Jutrišnji praznik Prvega maja Poštnina plačana v gotovim Speoizione in abbon. post. J. gr. TRST« petek 30. aprila 1954 MOLOTOV PODPIRH HOM ILH M frlENLHJH MUHJSE DRŽAVE ISCEIO SREDHIO POT narja. Svojo pristranost do slovenskih občin dokazuje tudi prefektura, ki je pripravljena kriti največ 25 odst. deficita slovenskih občin, medtem ko vedno poskrbi za popolno kritje ogromnega primanjkljaja italijanske uprave gor iške občine, fei poleg vsega razpolaga tudi z milijardami, ki se jim je vlada odpovedala na podlagi zakona o prosti coni. Gospodarski pritisk na beneške Slovence je še brutal-nejši. Sprejetega zakona za gorska področja, med katere spada vzhodni del videmske pokrajine, v Benečiji niso u-veljavili, zato da vladi ni treba trošiti denarja za javna dela, za gradnje modernih kmetij, za urejanje pašnikov, sadjarstvo itd. Ta dežela je med najbolj zaostalimi v Italiji. Njeno prebivalstvo pa gre za kruhom v tujino. Od prihoda Italije se je samo v tajpanski občini izselilo okoli 42 odst. prebivalstva. Približno enako stanje je tudi po drugih beneških občinah. O vsem tem in o številnih drugih vprašanjih bo razpravljal nedeljski kongres DFS ter potrdil nujnost c imvečje e-notnosti vseh zamejskih Slovencev, da bi se lahko uspešno borili proti narodni in gospodarski diskriminaciji za narodni obstoj in gospodarski razvoj, za popolno narodno in gospodarsko enakopravnost, ki jo priznavajo ustava, mirovna pogodba in listina o človečanskih pravicah. Avstralski zunanji minister Casey je sicer pogojno zavrnil Mam Ilove predloge, vendar je o nekaterih izmed njih dejal, da so upoštevanja vredni - Angleška delegacija podpira Caseyevo stališče, ki je večkrat v nasprotju z Duiiesom Pogajanja o pripustitvi Vietminha k razgovorom o Indokini prihodnji teden ŽENEVA. 29'. — Na današnji seji ženevske konference o Aziji sta nastopila spet samo dva govornika — avstralski zunanji minister Čase}- in sovjetski zunanji minister Molotov. Obstoj dveh različnih stališč glede reševanja korejskega vprašanja se je danes še bolj jasno pokazal, čeprav je bilo v Ca-seyevem govoru opaziti razne razlike v primerjavi z doslej izraženimi stališči Dul lesa in južnokorejskega zunanjega ministra. Najjasneje pa se je ta položaj izkristaliziral dar.es predpoldne, ko so_ se sestali predstavniki 16 držav, ki so pod zastavo OZN sodelovale v korejski vojni, in soglasno zavrnili predloge severnokorejskega zunanjega ministra Nam I'a. Avstralski zunanji minister je sicer pogojno zavrnil Nam Ilove predloge, vendar je o nekaterih točkah teh predlogov priznal, da so «vredne proučevanja#, tako na primer o predlogu, da se imenuje mešana komisija obeh korejskih parlamentov. Nadalje je Casey — za razliko od Dulle-sa — izrazil željo, da bi Južna Koreja pristala na izved- sebni stik z Molotovom, s katerim sta se včeraj pri večerji, ki jo je priredil Molotov, nekoliko sprla, ker je sovjetska delegacija sporočila tisku podrobnosti o zadnjem razgovoru med obema ministroma. ------------ LQNDON. 29. — Spodnja zbornica je danes zavrnila z 219 glasovi proti 63 predlog bivšega laburističnega podtajnika Beswicka, naj bi se britanska vlada vdržala izdelovanja vodikovih bomb brez prejšnjega pristanka parlamenta. Sprejet je bil nato zakon, s katerim se odgovornost za razvoj atomske energije prenaša na avtonomno ustanovo. bo volitev v vsej Koreji, «če bi to lahko olajšalo dokončno rešitev vprašanja#. O volitvah v Koreji . je Casey dejal še, da bi morale sloneti na naslednjih načelih: proporcionalno predstavništvo prebivalstva obeh korejskih republik, ozračje svobode pred volitvami in med njimi, zagotovljeno s posebnimi jamstvi, nadzorstvo OZN nad demokratičnim potekom volitev. O Nam Ilovem načrtu je Casey dejal, da zasluži pozorno proučevanje, čeprav se zdi v številnih vprašanjih, ne-prikladen, zlasti tam, kjer posredno izključuje vsako nadzorstvo OZN nad procesom združevanja Koreje. O severnokorejskem predlogu, naj se v šestih mesecih s Koreje umaknejo vse tuje čete, je Casev dejal, da «vzbuja razočaranje zaradi svoje preproščine«, kajti «umik kitajskih čet bi bil vprašanje nekaj kilometrov#, medtem ko bi se morale sile OZN umakniti «za 5000 milj#; kitajske čete bi lahko bile v nekaj urah spet na Koreji, medtem ko bi bili potrebni tedni, preden bi tja v primeru potrebe prišli oddelki OZN. »Morda bi bilo zato potrebno, da bi nekateri oddelki OZN ostali na Koreji do demokratične ustanovitve enotne in neodvisne vlade. Vendar upam, da bi bilo z zadovoljivimi dogovori in jasnimi obveznostmi mogoče v kratkem začeti z umikanjem,# je rekel Casey. Avstralski zunanji minister je tudi opozoril, da sta korejsko in indokitajsko vprašanje v določeni meri povezani, in izrazil upanje, «da se bodo komunisti v Indokini okoristili z naukom korejske vojne#. Za Caseyem je govoril sovjetski zunanji minister Molotov. ki je najprej obžaloval, kot že včeraj Cuenlaj, da na konferenci, ki je posvečena azijskim vprašanjem, manjkajo nekatere azijske države kot Indija, Indonezija in Burma, na di-ugi strani pa je dejal, da «ne gre podcenjevati dejstva, da so se prvič po dolgih letih sestali predstavniki vseh velesil s Kitajsko vred#. Nato je poudaril, da je rešitev korejskega vprašanja predvsem stvar korejskega ljudstva. Eden izmed glavnih namenov ženevske konference je ta. da se pomaga Korejcem ponovno doseči e-notnost dežele, je dejal Molotov, in obžaloval, da «OZN že štiri leta noče poslušati predstavnikov Severne Koreje#. Po napadih na imperialistično politiko in po nekoliko nesrečni primerjavi s sovjetsko politiko je Molotov poudaril velike spremembe, ki so se že zgodile v Aziji, in nato govoril o odnosih med Kitajsko in ZDA. Zatem je prešel ki ameriškemu načrtu .lugovzhodnoazijske pogodbe, k: «odraža želje kolonialnih držav, da bi še enkrat izkoristile nekatere azijske države proti drugim državam iste celine#. Končno je Molotov podprl Cuenlajevo tezo. da bi moi-ale azijske države same poskrbeti za mir in varnost v Aziji, in Nam Ilove predloge, o katerih je dejal, da «lahko služijo, kot osnova za sporazum o Koreji#. V Caseyevih izjavah vidijo mnogi izraz razpoloženja malih držav, ki so se znašle med mlinskimi kamni velesil in borbe njihovih interesov; to razpoloženje je bilo občutiti že predvčerajšnjim v govoru kolumbijskega delegata Zulete Angela. Obenem kažejo te izjave, da fronta 16 držav, ki so se borile pod zastavo OZN na Koreji, ni povsem enotna in da večina išče srednjo pot med stališčem vzhodnega bloka na eni strani ter ZDA in Južne Koreje na drugi strani. Takoj po današnji seji je predstavnik angleške delegacije izjavil, da angleški predstavniki v celoti podpirajo željo, ki jo je izrazil ,Casey, da bi Južna Koreja pristala, če bi bilo potrebno, na načelo svobodnih volitev v vsej Koreji. Južnokoreiski zunanji minister -žijurijungtaj ui ameriški državni tajnik Dulles sta zastopala stališče, da je treba volitve izvesti samo v Severni Koreji. O Molotovo-vem govoru pa je predstavnik1 angleške delegacije izjavil, da sovjetski zunanji minister o-čitno «precei pretirava#, ko se hvali z zaslugami ZSSR za neodvisnost mnogih azijskih narodov. Na današnji predpoldanski seji predstavnikov 16 držav, ki so se borile v Koreji na strani OZN, so po zagotovilih iz zanesljivih virov soglasno zavrnili Nam Ilove predloge (vendar kaže Case-yev govor, da je ta zavrnitev samo delna). Večino seje pa so posvetili proceduralnim vprašanjem in sklenili predlagati ustanovitev posebnih komisij, ki bi Se ukvarjale z raznimi aspekti' korejskega vprašanja, ker računajo, da se bo splošna diskusija, h kateri se govorniki pri-glašajo zelo poredko, kmalu izčrpala. Nadalje zatrjujejo, da se bo konferenca že v ponedeljek na plenarni seji lotila vprašanja Indokine; pri tem so upoštevali tako možnost, da se splošna diskusija o Koreji konča v soboto, kot tudi možnost, da bi prihodnji teden dnevno menjavali seje o Koreji in seje o Indokini. Skratka, v krogih konference sodijo, da se bodo razgovori v Indokini začeli prihodnji teden, če ne bo nepredvidenih, a ne zelo verjetnih ovir. Zdi se pa, _ da je zdaj prevladala angleška teza o številu držav, ki bi se udeleževale diskusij: pet velesil, tri pridružene države, Viet-minh, torej brez Siama in Burme, ki so ju predlagale ZDA. Nekaj težav povzroča še vprašanje, kdo naj formalno povabi Vietminh. V. zvezi s sodelovanjem Vietminha v diskusijah o Indokini je danes odpotoval Bidaultov šef kabineta Louis Falaize v Cannes k cesarju Baodaju. S Falaizom ie odpotoval tudi ameriški veleposlanik v Indokini Donald Heath. Izid razgovorov bodo telefo-nično sporočili Bidaultu; sodijo, da bo Bidault takoj nato poskušal spet priti v za- bomo proslavili z borbo za ponovno ostvaritev enotne fronte vsega tržaškega delovnega ljudstva, ki edina lahko izbojuje naše pravice do enakopravnosti, da bo naše življenje postalo vredno življenja svobodnega človeka NOVI DELHI, 2. — Indijska vlada je poslala protestno noto francoskemu poslaništvu zaradi incidentov, ki so se predvčerajšnjim dogodili v vasi Kallay na francoskem o-zemlju. KflRDEUElf B0E0R PRED ZAKLJUČKOM KtMtRESfl ZK SRBIJE Moč soeializma je odvisna od naše ustvarjalne sposobnosti - « • ~-v’ ^o/oo 'ktto - poskrbelo, da bi '•elt ^Se nadalje obdržal člo-P* poznal slovensko RIMSKA ANSA O Plf CIOSIJEVEM POBOČILIJ VLADI Scelbova vlada še vedno «čaka» na izvedbo oktobrskega diktata 1 Sporazum v Tibetu med Indijo in Kitajsko NOVI DELHI, 29. — Indija in Kitajska sta sporočili, da sta po štirih mesecih pogajanj dosegli sporazum glede Tibeta. Na podlagi tega sporazuma bo Indija umaknila svoje čete s tega ozemlja in bo prepustila Kitajski naprave indijske proizvodnje, ki so v zvezi s telefonsko in tele-krafsko službo v Tibetu. Indija in Tibet pa se obvezujeta, da bosta obdržala medsebojne trgovinske izmenjave in dovolila prost dohod romarjev na eno in drugo ozemlje. O podrobnostih za izvedbo sporazuma se bodo pogajali v Pekingu. Eisenhowerjeva tiskovna konferenca WASHINGTON, 29. — Večino svoje današnje tiskovne konference je predsednik Ei-senhower posvetil položaju v Indokini. Predvsem je izrazil upanje, da bodo razgovori v Ženevi omogočili, da se v Aziji vzpostavi modus vivendi med obema blokoma, ki sicer ne bi bil nujno popolnoma zadovoljiv za ZDA, ki pa bi bil vsaj sprejemljiv. Pri tem je pojasnil, da njegove besede ne pomenijo odobravanja teze razdelitve Indokine na več con, in dejal, da pomeni modus vivendi «sredino med nesprejemljivim in nedosegljivim#. Ženevsko konferenco ie Ei-senhower potem uporabil kot razlog, da ni odgovoril na številna vprašanja o možnosti intervencije ZDA v Indokini in o resničnosti vesti, da je francoska vlada zaprosila ZDA za letalsko pomoč za podporo oblegani posadki v Dien Bien Fuju. O prvi točki pa je vendarle dejal, da bi se vsaka morebitna ameriška intervencija v tuji deželi zgodila ob popolnem spoštovanju ustavne procedure, predvsem pa z odobritvijo kongresa. Pri tem je tudi opozoril, da kongres doslej ni pooblastil ameriške vlade, da bi za Indokino storila kaj več, kot dala finančno pomoč in dobavljala orožje in opremo. O drugi točki, se pravi, o govoricah, da so ZDA zavrnile francosko zahtevo po letalski in mornariški pomoči zaradi angleškega upiranja, je Eisenhower dejal, da v Wa-shingtonu niso upoštevali nobenega mnenja angleške vlade, ko so razpravljali o tem, kakšno pomoč bi lahko dali Indokini. Izrazil pa je nasprotovanje Coudertovemu spre- minjevalnemu predlogu k zakonu o vojaških kreditih, po katerem bi bila prepovedana uporaba teh kreditov za pošiljanje ameriških čet v Indokino brez odobritve kongresa (Coudertov predlog je danes zavrnila tudi predstavniška zbornica). Med tiskovno konferenco je Eisenhower govoril tudi o drugih vprašanjih. o Srednjem vzhodu je zagotovil, da ZDA ne bodo dale nobeni deželi na tem področju vojaške pomoči za to, da bi ji omogočili pripravljanje na vojno z drugimi državami področja, in posebno omenil, da to velja zlasti za pomoč Iraku. Eisenhower ni hotel komentirati Oppenheimerjevega primera, izjavil pa je, da je vedno čutil največje spoštovanje za učenjaka, zlasti s strokovnega in znanstvenega stališča. Adenauer o pogojih za sporazum o Posarju ZASEDANJE KONFERENCE V COLOMBO Skupen poziv azijskih držav za prenehanje sovražnosti v Indokini Skozi sito in rešeto • »o V”1**' poapor zu 1% et° 190 °a oospodar- je enak za vse#. Kot vidimo tre za čisto resnico. isti Rim, ki je sedaj Slovenca Pečariča, kot fašisti pred 30 ie-ti, ponovno vrgel iz složbe. isto rimsko ministrstvo — *al(0 beremo v »Graduatoria ufticiaie del persooate gludlziario#, kjer je bil objavljen tudi Pečaričev odpust iz složbe, — drži v službi sledeče mnogo starejše državne nameščence, kot pa je naš Pečarič: pri prizivnem sodišču v Bariju je še vedno v službi n. pr. Tito Giuseppe, ki Je rojen leta 1874; pri Tribunalu v Veroni je še vedno v službi Terrazza Giuseppe, rojen leta 1179; pri Tribunalu v Neaplju Mendozza Ratfaele, roj. 1*77 in Starace Luigi roj. 1*75; pri prizivnem sodišču v Neaplju pa Matteo Mlcbele roj. 1*7». Slovenec Karel Pečarič pa Je rojen leta 1**3. Toda v vseh sodnih dvoranah Trsta in Italije piše z zlatimi črkami: (Zakon Še o odpustu iz službe Slovenca K. Pečariča Pred dnevi smo objavili vest o odpustu iz državne službe 70-letoega sodnega sluge Karla Pečariča, ki so ga bili fašisti vrgli na cesto samo zaradi tega, ker Je Slovenec, in ga je nato pred sedmimi leti po zaveznikih ustanovljena komisija zopet sprejela v službo. Pečarič oi Imel potemtakem kar 43 let državne službe, ki mu jih ne bodo upoštevali zaradi izvajanja fašističnega zakona ob pristanku odseka za pravne zadeve ZVIJ, kf je rimski dekret o odpustu potrdil pod formo, da gre pri odpustu za (starostno mejo#. Kako Jalov je ta Izgovor, nam najbolje dokazujejo naslednji primeri starostne dobe sodnih nameščencev, o katerih odloča BFUMUIKKI MUTI Na današnji dan so leta 1945 v no6l od 29. vdrle enote IX. korpusa v Trat. zavzele Optine in nadaljevale poulične boje. DANES, petek 30. april Katarina, Samorad ^ Sonce vzide ob 4.55 in Lu0, 19.10. Dolžina dneva 14.is. Ljj, vzidie ob 3.10 in zatone ob ■ JUTRI, sobota 1. ®>*J* Filip in Jakob-Ziga PISMO UPRAVNIKA SNG USTANOVI ^GLEDALIŠČE TRST* d« slovenskih predstav v olii. gledališču Kdaj bo konec lej nezaslišani diskriminaciji? Cim dalje se tržaško vprašanje vleče in zapletu, tem teže prenašajo tržaški Slovenci dolgoletne omejitve svojih človeških pravic, tem bolj je ogroženo njihovo prosvetno tn kulturno izživljanje. Prav zato se v zvezi s tem vprašanjem neprestano poudarja, da se morajo Slovencem v vsakem primeru, bodi rešitev kakršna koli, vse drugače Kakor zdaj zaščititi možnosti kulturnega razvoja. To velja med drugim tudi za njihovo gledališko umetnost, ki je dosegla po vojni v najtežjih razmerah, brez lastne dvorane, primerno stopnjo in bi bila dosegla še več, če bi bila na-šla pri oblasteh več umevanja za svoje potrebe, V krogih Zavezniške vojaške uprave je vzklilo z leti vsaj toliko umevanja, da se dovoljuje Slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu, kakor drugim organizacijam, ti-poraba Avditorija. Najbolj nedostopna je za kulturne potrebe slovenskega prebivalstva občinska uprava, ki dovoljuje uporabo občinskega gledališča vsakovrstnim tujim dramskim družbam, medtem ko še zmeraj odklanja prošnje Slovenskega narodnega gledališča. Kdor bo kasneje pisal kulturno zgodovino tržaških Slovencev v prvem desetletju po zmagi nad jašizmom, bo moral prav glede občinske uprave ugotoviti nepričakovan in nenavaden pojav trdovratnega vztrajanja v protislovenski usmerjenosti, kakršna se je V tej upravi izoblikovala v dobi fašizma. Slovensko narodno gledališče se nikakor ne more odpovedati pravici, da igra za tržaške Slovence v dvorani občinskega gledališča, posebno dokler ntma lastne dvorane. Te pravice mu tudi sedanja upravna komisija občinskega gledališča v odgovorih na njegove dosedanje prošnje ne odreka, temveč se, ne posebno logično, lovi za nekimi prav slabo podprtimi, dozdevnimi razlogi, ki naj bi nekako o-pravičevali prikrit odpor komisije zoper slovenske predstave. Zadeva postaja od dne do dne bolj pereča ter postavlja upravno komisijo in občinsko upravo v zmeraj slabšo luč. Tudi za prihodnjo sezono se Slovensko narodno gledališče ne sme in ne mojre odpovedati pravici do uporabljanja občinske dvorane in je zato vložilo 28. aprila 1951 naslednjo prošnjo na predsednika Avtonomne občinske ustanove «Gledališče Trst«: «Ker za Slovensko narodno gledališče v Trstu še zmeraj traja kriza, ki je nastala po požigu gledališke dvorane v Narodnem domu po krivdi fašistov 13. julija 1920, ker se še zmeraj močno čuti potreba po dvorani za slovenske predstave, kakor je razvidno iz javnih razprav po časopisih, na sestankih slovenskih kulturnih organizacij, na sejah občinskega sveta in drugin u-pravnih, pravnih, prosvetnih in političnih organizacij, ponavlja uprava Slovenskega narodnega gledališča nujno prošnjo, ki jo je v preteklih letih večkrat vložila, da bi dobila dovoljenje za uporabo občinskega gledališča za nekaj predstav v dobah, določenih za dramske uprizoritve v sezoni 1954-1955, m prosi, da bi se upoštevale te kulturne potrebe, preden se sklenejo nove pogodbe z dramskimi družbami, ki ne pripadajo Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Uprava Slovenskega narodnega gledališča se sklicuje na čut človečnosti in pravičnosti, po katerem ima slovensko prebivalstvo v Trstu enako pravico, da prisostvuje slovenskim predstavam v občinskem gledališču kakor italijansko prebivalstvo italijanskim, ker nosi enaka bremena in je podvrženo plačevanju enakih občinskih in državnih davkov, ne glede na prej omenjeno potrebo zaradi pomanjkanja dvorane. Odklonilni odgovori na njene dosedanje prošnje zaradi pogodb, sklenjenih s tujimi dramskimi družbami, zaradi prepoznega vlaganja naših prošenj, zaradi pretežno opernega značaja občinskega gledališča, zaradi tehničnih težav. zaradi omejenega števila dramskih predstav itd. itd., so brez vsake cene spričo dejstva, da Slov. nar. gledališče ni tuja dramska družba, temveč ustanova tržaškega mesta in ji torej tiče prednost pred tujimi družbami, da Slov. nar. gledališče ne daje svojih predstav v kakem tujem jeziku kakor toliko družb iz tujih in daljnih dežel, temveč v slovenščini, ki je uradni jezik za STO poleg italijanščine, priznan kot tak v čl. 7 stalnega stat. liti za STO, da tvorijo Slovenci znaten odstotek prebivalstva STO in imajo zato pravico do ustrezajočega števila slovenskih predstav v občinskem gledališču, da operni značaj občinskega gledališča t\\ nobena ovira za tuje dramske družbe in sme tem man.1 biti ovira za stalno gledališče mesta samega, da umetniška raven slovenskih predstav, tudi po izjavah italijanskih kritikov, ustreza — če je ne prekaša — umetniški ravni drugih družb, ki smejo nastopati v občinskem gledališču. Odklonilni odgovori na prošnje Slovenskega narodnega gledališča so v kričečem nasprotju z najosnovnejšimi načeli pravičnosti in predstavljajo hudo diskriminacijo na škodo slovenskega prebivalstva. Predsednik Avtonomne občinske ustanove »Gledališče Trst« sam je priznal v odgovoru z dne 24. marca 1952, da je «vsaka jezikovna diskriminacija popolnoma neumestna«. Jezik torej ne more biti ruzlog za diskriminacijo. Uprava narodnega gledališča želi, da se ta izjava smatra zu tako resno, kakor predmet sam to zahteva, in prav zato pričakuje, da se ta prošnja blagohotno sprejme in ugodno reši.« Iz vseh dosedanjih odklonilnih odgovorov upravne komisije občinskega gledališča in predsednika Avtonomne občinske ustanove »Gledališče Trst« zveni najjasneje motiv narodne nestrpnosti, čeprav jo beseda -taji m zakriva. A kakor še je moral ta motiv na drugih področjih po zmagi nad fašizmom testo u-makniti živi stvarnosti in resničnosti, tako se bo moralo to zgoditi tufli v zadevi gledališča. Sožitje obeh domačih narodov nuino zahteva, da to pravice, prav kakor dolžnosti, enakomerno porazdeljene na oba in se odpravi 'mera, po Kateri naj bi imela * večina vse, manjšina pa nič. Kdor bo tažse zadeve urejal v zvezi s tržaškim vprašanjem, ne bo mogel in ne bo smel mimo te zahteve. Veliki napori narodov za mirno sožitje v mešanih pasovih se ne bodo smeli razbiti ob skali nespametne trdovratnosti omejenih nestrpnežev. A. BUDAL Plače uslužbencev kinematografov 1. maja Pogajanja v zvezi z zahtevami kinematografskih uslužbencev po zvišanju plač se še vedno nadaljujejo. Poslej so se sporazumeli le glede prejemkov uslužbencev kinematografov na odprtem. Izven glavnih pogajanj so se mimogrede sporazumeli tudi o plači, ki jo dobe kinematografski uslužbenci, ako bodo delali na dan 1. maja. Ta dan jim namreč pričife trojna plača. Sestanek odbora suspendiranih delavcev V ponedeljek 3. maja se sestane akcijski odbor suspendiranih delavcev podjetja CRDA. Vse kaže, da je akcija za povratek teh delavcev v ladjedelnice skoraj popolnoma zaspala. Stvar se je šele sedaj zopet nekoliko razgibala, ker grozi tudi suspenzija okrog 1.000 delavcev v tržiških ladjedelnicah, kjer pa so vse sin-dikalne organizacije nastopile proti nameram ravnateljstva CRDA. Skupščina pomorščakov vo|nih oškodovancev Pomorščaki, ki so se že pridružili akciji odbora pomorščakov, ki imajo pravico do povračila vojne škode zaradi izgube lastne osebne prtljage, in vsi tisti, ki se hočejo še pridružiti, so vabljeni na skupščino, ki bo 4. maja ob 19. uri v Ul. sv. Frančiška št. 20, v prostorih, ki jih je dal vljudno na razpolago Razredni sindikat. Odlikovanje delavcev za zasluge na delu Prvega maja ob 10. uri bo v dvoranah predsedstva cone svečanost, med katero bodo 10 delavcem našega področja izročili odlikovanja »Zvezde za zasluge na delu«. OB PRENOSU TRUPLO TOV. 1. ŠČUKE i HODNE MffltOVlg Ob morju je trpel ob morju bo počival KRAJEVNI ODBOR OF IN PROSVETNO DRUŠTVO v Barkovljah sporočata da je truplo pok. tov. JOŽKA SCUKE pripeljano domov in da bo pogreb jutri, v soboto, ob 10. uri na domačem pokopališču. Vabimo vse članstvo in Bar-kovljane, da se pogreba udeleže. PROTIZAKONIT MANEVER DEMOKRISTJAHSKE VEČINE V OBČINSKEM SVETU Z ukazom iz Rima hočejo imenovali novega občinskega lajnika vTrslu Proti upokojitvi sedanjega tajnika dr. Sacchija so poleg svetovalcev opozicije glasovali tudi svetovalci PSVG, PLI in PRI - Fizični spoprijem demokristjanskega izzivača Stopperja z indipendentistom Čušinom ij“ na Vri Pripravljalni odbor za proslavo 1. maja vabi vse delovno ljudstvoTrsta in okolice na ki bo v soboto 1. maja ob 15. uri stadionu »Prvi maj'1 na govorila bosta V lov* Franc Sloka in Eugenio Laurenli Na sporedu je še nastop pevskih in tamburaških zborov, lolklornih skupin in godbe - Za otroke je pripravljeno posebno zabavišče • Po končanem sporedu ples do 24. ure. ★ VOZNI H K 1> AVTOBUSOV Udeležence popoldanske prireditve nu stadionu «Prvi maj« opozarjamo, da bodo iz BARKOVELJ, SKEDNJA. MILJ, SV. SOBOTE, GRLJANA in drugih predmestnih okrajev vozili avtobusi v presledkih približno 15 minut do PORTICI Dl CHIOZZA, kjer se lahko poslužijo drugega avtobusa proti SV. IVANU. Avtobusi bodo vozili do poznega večera. Poseben avtobus bo vozil z OPČIN skozi PADRICE in BAZOVICO na stadion »PRVI MAJ«. Odhod prvega avtobusa ob 13.30 izpred kino dvorane na OPČINAH. Ob 13 30 odhod prvega avtobusa za udeležence a PROSEKA in KONTOVELA. Iz DOLINE bo odpeljal prvi avtobus ob 13. uri, in sicer skozi BORŠT Drugi avtobus odpelje ob 14 30 Udeležence iz dolinskega okraja opozarjamo, da se zaradi navala poslužijo prvega avtobusa. Odhod s STADIONA ZA DOLINO ob 19.J0 in 22, uri. V kolikor ne bi bil zagotovljen prevoz z avtobuat, opozarjamo NABREZINCE. KRIŽANE IN DRUGE, da se poslužijo rednih vlakov. Natančnejši urnik bomo objavili V naši jutrišnji številki. »Giornale di Trieste«, glasilo fašista Alessija, je včeraj objavil nekatere podatke o predvčerajšnji tajni seji tržaškega občinskega sveta in s tem prekršil pravila o tajnih sejah občinskega sveta, ki prepovedujejo objavo kakršnih koli podatkov o tajnih sejah. Poročal je namreč o vprašanju upokojitve sedanjega vršilca dolžnosti glavnega občinskega tajnika dr. Sacchija in o imenovanju novega glavnega tajnika. Alessijev list piše, da so izvedeli iz pristojnih virov, da se imenovanja občinskih tajnikov izvajajo na osnovi državnih natečajev, ki jih razpisuje notranje ministrstvo, kar pa za Trst ni izvedljivo. «Ne ostaja torej drugega — piše list —-kot da italijansko notranje ministrstvo in nato oddelek za notranje zadeve ZVU z «ukazom» imenujeta na položaj glavnega občinskega tajnika prvega razreda osebo, ki ima za to mesto vse sposobnosti«. Pred časom smo v našem listu že pisali, da se je pojavil v Trstu neki Etrusco Ca-millo iz Reggio Calabrie, in se predstavil dr. Sacchiju, dosedanjemu podtajniku tržaške občine in vršilcu dolžnosti glavnega tajnika,' češ da so ga poslali iz Rima za novega tajnika v Trst. To vest je občinski odbor tedaj zanikal in odbornik za osebje prof. Cumbat je zagotovil, da se bo vsako imenovanje novega tajnika izvedlo na osnovi zakonskih predpisov (italijanskih op. ur.) z državnim natečajem. Sedaj pa nam klerofašistič-ni list ve povedati, da je državni natečaj, razpisan od italijanskega notranjega ministrstva, za Trst nemogoč in da bodo morali zato iz Rima z »ukazom« imenovati novega tajnika, priznanje omenjenega lista o neveljavnosti natečajev razpisanih od italijanskih ministrov za naše področje potrjuje vse naše dosedanje trditve, da italijanska država nima nad našim področjem nobene suverenosti. Direktno imenovanje tržaškega glavnega občinskega tajnika iz Rima pa je še večji ilegalni postopek, ker dovoljuje rimskim birokratom, da nasilno — brez nobenega nate- čaja v okviru italijanske države, kar so že sami iredentisti priznali za nezakonito — vsilijo Tržačanom novega rimskega emisarja v obliki občinskega tajnika največje občine našega področja. Zato mora ZVU, prepovedati kakršno koli vmešavanje rimskega notranjega ministrstva v notranje zadeve področja A STO. Dolžnost ZVU je. da razpiše na našem področju natečaj za mesto glavnega tajnika prvega razreda tržaške občine med domačim osebjem, kar bo edino zakonito in pravično. Glede predsinočnje tajne ta pa lahko povemo, kar smo naknadno izvedeli, potem ko je «Giornale» že objavil nekaj podatkov, da so proti upokojitvi dr. Sacchija nastopili poleg vseh svetovalcev o-pozicije tudi svetovalci PSVG, PRI, PLI, ki so ugotovili nezakonito ravnanje občinskega odbora pri upokojitvi dr. Sacchija in načinu imenovanja novega tajnika. Kljub temu pa so demokristjani uspeli izsiliti sprejem sklepa o ostavki s 25 glasovi proti 19. Zvedeli smo tudi, da je med ostro razpravo o novem tajniku prišlo do pretepa med demo-krščanskim 'svetovalcem Stop- seje tržaškega občinskega sve- perjem, ki je poznan kot eden največjih izzivačev v občinskem svetu in svetovalcem prof. Čušinom, predstavnikom Tržaškega bloka, zaradi izzivanja prvega, ki ni «trpel» upravičenih ugovorov svetovalcev opozicije proti novemu nasilnemu dejanju iredentistične politike v občinski upravi. Občinske menze 1. maja Občina javlja, da bodo občinske menze poslovale 1. maja po naslednjem urniku: Menza na Trgu Libartč bo odprta ves dan; menza v Ul. Gam-bini bo odprta samo opoldne; menza v Drevoredu XX. septembra bo ves dan zaprta. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODlSCA Nič novega na procesu Valjavec, Gavarič : Cizmič Zadeva je stara že leto in pol - Pri atentatu je bil Čizmič, po izjavah dveh zdravnikov, le laže ranjen - Razprava se danes nadaljuje Ivan Valjavec in Ljubomir Gavarič sta končno le prišla pred sodnika. Poldrugo leto je že minilo od onega oktobrskega jutra, ko sta hotela ubiti Stefana Cizmiča. Rekli smo ubiti, ker ju tako obtožuje obtožnica, toda zaenkrat še ne vemo če to odgovarja resnici. Obtoženca namreč zanikata in vojaški tožilec bo moral z dokazi potrditi obtožbo, Kaj pa ju pravzaprav obtožuje obtožnica? Valjavca, prvič, da je 22. oktobra 1952. leta sprožil proti Cizmiču strel iz samokresa z namenom, da ga ubije, kakor predhodno domenjeno z Guvari-čem, od katerega je dobil za strel pripravljen samokres; drugič da je ilegalno posedoval samokres in tretjič, da je ilegalno prišel na Tržaško o-zemlje, Gavariča pa so obtožili sodelovanja pri poskusnem umoru, ker je spremil Valjavca, kateremu je dal za strel pripravljen samokres, v Cizmi-čevo stanovanje in drugič posesti orožja. Obtoženca sta izjavila, da IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO Proračun in družbeni plan koprskega okraja za i. 1954 Proračun predvideva 920 milijonov din dohodkov in izdatkov, družbeni plan pa 3 milijarde 238 milijonov din narodnega dohodka - Velike nove investicije Koprski okrajni ljudski odbor je včeraj na svoj redni seji sprejel proračun in družbeni plan okraja za leto 1954. Sprejeti proračun predvideva 920 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Po družbenem planu pa bo koprski okraj letos imel 3 milijarde 238 milijonov din narodnega dohodka. Večino sredstev bodo uporabili za investicije v gospodarstvu. Iz lastnih sredstev bo okraj investiral nekaj več kot milijardo din poleg tega bo Istrska banka investirala 250 milijonov din za gradnje stanovanjskih hiš, 500 milijonov pa bodo investirali za dokončanje najvažnejših objektov z dotacijo zvezne vlade. Značilnost letošnjega družbenega plana je, da daje prednost investicijam v tistih panogah gospodarstva oz. pod- jetij, ki bodo takoj prispevale k dvigu narodnega dohodka, to je za rudnik v Sečovljah, tovarno ključavnic v Dekanih, tovarno igrač in vijakov v Izoli, nadalje za veliko hladilnico sadja in zelenjave v Dekanih, ki bo omogočala povečanje narodnega dohodka v kmetijBtVu, za nabave ribiških ladij, ki bodo omogočale redno preskrbo konservnllr tovarn s surovinami. Letošnje investicije so že omogočile zaposlitev 300 novih delavcev, do konca leta pa bo v novo zgrajenih in razširjenih podjetjih našlo delo nadaljnjih 300 do 400 delavcev. Skupaj z letošnjimi investicijami bo koprski okraj od leta 1948 pa do konca leta 1954 investiral dobrih 5 milijard dinarjev. Od tega bo šlo največ za industrijo, kmetijstvo, turizem ter za stanovanjsko in komunalno dejavnost. se prvih dveh točk obtožnice ne čutita kriva, medtem ko ,ie Valjevec priznal krivdo v zvezi z ilegalnim vstopom na naše ozemlje. Včeraj zaslišane priče niso povedale nič novega. Celo Cizmič. ki je še enkrat obrazložil napad, je povedal isto kot že na predzadnji razpravi na porotnem sodišču. Dogodek je na kratko tale: tistega dne zjutraj sta dve osebi potrkali na vrata Cizmičeve sobe. Cizmič jima je odprl in ju pustil v sobo. Povprašala sta ga za dolarje, takoj nato pa za seznam s 50 imeni Ker je odgovoril, da nima ničesar, je Valjavec naperil nanj samokres, mu ukazal naj dvigne ro. ke ter naj se obrne proti steni. Ker tega ni storil je sprožil. Ranjen v ramo je skočil proti Gavariču in ga hotel pridržati. Tedaj so padla nanj vrata in ga omamila. Begunca sta zbežala, on je stekel na stopnišče in zakričal »Partizani, partizani, ubili so me«. Dodati moramo, da je Cizmič begunec kakor^ sta tudi Valjavec in Gavarič, Po dogodku pa so začele padati obtožbe: napadalca sta obtoževala, da je Cizmič «oznovec». medtem ko je slednji obtoževal begunca istega. Ostalo je več ali manj znano. Valjevca so dva dni kasneje aretirali v neki hiši pri Sv. Soboti in mladenič je najprej pojasnil policiji kam je skril samokres in nato vso krivdo vrgel na odsotnega Gavariča. Kasneje je vso krivdo prevzel nase. Policija je ugotovila, aa je Valjavec ilegalno prišel v Trst iz Brazilije, kamor je po IRO emigral 1. februarja 1952. leta skupno s 160 begunci Včeraj je na razpravi insp. Ferz prinesel tudi dokaze o njegovem ilegalnem prihodu r,a naše področje. Pokazal je namreč sodišču osebno izkaznico in delovno knjižico, ki sta bili izdani Valjavcu v Braziliji. Poleg tega so trije hratje Ca-sali izpovedali da je Valjavec prišel ilegalno iz Brazilije v Italijo na isti ladji kot oni. Iz Genove Je prišel v Trst, kjer je stanoval do aretacije pri njih. Edino presenečenje dneva ata povzročilu dva zdravnika in sicer dr. Mannu in dr. Lc-nurdon. Oba sta izjavila, da rana ni bila smrtnonevarna in bi Cizmič tudi brez zdruvni-ške pomoči ozdravel, kajti naboj ni zadel k sreči nobenega za življenje važnega dela telesa, čeprav se je zaril 1 cm pod lopatico, nato zašel ob rebro in potoval dalje do desne roke, kjer je obstal v mišici kaka 2 cm pod kožo. To je izpovedal dr. Lenardon, ki je z majhno operacijo rešil Cizmiča naboja. Zanimivo je dejstvo, da bo inšp, Ferz. ki je vodil preiskavo o dogodku, zaslišan kasneje kot priča obrambe. Do tega je sodišče prisilil odv. Bor-gna, ki je postavil inšpektorju več vprašanj, posebno če mu je kaj znanega o Cizmi-čevi zvezi z nekim Božom Lazičem, Inšpektor je odgovoril da ne! S tem vprašanjem se je inšpektorjevo zasliševanje končalo in odvetnik, ki ni dobil zaželenega odgovora je naprosil, da bi pričo poklicali po zasliševanju obtožencev ponovno pred sodnika. Predsednik je prošnji ugodil. Razprava je bila odložena na danes zjutraj ko bosta zaslišana oba obtoženca. Preds, Mr. Curry, tož. pod-polk. Reinolds, obramba odv. Borgna in Presti. Mobilizacija oblasti za dva skromna laboda Danes popoldne ob 17. uri bodo ob prisotnosti nepogrešljivega župana spustili v je-zerce na sredi ljudskega vrta dva laboda, ki ju je našemu mestu daroval neki torinski podjetnik. Na otoku sredi je-zerca so napravili utico, ki bo labodoma služila za bivališče. Ker je poleg županove najavljena tudi prisotnost raznih občinskih odbornikov in referentov, lahko upravičeno pričakujemo tudi navzočnost škofa Santina in drugih mestnih veljakov. Včeraj so pripeljali v rodne Barkovlje iz Kranjske gore, kjer je začasno počivalo, trupli barkovljanskega rojaka tov. Jožeta Ščuke. Kot smo že poročali v našem listu, je tov. Ščuka tragično preminil konec lanskega poletja v bližini Martuljka pod kočo na Srednjem vrhu, njegovo truplo pa so našli planinci šele v decembru. Svojemu rojaku in zavednemu ter vseskozi narodno aktivnemu Slobencu pripravljajo njegovi ožji rojaki v Barkovljah lep pogreb, ki bo jutri v soboto ob 10. uri dopoldan iz kapele na domačem pokopališču. Od pokojnika se bodo poslovili zastopniki krajevnega odbora OF ter prosvetnega društva barkovljanski zbor pa bo zapel žalostinke. V liku pok. tov. Jožeta Ščuke je poosebljeno trpljenje in borba Slovencev pod. fašistično Italijo. Po dokončani trgovski šoli v Trstu in po krajšem službovanju v Gorici pri slovenski Narodni knjigarni, je pokojnik l. 1926 služboval v Tolminu. Tu se je prvič znesel nad njim fašistični policijski aparat, ki ga je poslej preganjal in trpinčil vse do zloma Italije. Leta 1926 so ga fašisti v Tolminu zaprli in v zaporu pretepali. Da bi se izognil nadaljnjemu zasledovanju, se je vrnil domov in se posvetil trgovini. Toda živ narodnostni čut mu ni dotio-Ijevai niti trenutka mirovanja. Kmalu je ponovno v zaporu; zdaj v Trstu, potem v Kopru, potem spet v Trstu, vedno pretepan in mučen. Zaprt in mučen je bil tudi v zvezi s procesom proti bazoviškim žrtvam a vsega skupaj je 19-krat občutil hlad fašističnih ječ in knuto črnih rabljev. In kot da vse to ne bi bilo dovolj, so ga leta 1911 odvedli v konfinacijo v Borgo Manama, kjer je prebil vse do zloma Italije do septembra 1913. Po svojem povratku se je takoj aktivno vključil v Osvobodilno fronto in deloval kolikor je bilo v njegovi moči. V njegovi hiši je bila javka partizanskih aktivistov. Kako vesel je bil svobode za katero je s trpljenjem in borbo doprinesel svoj delež. Kot dotlej je bil tudi poslej mož na mestu in kjer je bil potreben; tam je bila njegova pomoč. A za tržaške Slovence so se kmalu zopet začeli zbirati črni oblaki in tov. Ščuka je bil ena prvih žrtev novega nasilja na tem koščku ponovno zasužnjene slovenske domovine. Leta 1916 ga je policija pod izmišljeno pretvezo še enkrat spravila v zapor in tov. Ščuka je zopet na lastnem telesu občutil policijske metode, ki so bile na las podobne tistim, s katerimi se je seznanil v fašističnih zaporih. Iz zapora je prišel telesno izmučen in živčno razr-van. A od delovanja za narodno stvar ni odnehal. Kot po prvi svetovni vojni v takratnem pevskem društvu «Adria», v veslaškem društvu «Sirena», v obrtniškem društvu, pri Ciril-Metodovem društvu, pri Sokolu, itd, in kot v ilegali pod fašizmom, tako je px> vojni deloval bodisi kot član krajevnega odbora OF, bodisi kot član barkovljanskega prosvetnega društva, a nekaj časa je služboval tud i v Kopru. Truplo moža, ki se je rodil, trpel in boril ob slovenskem morju se je sedaj vrnilo na to našo zemljo, da izmučeno leže za večno vanjo. In nad njim ko v Kraškem kamnu vklesano ime, — enačica za trpljenje pod tujim robstvom. Naj mu bo lahka domača zemlja. (tuuammc w w«očnži>) Krasno predavanje dr. Ocvirka o Kosovelu Tržaški Slovenci imamo le redkokdaj priložnost poslušati tako predavanje, kakršno smo slišali včeraj zvečer v Gregorčičevi dvorani. Na povabilo Kroga tržaških Slovenk je predaval o pesniški podobi Srečka Kosovela univ. prof. dr. Anton Ocvirk. Predavatelj je takoj v začetku omenil, da mu je ljubo govoriti o pesniku prav v našem mestu, s katerim je imel Kosovel mnogo vezi. Pr, Ocvirk, ki ureja pesnikovo zbrano delo, je nato s tako dognanostjo razgrnil pred poslušalci sliko pesnikovega življenja in dela, njegovih misli in stremljenj, tegob in trpljenju, kakor more to storiti le človek, ki dobršen del svojega življenjskega dela z ljubeznijo posveča proučevanju našega velikega pesnika. V predavanju je bilo mnogo doslej še nepoznanih navedb, ki jih je predavatelj črpal iz še neobjavljene zapuščine — pesmi, proze, pisem — ter jih pripravil tako rekoč nalašč za poslušalce včerajšnjega predavanja. Pri tem so bila zelo zanimiva ter za razume vanje pesnika pomembna nekatera pisma, zlasti pa pre tresljivo pismo, ki ga je malo pred smrtjo pisal Fani Obi dovi. Kar zastrmeli pa so poslušalci, ko je predavatelj pre-čital tri še neobjavljene «konstrukcije«, Kosovele konstruktivistične pesmi, ki jih je v njegovi zapuščini kakih sto. Predavatelj je napovedal skorajšen izid druge knjige pesnikovega zbranega dela, toda marsikaj bo treba obdelati še izven te zbirke bodisi v posebnih knjigah ali revijah. Tov. Mara Samsa, ki se je na koncu predavatelju zahvalila je pač govorila iz srca vseh, ko je dr. Ocvirku izrazila željo, da bi njegovo včerajšnje predavanje ne bilo zadnje pred tržaškim občinstvom, (med katerim pa smo pogrešali akademske — pa tudi srednješolske — mladine ki si je s svojo odsotnostjo napisala kaj malo laskavo spričevalo). Danes zanimiva oddaja radia jugoslov. cone Opozarjamo naše bralce na nocojšnjo oddajo radia jugoslovanske cone Trsta ob 21. uri. Člani SNG iz Trsta bodo predvajali dramsko zgodbo »Bori v viharju« ki jo je napisal član tržaškega gledališča Jožko Lukeš. To novo dramsko delo zajema življenje slovenske družine v Trstu pod fašistično Italijo in bo prav zaradi svoje tematike za Sloven. ce v Trstu zelo zanimivo. Med delom v delavnici podjetja ACEGAT v Ul. Broletto je včeraj popoldne 15-letni vajenec Luigi Mian iz Ul. S. Maurizio 1 nerodno padel z lestve in si je pri padcu zlomil zapestje leve roke. Ozdravel bo v 25 do 30 dnevih. Za nedoločen čas je zaprta gostilna v Ul. Valdirivo 3, ker je lastnik Vittorio Sega prodal lokal neki osebi, ki ni imela potrebnega dovoljenja. glasbena matica TRST V sredo 5. maja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU Večer slovenske narodne in vedre glasbe ter narodnih Plesov Sodelujejo zabavni orKP :tnr rnHia Tiiubl.13^® P*. Adi' ;ter radia Ljubljana vodstvom Bojana miča. vaški kvintet solisti, Fran Milcins* Ježek, adademska klorna plesna sk“p]”08. »France Marolt«, mlad® ska plesna skuP1® :t,0 Opčin. - Na hormon« igra Oskar Kjude ■ Vabila bodo na ra%Vp2|) v Ul. Roma 15 (SH v ponedeljek, torek B sredo od 11. do ' od 16. do 19- «rt' --------------------- " Pl Ji Gospodarska delegacijo v Trslu obvešča, da bodo ®Je®! . jtC radi praznika v soboto . zaprti. Ljudska prof- ■ or Prosvetno društvo » L, * kovlje. Sporočamo, da s® gf 1 Ja prosvetnega društva . ^ jr Barkovljah, ki bi mor** rJl|o. nes ob 20.30 iz tebid«®^**! gov odpade in da Je P ^ 9 na prihodnji teden kar javljeno. —— o p# Rossetti. 16.C0: »Mreža*, sta, A. Silvestre. ■ po*- Excelsior. 15.30: «Tramvaj-lenje«, V. Leigh, M. # Fenice. 21.30: »Nevihta PV W»i jem«, gala predstava z • iverjem, T. Moore. xju»» Nazionale. 16.00: «R-e ren. rlS| noblesa«, Toto, S. FUodrammatico. 16'wVrija», roparji iz Južnega * De Carlo, J. Ireland. indj*^ Arcobaleno. 15.30: «8e! ovifej ka», T. Madison. F. jdf Audltorium. 16.00: liceja«, J, Reti, A. Hi-odtu . Astra Rojan. 15.30: • treh ljubeznih«, K. D ... Pierangeli. 1* Cristalio. (Trg Perugi®0’ «Samoa», G. Cooper. ^ Grattacielo. 16.00: “V* ( morje«, A. Mirror. h0j)u Alabarda, 16.00: »Na vz‘ matre«, J. Chandler Arlston. 16.00: «Oddaljen G. Cooper. i« * Armonia. 15.00: «NaredmK spa», B. Stanwyck. vrtl»[)t Aurora 16.00, 20.00: «V segi Garibaldi. 16.00: »Vedno ljubila«, A. Nazzari. -jp, Ideaie. 16.00: «Morski rw , Hayward, K®™ Impero. 16.00: »Bagdad*« * ne«, V. Mature. . Italia. 16.00: «Plesala je -- suj" poletje«, U. Jacobson, v{?ij« »Največja pretlsta™?: t>esj£ r* Belvedere. 16.00: «Tri. jvt1* Marconi. 16.00: «Zakl*> v ke«, J. Payne. _„n»ral " Novo cine. 16.00: »Gen j, trill«, J. Payne. gt v Odeon. 16.00: «Otroct 5 dajajo«. _ B’ Radio. 16.00: «Saloma», vvorth. vrin*18! Venezia. 16.00: «Crnas | OD VČERAJ DO DANES j ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. aprila se je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 9 oseb, porok je bilo 15. POROKE: šofer Claudio Larice In uradnica Laura Ciana, elektro. mehanik Armando Ruggierj in šivilja Costanza Larotell-a, inženir Nereo Ferluga in uradnica Lllilama Supelli, zdravnik Vittorio Gašperini in učiteljica Maria Mlon; ladjedelnlški graditelj Ser-gio Celrgato in uradnica Silva Duiz, mehanik Mario Gerboni In prodajalka Li liana Baruzza-Glo-vamnini, uradnik Claudio Dossi In gospodinja Fulvla Magrls, mehanik Silvano Petrlnka In gospodinja Maria Milani, geometer Marcello Tavellln,; tn gospodinja Erta Michelli, pek Angelo Pisani In banstka Olga Ortolani, mizar Jago Nordio In uradnica Glusep-pina Marani, uradnik Pietro Bu-sicchio in gospodinja Grazia Ca-rucci, uradnik Renato Schiavon in uradnica Nidia Ludi, trgovec Bruno Mazzaro tn gospodinja Carmeta Mater, uradnik Bruno Buttignon in gospodinja Silvana Scaramella. UMRLI SO: 49-letni Guglielnio Tossutti, 49-letna Maria Sterle, 82-letna Gisella Mlsgur vd. Lu-clch, 41-letni Giuseppe Gallo, 44-letnl Glialtiero Sturm, 67-letna Glovanma Marcovig vd. Blsiacchi, 8 3-let na Maria Fogar vd, Arban, 55-letni Nicolo Vidopis in 1 mo-sec stara Lucia Piccoli, PRIHODI IN ODHODI LADIJ V sredo so priplule v tržaško pristanišče sledeče ladje: z Reke Jugosl, ladja »Rakar«, z 8 potniki; z Reke norveška ladja »Li-varden«, prazna; iz Port Salda angleška ladja «Peterst»r», prazna. Odplule so: proti Benetkam It. ladja »Messapla« s 75 t raznega blaga In 18 potniki; proti Cipru it. ladja «Etruaco», prazna; proti Chloggt It. ladja-clsterna »Edgar-do», s 180 t olja; proti Sidone it. iadja-cisterna »Maria Cristina«, s 120 t olja; proti Reki norveška ladja »Mlldred« z delnim tovorom raznega blaga; proti Kaši jug. ladja »Zulemberga, s 6 stoti raznega blaga; proti Reki holandska ladlja «Draeo», s 56 t raznega blaga; proti Keki ju*, ladja »Korana«, prazna; proti Pireju grška ladja »Marta Cristina«, z 800 t raznega blaga In 3 potniki; proti Port Saldu it. ladja «£nri», s 555 t raznega blaga; proti Bariju it, ladja »Timavo« s 1000 t raznega blaga; proti Tra-pan! it. ladja »Turiddu« z 230 l moke In 553 kub. m. lesa; proti Beneikam It. ladja »Irma« s 159 t raznega hlaga; proti Benetkžrn It. ladja «Campldoglio» s 595 t raznega blaga In 3 potniki. VREME VČERAJ Najvllja temperatura 14.5, naj-nižja 9.7, ob 17. uri 13.4, zračni tlak 1009,8 milibarov, stalen, veter 23 km vzhodnik, vlaga 66 odstot., padavine 9.1 mm, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10.6 stopinje, NOČNA SLUŽBA LEKARN Ctpolla Ul. Belpogglo 4; Godina, Ul. Ginnastlca 6; Maddalena, Ul .dellTstrla 43; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; Harabaglla, Barkovlje In NIcoli. Skedenj. Za tri dni pa je zaprta gostilna v Ul. S. Cilino 23, ker lastnik ni preprečil prepovedane igre. R.izmt obvestila Slovensko planinsko društvo priredi ob petdesetletnici foto razstavo. Prosimo vse interesen-te-fotoamaterje naj se zglasijo v društvenih prostorih zaradi pojasnil. Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. V nedeljo, 2. maja t. 1, redni sestanek v prostorih kluba od 9. do 12. ure. Na sestanku s< bodo delile novosti In zbirali podatki o prispevkih za mladinsko razstavo, ki bo ob zaključku šolskega leta. Vsak mladinec, ki bo razstavljal, bo nagrajen. KMEČKA sporoča j da bodo aVt° TiV0 “ „ odšli iz Sv. Kr‘.zftr,j, » deljo ob 3.15 U Proseka ob 5.30, > ^ i! Ul. F. Severo ob • Bazovice ob ~ * n«t ^ Priporočamo točn b° zamudnika o čakalo* Motoklub »Ano**01'1" j„ |6. 4 redi samo za člane ,>r»f)j ja Izlet v Ljubijan«t rnjV Bled. Vpisovanje ao Slovensko pl»n iZiet v «i5j organizira 16, maja _rod5*-gir ljano ob priliki med terske foto razstave. a do 6. maja, n«ko9°, 23. maja Izlet v VP^ k Cerkniškemu Jez JF. nje do 13. maja. or*f Motoklub »Skedenj* m 0> J tudi Izlet v Ljubija® t ob priliki nogometa jija )■ Jugoslavijo B ‘O. isova®Ji) r, bo v Ljubljani. VP do *■ tv maja na sedežu od •]ejlJ° Izleta se lahko vozila s karnetom n* . » Motoklub «Mlad°*‘,ut>lj,njl/ organizira Izlet v teg priliki mednarodne Vp’ slavi ja B Anglija D' na običajnih mest m- ADEX 15. in 16- B’*1* izlet v POREČ KASTELlB VIZINJAN £NA NAJ VEČJIH MEDNARODNIH TRGOVSKIH PRIREDI! EV milanski velesejem ^•127 razstavljavcev, od katerih 3000 tujih iz 50 držav - Sovjetski ^izvodi ne poznaio okusa; njihovi stroji se sicer morejo kosati s ^tnimi italijanskimi, sovjetski avtomobili pa so pravo razočaranje In**6.*3 posebnega dopisnika) 1 ančani se ponašajo, da ItoUca TtmrSt° dejanska Pre' « Italije, in to vsaj kar Koncentriranega kapitala Povsem velja, istočasn, »tudi Ule P0U(iarjajo, da je njih h. S,e^em največji na svetu, <»r tudi —- ■ ■ - vsaj do neke mere irž' Velesejmski prostor je >rvH-en- saj 3e treba na' 'es 1 55 km’ da se oblcie Jiv'ii'°Z'roma Prehodijo vsi H, Samo pokritega (liwl!^ega Prostora je 202 Jt ir kv®dratnih metrov, lll27aterem razstavlia letos raznih razstavljavcev. PrJle*e]®n‘: ki le nastal »ih - elato skrom- en 2B0e';kov’ dobiva tako ten ° boll obseg kolosa. Pri teda*13 S6’ kl3ub temu da je v sredini mesta, še ,(dn0 betos so zgradili še novo ;j ^ nadalje razteza in ši- Palačo Ijj .- “Pohištva in opreme«, kvaf Postavljena na 6.346 h0,jta^n‘b metrov velikem tj, °tUl Poleg tega pa so #. 1 milanskim gasilcem ittiti Prostor za vaje na pro-i0lOt’i ^l*r Se zaenkrat pod ti j sdskajo razni gradbe-jn n Poljedelski stroji. To ^ samo največje no-li Velesejmske ureditve. tUgjoa same po sebi zavzeti tr- . ro polovico površi-aaškega velesejma. ogromnosti pa se Hoj v 'rv, ki izpodjeda ob-lljjj e estjma. Zaradi ogromno g0Jda je namreč tež-kot regledati vsa drevesa, )j]ec **Vi pregovor. Obisko-je^ ! *i prihaja na velese-ttatnr«* gcde radovednosti, se te vi, 'Kgubi in niti ne mo-tin, 'J! tistega, kar ga za-H0 ' obiskovalcev, Či-,jj|'rtproltih ljudi, ki so predmestij, okoli- Hajj n*Selij in vasi, pa živi kil..posejem in tako tudi S1' Velesej etVi Ipijiji^8 v skupek številnih nitl razstav- med Ka- Vu Vzbujai° na3več3e za" ttenJ* razne razstave «bo-Hičij. • Kot paviljon na-Visga letenja, elektrike in izdelkov. (n ^Kopterji vseh mogočih liju Ustavljeni v prvem ! tt|»nU‘ Tu v‘dimo model *Vni velikosti prvega , Cvri\,w si ga je omis' 'K. To je načrt Leo-k Vinci, po katerem Stii(>r&* vertikalni vijak ,'*?» - človeka s tal. Od |teiu0 tVe£a modela pa pre-'' obj ba Številne «starine» Kvm *")• med obema sve-] v°inama' Ki so že % 'tele, čeprav so imele p . tehnične napake. 'Im ele’ ' •SP* radarji, televizijski bo| > sprejemniki in po-Piizvodi, ki so kljub jem se zato ^Uij.^Ktrotehniki pa predle. visoke frekvence, I *ti • Kiest20 nekako našli svo-■--«ijy . v vsakdanjem živ-}■ Tapln v običajnem jezi-ltje vidimo ladijske ra-Popolno opremo, s lKitot„anteno m sprejemnim , N', ,m- jelkov**1* Palače plastičnih ^6hilje Pa je moderno u* u- bar’ restavracija z |5( 'ip ,3e vse> razen Je‘ n W|z,,pi3afe, napravljeno ■JC|(| lcnlh mas. Vse, po-.di, ,|* ®li, mize, krožniki, °delice, svetilke in k ■ loC6l° obloKe natakar-p08l0Pje je nekako **tov]. že lansko leto etle «plastične» hiše Nor, del velesejmskega i thsltih Z6seden po ita-lAevi; Podietjih, ki so tudi ?lh, o razstaviior,,h razstavljenih izdel-N ;,V0ni mestu. To je raz-\l#' ki a.'3ansKe industrije, k&tVo napravila Milan L,i« sn,n??*to Italije. Težko V razst«1! V °ceno vseh lri,0iel . vlJenih izdelkov, tj 'tj4 Blei° skoro nešteta O0Ve « ^inmeccanice pa lAikljiv 0 z začetnimi po- ^ i»Hsk S obremenjene V'0 to l ‘odustrije. Sicer virti a proizvodi, Wt%wJno vsaK dan tudi > Klh ulicah in v iz- likSž ■ ’ VC'V Bln°Zemskih razstav-™btttbemkJe Kljub temu ze-1« djo ®n- Na velesejmu -'ti ■ tako •- ■•* \i' ia 5q različnih ,f-i' koW . teh »7 * urad-P.^tvnimi razstava-b#1* ' narodov. Skup-lt j tuJih ve'esejmu okrog ii razstavljavcev, kar ttlbli/lSOko števil°- sa3 K t#Zst 12110 ena četrtina Pfjli Pa v vljavcev udeleže-f s* Pa vl0S0imu. Tujci so voh tPi eiem povečini Vj iti paci°nalnimi pro-’l>01;osropeici zlasti z Nei ''ved1"11 stro3b Med iV' ki ,„da prednjačijo Pad vsako kon- so 1 to tt tfl . v aajvu JVU11- V* „ ° P° kvaliteti »Ptič1 razstavljenih - 6t , Novost na letošnjem milanskem velesejmu: Krožna garaža (model) F0T0KAMER0 DO IZVIROV 0R1N0K0 <( ZELENI PEKEL » 100 m dol^a, v skalo vklesana kača - Človeške lobanje, zmanjšane na velikost jabolka - Boris Rudman vodi ekspedicijo Venezuele ■ Cesta političnih kaznjencev n. Toda v želji, da bi na. doknadil pomanjkanje in žrtve, je vse to bogastvo v kratkem zapravil z ženskami, alkoholom in kvartanjem. Ni mu preostalo drugega, kot se ponovno vrniti v džunglo, od koder ga ni bilo več nazaj. ♦ * * Ker je Boris Rudman uvidel, da bi z lovom na diamante ne dosegel svoje davne želje, se je napotil v kraje, ki so na zemljevidih označeni kot nepreiskana področja — s filmsko kamero. Sam, brez družbe belcev, je v -spremstvu nekaj Indijancev v letih 1947 in 1948 prebredel pokrajine, kjer se do tedaj še ni pojavil noben beloko-žec. Povsod pred njim pa je šel dober glas, da potuje skozi zeleni pekel «Adiva», to se pravi »veliki beli prijatelj«. Boris Rudman je namreč ravnal z Indijanci kot prijatelj. Nikoli, niti pri sovražnem sprejemu v začetku, ni ' uporabljal orožja. Pri vsakem novem indijanskem plemenu Se je Ustavil, jedel skupno z njimi, z njimi spal v indijanskih kolibah, jim poma- tega pa je Boris Rudman visok, močan, plavolas človek, in to go za indijansko ljudstvo svojstva božanstev, ki žive v mnogih njihovih legendah in bajkah, in tako je tetoviran z indijanskimi znaki povsem svobodno prebrodil kraje, koder je drugim ustavljala pot smrtonosna sarvata-na. Ob svoji vrnitvi v civilizirane kraje, je prinesel s seboj, filme v barvah in jih prikazal občinstvu. To so filmi, ki imajo neprecenljivo etnografsko in folklorno vred. nost. Po njegovih filmskih po' snetkih So napravili mnogo razglednic, izdelali so mnoge dokumentarne in propagand-no-turistične filme, ki so vzbudil) pozornost širših krogov občinstva ter celo znanstvenikov in strategov, Dejstvo je namreč, da so bili izviri reke Orinoka še vedno nepoznani in mnogi so domne. vali, da se v teh krajih skrivajo bogati izvori petroleja in da so tod bogata ležišča urana. # * # Boris Rudman je kmalu postal zelo poznan in to kljub temu, da je bil razmeroma gal z nasveti in deli. Poleg mlad. Svet je z velikim za- MILANSKi VELESEJEM □□□□ n amiio rh> oo OouUul mt v !r c ©J n* J* MMU1* H*~ emvo enuu »o*i flMti 4 6. OlSARI -L*—-------------—0^ VIA SlNOrOKlt nimanjem gledal njegove filme in priznati je treba, da je bilo kaj videti; na filmskem platnu se nizajo slike ozemlja, koder živi pleme Pleora. Tod se nizajo velikanske granitne pečine, med katerimi pride posebno do izraza pečina Zerro Pintavo, ki je visoka okoli 400 m. Na tej pečini so tamkajšnji ljudje pred dva tisoč leti vklesali svoje tajinstvene znake, ki so tudi od 120 do 13o m dolgi. Tu je vklesana v skalo velikanska kača, dolga celih 100 metrov in široka ponekod tudi do 6 metrov. To so znaki, da je morala biti tedaj tod razvita močna civilizacija, ki je dala take ljudi in tako orodje, s katerim so mogli tako vešče in točno izklesati svoja znamenja in figure v granitu. Za temi prihajajo na platnu slike grobov plemena Puinaro. Ljudje tega plemena so svoje mrliče zavijali v palmovo listje in jih tako ovite postavljali na visoke grebene, kjer jih ni mogla doseči ljudska roka, niti grabežljive zveri. Suh in topel zrak je osušil ta trupla in jih mumificiral. Do nekega takega groba se je Rudman povzpel s pomočjo klinov in plezalnih vrvi, tako pač kot pravi planinec. V tem grobu je našel nekoliko človeških lobanj, ki so bile zmanjšane na velikost jabolka. Navada zmanjševanja človeških lobanj je precej razširjena med Indijanci tudi danes in v tem so posebno vešči Indijanci plemena Guahi-be. Pri tem zmanjševanju najprej lobanjo izpraznijo, nato jo napolnijo z raznimi zelišči, nazadnje pa jo sušijo v dimu. Ko je tako lobanja že «preparirana», jo napolnijo z neko rdečo travo, ki moli iz očesnih duplin in predstavlja zares grozno siiko. Raznim lahkovernim turistom prodajajo Indijanci mnoge take lobanje, ki so ponarejene, oziroma so lobanje malih opic. Medtem ko so predvajali te filme so vlade ZDA, Brazilija in Venezuele pripravljale tri ekspedicije, ki naj bi po treh različnih poteh prodrle v osrčje zelenega pekla in se sestale pri izvirih Orinoka ali pa nekje v bližini. Ekspedicijo Venezuele je vodil naš Boris Rudman, ki je že poznal te pokrajine, njihovo ljudstvo in običaje. Ekspedicijo pa so sestavljali še direktor arheološkega instituta prof. Kruhen, zoolog Lazia, botanik prof. Voly, geolog prof. Royas. Ekspediciji se je pridružil še lastnik radijske postaje v Karakasu kot inženir in radiotelegrafist. Sef ekspedicije je bil dr. Ventu-ra Barnes, ki je specialist za tropske bolezni in šef bolniš- nice v Puertu Ayacuchi. Ta ekspedicija imenovana Marahuaca, in sicer po hribu ob izviru Orinoka, je krenila najprej po cesti do naselja Samariapo, tako da bi obšla katarakte. Nato se je vkrcala na velik motorni čoln. Ko pa je voda postala preplitva za ta čoln, se je pre-krcala na manjši čoln in nato nadaljevala peš. Zanimiva je cesta, ki vodi od puerta Ayacucha do naselja Samariapa. To pot so gradili politični kaznjenci v času diktature predsednika Gomeza. Kaznjenci so bili v okovih, hrana je bila skrajno pomanjkljiva, spali pa so na zemlji, in sicer kar tam, kjer so zvečer delo dokončali. seveda brez šotorov in pokrival. Gomez je poslal na to delo vse kaznjence brez razlike: profesorje, obrtnike, trgovce, novinarje, kmete. Jasno je, da so ljudje, Iči 'niso bili navajeni takih naporov, umirali zaradi bolezni, izčrpanosti ali pa zaradi zveri in zaradi slabega ravnanja stražarjev. Na vsakih deset korakov je v temelje ceste zakopan po en politični kaznjenec — graditelj ceste. Mnogi kaznjenci so zbežali v džunglo, toda le redkim je uspelo prebiti se do gostoljubnih Indijancev, kjer so ostali do konca življenja. Ti redki begunci so se včasih oženili z Indijankami in njihovi potomci so danes «beli» Indijanci, na katere se pogosto naleti v najbolj oddaljenih krajih. >:• # Po zelo hudih naporih in dolgi poti, na kateri so s skrajno prisotnostjo duha in srečo komaj rešili polovico ekspedicije iz živega močvirja, je Rudman dospel s svojo skupino na Kačjo višino (La Culebra), kjer je že bila brazilska skupina. Na tej vi- soki ravnini žive indijanski pigmejci, imenovani Maciuiri-tare, ki so . zelo- dobri lovci in poljedelci, njihove žene pa izredno spretne vezilje, ki izdelujejo take vezenine, ki so podobne vezeninam iz okolice Zagreba. Ko je dospela tja še severnoameriška skupina, je bila pripravljena nova ekspedicija, ki je nadaljevala vzpon na Marahuacu. Z letali so prinesli tja novo opremo in ostale potrebne predmete in nato je spočita skupina nadaljevala borbo s prirodnimi zaprekami. Ko se je skupina končno povzpela na zadnji vrh, se je pred njo razprostrla kilometre dolga visoka ravan, ki je biln povsem ravna, le na severnem koncu se je dvigal velikanski granitni masiv, iz katerega se je v višini kakih 500 metrov izlival širok slap vode, ki je padal v globino. To je izvir reke Orinoko; njegov slap je po velikosti tretji na svetu. Ob tem pogledu so se izmučeni raziskovalci začeli objemati in poljubljati od veselja, kajti tako jim je bilo končno vendarle dano doseči enega od glavnih ciljev združene ekspedicije. Sum slapa pa je tako močan, da ga ne moreš prevpiti... Ko so se vrnili s te poti, bogati z najrazličnejšim bogatim materialom, se Rudman še ni hotel pomiriti. Lansko leto je ponovno sodeloval v neki ekspe. diciji, ki je iskala na tem področju petrolej in ga tudi našla. Njegov oče v Zagrebu pa ureja in zbira sinove dnevnike in spomine ter jih namerava izdati v posebni knjigi. V kratkem pa se bo mladi Boris Rudman ponovno od. pravil na pot za nova raziskovanja. M. V. KONEC. Na otvoritvi umetniške razstave prof. A. Spacala v prostorih Galerije Casanuova lil'51 :!|j; H ODLOMEK SPISAL: CIRIL KOSMAČ 2. Omelčarjev Justin pravzaprav ni bil Omelčarjev Justin, temveč Giustino Lestuzzi, doma iz okolice Bologne. Pred kakimi osmimi leti je prišel v vas kot karabinjer, pa se je kaj kmalu tako zares zagledal v Omel-čarjevo Justino, da se je tudi ta morala zagledati vanj. Bili so bridki časi za oba: njega so zmerjali karabinjerji, finančni stražniki in miličniki, njo pa so doma psovali, češ da bo osramotila vso vas, ker se je spečala z Lahom. Reveža sta morala pogoltniti marsikaj grenkega in krivičnega. Župnik Car pa je potegnil z njima. »Popolnoma sta potrapala!« je grmel. «Tako ju jemlje, kakor bi z nožem rezal z njiju. Vzameta naj se in amen!« In sta se vzela. Car ju je zvezal. In še nekaj krepkih besed jima je povedal, pol po domače in pol v svoji čudni latinski laščini, da bi ga tudi ženin razumel. Mlada zakonca sta se zjokala ter se nato veselo spustila po pobočju domov, Giustino Lestuzzi, ki je moral že pred poroko sleči uniformo — po vojnem pravilniku se preprosti karabinjerji niso smeli poročiti — je ostal v vasi. Omelčarjeva bajta je bila majhna, zemlje skoraj nič, otrok pa še toliko pri hiši, da so komaj našli dovolj ravnega poda 2a počitek. Mlada zakonca sta se naselila v Prikrajerjevi kleti. Justina je bila zdrava in neutrudna kot mravlja, a prav takega se je pokazal tudi Giustino Lestuzzi. Takoj po poroki je zavihal rokave in začel loviti dnine. Spočetka je nosil samo gnoj na svojem hrbtu, kopal laze in sploh opravljal najtežja in najbolj groba dela, toda kmalu so ga že najemali za orača, za kosca in za mlatiča, ker je bil pripravnih rok in odprte glave. Tako je Giustino Lestuzzi, kmečki sin iz okolice Bologne, v kratkem času delal po naše, se oblačil po naše, jedel po naše — in postal Omelčarjev Justin. Ziv krst mu ni rekel drugače. Vaščani so z leti skoraj pozabili, da je Italijan, samo otroci, posebno starejši trije, ki so že včasih pricapljali v vas, so to dobro vedeli, ker so jih paglavci večkrat ozmerjali in nagnali z Lahi. «Mhm...» je zamrmral Travnikarjev stric, ko ga je zdaj gledal pri delu. «Prikladen in dober fant, Otrok ima res že precej. Prav po laško. No, pa tudi pri Omelčarjevih je to v rodu. Dvanajst jih je bilo...« Venček in Justin sta razžagala topolov hlod in s široko razposajeno kretnjo zagnala okrajev na visok kup onstran kolovoza. Nato so Se vsi trije spoprijeli z orehovo korenino. Zavalili so jo na voz, jo obračali na levo in na desno, jo podpirali s klini in ji tudi z besedo prigovarjali, naj pametno leže. — Travni- karjev stric se je seveda takoj razvnel in je začel zmerjati s tako krepkimi psovkami ženskega spola, da sta mlada žagarja zardevala in sramežljivo povešala oči. Ko so bili naposled zadovoljni z lego »te preklete mrhe«, so drug za drugim stopili na konec voza, nagnili glavo, priprli levo oko in pogledali po korenini, «Bo!» je strokovnjaško rekel Travnikarjev stric, si s kazalcem potegnil po čelu in nato z odsekano kretnjo otresel znojne kaplje v žaganje. «Bo», je ponovil Venček in si prav tako obrisal znoj. Justin pa je samo prikimal, se prijazno nasmehnil obema in pri tem pokazal dve ravni vrsti belih zob. «Ali naj poženem?« je vprašal Venček. «Kar», je Travnikarjev stric zamahnil z roko. Venček je potegnil kolo na žleb. Zaga je planila in se grozeče približala korenini; ko se je je dotaknila z jeklenimi zobmi, je za hip zabrnela, nato pa se je z ostrim žvižgom krepko zagrizla v trdi les. Travnikarjev stric je zadovoljno pokimal in po- tegnil nase svoj zamaščeni bosenski kožuh. Nato je položil svojo ogromno šapo na Justinovo ramo in ga košato pobaral: «No, kdaj Se ti bo pa jezik razvezal?« »Se bo že... počasi«, je ljubeznivo odvrnil Justin, ki je v široki dlani mlel ščepec grobega tobaka, da bi si zvil cigareto. «Sem sedi, da tl povem, kako smo se v Bosni dogovarjali«, ga je očetovsko povabil Travnikarjev stric in počasi spustil svoje orjaško telo na konec deske, ki je gledala iz skladovnice. Skladovnica se je zamajala in Obrekarjev zavitek, ki ga je bil pismonoša obesil Travnikarjevemu stricu, se je strkljal na tla. Justin je ustrežljivo poskočil in ga pobral ter začel stepati z njega mokro žaganje. Nenadoma pa se je zdrznil, še enkrat prav od blizu pogledal zavitek ter se nato prizadeto in vprašujoče ozrl v Travnikarje-vega strica in Venčka. «Kaj pa je?« je ta začudeno vprašal. »Porto Longone...« je tiho povedal Justin in previdno položil zavitek na skladanico. «Porto Longone?... je ponovil Venček. Sklonil se je in sam prebral: »Porto Longone...« Počasi se Je zravnal, sf pobrisal lase s čela in Po premolku povedal s tihim, zamolklim glasom: «Obrekarjev Peter je umrl... Kaznilnica pošilja, kar je ostalo za njim...« Travnikarjev stric je zajel Sapo in otrdel. Z izbuljenimi očmi je najprej premeril zavitek, nato Justina in Venčka — potem pa je stisnil pesti, planil kvišku in zarobantil: «Ti... vozel preklemani! Smrduh lenuharski! Lisjak prefrigani!... Tako te bom prebutal, da ne boš vedel, čigav sil« «Striiicl...» je karajoče vzkliknil Venček in ga začudeno pogledal. «Pismonošo preklinjam«, se je v zadregi opravičeval Travnikarjev stric. «Saj ni vedel, kaj je v zavitku.* Travnikarjev stric je povesil glavo in spustil roke ob sebi. Vsi trije so umolknili, kakor ljudje vselej umolknejo spričo smrti. Takrat vse utihne. 2aga je žvižgala skozi suho orehovo korenino, Idrijca je hrumela v skalah pod jezom, okrog Dominovega roba je trobil avtomobil, pri Hlipu je lajal pes — a vsi ti različni glasovi stvarnega Življenja so bili daleč in brez glasu. Ti trije ljudje, ki so stali pred skladanico svežih desk, so stali nemo sredi neme tišine. Gledali so zavitek, ki je tako nenadoma oživel. In vsi hkrati, a vsak drugače, so videli pred seboj Obrekarjevega Petra. (Nadaljevanje sledi) DELOVNI ELAN GRADITELJEV SOCIALIZMA V JUGOSLAVIJI Borski rudnik nekoč in danes Spomladi leta 1903 so iskalci rud brskali po zemlji na gričkih okoli Borskega sela v Srbiji. Iskali so rudo, kajti zelenkasto siva zemlja jim je dala slutiti, da je v njej skrita neka kovina, Nad svojim delom so že skoro obupali, ko je 20-letni kmečki mladenič Paun Meždikovič udaril s krampom in izkopal kos bakrene rude. Od tedaj je minilo torej BI let in nekdanji slabo zarastli grički so se povsem spremenili. Nastalo je novo naselje, dvignili so se dimniki, izkopani so bili rovi ln na dan je prihajalo bogastvo. Toda ta 50 let stara zgodovina borskega rudnika je zelo čudna in, zakaj ne, tudi žalostna. Ko je nam- reč stari kapitalist Jurij Vai-fert zvedel za to odkritje je zbral na tem mestu 30 delavcev, ki so v nepolnem letu nakopali 5500 ton bakrene rude. Strojev ni bilo, kakor tudi ni bilo vseh onih peči in drugih aparatov, ki bi spreminjali to bogastvo v praktično vrednost, toda omenjeni Vaifert je dobro vedel, kako bi prišel do denarja. Ko si je zagotovil koncesijo za izkoriščanja tega bogastva, jo je takoj prodal pariški banki «Mirabeau», ki se je takoj znašla in osnovala «Družbo borskih rudnikov«, ki se je od leta 1904 pa do konca vojne razvila v veliko, vendar pa zelo enostransko podjetje. Izkoriščala je rudno bogastvo, izkoriščala Je srbsko, oziroma jugoslovansko delovno silo, dala pa le toliko, da je lahko prigrabila čimveč dobička. V letih, ko je tuj kapital izkoriščal ležišča bakrene rude, so nakopali tu rude za nad 690.000 ton čistega bakra. To pa je okoli 70 odst. vsega bogastva tega rudnika. Priznajmo, da je to porazno dejstvo, da je dejstvo, ki človeka žali. Pomislimo, kaj bi vse lahko bila stara Srbija in pozneje Jugoslavija storili s tem bogastvom, če bi ga bili uporabili doma v domačo korist. Ce bi iz bakra, ki ga je tujec izvozil iz Jugoslavije, napravili 10 milimetrov debelo žico, bi z njo dvajsetkrat ovi-U zemljo na ekvatorju. Ali, še preprostejši račun; iz tega bakra bi napravili kocko 116 tisoč kubičnih metrov. Ali še bolj nazorno: če bi hoteli ves ta baker prepeljati z vlakom, bi morali pri tem uporabiti kar 62.000 15-tonskih tovornih vagonov, To bi bil 372 km dolg vlak. Poleg tega velikanskega bogastva pa je skupno z bakrom tujec odvažal tudi velike količine zlata. Pri vsaki toni bakra Je bilo tudi 300 g zlata In 500 g srebra. Ce bi hoteli to vrednost preračunati v številkah, bi to zneslo nič manj kot 16 milijard lir v sedanji vrednosti. In vse to je bilo tako rekoč darovano, poleg že itak skrajno nizko prodane bakrene rude. Današnja ba- krena ruda borskih rudnikov pa je precej siromašnejša od tedanje, saj daje le kakih 40 g zlata na tono. To je bilo nekoč. Danes je povsem drugače. Lansko leto so v borskem rudniku izkopali 1,344,000 ton bakrene rude, letošnji načrti pa predvidevajo Še povečanje proizvodnje. Predelava te rude pa zahteva zamotano mehanizacijo. Dasi niso tuji kapitalisti v vsem času nečloveškega izkoriščanja storili v tem pogledu ničesar, je sedanji borski rudnik že izredno mehaniziran. Poglejmo nekaj številk. Tu delajo 4 turbine, 1300 električnih motorjev s silo 39 tisoč kilovatov, 18 električnih bagerjev, 74 parnih lokomotiv, 406 vagonov, 10 kompresorjev, 140 km železniškega tira, 40 km podzemeljskih kablov visoke napetosti in še cela vrsta drugih večjih in manjših strojev. Vse to pa je dobesedno uspeh dela in investicij po letu 1945, to se pravi po osvoboditvi. Nepoznavalci razmer si verjetno s tem še ne morejo ustvariti prave slike. Borski rudnik ima topilnico, klotacije razne stroj, ne delavnice, 1949. leta izde- lan konvertor za pridobivanje Bessemerovega jekla, ki izdeluje izdelke najboljše kvalitete tako da so se tudi tuji strokovnjaki čudili, kako je bilo to mogoče. In tudi to še m vse. Danes deluje tu filtracija pirita z doma izdelanimi filtri. In ko so tuji strokovnjaki prišli v Bor, da bi si to ogledali, so rekli, da je treba dati vse priznanje kolektivu za tako delo in za take uspehe, Da o elektro-analizi sploh ne govorimo. Bor se iz leta v leto, skoraj bi rekli celo iz meseca v mesec, veča in rase. Stanovanjske hiše se nizajo druga poleg druge. Ljudem, ki kopljejo v rudnikih tolikšno bogastvo, dajejo oblasti na razpolago čim več morejo. Vendar pa ne moremo reči, da je v Boru vse najmodernejše in zato ima glavni inženir Mladen Gajič polne roke dela. Topilnica je namreč zasta- rela in ne dela več tako ekonomično, kot to delajo najsodobnejše topilnice. Zato so začeli z deli za novo moderno topilnico, v kateri bodo zmanjšali stroške, učinek pa bo večji. In po dosedanjih načrtih bo ta korak storjen že letos. Posebnost borskega rudnika pa je tudi tisti poznani dušeči dim, ki se stalno vije iz gorskih dimnikov in ki je doslej dobesedno zadušil vse rastlinstvo na velikih predelih okoli rudnika. Toda tudi s tem so sklenili obračunati. To pa iz treh razlogov. Dim je namreč škodljiv za ljudi, za rastlinstvo'in z dimom gredo v zrak težke milijarde. Samo v enem dnevu gre skozi borske dimnike od 300 do 350 ton žvepla v plinih ali pa okoli 800 ton žveplene kisline. po sedanjih načrtih bodo ta dim izkoriščali tako, da ga bodo odvajali skozi posebne aparate, kjer bodo izdelovali razne kisline. Toda tudi to je šele prva etapa, kajti v drugi etapi bodo proizvajali umetno gnojilo. In to v ogromnih količinah. Z okrog 600 tisoč tonami superfosfata iz te proizvodnje ter 150 tisoč tonami iz tovarne «Zorka« v Sabcu bodo krili vse jugoslovanske potrebe po tem umetnem gnojilu. Prav gotovo, da novi stroji, novi aparati in vse to, kar je na novo zgrajenega v Boru, stane zelo veliko. In ko se človek spomni neprecenljivega bogastva, ki so si ga na škodo jugoslovanskega delovnega ljudstva vtaknili v žep tuji izkoriščevalci, se šele zave, kaj bi se bilo lahko storilo, če bi bili v stari Jugoslaviji na krmilu ljudje, ki bi bili imeli vsaj malo nacionalnega ponosa. A vse to je na srečo že za nami. V borskem rudniku polje danes novo življenje; novi ljudje zastavljajo vse svoje sile, da ustvarijo sebi in novim generacijam boljše, delovnega človeka dostojnejie življenje. In o tem delovnem elanu je ključ za nezadržen razvoj in napredek nove Jbvgocia^* TKfcJL, petek »O. aprila 1954 KS . T| Vremenska napoved za danes: “ -ULM. Napovedujejo pretežno oblač- no vreme z manjšimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 14.5 stopinje: najnižja 9.7 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 21.00: — — - Slušna igra: Jožko Lukeš: «Bori v viharju*. n_ 20.05: Zbor Slovenske filharmonije. Trst19-u • oo(J_ cert violinista A. Musestija. Slovenija: 12.00: Igra » ba na pihala Ljubljanske garnizije. Spored PROSLAVE 1. DJA V SOVODIMAH ki se bo pričela ob 16. uri. PRILOŽNOSTNI GOVOR O POMENU 1. MAJA. NASTOP PEVSKIH ZBOROV: 1. Ivan Zajc: »Slava delu» - skupni moški zbor. 2. Vinko Vodopivec: «Na Posavju* - mešani zbor So- vodnje. F. Krasnogjadovoj: »So vrtove ogradili* - mešani zbor Sovodnje. 3. Emil Komel: »Pevec* - moški zbor Vrh - Dol - Po- ljane - Št. Maver. Emil Komel: «Opomin k petju* - moški zbor Vrh -Dol - Poljane - Št. Maver. 4. Fr. Ferjančič: «Pozdrav» - moški odbor števerjan. A. Nedved: «Mili kraj* - moški zbor števerjan. V. Vodopivec: «Bratje v kolo* . moški zbor Števerjan. V Vodopivec: «Bolečina» - moški zbor Števerjan. 5. M. Pirnik: »Svatovanja* - dekliški zbor Podgora. R. Orel: »Sem korajžen vesel* - dekliški zb. Podgora. P. Lipar: «Naokrog» - dekliški zbor Podgora. E. Adamič: »Svatovska* - dekliški zbor Podgora. K. Pahor: «Na semnju* . dekliški zbor Podgora. K. Pahor: «Otroci se love* - dekliški zbor Podgora. 6. E. Adamič: «Završki fantje* - mešan zbor Peč. I. Zajc: «V boj* - mešan zbor Peč. J. Aljaž: »Na dan* - mešan zbor Peč. 7. F. Juvanec: »Slovenska zemlja* - moški zbor Vrh - Dol - Poljane - Št. Maver. J. K. Knahl: «Slovan» - moški zbor Vrh - Dol - Poljane - Št. Maver. 8. Z. Prelovec: «Pozdrav» - moški zbor Štandrež. M. Tomc: «Majeva» - moški zbor štandrež. E- Adamič: «ZabavIjivka» . moški zbor Štandrež. E. Adamič: «Živio» - moški zbor Štandrež. 9. B. Šček: «Partizani pojo* - skupni moški zbor. Pevske vaje za skupni nastop moških zborov bodo v Sovodnjah 1. maja ob 14. uri. PLES IN PROSTA ZABAVA DO POLNOČI. Preskrbljeno bo tudi za dobro kapljico in okrepčilo. V NEDELJO 2. MAJA OB 17. URI bo števerjanska mladina uprizorila na istem prostoru trodejanko «Tisočak v telovniku* 1. IN 2. MAJA ZVEČER BO NA ISTEM PROSTORU PLES DO POLNOČI. »m* ? '“1..v l.' "V-...___ Zveza industrijcev ščiti Kriza živinoreje fašistični sindikat CI 1 “'“'s1" Sl,>v<'u"' Imlustrijci so sporočili javnosti in sindikalnim organizacijam,dane prizna vajo volitev v notranje komisije ČUDA, ker ni kandidirala tudi CISNAL Zveza industrijcev za gori-ško pokrajino je v sredo obvestila goriško prefekturo, vodstva sindikalnih organizacij, med njimi tudi CISNAL m neodvisne kandidate, da je preklicala izid volitev, ki so se vršile 14. aprila v novo vodstvo notranjih komisij stali na predloge volilne komisije in CISNAL je bila poražena. Toda njene zveze z Zvezo industrijcev in podpo-la, ki jo CISNAL prejema od delodajalcev, so te dni dovedle do zgoraj omenjene zahteve Zveze industrijcev, na katero so včeraj sindikalne Združenih jadranskih ladje-1 organizacije odgovorile nega- delnicah v Tržiču. Kot je znano, je Zveza industrijcev na pobudo fašističnega in kapitalističnim krogom podvrženega sindikata CISNAL protestirala pred volitvami v tržiških podjetjih CRDA in zahtevala preložitev volitev na nedoločen čas in zahtevala sporazum, ki naj bi ga v Rimu dosegla osrednja vodstva sindikatov vseh barv in pa vodstvo Zveze industrijcev. Tri sindikalne organizacije UIL, CISL in FIOM so namreč sestavile kandidatno listo, na kateri ni bilo zastopnikov CISNAL, sindikalne organizacije, ki je zaradi svojih stremljenj in pomoči Zvezi industrijcev delavskemu razredu skrajno sovražno. Zatorej so tudi delavci CRDA na za-hievo Zveze industrijcev odgovorili s polurno stavko in osebnim protestom pri ravnateljstvu CRDA v Trstu in Tržiču. Slednji sta zatem pri trvno in se za jutri napovedanega sestanka z delodajalci verjetno ne bo udeležil noben predstavnik treh sindikatov, ki so z enotnim nastopom ob pomoči velike večine delavstva v CRDA dokazali, da ne marajo v najvišjem delavskem telesu v CRDA služabnikov delodajalcev. Urnik trgovin 1. in 2. maja Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bodo danes 30. aprila ter v soboto 1. in v nedeljo 2. maja imeli trgovski obrati sledeči urnik: PETEK. 30. aprila: vse trgovine bodo lahko povcljno podaljšale večerni urnik; pekarne bodo razprodajale kruh tudi za 1. maj, prav tako bodo tudi mlekarne poskrbele za razprodajo mleka za na- slednji dan; SOBOTA, 1. maja — praznik dela: vsi trgovški obrati kakor tudi pekarne, mlekarne, mesnice in cvetličarne bodo ves dan zaprti; NEDELJA, 2. maja: mesnice bodo odprte od 6.30 do j 11. ure. pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30, cvetličarne in vse druge trgovine pa bodo ves dan zaprte. POKRITI ZELENJADNI TRG bo jutri 1. maja ves dan zaprt; v nedeljo pa bo odprt od 7. do 11. ure. POSTNI URADI bodo l. in 2. maja delovali po sledečem urniku: jutri 1. maja bodo vsi uradi ves dan zaprti; v nedeljo 2. maja bodo administrativni uradi ves dan zaprti, medtem ko bodo izvršilni u-radi odprti v dopoldanskih u-rah. Pošto bodo raznašali v nedeljo dopoldne. V obeh dneh, in sicer 1. in 2. maja pa bodo glavni brzojavni u-radi delovali kot po navadi. AVTOBUSI. Vsi avtobusi in avtobusi avtoprevoznega podjetja Ribi 1. maja ne bodo vozili. V nedeljo pa bodo imeli praznični urnik. MESTNO KOPALIŠČE bo imelo sledeči urnik; petek, 30. aprila: od 7.30 do 20. ure kadne kopeli in prha; od 10. do 16. ure parna kopel za ženske; od 16. do 20. ure parna kopel za moške. Sobota 1. maja: ves dan zaprto. Nedelja 2. maja: navadni urnik, in sicer od 7.30 do 12.30. V ponedeljek 3. maja ves dan zaprto. Obvarujmo notranje komisije! Odločitev Zveze industrijcev, da ne prizna volilnih tzi dov v notranje komisije Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču, je povzročila med vsemi delavci, pripadniki vseh treh glavnih sindikalnih organizacij, veliko razburjenje, kajti že pri sestavljanju kandidatne liste se je vmešala Zveza industrijcev in skušala doseči, da bi poleg kandidatov UIL, FIOM in CISL postavili na kandidatno listo tudi kandidate fašistične sindikalne organizacije CISNAL, ki odkrito zagovarja fašistične korporacije. Kakor so delavci preprečili Zvezi industrijcev cmcša-vanje v popolnoma notranje delavske zadeve m s tem preprečili njen načrt, da bi postavila na kandidatno listo tudi fašistične sindikalne kandidate, tako bodo delavci tudi sedaj, ko so volitve že mimo in ko so izvolili svoje predstavništvo, o-vrgli poskus Z veze industrijcev, da bi na zahtevo ravnateljstva CRDA vplivala na izid volitev. Vmešavanje delodajalcev predstavlja poskus uničenja notranjih komisij kot oblike nadzorstva delavcev nad proizvodnjo, in to ravno v trenutku. ko je celoten kompleks CRDA v hudi gospodarski krizi in ko je bolj kot kdaj koh poprej potrebno enotno in trdno delavsko predstavništvo, ki bo lahko vedno m ob pravem času mobiliziralo delavce proti slehernemu poskusu začasnega ali stalnega odpuščanja delavstva. Delodajalska Zveza industrijcev v tej svoji nakani ne sme uspeti tudi zaradi lega, ker bi z morebitnim vstopom pripadnikov fašistične CISNAL v notranje komisije imelo ravnateljstvo CRDA fašistično CISNAL za najboljšega zaveznika v borbi proti delavcem samim. Borba delavcev proti odločitvi Zveze Industrijcev je potrebna, kot je potrebna borba proti začasnim odpustom 1.000 delavcev iz ladjedelnice. P ‘ - ’ * - s inj ijtasg f jMi MS lil; ^ iipsi PRVA ETAPA DIRKE RIM - NEAPELJ - RIM Velik uspeh mladega Montija ————1,11 I 1 II ■ I1IIW ■■■— Goppi je na drugem mestu - V prvem delu včerajšnje etape je zmagal De Santi AQU1LA, 29. — Čeprav je bil danes Coppi razpoložen tn ga asi kot Impanis, Magni, Koblet, Ockers in drugi kljub svoji odlični vožnji niso mo-g'i prehiteti, vendar zmaga v današnji etapi ni pripadla njemu. Coppija je nadkrilil Bruno Monti, kar že samo ob sebi zgovorno priča, da je ta mladi dirkač dosegel res nepričakovan uspeh. Današnja etapa je bila razdeljena na tri dele in kot so mnogi prerokovali, so dirkači Seja pokrajinskega upravnega odbora Pod predsedstvom odv. Cu-lota je bila prejšnji večer redna tedenska seja pokrajinskega upravnega odbora. Na seji so odborniki razpravljali o zadevah navadne administracije ter so dali ugodno mnenje za plačilo raznih nabav za ustanove pokrajinske uprave v znesku 3 milijonov Ur. Vrstni red na cilju prvega dela etape (Rim — Terni) : 1. Guido De Santi 2.44'48\ povprečno 33.888 km; 2. De I ilippis 2.44’50”; 3. Monti 2.44’54"; 4. Frosini; 5. Nen- cini; 6. Ockers; slede vsi ostali z enako oceno. Vrstni red na cilju drugega dela etape (Terni — Aquila) : 1. Albani 3.18-8”, povprečno 29.061 km; 2. Coppi 3.18T9"; 3. Ockers; 4. Monti; 5. Messi-na: 6. Poblet: 7. Pezzi; 8. Co-letto; 9. Koblet: 10. Impanis. Vsi ostali z enako oceno v času Coppija. Vrstni red na cilju tretjega dela etape (10 krogov na dirkališču - za motorji; 4300 m); 1. Monti Bruno (It. - Arbos) 4'36”7, povprečno 58,545 km na uro, z motoristom Mariom Gentilijem; 2. Coppi (It. -Bianchi) z Ugom Lorenzetti-ji.m, 4'37”4; 3. Impanis (Belg.) - Toccacelli, 4’44”4: 4. De Fi-lippis 4’47"2; 5. Albani 4'49"6; 6. Magni 4’50”4; 7. Koblet (Sv.) 4’56"6; 8. Ockers (Belg.) 4'56”7; 9. De Santi 4’59”3; 10. Ciancola 5’01”8; 11. Minardi; 12. Poblet (Sp.): 13. Fornara; 14. Martini; 15. Filippi; 16. Isotti; 17. Van Steenbergen (Belg.); 18. Frosini; 19. Mes-sina; 20. Pellegrini itd. Najhitreje je vozil Coppi v 5. krogu — 24”7, povprečno 65.587 km. Splošna ocena po prvi etapi: 1. Monti 6.07’49”7; 2. Coppi 6.07’50”4; 3. Albani 6.07'51”6; 4 De Filippis 6.07’56,-2; 5. Impanis 6.07’57”4; 6. Magni C.08’03”4; 7. De Santi 6.08’06”3; 8. Koblet; 9. Ockers; 10. Ciancola; 11. Minardi; 12. Poblet; 13. Fornara; 14. Martini; 15. 1'ilippi; 16. Isotti; 17. Van Steenbergen; 18. Frosini; 19. Messina; 20. Pellegrini itd cev prevozilo zelo komodno. Zlasti v drugem delu so že kar preveč «počivali». V prvem delu je zmagal De Santi, v drugem Albani. Na dirkališču v Aquili so jih razdelili v osem skupin po štiri. Po štiri skupine so istočasno startale na štirih različnih točkah dirkališča. Dirkači so se takoj po strelu «pripeli» za motorje. Steenbergen ni imel prav srečnega dne in tudi ni kdove kaj opra. vil proti Clericiju, Pellegrini-ju in D’Agati. Impanis je prevozil svojih 10 krogov tako, da je pred ciljem že za cel kiog pustil za seboj Petruccl-ja, Baronija in Fornarija. Zelo napeta je bila borba med Kobletom. Magnijem, Minar-dijem in Filippijem. Ockers je imel za nasprotnike Messino, Nencmija in Frosinija. Krik začudenja in navdušenja pa se je razlegel po -dirkališču, ko je bil objavljen čas Coppija. Toda za gledalce je bilo pripravljeno še drugo presenečenje. in sicer v vožnji Montija. V njegovi skupini sta bili obe rumeno-rdeči majici, De Santi in Albani ter Defi-lippis. Monti, ki je dosegel povprečno brzino 58,545 km, je vozil v stilu največjih spe- cialistov za take dirke. Pokazal se je kot popolnoma dorasel dirkač, ki spada v vrsto Gckersa, Impanisa, Coppija, Magnija. Njegova zmaga je zaslužena, ker je tudi rezultat resne priprave. Po tej zmagi je rumeno-rdeča majica prešla na Montija. Tako mislimo mi: Bologna - Udinese Fiorentina - Spal Genoa - Lazio Inter • Novara Juventus - Milan Legnano - Napoli Palermo - Torino Roma - Sampdoria Triestina - Atalanta Brescia - Monza Marzotto - Cagliari Catanzaro - Venezia Verona - Catania Lucchese - Arstaranto (Tekmi v Bologni in Brescii bosta že jutri in ne prideta v poštev). BRNO, 29. — Dunajski Ra-pid je na trening tekmi premagal češkoslovaško nogometno reprezentanco s 3:1. Tekmi je prisostvovalo 50.000 gledalcev. mi • i X 1 1 1 1 X X 1 1 1 X i X X 1 I X 2 Poletni urnik mesnic Na podlagi prefektovega dekreta štev. 15340/III cd 8. oktobra 1954 bo v mesecu maju stopil v veljavo letni urnik mesnic. Urnik, ki bo veljal za vse občine goriške pokrajine iz-vzemši za občino Gradež, je sledeči: ponedeljek: mesnice bodo ves dan zaprte; torek, sreda, četrtek tn petek: od 6.3Q do 13. ure, v popoldanskih urah zaprto; sobota in dnevi pred prazniki: od 6.30 do 13. ure in od 16. do 20. ure; nedelja: od 6.30 do 11, v popoldanskih urah zaprto. Zgoraj navedeni urnik bo v veljavi do 30. septembra t.l. postavili vse na kocko šele v tretjem delu, to se pravi v vožnji za motorji. Prva dva dela pa je vseh 32 tekmoval- BRESCI V/C/N/A MDOVA FSfiCtVA 'CR/MONA ROF/GO F/RRARA mcotz/t MANTOVA tseaoč. PARMA UGDlI ^iOLCKHA ČAVtMA **vn PORU IM/NI [SARO— [A N tj — / 06JRONS/ F/R/NZ, SUN A s s/m e orno FO/COFAN! P/SCARA /T/RRO L POVILA o JO 60 90 Km-1 rl -ri"T* GORIŠKI ŠPORT Dijaške lahkoatletske tekme V sredo popoldne so bile na goriikem stadionu izločilne tekme v lahki atletiki za srednješolsko- pokrajinsko prvenstvo. Sodelovali so gojenci desetih zavodov, in sicer sedmih iz Gorice, dveh iz Tržiča ter enega iz Krmina. V vsaki disciplini, sta za vsako šolo tekmovala po dva dijaka. Torej je v vsaki disciplini tekmovalo dvajset tekmovalcev. Prvih dvanajst bo tekmovalo prihodnjo sredo v dveh skupinah: za dosego od prvega do šestega mesta in za dosego od sedmega do dvanajstega mesta. Ostalih o-sem tekmovalcev pa je odpadlo. Tekmovalci slovenske srednje šole iz Gorice so bili slabo zastopani, saj so nekateri tekmovalci, ki bi lahko dosegli dober uspeh, prsv te dni bolni ali odsotni. V teku na 80 m so dosegli najboljše rezultate Giovanni Ta-vella (klasični licej), Flavio Stakul (industrijska šola-Go-rica) in Bruno Zuliani (tehnična šola-Gorica). Slovenski tekmovalec Aleš Leban bo tekmoval v skupini od sedmega do dvanajstega mesta. V teku na 80 m z zaprekami so dosegli najboljše u-spehe Tullio Sellan (učitelji-šče-Gorica) in Gtulio Sa#a (industrijska šola-Gorica). V tej skupini ni nobenega slovenskega tekmovalca. V skoku v višino je vseh dvanajst finalistov preskočilo 1.55 m. Med temi je tudi Slovenec Jožef Del Bene, ki ima izgle-dc za dober plasma. V skoku v daljino se ni plasiral noben Slovenec, v metu krogle pa je Slovenec Danilo Lovrečič dosegel tretje mesto z metom 11,91 m. Na dvanajsto mesto se je plasiral Jožef Rakar z metom 11,05-m. V metu diska zopet ni bilo j nobenega Slovenca med finalisti, v štafeti 4x100 pa bo slovensko moštvo tekmovalo za mesta od petega do desetega, čeprav je to moštvo doseglo boljši čas kot druge ekipe, ki pa imajo to prednost, da so tekmovale v drugi skupini. Finalne tekme bodo na stadionu prihodnjo sredo 5. maja. Obrtna sola iz Gorice je odstopila od tekmovanja. Policija aretirala priletnega tata Goriška policija je pr.etekle dni aretirala 6o-letnega Fran-cesca Pulza, bivajočega v Mo-raru pri Kaprivi brez stalnega bivališča, zaradi tatvine. Pulz si je prisvojil moški suknjič. vreden 13 tisoč lir, ki ga je odnesel iz nekega skladišča vile Coronini v Drevoredu XX. septembra. Lastnik je 60-letni Giuseppe Sattner, čuva. Coroninijeve vile. Pri izpraševanju se je Pulz opravičeval zaradi storjenega dejanja z izgovorom, da si je prisvojil jopič z namenom, da ga bi razgrnil po tleh in da bi na njem počival v vrtovih vile. Nenadna slabost Rešilni avto Zelenega križa je včeraj ob 10.30 odpeljal v bolnico k Rdeči hiši 33-letnc-ga Bruna Montija iz Ul. Ra-batta štev. 19. kateremu je na ulici nenadoma postalo slabo. Nesreča pri igri 6-letni Simone Uršo iz Ul. Colombo štev. 23 se je včeraj popoldne ponesrečil pri igri. Deček se je s prijatelji igral na dvorišču in je med tekanjem padel. Pri padcu si je ranil čelo ter si poškodoval desno oko. Na pomoč mu ie prišel rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnico k Rdeči hiši zaradi poškodbe na očesu. KINO CORSO. 16.30: ((Usmiljenje za tistega, ki pade*, A. Nazzari in A. Lualdi. VERDI. 16.30: ((Operacija Ap-felkern*, A. Clement. CENTRALE. 17: «E1 tigre*, R. Breston in W. Hendrixs. VITTORIA. 17: «To je življe nje*, Toto in Fabrizi. MODERNO. 17: «Na Severnem tečaju*, Gianni in Pinotto. Živinoreja bi v Beneški Slo.’ veniji lahko sama zase predstavljala vir večjih dohodkov in blagostanja našega prebivalstva. Kot je bilo že pravilno ugotovljeno v prejšnjih številkah našega lista, je treba vzrok za izseljevanje v Beneški Sloveniji iskati predvsem v tem, da se živinoreja v naših krajih ni zadovoljivo razvijala. Kateri so glavni vzroki za tak zastoj? Zakaj je živinoreja v Beneški Sloveniji v stalnem propadanju v nasprotju s položajem po drugih gorskih predelih, kot n. pr. v Karniji, kjer je živinoreja dosegla Znaten napredek, čeprav imajo manj in slabšo krmo? Vzrokov za to stanje je več, vendar ne smemo pozabiti, da je glavni vzrok način naše živinoreje, ki se drži zastarelega načina in kjer so živinorejci proti uvedbi osnovnih zdravstvenih in živinorejskih načel, zlasti kar se tiče krmljenja. Poglejmo malo, kakšni so pri nas hlevi. Cesto izbere naš živinorejec najbolj ne-prikladen prostor, ki je nezdrav in temen, da v njem uredi hlev za svojo živino. Pri tem se briga samo in največkrat neupravičeno, da tako pozimi kot poleti (cesto kar z živinskim gnojem) zamaši vsako odprtino in špranjo, da bi preprečil dostop čistega zraka in pa vpliv »slabih oči*, iz strahu pred čarovnijami. Samo uvajanje novih zdravstvenih predpisov in še več pa strokovna izobrazba, bi pri nas lahko temeljito spremenili sedanje stanje, ki ne traja od včeraj, ampak že stoletja. Razumljivo da mora propadati živina, ki je prisiljena stalno živeti v temnih in zadušnih prostorih in s pičlim nastiljem. V takem položaju stalno propada tudi živinska pasma. Stalno bivanje v neprimernih hlevih bo pri nas težko odpraviti, ker ie zemljiška posest preveč razdrobljena, zlasti neposredna okrog vasi, kar ovira svobodno kretan.ie živine vsaj za nekaj. ur. dnevno, Pri nas se pridela toliko krme, kot je nimajo v nobenem drugem predelu pokrajine. Lahko bi se torej marsikaj napravilo. Žalibog pa ljudje prodajajo krmo drugam, kar bi bilo treba absolutno preprečiti in spremeniti to krmo v meso, mleko in delo v naših krajih. Po zanesljivih podatkih gre več kot polovica naše krmske proizvodnje v hleve ravninskih ži-vinorejcev. Morda bo kdo ugovarjal, da so naši kmetje prisiljeni prodajati krmo, ker si ne morejo kupiti živine. To ne bo držalo, ker vidimo, da je na splošno vzrok v tem, da nesi živinorejci ne znajo pravilno rediti živine. Pri tem je tudi vprašanje bikov. Tudi tem se posveča premalo pažnje in če-sto se zgodi, da zbolijo vse krave iz cele vasi. Na splošno je torej precej vzrokov za krizo tudi v brezbrižnosti nekaterih živinorejcev, ki nočejo razumeti, da danes ne živimo več v srednjem veku. Poglejmo samo proizvodnjo mleka. Mnogo je pri nas ljudi, ki drže po eno kravo tudi če proizvaja samo 4 do 5 litrov mleka dnevno. Potem pa še nekaj. Živinska pasma, ki je pri nas najbolj odporna izmed vseh je Molthal ali rdeča šekasta. Ta pasma je precej razširjena na Tolminskem in okrog Kobarida. Zato bi se morali za na- kup take živine naši živinorejci obrniti v tiste kraje. Geom. A. R. (Iz «Matajurja») Cez 400 avtomobilov je prijavljenih za XXI. dirko »Tisoč milj«, ki bo v nedeljo po progi, ki je označena na sliki. (Start se prične že v soboto ob 20.30). Peš iz Rima v Pariz LIVORNO, 29. — Semkaj je prispel maratonski tekač An-tonelli, član «Benellija» iz Pe-sara, ki se je odpravil na dolgo pot iz Rima v Pariz peš. Startal je v Rimu v nedeljo in bo iz Livorna nadaljeval pot po obali do Nice ter nato proti Parizu. Pot je dolga 2500 km, Antonelli pa prehodi povprečno 60-65 km na dan. Roditeljski sestanek slovenskih srednjih šol '» •mmmmammmmmmmmmmrnmmšammmmamamammamtmmaamiammammmmmmmmmmmmmmamaammmmama tmm Obravnavali so vzgojna vprašanja, odnos dijakov do profesorjev, učne načrle itd. Podpore ECA za mesec maj Občinsko podporno društvo (ECA) sporoča svojim oskrbovancem, da bo podeljevanje navadnih podpor potrebnim osebam za mesec maj po sledečem abecednem redu, ki bo na vpogled tudi na sedežu društva v Ul. Baiamonti št. 22: torek 4. maja črke A, B, C; sreda 5. maja D, E, F, G; četrtek 6. maja H, I, K, L; petek 7. maja M, N. O; sobota 8. maja P, Q, R; ponedeljek 10. maja S, T; torek 11. maja U. V, Z. Oskrbovanci se morajo kot. vedno javiti na sedežu dan pred določenim dnem po abecednem redu ter morajo prinesti s seboj potrdilo o brezposelnosti, da prejmejo posebne obrazce. Občinsko podporno društvo prosi vse, da se ravnajo po predpisanih navodilih. Urnik brivcev Zveza rokodelcev goriške pokrajine sporoča, da bodo jutri 1. maja brivnice in frizerski saloni ves dan zaprti. vključno do 5. maja- ^ i: Gorice 16. maja z«°daJ Izlet mladine v Ljubljano Zveza slovenske Gorici vabi ^se ^ športa, ki imajo potnj ' j, st udeležijo izleta, ki E^ reja 16. maja v LjuDJ ^ 16. maja bo v Ljubtj gometna tekma med jn zentancama Jugoslavil ^ Anglije, poleg tega P ^ gledalci lahko gleda’1 i atletski spored, v bs, lahkoatletskih disCiph««^ do nastopili najboljši ^ ski in hrvaški atleti i■ tinje. Cena je zelo ^ V:ak udeleženec izleta u čal za vizum, vozo^ . vstopnico na nogome ^ šče 1.300 lir. Ostale^ cije interesenti lahko na sedežu ZSPD v scoli 1, telefon 24-95- aj traj, povratek isti večer. DEŽURNA LEKARNA' {) Danes posluje ves pg, ponoči lekarna Venuti, batta 18 - tel. 21-24. Vozni red vlakoy ODHODI: jiJ Proti Trstu: 0.24 (*■ '.50J (A.), 7.23 (A->. 8.33 (A* .7.U (D.), 13-58 (A.), 15.50 UAJ, ^ (DD.), 18.32 (A.)*-2126 (D.). 5$ Proti Vidmu: 4.33 (A.), 6.29 (A-). ?-57.,(« (A-)< (DD.), 10.46 (A,? I3-3* jj.ll 16.00 (A.)*, 17.13