sodišče. Splošna slika razmer med naš;nii gasilci je zelo žalostna. Na tem dejstvu še tako širokoustno kakršnokoli zatrjevanje drugačne narave ne more izpremeniti prav ničesar. Javnost, ki je na učvrstitvi gasilstva gotovo zainteresirana, si globoko želi. da sc še v poslednjem trenutku najde pot. ki naj združi vse konstruktivne ljudi v skupino, ki ji bo blagor do bližnjega res prvi in najvišji smoter delovanja. Bolje danes, nego jutri! V nedeljo zvečer je prispel v Beograd turški ministrski predsednik Izmet Ineni. — Na levi: Izmet Ineni se pozdravlja z ministrom dr. Spahom. Na desni: komandant naše vojaške čete pozdravlja turškega in našega predsednika vlade Literarni večer v Murski Soboti Murska Sobota, v aprilu. Drugega aprila je šel nov transport ljudi v Francijo. Nosili so svoje nove, dobro zaklenjene in prevezane košare proti kolodvoru. Od jutra do dveh popoldne je trajal žalosten sprevod veselih, jokajočih, polpija-nih, ukajočih in pojočih, moških, žensk in otrok. Tudi stare, koščene matere so stale v gneči, ob košarah in ob sinovih ali hčerah. Iz stoletja v stoletje se ponavlja ta iz-prevod. Z dolgočasno enoličnostjo, toda če bi stali vi tam zraven in bi imeli moč v rokah, bi morali zakričati vsem tem ubogim »reparjem«, naj se vrnejo v svoje bajte v Vanečah, v Tišini, v Genčanih. Toda nihče nima te moči in vlaki jih vozijo. Teden za tednom. Tretjega aprila je Murska Sobota spet čisto navadno majhno mesto, po katerem hodijo gruče ljudi in se pogovarjajo slav-ski, madžarski ali nemški. Nikjer nič posebnega. Pač, v dvorani Sokolskega doma čita pesnik Oton Župančič svojo pesem »Ciciban«. Če bi videl pesnik Župančič Mursko Soboto včeraj ob dveh popoldne, bi zastavil Cicibanu še eno vprašanje. Ali bi našel odgovor nanj? Klub prekmurskih akademikov je povabil predstavnike slovenske književnosti, da tudi prekmursko ljudstvo sliši njihove besede; da s tem vzida novo opeko v most, ki naj drži čez Muro in čim tesneje zveže Prekmurje z ostalo Slovenijo. V dvorani Sokolskega doma je globok, pobožen molk. Besede padajo trdo med ljudi. Ljudje jih razumejo, ker to so besede iz njihovega vsakdanjega življenja Saj jc zvon iz Hamburga stokrat zvenci v dušah teh mater, žena in deklet. Na stotine in tisoče ljudi iz prekmurskih vasi je omahnilo v smrt kakor Mate in nihče ni potočil solze za njimi in rrihoe ni videl groba Za pesnikom Župančičem so čitali Finž-gar, Albreht, Kocbek, Kosmač, Golia, Kranjec. Iz pesmi in črtic teh ljudi je velo življenje, ki ni dosti drugačno, kakor je življenje Prekmurcev. Kruh, ki ga ni, beda. prevara, svoboda, ki je ni, pomlad in ljubezen, ki je je tudi malo onstran kakor to stran Mure. — Hvaljen Jezus! — Burno ploskanje po dvorani je zaduZdlo glas Miška Kranjca. Burno ploskanje se ni hotelo poleči. Prekmurci so vzhičeno pozdravljali Miška, ponosni, da sedi tam, na »oltarju«, kjer je pred njim sedel pesnik Zupančič. — Hvaljen Jezus! — In Miško je čital poglavje iz Zalesja, poglavje iz žalostne zgodovine svoje zemlje. Literarni večer se ni končal v Sokolskem domu. Nadaljeval se je pri Fablcku, kjer so se za belo pogrnjenimi mizami vrstile zdravice in govori. Govoril je zastopnik Kluba prekmurskih akademikov. Govoril je zastopnikom slovenske književnosti, o mostu, ki se že osemnajst let gradi čez Muro in še ni dograjen. »Mrtva, železna konstrukcija drži preko Mure, to je res. Pa to ni vez. ki bi vezala srca prekmurskih množic s slovenskimi srci. Vzpostaviti živo zavest skupnosti med Prekmurci in ostalimi Slovenci, nesproščene duhovne zaklade pa vključiti v zgradbo slovenske kulture — oboje v korist slo- venskega naroda, in posebno v korist jugoslovanske države, to! Sodili smo, da vprašanje duhovnega, kulturnega in političnega zbliževanja med Prekmurci in ostalimi Slovenci ni, ne sme in ne more biti vezano na noben svetovni nazor; da je vsem enako pri srcu in vredno, da se okrog njega združimo vsi...« — to je cilj in naloga Kluba premurskih akademikov. Končalo se je zjutraj, v drugi kavarni. Kjer je dr. Šcrko delil tablete za pomir-jenje živcev, deval v čaj sladkor s papirjem vred in priporočal jesti celulozo, ki vsebuje največ vitaminov. Kjer je pesnik Albreht pripovedoval o telesni in duševni dobrohotnosti ljudi, a Ciril Kosmač objemaj roko svetlolase deklice. Nekdo je pripovedoval ganljivo zgodbo in pesnik Albreht je očital dr. ŠeTku, da se že joče. — Jaz hnam pa dušo! Prišel sem v leta. ko dobi človek arteriosklerozo in dušo ... Pavel Golia se ne spominja več točno, ali so bile belo oblečene deklice, ki so jih sprejele na kolodvoru, oblečene v bele, ali v črne obleke. Vsekakor so morale biti zelo razburjene, ker so posipale s cvetjem gimnazijskega ravnatelja namesto pesnikov. To je bila ura, ko je Finžgar šel maše-vat. Takrat je Sobota še spala. Spale so vasi okrog nje, vasi med Rabo in Muro. Čez teden dni bo na kolodvoru v Murski Soboti spet gneča, petje, jok, čez teden dni bodo novi »reparji« prinesli svoje košare in svoje roke. — Če hočete spoznati pravi obraz Prelcmurja, pridite takrat in slišali boste krik zemlje, ki doni kakor krik ranjene živali. Katarina Špur. Domače vesti • Jugoslovanskim izseljencem v preko* oceanskih državah je namenjena druga emisija beograjske kratkovalne ra'dijske postaje v zvezi s holandsko kratkovalno radijsko postajo v Einhofenu v noči od 14 do 15. t. m. Prvo emisijo te vrste, kj jo je s svojim govorom otvoril predsednik vlade, ie izvedla beograjska kratkovalna postaja 1. t. m. Postaja je dobila v pismih in brzo-javih števiJne zahvale in laskava priznanja o tehnični in programskj odličnosti emisije. Zahvale in priznanja prihajajo iz preko-oceanskih in evropskih držav. Kratkovalna postaja v Beogradu bo uvedla zdaj redne emisije za naše izseljence v vzajemnosti s holandsko kratkovalno radijsko postajo Einhofen. Te emisije bodo vsakih 15 dni, dokler ne bo gotova nova naša kratkovalna postaja od 10 KW, za katero je bil kredit že odobren v narodni skupščini. Za gospoda fiamgam in šecipot v največji izbiri m na jnižji ceni le pri Sleitder Telefon 37-76 LJUBLJANA Mestni trg 22 * Palača predsedništva vlade, uprave državnih monopolov jn katastra finančnega ministrstva. V domu inženjerjev in arhitektov v Beogradu je razstava projektiranh del za konkurz, ki ga je lelos januarja razpisa la uprava državnih monopolov za gradi*^v svoje monumentalne palače v Beogradu. Od 10 poslanih načrtov jih je komisija odbrala sedem jn sla prvo nagrado dobila zas grebška arhitekta Marijan Haberla in Hin-ko Bauer v znesku 45.000 Din. Drugo nagrado od 30.000 Din sta dobila dva beo-gra -:SmO proti vojni, sovraštvu in bedi«. Referent banov Laškega odbora podmladka Rdečega križa g. Starman je očrtal naloge in delo te organizacije in njenih edinic ter dal stvarna navodila. Ugotovljene so bile ugodne letne bilance Učiteljske in kreditne zadruge v Celju in Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Sledil je razgovor o sestavljanju predlogov za izpremembo zakona o narodnih šolah. Navzoči so darovali kot temeljni kamen za ustanovitev »Prešernovega muzeja« na Prešernovem domu, ki naj preide v last slovenskega naroda 600 Din. e— Novi sokolski vaditelji. Sokolsko društvo v Celju je v okviru Petrove petletke priredilo v soboto in nedeljo društvene vaditelj?ke izpite, da si tako pomnoži kader kvalificiranih prednjakov, ki so mu potrebni za vzgojo številne sokol-ske mladine. K izpitu se je prijavilo 8 bratov in 2 sestri. Komisija je priznala strokovno usposobljenost sestrama B. Ci-lenškovi in T. Zemljičevi ter D. Blašku, V. Blašku, S. Koncilji, V. Krensiku, B. Lak nerju. St. Pertotu, J. Ropotarju in St. Skitku. Uspeli izpiti So ponovno dokazali kake življenjske važnosti so v dobrem sokolskem društvu vaditeljske ure in teiaji. e— Pogreb odvetnika g. dr. Karla LPz-nika bo danes ob 16. iz hiše žalosti (Cankarjeva cesta št. 7) na okoliško pokepa. lišče. e— Mestnem ub°žnemu svetu sta darovali tvrdka F. Zangger in rodbina g. Re-beuschegg v Celju po 100 Din namesto venca na krsto pok. računskega svetnika g. Franja Kalana. e —žrtev napadalcev. Ko je šel 38-le^nl pcse?tnik Ivan Manček od Sv. Tomaža pri Šmarju pri Jelšah v ponedeljek po. T>oldne na sejem v Podplat kupovat vole, so ara na cesti napadli trije neznanci s krrpelci in ga h"io poškodovali p* glavi, rokah in desnem očesu. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »Vihar« in tednik, ob 18.30 ma-tineia. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20 30 »DUET«. — Ob 18.15 »NOČ V OPERI«. Iz Maribora ar— Iz sreskega sodišča K tukajšnjemu sreskemu sodišču so premeščeni zvanjčni-ca Božena Pretnarjeva, doslej pri s reške m sodišču v Kočejvu. Služitelti Jako Klemen-čič doslej pri sreskem sodišču v Sevnici, siužitel; Viktor Podlesek. doslej pri sreskem sodišču v Kočevru. siužitel j .Tako-b Kl^men-jeva ie premeščena od sreskega sodišča v Mariboru k sreskemu sodišču v Trebnjem. a— Dolarska princesa na mariborskem odru. Predvidoma prihodn o soboto 24. t. m. l*o premiera Fallove operete »Dolarska Prjn-eesa«. Režim J. Povhe. Podelujoiio: Igliče-va —* Alice. Barbičeva — Dajsv. Gorinšknva _ Olcra. Sancin — Fred. Couder — P Ko-vič Hans — Verdonik. a— Preje kokoš, seda i petelin. Priroda ima svoje muhe. O tem se ije prepričal fi-načni preglednik s. Lešnik, stanujoč v Prin-cjpovi ulici št 8, ki ie imel nrav pridno kokoš jajčarico. ki je znesla lani lepo število jajc. Računal je da bn imel tudj letos srečo s svoo ja.ičarico. V zadrnjom časti pa ie o na žal. da n« nese kokoška nobenih jajc. Zelo začuden pa je bil. ko ji ie te dni zrasla na glavi lepa petelinja roža jn ko je kokoš-petelin pričel svoj kikiriki. V trenutku so bile vse kokoške okoli koko-ši-petelina. ki zbira pridno okoli sebe ko-košj. Mariborčani si sedaj _ z zanimanjem ogledujejo to svojevrstno icto prirode v Principovi ulici. a— PižmOTke na Teznem. Pižmovko. ki se je v zadnjem času pojavila na več kra?ih ob meji, so zasledili tudi na Teznem. Otroci so prjnesli v tezensko šolo mrtvo Pižmovko. kj je merila r repom vred nad 50 cm. Samo truplo ie bilo dolcro 30 cm. a— Tatvina. Po podstrešju hiše v Tatten-haohov; ulici 16 so v noči na torek stikali še neizsledeni vlomilci in tatovi, kj so s silo odprli številne kov5ege ter izarinih z raznim b'agom v vrednosti okoli 3000 din. IZ KONJIC. V »Jutru« z dne 8. aprila 1937. je bilo pomotoma priobčeno. da je bil v odbor Mladinske organizacije JNS za konjiški srez izvoljen tudi Adolf Pozne iz Oplot-nice. * KINO* 2124 MATICA FREM3JERA velikega skautskega filmskega dela MLADI ORLI Boby Cox — Jim Vance — Carter Dixon Paul Kellerjev prekrasni roman »ZIMA V GOZDU« I V J E Hansi Knoteck Viktor Staal TEL. 22-21 UNION DANES POSLEDNJIC! A L L O T R I A Režija: Willy Forst Jenny Jugo — Renate Miiller, Adolf VVohlbrtick ai uiBfic SOKOL Sokolsko društvo Skofja Loka priredi drevj ob 20. v svojem domu predavanje >Doljna gradove 1. del, s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g Pirnat Viktor. Sokolsko društvo Središčp ob Dravi. Nas še društvo je priredilo v soboto 10. t. m. ob 20. v Sokolskem domu komemoracijo za pok. br. dr. Ljudevitom Pivkom. V lepih besedah je orisa! življenje, delo in značaj br. Pivka prosvetar br. Vittor'. Navzoči, katerih je bilo zelo lepo število, so počastili spomin pokojnika s trikratnim vzklikom: »Slava!« Nato je br. Vitton v imenu društvene uprave izrekel sožalje tajnici s. Hi Zadravčevi, ki je hčerka prerano umrlega br. Pivka. — V nedeljo je priredil tamburaški zbor poslovilni večer za bratje, ki odrinejo k vojakom. Zdravo. Iz Zagorja z— Sestanek vseh zastopnikov strokovnih organizacij je bil v petek popoldne v Zagorju. Kakor znano so delavci rudniških apnenic s 1 aprilom odpovedali kolektivno pogodbo. Na sestanku so sestavili novo, ki jo morajo do 12. aprila predložitj Trboveljski premogokopnj družbi. Ker so zahteve za družbo sprejemljive, se pričakuje, da bo TPD pristala na mali povišek plač, kar je upravičljjvo spričo rastoče draginje. Iv PtHfa j— Elektrifikacija naše vasi. Te cinj je imela svoj redni občni zbor Električna zadruga za Ptuj in okolico. Zadruga je brez dolga in ima najcenejši tok v dravski banovini. Cena se je prav zadnji čas znižala spet za 50 p prj kilovatu, torej na 3 din za odjemalce pod 50 kw in na 2.50 din nad 50 kw. Bila je izražena želja, da se osnuje s sedanjo električno zadrugo kot matico osrednja električna zadruga, kj bi ustanavljala nove električne zadruge za okoliške vasi: to so Hajdina, Pobrežje, Breg, št. Vid, Slovenja vas. Draženci na desnem bregu Drave, na levem pa Orešje, Ragoznjca, Brftje Spuhlja, Zabovci in MarkovcL Na Kranis skem podpira elektrifikacijo barija uprava, kj je že posegla tudj v celjsko okrožje. Želimo, da banovina podpre tudi prebivalstvo mariborskega okrožja in pomore zlasti Točno plačuj »Jutru« naročnino Vnnit svofcem zavarovalnino k elektrifikaciji Dravskega polja, kjer je mnogo skupnih vasi in so strnjena naselja, da stroški zanje ne bodo preveliki. Tok je mo goče dobiti od falske elektrarna Upamo, da bo ta tudi šla prebivalstvu na roke, zlasti, dasi samo zgradi daljnovode: Pragersko — Cirkovce — Št. Lovrenc — Ptujska gora — Majšperk — Dravinjska dolina — Ptuj— Hajdina — Skorba — Hodoše — Slovenja vas; Ptuj — Brstje — Zabovci — Sv. Marko — Bukovci — Stojncj — Bori — Sv. Bars bara jn Zavrč, Rogoznica — Podvinci Pa-cinje — Dornava — Mezgove; — Moškanjci in še druge proge. To nalogo si je zastavila Električna zadruga v Ptuju pod dobrjm vodstvom, kj mu načelu.ie g. Fermevc. j— Kino Ptuj. Danes in jutr; obakrat ob 20. uri: ?Borba z zmajem«. Igrajo: G. Theimer, A. Sandrock, L. Englisch. Ptuj že četrt stoletja čaka na vodovod Načrtov in programov mnogo, odločitve pa nobene h e— Veliko učiteljsko zborovanje v Celju. V soboto je zborovalo v narodni šoli v Celju 210 učiteljic in učiteljev sreskih društev JUU Celje in Šmarje pri Jelšah. Skupno zborovanje je vodil predsednik celjskega društva g. Franjo Roš. ki se je v začetku spominjal umrlega šolskega upravitelja Josipa Lapajneta v Cerkljah, čigar smrt je težko zadela učiteljsko stanovsko organizacijo in narod. Predsednik je nato navajal določbe finančnega zakona k državnemu proračunu za 1. 1937-38. ki se tičejo šolstva in učiteljstva, zlasti pa je komentiral amandman, po katerem izgube učiteljice ob poroki z neučiteljem službo in celo že pridobljeno pravico do pokojnine. Orisal je neugedno stanje narodnega šolstva v Sloveniji s citiranjem soglasnih sodb vse naše javnosti. Naglasil je težino dejstva, da je v dravski banovini 700 brezposelnih učiteljskih abifurientov, dečim je nad 200 razredov brez učitelja. V zvezi s porastom cen življenjskih potreb ščin je bila poudarjena nujnost potrebe reguliranja uradniških prejemkov na višino pred zadnjo redukcijo. V dokaz, kako je čisti stanovski liniji odgovarjalo vse delo sekcije pred leti. je bila prečitana njena spomenica iz leta 1932, katere zahteve so slej ko prej aktualne. STeski šolski nadzornik g. R. Pestevšek je podal navodila v skladu s sklepi nedavne seje sreskih šolskih nadzornikov v smislu katerih bo šola administrativno praktično izpopolnjena. Učiteljica in književnica Ptuj, 13. aprila Ptuj je gotovo edino mesto v Sloveniji-ki še nima vodovoda. Ne more se očitati mestni upravi, da bj se ne bila bavila z rešitvijo tega važnega problema že cela desetletja. 2e pred svetovno vojno so bili izdelani načrti in proračun za mestni vodovod. Takrat so temeljito preiskovali izvirs ke, posebno v Vurbergu in na Hajdini, ki b; na; dali dobro pitno vodo. Med vojno je vprašanje mestnega vodovoda stopilo v ozadje, a takoj po prevratu smo ga jznova načeli. V Stmišču je bila vojaška uprava za tamošnja obširna taborišča zgradila vodovod v velikem obsegu. Ko se je pričelo demontiranje taborišča, je narodni svet v Ptuju ponovno opozoril občinsko upravo, da b; s; zagotovila vodovodne cevi in vse stroje. Tekla so tudi pogajanja, ki pa žal niso uspela. Tako je Ptuj opustil ugodno priliko. Drucra ugodna prilika se je nudila ob ustanovitvi Zadružne elektrarne, k; je na zadružn; podlagi izvedla s sodelovanjem mestne občine za mesto Ptuj jn okolico nujno potrebno elektrifikacijo. Bilo je to v les tih 1924 in 1925. Brez električne energije bi bilo to obratovanje za Ptuj težko mogoče. Ko smo pa dobili to pogonsko 6ila je stopilo na dnevni red tudj vprašanje mestnega vodovoda. Mestni sosvet je v letih 1925/26 izvolil poseben odsek, k; naj bi vodi! priprave za mestni vodovod. Odsek je pridno posloval. Pozvane so bHe že vodovodne tvrdke, da preiščejo zemljo in izdes lajo načrte Upoštevali b se pred vBem studenci na Hajdini in bi se izpeljal vodovod preko Drave s sesalkami in potem s strojno napravo na Panorami. A epet je padel vodovod v vodo. Pri banski upravi se je pojavi! naenkrat velikopotezen načrt za zgradbo vodovoda od Pohorja preko Ptujskega polja do Ptuja Graditi smo hoteli velik vodovod, kakor starj Rimljani, ki so ga bili izpeljali od Pohorja preko Ptujskega polja Reklo se je. naj Ptuj s svojim krajevnim načinom počaka, ker bo prišel na ta način najbrž ceneje do vodovoda. Kmalu pa emo uvideli, da z vodovodom, ki bj dovajal dos bro pohorsko vodo tudj do Ptuja, le dolgo dolgo nič ne bo. Zatorej so se spet slišali glasovi, da mora Ptuj rešiti vodovodno vprašanje samostojno. Ne samo v občinskem svetu, temveč tudi na občnih zborih Zadružne elektrarne se je zahtevalo, da mora mesto Ptuj prislo-piti h končm rešitvi načrta. Na občnem zboru aprila 1936. se je soglasno sklenilo, naj Zadružna elektrarna prevzame iniciativo, naj stopi v stik z mestno občino in skliče izredni občnj zbor. na katerem se naj sklepa, kako bi se dal vodovod zgraditi na zadružni podlagi skupno z mestno občino, slično, kakor se ie pred več nego desotinii leti izvršila elektrifikacija. Zadružna eleks trama se je obrnila na mestno občino, toda ta je odločila, da hoče sama voditi akcijo za zgradbo vodovoda. Izredni občni zbor Zadružne elektrarne je postaj nepotreben. Odprto je pa še vedno vprašanje, ali bj ne bila v resnici zadružna oblika lajpriklad-nejša za končno uresničenje vodovoda. Vprašanje ptujskega vodovoda ie kompll cirano ptKebno zato, ker nimamo potrebne kanalizacije. Potrebna so dvakrat večja sredstva. Vodovod bj se dal zgradit; 6 približno 4,000.000 Din, kanalizacija pa sta» ne mnogo več. Treba bo najt; in zbrati tudi ta sredstva, ako naj postane ^tuj moderno mesto. Vsak župan, imenovan ali izvoljen, ima v svojem programu: kar.alizaci;o jn vodovod. Meščani znano ta program že na pamet. Toda: kdo ga bo uresniči? To je vprašanje. ^Z^if/C O $ P O D J E! PAZITE ! NIKDAR 8RE2 —— PERMA T£a ~ iRIGINALNt AMERIŠKE ZAŠČITNE GUME S &-IETNIM JAMSTVOM 0BIVA SE V VSEH LEKARNAH,DR0GERUAH IN PERFUMERiJAH Gospodarstvo Beg pred zlatom Rosi prodajajo ogromne količine zlata Ze teden dni vlada na vseh svetovnih deviznih tržiščih prava zmeda, ki se kaže predvsem v precejšnji okrepitvi dolarja in v oslabitvi francoskega franka To zmedo je sprožila Rusija, ki se je obrnila preko .ameriških bank na ameriški zakladni urad s priprostim vprašanjem, ali lahko dobi jamstvo, da bo v bodočih 60 dneh lahko prodala državnemu zakladu večje količine zlata po sedanji oficielni ceni. Odkar so Zedinjene države izvedle devalvacijo dolarja, kupuje zakladni urad zlato po ceni 35 dolarjev za unčo čistega zlata. Doslej ni .'bilo dvoma, da bodo Zedinjene države to -ceno obdržale, saj ustreza novi pariteti dolarja nasproti zlatu in nihče ni zahteval kakega jamstva, da se ta cena obdrži, saj takega jamstva zakladni urad tudi dati ne more, dokler ima predsednik Roosevelt pooblastilo, da končno določi zlato vrednost dolarja med 50 in 60% prejšnje vrednosti zlatega dolaria (sedanja relacija, ki ustreza 59.06% prejšnje vrednosti zlatega dolarja, ie formalno določena le kot začasna). Glede na ta položaj je docela naravno da ameriški zakladni urad ni mogel dati bankam garancije, da bo v prihodnjih dneh ostala nakupna cena nespremenjena, čeprav skoro ni verjetno, da bi se spremenila. Vendar je ta negativen odgovor ameriškega zakladnega urada izzval precejšnjo zmedo. Medtem ko so še lani krožile vesti, da ni izključena nadaljnja devalvacija dolarja, pa je sedaj nastala bojazen da se ne bi nakupna cena za zlato znižala, kar bi pomenilo povečanje vrednosti dolarja, četudi le za slab odstotek, kajti na podlagi pooblastila je dana predsedniku Rooseveltu le možnost, da dv^ne vrednost dolarja od 59.06 na 60% prejšnje zlate vtebine. Vsiljuje se vprašanje, zakaj obstoja naenkrat bojazen, da bi Zedinjene države dvignije zlato vrednost dolarja. Ta bojazen ni docela neutemeljena. Ameriški zakladni urad se namreč upravičeno boji neugodnih posledic stalnega ogromnega dotoka zlata, ki lahko povzroči nezdravo razširjenje kredita in nekako zlato inflacijo Ameriške zlate rez=rve so že prekoračile 12 milijard dolarjev in vse kaže, da se dotok zlata v Ameriko ne bo ustavil, temveč se bo še povečal, če bi Zedinjene države dopustile, da bi ta dotok zlata povzročil povečanje obtoka bankovcev, bi to končno izzvalo enake posledice, kakor inflacija. Da se to prepreči, so Zedmjene države že lani pričele zlato sterilizirati. Zakladni urad je dobil pooblastilo, da izdaja državne papirje in iz izkupička kupuje zlato ter ga tesav-rira. Na ta način je moral zaklacni urad pokupiti žc za 400 milijonov dolarjev zlata. Ves novi dotok zlata gre na ta konto. Zaenkrat to še ni tako hudo, todi» Blair 95 50—96, Narodna lanka 7200—7300, PAB 195—196 (195—196). Blagovna tržišča MTO 4- Chicago, 13. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 136.875, za julij 123, za sept. 118.75; koruza: za sept. 109.75. + VPinnipeg, 13. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 142, za julij 136, za okt. 120. -f Nor osa daka blagovna borza (13. t m.) Tendenca mirna — Pšenica: baška, sremska 178 — 180. slavonska 178 — 180, banat, ska 176 — 180. bažka. potiska 185 — 187-Oves: baški, sremski, slav. 102.50 — 105. Rž. baška 144 — 146. Korma: baška 'n sremska 95 — 96. banatska 93 — 94. Moka: baška in banatska >Og« in »Ogg« 255 — 265 >2< 235 — 245. >5c 215 — 225: >6< 185 — 195: >7« 155 — 165: »8« 110 — 115. otrobi: baški banafekj 88 — 91. Fižol: baški beli brez vreče 240 - 245 bomba« + Liverpool, 12. aprila. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za maj 7.58 (prejšnji dan 7.62,), za okt. 7.48 (7.50), za dec. 7.41 (7.43). -t- Newyork, 12. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za april 13.94 (13.98), za okt. 13.34 (13.38), za dec. 13.27 (13.28). ŽIVINA + Mariborski živinski sejem. Na včerajšnji sejem za živino so včeraj prignali 10 konj, 11 bikov, 455 krav in 13 telet, skupno 592 komadov. Prodajali so za kg žive teže: debele vole po 4 do 4.75 Din, poldebele po 3.50 do 4.50, plemenske po 3.40 do 4.50, bike za klanje po 3.50 do 4.35, klavne krave, debele po 3.25 do 4.25, plemenske krave po 3 no 4, krave za klobase po 1.80 do 2.25, molzne krave po 3 do 3.75, breje po 2.75 do 3.25, mlado Sivino po 4 do 4.50, teleta po 5 do 6.50 Din. Prodanih je bilo 380 repov, od tega 6 za izvoz v Italijo. Poslanik Jurišič pri Kjuseivanovn Sofija, 13. aprila, p. Min. predsednik in zunanji minister dr. Kjuseivanov je sprejel snočj jugoslovenskega poslanika dr. Juri-šiča, s katerim je imel daljši razgovor. Koncert naše glasbe v Sofiji Sofia, 13. aprila, p. V Narodnem gledališču je bil snoči reprezentantivni koncert jugoslovenske glasbe, ki ga je priredila sofijska filharmonija in ga je dirigiral direktor ljubljanske opere Mirko Polič. Koncertu so prisostvovali tudi zastopniki kralja, vsi člani bolgarske vlade ter mnogoštevilno , drugo ugledno občinstvo. i Reševanje pod Storžičem Tržič, 13. aprila. Za sedemčlansko reševalno ekspedicijo. ki se je prejšnji ponedeljek odpraviU pod Storžič. da odkoplje poslednjo trojico žrtev, je tvrdka Glanzmann in Gassner dala dva, »Peko« in »Runo« po enega reševalca, ki sta se jim pridružila še dva zasebnika, vodil pa jo je gostilničar Golmajer z Ljubelja, ki je v plazu našel večino ponesrečencev. Iskali so ves teden po terenu, ki se je ekspediciji zdel količkaj sumljiv, a vsak dan so našli le razne palice, rokavice in čepice. V petek so sc odpravili v strugo glavnega plazu, ki so jo bili pregledali že reševalci z Jesenic, iz Ljubljane in vojaštvo iz Škofje Loke. Prekopali so sredine prečnih jarkov v smeri plazu in res je Golmajer s svojim zanesljivim občutkom, našel s sondo truplo Zdravka Kostanjevica, ki je ležalo v globini šestih metrov, približno 15 m nad krajem kjer so bili najdeni Šarabon, Mladič in Ahačič. Kos startne številke, ki je Gol-majerja silila k iskanju na tem mestu, pa ni bil Kostanjevčev, ker ni bil tekmovalec. Zato je Golmajer slutil, da se mora v bližini nahajati vsaj še eden izmed ponesrečencev, ki mu pripada ta kos startne številke. Da je bila ta domneva povsem pravilna, je pokazalo odkritje ljubljanskih turistov, ki so se v nedeljo odpravili pod Storžič in ki jim je uspelo iztrgati belemu grobu malega Vinka Lombarja. Upamo, da se bo vrlim reševalcem pod spretnim vodstvom, kmalu posrečilo vrniti Tržiču še devetega izmed ponesrečencev. Po Kočevju razkopavajo Kočevje, 13. aprila Slednjič 60 se začela dela za popravo ceste. ki vodi iz Ljubljane skozi Kočevje proti Sušaku. Radi močnega prometa se na cesto stavljajo velike zahteve, ki jih doseda, nja na marsikaterem seklorju ni mogla zadovoljivo izpolnjevati, ne izvzemšo Kočevja samega, kjer krpanje ceste vkljub resnemu prizadevanju ni moglo odstraniti neprestanih jam, tembolj ker ni na razpolago najboljšega materi jala za vzdrževanje cest. Upravičeno so se zato pritoževali nad la-kim stanjem predvsem oni, kj so ceslo upo, rabljalj. Po dolgem prizadevanju se je končno dobil kredit tudi za izboljšanje te ceste, katero bodo popravili v posameznih etapah. Zaenkrat je že od jeseni v delu i>opravilo ceste od Kočevja do Broda. V spodnjem koncu so se dela vršila že od jeseni, v kolikor ga niso ovirale vremeni=ke prilike, ki so dela za nekaj časa popolnoma onemogočile. Tudi v Kočevju so že od jeseni pripra, ve, ki so bile v tem, da so skozi vse Kočevje napravili pravcate barikade kamenja, za katere so se izipočetka ljudji radovedno povpraševali, kaj pomenijo. Pa je bilo •to kamenje mestoma tudi povod hude kritike, češ da ga je vsaj del premehkega za zidavo ceste in da se menda prehitro lomi. Zadnjo besedo pri tem so imel j inženirji, ki so izrekli svojo sodbo. Dela, ki jih vodi Ljubljanska 6tavbna družba, h> se v Kočevju samem začela prejšnji teden s tem. da so začeli razkopavati cesto od pošte do pivovarne Union, ki so jo seveda zaprlj za promet, ki se vrši sedaj mimo kolodvora skozj Gnadendorf in po Zupanovi ulici. Ze sedaj se je pokazas lo, da je bila etara cesta zelo slabo zidana, saj eo ponekod kopač; naleteli takoj na ilovnato podlago, dočim je bilo ceste na do-tičnih krajih komaj kakjh 20 do 25 om. Nova cesta bo izboljšana ter bo tudi izboljšan dosedaj izredno ostri, skoraj pravokotni ovinek pri Muhičevi hiši, nad kate, rim so se vozniki, zlastj avtomobil isti pogosto pritoževali. Prj delu je zaposlenih v Kočevju nad 100 delavcev in so dobili delo skoraj vsi tukajšnji brezposelni. uživajte v FINEM OKUSU! WRIGLEY Priljubljena guma za žvečenje po vsem svetu. DOBRA. ZDRAVA, ČISTA, UTEH ŽEJO. IKem zastopnike proti proviziji. Generalno zastop. in tovarniško skladišče: AGENCIJA OZMO, Zagreb, Vlaška 72 a. TeL 52-80. Rekordni polet lastovke ♦ Veliko pozornost je zbudilo v krogih ptičeslovstva nedavno odkritje, da letijo evropske lastovke na svojih selitvenih po-lertih do Južne Afrike. Ze pred kakšnimi tridesetimi leti so lastovke v Evropi obroč -kali, da bi dognali, kam vse letijo. Navzlic temu pa doslej ni bilo mogoče zasledovati njih poletov dalje nego do Južne Evrope, čeprav so domnevali, da prebije velik del lastovk zimske mesece v Severni Afriki. Toda v letošnjem januarju so ujeli v Bečuanski deželi v Južni Afriki lastovko, ki so jo bili 18. junija lansko leto obroč-kali v Fiigedu na Madžarskem. Napravila je več nego 8500 km dolgo potovanje in to predstavlja za te ptice največjo dognano progo. Radio Četrtek, 15. apriia. Ljubljana 12: Plošče — k2.45: Vreme, poročila — 13: čas, spored, obvestila — 13.15: Ura lahke glasbe: Ruski zbor in orkester »Jar«. — 14: Vreme, borza — 38: Radio orkester — 18.40: Slovenščina za Slcvence (dr. R. Kolarič). — 19: čas, vreme, poroiila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda — 19.50: Zabavni kotiček. 20: Domači zveki. Sodelujejo: Radio orkester, Akademski pevski kvintet, vmes plošče — 22: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Esperantska oddaja: »Ljubljana«. Beograd 18: Violinske skladjbe — 18.20: Plošče — 19.50: Narodne pesmi — 20.40: Orkestralen kcncert — 21.05: Arije in dueti — 22.50: Narodne melodije — Zagreb 17.15: Koncert orkestra — 20: Orkestralen in pevski koncert — 22.20: Plesna muzika — Praga 19.25: Operetni zvezdniki — 20.25: Violinske in klavirske skladbe — 21: Skladbe za čelo in orkester — Varšava 19.40: Pesmi — 20: Koncert' vojaške godbe — 21: Skladbe Paderew-skega — 22: šramel kvartet — 22.40: Lahka glasba s plošč — Dunaj 12: Lahka godba — 16.05: Plošče — 17.10: Lirične pesmi za zbor — 19.25: Operni večer —-22.20: Sodobni avstrijski skladatelji — Berlin 18: Glasbene drobnarije — 19.15: Simfonija o ljubezni in smrti — 20.10: Plesni komadi po željah — 22.30: Lahka in narodna glasba — Munchen 18: Kon. cert orkestra — 19.20: Zabaven program. 20.10: Rimeki-1KXrsakov: >Snežinke«. — 22.45: Prenos iz Stuttgarta — Stuttgart 18: Koncert godbe na pihala — 19: Od-lomki iz nemSkih oper — 20.10: Koncert po željah — 22.30: Kakor Berlin ■— 24: Filharmonični orkester in Kolna v proračunskem letu 1937'38. Mestno poglavarstvo v Ljubljani objavlja: i- Hišne davščine. Iz tehničnih razlogov ne bo moglo dostaviti mestno poglavarstvo novih plačilnih nalogov vsem lastnikom hiš do 15. maja 1937, katerega dne dospe v plačilo četrtletni obrok za leto 1937/38. Pozivajo se torej vsi lastniki in upravitelji hiš, ki ne bi pravočasno prejeli plačilnih nalogov, da akontirajo do 15. maja 1937 pri mestni blagajni ali pa po poštni položnici občinske hišne davščine v višini ene četrtine predpisa za proračunsko leto 1936/37. 2. Občinska davščina na vozila. Mestno poglavarstvo poziva vse lastnike kočij, gigov, brekov, osebnih in tovornih avtomobilov, avtobusov in motornih koles, da predložijo do najdalje 30. aprila 1937 mestnemu računovodstvu prometna knjižice svojih vozil ter poravnajo občinsko davščino za prvo četrtletje 1937/38 in morebitne zaostanke za leto 1936/37. Posebno opozarja mestno poglavarstvo na dolžnost prijave lastnike vozil iz ozemelj bivših okoliških občin, ki so bile priključene 1. aprila 1936 mestni občini ljubljanski 3. Občinska davščina na Mestno poglavarstvo poziva lastnike gostilniških, zajtrkovalniških in vino-točnih obratov, da prijavijo do 15. aprila 1937 ravnateljstvu mestnega troša-rinskega urada količino vina in piva, potočenega (zatrošarinjenega) v letu 1936., lastniki kavarniških obratov pa, da prijavijo način svojega obratovanja. Mestno poglavarstvo opozarja, da so bili objavljeni podrobnejši podatki o vseh občinskih davščinah, taksah, dokladah in pristojbinah za proračunsko leto 1937/38. z razglasom o proračunu mejstne občine ljubljanske za leto 1937/38., Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 191/26A z dne 1. aprila 1937. Redno plačevanje občinskih davščin ni le v interesu mestne občine, ampak tudi v interesu davčnih zavezancev samih, ker je lažje plačati ob terminu manjši znesek, kakor pa za večje razdobje višji znesek, poleg tega pa še zamudne obresti ter stroške, ki so v zvezi z opomini. Begunci se vkrcava}« Grozote brezdomstva španskih državljanov se še vedno nadaljujejo. Tukaj vidimo skupino beguncev, ki jih vkrcavajo na neko angleško transportno ladjo Zelen! plaši Italije Načrtna pogozdovalna politika fašističnega režima Pinije in akacije na Vezuvu Danes pred pet in dvajsetini Sefl »Titanic« se potaplja, (Slika je delo nekega francoskega slikarja) Zakaj Je propadel »Titanic" Usodno trčenje z ledno goro — Tovorni parnik „Cali* fornia" v ledu samo šest milj od prizorišča katastrofe Danes pred pet in dvajsetimi leti se je na prvi vožnji iz Evrope v Ameriko potopil največji tedanji potniški pamik »Titanic«. Vsaka žalostna obletnica te tragedije prinese na dan kakšno novo podrobnost. Letošnj« razkriva dejstvo, da je bila v bližini velikana tovorna ladja, ki bi bila lahko rešila ponesrečence, da ni nastal med posadko obeh ladij neki nesporazum... V pradavnih časih so v Italiji že iztrebili gozdove. Sekali so jih in žgali brez usmiljenja, potrebovali so les za kurjavo, za gradnjo in ladje, toda drvarji, ki so tako težko gospodarili po Apeninskem polotoku, po Krasu in Južnih Alpah, niso za-sajali nobenih novih dreves. Polagoma se je prej zelena površina začela spreminjati v kamenite pustinje, Italija je morala les za svoje potrebe uvažati iz tujine. šele v naših dneh se začenja ta položaj počasi spreminjati. Celo bežni popotniki lahko opazijo, da pričenjajo višine spet zeleneti in celo v visokem gorovju poganja mladi gozd. Italijanski vladi je treba priznati, da je izvršila v nekoliko letih ogromno delo. »Praznik dreves«, kajti tam ne gre brez praznikov za vse prilike, je znova oživel. Vsepovsod zasajajo loge v spomin na svetovno vojno in »liktorske gozdove«. Vlada je ustanovila posebno gozdarsko milico, ki zasaja vsako leto milijone mladih drevesc. Vsepovsod nastajajo zaščitna ozemlja. Tako so proglasili v zadnjem času za zaščitno ozemlje večjo površino na Gran Paradisu, dalje v Abrucih in pred kratkim ob Circinem rtu med Sabaudio in Teraci-no. Četrto zaščitno ozemlje nastaja ob prelazu Stilfser. Naravni park na Gran Paradisu v provinci Aosti pokriva 56.000 ha in se nahaja do dve tretjini v višini nad 2000 m. Abruški park zavzema površino 26.000 ha, a tisti ob Circinem rtu nad 5800 ha. i Sedaj gre nov val pogozdovanja po deželi. Vzhodna Afrika potrebuje mnogo lesa in Mussolini hoče Italijo čim bolj osvoboditi odvisnosti od inostranih tržišč. Sčasoma naj bi uvoz lesa sploh prenehal. Zato ustanavljajo vsepovsod »gozdove imperi- j ~ * * * > Bivši romunski princ Nikolaj Kakor smo že poročali, je moral rumunski princ Nikolaj odložiti vse vojaške časti ln se odpovedati pravicam, ki mu gredo kot članu kraljeve rodbine. Mladi princ je sklenil 28. oktobra 1931 zakon z go. Joanau Dolete, roj. Dumitre-scu, in sicer brez dovoljenja brata kralja. Okolica je princa opozorila na sankcije, ki jih predvideva statut kraljevega doma za takšne primere, toda Nikolaj se je malo zmenil za te opomine. Ostal je zvest svoji ženi in rajši kakor bi se ločil od nje je podpisal listino, s katero se odreka vsem dosedanjim ugodnostim. Bivši princ Nikolaj je privzel meščansko ime Brosteanu po svojem posestvu v Rumuniji. Redkim je danes v spominu, da je L 1928 prišlo v rumunski vladarski hiši do hudega spora zaradi princa Nikolaja. Takrat je bil mladi princ nenadoma odpotoval v Pariz. Spremljala ga je dama. ki je zdaj njegova žena. Potovanje je imelo za cilj poroko. Rumunska vlada je poslala za princem v Pariz dvornega maršala z ulti-mativno gro*nio, da bo izgubil vse pravice in privilegije, če izvrši svojo namero. Polagoma so princa prisilili, da se je vrnil domov, ne da bi se bil oženil. Toda Dumi-trescova je še nadalje ostala v zvezi z ja«. Vsako mesto in vsaka provinca hoče imeti takšen gozd, in sicer najlepši in največji. Začelo se je v krajih, ki pripadajo ožji ducejevi domovini. Rim, ki ima že svoj »park junakov« na Pariolijskih gričih, si je zagotovil v Albanskih gorah, tik ob Rocci di Papa, večje ozemlje, kjer so zasadili 11.000 plemenitih kostanjev. Tudi ognjeni stožec Vezuva naj bi oze-lenel. Hrib, ki je v višini popolnoma gol, dobi zelen plašč iz 100.00 pinij in akacij. To pojde bržkone brez posebnih težav, kajti stara plast lave daje izvrstna tla za pogozdovanje. Ob vznožju, kjer so se toki lave razlivali proti morju, uspevajo južni sadeži bolje nego kjer koli drugje. Znano je vezuvsko vino. Toda vso pokrajino obiskuje neprestano prah, ki ga dviga veter v višino. Tu bodo napravili isto remeduro kakor ob obalah italijanske severne Afrike, kjer so potujoče sipine ukrotili z ev-kalipti, rohinijami in tamariskami. Ni prvič, da mislijo na gozdni okras za Vezuv, že pred nekoliko leti je gozdna milica obdala vznožje ognjene gore z zelenim pasom, ki naj bi obdelana tla in ljudi varoval pred nadležnimi kapricami grozotnega hriba. Skoraj milijon iglatih dreves so tedaj i^asadili, tako da upajo, da bodo ljudje zaščiteni vsaj pred manjšimi izbruhi. Ta drevesa se ugodno razvijajo. Sedaj pa hočejo pogozditi vso višino do žrela. Seveda upajo pri tem, da bo Vezuv za dogleden čas prilično tako miroljuben kakor že celo vrsto let. Dotlej bi se moglo 100.000 pinij in akacij, ki naj bi venčale njegovo glavo, mirno razviti. Toda Vezuv ima seveda svoje muhe in ni izključeno da bo vse to delo podrl v nekoliko trenutkih tako, kakor je že pogostoma uničil vse, kar je pod njim živelo in zelenelo. njim. L. 1931. je ljubavni roman princa Nikolaja zavzel nove ostre oblike. Princ je prisilil župana v neki vasi, da je izvršil poročni obred, seveda ne za javnost. Nastala so huda nasprotja, sledila je sprava z bratom kraljem, nato pa zopet konflikt, v katerem pravijo, da je igrala v njem veliko vlogo znana gospa Lupescu. Po najnovejših vesteh se bo g. Broete-areu naselili v inozemstvu, in sicer v Italiji. »Božanski veter« na poti Japonska letalca Jinumo jn Cukagaši, ki sta preletela progo iz Toki j a v London v rekordnem času 93 ur pripovedujeta, da sta imela najtežji del vožnje nad Arabsko puščavo. Na tem delu poleta sta se morala trdo boriti z zloglasnim vroči mvetrom sa-mumom. V ostalem je bila njuna vožnja po zraku precej enolična. Največji vtis je napravil na oba pogled iz zraka na Atene. Jinumo, ki je vodil letalo ves čas poleta, je star 26 let, njegov sotrudnik Čukagaši, radjotelegrafist, pa jma 38 let. Med poletom sita letalca spala kakšnih deset ur, hranila pa sta se ves čas samo z rižem Svečanosti se že pričenjajo Svečanosti kronanja novega angleškega kralja so se pričele po malem že prejšnji teden, ko je londonski župan priredil banket članom diplomatskega zbora v Londonu. Na ta banket so povabili 400 oseb, med gosti je bil tudi zunanji mineter Eden. Večina navzočih je prišla v veliki diplo« matekj uniformi. Med njimi je bil tudi bivši abesinskj poslanik v Londonu dr. Martin, ki je nosil k svoji uniformi pas v bivših abe-sinskih barvah Italijanski poslanik Grandi ga je skušal popolnoma prezreti. To je bilo v ostalem prvič, da sta se po abesinski vojni sestala na diplomatski prireditvi biv-šj zastopnik Abesinije in italijanski posla« nik. Največja hiša na svetu V Moskvi gradijo ta čas veliko palačo sov jetov. ki bo največje poslopje na svetu. Nad ogromno zgradbo se bo dviga] še 100 m visok kip Lenina. Poslopje bo merilo v višjno 420 m, njegova prostornina bo znašala 6 in pol milijona kubičnih metrov, površina, ki jo bo pokrivalo, pa 110.000 kvadratnih metrov. Največ« ji prostor v palači bo 100 m visoka velika dvorana, ki bo imela prostora za 20.000 oseb. Mala dvorana bo imela 5775 sedežev. Okrog male dvorane bodo knjižnica s 500 tisoč knjigami, čitalnice itd. Krasen pogjed na Moskvo bo z najvišje terase v višini 320 m. Glava Leninovega k'pa bo 14 ni visoka, premer nog bo znašal S m. prst kazalec pa bo dolg 4 m. Doslej še niso odločili, iz kakšnega materiala nai binapravili ta kip, vzeli pa bodo bržkone nerjaveče je« klo. Srednješolska »olicljja v Rumu&iji Rumunski prosvetni minister ie izdal odredbo glede osnovanja srednješolske policije. Njena naloga bo, nadzirati kretanje srednješolcev izven šole Noben rumunski srednješolec ne bo smel po 9. uri zvečer stopiti na ulico. WiEdsors»d'S"K?psoiiova »Evening Standard, beieži, da. bo poroka Windsorskega vojvode z go. Simpsonovo 31. maja na Francoskem v graščini Can-dč. Poročni ceremoniji bo prisostvovalo samo petnajst oseb. Grazšanijevi sotrpini šele zdaj objavljajo italijanski listi vest, da so bili pri atentatu na maršala Grazia-nija v Adis Abebi ranjeni tudi dopisniki italijanskih listov, in sicer: Guido Cortese, ravnatelj milanskega »Corriera del' Im-pero«, šef dopisnega urada v Adis Abebi marki Catalano Gcnzaga ter koresponden-ti listov »Popola d' Italia«, »Corriere della Sera« in drugi. Odlikovan s prvo nagrado Ta psiček je bil v Londonu odlikovan s prvo nagrado. Kdo ve, koliko luksuznega davka bi moral plačati lastnik zanj v Ljubljani? V vasi Standhar ob nemško-poljski meji je 35-letna kmetica Helena Praszkavva, ki je bila že deset let vdova, pred kratkim sprejela v službo 12-letnega pastirčka, ki mu je pa strogo prepovedala stopiti v hlev k živini. Vsa dela tam je opravljala sama. Seveda je ta prepoved zbujala dečkovo radovednost in te dni, ko gospodinje ni bilo doma, se je fanti skrivaj splazil v hlev. Tam je odkril v neki jami, ki je bila pokrita z deskami, popolnoma golo dekle, ki je bilo s kratko verigo pripeto k železnemu obroču. Stopil je iz hleva, baš ko se je vračala kmetica. Ta je sumila, da je bil deček prekršil njeno prepoved in ga je poskušala zvabiti v neko sobo, da bi ga Te dni mineva četrt stoletja, od kar je svet zgrozila vest o strašni katastrofi ve-leparmka »Titanica«. Odveč bi bilo ponovno iskati krivce te grozotne drame na morju. Nikoli bi ne postala tako velika, če bi ne bila sodelovala cela vrsta izrednih okoliščin. 2e ogromnost parni ka, ki je odrival, kakor znano 45.000 ton in ki so jo smatrali za posebno jamstvo sigurnosti, se je izkazala za nevarno. »Prejšnje manjše ladje so bile odpornejše«, je zapisal kapitan Lightoller v nedavno izišli knjigi, v kateri opisuje svoje doživljaje na parniku nesreče, na katerem je bil drugi častnik. »Prenašale so celo hude sunke, če so kam nasedle. Toda če nadene ladja, kakršna je bil »Titanic«, samo malo bolj ob kakšen pomol, se mu zunanja stena polomi kakor cin.« Tudi izpopolnitve gradbene tehnike z železom so pomenile v tem primeru poslabšanje. Pri starejših ladijskih tipih so morali za podpiranje prečnih nosilcev postaviti skozi vso dolžino ladje dve steni, ki sta segali do zgornjega krova. Ta pomožna konstruk" cija za »Titanic« ni bila več potrebna. S tem so notranje prostore napravili lahko dosti bolj razsežne. Toda tisti dve steni, ki so ju bili opustili, sta rabili v primeru, da se je okvarila zunanja stena, kot nepropustne zaščitne stene. Baš pri takšni rani, kakor jo je bil izkupil »Titanic« ob trčenju z ledeno goro, bi se bila zastarela konstrukcija dobro obnesla. Konstrukterji niso bili mislili na to, da bi se mogel »Titanic« poškodovati. Ko je službujoči častnik v usodni noči zagledal samo v oddaljenosti 1 km ledeno goro, ki se je bližala ladji z brzino 700 m na minuto, je bil toliko priseben, da je dal z vso brzino zaokreniti ladjo. Manever je uspel, ladja res ni treščila ob ledeno goro samo, zdrsnila je tik ob njej. Toda gora ni padala navpično v morje, njeno vznožje je moralo biti v vodi precej plosko in na tem vznožju je moral biti oster rob in ta je nesrečno ladjo razparal v dolžini nič manj nego sto metrov. Ta silna razpoka se ie odprla tako hitro in gladko, da ni nihče tam zaprla. Deček pa je imel dovolj slabo vest, da je pobegnil. Odšel je na orožniško postajo in je tam ovadil stvar. Orožniška patrulja je prišla kmalu potem na kmetijo in je ugotovila da je imela kmetica v hlevu zaprto svojo 20-letno hčer. Dekle je bilo strahovito zanemarjeno. 2e štiri leta je tičala v svoji ječi. Mati je bila tako grozovito ravnala z njo, ker se je bila kot najlepše dekle v vasi pridobila ljubezen mladega moža, na katerega je bila kmetica sama vrgla svoje oči. S ponarejenimi pismi je Praszkavva goljufala ljudi, da je njena hči v Berlinu. Sedaj so jo seveda aretirali, dekle pa so oddali v bolnišnico. Oporoka lady Houstonove Kakor smo že poročali, so odprli oporoko lady Houstonove, ki je veljala za najbogatejšo Angležinjo, a v njej so ugotovili v svoje presenečenje, da je bila ostavila »samo« poldrug milijon funtov namesto sedmih milijonov, kolikor jih je bila podedovala po svojem možu. Pet in pol milijona funtov šterlingov je bila bogatašica v desetih letih izdala za vsakovrstne patri-otične namene. Poldrugi milijon, ki je ostal, je zapustila teti ministra sira Hoa-rea. Toda dedična ni za dolgo preživela ge. Houstonove. še preden so oporoko odprli, je umrla in imetje bodo razdelili sedaj med petnajst sorodnikov ge. Houstonove. »Božanski veter14 se bo vrnil Japonska letalca, ki sta vodila letalo »Božanski veter« ter priletela v rekordnem času iz Tokija v London, bosta ostala med svečanostmi kronanja angleškega kralja v angleški prestolnici, odkoder bosta zopet startala k povratku v domovino, kamor ponese ta film o kronanju. Tako se nadejajo Japonci, da bodo oni prvi videli londonske svečanosti v filmu. na ladji opazil kaj posebnega. Ni bilo sunka ne trušča. »Čul sem ropot, kakor tedaj, kadar se odvija veriga za sidro«, »začutii sem rahlo tresenje«, >zbudil sem se, a sem se obrnil takoj na drugo stran«: tako nekako so se glasila poročila tistih, ki so pre živeli katastrofo. Celo častniki, ki so bili prosti službe in v svojih kabinah, niso opazili, da je bila njih ladja pravkar dobila smrten sunek v srce. Sto metrov razpora pod vodo! Takšna rana je v zgodovini morske plovbe edinstvena. Ta rana je bila odprla nič manj nego šest pregrad v ladji, ki so ležale druga za drugo, in tako je postala ladja nesposobna za plovbo. Toda veriga usodnih okoliščin se nadaljuje. Sprva se ljudje sploh niso zavedli, v kakšnem nevarnem položaju je lauja. Ni nastala panika, z zgledno disciplino so ukrenili vse potrebno. Morje je bilo gladko kakor zrcalo, kar je v teh širinah redka stvar. To bi bilo za reševalno akcijo nad vse ugodno. Brezžični aparati so bili nedotaknjeni, klici na pomoč so valoveli z anten. Kmalu je javilo več ladij, da prihajajo na pomoč. Veliki Cunardov parnik »Carpathio« je bilo pričakovati v treh urah in nihče ni dvomil, da bo »Titanic« toliko časa vzdržal. Kapitan je seveda dvomil. Skozi razpoke v steni je vdiralo dosti več vode, nego je je bilo mogoče izčrpati s sesalkamL Ladja se je počasi, toda s smrtno sigurnostjo potapljala. Za nesrečo je baš »Titanic« Imel dosti premalo rešilnih čolnov s seboj. Na brodu so imeli sicer plavališče, teni-šča, bare, igralnice in slavnostne dvorane za 5000 gostov, rešilni čolni pa so imeli prostora samo za 1200 oseb. Na ladji pa je bilo 2500 ljudi, pri polni zasedbi bi jih bilo lahko celo 4000. Malo število rešilnih čolnov je ustrezalo sicer »predpisom«, kajti pomorski red določa, naj imajo ladje nad 10.000 ton dvajset čolnov. Določba pa je bila stara že trideset let, ko tako velikih ladij skoraj ni bilo. Vse eno je bila še ena možnost za rešitev vseh oseb — a človeška lahkomiselnost in nerazumevanje sta jo pregnali. Samo šest milj od »Titanica« je bil tovorni parnik »California« v plavajočem ledu. Led ni bil tako hud, ladja bi lahko prišla na pomoč. Toda kapitan, ki se mu ni mudilo, je menil, da je bolje, če ostane v noči ladja lepo na mirnem, a odplula naj bi šele ob zori. Imel je na krovu radiotelegrafista. ki je bil že popoldne v zvezi s »Titanicom« in je temu sporočil, da obstoji nevarnost plavajočega ledovja. Pozval je »Titanic« ponovno in mu sporočil, da je ledu čedalje več in da njegova ladja ustavlja. Toda brezžična postaja na »Titanicu« je odgovorila: »Molčite in nas ne motite. Oddati moramo brzojavke na rt Race«. Te brzojavke so bile: naročila za hotelske sobe, ljubezenski pozdravi, borzna naročila. Ra-diotelegrafist na »Californiji« se je užalil. Zaprl je aparat in odšel spat. Bil je edini na krovu in je imel dovolj dela. Ko so pol ure pozneje pšicali klici na pomoč skozi eter, jih aparat »Califomije« ni več ujel. In tako se je zgodilo brez milosti, kar se je moralo zgoditi. ANEKDOTA Slovita, nekoliko ekscentrična igralka Wof fingtonova ie nastopala pred kakšnimi sto leti v Londonu. Nekega večera je dejala po predstavi: »Harryja sem že tolikokrat igrala, da me že ipol mesta smatra za moškega.« Nje zbadljivi tovariš Quin je menil: >Zavoljo tega si ne delajte skrbi. Druga polovica vendar ve, da je drugače.« VSAK DAN ENA >Ve3, očetu se sanja da je v ječi...« (Everybodys weelUy«) Pomlad v novih oblekah Trije modeli letošnje ženske mode za »pomladne mesece ASera Izobčenega princa Ljubavni roman bivšega princa Nikolaja Hči v hlevu Nečloveška mali — žrtev ljubosumnosti »JUTRO« št 86 7 Src3a, fi. PE. K. POLTZER: cKaminskitiapušč št. /3 Prigode Patricije Holmove Doma dolgo ni mogla zaspati- Celo v sanjali jo je preganjal grozljivi doživljaj v tuji hiši. Naj si je Patricija še tako belila glavo, si vendar nikakor ni mogla Predstaviti, kje naj bi bila ta skrivnostna hiša. Gotovo v Piccaddillyjski mestni četrti. A kje? Cest in trgov je bilo na desetine — Dopoldneva ni hotelo biti konec. Patricija je bila v svoji raztresenosti pokvarila že nekaj pisem. Nazadnje je prišel čas kosila. Patricija je hodila obedovat v bližnji »Lipton's Tea Room«. Violet jo je že čakala. Z očitajočim pogledom je sprejela prijateljico: >Zakaj te snoči ni bilo, Patri, cdja ?« Violet je bila vMjub svojemu krotkemu imenu jako odločna natura. Strogo je ponovila: ^ Zakaj te snoči ni bilo v Princess?« »Nikar ne bodi huda, res nisem mogla«, je odvrnila Patricija. Nekaj nedoločljivega ji je branilo, Bila sem pri Predstavi v Covent Gandenu. Nato sem se v megli izgubila in zašla v tujo hišo — Obtičala je. Nadzornik je dopolnil: »Na Berkelev-skem skveru.« »Tam je bilo? Nisem vedela —« »Torej tudi ne veste, miss Holm, kdo stanuje v tisti hiši?« je prežeče vprašal nadzornik Whinsto-ne. Zmajala je z glavo- Mahoma jo je obšlo nedoločljivo, tesnobno čuvstvo. Whinstone je za trenutek pomolčal, nato je mirno dejal: »V tej hiši na Berkeleyskem skveru št. 175 se Je zgodil snoči zločin. Lastnik hiše je brez sledu izginil. Vi, gospodična, ga poznate! Lord Edgar King-sley je--vaš stari oče, miss Holm--« Ifodzoraffaova novica je kakor strela ndarfia T dekle. Vsa kri ji je izginila iz obličja. Da, ona, Patricija Holmova, stenografka in strojepiska v skromni izvozni trgovini, je bila resnično vnukinja bogatega lorda Kingsleya. Svojega deda ni poznala. Niti ko sta oče in mati še živela, ga ni v njeni navzočnosti nikoli nihče imenoval. Njen oče je bil lordov mlajši sin. Ponosni plemič mu ni nikoli odpustil ženitve z neznano igralko švedskega poko-lenja. Niti sinova zgodnja smrt in kmalu nato smrt Patri cijroe matere ni ganila lorda Kingsleya- Patri-ciji je bilo ob materini smrti pičlih osemnajst let. Zadmja leta sta živeli ob donosu modne trgovinice, ki jo je bila odprla vdova Po moževi smrti. Po smrti ljubljene matere je Patricijin varuh, dobrosrčen star gospod, priskrbel dekletu službo stenografke in strojepiske. Pet let je bila že pri svoji tvrdki. Znancev Patricija skoraj da ni imela. Njena edina strast je bila glasba. Marsikatere prijetnosti se je rada odrekla, da si je mogla privoščiti vstopnico za opero ali za koncert. Tudi z radoživo Violeto se je bila seznanila na koncertu. Dekleti, M sta bili sicer tali nasprotnega značaja, je družilo iskreno prijateljstvo. Nikoli ni bilo prišlo Patridji na misel, da bi s« bila obrnila do popolnoma neznanega starega očeta. Ponos ji ni dal. Lord Kingsley je bil zanjo tujec- Do trdosrčnega starega moža je čutila kvečjemu grenkobo. Knltnrnl pregled Prof. dr. Rajko Nahtigal Danes praznuje šestdesetletnico profesor Aleksandrove univerze, eden izmed pred-gtaviteljev naše slavistike dr. Rajko Nahtigal. Njegovo jezikoslovno delo jo v širši javnosti mantj znano, tem večii ugled pa uživa ta znanstvenik, ki sodi med naimar-kantnejše profesorje na.še univerze, v kroga domačih in tuiih slavistov. Današnj; šestdesetletnik se Je rodil 14. aprila 1S77 v profesorjevi rodbini v Novem mestu. Srednjo šolo je študiral večidel v Ljubljani, filozofijo pa na Dunaju. Slovansko jezikoslovje in literarno zgodovino pa poslušal prj Ja.giču. K. Jjrečku. Vondraku in drugih in ie bil 1- 1901 iz slovanske fi-lologijie in primerjalnega jezikoslovja pro-moviran za doktorja. Medtem je bil že v Rusiji kamor se ie odpravil kot štipendist prosvetnega ministrstva. Na ruskih univerzah je ostal več ko dve leti in s« stikal s tamo-'.. :ni; slavist; ter sodeloval pri orga-riza : : znanstvenih študjj (na pr. pri ustanovit v-- dialektološke komisije v Moskvi). L. 1. je postal naslednik prof. M. Murka na dunajskem zavodu za vzhodne jezike ter docent odnosno lektor ruskega jezika na nekaterih drugih visokošolskih zavodih. L. 1913 je bil dr Rajko Nahtigal imenovan za izrednega profesorja slovanskega jezikoslovja na univerz; v Gradcu: ta stoika je posebei nalagala skrb za slovenski jezik in literarno zgodovino. Tudi na tem odličnem mesti je bil dr. Nahtigal naslednik svojega starejšega tovariša prof. dr. Murka Med svetovno vojno, ko je stopilo v ospredje vpraša rue Albanije, je prof. Nahtigal kot eden redkih poznava'cev albanskega iezi-ka odpotoval na prošnro albanske Literarne komi.-ije v Skader. k;er je iniciativno posvetovalno sodeloval pri reševanju albanskega jezikoslovnega vprašanja. L. 1917 je bil imenovan za rednega profesorja graške univerze. Umljivo* je. da ga ie po ustanovitvi slovenske univerze v Liubltjanj pova- bila domovina jn da se je temu klicu odzval. Na sedanji Aleksandrovi univerzi je dr. Nahtigal prevzel stolico za splošno slovansko filologijo s starocerkveno slovanskim jezikom. V Ljubljani je prof dr. Nahtigal prizar devno sodeloval pri notranji izgradnji naše univerze in organizaciji njenega znanstvenega dela. Ustanovil ie Seminar za slovansko filologijo. ki je še danes pod njegovim veščim vodstvom. Bil je prvi dekan filozofske fakultete in 1. 1927-8 rektor univerze. Je tudi predsednik iizpraševalne komisije za profesorske iapite. Prof. Nahtigal je dal iniciativo za ustanovitev zarodka naše bodoče Akademije. Znanstvenega društva za humanistične vede, ki mu je že od začetka predsednik. O vnanjem priznanju njegovega dela in zaslug pričuje deistvo. da ie dopisni član obeh akademij Jugoslavije in praškega Slovanskega instituta. Znanstveno delo prof. dT. Na h trgala je obsežno in po 6vojih številnih izsledkih tehtno. Njegova disertacija, ki je izšla 1. 1901-2 v Jagičevem »Archiv fiir slavische Philologie«, obravnava »Besedo treh svija-ti teleti«. Starocerkv enos lova nsk e jezikovne študije ga posihmal spremljajo na vsej znanstveni poti in tvorijo osrednje jedro njegovih spisov Bivanje na Ruskem, kjer se je prav posebno bavil s starimi cerkvenimi teksti, je njegovo strokovno usmerjenost Ie še poglobilo. Ko je postal profesor graške univerze, je moral posvečati večio pozornost slovenistiki. L. 1915 je objavil v CZN važno razpravo o brižinskih spomenikih. Sodeloval je pri ustanovitvi znanstvenega glasila slovenistov »Časopisa za slovenski jezdlc. književnost in zgodovino«. V njem Je med drugim objavil nadaljevanje svojih brižinskih študij. V dobi ljubljanskega univerzitetnega delovanja so nastale razne razprave iz starocerkvenoslovanščine etimološke in ligvistične študije. L 1922 je izdal v knjigi svoj starejši spis »Akzent-bewegun,g in der russischen Formen- und Worfcbiidunjg«. Na pragu šestdesetletrrice so izšle v izdaji Znanstvenega društva za humanistične vede »Starocerkvenoslovanske študije«. Omenili smo že, da je prof. dr. Nahtigal albanolog V tej stroki uživa daleč po Evropi in zlasti še v Albaniii sloves enega največjih strokovnjakov. Spisal je več razprav in knjigo »Die Frage einer einheitli-chen albanischen Schriftspraiohe« (1917), sodeluje pa med drugim v beograjskem »Arhivu za arbanasku starinu. jezik i etoolo-giju!« Za širše občinstvo je kdaj pa kdaj objavil članke splošnega značaja v listih in revijah. Med drugim je pisal o Vatroslavu Jagiču. o Fr. Miklošiču in o M. Murku. Šestdesetletnica prof. dr. R. Nahtjgala nam nudi priliko, da prikažemo širši iavno-sti delo tega tihega, za svaio stroko in svoje univerzitetne naloge vnetega znanstvenika, k; je večkrat 6 plodno iniciativo in s preudarnim n-isvetom uspešno podprl naš obči kulturni razvoj. Slovenska slavj-stika je lahko ponosna na tega Jagičevega učenca, ki ie posvetil toliko svoje erudici-je vprašanjem najstarejših slovanskih in slovenskih jezikovnih tekstov in ki ie kot izkušen univerzitetni profesor sodeloval pri znanstven; izgradnji almae matrjs Alexa-n-drinae. v najodličnejši dobi njenega razvoja. Pnof. dr. Nahtigal u želimo še mnogo zdra-! vih in uspešnih let! »Moravsko pisateljsko delo" Ob našem tako značilnem in, kakor vse kaže, neozdravljivem pomanjkanju organi-zatorionega duha v pisateljskih vrstah, uteg ne zanimati, kako delajo drugod. V tem pogledu je posebno vzpodbuden primer »Moravskeho kola spisovatel^« v Brnu, ki deluie skoraj že 2o let. V zadnjih letih s; je pridobilo ime in sloves največje literarne organizacije v češkoslovaški republiki. Nedvomno je značilno, da so se češki pisatelji najštevilneje organizirali v znamenju regionalnega naziva (Moravsko kolo) in izven pravega središča celotne češkoslovaške kulture. Prage. Značilno je to zaradi tega. ker prepričevalno kaže, kakšen pomen ima v češki literaturi tako zvana provinca jn koliko aktivnih sil, k; nenehoma prerajajo češko književnost s svežimi prilivi s podeželja, se organizira izven velemest nega središča. Moravsko ime te pisateljske zveze ima do neke mere tudi programat-sk; značaj, ker ustreza starim regio-nalistič5 nim težnjam v kulturni in posebej še v literarni republiki in ker zmanjšuje škodljive vplive prevelike centralizacije. Češko kulturno Brno je pokazalo po osvobojen ju toliko zdrave ambicije, da se razvija v uspešnega tekmeca Prage. Pri tem pa gre bolj za intenzifikacijo literarnega življenja, kakor za »konkurenčno« tekmo ali za lokalno samovšečnost. V vns>tah te pisateljske združbe je več 6plošno priznanih, provin-Cialna merila presegajočih književnikov. Zlasiti v zadnjem času opažamo med sodelavci Kola jn njegovega enako imenovanega glasila, ki ga urejuje prijatelj slovenske literature dr. Rajmund Habrina, nekatere vodilne pisatelje. Tako Moravsko pisateljsko kolo pod sedanjim vodstvom vedno bolj poglablja svoje delo jn svoj vpliv, prehajajoč od provjncialnih smotrov k občenarod« nim in od literatstva h kvalitetni literaturi. Moravsko pisateljsko kolo si je nedavno ustanovilo v Brnu lastno knjigarno, izdaia pa knjižne premije in mesečnik »Kolo«. Njegova nova edicija je pričela izhajati pred meseci: je to »Nova knihovna Moravskeho kola splsovatelft«, v kater; eta doslej izšli dve knjigi: Vojtgcha Martimka »Trj ve-tevky jalovcove« in Jindricha Spačila »Naš svčt zem?e s nami«. Vojtech Martinek je epik moravsko-šleskih tal. V sodobnj če« ški književnosti se je uveljavil predvsem s trilogijo romanov iz življenja ostravskega prebivalstva. V »Treh brinovih vejah« poda ja pisatelj trj »romance izza starih časov«, izmed katerih je najobširnejša »Kronika e Ilvalu iz Suhih Hurek«. Vse tr; zgodbe so pripovedovane v 6logu starih povesti in prevzamejo čitatelja s svojim močnim doživetjem preteklosti, kakor v slovenski prozi samo povesti Ivana Preglja. Tretja povest »Romanca o Ondrašu«, je prav posebno značilna za Martinkovo pripovedno tehniko, ki združuje krajinsko doživljanje v sedanjosti s hajduško romantiko preteklosti in prehaja na nekaterih mestih e svojim li-rizmom v baladno udarnost narodne pesmi. Pastirska in hajduška poezija beskidskih gora ima v Martjnku, tem epiku trdega dela in neizprosnega boja za obstoj, svojega tenkočutnega oblikovalca. Martinek je nedvomno eden najizrazitejših pisateljev iz ostravskega ozemlja kjer se srečujejo in križajo življenjski tokovj treh dežel: Moravs ske, Šlezije in Slovaške. Prav v zadnjih dneh se je lokalni in tudi praški tisk spominjal njegove petdesetletnice in mesečnik »Kolo« mu je v glavnem posvetil svojo april sko številko. Kromerjški pisatelj Jindrih Spačil je izdal med drugim roman »Uevit v nas« (1935) ki je bil nagrajen z literarno nagrado Mo-ravsko-šleske dežele. V romanu »Naš svet ne umrje z nami« obravnava v okviru ma» lomestnega rodbinskega življenja generacijski problem, ki prj nas in drugod živo zanima sodobne pisatelje. Dve generaciji se tareta s 6vojimi usodami pred čitateljevim pogledom; oče jn 6in iščeta izhod iz labirinta časa. Res da je v teh ljudeh nekoliko čudaštva in da nemara niso tipični za svojo generacijo; toda sinov povratek v življenje, ki je zvezano z grudo in naravo, je značilen migljaj današnji generaciji, čeprav b; dvomil, da bodo vsi naši; na tej poti za-željeno ozdravljenje. Videtj je pa, da skuša Spačil prodreti globlje pod videz stvari in da njegovo stremljenje po polnokrv-nj sodobni pro^i uspešno podpirajo nekatere že zrele pisateljske vrline. Obe knjigi je izdalo Moravsko pisateljsko kolo v prav okusni opremi in z ilustras cijamj Frantjška Bilkovskega. Novo knjižnico Moravskega pisateljskega kola urejujeta pisatelja dr. Antonin Vesely in dr. Rajmund Habrina. Nedavno je imela ta pisateljska organizacija občni zbor, na katerem je bil zopet iz« voljen za predsednika senator in pisatelj Jaroslav Marclia, čigar »Zpčvy na Jugosla-vii« so vzbudili tudi v jugoslovenskih časopisih pozornost in simpatične odmeve. (Knjiga je v nekaj mesecih doživela dve izdaji). Marcha je prizadeven organizator, ki svojo svežo iniciativo in obsežne zveze zastavlja v korist Kola. Podpredsednik Kola je pisatelj in literarni teoretik dr. Jan V. Sedlak, ki biva 6talno v Pragi, prvi tajnik je pesnik, esejist in kritik dr. Rajmund Habrina, drugi tajnik pa pisatelj in gledališki kritik dr. Antonin Vesely (Praga). Blagajno vodi ing. Mirek Elpl, avtor uspešs nega romana »Marco Polo?, k; smo ga na tem mestu prikazal; z daljšim referatom. Na občnem zboru so bili sprejeti sklepi glede počastitve spomina dveh pisateljic: Jirija Sumina (Amalije Vrbove) in Božene Benešove; o liriki Benešove bo kolo izdalo •študijo največjega češkega kritika F. X. šal de. kar je že samo po sebi znak ugleda, ki si ga je pridobilo, kajti Šalda je strog v izbiri svojih izdajateljev. Izmed publikacij, ki jih je pripravilo za tisk, utegne prav posebno zanimat; biografski roman Jaroslava Humbergerja »Prokop Diviš« — roman iz-najditelja strelovoda. Moravsko pisateljsko kolo je doslej pokazalo mnogo zanimanja za literarne stike z Jugoslavijo, posebej še s Slovenci, vendar na naši 6tranj ni bilo pravega odziva, to pa ipredvsem po krivdi razcepljenosti in dez? organizacije v naših pisateljskih vrstah. Treba bo še mnogo časa in izkušenj, da bomo tudj mi dobili tako pisateljsko organizacijo, kakor je brnsko kolo. —o- Zapiski Koncert sodobnih jugoslov. skladateljev je priiedila v nedeljo dopoldne Češkoslov.-jugoslov, liga v Bratislavi ob sodelovanju pevskega zbora bratislavskih učiteljev. Koncert so prenašale tudi nekatere radijske P06t«ibi£ Miroslava Goluboriča vojna knjiga »Gro-lovi bez krsta« je izšla v češkem prevodu Fr. Petra pr,- Osrednji delavski knjigarni in založbi v Pragi. Angleški spis o Jugoslaviji. V zbirki »Modern Startesc (J. W. Amowemith Gtd., London) je pravkar izšel spis Erica J. Pat-tersona »Yugoslavia«. Obsega poglavja iz noveiše politične zgodovine naše države in stvaren prikaz njenih sedanjih političnih problemov Piseo je objavil doslei v isti zbirki zvezek o Poljski in knjigo o Pilsud-skem. O orkestralni glasbi v Zagrebu razpravlja v zvezku na 94 straneh velikega formata dr. Anton Goglia (Orkestralna muzika u Zagrebu. Prestam parno h »Svete Cecilire«). Pisec, ki je že prej obdelal v posebni monografiji komorno glaslx> v Zagrebu, ie na podlaigi arhivalnih in literarnih študij prikazal razvoj orkestralno-glasbenega dela v Zagrebu od konca 17- stoletja do najnovejših dni. Solidno spisana in pregledna študija predstavlja lep donesek k zagrebški kulturni zgodovini. Če bi imelo vsako večje mesto take monografije o vseh pomembnejših panogah svojega kulturnega življenja, bi bilo mnogo lažje spisati zgodovino narodnega kulturnega razvoja, k; jo Hrvati še prav tako pogrešajo kakor Slovenci, kdor bo hotel pisati o hrvatski glasbi v preteklosti, bo s pridom rabil spis dr. Go-glie. Francoske pesnri tujih avtorjev. Prejeli smo: Patrice Buet, ki vodi že deset let zbirko pariške Modeme revije »Anthologje Po 6tiques de la Revue Modeme«, pripravlja v znamenju gesla: »Za obrambo m v osvetlitev francoskega jezika« in ob priliki mednarodne razstave 1. 1937 v Parizu novo zbirko francoskih pesmi tujjh pesnikov. I Zbirka bo urejena po istih načelih kakor enaka antologija, ki je izšla 1. 1933 V pokroviteljskem odboru so med drugim član Akademije Henry Bordeau* J. H. Rosny i. t. d. Sodelovanje v tej antologiji ni združeno s kakšnimi posebnim,- pogoji. Pesmi, ki ne smejo skupa.; obsegati več ko dvesto verzov in ki naj bodo kar moči kratke, je treba poslati do 1. avgusta 1937 na naslov: M. Patrice Buet. 26. rue St. Domininue a Pariš 7°. O izidu tega pesniškega tekmovanja bo obveščen vsak, kdor pošlje svoje verze in sporočj natančen in čitljiv naslov. Zbirka bo izšla proti koncu leta. Kakšno knjigo zanimajo Angleže Tzsta-tist.ike. kj jo je objavil »Publishere Cireu- | larc, posnemamo, da je lansko leto produkcija knjig v Angliji Številčno napredovala in 6dcer kaže prirastek 462 knjig. V primeri z 1. 1935 je napredovala prodaia romanov, tehnoloških, pedagoških, zgodovinskih. vojaških, zdravniških in venskih spisov, nazadovala je pa prodana knjig iz dramatske in pesni.ške književnosti. Največji knjižni uspeh v Franciji zaznamujeta v zadnjih mesecih obe znani knjigi Henrvja de MontherLanta »Les Jeunes Fil-les« in »Pitie poirr les Femmes«. Doslej ie bilo samo v Franciji prodanih 118.000 izvodov. Oha spisa sta prevedena v deset jezikov; italijanski prevod je rimska cenzura medtem že prepovedala. ŠPORT V nekaj vrstah Poročilo ponedeljskega »Jutra« z rezultatom o prvi izbirni tekmi za podsavezno prvenstvo med Amaterjem in Celjem v Trbovljah je treba popraviti tako, da je Amater zmagal nad Celjani s 3:0 (1:0). Trboveljsko moštvo bo to nedeljo v enaki konkurenci igralo s celjskim Olimpom, katera tekma bo gotovo tudi zelo zanimiva in napeta. V predtekmi bodo po dolgem presledku zopet nastopili stari igralci Amaterja, ki so pred 15 leti kot prvi zastopali barve Amaterja na zelenem polju. Vsi, ki pridejo v poštev, naj že v soboto dvignejo opremo v klubovem lokalu. To nedeljo bodo imele torej Trbovlje zopet velik športni dan! Naša teniška reprezentanta Pallada in Mitič sta se v Zagreb vrnila ne v nedeljo, kakor smo že zabeležili v tej rubriki, temveč zaradi zamude s parnikom šele v ponedeljek popoldne. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki teniškega saveza in precej prijateljev teniškega športa. Pallada je prinesel s seboj zelo lep srebrn pokal, ki ga je osvojil na turnirju za južnoafriško prvenstvo. Baje sta oba tudi s finančnim uspehom zelo zadovoljna, podrobnega pa itak nočeta povedati. Kako pa še, prav za novinarsko radovednost! Na velikem plavalnem mitingu na Dunaju bi moral v nedeljo v konkurenci z olimpijskim prvakom Madžarom Czikom startati tudi naš najboljši plavač Draško VVilfan, ki pa ga ni bilo tamkaj. Nekateri dunajski listi so v zvezi z njegovo odsotnostjo zabeležili vest, da je Wilfan obolel in zaradi tega ni mogel nastopiti. Vest pa je treba po našem sprejeti s precejšnjo rezervo. V tekmah za evropski pokal, med katerimi je v nedeljo Madžarska zmagala nad Švico, je sedaj v vodstvu češkoslovaška s 3 tekmami in 5 točkami, sledijo ji pa Madžarska s 3 tekmami in 4 točkami, Avstrija s 3 tekmami in 3 točkami, Italija z eno tekmo in 2 točkama, ter Švica s 4 tekmami brez točke. Naslednja tekma v tej veliki konkurenci bo 25. t. m. med Ma-žarsko in Italijo v Turinu. Znana prekinjena tekma med Avstrijo in Italijo seveda ni u računan a. na Novi razpis za mednarodni smuk s Triglava Ob zaključku tekmovalne sezone priredi JZSS tradicionalni smuk s Triglava, in si« cer prvič kot mednarodno prireditev. JZSS razpisuje za nedeljo 25. aprila t. 1. tekmo v smuku s Triglava, s Kredarjce oziroma Staničeve koče v Krmo, kajti proga se bo določila po snežnih razmerah. Višinska razlika bo okoli 1000 m, dolžina proge pa okoli 4.2 km. Startalo se bo v razredih in po pravilih in pravilnikih JZSS, od* nosno po J\V(j. Pravico starta imao vsi pri JZSS verificirani tekmovalci in po tujih sa-vezih prijavljeni tuji tekmovalci. Prijave je treba poslati na saveznih prijavnicah v sa-vezno pisarno, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1-IV. do četrtka 22. t. m. do 18. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Klubi in tekmovalci se opozarjajo, da bodo zanje rezerviranj prostori za prenočišče predvsem na Kredarici, in sicer le za one, ki se bodo tekme res tudj udeležili. Pred tekmo gospodov bo izven konkuren« ce na isti, toda krajši progi tudi tekma za dame z mednarodno udeležbo. Prijave za dame se sprejemajo do istega termina kot za gospode, naknadno pa tudi še zvečer na dan pred tekmo do 20. v Staniče vi koči. Kakor že rečeno, je JZSS to tekmo prijavil kot mednarodno pri FISI ter povabil nanjo sosedne saveze. Doslej sta se prijavila definitivno nemški in avstrijski savez. Slednji je v splošni prijavi zagotovil močno udeležbo. Moštvo avstrijskega saveza, ki še n; poimensko javil svojih tekmovalcev, bo vodil znani dr. Martin, tehnični vodja avstrijskega saveza in član FjSE. Po vsem tem se torej obeta velika mednarodna prireditev. na katteri se bodo še enkrat pome« rili našj najboljši v smuku s tujim; izbranci v tej disciplini. Službeno iz LNP. Drevi ob 19.30 seja k. o. Na sejo se pozivata: Baumgartner Miro. Sla-vj-:a Rudolf Anton. Korotan. SK Reka. Jutri v četrtek ob 19.30 sestanek nogometne sekcije v gostilni Koru zum. Zelo važno za vse igralce! Načelnik. zagrebškem velesejmu 17. — 26. aprila 1937. Najlepša motorna kolesa na mednarodni razstavi. Postrežba strank I M E X, H. ArtenjaJc, Ptuj. i Sche I Izlet v Nevejo. »Putnik« Ljubljana organizira v nedeljo 18. t. m. izlet z avtobusom v Nevejo pod Camnom na ka-ninske smučarske tekme, kalterih se udeleži 6 naših smučarjev in sicer Heim, Novak, žnidar, žvan, Klein in Urbar. Odhod iz Ljubljane ob 5. zjutraj, povratek iz Neveje isti dan ob 16. Cena za vožnjo in potni list 150 Din. Rok prijave do 16. aprila ob 18. Informacije pri »Putnikuc in pri vseh ljubljanskih zimsko-sportnih društvih. gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda 14. aprila: Matura. Red Sreda. Četrtek 15. aprila: Simfonija 1937. Red A. Petek 16. aprila: Med štirimi stenami. Red C. Sobota 17. aprila: Matura. Izven. OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda 14. aprila: zaprto. Četrtek 15. aprila: Ero z onega sveta. Red Četrtek. Petek 16. aprila: Ob 15. uri: Cavalleria ru- sticana, Glumači. Dijaška predstava po znižanih cenah od 15 Din navzdol. Sobota 17. aprila: Traviata, Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. * Premiera Resphigijeve opere »Plamen« bo prihodnji teden. Libreto opere je spisal Claudio Guastalla po neki angleški snovi z naslovom »Carodejka«. Dejanje -opere se godi v 7. stoletju v Ravenni, ko je bila v polnem razcvitu bizantinska doba. Glavno žensko partijo Silvane bo pela ga. Gjun-gjenčeva. Partija je nenavadno obsežna in zahtevna v pevskem in igralskem oziru, naši primadoni bo zopet nudila priliko da doseže velik umetniški uspeh. Glasba je zmerno moderna. Ta opera se mnogo izvaja v Italiji, v tekoči sezoni so jo izvajali tudi na dunajski dvorni operi, in jo pripravljajo tudi v Pragi. Dirigent: Nika štritof, režiser: prof. šest. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 14.: Zaprto. Četrtek, 15.: Na ledeni plošči. A. Petek, 16.: Zaprto. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerz« 13. aprila Ljubljana 7. 757.9, 6.0, 94, NI, megla 1«, Maribor 7. 756.4, 7.0, 90, O, 10, —, —; Zagreb 7. 757.8, 9.0, 95, ESE1, 10, —, —; Beograd 7. 759.2, 10.0, 95, O, 6, dež, 3.0; Sarajevo 7. 760.4. 5.0. 90, 0, 10, —, —; Skoplje 7. 759.6, 8-0, 95. O, 5. dež, 1.0; Kumbor 7. 758.1, 13.0, 80. NE2, 10, —, —J Split 7. 758.5, 12.0, 80, SE2, 6, —, —5 Rab 7. 759.1, 13.0, 80, O, 10, —, —. Temperature: Ljubljana 17.0, 5.3: Mari« bor 15.0, 5.0; Zagreb 17.0, 8.0; Beograd 16.0, 9.0; Sarajevo 16.0. 3.0; Skoplje 17.0, 4.0; Kumbor —, 12.0; Split 16.0, 10.0; Rab —, 7.0. Postani in Vodnikove član mi be! MALI 0«LA§l STAVB1ŠČE v Zvonomirovi ulici (ena najpromet-nejših ulic v Zagrebu) za zgradbo trgovske hiše, tri ali štirinadstropne vogal 18 x 17 naprodaj. Cena din 260.000. Pismene ponudbe pod »45911« poslati na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9. Službo dobi Beseda 1 Dto. davek 8 Din. ta ftifra »21 dajanj« naalora S Dia. Najmanjši ineeek H Dia. 2 trgovska pomočnika simpatična, verztrana v trgovini z meSanim bla gom, ki sta zmožna samostojnega vodstva trg. z mes. blagom, s primerno kavcijo, sprejmem v službo. Prednost imajo samci, v starosti od 28 do 35 let. Plača po dogovoru Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Trajna služba*. 9143-1 Iščemo za Zagreb za restavracijo kuharico in »obarico, ki zna perilo držati v redu in iikati, ter 2 natakarici za nočno službo. Predstaviti se v gredo od 10.—3. ur«, pri portrrju v »Hotel Unionu« v Celju. »"»01-1 Modistka prvovrstna sila. dobi takoj shižbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9513-1 Kot družabnico k stari dami na deželo — iščem gospo srednjih let, ki razume neka.) bolniške nege in gospodinjstva. Ponudbe pod ^Ljubezniva« na ogl. odd. Jutra. 9409-1 Pletiljo sprejmem takoj. — Istotam naprodaj okna, primerna za delavnico 106 X 3!0 — in mK-čne lesene stopnice. — Glince XV/3. Ljubljana. 9531-1 Trg. nastavljenec izurjen železninar, — dobi stalno boljše mesto. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »V Ljubljani«. 9496-1 Plačilno natakarico perfektno, servjrko in sobarico, ki je obenem dobra Ftrvirka, z znanjem nemščine, do 33 let starost; — potrebujem ze sezono v zdravilišču to letovišču. — Predstaviti se osebno v nedeljo ali pismeno s sliko in navedbo dosedanjega službovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9494-1 Tapetnike izvrstne jugoslovenske državljane, sprejmemo. Obširne ponudbe % navedbo dosedanjega zaposlenja in zahtev poslati na Tvornico vagonov, Slavonski Brod. 95H1-1 Frizerko prvovrstno, za vse delo in z znanjem nemščine, sprejmem 1. maja na Bledu. — Služba je stalna, — Plača 1300—1-400. — Ponudbe na: Benda, Ljubljana. Stari trg 24 II. nad., levo. 9530-1 Slaščičarja srninega izdelovati kan-dite, fine bonbone, kekse in čajno pecivo, sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Marljiv«. 9540-1 Gospodično s perfektnim znanjem nemščine. iščem k 2 deklicam za popoldanske ure. Predstaviti se je popoldne med 5. in 6. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9606-1 Krojaškega pomočnika in pomočnico prvovrstno za damska dela, sprejme salon Baligač, Sv. Pct>-a cesta 4. 95254 Za obiskovanje trgovin potrebujem mlajšega izobraženega gospoda, zmož nega jamstva. Pcnudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Posredujem«. 9528-1 Pletilje in prešivalke pletenin, sprejmemo. Naslov v vseh po-slovadnicah Jutra. 9534-1 Frizerko dobro moč, sprejme salon Fettich - Frankheim, šelen-burgova ni. 7/1. 95ai-i Službe išče 7saka Deeeda 50 par, da rek S Din. u Šifro aii d® len}« aaal«^» S Din; naj Tianjži cnemk IS Din. Brivski pomočnik dober delavec in bubi štucer, išče dobro name-ščenje. Naslov v vseb poslov Jutra. 9106-2 Trgovski pomočnik s kavcijo, želi službe kot vodja podruž.nice. Nastopi la.bko 1. maja. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen kavcije«. 9497-2 Zdrav fant priden in pošten, vojaščine prost, išče službo sluge ali kaj Bličnega. Ponudbe pod »Nagrada 300 Din« na ogl. odd. Jutra. 9500-2 Brivski pomočnik dobra moč, zmožen tudi bubi-štucanja, želi namestitve. Nastopi lahko takoj. Naslov: Joško Kopušar, 7a-lee. 9539-2 Trg. pomočnik - šofer manufakturist, vešč mešane stroke, vojaščine prost, — želi primerno mesto. Cenj. pmud* f na ogl odd. Ju r« pod »Agilen St«. 9545-2 Natakarica stara 21 let, vajena gostilne, želi mesto. Je poštena in prikupijiva, z dobrimi spričeveli. Govori perfektno srbol.rvatsko. Nastop lahko takoj al« 1. miia. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9536-2 Gospa srednjih let. s 1001 Din kavcij«, gT9 v trafiko ali pekarijo. Nastopi takoj. — Želje: hrana, stanovanje v hiši, drugo ustmeno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9519-2 Vzgojiteljica (guvernanta) — absolvirana učiteljica, perfektna v nemškem in slovenskem jeziku, eventuelno tudi v srbohrvaškem. zmožna v poučevanju klavirja, želi mesta k otrokom, starosti nad 5 let. boljše družine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vztrajna«. 9531-2 Potnilfii Beseda 1 Din davek 8 Din ta šifro Ul lajanj« naslova 5 Din. Najmanjši me«-k 17 Din. Zastopnike za prodajo koles, motor nih koles in šivalnib strojev. — sprejmem po vseh krajih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »To varna«. 9100 5 oidnerjem ge&tiCnicat&tti apataii 1906 -1^5/ BRATJE G0LDNER S U B 0 T i G A ZAHTEVAJTE PROSPEKTE Prodam Besed« 1 Dto, davek g Dto. za Šifro ali dajanj« naslov« 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Lepa starinska oprava pisalni stroj ln drugo — naprodaj. Kolodvorska nI. 35/1., desno. 9506-6 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59 Beseda i Din. tavek 8 Dto-za šifro ril dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ineeek « Din. Zastonj ne, ampak ia najnižjo brezkonkurenčno ceno dobite kvalitetno pohištvo le iz najboljše opremljenega mizarstva — MALENŠEK, Dravlje. tik pri tramvajski postaji »Slepi Jane?«. Najnovejši in najlepši modeli na ogled v lastni razstavi. Uradnikom na odplačevanja 156-12 Pridelki Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro »li dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Vsem našim cenj. odjemalcem javljamo, da na.m je pošla zaloga pristne Ia španske čežane. »KONSERVA«, d. z o. z. Kopitarjeva ulica. 9650-33 Stroji Beseda i Din lave* 8 Din. za 5ifr« al* lajanje eaatova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dto. Lokomobilo 60 HP dalje polnojarmeniik 85—90 cm in ostale stroje za parno žago, rabljene, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe poslati na naslov: Ing. De-lič, Zagreb, Ilica 13. »503-29 AvtQi tnoio Beeeda 1 Dn. laveB 8 Din. ca šifro ali dajanje naslova 1 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Motor malo rabljen, 220 V, 16 in 36 K.S. kupim. Po nudbe pod »Motor« na ogl. odd Jutra. 9260-10 Beg br. 2007/32 Obrt Beseda 1 Dm, davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gumbi - plise entel, ažur predtisc. monc grame, hitro izvrši Matek 6 MikeS. Ljubljana, »le« hotela Štrukelj. 85-30 Trajna ondulacija brez elektrike Vam omogoči lepo in trajno linijo frizure in obenem čuva lase. — Barvanje s Shampoo barvami. Pričeske po modi. Frizerski salon IVAN USA, Pasaža.. 9518-30 Beseda 1 Din. lavek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pekarijo in gostilno 13 oralov zemlje ali brez zemlje, takoj prodam ali dam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9495-17 Pekarijo z obrtom, oddam v najem. Ihan, št. 10, p. Domžale. 9532-17 Beseda 1 Dn. lavek 8 Din. za šifro ali lajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Trafiko z vsem inventarjem, prodam. Pismene ponudbe pod »Trafika« na ogl. oddelek Jutra. 9505-19 išče Beeeda i Oui, Oavtsk 4 Dm. la šifra ali lajanj« oaakrra 3 Dto. N*jmanjš> tnesek 17 Dto. Samostojen gospod starejši, išče s.bo in priključek pri samostojni dami. Ponudbe pod šifro »Razumevanje« na ogl. oddelek Jutra. 9602-23* Uradnica ves dan odsotna, snažna — išče stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin za 1. junij ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažno stanovanje«. 9ač?3-23a Izgubljeno Beeeda 1 Din .lavek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izgubljeno je bilo avtomobilsko rezervno kolo na progi od Ljubljane do Kokre. Najditelj se naproša, da javi proti na gradi na Viktor Bohinc. Tyrševa cesta 12. 9052-28 hformacije; Goik vabi k sodelovanju' 8903-31 G. Th. Rotman: PiroSesor Bizgec gre na 75 Častnik jih je odvedel v kajuto, da So si umili sajaste obraze; nato jih je povabil s seboj h kapitanu. Ta pot je bila vse drugo, samo prijetna ne; kdor koli jih je videl, Se je grohotal, kajti profesor Bizgec si ,je bil pozabil deti turban na glavo, in s svojim čopom, okoli katerega so mu strniščasto Poga. njali lasje, je bil od sile smešna prika. zen. Motorno kolo lahko, s Sachs motorjem ali sli č en motocikel, malo vožen, novejši model, kupim ali namenjam za vino. Ponudbe i navedbo skrajne cene na ogl. odd. Jutra pod »Lahek motor«. 9496-10 BSA novejši model 350 luksiKzna. speci jalna typa, »Indian« 750, »National« blagajna, radio aparat, gramofon. klavirske harmonike male, naprodaj. Zelo poceni. ugodni plačilni pogoji. Informacije: Ostrožnik, Pasaža -Nebotičnik, trgovina. 954S-10 ia šifre aH dajanj« oaslov* Beseia 1 Dn lavek 8 D'.n Din Naimsnjš- uiefefk 17 Din Vinski kamen in sušene drožp kupme A Resman K DX Zagreb. Dica 223 136-7 Plinski rešo kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9533-7 Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Naimanjši znesek 17 Din Hišo prodam takoj na mestni roejii s 3 stanovanji, velikim vrtom in sadovnjakom. — Franc Sivec, Pobrežjo pri Mariboru, Aleksandrova 7. 954.2-20 Beseda 1 Din. lavek 8 Dn. za šifro ali dajanje oaslovs 5 Din. Najmanjši znesek 17 Osa. AL. PLANINŠEK Ljubljana Beethovnova tli 14/1. Telefon $5-10. izposluje nakup in prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje Informacije daje brezplačno 39-16 Posojila dobe državni m samo upravni uslužbenci v Ljubljani v gotovini m blagovnih bonih. »Her mes«. Informacije Tav A.arjeva 2. 87-16 Posojilo Din 30.000 iščem za dobro id-oče podjetje proti garanciji z do brimi obrestmi in nagrado. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober promet«. 9.547-.16 Kupim hranilne knji?'ce Kmetske posojilnice v Ljubljani do Din 100.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »100.000«. 9609-16 Enodružinsko hišo poceni prodam na Viru pri Doonžalah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9637-33 Beseda 1 Din. lavek 8 Dto. i» Sifr® >11 dajanj« aaelova Din Najmanjš4 ui«**k H Din 2 stanovanji trisobno in dvosobno, od-lam na Laverci 38, tik postaje. — Informacije pri Ogrinu. 96(17-31 Bančno kom. zavod MARIBOR, Aleksandrova uL 40, Vam Izvrši nakup ali prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov Dajvestneje in najboije Za odgovor Din 3.— v znamkah. Trenškoti. ve temi suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparice. športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14 Beseda i Dm. lavek 8 Dn. ia šifro ali lajanj* oaslova Din Naimanjši znesek 17 Din Sobo s posebnim vhodom, oddan-, boljšemu gospodu 1. maja. Komenskega ulica ,1*5, priti, levo. 951I2-2S uspehov na Opremljeno sobo s posebnim vhodom, za 1—2 osebi, event. z vso oskrbo, oddam. Nebotičnik. V. nadstropje. 9509-26 Presenetljivo odkritje zdravnikov vrača mladost uveli subasti koži Neki dunajski medicinski strokovni list objavlja poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo zadivilo svet. Dognan je bil ne samo vzrok gub, marveč tudi način, kako jih je mogoče odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. Ženske petdesetih pa celo tudi šestdesetih let lahko spet dobijo gladko in nenagubano mladostno kožo. Gube izhajajo od tega, ker koža s staranjem izgublja nekatere bistvene redilne elemente. Te elemente zdaj pripravljajo iz skrbno odbranih mladih živali. Čim dobi človeška koža spet te elemente, jo osvežijo in pomladijo. To so presenetljivi rezultati raziskovanj, izvršenih na dunajskem vseučilišču pod vodstvom profesorja dr. Stiskala. Izključno pravico izkoriščanja odkritja tega profesorja si je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. Njen ekstrakt živih kožnih celic, ki se imenuje »Biocel«, se lahko najde samo v kremi Tokalon (rožnate barve). Pri kemičnih preizkušnjah, pri ženskah od 60 do 70 let so bile gube odstranjene v šestih tednih (glej izčrpno poročilo v Dunajskem Medicinskem Vestniku). Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo. Ona hrani in pomlaja kožo med tem ko Vi spite. Gube kmalu izginejo. V nekaj tednih boste za leta in leta mlajši. Čez dan uporablja-jte belo kremo Tokalon (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečane znojnice in napravlja najtemnejšo in naj odpornejšo kožo mehko, belo in gladko. Uspešni rezultati so zajamčeni ali pa se Vam vrne denar. 9B39 Min. Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je danes zapustil v 75. letu starosti naš dobri soprog, oče, gospod Aljančič Ernest brzojavni mojster v pokoju. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v četrtek, dne 15. aprila 1937, iz Frankopanske ceste štev. 21, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 13. aprila 1937. ŽALUJOČI OSTALI. Iščem dobavitelje za različne naravne cvetlice in sicer: vijolice, primule, šmar-nice, narcise, potonike, tulipane. rože in si. O T A K A R ŠTYRSK*, Import cvetlic Praha L, Skofepka 10. C.S.R. Naročniki „Jutra" so zavarovam za 10.000 Din □ en oglas □ g „JUTRU" □□□□□□□□□□□□□□ Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je danes ob šesti uri zjutraj, previdena s tolažili za umirajoče, za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, tašča, sestra, teta, gospa Jerica Gvčjak posestnica in trgovka. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 14. aprila ob peti uri popoldne na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 20. aprila ob osmih v župni cerkvi v Kranju. KRANJ, dne 13. aprila 1937. Globoko žalujoč« rodbine: SELIŠKAR, FRANTAR, VERLIČ in ostalo sorodstvo. Dijaka ali mlajšega gospoda, — sprejmem 15. t. m. kot sostanovalca z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. »'0O--3G Sobo lepo, opremljeno, 9 posebnim. vhodom, oddam takoj na Mir.ju. Naslov v vseh poslovalnicaJi Jutra. 953S-33 I Mesečno sobo s strogo separiranim v+10-dom, oddam gospodu. Naslov v vseh poslovaln'cah Jutra. 9646-23 Sobo V cen+rn, opremljeno, t vso oskrbo, oddam 2 osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9640-93 Solnčno sobico separirano, z elektriko, oddam takoj v sredini mesta. Nas4ov v vseh poslovalnicah Jutra. 9635-33 Lepo sobo in sobico oddam v centru, t (»osebnim vhodom, hrano in vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 9614-33 Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za Inseratnl del je odgovoren Alojz Novak - Vsi T Ljubljani.