«
|,1J	>	CE
^	-LJ	CJ
=m	O	—
-in	C	cn
"O	M
£	®	o
~	>	OJ
Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si
S ce.
Hi
V
Štajerski
V središču
Ptuj. Malico ponujajo le redki gostinci, stalna ponudba je pestra
O Strani 6 in 7
Ptuj, petek, 9. avgusta 2024
Letnik LXXVII • št. 62 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
H Ptuj, Podravje • Zakaj v Termah Ptuj niso zagnali nove atrakcije za kopalce?
Nova tobogana še vedno nista odprta
Otvoritev toboganov v Termah Ptuj je bila načrtovana že pred dobrim mesecem. Čeprav so zjulijem podražili ceno vstopnic, nova tobogana še vedno ne obratujeta.
Več na strani 3.
£
Podjetništvo Sp. Podravje.
1,5 milijona evrov za večgeneracijski center
O Stran 5
Politika
Žetale. Se bodo Haložani ponovno selili v mesta?
O Stran 9
Kultura Podlehnik. Pri
15 letih se je borila za življenje, odtlej ga živi
O Stran 10
Kronika Slovenija.
Zgolj v juliju 13 odpoklicev živil zaradi salmonele
O Stran 12
Ribnik Ljudski vrt
Vrbo sredi ribnika bodo morali
odstraniti
Ptuj .
Občina izgubila 40.000 evrov _ letne najemnine
&
| Destrnik • Delitev na vaše in naše se seli tudi v turistično društvo
i
^///////////////////^^^^
Zahtevajo odstop predsednice
2 Štajerski
Aktualno
torek • 13. avgusta 2024
Destrnik • Delitev na vaše in naše se seli tudi v turistično društvo
Zahtevajo odstop predsednice
Člani TD Destrnik so se v ponedeljek zvečer zbrali na izrednem občnem zboru, da bi izvolili nove predstavnike v upravnem odboru (UO) društva, potem ko je velika večina v začetku julija nepreklicno odstopila.
Zbora se je udeležilo veliko število članov, zato je sobica turističnega doma kar pokala po šivih. Ker v njej ni klimatske naprave, pa je delovala kot savna. Temperaturo v že tako pregretem ozračju je samo še stopnjeval predlagani dnevni red in uvodni nagovor predsednice Valerije Malek, sicer tudi svetnice v občinskem svetu. Vodenje TD Destrnik je prevzela marca letos na rednem in volilnem občnem zboru, potem ko se je skupaj z županjo Vlasto Tetičkovič - Toplak včlanila v društvo.
Malekova: »Obljubili ste
•	v •	i
mi pomoč in podporo«
Povedala je, da je na julijskem sestanku upravnemu in nadzornemu odboru predstavila svoj pogled na organizacijo kmečkega praznika, ki ga tradicionalno pripravlja TD Destrnik. »Žalostna sem, ker so mnogi sejo zapustili brez vsake argumentacije in ne da bi o predlogih sploh glasovali. Če se z njimi niste strinjali, tako ali tako na glasovanju ne bi bili sprejeti in bi zadevo izpeljali drugače. Potem pa je sledil še odstop.«
Spomnila je, zakaj je marca letos sploh postala predsednica. »Potem ko te funkcije po skoraj 20 letih vodenja društva Ivan Ha-uptman ni hotel več opravljati, ste iskali njegovega naslednika, a v svojih vrstah niste našli junaka, zato sta slednjič podpredsednika Milan Malek in Sašo Simonič prišla do mene. Če sprejmem, sta dejala, mi obljubita vso pomoč in podporo pri delu. Z iskrenimi nameni sem se podala v to in začela delo, ki je po mojem dobro teklo. Po družbenih omrežjih je bilo sicer marsikaj zapisano, a tega, kot veste, nisem komentirala, nato pa je zadeva dosegla svoj vrh, in to z odstopom UO. Tega po štirih mesecih vodenja društva ne vidim drugače kot rušenje kmečkega praznika, ki je pred vrati in za katerega sem kljub negativnemu odnosu zlasti od zunaj uspela zbrati 1.000 evrov donacij.«
Ker gre za največji dogodek v organizaciji društva, je za njegovo
izvedbo predlagala imenovanje delovnega predsedstva, ki bo izpeljalo postopek za imenovanje nadomestnih članov UO, za katerega je predsednica pridobila tudi pravno mnenje Zlatka Kavčiča, predsednika sveta za kadre, pravna vprašanja in priznanja pri Turistični zvezi Slovenije.
Hauptman: »Društvo ni stranka«
K besedi se je priglasil Hauptman in se najprej spotaknil ob dnevni red. »Pod drugo točko naj bi govorili o spremembi statuta, kar seveda ni možno. Po našem pravilniku je lahko izredni občni zbor sklican na podlagi zahteve nadzornega odbora ali 20 odstotkov članov. Če imate ta sklep, lahko nadaljujemo, sicer ne. Dejstvo je, da je odstopilo osem članov UO; če želite transpa-rentnost, vam ne preostane drugega, kot da odstopite še sami,« je pozval Malekovo, nato pa naštel nekaj glavnih očitkov, zaradi katerih so v društvu razočarani nad vodstvom. »Zelo moteč je bil odnos do starejših članov, ki so dobili občutek, da so odslužili svoje in v društvu niso več potrebni. Kar je zelo žaljivo za ljudi, ki so društvo 'postavili' na noge in mu priskrbeli vse, kar danes ima. To nikakor ni prav; vedeti je treba, da društvo ni stranka ali občinski svet, ne bi smelo biti važno, kdo je naš in kdo je vaš. Prav sram me je, da smo prišli tako daleč, kajti moja edina želja je,
Člani TD Destrnik so na izrednem občnem zboru odločili, da njegov sklic nima pravne podlage, predsednico Valerijo Malek pa pozvali k odstopu.
da bi društvo aktivno živelo še naprej. Vesel sem bil, ko ste prišli, a ne na način, da ljudem ukazujete, kaj morajo in česa ne smejo. V društvu člane lepo prosiš in se zahvališ, če ni drugega, pa delo opraviš sam. Tako pač je.«
Zakaj se je zdaj že nekdanji predsednik po dolgih letih odpovedal vodenju društva, uradno ni povedal; le to, da je prišel čas za nove in sveže ideje, obenem pa ni zanikal govoric o pritiskih, ki naj bi jih bil pred tem deležen, češ da je skrajni čas za njegovo zamenjavo.
Očitki o nespoštovanju starejših
Samovoljno ravnanje brez sodelovanja so novi predsednici očitali tudi drugi vidni člani društva, med njimi zdaj že nekdanji podpredsednik Sašo Simonič in nekdanja bla-gajničarka Mihaela Simonič, oglasil
Nekdanji predsednik Ivan Hauptman je opozoril, da društvo ni stranka ali občinski svet, zato ne bi smelo biti važno, kdo je naš in kdo je vaš, nato pa dejal, da društvo v bistvu iz ozadja vodi nihče drug kot nekdanji župan Franc Pukšič.
se je tudi svetnik Anton Kovačec, ki je bil leta 1981 med ustanovnimi člani TD Destrnik, najbolj neposreden pa je bil svetnik Robert Simo-nič: »Valerija, priznaj, da si zabluzi-la, in odstopi.«

Utrinek z lanskega 42. kmečkega praznika, ki ga - kot kaže - letos ne bo.
Ko je prevzela vodenje PGD De-senci, je Majda Kunčnik, občinska svetnica in članica TD Destrnik, veljala, tako kot letos Malekova, za »zelenko«. »Ampak nisem ničesar delala po svoje, nasprotno: poslušala sem vse starešine in jim najbrž tudi s tem pokazala svoje spoštovanje do dela, ki so ga v društvu opravili. Vašega odnosa vam starejši člani TD ne bodo nikdar odpustili.« Kot že večkrat na sejah občinskega sveta tudi tokrat ni mogla mimo prodaje Otmarjevega/Arnuševe-ga zemljišča pri gasilskem domu v središču Destrnika, ki je samo še poglobila prepad med pozicijo in opozicijo. Prepričana je namreč, da je šla v zasebne roke še zadnja pomembna nepremičnina sredi občine, ki bi lahko tudi naslednjim generacijam služila kot prireditveni prostor. »Podpirali ste prodajo, zaradi katere je društvo ob parkirišče.
Zdaj lahko vehementno mahate z zakoni, toda štejejo ljudje in njihovo dobro počutje v društvu,« je bila jasna Kunčnikova in za povedano požela bučen aplavz.
Letošnjega kmečkega praznika ne bo
Med prisotnimi je bilo večkrat slišati, da predsednica v bistvu dela vse tako, kot ji je naročeno, torej po nareku nekoga drugega. To je odločno zanikala in zbrane večkrat pozvala, naj se javno izrečejo, na koga namigujejo. Slednjič se je izpostavil Hauptman: »Seveda govorimo o Francu Pukšiču.« Nekdanji župan in član UO turističnega društva, ki ni odstopil, je bil prisoten in je tudi takoj prešel v protinapad. Lotil se je tako Haup-tmana kot Kunčnikove, obenem pa se pohvalil z dosežki, ki jih je občina Destrnik dosegla pod njegovim vodstvom in še danes, ko jo že vodi njegova naslednica Vlasta Tetičkovič - Toplak, kar je nasmejalo člane društva, saj se je zdelo kot priznanje, da je v resnici še vedno on šef.
Večina je nato dvignila roko, da se izredni občni zbor ne nadaljuje, začeli so tudi zbirati podpise za odstop predsednice Valerije Malek. Neuradno naj bi jih zbrali 36, kar je glede na število članov, bilo naj bi jih okrog 130, več kot zahtevana petina. Zdaj torej društvo čakajo nove volitve, letošnjega kmečkega praznika pa ne bo, saj ga nima kdo organizirati.
Senka Dreu
Foto: SD
Foto: SD
Foto SD
Markovci • Kriteriji za nagrade so preostri
V	štirih letih nobene vloge
V	proračunu občine Markovci vsako leto ostane 6.000 evrov. Gre za sredstva, ki jih občina od leta 2020 namenja za denarne nagrade za zlate maturante in najuspešneje diplomante. Kriteriji so očitno previsoki, saj v tem času niso prejeli niti ene vloge.
Glede na informacije, ki so jih pridobili od srednjih šol, so letos v občini trije zlati maturanti, eno vlogo so že prejeli. Enkratna denarna nagrada znaša 150 evrov neto, najverjetneje pa jo bodo v prihodnje povečali, če se bo tako odločil občinski svet.
Občina je sicer pravilnik o dode-
litvi denarnih nagrad zlatim maturantom in diplomantom sprejela pred petimi leti. V njem je določila, da so do enkratne denarne nagrade upravičeni zlati maturanti splošne ali poklicne mature ter diplomanti s povprečno študijsko oceno devet in več. Hkrati so omejili še področja izobraževanja, in
sicer lahko denarno nagrado prejmejo samo zlati maturanti splošne mature, zlati maturanti s poklicno maturo s področja turizma in deficitarnih poklicev. Občina sicer drugih spodbud za mlade, kot je na primer štipendiranje dijakov ali študentov, nima.
EK
Enkratna denarna nagrada za najboljše dijake in študente znaša 150 evrov.
petek • 9. avgusta 2024
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj, Podravje • Nova tobogana v Termah Ptuj še vedno nista odprta
Sta tobogana zaprta zaradi inšpekcijske odločbe?
Otvoritev toboganov v Termah Ptuj je bila načrtovana že pred dobrim mesecem. Čeprav so z julijem podražili ceno vstopnic, nova tobogana še vedno ne obratujeta. Preverili smo, ali držijo ugibanja, da so razlogi za to inšpekcijska odločba o neustreznosti, težave pri pridobivanju uporabnega dovoljenja ali morda pomanjkanje kadra.
Tudi v Termah 3000 tobogana še zaprta
Po podatkih e.bonitete.si delniška družba Sava Turizem od leta 2021 posluje z dobičkom. Če je še leta 2020 izkazala izgubo v višini skoraj sedem milijonov evrov, je že leta 2021 njen dobiček znašal dobrih 6 milijonov evrov, v letu 2022 pa 12 milijonov evrov. Rekordno so se povečevali tudi prihodki; še leta 2021 so se ustavili pri 63,9 milijona evrov, lani pa so že presegli 131 milijonov, kar pomeni več kot 100-odstotno rast.
Po lanskem rekordnem letu po prihodkih za Savo Turizem, v katerem je največja turistična družba v državi presegla 131 milijonov evrov prihodkov ob 8,2-milijonskem dobičku, so v državni družbi odprli mošnjiček za investicije. V Termah 3000 v pomurski občini Moravske Toplice so uredili dva (trenutno prav tako še nedelujoča tobogana) z otroškim igriščem, za kar so namenili približno 700.000 evrov. Nekaj dobička pa so usmerili tudi na Ptujsko - v Terme Ptuj, kjer se pogosto soočajo z očitki, da premalo namenjajo za naložbe. Toda tudi na Ptuju nova tobogana, ki sta bila uspešno spromovirana pred začetkom poletne sezone, še vedno ne delujeta.
Tobogana po pojasnilih odgovornih v družbi Sava Turizem ne obratujeta zaradi zamud pri nadgradnji toboganov.
Lepo vreme in visoke temperature vsekakor pozitivno vplivajo na obiskanost in poslovanje Term Ptuj. Predvsem ob koncih tedna je zunanji termalni park nabito poln. Ogromno je obiskovalcev iz tujine, precej pa tudi domačinov, ki se pridejo ohladit. Predvsem za otroke in mladostnike je bila dobrodošla informacija o novih pridobitvah. Julija smo poročali, da sta tobogana tik pred odprtjem. Na prvi pogled je sicer vse nared za otvoritev, a očitno ni tako. V Termah Ptuj so pojasnili, da bosta nova tobogana, Twist in Sfera, odprta predvidoma sredi avgusta: »Investicijska dela so se zavlekla zaradi zamud v dobaviteljski verigi. Poteka naknadna nadgradnja svetlobnih efektov, da bomo lahko zagotovili celovito izkušnjo kopalcev pri spustu po toboganih. Dodatno vgrajujemo še elektronski in tako bolj učinkovit sistem za razporejanje kopalcev. Zaradi zamud pri dobavi v dopustniškem času obe nadgra-
dnji žal izvajamo z zamikom, vsekakor se trudimo, da bi čim prej končali.«
Čeprav so si želeli, da bi tobogana delala celo letošnje poletje, jim načrtov ni uspelo uresničiti. So pa zavrnili teze o neustreznosti izvedbe: »Oba nova tobogana sta sicer že uspešno prestala neodvisno kontrolo in preizkus ustreznosti vodnega tobogana.«
Ali res nimajo kadra?
Zelo glasne so tudi informacije o pomanjkanju kadra. Precej težav naj bi imeli s pridobivanjem redarjev, ki skrbijo za varnost pred spustom. Tudi te informacije so v Termah zavrnili: »Ne drži, da je krivo pomanjkanje kadrov ali inšpekcijska odločba.«
Čeprav so razlogi, da tobogana ne delujeta, razumljivi, pa je marsikaterega obiskovalca zmotilo povišanje cen, ki je časovno sovpadlo s predvideno otvoritvijo
novih pridobitev. V termah sicer pravijo, da povišanja cen kopalnih kart zaradi novih toboganov v letošnji sezoni sploh niso predvideli: »Manjše povišanje cen kopalnih kart za odrasle čez vikend se nanaša na velike podražitve energentov, med tednom so cene ostale enake. Vstopnice za zunanji termalni park vključujejo tudi uporabo notranjih bazenov, toboganov in savn, kar sicer ni običajno. To je dodatna ugodnost, ki jo ponujamo obiskovalcem. Vsak dan v tednu pa jim nudimo še dodatne ugodnosti.«
Ugodnejše cene vstopnic v termalni park nudijo tudi s kupončki iz našega časopisa, ob petkih je objavljen kupon za 40-odstotni popust na ceno vstopnice, kar večinoma uporablja lokalno prebivalstvo. Ob sredah je dan za upokojence, ob petkih so cenejše vstopnice za družine, ob ponedeljkih pa polovično ceno vstopnice plačajo dijaki in študentje.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ptuj • Je kriva sanacija, neustrezno ravnanje ali strela?
Vrbo sredi ribnika bodo morali odstraniti
Vrba, kije sredi ribnika v Ljudskem vrtu rasla vsaj 50 let, je suha in jo bodo morali odstraniti. Nekateri menijo, daje to mogočno drevo uničila sanacija ribnika, drugi krivijo neustrezno ravnanje, češ da bi ga bilo treba zalivati, ko seje začelo sušiti. Po nekaterih informacijah pa naj bi vanj udarila strela.
V zadnjem obdobju se je pojavilo precej komentarjev o stanju ribnika v Ljudskem vrtu in drevesa, ki ga je krasilo več desetletij. Največ pripomb se je nanašalo na slabo vzdrževanje oziroma skrb za ohranitev drevesa. Ribnik je namreč popolnoma zarasel s trstiko in lokvanji, ponekod celo ambrozi-jo, vrba na otočku pa se je skoraj v celoti že posušila. Za ribnik z okolico, ki so ga skupaj s suhim zadrževalnikom za 300.000 evrov uredili pred dvema letoma v sklopu proti-poplavnih ukrepov na tem območju, skrbi občinsko podjetje Javne službe.
Na Mestni občini Ptuj pravijo, da so s to težavo seznanjeni, pregledali so stanje na terenu in ugotovili, da druge rešitve, kot da navedeno drevo odstranijo, ni: »S koncesionarjem je dogovorjeno, da bo v ribniku očistil prekomerno razraslo trstiko in lokvanje. Odstranjena bo tudi suha vrba, ki jo bo treba nadomestiti. Ko smo sredi julija opravili ogled parka za pripravo dokumentacije, potrebne za prenovo drevesne strukture v parku Ljudski vrt, so bili na terenu prisotni tudi arboristka, krajinski arhitekt in predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Dogovorili
smo se, da arboristka prednostno pripravi vlogo za kulturnovarstveno soglasje za odstranitev posušenih dreves.«
Za odstranitev dreves potrebno soglasje kulturovarstvenikov
Skupaj naj bi bilo treba odstraniti približno pet dreves v parku, med drugim tudi vrbo v samem ribniku. Vloga za odstranitev je že podana, občina zdaj čaka soglasje ZVKDS, nato bodo z delom na terenu lahko začeli delavci Javnih služb Ptuj.
Vrba je sicer na tem mestu rasla vsaj 50 let. Nekateri so prepričani, da jo je uničila neustrezna sanacija ribnika, saj njen propad časovno sovpada s to obsežno investicijo. Prenova ribnika je bila izvedena jeseni 2022 in je bila nujna, saj so poplave večkrat ogrožale prostore Osnovne šole Ljudski vrt in okoliške hiše. Stare fotografije dokazujejo, da je bila vrba še nekaj časa po sanaciji ribnika lepo zelena. Ribnik je bil sicer precej dolgo prazen, kar je po mnenju posameznikov lahko vplivalo tudi na vrbo. Čeprav se sliši smešno, je celo slišati, da bi
Stara vrba pred sanacijo ribnika
bilo treba drevo zalivati, ko se je začelo sušiti, kljub temu da že desetletja raste sredi ribnika. Na občini pravijo, da to ni smiselno in da tudi drugega drevesnega fonda v mestu ne zalivajo. »Drevesa zalivamo le,
... in danes.
ko jih posadimo, nato ne več. Po naših informacijah je v vrbo v ribniku udarila strela, kar naj bi jo dokončno uničilo. Seveda je škoda vsakega drevesa, ki ga moramo odstraniti, a v takem primeru druge smi-
selne rešitve ni,« so še dodali na MO Ptuj in zaključili, da stara, posušena drevesa ogrožajo varnost obiskovalcev parka, zato je odstranitev edina smiselna odločitev.
Dženana Kmetec
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 9. avgusta 2024
Podlehnik • Razpis za kmetijce in za podjetnike
Novost: podpora za vinogradnike
V Podlehniku 20.000 evrov namenjajo razvoju kmetijstva, novost letošnjega razpisa pa je finančna spodbuda za preprečevanje zaraščanja pokrajine v skupni višini 8.000 evrov. Rok za oddajo vlog je 18. oktober.
Foto: Mojca Vtič
Razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva se izteče 18. oktobra, medtem ko razpis za spodbujanje podjetništva teden dni kasneje.
Po podatkih statističnega urada je bilo pred 15 leti v Podlehniku 153 pridelovalcev grozdja, ki so obdelovali 134 ha oz. 237 vinogradov, v desetih letih, torej v letu 2020, pa je na območju te haloške obmejne občine trta rasla le še na 108 ha oz. se je površina vinogradov skrčila skoraj za petino. Vodstvo občine želi z razpisom zajeziti trend zaraščanja oz. spodbuditi ohranitev vinogradniške podobe in preprečevanje zaraščanja pokrajine s spodbujanjem naložb v vinogradništvo. Vinogradniki lahko kandidirajo za sredstva za zasaditev ali širitev majhnih vinogradov, čiščenje zaraščenih površin, vzdrževanje in ohranjanje avtohtonih nasadov, predelavo in pridelavo grozdja v majhnih vinogradih. Do finančnih spodbud so upravičeni občani Podlehnika in lastniki nepremičnin oz. vinogradov v občini, ki ne presegajo velikosti 3.500 trsov. Koliko denarja bodo prejeli posamezniki, ni znano, saj bo višina zneska odvisna od števila prejetih vlog in velikosti vinograda.
Objavljen razpis predvideva še 6.000 evrov za investicije na kmetijah, 1.600 evrov za trženje in zagotavljanje tehnične podpore na področju predelave, kmete, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, bodo na občini podprli z 2.400 evri, 2.000 evrov pa namenjajo še društvom s področja kmetijstva.
Občina je objavila tudi razpis za spodbujanje in razvoj podjetništva, za kar občina prav tako namenja 20.000 evrov, rok za prijavo pa poteče 25. oktobra. Največ, to je 13.000 evrov, bodo podelili za spodbujanje začetnih investicij in investicij v širjenje dejavnosti ter razvoj in 5.000 evrov za samozaposlovanje oz. odpiranje novih delovnih mest.
Podravje • Šole uspešne na razpisu Mladi
Za inovativnost mladih
Osnovne in srednje šole iz ptujsko-ormoškega območja so bile uspešne na razpisu Mladi 2024/25.
Foto: CG
Osnovne in srednje šole Spodnjega Podravja bodo organizirale delavnice za spodbujanje inovativnosti.
Gre za projekt SPIRIT Slovenije, ki je namenjen spodbujanju ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi. Vsaka izmed šol, ki je uspela na razpisu, je prejela od 2.700 do 5.000 evrov.
Na ZRS Bistra Ptuj, kjer sodelujejo kot zunanji mentorji, so poudarili, da projekt spodbuja razvoj osebnostnih lastnosti in veščin. Mladi bodo pridobili vpogled v vlogo ustvarjalnosti, podjetnosti in inova-tivnosti v družbi. Šole bodo izvajale delavnice za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti med mladimi. Organizirale pa bodo tudi t. i. »startup vikende«, ki bodo namenjeni razvoju lastnih idej dijakov ali reševanju izzivov podjetij ali drugih organizacij.
EK
Juršinci • Jubilejni 30. občinski praznik
Majhna občina, ki ima skoraj vse
V občiniJuršinci bo ta konec tedna zelo slovesno. Jutri, v soboto, bo svečana prireditev ob 30. občinskem prazniku, v nedeljo bodo proslavili god farnega zavetnika sv. Lovrenca. Župan Robert Horvat vabi občane, da se priključijo praznovanju.
Juršinci so danes sodobno razvito podeželsko središče z osnovno šolo, vrtcem, večnamensko dvorano, imajo zdravnika, zobozdravnika in lekarno, so ena redkih občin z domom upokojencev. Ta daje središču občine svojstven pečat, pomemben je zlasti z vidika zagotavljanja delovnih mest.
Tudi bencinskega servisa, ki je na robu naselja Juršinci, nima vsaka občina. V središču kraja so še prostori občine, živilska trgovina, pošta, sladoledar in dve gostilni. Ob boku cerkve je kulturni center, v katerem imajo svoje prostore nekatera društva. Društveno življenje je v Juršincih zelo bogato. V občini je nekaj obrtnikov, posamezniki se ukvarjajo s kmetijstvom, vinogradništvom, sadjarstvom in turizmom, posebej poznani so po trsničar-stvu.
Občina Juršinci je imela v svoji 30-letni zgodovini samo dva župana. Do predlani jo je vodil Alojz Ka-učič, nasledil ga je Robert Horvat. Osrednjo vlogo pri naložbah, ki v podeželske kraje prinašajo napredek, imajo evropska sredstva. Ta so znali Juršinčani doslej vedno dobro unovčiti. Zadnji večji projekt je bila gradnja kolesarske steze, ki jih povezuje s Ptujem. Do konca letošnjega leta jih na večnamenski dvorani in vrtcu čaka ureditev nove strehe z namestitvijo sončnih elektrarn. V šoli in vrtcu bodo obnovili ogrevalni sistem in vgradili prezračevalnega. V prihodnje imajo željo urediti športni center, z denarjem EU za zeleno infrastrukturo pa bi v okolici cerkve in doma upokojencev
Plakete bodo nadomestili grbi
Juršinčani bodo podelitev plaket ob občinskem prazniku opustili. Doslej so jih podelili več kot sto. Nadomestilijih bodo grbi, letos bo občinskih nagrajencev šest. Ohranili pa bodo podeljevanje naziva častnega občana. V 30 letih so imenovali štiri, to so Ludvik Toplak, Alojz Kaučič, Dejan Zavec in pokojni duhovnik Štefan Casar.
oblikovali park z igrali za otroke, manjšim amfiteatrom in parkirnimi prostori. »Upam, da nam bo v naslednjih petih letih uspelo počrpati delež, ki nam pripada. V šolskem prostoru bomo z vlaganji povečali energetsko učinkovitost objektov in poskrbeli za samooskrbo z električno energijo. Tako bomo pripravljeni na direktive EU, ki so napovedane po letu 2030. Na sistem
sončnih elektrarn bi poleg šole, vrtca in telovadnice priključili še druge objekte javne rabe in javno razsvetljavo. Računamo, da bi z elektriko
postali čim bolj samooskrbni in bi imeli stroške pod nadzorom,« je pojasnil župan Horvat.
Vedno aktualno vprašanje je prometna infrastruktura. Ker ceste najeda zob časa in vremena, jih je treba nenehno vzdrževati in posodabljati. »Na tem mestu nas čaka še kar nekaj dela,« je ocenil župan in dodal, da si prizadevajo tudi za obnovo vodovodnega sistema, ki je v enem delu občine dotrajan. »Pripravljamo dokumentacijo, da bomo pripravljeni, če bo možnost za črpanje evropskih ali državnih sredstev.«
Mojca Zemljarič
Občankam in občanom iskreno čestitam ter želim prijetno praznovanje.
Zupan občine Juršinci
Robert Horvat1^ tf-jL
Hajdina • Projekti participativnega proračuna
Slovenja vas z največ glasovi
Hajdinčani so z glasovanjem o participativnem proračunu izbrali tri projekte, kijih bo občina izvedla do konca leta. V Slovenji vasi bodo dobili napravo za ulično telovadbo, v Gerečji vasi igrala za otroke, na Zgornji Hajdini - preko proge pa bodo v večnamenskem objektu uredili ogrevalni sistem.
Foto: MZ
Večnamenski objekt na Zgornji Hajdini - preko proge bodo opremili s sistemom za ogrevanje in hlajenje.
Udeležba na glasovanjih, ki so jih izvedli trikrat, je bila relativno dobra. Glasovat je prišlo 344 občanov, volilno pravico so imeli starejši od 16 let. Predloge projektov so na občini Hajdina zbirali v maju. Junija so jih sodelavci občinske uprave pripravili za glasovanje, julija so v treh terminih (ob sredah) izvedli glasovanje. Največ glasov (93) je prejela projektna pobuda iz Slovenje vasi - naprava za ulično telovadbo »street workout«. Postavili jo bodo na območju športnega parka, omogoča pa različne vaje z lastno težo in je vsestransko uporabna. Za vadbo jo bodo lahko uporabljali vaščani, športniki, gasilci, pa tudi starejši, ki se udeležujejo programov šole zdravja. Občina bo za napravo namenila 10.000 evrov. Projekt enake vrednosti so izglasovali tudi Gerečani. Otroci se bodo razveselili novih igral, saj so sedanja dotrajana in jih bo treba zamenjati. Projekt je dobil 78 glasov. Tretji projekt, ki ga bo občina izvedla z denarjem participativne-
ga proračuna, gre na Zgornjo Haj-dino - preko proge. Tik ob gozdu imajo krajani urejen športni park z asfaltnim igriščem in igriščem za tenis. V športnem parku je tudi večnamenski objekt, ki ga bodo
zdaj opremili s sistemom za ogrevanje in hlajenje. Ker bo objekt ogrevan, se bodo domačini lahko družili tudi v hladnejšem delu leta. Gradnjo hladilno-grelne naprave so ocenili na 4.200 evrov. Župan
občine Hajdina Stanislav Glažar je dejal, da bodo projekte izvedli do konca leta, trenutno so v fazi iskanja izvajalcev oziroma zbiranja ponudb.
MZ
petek • 9. avgusta 2024
Podravje
Štajerski	5
Ptuj • Še en udarec za staro mestno jedro
Občina izgubila 40.000 evrov letne najemnine
Selitev poslovalnice Telekoma pomeni dodatno siromašenje ponudbe v starem mestnem jedru. Telekom je imel pred leti v središču Ptuja dve poslovalnici - eno v poslovnem centru ob pošti na Vodnikovi ulici in drugo (Mobitel) v mestni hiši.
V procesu optimizacije stroškov poslovanja so pred leti obe poslovalnici združili v eno, ki je bila v mestni hiši. Zdaj so mestno jedro Ptuja dokončno zapustili, preselili so se namreč v nakupovalno središče Supernova (nekdanja Qlandija). Za selitev so se odločili, ker so v trgovskem centru bližje uporabnikom. Boljša je dostopnost, na voljo so parkirišča, medtem ko je ponudnikov in ljudi v središču mesta vedno manj, so navedli. »V središču Ptuja je bil Telekomov center v coni za
pešce, kar je uporabnikom pogosto predstavljalo izziv. Poleg tega se je spremenila okolica, saj je ponudnikov v središču mesta vedno manj, s tem pa se spreminjajo tudi navade ljudi, ki želijo čim več aktivnosti opraviti tako, da zanje porabijo čim manj časa. Za selitev iz središča Ptuja smo se odločili predvsem zato, da smo uporabnikom omogočili lažji dostop do nas in naših storitev. Nakupovalno središče Supernova, kamor smo preselili Telekomov center Ptuj, ima na vo-
ljo dovolj parkirišč, dostop je enostaven, ob tem lahko uporabniki na enem mestu opravijo več stvari. Odzivi na spremenjeno lokacijo so zelo dobri,« so odločitev, da po desetletjih zapustijo središče mesta Ptuj, pojasnili v Telekomu.
Novih najemnikov ne bodo iskali
Po odhodu Telekoma bo ljudi v mestnem jedru še manj. Poslovalnica telekomunikacijskega operaterja je bila kar frekventna točka.
Poznal se bo tudi odhod zaposlenih, ki so v središču Ptuja pustili kakšen evro, na primer za kavo in malico. Sploh pa se ljudje sprašujejo, kako je lahko mestna oblast dopustila odhod tako dobrega najemnika iz mestne hiše in središča mesta. »Menite, da bi Jankovič ali Arsenovič kaj takšnega dovolila?« je bilo slišati opozorila. Dejstvo je, da lokalna skupnost na poslovno odločitev podjetja neposredno res ne more vplivati, posredno pa se da marsikaj dogovoriti oziroma zlobirati.
Vodstvo občine smo vprašali, ali se s Telekomom ni bilo moč dogovoriti, da ostane. »Gre za poslovno odločitev podjetja, zato tega ne moremo komentirati,« so bili kratki. Dodali so, da je Telekom pri njih v mestni hiši gostoval 23 let, od 1. septembra 2001. Za 204 m2 poslovnih prostorov je plačeval 3.547 evrov mesečne najemnine. Takšen znesek je bil dogovorjen od 1. februarja letos, pred tem je mesečna najemnina znašala 3.404 evre. »Vsako leto se je spreminjala glede na vrednost točke oziroma na inflacijo,« so povedali v kabinetu županje Nuške Gajšek.
Občina novih najemnikov ne bo iskala. »Prostore bomo preuredili in jih uporabljali za lastne namene ter potrebe,« so za naš časopis še povedali v MO Ptuj.
Mojca Zemljarič
Foto: ČG
Telekom je bil v mestni hiši najemnik 23 let. Julija so staro mestno jedro zapustili in se preselili v nakupovalno središče Supernova.
Cirkulane • Kmalu začetek polmilijonske investicije
Gasilski dom ostaja v središču
V Cirkulanah so novi gasilski dom sprva nameravali graditi izven središča kraja. V ta namen so odkupili parcelo ob regionalni cesti, pri nekdanji gostilni Levičnik. Nato pa so upoštevali želje večine prebivalcev in v občinskem svetu izglasovali, da gasilski dom ostaja v osrčju naselja Cirkulane.
Foto: ČG
Stari gasilski dom je dotrajan, novega bodo gradili kar preko ceste.
Gasilci namreč ne skrbijo samo za požarno varnost, ampak so tudi gonilna sila družabnega dogajanja in medsebojnega povezovanja ljudi. Kristijan Kokot, predsednik PGD Cirkulane, je poudaril, da so zelo zadovoljni z izbrano lokacijo novega gasilskega doma, saj bodo ostali v središču kraja, bliže ljudem. Izbrana parcela je velika, pred garažami bo tudi dovolj prostora za izvoze na intervencije. »Prepričani smo, da bo novi objekt dobro služil svojemu namenu, prostori so smiselno razporejeni, garaže pa dovolj velike,« je povedal Kokot, ki ga izjemno veseli, da so bili vključeni v proces oblikovanja in načrtovanja gasilskega doma.
Novi gasilski dom bodo gradili nasproti obstoječega, ki ga zaradi dotrajanosti nima smisla obnavljati. Objekt bo nekoliko manjši od prvotno zamišljenega. Nove garaže, delno grajene pod zemljo, bodo dovolj velike za več gasilskih vozil. V objektu bo poleg gasilskih garaž še sejna soba za gasilce in večji prostor za društvo upokojencev. Županja si želi, da bi bili pod skupno streho z gasilci in upokojenci tudi predstavniki mlajše generacije; v prihodnje naj bi namreč v občini zaživel še klub mladih.
Vrednost celotne investicije je ocenjena na okoli 600.000 evrov, polovico so zagotovili že v letošnjem proračunu. Občina bo predvidoma do konca septembra izbrala izvajalca del do četrte gradbene faze.
Estera Korošec
Podravje • 1,5 milijona evrov za večgeneracijski center
Zavod Nazaj na konja uspel s Stičiščem
Na območju Spodnjega Podravja bo kmalu zaživel večgeneracijski center + Stičišče. Gre za petletni projekt partnerskega konzorcija, ki so ga oblikovali zavod Nazaj na konja iz Sta-rošinc, Ljudska univerza Ptuj in Ljudska univerza Ormož. Omenjeni konzorcij je namreč uspel na razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za izvajanje projekta v naslednjih petih letih pridobil 1,5 milijona evrov.
Na razpisu je uspelo 16 prijaviteljev iz vse Slovenije. Največja konkurenca je bila na območju Spodnjega Podravja, kjer sta se poleg že omenjenega konzorcija prijavila še dva prijavitelja, Dom upokojencev Ptuj in ZUDV Dornava, ki pa nista bila uspešna.
»Interesa je bilo veliko. Prav zato smo še toliko bolj veseli, da so prav naš program prepoznali kot
tistega, ki lahko največ prispeva k lokalnemu okolju in ljudem,« je povedal Alexander S. Goljevšček iz zavoda Nazaj na konja, ki je sicer vodilni partner projekta. »Naša največja prednost je vsekakor ta, da smo nevladna organizacija, ki je v primerjavi z javnimi zavodi veliko bolj prilagodljiva in odprta,« je pojasnil Goljevšček in dodal: »Za nas je pomembno, da je vsak pro-
Zavod Nazaj na konja ima svoje prostore v Konjeniškem parku Starošince, kjer že deveto leto deluje tudi Center za družine.
Za večgeneracijske
centre na voljo 24 milijonov evrov
V okvirujavnega razpisa za sofinanciranje projektov večgeneracijskih centrov + je bilo na voljo 24 milijonov evrov, od tega 17 milijonov evrov v vzhodni in približno sedem milijonov evrov v zahodni kohezijski regiji. Ministrstvo bo posamezen projekt sofinanciralo do največ 1,5 milijona evrov, in sicer za pet let.
jekt nadgradnja nečesa, kar smo v preteklosti že počeli. Dejstvo je, da se po petih letih rezultati ne bodo merili zgolj v materialnih vidikih, ampak si želimo ustvarjati predvsem spremembe v miselnosti okolja, v naravnanosti prebivalstva
t.
:oto: ČG
Metka Demšar Goljevšček in Alexander S. Goljevšček iz zavoda Nazaj na konja, ki bo drugo leto obeležil 20-le-tnico delovanja.
do vrednot in stvari, ki so v življenju resnično pomembne. To je veliko težje izmeriti.«
Goljevšček pričakuje, da bo ministrstvo po petih letih ponovno objavilo razpis za sofinanciranje več-generacijskih centrov in bo lahko njihovo Stičišče delovalo naprej.
Pod okriljem večgeneracijske-ga centra + Stičišče bodo na voljo številne brezplačne preventivne dejavnosti, namenjene vsem prebivalcem, zlasti otrokom in mladim, ki tvegajo socialno izključenost, enostarševskim družinam in tistim z nižjim socialnoekonomskim statusom, invalidom in otrokom s
posebnimi potrebami, starejšim in drugim ranljivim skupinam.
Tudi počitniško in vikend varstvo
Metka Demšar Goljevšček iz zavoda Nazaj na konja je povedala, da bodo med drugim organizirali tudi brezplačne kulinarične delavnice, pravljične urice, počitniško in vikend varstvo, treninge uspešnega učenja ... Velik poudarek bo na aktivaciji družin. »Poskušali bomo razvijati različne aktivnosti za zdrav način življenja, spodbujati družinsko prostovoljstvo, kjer bodo druži-
ne in njihovi družinski člani sodelovali v urejanju skupnosti in okolice, si pomagali... Ponovno bomo obudili medsosedsko pomoč in druge delovne akcije. Izvedli bomo tudi kampanjo, v kateri bomo predstavili motivacijske zgodbe invalidov. Naša vrata bodo na široko odprta za vse ranljive skupine.«
Večgeneracijski center Stičišče bo povezoval različne prostore in organizacije v Spodnjem Podravju. V zavodu Nazaj na konja pričakujejo, da se bodo uporabniki lahko aktivno vključili v programe že sredi septembra.
Estera Korošec
6 Štajerski
V središču
petek • 9. avgusta 2024
Ptuj • Kam v mestu na dobro hrano in pijačo?
V centru mesta le redki ponujajo malico, stalna
Številni gostinci se v zadnjih letih, sploh po epidemiji, srečujejo z velikimi kadrovskimi težavami. Večina tistih, ki vztrajajo, vloži ogromno časa, L truda in dela. Kuhajo, strežejo, pospravljajo, pripravljajo, mnogi živijo za gostinstvo. Kar nekaj ptujskih lokalov ima dolgoletno tradicjo, na kar smo lahko še posebej ponosni. Trenutna ponudbajedi v mestu je precej pestra, zelo malo pa je gostiln, ki ponujajo malice.	^^^ J
Zaprtje restavracije Perutnine Ptuj v središču mesta pred leti je pustilo grenak priokus. Tudi nekajmesečno zaprtje gostilne Pri pošti je nakazovalo, da stanje v gostinstvu ni rožnato. A k sreči se je hitro našla in opogumila gostin-ka iz Italije, ki je oživila zgodbo, za katero smo se bali, da je končana. Gostilna Pri pošti ponovno obratuje. S popolnoma prenovljenim, drugačnim konceptom. Ponujajo italijansko, sveže pripravljeno hra-
no. Čez teden vsak dan ponujajo raznolike malice, ob petkih in sobotah pa posebne šesthodne večerje z vključeno pijačo. „Trudim se zmeraj pripraviti kaj dobrega, novega. Ljudje so se hitro navadili na našo kuhinjo, radi pridejo, probleme pa imamo s kadrom, zelo težko dobimo pomoč v kuhinji in natakarje, tako da dejansko moraš ogromno narediti sam," priznava Teresina Veronese, Italijanka iz Vincenze, ki živi v Halozah.
Tradicionalne jedi, predstavljene na sodoben način
V samem centru mesta je tudi izjemno priljubljena, najstarejša ptujska gostilna Rozika. Zagotovo ena najbolj obiskanih na Ptuju. Imajo stalno ponudbo raznih domačih jedi, za razliko od mnogih, ki so to opustili, pa tudi pestro ponudbo malic. Moto lokala, ki ga vodi Aleš Vilčnik, je: lokalno, tradi-
cionalno, domače. Tradicionalne jedi so pri njih predstavljene na sodoben način. Vilčnik poudarja, da popoln krožnik lahko ustvarijo le vsi skupaj, kot ekipa, kar pa gre zaposlenim v Roziki odlično od rok. V zadnjih letih je gostilna s prav posebnim pridihom, poznana predvsem po dobri hrani, ob koncih tedna postala tudi priljubljeno zbirališče mladih, ki očitno spoštujejo njihov trud in željo mestu ponuditi nekaj dobrega.
Še ena gostilna z dolgoletno tradicijo, ki deluje v središču mesta, je Amadeus. Na idilični lokaciji pod gradom skrbijo za pestro kulinarično ponudbo. Malic sicer ne ponujajo, delajo od 12. ure naprej, ob torkih so zaprti. Mira Korošec v Amadeusu piše pomembno zgodbo ptujske kulinarike že več kot 35 let, navdih črpajo iz svežih sestavin, družinske tradicije mlina Korošec in bogate štajerske kulinarike. Ob restavraciji so pred leti uredili
Luk bistro namerava zapustiti Murkovo
Vztrajno in inovativno svoje moderne kuharske kreacije ustvarja Aljaž Zemljič, lastnik Luk bistroja v Murkovi ulici. Sam seje pred leti srečal z izjemno težko zgodbo, ko je na Mestnem trgu preuredil občinski poslovni prostor v gostinski lokal, ki pa ni imel takšne namembnosti. Kljub temu daje vložil svoj čas, trud in denar, dejavnosti ni mogel zagnati. A se ni vdal. Začel je iz začetka, našel primeren (zasebni in ne občinski) prostor in ostal v centru mesta, nekoliko višje od sprva načrtovane lokacije. Od takrat delujejo v eni lepših ptujskih ulic, kjer pa je prav navedeni bistro izjemno pomemben za oživitev dogajanja. Ponujajo zajtrke, namesto malice brunche, ki sodijo v dnevno ponudbo, pa gurmet kosila, večerje... Ekipa ustvarja prave umetnine na krožniku. Zemljič pravi, daje tudi kadrovsko zadovoljen. Ustvarili so dober tim. Pred nekaj tedni je odprl še en lokal, v nekdanji Sladki kavarni na Vičavi, kjer zaenkrat strežejo le pijače in sladice. Od septembra naprej bodo ponujali tudi narezke, pice, fokače... „Z naslednjim letom,januarja, pa začnemo pripravljati tudi bolj 'resne' stvari. Naš namen je naslednje leto januarja preseliti se na novo lokacijo na Vičavi v celoti in zapustiti Murkovo. Turistov, na katere veliko stavimo, je letos na Ptuju po moji oceni bistveno manj kot lani, to se pozna tudi na našem delu, prihodki so glede na lani krepko padli junija. Trudimo se delati v centru mesta, a potrebni so določeni premiki, da lahko tu ostanemo," pravi lastnik Luk bistroja. Selitev dejavnosti seveda z vidika oživljanja dogajanja v mestnemjedru absolutno ne bi bila dobra poteza.
BSS^ÍMi^riLE IWvU KW DÍP. GarifoK>OU irse" 1
l-Vií.&JtrV TjtertfcftQK!
i KMeewrt TíkLvjj^n TLLC ¿ sepéwir-íi ytó
-"Torta K/iwys.
. E3íftE5£í> OdSiÉSpS
:---
Čeprav velikokrat potarnamo, je dejstvo, da
tudi pravljične nastanitve tik pod ptujskim gradom.
Ribje jedi in odlična kitajska hrana
Gostilna Ribič ob reki Dravi se lahko pohvali z izjemnim ambien-tom in dobro hrano. Prva gostilna na tej lokaciji je bila odprta leta 1985, od leta 2017 pa je vodenje prevzela restavracija Pan in so član skupine Talum, ki je tudi lastnik tega objekta. Njihova ponudba je
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Mikropivovarji pred novimi izzivi mlajše generacije potrošnikov
Rdeče ali zeleno? Nov trend: brezalkoholno!
Pivo je pijača, kije globoko zakoreninjena v evropski kulturi in predstavlja stoletja inovacij in dediščine. Najstarejši znani dokumentirani zapis o pivu je star 6.000 let, prvi pisni viri o slovenskem pivovarju štejejo dobrih 400 let. V stoletjih je pivovarstvo doživelo razcvet in s tem tudi razvoj, v zadnjem času je v ospredju razvoj mikropivovarn. Lani je na naših tleh pivo varilo 97 pivovarn, proizvodnja piva v Sloveniji (vključno z brezalkoholnim pivom) pa je znašala 1,79 milijona hektolitrov, to je 89,5 litra na prebivalca.
Andrej Colarič in Davor Mišmaš, avtorja knjige o pivu, sta zapisala, da je pivo umetnost, saj ima moderni pivovar vse niti v svojih rokah. Pivo je lahko svetlo, temno, s
kremno peno, skorajda brez pene, raznolikih okusov, lahko ima do 15 odstotkov alkohola ali je povsem brez njega. V zadnjih letih so pivo-varji razvili vrsto piv z manj ali brez
alkohola - in to brez žrtvovanja okusa. Piva z nizko stopnjo alkohola in brezalkoholna piva širijo možnosti za potrošnike v EU, hkrati pa ustvarjajo več možnosti za zmerno
Foto: Črtomir Goznik
Poraba piva na prebivalca znaša okrog 76 litrov, kar v povprečju pomeni dva decilitra piva na dan.
Foto: S. Švigelj
V Pivovarni Laško Union opažajo, da povpraševanje po brezalkoholnih in nizkoalkoholnih različicah piva v Sloveniji (zmerno) narašča.
uživanje. Prednosti brezalkoholnih piv prepoznavajo tudi uživalci.
V Pivovarni Laško Union opažajo, da povpraševanje po brezalkoholnih in nizkoalkoholnih različicah piva v Sloveniji (zmerno) narašča. »Prodaja naših piv (lagerjev, radler-jev in maltov), ki so povsem brez alkohola, se je v zadnjih treh letih podvojila.« V največji pivovarni pri nas naraščanje povpraševanja po
brezalkoholnih in nizkoalkohol-nih pijačah pripisujejo trendom in usmerjenosti prebivalstva v bolj zdrav način življenja. »To opažamo še posebej pri mlajših generacijah potrošnikov.« Dodajajo tudi, da sama cena pri izbiri brezalkoholnega ali alkoholnega izdelka nima osrednje vloge, ključno težo imajo osebne preference.
Po podatkih Nacionalnega inšti-
tuta za javno zdravje spada Slovenija po porabi alkohola na prebivalca v sam svetovni vrh. Neslavna statistika, za katero si vsaj pivovarji ne želijo, da bi bila povezana z njimi. Člani Združenja slovenskih pivovarn so ob nedavnem mednarodnem dnevu piva poudarili pomen dviga kulture pitja piva, zmernega in odgovornega uživanja alkohola in se zavzeli za izboljšanje ugleda
petek • 9. avgusta 2024
V središču
Štajerski	7
ponudba pa je pestra
je vi mestu kar nekaj dobrih ponudnikovi takšnih in drugačnih jedi. Trenutno je izbira precej pestra.
pestra, fokus je na ribjih jedeh, pestra pa je tudi ponudba mesnih in drugih. Dnevnih malic v Ribiču ne ponujajo, koncept gostilne je nastavljen drugače, tudi cenovno je to nekoliko višji nivo. Ob ponedeljkih je zaprto, preostale dni v tednu delajo od 11. ure naprej. Velik del njihovih gostov so tujci, turisti.
V neposredni bližini Ribiča deluje tudi restavracija Kitajski vrt. Med Ptujčani izjemno priljubljena, mnogi pravijo najboljša kitajska hrana, kar so jo kdaj preizkusili. Po-
nujajo razne specialitete, menije, ponudba je raznovrstna in pestra, pa tudi precej cenovno ugodna. Na njihovem meniju so vsak dan tudi raznolike malice, ki si jih lahko sami kombinirate.
Tudi klobasice
• v	v» v»
in cevapcici
Ponudbo hrane imajo tudi v okrepčevalnici Njami, ki deluje na Minoritskem trgu. Strežejo pice, burgerje, tople sendviče, tortilje,
solate... Ponujajo dostavo na dom ali uživanje v prijetnem ambientu v notranjosti lokala ali na terasi.
Številni Ptujčani se na najboljši klobasi radi ustavijo v restavraciji s hitro prehrano Alexu Imbissu, ki ima lokal v Ulici heroja Lacka. Ponujajo široko ponudbo klobasic: berlinske, frankfurterice, rdeče curry, bele curry, krainerjeve in sirove, izberete lahko tudi cheese burger, vegi burger ali pomfrit.
Drugačne, nostalgične balkanske okuse ponujajo v gostilni
Jugo. Davorin Topolovec je v lokalu v Trstenjakovi ustvaril poseben koncept: čez dan pripravljajo odlične jedi z žara in marsikaj drugega, ob koncih tedna pa se lokal v nočnem času spremeni v prostor druženja, za zabavo in ples. Na svoj račun lahko pridejo tudi ljubitelji mehiške hrane; s pestrim jedilnikom jih bodo razvajali v mehiški restavraciji De Poncho, kjer so poskrbeli tudi za zabaven otroški park z igrali.
Ponudba je pestra, za dobro hrano ni treba daleč
Očitno je, da v centru mesta deluje ogromno dobrih gostinskih lokalov, restavracij. Številne, ki jih tokrat nismo zajeli, so še v neposredni bližini starega mestnega jedra in prav tako izjemno pomembne. Od Pomaranče ob Dravi do Grabar-ja, gostilne Pri ovinku ... Priznali ali ne, pa je med Ptujčani in tudi obiskovalci mesta izjemno priljubljena tudi svetovno znana veriga s hitro prehrano McDonald's. Velika prednost je delovni čas in seveda dostava na dom. Za vsakogar se najde nekaj, tako za zahtevnejše goste kot tiste, ki se želijo le na hitro okrepčati. Čeprav velikokrat potarna-mo, da je ponudba preskromna, očitno ni tako. Ponudba je pestra, je pa dejansko malo takih, ki ponujajo malice. Te so dobrodošle predvsem za tiste, ki delajo v mestu, tako zaradi cenovne dostopnosti kot hitrosti priprave.
Dženana Kmetec
Picerije zelo priljubljene
V centru mesta deluje tudi veliko picerij, večina z dolgoletno tradicijo. So še kako pomembna popestritev kulinarične ponudbe, tako za domačine kot turiste. Pivnica Zlatorog je legendarni lokal nad tržnico. Zraven pic, ki kraljujejo, pripravljajo tudi druge jedi po naročilu.
Pivnica je bila prva picerija na Ptuju in tudi prva s takšnim načinom priprave pic. Prve takšne, kot jih poznamo danes, so spekli leta 1975 pod taktirko Nade Ducman. Leta 2013 je vodenje Pivnice prevzela njena hči Katja Ducman Purg.
Drugačne, a prav tako izjemno dobre pice nudijo tudi v piceriji Slonček v Prešernovi ulici. Tudi oni se lahko pohvalijo z več kot 30-letno tradicijo. Tako kot vse ptujske picerije tudi oni ogromno pic dostavijo na dom. Slonček dela pod okriljem lastnice Sonje Lorber.
Za številne mlade je legendarna pica iz Marakuje, ki današnji „srednji" generaciji obuja nepozabne spomine. Vsa leta delujejo v Vošnjakovi ulici. Aleksander Ferčec je vodja tega družinskega podjetja, ki obratuje od leta 1995. V prostoru, kije pred leti služil kot diskoteka in so ga prenovili, prirejajo tematske večere in klubske zabave. Oddajajo ga tudi za rojstnodnevne zabave, zaključke ali predstavitve.
Foto: CG
Foto: M. V
Povprečna drobnoprodajna cena piva
Pivo, lager (l)	2018	2019	2020	| 2021	2022	2023 |
Pivo, v steklenici ali točeno, svetlo (0,5 l) 2,8 € 2,9 € 2,9 € 3,0 € 3,2 € 3,5 €						
Vir: SURS
pivovarstva v Sloveniji.
»S sodelovanjem in vnosom piv z nižjo stopnjo alkohola ter brezalkoholnih piv v slovensko gastrono-mijo in turizem želimo prispevati k dvigu kulture pitja piva, okrepiti vlogo piva in prispevati k relevantnosti sektorja pivovarstva v Sloveniji,« je dejal Andrej Sluga, predsednik Združenja slovenskih pivovarn. Tudi v Pivovarni Laško Union so poudarili, da odgovorni potrošnji posvečajo veliko pozornosti, obenem pa v tem segmentu vidijo pomembno priložnost. Tako so že leta 2019 zvarili Heineken
0,0, dve leti pozneje pa še brezalkoholno različico Laško Zlatorog, pred dvema letoma je sledil še Union Premium 0,0 Hoppy lager.
Brezalkoholna piva izdelujejo veliki pivovarji
Večji pivovarji tako že sledijo novodobnim trendom varjenja manj alkoholnih ječmenovih in drugih
varjenih pijač, v določeni meri pa te trende tudi ustvarjajo ali usmerjajo. V Pivovarni Union Laško tako vsaj deset odstotkov medijskih sredstev letno namenjajo proaktiv-nemu ozaveščanju o odgovornem pitju.
Manj produktivni pri varjenju brezalkoholnih piv so mikropivo-varji, vendar ne zato, ker ne bi že-
leli piva z 0,0 odstotka alkohola, temveč zaradi razlik v samem postopku izdelave piva. »Tehnologija proizvodnje brezalkoholnega piva je zahtevna, ne sledi naravnim procesom pretvorbe sladkorjev v alkohole ali pa zahteva odvzemanje
Slovenija je lani uvozila za skoraj ške, Nemčije, Poljske, največ, kar tudi največ izvozila, 36 odstotkov 32 milijonov evrov.
alkohola, kar vpliva na okus. Gre za povsem drugačne postopke, kot jih za varjenje uporabljamo mikro-pivovarji,« je dejal Dejan Krajnc, prvi mikropivovar iz Haloz. V pivovarni Frizi Beer, ki jo je postavil v Cirkulanah, si sicer prizadeva, da
lijonov evrov piva iz Avstrije, Če-stotkov, pa iz Hrvaške. Tja ga je izvoza, ki je skupaj znašal skoraj
vari piva z nižjimi alkoholnimi stopnjami. »Sam imam raje piva z nižjimi alkoholi. Zakaj? Ker imam rad pivo. Ob tem so piva mikropivovar-jev z nižjimi alkoholnimi stopnjami prav tako polnega okusa kot katere izmed drugih komercialnih različic z več alkoholi. Neizpodbitno pa je, da polnost okusa in arome doda alkohol, a ta piva so primernejša za degustiranje,« je še dodal Krajnc, prejemnik slovenskih in tujih priznanj za sfrizirana piva iz Haloz. V spletni ponudbi ima trenutno osem različic piva (najrazličnejših okusov in barv) z alkoholnimi stopnjami od 4,5 do 6,1 odstotka.
Mojca Vtič
Povprečno gospodinjstvo za pivo porabi 137 evrov letno.
2022	
Pivo	137 €
Kruh	477 €
Sveže meso	681 €
Zelenjava	286 €
Kava in kavni nadomestki	126 €
Vino	51 €
Cigarete	195 €
Vir: SURS
Povprečna količina popitega piva na osebo (l)
Francija Italija Španija Slovaška Madžarska Velika Britanija Nizozemska
Irska
Slovenija Hrvaška Nemčija Poljska Avstrija Češka
20
40
60
80
100
120
140
160
Vir: Združenje evropskih pivovarjev
Slovenija spada po porabi alkohola na prebivalca v sam svetovni vrh. Po izračunih NI]Z pa je registrirana poraba alkohola vendarle malenkost upadla, in sicer je leta 2022 znašala deset litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom prej znižala za 0,6 litra (oziroma šest odstotkov).
Vrednost uvoza in izvoza piva
	2023	2024 (jan-jun)
Uvoz	35,8 mio €	16,5 mio €
Izvoz	31,6 mio €	12,4 mio €
Večji pivovarji že sledijo novodobnim trendom varjenja manj alkoholnih ječmenovih in drugih varjenih pijač.
0
Vir: SURS
8 Štajerski
Gospodarstvo
petek • 9. avgusta 2024
Podravje • Perutnina Ptuj vabi nove sodelavce v svoj kolektiv
Pridružite se podjetju, ki stavi na vaše dobro počutje in rast
Najuspešnejše slovensko živilsko podjetje, kije pred kratkim dvignilo plače in izplačalo nadpovprečen regres, zaradi uspešne rasti vabi nove sodelavce na vseh ravneh proizvodne verige.
Perutnina Ptuj je zavezana ustvarjanju trendov in novih standardov v panogi ter razvoju v skladu s pričakovanji sodobnega potrošnika. Če želite postati del najuspešnejšega živilskega podjetja v regiji, ki vsako leto dviguje plače, izplačuje nadpovprečne regrese in skrbi za svoje zaposlene, obiščite spletno stran https://perutninaptujgroup.com/kariera ali pišite na helena.helbl@perutnina.eu. Pridružite se podjetju, ki stavi na vaše dobro počutje in rast.
Perutnina Ptuj, eno vodilnih živilskih podjetij v regiji, je z letošnjim letom ponovno dokazala svojo zavezanost dvigovanju standardov na področju plač in skrbi za svoje zaposlene. Po prevzemu s strani MHP, največjega evropskega perutninarja in agroživilskega podjetja, je podjetje stopilo na pot ambicioznih investicij, ki so pripeljale do izjemnih rezultatov.
Letos io-odstotno
• V	•	I v
povišanje plač
Perutnina Ptuj se tako zdaj osre-dotoča na povečanje konkurenčnosti in produktivnosti ter v prvi vrsti na zadovoljstvo zaposlenih. V ta namen so v zadnjem letu dvignili plače za skupno deset odstotkov. Januarja letos so plače zvišali za pet odstotkov, nato pa junija še za dodatnih pet.
Skladno s tem imajo vsi zaposleni v Perutnini Ptuj, d.o.o., in njenih
hčerinskih družbah v Sloveniji izhodiščno bruto plačo višjo od zakonsko določene minimalne plače, h kateri se prištevajo in izplačujejo še vsi dodatki (delovna doba, nadure, izmensko delo in podobno). Poleg tega so vsem zaposlenim izplačali enega najvišjih regresov v panogi, ki je v letu 2024 znašal kar 1.950 evrov.
Perutnina Ptuj se je v zadnjih letih uveljavila kot zaželen delodajalec. Z vstopom strateškega lastnika so začeli obsežen cikel investiranja v avtomatizacijo, okoljske projekte in optimizacijo proizvodnje. V obdobju od leta 2019 do konca leta 2023 je Perutnina Ptuj vložila kar 160 milijonov evrov v različne investicijske projekte. Samo v letu 2023 je bilo investiranih 53 milijonov evrov, od tega 24 milijonov evrov v Sloveniji. Te strateške investicije so se izkazale za ključne pri povečevanju pro-
duktivnosti in dodane vrednosti, kar omogoča višanje ekonomskega standarda zaposlenih. »Prizadevanje za višanje ekonomskega standarda zaposlenih je pripeljalo tudi do uvedbe nove sistemizacije delovnih mest in prenovljenega plačnega modela. S tem smo jasno definirali vloge in odgovornosti ter ustvarili boljše možnosti za karierni razvoj. V Perutnini Ptuj se namreč zelo dobro zavedamo, da je pravična in konkurenčna plača temelj zadovoljstva in motivacije zaposlenih,« je poudaril Goran Gledič, direktor za kadre v Skupini Perutnina Ptuj.
Subvencionirana letovanja,izboljšanje delovnega okolja, dvig standarda
V sklopu promocije zdravja zaposlenim omogočajo stol masaže
Foto: ČG
Najuspešnejše slovensko živilsko podjetje, ki je pred kratkim dvignilo plače in izplačalo nadpovprečen regres, zaradi uspešne rasti vabi nove sodelavce na vseh ravneh proizvodne verige.
na delovnih mestih, »Pomoč na dlani«, dostop do ugodnejših športnih aktivnosti, subvencionirana letovanja, obisk term in medicinsko programiran aktivni oddih. Vsi zaposleni so tudi kolektivno nezgodno zavarovani. Podjetje je ob tem dejavno pristopilo k izvedbi projekta »WorkplaceImprovement« (Izboljšanje delovnega okolja), za katerega namenja precejšnja sredstva. »Zdravje, motivacija in produktivnost zaposlenih so ključni za nadaljnji uspeh podjetja, zato si prizadevamo za nenehno dvigo-
vanje življenjskega standarda svojih delavcev. Cilj Perutnine Ptuj je, da bodo do konca leta 2027 plače naših zaposlenih nad povprečjem v slovenski živilski industriji,« je še izpostavil Gledič.
Odlično živilsko podjetje ter znamka leta
Perutnina Ptuj se zaveda pomembnosti trajnostnega delovanja in je v zadnjih letih močno vlagala v okoljske projekte ter obnovljive vire energije, da bi tako
zmanjšala svoj vpliv na okolje. Podjetje je prejelo številne nagrade in priznanja. Med drugim je bilo priznano kot najuspešnejše živilsko podjetje v Sloveniji ter najboljše živilsko podjetje v kategoriji srednjih in velikih podjetij na natečaju Odlično živilsko podjetje 2024. Njihova blagovna znamka POLI, ki letos praznuje že 50. obletnico, je bila razglašena za blagovno znamko leta 2024 in je prejela vrsto nagrad na Slovenskem oglaševalskem festivalu.
T. Z.
Kidričevo • Konec meseca skupščina Taluma
Predčasna menjava nadzornikov
Konec meseca bo skupščina družbe Talum, ki je, z izjemo 4,6-odstotnega deleža, v državni lasti.
Predstavniki lastnikov bodo med drugim odločali o delitvi 1,2 milijona evrov bilančnega dobička.
Polovico dobička bi predvidoma namenili za rezerve, z drugo polovico pa izplačali dividende. Glavnina dobička, okoli 580.000 evrov, bo šla državi. Ta preko SHD--ja upravlja 91,5 odstotka kapitala v podjetju, slabe štiri odstotke ima državna kapitalska družba in 4,6 odstotka zasebni lastniki. Na dnevnem redu skupščine je tudi odpoklic nadzornikov Andreja Škrinjarja, Tadeje Leskovar Stiplovšek in Venčeslava Perka. Po predčasnem odpoklicu bodo konec meseca na njihovo mesto predvidoma sedli Simona Razvor-nik Škofič, Mitja Vatovec, Duško Kos in Andrej Matvoz.
Talum, ki letos zaznamuje 70 let poslovanja, je lani opustil proizvodnjo primarnega aluminija. Gre za sektor, na katerem je tovarna zrasla, a ker je bil stroškovno prezahteven, so ga bili primorani opustiti.
Lanski prihodki podjetja so se po nerevidiranih podatkih približali 350 milijonom evrov, je spomladi povedal predsednik uprave Marko Drobnič. V primerjavi s predlani so prihodki padli za okoli četrtino. Čeprav je Talum lani na eni strani proizvodnjo skrčil, jo na drugi v programu rondelic širi; so največji
Promocijsko sporočilo
Na dnevnem redu skupščine je tudi odločanje o delitvi 1,2 milijona evrov bilančnega dobička.
proizvajalec v svetovnem merilu. V širitev proizvodnje je podjetje investiralo 33 milijonov evrov, za kar je najelo 25 milijonov evrov kredita.
V prvem letošnjem polletju so poslovali po načrtu in ustvarili 174 milijonov evrov prihodkov od prodaje. »Dinamika poslovne aktivnosti je sicer med našimi proizvodnimi programi precej različna. Če smo v segmentu proizvodnje ulitkov za avtomobilsko industrijo npr. v tem obdobju zabeležili do 20-odstotni
upad povpraševanja, v segmentu toplotnih prenosnikov pa še nekoliko večji, na področju proizvodnje rondelic za embalažno industrijo komaj sledimo potrebam trga. Povpraševanje po aluminijasti embalaži v farmacevtski, prehrambeni in kozmetični industriji je še naprej močno s trendom rasti, kar potrjuje pravilnost naše odločitve o investiranju v nove proizvodne linije,« so zapisali v Talumu.
MZ
TEDi je odprl že svojo drugo poslovalnico na Ptuju
Vodilna nemška neživilska trgovina z največjo ponudbo izdelkov z odprtjem svoje druge poslovalnice na Ptuju širi svoj uspešni poslovni model.
gospodinjstvo ali pisalne potrebščine, orodje ali dekorativne izdelke - TEDi je »poln idej«. V okviru otvoritve so na voljo tudi atraktivne nove otvoritvene ponudbe po izjemno nizkih cenah. V svoji stalni ponudbi ima TEDi tudi več kot 3000 artiklov po ceni 1 €.
Odprtje poslovalnice so pospremili s kolesom sreče in vabljivimi nagradami ter z nastopom klovnov, ki sta s svojimi vragolijami navdušila tako otroke kot tudi starejše. Poslovalnica bo odprta od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure.
Nova poslovalnica je 8. avgusta 2024 odprla svoja Vabljeni vOcenter Ptuj, kjer vas odslej čaka še več vrata v OCentru na Ptuju. OCenter je priljubljeno razlo9ov za dober nakuP-TEDi Ponudba ie edin" mesto za številne kupce, ki ga vsak dan obiskuje- stvena in vTEDi ProdaJalni vsak naJde nekaJzase' jo. Izjemni ponudbi trgovin se zdaj pridružuje tudi priljubljena trgovina TEDi. Trgovina TEDi v OCentru na Ptuju navdušuje s svojo moderno zasnovo, ki kupcem ponuja prijetno nakupovalno vzdušje in dober pregled nad izdelki. V prodajnem prostoru, velikem okoli 780 kvadratnih metrov, bodo kupci našli pestro izbiro kakovostnih neživilskih izdelkov po dostopnih cenah. Ne glede na to, ali gre za zabavo in darila, za
Foto: CG
petek • 9. avgusta 2024
Podravje
Štajerski	9
Žetale • Z vidika varnosti in narodnosti bi morala biti obmejna območja poseljena
Država usmerja podeželane v mesta
Že osem let je minilo od začetka sprejemanja sprememb občinskega prostorskega načrta, krovnega dokumenta občine, ki določa območja zazidave. Večina mnenj nosilcev urejanja prostora na državni ravni je že prižgala zeleno luč, zapletlo pa se je na kmetijskem ministrstvu, ki ne pristane na spremembo nekaj kvadratnih metrov kmetijske zemlje v stavbno, ter na Direkciji RS za vode. »Od lanskih poplav na direkciji vsepovsod vidijo porečja Amazonke,« je dejal župan Anton Butolen.
V	večini občin so si enotni, da postopek sprejemanja sprememb občinskih prostorskih načrtov traja predolgo. Od sprejemanja pobud za spremembe namembnosti zemljišč do končne spremembe namreč traja vsaj šest let, ponekod še dlje. Številni lastniki zemljišč v vmesnem času obupajo in poiščejo stavbno parcelo kje drugje. To se je pripetilo tudi v Žetalah; že pred štirimi leti je Butolen dejal, da pozna vsaj pet primerov, ko so občani obupali nad dolgotrajnim postopkom.
Se bodo Haložani ponovno selili v mesta?
V	Žetalah se je zapletalo pri nadomeščanju kmetijskih zemljišč. Razmerje med stavbnimi in kmetijskimi zemljišči mora namreč tudi po spremembah OPN ostati enako: za vsako kmetijsko zemljišče, ki se spremeni v stavbno, je treba poiskati stavbno zemljišče, ki se spremeni v kmetijsko. »Ob tem se po zakonu o urejanju prostora stanovanjska gradnja usmerja v naselja, večina pobud v Žetalah pa se nanaša na razpršene poselitve. Pristojnim smo skušali pojasniti, da gre v večini primerov za ohranjanje kmetijske dejavnosti, da če si bo nekdo zgradil hišo, si bo prizadeval tudi za vzdrževanje pokrajine. Žal vseh pobud nismo mogli utemeljiti,« je priz-
Spremembe OPN se vlečejo kot jara kača
V začetku avgusta je v Žetalah potekala javna razgrnitev in javna obravnava sprememb odloka o občinskem prostorskem načrtu. »V postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj smo ugotovili, da so nekatera določila v izvedbenih pogojih zelo omejujoča ali nesmiselna. Med drugim spreminjamo faktor zazidanosti, kije do zdaj določal, da se lahko pozida le 20 odstotkov gradbene parcele. S spremembami dopuščamo nižje naklone streh, kot jih že ima glavnina stavb, ki so bile zgrajene po prejšnjih prostorskih aktih. Gre za uskladitev z dejanskim stanjem,« je pojasnil razlog za sestanek Dejan Zorec iz Skupne občinske uprave. O morebitnem sprejetju sprememb OPN pa je dejal: »Če bomo pridobili še zadnja mnenja, potem lahko pričakujemo sprejetje septembra letos.«
Dve dodatni leti v postopku sprejemanja sprememb OPN je zahtevala izdelava hidrološko-hidravlične študije, ki jo je naročila in plačala občina, čeprav naj bi bila to naloga države. Ko pa je bila študija končana, je Direkcija RS za vode za določena območja zahtevala še dodatne študije.
nal Dejan Zorec iz Skupne občinske uprave. Dodal je, da v prestolnici ne razumejo posebnosti haloškega območja. »Gre za območje razpršene poselitve, tudi same Žetale, ki so center, so razloženo naselje. Prebivalci nimajo možnosti, da bi se preselili v strnjena naselja, ker jih ni. Razen če jih preselimo na Ptuj ali izselimo v druge občine. Menim, da to ne bi smel biti interes države.«
»Ko število prebivalcev pade pod minimum, je konec«
Župan Butolen pa je dejal, da bi moralo biti z varnostnega in
narodnostnega vidika za državo pomembno, da obmejna območja, kot so Žetale, ostanejo poseljena. »O smotrnosti razpršene gradnje na obmejnih območjih zato ne bi smeli odločati le urbanisti, uradniki. Kmetijsko ministrstvo je na primer absolutno proti gradnji hiš na razpršenem območju. Vendar logika, da bo tu ostalo le nekaj kmetov, ki bodo vzdrževali krajino, ne vzdrži. Ker potem ne bo trgovine, vrtca, pošte ... Ko število prebivalstva pade pod minimum, je konec. Celotno razmišljanje stroke in politike je tukaj zgrešeno.«
Medtem so se pojavile tudi ide-
je o podrobnih prostorskih načrtih, ki bi večje parcele razdelili na manjše in s tem omogočili gradnjo več objektov na nekem manjšem zaokroženem območju. »Bile so takšne pobude, a po drugi strani si ljudje v Žetalah gradijo zato, ker želijo imeti hišo in dovolj veliko okolico, nikakor hiše ob hiši. Če bi želeli vrstne hiše, bi si gradili drugje.« Ob robu razprav o novogradnjah pa je
župan pristojnim predlagal, da razmislijo o obdavčitvi zapuščenih hiš. »Poznam približno sto naslovov v Žetalah, ki so zapuščeni, zato ker se dediči ne morejo dogovoriti glede prodaje ali ravnanja z zapuščino ali ker lastniki niti niso več znani ...«
p« lit • ■	i • »v v
Želijo si le parkirišče za avte, mopede in kolesa
Razlog za podaljšanje sprejemanja občinskega prostorskega načrta je tudi želja občine po vzpostavitvi parkirišča in obrtne cone v Dobrini. »Od lanskega novembra že usklajujemo Dobrino, in sicer z direkcijo za vode in kmetijskim ministrstvom. Slednji se gre pingpong
s skladom kmetijskih zemljišč, direkcija za vode pa zahteve vedno nove študije. Naša želja je zgraditi 700 m2, od tega je 355 m2 že stavbnega zemljišča, veliko parkirišče za nekaj avtov, koles in mopedov v skladu z interesi države po zelenem prehodu. Če država verjame, da se bodo ljudje spet začeli voziti z avtobusi, mora človek do avtobusne postaje najprej priti. Pri nas so nekateri oddaljeni tudi več kilometrov. Ob tem bi bilo parkirišče v Dobrini dobrodošlo tudi zaradi deljenja prevoza, ko se več oseb pelje skupaj v službo, po opravkih ... Za obrtno cono pa skušamo pridobiti 0,9 ha, s tem da smo našli 1,6 ha nadomestnih kmetijskih zemljišč.«
Mojca Vtič
Promocijsko sporočilo
Ptuj • Krajani sami izbrali projekt
Uredili športni park pri Roku
Medtem ko so v nekaterih četrtnih skupnostih v sklopu participativnega proračuna izglasovali več projektov, so se drugje osredotočili in izbrali enega samega, a višje vrednosti. Tako so na desnem bregu reke Drave kot ključno naložbo izbrali ureditev športnega parka, za kar so porabili veliko večino sredstev.
'Ji
Uradna otvoritev bo 18. avgusta.
V neposredni bližini enote vrtca Vijolica na Rogaški cesti je bila prav te dni zaključena prenova oziroma nadgradnja športnega parka pri Roku. To so krajani tega dela mesta lani izglasovali v okviru participativnega proračuna za leto 2024. Gre pravzaprav za nadgradnjo parka; leta 2023 so bili iz participativnega proračuna narejeni košarkarsko igrišče za igranje dvojic in otroška igrala.
»K obstoječi ureditvi smo letos dodali zip-line, tri naprave za fitnes na prostem, nadstrešnico, mizo in klopi za druženje. Z nadgradnjo je sedaj celostno urejen športni park in zagotovljen prostor za igro otrok ter rekreacijo občanov v četrtni skupnosti Breg - Turnišče,« so povedali na ptujski občini.
Skupna vrednost investicije je 37.500 evrov. Letos občina
ne izvaja več participativnega proračuna, dokončuje le začete projekte. Del sredstev, ki ga je temu delu mesta po izbiri krajanov namenila občina, so porabili za mize in stole v domu krajanov Turnišče.
Slovesno odprtje novih pridobitev v športnem parku bo v nedeljo, 18. avgusta, ko organizirajo srečanje krajanov.
Dženana Kmetec
NOVO NA PTUJU !!!
Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec- dislocirana enota PTUJ začne v letu 2024/ 2025 izobraževanje za najbolj iskane poklice v zdravstveni in socialni dejavnosti, kot so:
•	diplomirana medicinska sestra / diplomiran zdravstvenik in
•	diplomirana fizioterapevtka / diplomiran fizioterapevt
Prijavni rok za študijski program Zdravstvena nega: od 21. 8. 2024 do 27. 8. 2024. Prijavni rok za študijski program Fizioterapija: od 12. 8. 2024 do 19. 9. 2024. Fakulteta bo izvajala tudi magistrski študijski program ZDRAVSTVENE IN SOCIALNE VEDE, kjer je možnost izbire sedmih smeri:
•	Zdravstvena nega
•	Fizioterapija
•	Javno zdravje
•	Skrb za starejše
•	Dolgotrajna oskrba
•	Nujna stanja v zdravstvu
•	Skrb za duševno zdravje
Prijave za magistrski študij potekajo med 12. avgustom in 19. septembrom.
. Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Faculty of Health and Social Sciences Slovenj Gradec
Posebnost Fakultete za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec je individualni pristop do študentov, na študenta osredinjeno poučevanje s ciljano izbranimi kompetentnimi visokošolskimi učitelji, mentorji, strokovnjaki iz prakse.
Postanite del skupne zgodbe o uspehu fakultete na Ptuju in se čim prej prijavite.
Prijavo za vpis v naše študijske programe izpolnite na spletni strani portala eVŠ.
Po prijavi boste o vpisu obveščeni pisno po pošti in elektronski pošti.
Informacije dobite v referatu za študijske in študentske zadeve:
T: +386 2 620 96 47, E: referat@fzsv.si
/I: +386 70 723 628
Obiščite našo spletno stran: https://www.fzsv.si ali nas spremljate na FB.
Foto: CG
10 Štajerski
Kultura
petek • 9. avgusta 2024
Knjigarnica
SADNE RASTLINE
Dragi bralci, saj veste, da sem ljubiteljica zelenja, dreves, vrtnarjenja ... In tudi o veliki domači ohišnici sem vam menda že pripovedovala na tem mestu, seveda ob izbranih knjigah. A omembe vrednega hortikulturnega in agrarnega znanja pač nimam. Tako vrtnarim bolj po pravljično, a ni, da bi se hvalila. Sicer mi godi, če slišim, da imam zelene prste, a je res, da mi vzdrževanje in negovanje sadnih in okrasnih dreves povzroča skrbi in težave. Hm, naivno sem predvidevala, da se bodo okrasna drevesa že domenila o pripadajočem prostoru, sadna pa so lepo rasla in rasla ter se zgostila, da je težko doseči goste veje . Na srečo mi je znanec strokovno obrezal kakijevo drevo in jablano. Ostalo sem nekako po občutku obrezovala sama - kolikor sem zmogla in dosegla. Tako ima zdaj krošnja kutine irokezo. Morda je letos vse skupaj še bolj izrazito, saj je sadno drevje bogato obloženo s sadeži, da moram celo veje podpirati. Ker vse počnem s pomočjo knjig, sem si rekla, pa saj tudi o tem obstaja takšna, bolj enostavna knjiga, ki bo moje sadjarske sposobnosti razsvetlila.
In res. V roke mi je prišla knjiga o obrezovanju in vzdrževanju sadnih dreves z naslovom Sadne rastline: rez, sajenje in gojitvene oblike (Marko Babnik, ilustracije Drago Plasajec, Ljubljana: eBesede, 2023, 315 strani).
Takoj sem se navdušila, saj me je po prvem prelistavanju in informativnem branju nekoliko spomnila na priljubljeno poljudno čtivo iz serije »za telebane«. Saj se še spomnite naslovov: Omrežja za telebane, Psi za telebane, Prodaja za telebane, Sex za telebane, Depresija za telebane, Premagovanje anksioznosti za telebane, Elektronsko poslovanje za telebane ... Knjiga je jasno, pregledno, nazorno in enostavno ilustrirano čtivo s prepričljivim uvodom, kjer je avtor Marko Babnik, univ. dipl. agr., med drugim zapisal: Vsako drevo raste malo po svoje in vsak sadjar reže malo po svoje. Poznavanje temeljnih zakonitosti rasti in odziva dreves na različne posege v času gojenja in v času vzdrževanja drevesne krošnje nam dajejo pogum za rez in gojenje sadnega drevja. S pomočjo strokovne literature dobimo temeljno znanje, ki ga z leti dopolnjujemo s praktičnimi izkušnjami, pridobljenimi v lastnem sadnem vrtu ...
Knjiga je večjega formata in daje vtis strokovnega učbenika. Uvodu sledi splošni del z osnovami sadjarskih gojitvenih pojmov. Nekateri so mi bili domači, drugi ne (mikoriza, pavoditeljica, bohotivka ali vodni poganjek, tudi »ropar«, knip sadika, terminalni brst, oslepitev brstov, alelopatija, mandanje, partenikarpi plod, klikanje ...). Sledijo napotki v zvezi s tlemi. Tu najdemo vzroke, napotke in ukrepe za utrujena tla, tudi napotke za razporeditev dreves. Ob tem je zanimiv izvleček iz Stvarno-pravnega zakonika o sosedskem pravu, kjer je 81. člen naslovljen Drevo na meji. Ta pravi, da se plodovi drevesa, ki stoji na meji, delijo med lastnike sosednjih nepremičnin v enakih delih. Naveden je tudi člen o pravici odstranitve vejevja, ki sega čez mejo k sosedu. Splošni del govori tudi o sadikah in podlagah zanje, o nakupu in prevozu sadik. Na strani 39 se začenjajo predstavitve in napotki za sadne vrste, ki so primerne za sajenje v Sloveniji. Navedenih je 39 različnih, od jablane do šmarne hrušice, s slovenskimi in latinskimi imeni. Zadnje poglavje govori o gojenju sadnih rastlin na balkonu.
Veliko veselja s sadnimi drevesi in knjigami želim.
Liljana Klemenčič
SADNE RASTLINE
te

rez, sajenje in gojitvene oblike
Podlehnik • Lucija Krušič - umetnica, ustvarjalka, borka
Pri 15 letih se je borila za življenje, odtlej življenje živi
Mlada Podlehničanka Lucija Krušič se raje kot z besedami izraža s potezami barvic na papirju in svinčnika na digitalni tablici. Najraje riše portrete; najbolj jo pritegnejo oči, za katere pravi, da so ogledalo duše, dajo živost obrazu, tudi njenemu. V njenih rjavih očeh se iskri. »Rada živim,« pravi. Izjava, ki ima globlji pomen.
Lucija Krušič ima prirojen talent za risanje. »Tudi moja babica in mama zelo lepo rišeta, prav tako 12-letna sestrica.« Risala je z vsem, kar ji je prišlo pod roko, navduševala se je tudi nad digitalnimi tehnologijami. Že kot osnovnošolka je privarčevala za prvo grafično tablico, preizkušala programe za oblikovanje ... Si je že takrat mislila, da bo več kot desetletje kasneje njen hobi prerasel v službo, risbe pa romale v domovanja po vsem svetu? Bila je želja, zagotovo, k uresničitvi katere jo je spodbudila tudi življenjska izkušnja. »Tri dni pred 15. rojstnim dnem sem se začela slabo počutiti, slabo počutje je spremljalo bruhanje. Na moj rojstni dan sem s krčem v trebuhu pristala na urgenci. Ugotovili so, da imam sladkorno bolezen tipa

1, telo močno zakisano, na podlagi izvidov pa so staršem predlagali, naj me pridejo obiskat, saj me verjetno ne bodo več videli. Čez dva dni sem se zbudila,« se je dogodka izpred 11 let spomnila Lucija. Življenje se ji ni postavilo na glavo, se je pa spremenilo. Merilec sladkorja v krvi in črpalka za inzulin sta vse odtlej njena stalna sopotnika, tudi med pogovorom sta tu in tam nemirno zavibrirala v opozorilo. »Bolezen je pomenila, da sem morala odrasti, zaradi izkušnje pa sem sama sebi obljubila, da bom po zaključenem izobraževanju delala, kar me veseli. Zakaj bi počela nekaj, kar me žalosti, če ne vem, kdaj se bo življenje končalo?« Pred dvema letoma je bila zaradi zapleta primorana poiskati zdravstveno pomoč. »Z medicinsko sestro sva se celo noč borili, da sva znižali raven sladkorja.«
Nekoč bo živela v Kopru, s pogledom na morje
Lucija rada živi. »Cenim iskrenost in gradim odnose z ljudmi, ki cenijo resničnost, vseeno pa sanjajo o prihodnosti,« je zapisala v opisu na svoji spletni strani Lucy Kreative. O čem sanja? »Da bi lahko živela od risanja, ustvarjanja, da bi sreča, ki jo imam z zaročencem, trajala, da bi nekoč živela na morju, v Kopru.« Ne na rajskih otoških
plažah belega peska in neskončne modrine, temveč v Kopru?! »Že od malega smo z družino hodili v Koper, no, v Žusterno, tako da mi je ta kraj ostal v srcu. Balkon, pogled na morje in barvice.« O iskrenosti in življenju v resničnosti pa pravi: »Cenim iskrene ljudi in ljudi, ki živijo v tem trenutku, ki se ne obremenjujejo s preteklostjo. Ki si upajo sanjati, predstavljati prihodnost in se upajo za uresničitev cilja premakniti z mesta.«
To je naredila tudi Lucija. Odprla je podjetje, ponudila svoje storitve na trgu, ne le na slovenskem, temveč mednarodnem. Nudi oblikovanje in risanje portretov ljudi, živali, risbe avtomobilov, domišljijskih likov, prostorov, objektov, krajev, logotipov . »Svojo ponudbo sem objavila na strani Fiverr, kjer
5IC	-J^t
O
FOTO: osebni arhiv
me je našla neka naročnica iz Anglije. Sprva sem mislila, da gre za potegavščino, pa sem premagala začetno skepso in pripravila prvo poskusno risbo. Že eno leto sodelujeva, prejmem od dve do tri na-
ročila tedensko, le od nje.« Naročila prejema z vsega sveta. Za tuje naročnike ustvarja večinoma digitalne risbe, ki pa enako kot tiste z barvico zahtevajo poteze z roko. »Morda kdo misli, da digitalna risba nastane z nekaj kliki, vendar to ne drži. Enako kot z barvico vlečeš poteze, nanašaš sloje. Potreben čas je odvisen od zahtevnosti dela, sicer pa nekje osem ur porabim za digitalni portret, ki doseže ceno več 10 evrov.« Priznava, da je ceno najtežje postaviti. Digitalno risbo ustvari po želji naročnika. »Eni želijo pokrajino, drugi nasmejano družbo s piknik košaro, tretji portret na podlagi fotografije ... To risbo, ki jo prejmejo v digitalni obliki, si lahko natisnejo na platno, na plakat, majico, šalčko - možnosti je nešteto.«
FOTO: osebni arhiv
Pohvale naročnikov z vsega sveta
Temelj je torej razumevanje in prepoznavanje želja strank, nato pa vizualizacija in prenos ideje na papir ali v digitalno obliko. Lucija ni profesionalna slikarka. »Nikoli se nisem učila risanja, pravilnih tehnik ... Srkala sem znanje, kolikor sem ga prejela med šolanjem, iskala informacije na spletu in z vsako potezo postajala boljša.« Kakovost njenih del potrjuje število naročil, pa tudi izbrane besede naročnikov, ki hvalijo njeno natančnost, spretnost, da vnese portretom oz. risbam edinstveno bit. Ravno unikatnost in sled, ki jo pusti ustvarjalec, osebnost, ki jo s tem pridobi slika, so bistvene razlike med risbami, ki jih ustvari umetna inteligenca - torej računalniški programi - in človeška roka, pravi Lucija. »Kdor je zmožen te razlike prepoznati, to ceniti, bo tudi v prihodnje dela naročal pri avtorju, tisti, ki bo iskal bližnjice, pa jih bo tudi našel.«
Lucija trenutno z zaročencem Mihaelom živi na Ptuju. Naslednji korak bo selitev na podeželje. »Pogrešam bližino gozda, travnika, mir.« Podobe, ki so za mnoge samoumevne, vsakdanje, pa vendar: če bi želeli, bi v njih uzrli veselje, bogastvo. »Mene na primer razveseli pogled na cvet ali določen razgled. Znam opaziti podrobnosti, ne vem, ali zaradi umetniške duše ali življenjske izkušnje.« Želi si še naprej ustvarjati, tako na klasičen način, z barvicami, kot digitalno, svoja dela postaviti na ogled, na pot ustvarjanja spremiti druge mladce in mladenke ter seveda živeti.
Uspelo ji bo, saj verjame vase, ima podporo najbližjih, ob tem pa svetlobo in s tem upanje, ki ga nosi v sebi že od rojstva - Lucija namreč po latinsko pomeni luč.
Mojca Vtič
torek • 6. avgusta 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • 17. Rimske igre bodo trajale tri dni
Ena rimska oprava stane tudi 3.000 evrov
Ptuj se bo naslednji petek ponovno spremenil v Poetovio, prihajajo Rimljani iz sedmih držav, letos prvič tudi iz Bosne in Hercegovine. Rimske igre so pomembna prireditev, ki jo izvajajo že 17 let. Kljub precej skromnim sredstvom, ki jih dobijo na razpisih, so jih z leti uspešno nadgradili. Izdatki, kijih imajo z organizacijo, so veliki, ena sama oprava stane tudi do 3.000 evrov.
Od 16. do 18. avgusta bodo ptujske ulice in trge zasedli gladiatorji, legionarji, senatorji, vestalke in drugi Rimljani. Organizatorji pričakujejo okrog 800 udeležencev, vse sodelujoče skupine bodo na svoj način predstavljale življenje in običaje v starem Rimu, ko je bil Poetovio mogočno mesto.
Organizator Rimskih iger je društvo Poetovio LXIX, ki že sedemnajst let pripravlja eno največjih predstavitev rimskega obdobja v tem delu Evrope. Predsednik društva Andrej Klasinc je na to izjemno ponosen, zadovoljen je, ker so projekt z leti uspešno nadgrajevali in dopolnjevali. Kot eno ključnih pridobitev izpostavlja pridobitev Rimskega kampa Poetovio na Štukih, kjer bo tudi letos osrednje prizorišče. Cilji, ki so si jih zastavili za prihodnost, ostajajo nespremenjeni. Želijo nadgrajevati program in vsebino kampa, o čemer Klasinc pravi: »Kamp je zajet tudi v občinskem prostorskem načrtu, zadeve se premikajo, delamo na tem, da bi v spodnjem delu uredili postajališče za avtodome, kot je bilo načrtovano. Sčasoma želimo urediti vse, da bo to pravi avtokamp. Zgornji del bomo dopolnjevali z zasaditvami in podobno. Čakamo še nekatere spremembe glede prostorskih umestitev v prostor, želimo si, da bi to bilo čim prej.«
Vrednost opreme okrog sto tisočakov
Ptujska občina je tudi letos, tako kot vrsto let, Rimskim igram namenila 15.000 evrov proračunskega denarja. Glede na
mm
runi in
Letošnje Rimske igre so predstavili Andrej Klasinc, Nuška Gajšek in Tanja Srečkouič Bolšec.
sredstva, ki jih dobijo drugi festivali, je to precej nizek znesek. Klasinc je priznal, da sestava finančne konstrukcije ni preprosta. Izdatki so veliki. K sreči so v 17 letih nabrali veliko opreme, ki jo potrebujejo za svoje delovanje. Imajo približno 20 rimskih oprav, ena v povprečju stane 2.0003.000 evrov. »Gotovo lahko rečemo, da je oprema vredna od 80.000 do 100.000 evrov. Skozi leta smo vse to nakupovali, nekatere oprave so stare 17 let, pa so še vedno dobro ohranjene. K sreči ne gre za modne kose, ki bi jih bilo treba zamenjevati.« Z opremo ravnajo zelo pazljivo, po potrebi na pomoč priskočijo tudi drugim društvom, ki se ukvarjajo s podobno te-
matiko, in posamezne kose posodijo za festivale in razne predstavitvene dogodke.
Dvakrat doslej so bili uspešni na razpisih LAS in so prejeli po 20.000 evrov, sodelujejo tudi z ZRS Bistra Ptuj. Povezovanje z društvi in zavodi pa jim bo v prihodnje omogočilo tudi prijavljanje na različne evropske razpise.
Ustanovitev mest rimskega imperija
Klasinc pravi, da je ptujsko društvo postalo tako pomembno, da veliko prireditev, ki jih organizirajo v drugih državah, izvede-
jo prav s pomočjo Ptujčanov. Tako bodo konec avgusta soorganizator rimskega dogodka v Gradiški v Bosni in Hercegovini. Njihovi predstavniki namreč letos prvič prihajajo na Ptuj, takoj zatem pa jim bo obisk vrnila skupina približno 80 ptujskih Rimljanov.
Mreženje skupin in posameznikov, ki skrbijo, da se na ta način ohranja zgodovina, je izjemno pomembno. Klasinc pravi, da cilj društva ostaja ustanovitev zveze mest rimskega imperija, ki bi še bolj povezovala in spodbujala k ohranjanju dediščine.
O pomenu Rimskih iger in tem, kako uspešna zgodba so postale, je sprego-
Program letošnjih Rimskih iger
Otvoritvena slovesnost bo v petek, 16. avgusta, ob 19. uri, še pred tem pa bo dopoldne v Grand hotelu Primus potekal simpozij o cesarju Trajanu. Osrednji dogodek bo sobotna povorka po mestnem jedru, ki se bo začela ob 11. uri, popoldan pa se bo program preselil v Rimski kamp Poetovio. Nedelja bo namenjena predvsem družinam in otroškim delavnicam.
Nadgradnja in dodatna ureditev Rimskega kampa Poetovio na Štukih je eden ključnih načrtov za prihodnost. »Na osnovi dosedanjih izkušenj in znanj bomo kamp Poetovio razvijali v smeri inovativne zgodbe na evropski ravni. To je naš največji projekt, ki ga želimo fazno dograjevati in dopolnjevati v naslednjih letih in ponujati obiskovalcem predstavitev replik spomenikov, peči za keramiko, obrti, kmetijstva in življenja v Poetoviu,« je načrte predstavil Klasinc.
vorila tudi ptujska županja Nuška Gajšek. V. d. direktorica Javnega zavoda Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec pa ugotavlja, da so po epidemiji prireditve in festivali na Ptuju še bolje obiskani: »Lahko smo srečni in ponosni, da ponujamo tak spekter prireditev, ki zelo pomembno dopolnjujejo turistično ponudbo mesta.«
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ptuj • Ptujska poletna noč 2024
Gremo na zabavo - s pijačo v nahrbtnikih
Časi, ko so se na ptujskih ulicah in trgih na Ptujsko poletno noč zabavali desettisoči, so za vedno minili. V množična zabavišča se spreminjajo druge lokacije na Ptuju in v njegovi okolici.
Spremenjen koncept ulične zabave tega niti ne dopušča, staro mestno jedro tako ni več »moteče« zabavišče, ker je dobilo urbani prizvok, ki ne dovoljuje več pretiranega veseljačenja. V prizorišče z največ obiskovalci pa se spreminja mestna tržnica, ki je bila sicer obiskana, pozna pa se kriza, saj je bila potrošnja manjša za najmanj 30 odstotkov v primerjavi z letom 2022, ugotavlja organizator gostinske ponudbe in glasbenega programa na tej lokaciji. Mnogo obiskovalcev si je pijačo prineslo s seboj kar v nahrbtnikih. Letos je načrtovano dvodnevno zabavo za vse generacije sicer pregnalo petkovo neurje, tako da je Ptujska poletna noč v pravem pomenu besede zabavala le en dan. Vsi, ki so to želeli, so se na gostinskih terasah lahko tudi usedli, kaj dobrega
Foto: Črtomir Goznik
Terasa fest na Prešernovi, ki je kot Prešerna ulica vabila tudi z igranjem na saksofon Boža Ljub ca.
pojedli in popili ter uživali v posameznih nastopih. Sicer pa so ptujske ulice in trgi tudi v petek čez cel dan vabili obiskovalce z najra-
zličnejšimi prireditvami za vse generacije, le večerno zabavo je pregnal dež.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mestna tržnica, prizorišče z največ obiskovalci, kjer so v soboto nastopili Pop Design, Drugo dugme in skupina Smile.
Ptuj • Ožbaltov sejem letos slabo obiskan
Kupčij ni bilo veliko
Čeprav je bilo na donedavni praznični dan MO Ptuj, ki je hkrati tudi datum enega od treh najstarejših ptujskih sejmov, še kar znosno vreme, pretirane gneče ni bilo, tudi kupčija ni najbolj cvetela. Pa še metel niso kupovali na veliko, kot da ne bo več čiščenja, karkoli že to pomeni.
" : >
' '^^M'tií LL
Foto: Črtomir Goznik
Na Slovenskem trgu so imeli svoj prostor sejmarji s staro robo. Tudi Oder mladih je postal začasna sejemska stojnica.
Ptuj je bil 5. avgusta zagotovo Ribnica v malem, toliko je bilo prodajalcev suhe robe. Sledili so jim prodajalci oblačil in tekstila za dom, pa najrazličnejša ponudba tehničnega blaga. Manjkalo ni niti prodajalcev stare robe, najrazličnejših predmetov in rabljenih oblačil ter kramarske ponudbe. V starem mestnem jedru Ptuja je tudi na tokratni sejemski dan dišalo po klobasah in ko-tlovini. Večina kupcev je ostala zvesta tradiciji, da obiska sejma ni brez nakupa - tudi najmanjšega, vsaj npr. medenja-kov, lectovega srca. Stojnic s sadjem in
oreščki pa tokrat ni bilo, ne na Novem trgu in ne na Mestnem trgu.
Vedno pa je lepo videti, ko je na ulicah in trgih več ljudi, ki se družijo. Za nekatere je obisk sejma še vedno neke vrste praznik, dan, ko se srečaš z ljudmi, ki jih poti v mesto vodijo le občasno. Zato pa so njihove točke srečevanja znane že leta in leta, in sicer ob tej in tej stojnici s ponudbo hrane. Lahko bi jim celo rekli stalna sejemska omizja. Tisti, ki jih poznamo, že vemo, kje jih bomo v času ptujskih sejmov našli.
MG
12 Štajerski
Kronika
petek • 9. avgusta 2024
Slovenija, Podravje • Zgolj v juliju 13 odpoklicev živil zaradi salmonele

\
Zaradi različnih vrst bolezni, povzročenih z zastrupljeno hrano, vsako leto zboli 600 milijonov ljudi, od tega 23 milijonov v Evropi. Zaradi zastrupitve s hrano pa naj bi letno umrlo 420.000 ljudi (v Evropi 4.600). To so bolezni, ki bi jih lahko preprečili, so poudarili v Zvezi potrošnikov Slovenije. Varnost hrane je zato skupna odgovornost deležnikov v prehranski verigi, ob tem pa je ključen tudi učinkovit nadzor. Zgolj v juliju je uprava za varno hrano objavila 12 odpoklicev mesa in mesnih izdelkov ter en odpoklic sezamove paste zaradi prisotnosti salmonele.
K varni hrani prispevajo prav vsi, ki delujejo v prehrambno-po-trošniški verigi. Ključna so prizadevanja rejcev, pridelovalcev, prevoznikov, izvajalcev skladiščenja, predelovalne industrije, trgovcev, gostincev in tudi potrošnikov, torej uživalcev hrane. Kadar določeni členi zatajijo, se za zaščito končnega člena - potrošnika pričakuje ukrepanje pristojnih organov, med drugim inšpektorata uprave za varno hrano, ki preverja skladnost odvzetih vzorcev.
Sistem obveščanja potrošnikov neustrezen
A informacija o neskladnosti določenih živil pogosto pride prepozno; spomnimo se le lanskih poljskih sliv in srbskih breskev z ostanki pesticida, ki so bile prodane še pred ugotovitvijo o prisotnosti tega zdravju škodljivega kemičnega pripravka. Verjetno je tudi marsikateri potrošnik spregledal kate-
ro od 12 obvestil uprave za varno hrano o odpoklicu mesa in mesnih izdelkov ter sezamove paste zaradi prisotnosti salmonele, ki so bila objavljena julija letos. Ali potemtakem sistem deluje? Težko bi mu dali pozitivno oceno, še posebej, ker je izdelek v večini primerov že dan na trg ali prodan, preden se ugotovi njegova neskladnost.
Salmonelo uničijo dovolj visoke temperature
A za pomiritev potrošnikov je dobrodošla informacija, da je mogoče salmonelo v hrani uničiti, za kar pa je nujna zadostna termična obdelava, opozarjajo na upravi za varno hrano. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da je večina zdravju škodljivih mikroorganizmov (tudi salmonel), potencialno prisotnih v živilih, uničena pri temperaturi nad 70 °C. »Samo termična obdelava pa ni dovolj za zagotavljanje preprečevanja okuž-
Zakaj se salmonela pojavlja ravno
• V V	V*
v piscancjem mesu?
Na upravi za varno hrano so pojasnili, daje pojav salmonele v perutninskem mesu posledica več dejavnikov, povezanih z vzrejo, predelavo, skladiščenjem in pripravo hrane.»Piščanci se lahko okužijo s salmonelo preko krme, stika z drugimi okuženimi živalmi ali v okolju, kjer živijo. Do kontaminacije mesa lahko pride tudi med zakolom in obdelavo klavnih trupov piščancev ali pa se meso naknadno kontaminira preko delovnih površin, opreme in pribora.« Dodali so, da kljub izpolnjevanju predpisanih higienskih pogojev prisotnosti mikroorganizmov in s tem tudi salmonele v nepredelanih živilih ni mogoče popolnoma preprečiti. »Zato ima pomembno vlogo tudi ustrezna termična obdelava, pravilno shranjevanje in izvajanje dobre higienske prakse v naših gospodinjstvih,« so sklenili.
Foto: UVHVVR, Depositphotos
Pri ravnanju s hrano je treba vedno, Se zlasti v obdobju visokih temperatur in pri pripravi hrane na prostem, upoštevati osnovne smernice varnega ravnanja s hrano, kot so vzdrževanje čistoče, dobra termična obdelava živil, shranjevanje živil na primerni temperaturi ...
be s salmonelo. Zelo pomembno vlogo ima tudi izvajanje dobre higienske prakse v naših gospodinjstvih,« dodajajo v upravi za varno hrano. Eden ključnih korakov je hranjenje živil na primerni temperaturi, preprečevanje stika surovega mesa z drugimi živili, za katere ni nujna predhodna termična obdelava. Na upravi svetujejo tudi ločeno uporabo pribora, ki se uporablja pri rokovanju s tveganimi živili, ter izogibanje pranju perutninskega mesa pred pripravo jedi zaradi morebi-
tne kontaminacije okolice delovnih površin v naših kuhinjah.
Več odpoklicev zaradi dodatnega nadzora
Kot omenjeno, zgolj v juliju je uprava objavila 13 odpoklicev zaradi salmonele. Toda iz uprave sporočajo, da letošnji podatki ne odstopajo od povprečja. Uprava vsako leto pripravi program vzorčenja živil živalskega in neživalske-ga izvora za različne mikroorga-
nizme, vključno s salmonelo. »Na podlagi rezultatov, pridobljenih v okviru tega monitoringa, v zadnjih petih letih ne ugotavljamo bistvenih razlik v deležu vzorcev živil z ugotovljeno salmonelo.« Razlog za večje število obvestil zaradi ugotovitve salmonel v živilih v zadnjem času pa vsaj deloma pripisujejo dodatnemu nadzoru oz. vzorčenju večjega števila mesnih pripravkov. »V poletnih mesecih je poraba teh izdelkov zaradi sezone piknikov večja, prav tako so tudi višje tem-
Pri večini okužba izzveni v nekaj dneh
Zaužitje hrane, ki vsebuje bakterijo salmonelo, lahko privede do različnih prebavnih težav (driska, trebušni krči, slabost, bruhanje) ter splošnih simptomov, kot so povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah. Pri večini zdravih odraslih oseb bolezen običajno mine v nekaj dneh, pojasnjujejo v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
perature bolj ugodne za razmnoževanje bakterij,« so pojasnili.
V julijskem vzorčenju je bila glavnina mesnih izdelkov slovenskega izvora, saj je šlo za piščan-čje izdelke. »Upoštevati je treba, da je lahko poreklo vzorčenih in neskladnih živil odvisno tudi od razpoložljivosti živil na trgu. Na primer: z mesom perutnine smo v Sloveniji samooskrbni, zato je na našem trgu večina svežega piščan-čjega mesa in izdelkov iz svežega perutninskega mesa slovenskega izvora. Tako je tudi večina odvzetih vzorcev svežega piščančjega mesa in mesnih pripravkov slovenskega porekla, kar posledično pomeni, da je tudi največ neskladnih vzorcev slovenskega izvora. Ravno obratno pa je v primeru nekaterih drugih živil, kjer živila slovenskega porekla predstavljajo manjši delež na trgu in posledično je tudi število neskladnih vzorcev slovenskega porekla nižje.«
Mojca Vtič
Foto: UVHVVR, Depositphotos
Uprava za varno hrano je julija objavila 12 odpoklicev mesnih izdelkov, večinoma je Slo za perutninsko meso.
Ce Lovrenc (10.) je jasen, bo grozd strden in vincar glasen.
Danes bo pretežno jasno, le ponekod v osrednji Sloveniji bo sprva nekaj nizke oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 27 do 31, na Primorskem do 34 °C.
OBETI
V soboto in nedeljo bo jasno in vroče.
Napoved za Podravje
Nedelja 11.3.	Ponedeljek 12.8.
jasno
nnrrn
jasno
pretesno jasno
ffPIPgl
Vir: ARSO
m Km
Nogomet
Ptujčani v želji za obstanek in napredek, Kidričani ciljajo v sam vrh
Stran 14
Rokomet
Začetek priprav RK Drava Ptuj Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
OI v Parizu • Atletika
tednik
Kolesarstvo
Maj Bohak slavil v Italiji
Stran 15
Plavanje
Trije naslovi državne prvakinje za Zalo Mojsilovič Meznarič
Stran 15
{Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu!
RADIOPTUJ
tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kristjan Čeh v neverjetni tekmi četrti
Na poti do Pariza je Kristjan Čeh neštetokrat stopil v krog za met diska in je vlagal ogromno truda v svoj drugi olimpijski nastop. Po neprepričljivem nastopu v kvalifikacijah je Ptujčan bistveno dvignil svojo raven metov v finalu, kjer je z rezultatom 68,41 metra prišel do četrtega mesta.
V športu je to na velikih tekmovanjih najbolj nehvaležen položaj, a je vseeno majhen korak naprej, saj je pred tremi leti na olimpijskih igrah v Tokiu zasedel peto mesto. Takoj po sredinem finalnem nastopu je Kristjan Čeh dejal: »Zaenkrat sem razočaran, hotel sem medaljo, a po mojem bom po prespani noči vendarle boljše volje, saj četrto mesto ni slab rezultat.« Pred našim šampionom so bili na tretjem mestu Avstralec Matthew Denny z rezultatom 69,31 metra, na drugem mestu litovski svetovni rekorder Mykolas Alekna z rezultatom 69,97 metra in na prvem mestu Jamajčan Roje Stona z olimpijskih rekordom 70,00 metra. Slednji je s svojim življenjskim metom presenetil vse in je nepričakovano prišel do zlate medalje. O trenutku, ko ga je prehitel Stona, in o svojem nastopu je najboljši atlet zadnjih let v Sloveniji in član Atletskega kluba Ptuj dejal: »Četrto mesto je res nehvaležno, a ko me je Jamajčan prehitel,
Kristjan Čeh na olimpijskih igrah v Parizu
nisem bil bolj živčen. Še vedno sem imel zbranost in željo. Mogoče sem si nato preveč želel dobrega meta. Ni mi uspel, a na koncu lahko rečem, da sem napredoval od prejšnjih iger. Ne samo z mestom, ampak tudi disk sem vrgel dva metra dlje.«
Najboljša tekma v zgodovini tekmovanj v metu diska
Dvanajsterica najboljših metalcev diska iz kvalifikacij je bila bučno pozdravljena na uradni predstavitvi
pred skorajda 80.000 gledalci na stadionu Stade de France. Želja vseh atletov je bila priti do medalje in nastopajoči v finalu so gledalcem na stadionu ter pred malimi zasloni ši-rom po svetu pripravili najboljšo tekmo v zgodovini tekmovanj v metu diska. To lahko trdimo predvsem na osnovi metov najboljših osmih finalistov, ki so orodje vrgli izredno daleč. Takšno izenačenost med tekmovalci in povprečno kakovost rezultatov je malokdo pričakoval, a meti večine atletov so bili zares vrhunski. Štirje od šestih metov Kristjana Čeha so bili vrhunski, a na poti do teh re-
Foto: Črtomir Goznik
Javni ogled Čehovega nastopa na mestni tržnici na Ptuju
Nuška Gajšek (županja Mestne občine Ptuj):
»Mislim, da je Kristjan Čeh v finalu olimpijskih iger pokazal izredno predstavo, tako da smo lahko na njega vsi ponosni. Zagotovo je nek grenak priokus, to nehvaležno četrto mesto, ampak ne glede na vse mislim, da je svoj nastop oddelal vrhunsko, da je pokazal, da zna in zmore, ampak do medalje mu je zmanjkalo tudi malo športne sreče. Verjamem pa, da bo Kristjan Čeh še imel svojo priložnost, da v karieri osvoji olimpijsko medaljo.«
Tanja Srečkovič Bolšec (v. d. direktorice Javnega zavoda Ptuj): »Mi smo zelo veseli, da je v treh dneh Ptuj, olimpijsko mesto na mestni tržnici zaživel tako, kot je. Ljudje so v teh dneh pokazali lep odnos do športa in so hkrati dali zelo močno podporo Kristjanu Čehu. Lahko smo zelo ponosni na našega atleta, da je prišel na olimpijske igre in da je dosegel odlično četrto mesto. Jaz si želim, da bi naši ptujski športniki še naprej dosegali odlične rezultate in bi bili podobno kot Kristjan vzorniki mladim na njihovih športnih poteh.«
Franjo Rozman (predsednik Športne zveze Mestne občine Ptuj): »Dejansko je Kristjan Čeh združil vse Ptujčane pri športnem navijanju. Na olimpijskih igrah je s 4. mestom v metu diska dosegel največji uspeh v zgodovini ptujskega športa. Za ta uspeh mu čestitam in verjamem, da je pred njim še uspešna športna prihodnost.«
Aleš Bezjak (predsednik Atletskega kluba Ptuj): »Ne bom rekel žal 4. mesto, pač pa raje vrhunsko 4. mesto. Ptujčani lahko z velikim spoštovanjem in ponosom spremljamo vsa tekmovanja, na katerih nas Kristjan že pregovorno razvaja z izjemnimi rezultati. Nič drugače ni bilo niti na teh olimpijskih igrah, ko smo spremljali našega olim-pijca in verjeli v najboljše. Vedeli smo, da je konkurenca izjemna, drugače povedano, ena najboljših v zgodovini te discipline. Čez celotno sezono smo videli, da je svetovni vrh širok in nepredvidljiv, zato je dnevna forma verjetno še toliko odločil-nejša. Začel je odlično, z dvema metoma, kot si ju je sam tudi verjetno želel, bil po polovici tekmo-
vanja na mestih, ki prinašajo stopničke, kasneje pa škoda, da ni bilo tistega meta, kot mu rečemo: da ga je zadel. A vseeno, glede na videno in glede na celotno sezono verjamem, da bo tudi Kristjan Čeh sčasoma zadovoljen z doseženim rezultatom in mestom na olimpijskih igrah, predvsem pa, da mu bo tekma dala še več energije in motivacije za dolgo želeno olimpijsko medaljo. Atletski klub Ptuj je ponosen, da smo lahko v finalu olimpijskih iger spremljali našega člana, Ptujčana, fanta, za katerega smo prepričani, da bo še nekaj let krojil svetovni vrh. Česa takega, zgodovinsko gledano, na Ptuju še nismo imeli in zato čestitke Kristjan Čehu in kapo dol.«
Klemen Čeh (brat Kristjana Čeha): »Celotna naša družina je zelo ponosna na Kristjana in na njegovo osvojeno četrto mesto. Četrto mesto na svetu je nekaj neprecenljivega, fantastičnega. Medalja je mojemu bratu žal za las ušla, ampak ne glede na to nismo razočarani, ampak smo vseeno veseli, saj je tudi četrto mesto velik uspeh.«
Foto: Malovrh/STA
zultatov je naš atlet priznal, da je bilo pri njem na začetku tekme nekaj ner-voze, toda ta je hitro minila. Ob tem je dodal: »Ogrevanje je bilo dobro, prva dva meta prav tako ne slaba. Nisem še analiziral, mogoče pa je, da me je tretji met, ki je bil tehnično odličen, a je končal v mreži, spravil iz tira. Ali pa tudi ne. Nasploh menim, da ni bilo veliko razlike v metih, vsi so bili podobni, tako da mi moči ni zmanjkalo.«
Presenetljiv razplet tekme in zmaga Stona
Finale na teh olimpijskih igrah je Roje Stona začel prvi in z 61,66 metra ni navdušil. Kristjan Čeh je kot drugi po vrsti vrgel 67,27 metra in je s tem dosežkom presegel olimpijsko daljavo iz Tokia. Pred njim je bil po uvodni seriji le Mykolas Alekna z 68,55 metra, za njim pa sta se zvrstila Matthew Denny (66,89 m) in An-drius Gudžius (66,45 m), šele sedmi je bil olimpijski prvak iz Tokia Daniel Stahl (64,97 m). Čeh je z 68,41 metra v drugem metu le za 14 centimetrov zaostal za vodilnim Alekno. Stahl je s 66,95 metra prišel na peto mesto, saj je Denny z 69,31 metra prevzel vodstvo. S tem metom je Ptujčana
potisnil na tretje mesto. Na čelo je znova prišel Alekna, ki je z 69,97 metra odvzel olimpijski rekord očetu Virgilijusu Alekni, dvakratnemu olimpijskemu zmagovalcu ter dvakratnemu prejemniku zlatega in srebrnega odličja na svetovnem prvenstvu. Weisshaidinger se je s 67,54 metra prebil na četrto mesto. Tretja serija ni prinesla napredka Čehu, ki je orodje vrgel v mrežo. Tudi Alekna in ostali iz najboljše šesterice, ki jo je zaključeval Cudžius, niso izboljšali svojih daljav.
V velikem finalu najboljše osme-rice, ki je imela še tri poskuse, je najprej z natančno 70 metri udaril Stona in z novim olimpijskim rekordom prišel na čelo. Čeh je bil tedaj že na četrtem mestu in je tam ostal, ko je njegov disk četrtič prišel na 66,36 metra. Alekna je serijo zaključil z 68,88 metra. Čeh je v petem metu vrgel dva centimetra manj kot v prejšnjem (66,34 m), Alekna pa tudi ni pridobil mesta po 68,49 m.
Pred finalno, zadnjo serijo je Čeh zaostajal za 90 cm za bronom, ki ga je imel v rokah Denny. Po metu, ki je meril le okrog 60 metrov, je orjak iz Podvincev pri Ptuju, ki živi in trenira v estonskem Talinu, namerno prestopil, zmajeval z glavo in nato zaploskal občinstvu. Brez izida je v predzadnjem metu tekme ostal tudi Alekna. Ta je letos izboljšal enega najstarejših svetovnih rekordov med atleti. Za 24-letnim Čehom je zaostal pred dobrim mesecem in pol na evropskem prvenstvu v Rimu. Tam je Čeh zmagal, branilec naslova Alekna pa je bil bronast. Na najpomembnejši tekmi leta pa je slavil Stona, ki je po neveljavnem zadnjem metu odet z jamajško zastavo proslavil svoj presenetljivi uspeh kariere.
Po koncu tekme je vidno razočarani Kristjan Čeh o svojem finalnem nastopu na olimpijskih igrah v Parizu dejal: »Začel sem v redu, z metoma 67 in 68 metrov. Tretji je bil najboljši, a je šel na koncu v mrežo. Poskušal sem še, vedel sem, da sem sposoben za več, a se ni 'poklopilo'. Zmanjkalo je tudi nekaj sreče, tudi zaradi zgodovinskega meta Jamajčana. Ta me sicer ni šokiral, bil sem pripravljen na vse, konec koncev so olimpijske igre in vedno kdo preseneti. Ampak njega pa res ni nihče pričakoval niti med prvih pet.« Brez odličja je poleg Kristjana Čeha ostalo še nekaj izjemnih metalcev diska. Branilec naslova Šved Daniel Stahl, ki je tudi svetovni prvak, je bil sedmi (66,95
Rezultati:
1.	Roje Stona (Jam) 70,00 m
2.	Mykolas Alekna (Lit) 69.97 m
3.	Matthew Denny (Aus) 69,31 m
4.	Kristjan Čeh (Slo) 68,41 m
metra), osmi pa Litovec Andrius Gudžius (66,55 metra), nekdanji evropski prvak (leta 2018) in svetovni prvak (2017). Peti za Čehom je bil evropski podprvak Lukas Weisshaidinger (67,54 metra). Avstrijec je bil pred tem tretji na olimpijskih igrah v Tokiu ter tretji na svetovnem prvenstvu v Dohi 2019 in na evropskem prvenstvu v Berlinu 2018, na svetovnem prvenstvu v Rimu pa je bil letos srebrn.
Množica je navijala za Čeha
Organizatorji dogajanja Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, Športna zveza Mestne občine Ptuj, Mestna občina Ptuj in Javni zavod Ptuj so med 5. in 7. avgustom na mestni tržnici izvedli projekt Ptuj, olimpijsko mesto. Tri dni smo bili priča pravi akciji, saj so organizatorji pripravili različne športne izzive, predstavitve športnih panog, nagradne igre in javni ogled olimpijskega dogajanja. Pred velikim ekranom se je že v ponedeljek malo pred poldnevom zbralo kar nekaj ljudi, predvsem mladih, ki so stiskali pesti za Kristjana Čeha. Veliko, veliko več pa jih je prišlo za našega »velikega moža« stiskat pesti v sredo zvečer, ko je bil na sporedu za večino izmed nas vrhunec letošnjih olimpijskih iger - finale v metu diska. Malo po osmi uri je bilo med obiskovalci čutiti v zraku nekaj napetosti, ki se je stopnjevala med samo tekmo. Obiskovalci so bučno pozdravili vsak met ptujskega atleta, ki je na koncu osvojil četrto mesto. Po finalu je bilo pri udeležencih javnega ogleda v sklopu projekta Ptuj, olimpijsko mesto vidno rahlo razočaranje, a bolj kot to je bila večina ponosna ob nastopu našega vrhunskega atleta. Ta je tokratni olimpijski nastop v Parizu končal na četrtem mestu, kar je največji uspeh v zgodovini ptujskega športa. Za nastop Kristjanu Čehu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi svoje olimpijske sanje dosanjal z osvojitvijo medalje čez štiri leta, na igrah v Los Angelesu.
David Breznik/STA
Foto: OKS
14 Štajerski
Šport
petek • 9. avgusta 2024
Nogomet • 2. SNL
Začetek drugoligaškega nogometnega plesa
Foto: Črtomir Goznik
Drugoligaško tekmovanje bodo letos zaznamovali tudi lokalni derbiji na relaciji Ptuj-Kidričevo-Sloven-ska Bistrica-Slovenske Konjice.
Slovenski nogometni prvoliga-ši so konec tedna odigrali tretji prvenstveni krog, šele prvi pa čaka od petka do nedelje drugoligaše. V boj se 16 ekip podaja z različnimi željami, nekateri resno računajo na vrh in napredovanje v 1. ligo, precej pa je tudi takšnih, ki bi jih zadovoljila že mirna drugoligaška plovba in izognitev boju za obstanek. Nekaterim se bodo uresničile, drugim ne.
Glede na aktivnosti v prestopnem roku so v nekaterih sredinah jasno nakazali namero za boj za vrh. Pre-dnjači Triglav, saj so se Gorenjcem med drugim priključili Luka Šušnjara (nekdaj Mura, Koper), Gal Puconja (Bravo), Ivica Vidovič (Dugopolje, Hrvaška) in Marko Brkič (Brinje). Podobno velja za Rudar, saj se je kot zadnji knapom npr. pridružil dosedanji napadalec Rogaške, 21-letni Jamajčan Shakeone Satchvvell. Moč Velenjčanov sta tudi glavni trener Simon Sešlar in trener vratarjev Aleksander Šeliga, oba nekdanja repre-zentanta.
Z zelo močno zasedbo se bo v prvenstvene boje podala ekipa Bel-tincev, ki jo vodi Damjan Gajser. Prihodi Jana Majcna (Rogaška), Nika Kasala (Mura), Stjepana Oštreka (Nafta), Žana Florjanca (Rudar) in Eneja Klampferja (Maribor) so dovolj trdno zagotovilo, da bo v beltinški šumi vsem težko osvajati točke.
Nekdanji dolgoletni prvoligaš iz Gorice bo naslednja ekipa, ki se bo želela vmešati v boj za najvišja mesta. V lanski sezoni so v končnici popustili in ostali brez napredovanja (4. mesto), morda jim bo uspelo letos, ko se je v domači klub po dolgih letih v tujini vrnil 35-letni napadalec in nekdanji reprezentant Tim Matavž.
2. SNL
PARI 1. KROGA, V PETEK OB 17.30: Ilirija 1911 - Triglav Kranj; ob 18.00: Aluminij -Kety Emmi & Impol Bistrica; ob 18.30: Krka - Slovan; V SOBOTO OB 17.30: TKK Tolmin
-	Vitanest Bilje, Jadran Dekani
-	Tabor Sežana, Beltinci Klima Tratnjek - Brinje Grosuplje; OB 20.00: Gorica - Rudar Velenje; V NEDELJO OB 17.30: Dravinja
-	Drava Ptuj.
Prišla sta tudi Cene Kitek (Rogaška) in Luka Pihler (Beltinci). Lansko sezono so visoko zaključili v Grosuplju, če bodo storili korak naprej, bodo nevarni tudi letos.
V igri za visoka mesta se bosta skoraj zagotovo znašli ekipi Aluminija in Bistrice. V kidričevski šumi so kljub številnim odhodom in prihodom sestavili za ta rang tekmovanja konkurenčno ekipo, ki se bo odkrito spogledovala z uvrstitvijo na mesta, ki prinašajo napredovanje v elitni slovenski nogometni razred.
Ambicioznosti ne manjka niti klubu iz Slovenske Bistrice, ki ga bo vodil trener Robert Pevnik. Ta s sabo prinaša dolgoletne prvoligaške izkušnje, ne nazadnje pa so v svoje vrste zvabili dosedanjega napadalca Aluminija, Rusa Stanislava Krapukhina.
Kam bo v tej konkurenci posegla Drava, je zaenkrat težko napovedati. Za prvo sezono v tem rangu bi bili na Ptuju zagotovo zadovoljni s sredino lestvice. Trener Saša Gajser je zagotovilo, da se dela kakovostno, moč igralskega kadra - ki ga večinoma sestavljajo igralci, ki so se lani iz 3. prebili v 2. ligo - pa se bo pokazala na igrišču. Ob dravaših so novinci v ligi igralci Slovana.
Jože Mohorič
Nogomet • NK Aluminij
Nogomet • NK Drava Ptuj
Pri Aluminiju želijo biti na vrhu Želji sta obstanek in napredek
Po uspešni lanski sezoni na klopi ptujske Drave je za mnoge malo presenetljivo zamenjal svojo delovno sredino Jura Arsič. Sprejel je izziv in se kot trener usedel na trenersko klop Aluminija. Kidričevska ekipa je v lanski sezoni izpadla iz elitnega slovenskega tekmovanja in bo v sezoni 2024/2025 tekmovala v 2. slovenski nogometni ligi. Glede na kakovost moštva sodi Aluminij med kandidate za vrh prvenstvene lestvice. Za naskok na ta vrh je ekipa, ki jo vodi Arsič, opravila naporne priprave, odigrala je nekaj prijateljskih pripravljalnih tekem in je dobro pripravljena na začetek prvenstva. Tega bodo začeli v petek (danes) ob 18. uri, ko bodo v športnem parku v Kidričevem gostili ekipo Kety Emmi & Impol iz Bistrice.
Pred začetkom priprav ste si začrtali določen načrt. V kakšnem okviru ste ga izpolnili?
Jura Arsič: Začrtan plan smo od-delali v celoti in sam sem zelo zadovoljen z angažmajem svojih igralcev na treningih. Držali smo se načrta priprav, ki so bile naporne in uspešne. Igralci so opravili začrtane naloge, s čimer sem zelo zadovoljen.
Kako so nogometaši na novo prvenstvo pripravljeni v fizičnem in igralskem pogledu?
Jura Arsič: S fizičnim delom smo v klubu zelo zadovoljni, kar se tiče uigranosti, pa lahko prav tako zatrdim, da smo na visoki ravni. To smo dokazali na prijateljskih tekmah, ki smo jih odigrali dobro. Na splošno lahko rečem, da so priprave v veliki večini uspele. S fizičnega, taktičnega
in psihičnega vidika smo zelo dobro pripravljeni na začetek prvenstva. Igralci so v taktičnem vidiku sprejeli to, kar želimo izvajati ali igrati v prvenstvu, kar je za našo ekipo velika boniteta.
Članska postava Aluminija je zelo mlada. Ali je ta mladost prednost oziroma kaj pomeni ta mladost ekipe?
Jura Arsič: Ne skrivam, da je naš cilj prvo mesto v prvenstvu. Na ta cilj ne vpliva dejstvo, da imamo nekoliko mlajšo igralsko zasedbo. V bistvu gre le za to, ali je naša ekipa dobra ali slaba.
Odigrali ste kar nekaj prijateljskih pripravljalnih tekem. Kako je delovala vaša ekipa na teh tekmah?
Jura Arsič: Odigrali smo kar nekaj zelo kvalitetnih prijateljskih pripravljalnih tekem, na katerih smo bili tudi rezultatsko uspešni. Na teh tekmah sem preizkusil igralce, ki so dobro izpolnjevali začrtane naloge na zelenicah. Določene napake v segmentih igre smo skupaj analizirali in jih popravljali na treningih. Te pripravljalne tekme smo dobro izkoristili za uigranost ekipe, ki pa še ni dokončno sestavljena. Tudi v tem tednu so se nam priključili nekateri novi igralci, ki se bodo morali še uigrati. Počasi zaključujemo z igralsko križanko, ki je v osnovi zelo dobro sestavljena. To je ekipa pokazala tudi na prijateljskih pripravljalnih tekmah.
Kakšen je realen doseg Aluminija v novi sezoni v 2. slovenski nogometni ligi?
Jura Arsič: Realni domet članske ekipe Nogometnega kluba Aluminij
Foto: Črtomir Goznik
Jura Arsic vodi ekipo Aluminija.
je vrh 2. slovenske nogometne lige. Čas bo pokazal, kam resnično sodimo in ali je cilj resnično dosegljiv. Glede na naš rating kluba je cilj jasen: želimo si ponovne uvrstitve v Prvo ligoTelemach.
Kako se vi počutite po približno mesecu in pol na mestu trenerja Aluminija?
Jura Arsič: Zame gre pri Aluminiju za neko novo zgodbo na moji trenerski poti. Po prevzemu vloge članskega trenerja sem takoj zavihal rokave in sem zelo resno začel z delom v Kidričevem. Sem profesionalec, zato sem se tudi odzval na vabilo Aluminija, s katerim imamo visoko postavljene cilje za novo tekmovalno sezono. Kaj pričakujete od prve tekme proti ekipi Kety Emmi & Impol Bistrica?
Jura Arsič: Prvi krogi so zmeraj neznanka. Ključno za nas bo, da bomo dobri na igrišču in bomo re-zultatsko uspešni. V vsakem primeru želimo proti ekipi Kety Emmi & Impol Bistrica zmagati in tako dobro začeti novo prvenstvo.
Še trije prestopi
Pred današnjim začetkom tekmovanja v 2. slovenski nogometni ligi so bili v minulih dneh zelo aktivni v vrstah Aluminija, saj je trener Jura Arsič dobil tri nove igralce. V Kidričevo so prišli Luka Hunjet, Marko Prenk-palaj in Michael Zou.
Michael Zou je deveta poletna okrepitev rdeče-belih. Devetnajstletni ganski napadalni vezist je prišel v Kidričevo na posodo iz avstrijskega prvoligaša AC VVolfsberger, kjer je sicer nastopal za drugo ekipo. Svojo kariero je začel v rodni Gani, kjer je igral za Wafa SC, v začetku letošnjega leta pa se je preselil k našim severnim sosedom, kjer je igral za drugo ekipo AC VVolfsbergerja. Marko Prenkpalaj, dvaindvajsetletni krilni vezist, prihaja v Kidričevo kot prosti igralec, ki je bil nazadnje član Rogaške. Marko je svojo kariero začel v rodnem Zagrebu, v mladinski šoli zagrebškega Dinama. Luka Hunjet je enajsta poletna okrepitev. Devet-najstletnik, centralni branilec, se v Kidričevo seli kot prosti igralec, ki je bil nazadnje član Maribora. Svojo kariero je začel v Dravogradu, od koder ga je najprej nogometna pot vodila k velenjskemu Rudarju, od tam pa v Ljudski vrt Maribor, s katerim je v lanski sezoni postal tudi državni prvak v mladinski konkurenci. V lanski sezoni lige Eon Nextgen je Luka Hunjet vknjižil 19 nastopov, ob tem pa je tudi dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo.	David Breznik
Nogometaše Drave je pred začetkom priprav na novo sezono prevzel Saša Gajser. Nekdanji odlični nogometaš vlaga ogromno energije v vodenje mlade nogometne ekipe. Ta je v pripravljalnem roku odigrala nekaj prijateljskih tekem in se je v skladu z načrtom dela pripravila na tekmovanje v 2. slovenski nogometni ligi. Pred uradnim začetkom lige smo se pogovarjali s Sašem Gajserjem, ki je podal oceno priprav in predstavil cilje Drave v novi tekmovalni sezoni.
Pred začetkom priprav ste si začrtali določen načrt. V kakšnem okviru ste ga izpolnili?
Saša Gajser: Načrt je bil v prvi vrsti stabilizacija igralcev in da spoznajo moj način dela. S svojim načinom dela na treningih sem enostavno želel dvigniti fante na višji nivo. Ta del priprav je vključeval taktične, tehnične in kondicijske zadeve. Plan so igralci in ekipa dodobra izpolnili in mislim, da gredo stvari, ki smo jih delali na treningu in jih prenesli na prijateljske tekme, v pravo smer.
Kako so nogometaši na novo prvenstvo pripravljeni v fizičnem in igralskem pogledu?
Saša Gajser: Trenutno stanje ekipe je dobro, tako s fizičnega kot igralskega vidika. Višji rang tekmovanja prinaša tudi drugačne zahteve v smislu fizike, kondicije, tehnike, taktike ... Intenzivnost treningov je večja, saj bodo tekme močnejše, kot so bile v lanski sezoni v tretji ligi. To pomeni, da moramo igralce še bolje pripraviti. Mislim, da nam je uspelo dvigniti igralce v fizičnem in igralskem pogledu na višjo raven kot lani, prav tako mislim, da imajo igralci dovolj kvalitete, da Drava obstane v 2. slovenski nogometni ligi.
Članska postava Drave je zelo mlada. Ali je ta mladost prednost oziroma kaj pomeni ta mladost ekipe?
Saša Gajser: Biti mlad je v nogometu lahko prednost, vendar je treba biti pri delu z mladimi zelo previden. Ti igralci imajo večje oscilacije v igri kot starejši, izkušenejši igralci. S temi mladimi fanti bomo morali biti potrpežljivi in jim bomo morali dati čim večjo podporo. Podobno kot igralci si tudi sam želim čim več podpore navijačev na vseh tekmah. Vem, da bo imela naša mlada ekipa tudi določene težave na nekaterih tekmah, ampak verjamem, da bodo dali igralci na vseh tekmah vse od sebe za dober končni rezultat. Vsaka tekma bo zanje nova izkušnja in v razredu višje moramo biti vsi skupaj v iskanju pozitivnih rezultatov
Foto: Črtomir Goznik
Novi trener članske ekipe Drave Saša Gajser
strpni, potrpežljivi ter pozitivni do ekipe in posledično do večinoma mladih igralcev.
Odigrali ste kar nekaj prijateljskih pripravljalnih tekem. Kako je delovala vaša ekipa na teh tekmah?
Saša Gajser: S prikazanim na pripravljalnih tekmah sem zadovoljen. Odigrali smo nekaj tekem z močnimi nasprotniki in smo se dobro pripravili na začetek prvenstva.
Kakšen je realen doseg Drave v novi sezoni v 2. slovenski nogometni ligi?
Saša Gajser: Pomemben je proces dela, ki prinaša v tem tekmovalnem letu določeno število treningov, toliko in toliko tekem, po katerih si želim, da bodo fantje v prvi vrsti napredovali. Zavedam se, da bomo imeli kot novinci v ligi določene težave, vendar vem, da imamo kvaliteto, ki jo bomo med prvenstvom nedvomno pokazali. Pomembno bo nabirati točke, in kot sem že večkrat omenil, bo pomembno tudi to, da se kot klub čim bolj stabiliziramo. Pred začetkom tekmovanja nimam nerealnih ciljev, ki bi bili povezani z vrhom prvenstvene lestvice, ampak
bo naš glavni cilj obstanek v 2. slovenski nogometni ligi.
Kako se vi počutite po približno mesecu in pol na mestu trenerja Drave?
Saša Gajser: Zame biti glavni trener članske ekipe Nogometnega kluba Drava Ptuj ni zahtevna naloga, ampak je to zelo lepa naloga. Moj glavni cilj je, še enkrat ponavljam, stabilizirati ekipo, kolikor se le da. Nisem čarovnik, ampak realno verjamem v to ekipo in njen uspeh. Vem, da bom naredil vse, kar znam, da bodo igralci napredovali in da bo ekipa uspešna. Upam, da bomo na tej poti imeli čim več podpore in da bom s svojim delom spisal pozitivno zgodbo ptujskega nogometa.
Kaj pričakujete od prve tekme proti Dravinji?
Saša Gajser: Vedno je prvenstvo dobro začeti z zmago. Dravinja bo za nas dober preizkus, v katerem bom realno videl, kako bodo igralci opravljali svoje naloge na igrišču. Upam, da jih bodo opravili dobro in da bo za nami uspešno gostovanje v Slovenskih Konjicah.
David Breznik
petek • 9. avgusta 2024
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Plavanje • Državno prvenstvo
Trije naslovi državne prvakinje za Zalo Mojsilovič Meznarič
V Kranju je od petka do nedelje potekalo državno prvenstvo za ka-detinje in mladinke ter prvenstvo U-23 v plavanju. Na prvenstvu je nastopilo skoraj 300 plavalk in plaval-
cev iz 24 slovenskih klubov, ki so si priplavali norme za nastop.
Na prvenstvu so za Plavalno akademijo Kurent pod vodstvom trenerja Boštjana Maračica nastopale tri

Foto: arhiv Plavalne akademije Kurent
Trener Boštjan Maračic in plavalka Zala Mojsilovič Meznarič
plavalke: Ana Črepinko, Eva Hvaleč in Zala Mojsilovič Meznarič. Osnovni cilji tekmovanja so bili: finale za Ano Črepinko in Evo Hvaleč ter približevanje času za mladinsko evropsko prvenstvo 2025 za Zalo Mojsilovič Meznarič.
Dekleta so prvenstvo odplavala odlično. Zelo dobro je tekmovala Ana Črepinko, ki je na prvenstvu nastopila v petih disciplinah in si priplavala tri finalne nastope. Najboljšo uvrstitev je dosegla v disciplini 400 metrov mešano, kjer je bila odlična četrta. Plavala je tudi v finalu na 50 metrov prsno, kjer je z doseženim časom 37,66 sekunde osvojila 7. mesto, in na 100 metrov prsno, kjer je s časom 1:21,59 osvojila 5. mesto med kadetinjami.
Druga uspešna plavalka je bila nadarjena Eva Hvaleč, ki si je priplavala pet finalnih nastopov in kot mlajša kadetinja osvojila 5. mesto na 400 metrov mešano s časom 5:38,79. S tem rezultatom je zgolj za dve sekundi zgrešila zmagovalni oder, ki pa bi bil dosegljiv, če mlada plavalka
Kolesarstvo • Dirka 38. Udine-Subit, Memorial Vinicio Moretti
Maj Bohak slavil v Italiji
Po uspehih Enrica Simonija leta 2022 in Ciacoma Rosata leta 2023 na dirki Videm-Subit je leta 2024 zmagal neitalijanski kolesar. Maj Bohak (Perutnina Ptuj) je tisti, ki je zmagal na vrhu zahtevnega furlanskega vzpona do vasi Subit. V kratkem sprintu je ugnal drugouvrščenega Cianluca Archettija (Aurora Trento), tretjeuvrščenega Lovra Ranta (KK Kranj), četrtega Patrika Pezzo Rosola (Ausonia Pescantina) in petega kolesarja Luka Lupšo (Perutnina Ptuj).
Na dirki, ki je bila dolga nekaj več kot 76 kilometrov, so večinoma tek-
movali italijanski in slovenski kolesarji U-17. Na startu se je zbrala skoraj 150-članska skupina. V glavnini so bili tudi švicarski kolesarji. Dirko v Vidmu je organiziral ASD K2, mestni zgodovinski kolesarski klub, ki želi z njo počastiti spomin na Vinicia Mo-rettija.
Kljub zahtevnemu zaključku navkreber se je dirka začela hitro. Zaradi več poskusov napredovanja že v prvih ravninskih kilometrih in z željo po končnem uspehu je bil start dirke hiter. Dirka je bila sestavljena iz dveh krogov in pol z dvema letečima sprintoma, na katerih je kole-
sar ptujskega kluba Nik Muršec za las zgrešil prva tri mesta, ki so bila denarno nagrajena, in je zasedel 4. mesto. Dirka je v prvem delu potekala po ravnini v Furlaniji, med kraji Povoletto, Faedis in Attimis. Najbolj aktiven je bil v tej prvi fazi dirke Slovenec David Komel iz Meblo jogija, ki je napadal in imel skoraj dvominutno prednost na poti, ki je vodila do Attimisa, kjer se je začel vzpon na Subit. Pred vzponom se je aktivno v poskus bega vključeval tudi kolesar KK Perutnine Ptuj David Adam, ki je nato složno vozil z Davidom Ko-melom. Omenjenima kolesarjema
Člani ekipe Perutnine Ptuj
Športne novice
Planinšek izpadel v uvodnem dvoboju
Foto: Kolesarski klub Perutnina Ptuj
ne bi naredila napake v predtekmo-vanju in napada na najvišja mesta začela iz finala B. Eva Hvaleč si je priplavala finale tudi na 100 metrov in 200 metrov prosto ter 50 metrov in 100 metrov hrbtno.
Najuspešnejša Kurentova plavalka prvenstva je bila Zala Mojsilovič Meznarič. Zelo nadarjena mlada plavalka si je priplavala tri naslove državne prvakinje, in sicer prvič na 50 metrov delfin s časom 29,42 sekunde, na 100 metrov delfin s časom 1:04,16 in na 200 metrov delfin, kjer je s časom 2:21,90 odplavala najboljši kadetski čas sezone. S tem je kar za 11 sekund premagala drugo najhitrejšo. Zala Mojsilovič Meznarič je dosegla tudi tretji čas absolutnega prvenstva Slovenije na 100 metrov delfin in na 200 metrov delfin. Zaostala je zgolj za našo olimpijko Katjo Fain in udeleženko letošnjega mladinskega evropskega prvenstva. Zala Mojsilovič Meznarič je bila ob treh naslovih državne prvakinje, dveh tretjih mestih v absolutni konkurenci odlična tretja tudi na 400
poizkus bega ni uspel, saj se je pred vzponom glavnina, predvsem KK Kranj, odločila loviti ubežnika. To je kolesarjem uspelo, tako je ponovno nastala ena skupina brez ubežnikov. Vzpon je bil enakomeren, imel je 6-7% naklona. Kolesarji so »odpadali« v vseh osmih kilometrih vzpona in tako je v zadnja dva kilometra pripeljalo le šest kolesarjev. Med njimi sta bila Luka Lupša in Maj Bohak. Poskusila sta z izmeničnimi napadi in zaključnim napadom v zadnjih 500 metrih. Maju Bohaku je uspelo zmagati in to slavje so dopolnili tudi člani najboljše ekipe na dirki, ekipe Perutnine Ptuj, v kateri so bili še Luka Lupša, David Adam in Nik Muršec. Podelitev je potekala v prisotnosti številnih navdušencev kolesarstva in Maria Anzila, podpredsednika deželnega sveta in športnega svetnika Furlanije - Julijske krajine.
Uspeh Maja Bohaka in celotne ekipe Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj v Italiji je zelo lep obet za dirke, kijih čakajo. Naslednja dirka je že prihodnji konec tedna, kjer je v soboto kriterij v Ilirski Bistrici in v nedeljo vzpon iz Ilirske Bistrice na Sviščake. Enako zasedbo, kije to nedeljo dirkala na italijanskih tleh, čaka tudi dirka v Avstriji od 15. do 18. avgusta -Alpe Adria 2024. To bo etapna dirka, ki je sestavljena iz štirih etap. Po tej dirki za Maja Bohaka sledita dva dneva premora, potem pa se bo odpravil z reprezentanco Slovenije do 17 let na dirko Rad Jungen Tour, kjer bo poskušal napadati klance in narediti razliko proti ostalim kolesarjem. Za vpoklic v slovensko reprezentanco je kot rezerva pripravljen tudi Nik Muršec.	TR/DB
		; f
		"" ■ l , V pBYJwP 'tf
		■ml, AéVK-^iHlk^E
	i: ^	
	1 ' * ' LjL >	\villEy ~. >5d g jK j| ~ , f- jmé ^Ê ■■ m J. JŠ fmk
Foto: Črtomir Goznik
Teniški igralec Filip Jeff Planinšek
Letošnji ameriški univerzitetni prvak v tenisu Filip Jeff Planinšek je po zmagi v Oklahoma Cityju dobil šest vabil za nastope na challenger turnirjih. Na turnirju v Aqua Manivu je član Teniškega kluba Terme Ptuj nastopil proti Andrewu Paulsonu. Izkušeni Čeh, ki je 359. igralec na svetovni teniški ATP-lestvici, je premagal našega igralca, ki je bil pred nastopom v Italiji uvrščen na 1162. mesto na svetovni teniški ATP-lestvici. Na vročem pesku sta igralca odigrala zelo izenačen prvi niz, ki ga je v podaljšani igri s 7:6 dobil Paulson. V drugem nizu je Planinšek prikazal zelo dobro igro za zmago s 6:2, medtem ko je bil Čeh v tretjem nizu boljši tekmec in je ta del igre za končno zmago dobil s 6:1.
Potočnikova obstala na prvi oviri
WTT Contender Zagreb 2024 je teniški turnir za ženske, ki v tem tednu poteka v hrvaški prestolnici. V uvod-
Tri mlade plavalke PA Kurent
Foto: arhiv Plavalne akademije Kurent
metrov prosto in 100 metrov prosto, kjer se je prvič v 50-metrskem bazenu spustila pod magično mejo ene minute, saj je dosegla čas 59,92 sekunde. Za dosežene rezultate če-
stitamo celotni ekipi Kurenta, posebej trenerju Boštjanu Maračidu za zgodovinski uspeh mlade ptujske plavalne akademije.
BM/DB
Zmagovalec dirke Maj Bohak
Foto: Kolesarski klub Perutnina Ptuj
Rokomet • RK Drava Ptuj
Začetek priprav
nem krogu turnirja je nastopila Nina Potočnik. Ptujčanka je igrala proti Sari Svetac. Mlada hrvaška teniška igralka je dvoboj dobila s 6:2 in 6:3.
Emeršič je tekmoval na Švedskem
Pretekli konec vikend je potekal FIFC Major- Svvedish Footgolf Open 2024. Na tem tekmovanju na Švedskem je tekmoval lan Emeršič. Član Footgolf kluba Ptuj je igral solidno, saj je na koncu v močni konkurenci zasedel končno 38. mesto. Skupni rezultat Emeršiča je bil en udarec pod parom igrišča, kar je bilo premalo, da bi bil lahko konkurenčen za enakovreden boj z najboljšimi igralci na svetu. Za Ptujčana je bil na turnirju na Švedskem to dober trening za evropsko ekipno prvenstvo v fo-otgolfu, ki bo na sporedu v decembru v Turčiji.
David Breznik
V Rokometnem klubu Drava Ptuj je pred približno dvema mesecema prišlo do spremembe na mestu predsednika, na katerem je dolgoletnega predsednika Aleša Belšaka zamenjal Andrej Rutar. Ta je v torek zvečer prišel na uvodni trening nove sezone pozdravit igralce članske ekipe. Po uspešni lanski sezoni in preboju iz 2. slovenske rokometne lige v 1. B slovensko rokometno ligo bo svoje strokovno in zavzeto delo na mestu trenerja nadaljeval Uroš Šerbec, ki mu bo pomagal tudi trener mladincev Mitja Žuran.
Uvodni del priprav bodo ptujski rokometaši opravili na prostem in v športni dvorani Mladika. Po 19. avgustu dobijo termine za vadbo v primerni športni dvorani in takrat se bodo lahko nemoteno pripravljali na novo sezono. O osnovnem cilju v prihajajoči sezoni 2024/2025 je trener
Uroš Šerbec dejal: »V močni in izenačeni ligi bo naš osnovni cilj obstanek v 1. B slovenski rokometni ligi.« Na poti do tega cilja čaka ptujske roko-metaše naporen pripravljalni del, v katerem bodo odigrali prijateljske pripravljalne tekme proti ekipam Vidovec, Mokerc Ig, Moškanjci - Go-rišnica in Maribor. Na tem tekmah in v prvenstvu bo Šerbec lahko računal na vse nosilce igre iz lanske sezone. Tem sta se na začetku priprav pridružila še dva novinca, ki prihajata iz Velenja; to sta vratar Aljaž Verboten in krožni napadalec Franci Antlej Toš. V klubu se ob omenjenih dveh okrepitvah pogovarjajo za sodelovanje še z nekaterimi rokometaši. Do začetka prvenstva bo več znanega o tem, ali bo še kakšen igralec okrepil vrste Rokometnega kluba Drava Ptuj.
David Breznik
Foto: David Breznik
Začetek priprav Rokometnega kluba Drava Ptuj
16 Štajerski
Šport
petek • 9. avgusta 2024
Judo • Vlado Čuš
Vlado Čuš je bil kot trener na olimpijskih igrah v Barceloni
Judo je eden najuspešnejših slovenskih športov, kar potrjujejo številne osvojene medalje in dobre uvrstitve na olimpijskih igrah. Niz osvojenih medalj se je nadaljeval tudi v Parizu, kjer je Andreja Leški zmagala v kategoriji do 63 kilogramov. Zgodba o uspehu slovenskega juda ima lepo zgodovino, ki se je začela že v bivši skupni državi.
Za Jugoslavijo je dvakrat na olimpijskih igrah tekmoval Filip Leščak, ki je bil v Los Angelesu peti, v Seulu pa dvajseti. Kot član Judo kluba Drava je leta 1992 v Barceloni tekmoval na olimpijskih igrah za Slovenijo. Takrat je v kategoriji do 78 kilogramov zasedel 33. mesto. Na teh igrah ga je v vlogi trenerja spremljal Vlado Čuš. Glavni trener Judo kluba Drava je za Štajerski tednik spregovoril o Leščakovem nastopu v Barceloni, svoji trenerski vlogi, uspehih slovenskega juda in potencialu ptujskega juda.
Kako so potekale priprave Filipa Leščaka pod vašim vodstvom za
jjaru-liMia'1«
OQQ
nastop na olimpijskih igrah v Barceloni?
Vlado Čuš: To so bile za Slovenijo res posebne olimpijske igre. Prvič smo nastopili pod slovensko zastavo, na kar sem vedno ponosen. Tako smo se počutili, sem prepričan, vsi v olimpijski odpravi Slovenije na čarterskem letu z Brnika v Barcelono. S pripravami v zadnjih dveh letih pred OI in tekmovanj, ki sva jih s Filipom Leščakom realizirala za doseganje potrebne norme za nastop v Barceloni, pa je povezanega veliko odrekanja celotnega moštva, ki sem ga vključil v ta projekt. Posebna zahvala je šla članom kluba, ki so sodelovali kot sparing partnerji, in sponzorjem. Judo zveza je bila takrat še v porodnih krčih, še premalo organizirana in brez denarja. Vse breme organizacije načrtovanih priprav in tekmovanj ter finančnega pokrivanja programa je bilo praktično na mojih ramenih. Na poti do OI v Barceloni sva s Filipom Leščakom prepotovala celotno Evropo, nastopi na tekmah za evropski pokal, svetovni pokal, evropska prvenstva ... Po skupnem posvetu sva se odpovedala nastopu za jugoslovansko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Barceloni 1991, in sicer zaradi napada jugoslovanske
vojske na takrat že osamosvojeno Slovenijo.
Filip Leščak je v Barceloni nastopil že na svojih tretjih olimpijskih igrah. Na tatamiju mu ni šlo najbolje in je zasedel končno 33. mesto. Kako je opravil s svojim nastopom?
Vlado Čuš: Filip Leščak je takrat za razliko od prejšnjih olimpijskih iger nastopil v višji kategoriji do 86 kilogramov. Vedela sva, da bo prvo kolo odločilno in je treba premagati svetovnega viceprvaka Bernharda Spijkersa. V nasprotnem je bil v drugem kolu žreb postavljen tako, da naju je čakal še en težak nasprotnik, kar bi močno otežilo napredovanje v zaključne borbe za najvišje uvrstitve.
V	srečanju dveh izkušenih tekmovalcev najvišjega ranga običajno odloča prva večja napaka enega od nasprotnikov. Takrat se je to žal zgodilo Filipu Leščaku, zapletel se je v nepredvidljivo situacijo, izgubil ravnotežje, kar je nasprotnik izkoristil in borba se je končala v končnem prijemu.
V	drugem kolu se je enako zgodilo Spijkersu in olimpijskih pričakovanj o visoki uvrstitvi med osem je bilo žal konec. Res škoda, ker je bil dobro pripravljen in ga je poraz v prvem kolu ločil tudi od možnosti sodelovanja v popravnih borbah
Slovenska judoistična reprezentanca u Barceloni
Foto: arhiv JK Drava Ptuj
Konjeništvo • Slovesna akademija in kasaški derbi v Ljutomeru
Komu najprestižnejša lovorika
Ob letošnjem 68. prazniku občine Ljutomer v Prlekiji potekajo številne gospodarske, kulturne, družabne in športno-rekreativne dejavnosti. Na področju športa bo v središču pozornosti praznovanje 150-letnice bogate dediščine reje ljutomerskega kasača in prirejanja kasaških dirk. Prve kasaške dirke na slovenskih tleh so bile namreč 12. septembra 1874 prav na območju današnje ob-
čine. V ta namen je občina Ljutomer leto 2024 razglasila za leto prleških vrednot in ljutomerskega kasača, na osrednji občinski slovesnosti pa je županja Olga Karba podelila Kasaškemu klubu Ljutomer priznanje, ki ga je prevzel predsednik kluba Branko Kristl. Ob visokem jubileju bo ljutomerski klub ta konec tedna pripravil odmevna dogodka, ki bosta z zlatimi črkami zapisana v
Vi ste bili v vlogi trenerja Filipa Leščaka na olimpijskih igrah v Barceloni. Po čem ste si vi zapomnili njegov nastop in same igre?
Vlado Čuš: Filip je dobro opravil svojo nalogo na predhodnih največjih tekmovanjih, ko je šlo za izpolnitev norme ter dvig športne forme. Res vse čestitke za njegovo prizadevnost in motiviranost za uspešen nastop na OI. Ko bi imeli organizacijsko, finančno in strokovno podporo, kot so je deležni slovenski judoistke in judoisti danes, bi gotovo dosegel zelo odmeven rezultat. Vsem, ki so se takrat uvrstili na OI, ter vsem osvajalcem kolajn velja izreči globoko hvaležnost za vse, kar so dali ljudem. Z njihovimi rezultati in samozavestnimi nastopi so naredili veliko stvar za samostojno Slovenijo. V Barceloni smo dokazali, da se lahko na športnem polju kosamo z vsemi državami sveta. Redkim je dano, da v enem trenutku življenja navdahnejo ljudi, povežejo skupnost ter dajo državljanom pogum za sanje o njihovi prihodnosti.
Judo sodi med najuspešnejše slovenske športe. Kaj so glavni razlogi za te uspehe?
Vlado Čuš: Izpostavil bi veliko predanost ljudi, trenerjev in funkcionarjev, ki delajo v klubih. Ti so temelj uspehov slovenskega juda. V slovenskem judu namreč delamo z repre-zentanti večji del sezone v klubih. To velja tako za treninge kot priprave, tudi tekmovanja prilagodimo individualnim ciljem posameznih repre-zentantov. Skupaj smo samo na določenih pripravah ter seveda na največjih svetovnih tekmovanjih. Zveza pa pomaga tehnično, organizacijsko in finančno, brez tega deleža seveda tudi ne bi šlo. S projekti za vključitev juda v šolske programe in tekmovanja smo razširili bazo, imamo pa še veliko rezerv, ko gre za selekcioniranje in boljše vadbene pogoje. Več kot polovica slovenskih klubov še nima lastnega vadbenega judois-tičnega centra, ki je ob strokovnem kadru eden od ključnih pogojev za uspešno delo. Škoda, da je zveza in kakšna občina zamudila projekt olimpijskega judo centra, za katerega smo posamezniki zagotovili celo precejšnja proračunska sredstva in
Vlado Čuš in Filip Leščak leta 1992
Foto: arhivJK Drava Ptuj
bi bil v naši bližini ali celo na Ptuju.
Andreja Leški je postala olimpijska prvakinja v judu v kategoriji do 63 kilogramov. Kako ste vi videli njene borbe in kaj pomeni ta zlata medalja za slovenski judo?
Vlado Čuš: V Parizu je nastopilo 378 borcev in bork iz 122 držav ter petih kontinentov, ki so se na olimpijske igre prebili preko zelo zahtevnih triletnih kvalifikacij. Nastope slovenskih judoistk in judoistov je treba v kronologijo slovenskega juda in športa nasploh zapisati z zlatimi črkami. Z zlato kolajno smo ponovili odličen dosežek Tine Trstenjak iz Ria (v Tokiu je bila srebrna) ter Urške Žolnir iz Londona. Verjetno se vsi strinjamo, da je judo nasploh močno dvignil prepoznavnost Slovenije kot države ter povprečje uspešnosti predstav naših športnikov tudi v Parizu. Kot Slovenci smo lahko zares vsi ponosni na fantastične tekmovalne uspehe najboljših slovenskih športnikov in športnic ter seveda
Foto: NŠ
analih konjeniškega športa na Slovenskem. V petek, 9. avgusta, bo v Parku I. slovenskega tabora potekala slovesna akademija, v celoti namenjena 150-letnici prvih kasaških dirk pri nas, slavnostni govornik pa bo prleški rojak, častni občan dr. Miran Puconja. Dan pozneje bo na ljutomerskem hipodromu še največji konjeniški praznik, kjer se bo na 34. slovenskem kasaškem derbi-ju pomerila dvanajsterica 4-letnih kasačev. Najmočnejšo zasedbo, kar sedem tekmovalcev, bodo imeli gostitelji, za lovorov venec najuspešnejšega pa se bodo s svojimi konji potegovali: Branko Seršen, Jože Sagaj ml., Janko Sagaj, Darko Sodeč, Vito Šadl, Primož Kristl in Lana Zrinjanin. V boj za najvišja mesta se bodo zagotovo vključili še Janez Horvat (KK Stožice, Ljubljana), Roman Jerovšek (KK Komenda), Žarko Debelak (KK Slov. gorice, Lenart), Dušan Zorko (KD Krim) in Ajda Gorenc (KK Šentjernej). Kasači bodo po startu premagovali 2600 metrov dolgo tekmovalno stezo. Ob derbiju bo na sporedu sobotne prireditve še sedem dirk (prva ob 15. uri) s skupno 65 nastopajočimi konji iz vseh slovenskih klubov in društev.
NŠ
Foto: arhivJK Drava Ptuj
Vlado Čuš ob tekmouališču u Barceloni
judoistk injudoistov.
Kakšno je trenutno stanje v vašem klubu in kakšni so najvišje postavljeni tekmovalni cilji za vaše judoiste za naslednje štiriletno olimpijsko obdobje?
Vlado Čuš: V klubu smo imeli v zadnjih štirih letih devet kategoriziranih športnikov in športnic na seznamu Olimpijskega komiteja Slovenije, od tega enega perspektivnega, enega državnega in sedem mladinskega razreda. To je gotovo realen pokazatelj kakovosti ptujskega juda in nas uvršča med najboljše v občini. Najperspektivnejši med našimi tekmovalci je gotovo Luka Perkovič. Predan je svojim ciljem na športnem področju, ki si jih je postavil zelo visoko. Zaradi silne konkurence mu ne bo lahko. Ima dobre osebnostne lastnosti, praktično šampionske, in verjamem v njegov preboj med evropsko prepoznavne tekmovalce v članski konkurenci. Bo pa za judo (in še nekatere športe) na Ptuju treba v bližnji prihodnosti narediti vsaj približno toliko, kot se je v zadnjih osemnajstih letih naredilo za nekatere druge športne panoge na Ptuju. Kljub slabim vadbenim pogojem smo zadnja tri desetletja uspešno držali stik s slovenskim vrhom in dosegali vidne mednarodne rezultate. Vadbo imamo razdeljeno po starostnih skupinah. Od kadetov dalje pa selekcioniranim omogočamo dodatno vadbo, ki se povzpne do 12 treningov tedensko. Vadba poteka čez ves dan v našem judo centru ter v določenih terminih v telovadnicah posameznih šol.
David Breznik
Foto: Aleš Fevžer
Andreja Leški z zlato medaljo
petek • 9. avgusta 2024
Zanimivosti
Štajerski	17
		Kaj i	bomo 1	danes	jedli	
SOBOTA bučkina juha s piščancem, ocvrte kruhove rezine	NEDELJA goveja juha z ajdovo kašo, perutničke na žaru, pečen krompir z zelenjavo, kumarična solata, cheesecake v kozarčku	PONEDELJEK rižota s piščancem in zelenjavo, paradižnikova solata	TOREK milijonska juha, carski praženec, jabolčni kompot	SREDA stročji fižol z ocvirki in kislo smetano, krompir v kockah	ČETRTEK mesna lazanja, rdeča pesa v solati	PETEK ocvrti sir, kumarična solata z jogurtom
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Cheesecake v kozarčku
•	100 g maslenih piškotov
•	100 g kremnega namaza
•	200 g sira maskarpone
•	40 g sladkorja v prahu
•	lupinica 1 limone
•	80 ml sladke smetane
•	4-5 polovic breskev iz kompota
Piškote zdrobite (ni treba, da so zdrobljeni čisto v prah), kar najlažje naredite tako, da jih daste v vrečko, jo dobro zaprete in jih zdrobite z valjarjem. Dajte jih na dno kozarčkov, prib. 1,5 velike žlice v
vsak kozarec. Kremni sir in maskarpone stepite skupaj s sladkorjem v prahu, da nastane gladka zmes. Smetano stepite, da je čvrsta, in jo nežno primešajte masi. Dodajte še limonino lupinico. Kremo previdno nadevajte v kozarčke. Breskve spasirajte, da nastane gladka masa, in jih prelijte čez kremo v kozarcu. Postavite v hladilnik za najmanj dve uri.
Bučkina juha s piščancem
•	30 dag piščančjih prsi
•	4 krompirji
•	1 večja ali 2 manjši bučki
•	čebula
•	začimbe (sol, poper, vegeta, lovorov list)
•	malo paradižnikove mezge
•	kisla smetana
Piščančje prsi narežite na koščke in jih prepražite na čebuli. Dodajte krompir, narezan na koščke, in zalijte s toliko vode, kolikor juhe želite imeti. Dodajte paradižnikovo mezgo in začimbe po okusu. Med kuhanjem bučke operite in naribaj-
te. Dodajte jih, ko je krompir na tričetrt skuhan. Za konec vmešajte v juho razžvrkljano kislo smetano. K juhi postrezite ocvrt kruh - šnite. Naredite jih tako, da star beli kruh (francoz) potopite v mešanico jajc in mleka ter ga ocvrete.


Makole • Podzemni svet Haloz
Grajska klet zagotavlja prijetno zavetje v vročih dneh
V Makolah se ne ponašajo le s kraško jamo Belojačo, ki sodi med najdaljše na Štajerskem, temveč tudi s številnimi podzemnimi pribežališči - vinskimi kletmi. Ena izmed večjih je pod dvorcem Štatenberg, ki ima dve »konstanti«: prisotnost dobre in kakovostne vinske kapljice makolskih vinogradnikov in v poletnih mesecih osvežujočo temperaturo 16 stopinj Celzija.
Društvo vinogradnikov Makole,	vali dve leti ali še kakšno več,« se
ki beleži že preko 30 let delovanja,	spominja predsednik društva Hin-
si je leta 2001 zadalo ambiciozen	ko Pušaver. Toda z zagnanostjo,
projekt - ureditev zapuščenih graj-	haloško odločnostjo in trmo jim je
skih kleti. »V prostorih je bilo več	uspelo skoraj nemogoče. »Aprila
kot meter gradbenega in drugega	2001 smo začeli z deli, septembra
odpada - šuta. Ocenili smo, da	istega leta smo klet odprli. Spo-
bomo za ureditev kleti potrebo-	minjam se, da smo do treh zjutraj
polagali ploščice, pomagali pa so preše in lesenih sodov na »gan-člani in tudi nečlani društva.« Pod tnerjih«. mogočnimi oboki so zgradili poli- Zanos vinogradnikov, pa tudi ce za vina domačih vinogradnikov, obiskovalcev je v 20 letih nekoliko ob tem pa postavili tudi zbirko usahnil, kot so se krčili vinogradi po orodja, ki pripoveduje zgodbo vi- Halozah oz. kot se je vzpenjala in nogradništva - od izdelave sodov, upadala slava dvorca Štatenberg, rezi, klopotca, lesenih put do stare ki se razgleduje na Dravinjsko dolino. Toda makolski vinogradniki so odločeni, da v podzemlje dvorca ponovno zvabijo čim več vino-Ijubov in drugih, ki cenijo trud ter delo vinogradnikov, vinsko kapljico, katere kakovost je preverjena na društvenem in grajskem ocenjevanju občin Makole, Majšperk, Oplotnica, Poljčane in Slovenska Bistrica. V hlad obokane grajske kleti Makolčani vabijo vsako nedeljo popoldne med 14. in 18. uro, za skupine klet odprejo tudi po dogovoru. »Pokusiti je mogoče Makolčana in buteljke lokalnih vinogradnikov, ob tem pa lahko na željo obiskovalcev pripravimo tudi domače dobrote,« je dodal Hinko Pušaver.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Hinko Pušaver, predsednik Društva vinogradnikov Makole
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 6. avgusta 2024
Izidora Vesenjak Dinevski je vsakodnevno v stiku z nosečnicami, nekatere pa spremlja tudi pri samem porodu. Je ena izmed prvih porodnih spremljevalk oz. doul v Sloveniji. Spremljanje porodov je zanjo posebno poslanstvo, saj gre za zelo intimen odnos med vsemi udeleženci v procesu rojevanju. V zadnjih 15 letih je pri porodu spremljala že več kot 100 žensk. Vez, ki se splete med njimi, ostane za zmeraj, številni pa so jo sprejeli kot članico svoje družine.
Ptujčanka po rodu se je z nosečnicami prvič srečala pred vrsto leti, in sicer v vlogi voditeljice joge. Nekaj let kasneje je stopila na samostojno pot in se posvetila predvsem vadbam za nosečnice, ki jih je oblikovala na podlagi dolgoletnih izkušenj. Gre za sprostitvene, psihofizične in fiziote-rapevtske vaje ter vsebinske priprave na porod. Sočasno se je izobraževala pri svetovno priznanih doulah in leta 2010 začela s spremljanjem pri porodih, predvsem v mariborski in ptujski porodnišnici, pa tudi na Jesenicah, v Celju, Trbovljah in avstrijskem Feldbachu. »Klical me je bodoči očka in prosil, ali lahko njegovo partnerko spremljam pri porodu, ker sam tega ne zmore. Vabilo sem sprejela in se ob tem počutila počaščeno in hvaležno. To, da sem lahko prisotna ob tako čudežnem dogodku, kot je rojstvo novega življenja, je zame privilegij,« je povedala Izidora, ki se z bodočo mamico najprej zelo dobro spozna, največkrat že med nekajmesečno vadbo za nosečnice. »Natančno poznam njene želje, pričakovanja in možnosti, ki jih nudi izbrana porodnišnica. Spoznam tudi njeno ožjo družino. Porodnico spremljam od prvih popadkov, ki se ponavadi začnejo že doma, pa vse do rojstva otroka, kar lahko traja 4 ali pa tudi 26 ur. V času rojevanja nudim porodnici psihično, fizično in emocionalno podporo. Med porodom uporabljava vse tehnike, ki
so ji znane že z naših vadb za nosečnice ali delavnic za bodoče starše. V mislih imam sproščanje, dihalne tehnike, vizualizacijo, povezovanje z bitjem, ki ga nosi v sebi...« je pojasnila sogovornica. Vloga doule se namreč ne osredotoča samo na medicinske vidike poroda, temveč na celostno dobrobit porodnice in njene družine. Pomen doul je v zadnjih letih vse bolj prepoznan, saj njihove storitve prinašajo številne koristi, ki izboljšujejo izkušnjo poroda. Doule pomagajo pri lajšanju bolečin z uporabo različnih tehnik, kot so masaža, predlaganje položajev za olajšanje poroda, uporaba toplega obkladka ali hidroterapije. Porod je intenzivno čustveno doživetje, zato doule nudijo nenehno podporo, pomirjajo in spodbujajo porodnico. Njihova prisotnost je pogosto ključna za zmanjšanje strahu in stresa, kar lahko pozitivno vpliva na potek poroda. V pomoč pa so lahko tudi partnerju. »Ženske, kijih spremljam pri porodu, dojemam kot moje hčerke, ki potrebujejo ob sebi sočutno, čutečo in razumevajočo osebo. V tem odnosu je najbolj pomembno zaupanje in spoštovanje,« je dodala Izidora.
■ i	v •	•	v
Nosecnice niso vec obravnavane kot bolnice
V slovenskih porodnišnicah so naklonjeni njeni prisotnosti, ima pa vsaka zdravstvena ustanova svoje načine in porodne
Izidora Vesenjak Dinevski, certificirana učiteljica joge, doula, svetovalka za dojenje, ustanoviteljica in lastnica Sončne vile, v družbi vsestranske sodelavke Daniele Cartl Klajnšek
prakse. V zadnjih letih se je na splošno zgodil velik preskok v porodničarstvu, tako na medicinskem področju kot tudi pri sami obravnavi žensk. »Vedno je prostor za izboljšave, kljub temu pa menim, da je današnji čas za rojevanje najboljši v zgodo-
vini. Še pred nekaj leti ni bilo tako 'prijetno' rojevati v porodnišnicah kot danes. Včasih so ženske morale samo ležati, največkrat na hrbtu, prav tako ob njih niso smeli biti partnerji. V razmeroma kratkem času se je spremenila miselnost, nosečnice niso več
bolnice, ampak zdrave ženske, ki so prišle rodit. Lahko se gibajo, na voljo imajo razne pripomočke, zdravstveno osebje pa jim je v pomoč in podporo.« Spreminjajo se tudi prostori, ki niso več sterilni, ampak vse bolj porodnicam domači in prijazni.
Foto: EK
Foto: EK
Anketa
Maja iz okolice Maribora: »Vadbe pri Izidori sem obiskovala že v času svoje prve nosečnosti. To je čas, ki si ga res vzamem samo zase in za otroka. Zame ni najbolj pomembno razgibavanje, ampak Izidorina predavanja o nosečnosti, porodu, dojenju, pa tudi o vseh ostalih stvareh, kijih prinese	Foto: EK
materinstvo. Zaradi vsega tega znanja sem veliko bolj sproščena, mirnejša in pripravljena na porod. Zelo prijetno je bilo tudi na tečaju masaže za dojenčke, kjer se nas je kar nekaj mamic zelo povezalo med seboj. Iz tega kroga imam danes kar dve zelo dobri prijateljici.«
Nastja iz Pesnice: »Obiske pri Izidori mi je svetovala moja ginekologinja. Ko sva se prvič srečali, sva začutili neko posebno vez. Prav zato sem jo prosila, daje z menoj pri porodu. V porodni sobi mi je bilo zaradi nje veliko lažje, bila sem veliko bolj sproščena in suverena. Popolnoma sem ji zaupala, v pomoč mi je bila predvsem z nasveti, masažo, dihalnimi vajami... V podporo je bila tudi partnerju, ki si ob drugem porodu želi, daje ponovno z nama.«
Anja iz Pernice: »Prvič sem noseča, za Sončno vilo pa sem izvedela od sodelavke. Že tri mesece obiskujem priprave na porod in sem zadovoljna. Najbolj pomembno se mi zdi, da pridobimo vse potrebne informacije tako glede poroda kot starševstva nasploh. Poroda se bojim, zato mi je še toliko bolj pomembno, da sem v skupini bodočih mamic, ki so porod že doživele oz. ga še bodo. Zame je zelo pomemben občutek, da v neki svoji stiski ali težavah nisi sam. Druga drugi pomagamo, si svetujemo, se podpiramo in bodrimo.«
Foto: EK
torek • 13. avgusta 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Sončna vila - prijetno in domače »nosečniško gnezdo«
Izidora Vesenjak Dinevski je že pred leti skupaj z možem Dejanom Dinevskim ustanovila Sončno vilo. Gre za prostor, kjer se nosečnice srečujejo na skupnih vadbah, kasneje pa prihajajo na različne aktivnosti skupaj s svojimi dojenčki. Po besedah Izi-dore je izjemno pomembno, da se ženska na porod pripravi, se poveže s svojim otrokom in sprejme svoje spreminjajoče se telo. Poudarek je predvsem na jogi, ki glede na opravljene raziskave pozitivno vpliva na limbični sistem - poveča se čustvena stabilnost, manj je carskih rezov. »Za tiste ženske, ki se znajo ustaviti, umiriti in sprostiti, je porod prav gotovo bolj prijetna izkušnja. Pri porodu gre za ekstremno situacijo, prisotna je bolečina, ki jo lažje premagujemo, če poznamo tehnike dihanja in naravne zakonitosti poroda.« Pred vsako vadbo dobro uro namenijo izobraževalnim vsebinam, nato sledijo sproščanje, razgibalne vaje in meditacija. Na pripravah za starševstvo pa poskušajo čim bolj realno ponazoriti porodno sobo in faze poroda, tudi s slikami in videoposnetki, da kasneje tako porodnica kot njen partner ne doživi-ta prevelikega šoka. »Čim bolj se trudimo ponazoriti dogajanje v sami porodni sobi, pomagamo si z raznimi pripomočki in masažami. Z znanjem in veščinami opremimo tudi partnerje, ki so lahko res v veliko pomoč, če vedo, kaj naj počnejo. Upoštevati pa moramo tudi želje tistih, ki ne želijo sodelovati pri porodu,« je še poudarila Izidora, ki je skupaj s sodelavkami mladim mamicam na voljo tudi po rojstvu otroka. Nanje se lahko kadarkoli obrnejo za nasvet ali pomoč, saj je čas po porodu za mamice zelo težko obdobje. Zelo jih veseli, da se njihove uporabnice ne srečujejo s poporodnimi depresijami, nekaj je otožnosti, ki pa je v tem času pogosta. »To so ženske, ki so v času našega skupnega druženja pridobile samozavest in suverenost, poleg tega se lahko res v vsaki situaciji obrnejo na nas. Sodelujemo namreč s številnimi strokovnjaki, ki jim bodo znali pravilno svetovati in pomagati.«
Estera Korošec
Foto: EK
Najbolj varno okolje za porod je porodnišnica
Izidora spremlja pri porodu samo tiste ženske, ki se odločijo za porod v porodnišnici, na prvem mestu mora biti varnost porodnice in otroka. »Doule nismo usposobljene, da bi lahko vodile porod doma. Če se morebiti katera odloči za to možnost, mora imeti ob sebi izkušeno porodno babico z licenco. Prav je, da se sledi ženski in njenim željam, vendar se moramo zavedati, da gre v tem primeru za dve življenji, njeno in otrokovo. Zato je treba res dobro razmisliti, zakaj bi posameznica želela roditi doma in ne v porodnišnici.« V porodnišnicah so namreč vse bolj v ospredju naravni porodi in spoštovanje njihovega fiziološkega procesa. So pa želje porodnic zelo različne, nekatere si na primer želijo carski rez, druge bi rade rodile v vodi, tretje zavračajo zdravila za lajšanje bolečin. »Babica je tista, ki mora postaviti mejo, do katere še lahko upošteva želje porodnice. Ko začne na primer srčni utrip otroka padati, pa to prav gotovo ni več mogoče,« je poudarila Izidora Vesenjak Dinevski.
Slovenija • Kri rešuje življenja, posebej v kriznih časih
Vsak dan potrebujejo 350 krvodajalcev
Poletje je čas številnih aktivnosti v naravi, veliko večje tudi turističnega prometa na cestah. Posledično je veliko večja nevarnost, da gre kaj narobe. In ko gre, je nujno, da poškodovanec dobi ustrezno kri, ki mu lahko reši življenje.
Foto: MG
Slovenija se lahko pohvali z zadostnim številom krvodajalcev in visoko pripravljenostjo ljudi za dajanje krvi. »S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. V Sloveniji se še ni zgodilo, da kdo, ki je kri potreboval, te ne bi dobil,« dodaja Polonca Mali, specialistka za transfuzijo.
Kot pravi Natalija Lampreht iz zavoda za transfuzijo, v povprečju vsak delovni dan potrebujejo okoli 350 krvodajalcev, zato krvodajalske akcije potekajo skoraj vsak delovni dan po vsej Sloveniji. S temi akcijami zberejo kar 45 % vse krvi. »Zadnja tri leta zabeležimo letno okoli 95.000 prihodov krvodajalcev na odvzem krvi, kar je nekoliko manj kot pred kovidom, vendar je količina zbrane krvi primerljiva s predhodnimi leti in zadošča potrebam.« Najbolj pa jih veseli, da je med prijavljenimi krvodajalci ponovno veliko novih, mladih krvodajalcev.
Daruje lahko vsak, a pod določenimi pogoji
Pri nas lahko kri daruje vsak med 18. in 65. letom starosti, če tehta več kot 50 kilogramov oziroma je volumen krvi, izračunan na podlagi telesne višine in telesne mase, več kot 3.500 mililitrov ter je dobrega zdravja in počutja. »Moški lahko kri darujejo na vsake tri mesece, ženske pa na vsake štiri. Je pa res, da nekatere zaradi njihove krvne skupine vabimo pogosteje,« pravi Natalija Lampreht. »Med krvodajalci pri nas je 40 % žensk in 60 % moških.« Najpogostejši so krvodajalci srednje starosti, med 35. in 45. letom, na leto jih 60 % kri da enkrat, 28 % dvakrat, 10 % trikrat, dva odstotka pa štirikrat.
Med odvzemom krvi pride do prerazporeditve krvi v krvnem obtoku, zato krvni tlak ne pade. V nekaj urah po odvzemu se volumen krvi normalizira. »V tem času je pomembno, da krvodajalec popije dovolj tekočine. Plazemske beljakovine se obnovijo v nekaj dneh, krvne celice pa se obnovijo deloma takoj, s sproščanjem iz notranjih zalog, in deloma s pospešenim nastajanjem novih celic v kostnem mozgu. Krvne ploščice se tako nadomestijo v nekaj dneh, rdeče krvne celice pa v dveh do treh tednih. Najdlje se pri rednem dajanju krvi (večkrat letno) obnavljajo zaloge železa. Prav zaradi tega dajanje krvi ne sme biti pogostejše kot vsake tri oziroma štiri mesece,« pojasnjujejo na zavodu za transfuzijo.
Slovenska kri med najcenejšimi
Zavod za transfuzijsko medicino v Ljubljani sodeluje z 20 bolnišnicami, na leto imajo, po nekaterih podatkih, za 35 milijonov evrov prihodkov, finančno stanje te pomembne ustanove pa ni rožnato. V začetku letošnjega leta se je izkazalo, da poslujejo celo z izgubo, zadnje povišanje cen so jim odobrili leta 2022, pa še takrat za slabih 15 odstotkov. Cene krvi v svetu se medtem dvigujejo, »slovenska« kri oziroma storitve, povezane z njo, naj bi bila tako še med najcenejšimi.
Največ Slovencev ima skupino A
V	Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A, ki jo ima 40 odstotkov prebivalstva, in 0 z 38 odstotki prebivalcev. Krvne skupine B je 15 odstotkov, krvno skupino AB pa ima približno sedem odstotkov ljudi. Rh pozitivnih je okoli 82 odstotkov, RhD negativnih pa le okoli 18 odstotkov pri nas.
V	svetovnem merilu, pri približno 7,7 milijarde ljudeh, pa je največ prebivalcev, 39 odstotkov, s krvno skupino 0, dobrih 27 odstotkov ima skupino A.
Bolezni in zajedava lahko prekrižajo načrte
Kljub zadovoljivi količini odvzete krvi se vseeno soočajo z določenimi težavami. Trenutno največ težav pri izboru krvodajalcev povzročajo komarji in širitev nabora držav, kjer obstaja tveganje za okužbo z virusom Zahodnega Nila in prenos s transfuzijo krvi. »Krvodajalec po vrnitvi s teh območij ne more darovati krvi 28 dni po vrnitvi. Tu so še nadležni klopi, ki jih je tudi veliko. V primeru ugriza klopa mora krvodajalec darovanje krvi odložiti za vsaj 14 dni po njegovi odstranitvi,« pojasni Polonca Mali.
Kot omenjeno, so zaloge krvi dobre, čeprav se količine seveda spreminjajo. Zaloge so odvisne od krvodajalcev in zbrane krvi ter od porabe krvi, ki se stalno spreminja tako po potrebnih količinah komponent krvi kot po krvnih skupinah. Nekaterih tipov krvi imajo celo preveč, na drugi strani pa je tik nad minimalno količino krvna skupina 0+.
A. Zupančič
20 Štajerski
Za kratek čas
petek • 9. avgusta 2Q24
časovnik
uslužbenec, ki skrbi za inventar
svetovno računalniško omrežje (krajše)
mangan
angleška pop pevka
NAS igralec (MiH MALA KLINIKA)
ladijska paluba
oglašanje sove
arhitekt mihevc
rezalec
šote (nekdaj) lovski plen
naša pevka (marta)
am. igralka leoni izumrla novozel. ptica
miha žibrat
klada za sekanje drv
nizek
Ženski
glas
uros zorman
hitro
ozdravela zaprtje bolnica in
odprtje oči
samica risa
pevka sirk
vdolbina vvalovi-tem svetu
posledica rjavenja
mes10v j.italiji
delavec v proizvodnji posode
naša
nekdanja duševni denarna jaz enota
tv
novinarka petrovčič
crnopeta antilopa
gl. mesto belorusije
avstrijska pisateljica merkel
strupen
¡mw spojina l0trk ogljika __in dušika
kositer
vsutje
tanja ribic
japonski pisatelj (kobo)
pisana tropska papiga
oto pestner
močno sintetično mamilo
medena rosa
igralna
sä* s figuro pus|(e moškega s krono
Cerkev Marijinega vnebovzetja so gradili med letoma 1140 in 1200 v visokoroman-skem slogu in je ena najlepših ter najpomembnejših sakralnih zgradb v Evropi iz te dobe, zato jo je Avstrija prijavila za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine že leta 1994. Od izgradnje do leta 1788 je služila kot stolnica, po prenosu škofijskega sedeža v Celovec pa je postala sostolnica. Cerkev je triladijska bazilika s petpolnim rebrastim obokom, povečanim dvopolnim obokom nad prezbiterijem, transeptom in tremi enakimi apsidami. Zahodni del stavbe obvladujeta dva zvonika, med katerima je nad notranjim in zunanjim preddverjem v galeriji škofovska kapela. Pod prezbiterijem in transep-tom je kripta.
Tedenski horoskop

3 OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Spremljala vas bo zvedava energija. Postavili se boste v ospredje in uvideli, kaj vam je blizu in kaj morate še spremeniti. Varujte se pretirane hitrosti in sunkovitosti. V ljubezni boste imeli čarobno piščal, iz katere bodo prihajale romantične melodije. Služba: skupinske ambicije.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Vaša energija v tem tednu bo ustvarjalna. V duhovnem smislu ne boste smeli pozabiti negovati notranjega otroka. Na delovnem mestu boste imeli veliko opravil in označuje vas notranji nemir. Zadev se boste morali lotiti postopoma. Partnerjeva pomoč bo zelo dobrodošla.
Ç3
¿
mh
V vašem življenju bo zapihal svež vetrič in vam podaril notranjo moč. Blesteli boste v komunikaciji in pri drugih intelektualnih dejavnostih. Pomembno bo, da si vzamete čas zase in da se odpravite raziskovat tisto, kar vam je neznanka. Nekaj zdrave razsodnosti ne bo odveč pri denarju.
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Na delovnem mestu boste zacveteli. Ideje se bodo svetile in naredili boste zelo veliko. Jasno bo, da se vam odpira paleta obveznosti. Nekaj povezav bo vezanih na tujino in na občutek svobode. Partnerjevi namigi vam bodo v samopomoč. Če ste moški, se varujte raztresenosti.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Globoko v sebi boste odkrili neko strast in hrepenenje. Ni dobro, da stvari pometate pod preprogo, mnogo bolje bo, da jih raziščete. Ljubezen bo tista prijetna stran, ki prinaša skladnost in ravnovesje. Seveda se boste morali bolj potruditi. Kocke usode se bodo v službi zavrtele v vašo korist.
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Na vrtiljaku usode boste neizmerno uživali. Pozitivno boste gledali naprej in uvideli, kaj vas veseli. Zapisujte si svoje občutke in jih spoznavajte. Na delovnem mestu vam bo naklonjena neka oseba nasprotnega spola. V ljubezni bo vladal čas priložnosti in možnosti za spremembe.
DICIAN - zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika, IMPALA - srednje velika antilopa s temnimi lisami nad petami zadnjih nog, KNEIPP, Sebastian - nemški vodni terapevt v 19. stoletju
Ptuj • Za predanost delu prejel jabolko navdiha
Rajko skrbi za čiste ulice
Opis del in nalog komunalnega delavca, zaposlenega pri Javnih službah Ptuj, je precej obsežen, saj v njem med drugim piše: vzdrževanje komunalnih in drugih objektov v občini, praznjenje košev za smeti, urejanje in čiščenje okolja, pomoč pri čiščenju snega, košnja ipd.
Obiskovalci Ptuja in domačini na javnih površinah občasno srečajo možakarja, ki je malo podoben nekoliko večjemu palčku s skrbno urejeno sivo bradico. To je Rajko, ki skrbi, da so ulice urejene in čiste. V podjetju Javne službe Ptuj je zaposlen dobrih 15 let.
Rajko pravi: »To, da je mesto čisto in urejeno, je moje zadovoljstvo. Trudim se in se bom še naprej, da tako ostane in da obiskovalci najstarejšega mesta v Sloveniji odnesejo lep in prijeten vtis iz naše bivalne sredine. Delo čistilca in pometača ulic opravljam že deset let in sem pri meščanih res lepo sprejet in že kar malo prepoznaven. V ponos mi je, da me meščani cenijo in spoštujejo moje delo, saj imam za vsakega lepo besedo. Sicer pa poleg mene za red in čistočo na ptujskih ulicah skrbi še sodelavka Darinka. Za svoje predano delo so me pred leti predlagali kot vzornega delavca in sem od bivšega predsednika Pahorja dobil jabolko navdiha, na kar sem zelo ponosen.«
V predbožičnem času mu iz bradice zraste siva brada, na glavo si nadene rdečo kapo in tako postane dobri mož, ki ga obožujejo predvsem otroci; to pa je njegovo drugo poslanstvo.
Ignac Habjanič
Prlekija • V Ljutomeru razglasili obrtnika leta
Laskavi naziv za Daniela Zelka
V sklopu 68. praznika občine Ljutomer je Območna obrtno--podjetniška zbornica Ljutomer razglasila najuspešnejšega obrtnika za letošnje leto. Ta laskavi naziv je pripadel steklarskemu podjetju Ze-art-glas Daniela Zelka iz Ljutomera.
Začetki njihovega delovanja segajo v leto 1988, danes pa gre za družinsko podjetje, ki ga ob zakoncih Danielu in Miri dopolnjuje še pet zaposlenih delavcev, med njimi tudi sinova Sandi in Luka. Podjetje se osredo-toča na individualne projekte, ki zahtevajo trendni dizajn in prilagojene rešitve. Vsak projekt je edinstven izziv, pri katerem si prizadevajo za popolnost, funkcionalnost in sodoben videz. V preteklih poslovnih obdobjih so veliko pozornost namenjali vlaganju v širitev proizvodnih prostorov, ki obsegajo okoli 700 kvadratnih metrov. Posodobitev se kaže v nabavi vertikalnih CNC-strojev in avtomatske mize za razrez, ki zagotavljajo optimalno in natančno oblikovanje steklenih plošč. Proizvodnjo steklenih izdelkov dopolnjujejo z modernim okovjem inoks ter dekorativnimi aluminijastimi zaključki, ki poudarjajo vabljivost končnega izdelka. Ekipa monterjev opravlja storitve po vsej Sloveniji in sosednjih državah. Njihova paleta izdelkov obsega steklene ograje, kabine za prhanje, zasteklitve poslovnih prostorov, steklena vrata, steklene nadstreške in kuhinjska stekla. Njihovi izdelki so sinonim za sodoben dizajn, estetiko, eleganco in funkcionalnost v individualnih in poslovnih objektih.
NŠ
Priznanje obrtnik leta je Danielu Zelku (levo) predal predsednik OOZ Ljutomer Ivo Ozmec.
11
n

SJ
^ RAK
(21. 6. - 22. 7.)
Daleč v ospredju bosta romantika in senzitivna energija. Odločili se boste in stvari spravili v ravnovesje. Intuitivna znanja bodo tista, ki prinašajo neko dodatno motivacijo. Ne pozabite se razvajati, ustrezal vam bo dopust. Partnerjeve nasvete boste morali brati med vrsticami.

i v;
LEV
(23. 7. - 22. B.)
Zaznamovala vas bo trma in tako boste naredili velik korak naprej. Razrešiti boste morali nekaj, kar je vezano na preteklost. Sreča se bo lesketala v tistih zadevah, ki bodo na videz nepomembne. Odzovite se klicu narave. V ljubezni boste potrebovali nekaj več potrpljenja in tolerance.
DEVICA
(23. B. - 22. S.)
Kljub povečanim obveznostim si boste morali vzeti čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki so vam blizu. Po majhnih korakih boste ugotovili, kaj vas veseli in osreči. Duh prijateljstva bo za vas balzam za dušo. Po razpotjih življenja boste prišli do spoznanj o sreči. Odzovite se klicu narave.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.
Daleč v ospredju bosta trma in nenavadna energija. Zadeve boste počeli postopoma in doživeli uspehe. Ljudje, ki bodo v tem tednu prihajali v vaše življenje, bodo prinašali zanimiva sporočila. Ugodnosti se bodo nadaljevale v poslovnem svetu. Ljubezen in romantika bosta šli z roko v roki.
VODNAR

(21. 1. - 1B. 2.)
V ljubezni vas čaka mnogo prijetnosti in sproščene energije. Uspehi se bodo odvijali tako, kot si boste želeli. Ne boste se mogli znebiti občutka, da imate vi v rokah škarje in platno. Analitičnost na delovnem mestu vam bo koristila in naredili boste preventivne ukrepe glede denarja.
RIBI
(1S. 2. - 20. S.)
Čeprav boste v osnovi hrepeneli po tišini, se bodo stvari dogodile precej drugače. Večkrat se boste pojavili v kakšnem bučnem prostoru in tako napredovali. Posebej živahen teden bo na delovnem mestu. Seveda si ne boste smeli naložiti preveč obveznosti in pravilno bo, da greste v naravo.
Foto: H
Foto: NS
petek • 9. avgusta 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
kmetijska zadruga
AKCIJA VEDA OD 10.08. DO 31.08.2024 oz. do razprodaje zalog!
□Ertfn
NOVO V PONUDBI
www.kz-ptuj.sil
GNOJILO PLANTELLA CVET1L, 3L
rrrWH
BIO PLANTELLA KALCIJ ZA PARADIŽNIKE 250ML
WfliOTRI
Wf SL0\ JlilNSI
10. SEZONA
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo slovenske pesmi peli finalisti in zmagovalci preteklih sezon.
Vidimo se v četrtek, 29. avgusta, ob 19. uri na mestni tržnici na Ptuju.
Vstop je prost!
arodno abavne
radioPTUJ

lasbe
Štajerski
Ptuj 2024
Rimski kamp Poetovio, 6. septembra 2024, ob 19.30

m^m
4
PRODAJAVSTOPNIC: tajništvo Radia-Tednika Ptuj, Gostilna pri Zihri Moškanjci, Inplan Ptuj in na 02 749 34 10.
Število vstopnic je omejeno.
MESTNA OBČINA PTUJ
Original Harmonika
K O A R
javne službe ptuj
RADIO
VESELJAK
KOMUNALA PTUJ
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 13. avgusta 2024
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-naslov: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 112. Turk Srečko, s. p., Mure-tinci 44a, Gorišnica.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMA-INOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
KOKOŠI nesnice - rjave, grahaste, črne, leghorn in štajerke, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, tel. 031 751 675.
PRODAM obračalnik Putinger, zelo malo rabljen, širine 220 cm. Tel. 051 316 591.
Prodamo domače belo in rdeče vino ter inoks sode za vino. Cena po dogovoru. Tel. 031 771 935.
PRODAM dve telici limuzin, težki 600 kg, za zakol. Tel. 031 788 502.
KOLOFON
NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01.
KUPIM debele krave za izvoz -plačilo takoj! Odkupujemo bikce in teličke za pitanje, težke od 150 do 250 kg. Tadej Drofenik, s. p., Nezbiše 13. Tel. 040 179 780.
NEPREMIČNINE
PRODAMO - Hajdoše - stanovanje z lastno parcelo v dvostanovanjski hiši, leto izgradnje 1975, v izmeri 147,5 m2. Cena: 130.000 EUR.
Kontakt: 051 455 010 ali 02/6208 816
Sm RE/MAX
T POETOVIQ
www. re- max. si/Poetovio
IABNUŠ OKNA VRATA d.o.o.
IPVe OKKA, WKATA, SENČILA
www.roletarstvo-arnus.si
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM odojke, možnost dostave. Tel. 031 542 318.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
.dlib.s
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
ZASEBNI STIKI
MOŠKI, star 57 let, samski, brez obveznosti, razočaran išče prijateljico za druženje, pozneje kaj več. V dvoje je lepše. Tel. 070 345 082.
PROGRAMSKI NA POVE D \I K
PETEK. «9. avgust
00:00 Video strani
OB:00 Jutranja telovadba
08:30 Mlc Mengeš - zdravstvena oddala
09:00 70 let Š D Gorišniea
10:15 Polka in Majolka
11:15 Utrip Ormoža
12:00 Srečanje oktetov in malih vokalnih skupin 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert il divji i m.j.a.v Lenart 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Dan gasilca in 90 let PGD Muretinci 21:15 Športnik Obilne Gortšnlca Z023 21:50 Astro-v živo 23:00 Video strani
SOBOTA, 10. avgust
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 25. praznik Občine Markovci
10:45 Utrip Ormoža
11:30 Ptujska kronika
12:00 Za prijatelje
13:00 Video strani
17:00 Starpoint prodajno okno
18:00 Koncert il divji z m.j.a.v Lenart
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Koncert MoPZ Markovci z gosti
21:00 Za prijatelje
22:00 Starpoint prodajno okno
23:00 Video strani
N EDEL J A, 11. avgust
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja
09:00 Koncert Mešanega pevskega zbora Gandin
11:00 Praznik KSSela
13:00 Od paše, do sira
13:40 Za Segulovo mizo
15:00 Dan gasilca in 90 let PGD Muretinci
16:20 Koncert I i divji z m.j.a.v Lenart
17:50 Ob 40-letnicl Ansambla Braneta Klavžaija
20:00 Žetev v Zlatoiičju
20:30 Srečanje DU Starše ir DU Marjeta
21:30 Starpoint prodajno okno
22:30 Video strani
00:00 08:00 08:30 09:00 10:30 11:00 12:00 13:00 14:30 18:00 19:30 20:00 21:00 22:45 23:50
PONEDELJEK. 12. avgust
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Večer pod zvezdami v Dole ni
Ptujska kronika
Utrip Ormoža
Starpoint prodajno okno
Vicfeo strani
Italijanska trgovina - v živo Večer pod zvezdami v Dole ni Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Koncert MoPZ Markovci z gosti 25. praznik Občine Markovci Starpoint prodajno okno Video strani
www.otrocipojejo.si

V
1
FINALE 10. SEZONE
Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost.

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Rimski kamp Poetovio, 7. septembra 2024, ob 18.00
MESTNA OBČINA PTUJ
i-Vent
Smart ventilation
radioPTUI
SILKEM

lesnïna
Dobrodošli doma
^xB
KOMUNALA PTUJ
SAZAS
Štajerski
novi tednik
radio celje
torek • 13. avgusta 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
Zvonček tvoj odhod je v vasi oznanil, znanci, prijatelji - vsi so prišli, v cvetju med nami spomin te bo hranil.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Antona Hameršaka
IZ SP. VELOVLEKA 43
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražene ustne in pisne besede sožalja ter darovane sveče, cvetje in za svete maše.
Hvala govornici za besede slovesa, patru Milanu za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino. Posebej hvala PGD Kicar in ostalim društvom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi osebju internega oddelka SB Ptuj.
Žalujoči: žena, sin in hčerke z družinami, vnuki in pravnuki
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in dedka
Pavla Pečnika
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 35
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste našega dedka pospremili na zadnji poti. Zahvala gre tudi prijateljem iz Moškega pevskega zbora Markovci, cerkvenim pevcem, gospodu župniku in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njegovi
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN Simonu Milošiču
IZ CIRKULAN 26
11. avgusta bo minilo leto žalosti, odkar te ni več med nami. Žalostni, tihi in boleči so trenutki ob tvojem grobu, vendar tudi polni lepih spominov.
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
Za zdravo pitno	. tarnala dagmarjup
vodo v Halozah	z nosi^f,*e91

Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
HrKxv-
1
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SEVESEUJO
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
/RadioPtuj
/RadioPtuj
• IL
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:___
RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 9. avgusta 2024
Majšperk • Akustični koncert Mi2 iz proračuna
Mladi na občino po brezplačne vstopnice
Občina Majšperk uresničuje zavezo mladim in organizira koncert štajerskih rokerjev, skupine Mi2. Dogodek oz. projekt so občani izbrali v okviru participativnega proračuna, kar pomeni, da bo za mlade, rojene med letoma 1993 in 2008, koncert brezplačen.
Foto: Mojca Vtič
Kidričevo • Otroci na letovanju v Pacugu
Morje, prijatelji, sladoled ...
Občina Kidričevo ter podjetji Talum in Boxmark Leather že desetletje organizirajo letovanje otrok v Pacugu na slovenski obali. Prva sezona letovanja je bila leta 2015, med epidemijo korone 2020 letovanja niso izvedli, od takrat pa ponovno vsa leta.
Letošnja prva ekipa, ki se je na letovanje odpravila konec julija, se je že vrnila domov, 23. avgusta pa sledi letovanje druge skupine otrok. Kidričevska občina ter podjetji Talum in Boxmark Leather vsako leto polepšajo počitnice več kot sto otrokom iz tega okolja. Letos jih bo v Pacugu letovalo okoli 150. Otroci s počitnic prinesejo vrsto lepih spominov, saj so dnevi, preživeti z vrstniki, najlepši, posebej če so ob morju in v družbi prijetnih spremljevalcev - vzgojiteljev. Vsak dan je nekaj posebnega, barvit, razgiban, vesel, zanimiv. Otroci čez dan plavajo, igrajo nogomet in med dvema ognjema, sodelujejo v kreativnih delavnicah, berejo pravljice in igrajo družabne igre. Atraktivni so tudi večeri, ko otroci pripravijo nastope, se družijo ob plesu, zabavnih in športnih igrah
MglHHH
Foto: ZPM Ljubljana Vič - Rudnik
Otroci prve letošnje kidričevske izmene na počitnicah v Pacugu. Druga skupina iz Kidričevega, v kateri bo predvidoma okoli sto otrok, bo šla na letovanje 23. avgusta.
ali pa se odpravijo na sprehod. En dan je dan brez mobitela; takrat je časa za druženje in igro še več kot druge dni.
Za izvedbo letovanja otrok v Pa-cugu poskrbijo člani Zveze prijateljev mladine Ljubljana Vič - Rudnik.
MZ
Amfiteater za osnovno šolo bo gostil koncert skupine Mi2, v primeru slabega vremena bo rokerje gostila telovadnica OŠ Majšperk.
Lani je občina Majšperk prvič izvedla participativni proračun za leti 2024 in 2025 ter za projekte po izboru občanov skupno rezervirala 150.000 evrov. Predvidela je razdelitev sredstev po treh območjih krajevnih skupnosti, tako je bilo za vsako KS na voljo 40.000 evrov, 30.000 evrov pa za skupino mladi. V to skupino so lahko projekte predlagali in o njih glasovali le mladi med 15. in nedopolnjenim 30. letom starosti. Na dan glasovanja je bilo v skupini 'mladi' 541 volilnih upravičencev, glasovalo pa je le 31 volivcev oz. 5,73 odstotka upravičencev. Njihova naloga je bila (le) potrditev predlaganih projektov, saj skupni znesek projektov ni presegel predvidenega obsega denar-
ja. Tako sta bila potrjena in izbrana akustični koncert skupine Mi2, katerega ocenjena vrednost je 7.000 evrov, in projekt postavitve košev za pasje iztrebke ob pločnikih in sprehajalnih poteh po celotni občini, ki naj bi proračun bremenil za 3.000 evrov.
Akustični koncert skupine Mi2 bo v amfiteatru za Osnovno šolo Majšperk 6. septembra, mladi pa morajo brezplačno vstopnico prevzeti do 14. avgusta v sprejemni pisarni občine. »Do brezplačne vstopnice je upravičenih približno 500 občanov, predvidevamo pa, da bo kart na voljo okrog 1.000, od tega polovica sedišč, ostalo bodo stojišča,« je povedal župan Sašo Kodrič. Sicer pa je akustični
koncert le en v nizu dogodkov, ki se bodo zvrstili od 23. avgusta do 14. septembra, ko bo v Majšperku osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj in druženjem pod šotorom ob glasbeni spremljavi ansambla Stil.
Mojca Vtič
OKNA, VRATA R -GARAŽNA I//?/lglJ
www.naitors.si
NAIiORSn
Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica
v ne pade nobena ko na«em
Ko na«em koso n, Paj	^ , ^
\jukezenske uerze,
•• na šele po obisku plastičnega kirurga. Prijateljica je postala okolju pr^azna sele p
• istra ki kil najbolj primeren hfel]car. Za notranjega uumstra
dl aarmin, tam pa preklop na goDo gostilne me ^garmm,
1 o Vmšeledakljlkgi"®a-
, 4 „ct šp nouoka ne, to] w Neprekauljl^k vest	^
O
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
beni nastopi, r
Tudi v avgustu se bo na Ptujskem veliko dogajalo, potekale bodo številne tradicionalne prireditve in festivali. Ptuj bo tako letos gostitelj že 28. festivala Dnevi poezije in vina ter 17. rimskih iger. Ta konec tedna pa vabita prireditvi Gojina noč na Ptuju in Noč pod topoli v Juršincih. Pridi v mesto bo to soboto v znamenju slam poezije.
V Galeriji Luna bo jutri dopoldne potekal voden ogled po kiparski razstavi Sonje Tavčar Skaberne in Sabe Skaberne. Še vedno pa so odprta tudi razstavišča letošnjega festivala Art Stays, ki k ogledu vabijo vse do 8. septembra. Jutri bo v galeriji FO.VI v Strnišču oz. na njenem čudovitem vrtu potekal zvočni performans Leonele Djakovič. Obiskovalci si bodo lahko v sami galeriji ogledali
branju v gozdu
nani obisk zgodovinskih mest in njihovih znamenitosti udeležencem prinaša 20-odstotni popust pri nakupu vstopnic, v okviru nagradnih iger pa še dodatne vstopnice za obisk kulturnih ustanov in vozovnic za prevoz z vlakom. Ptuj je že leta 2005 gostil žonglersko konvencijo z udeleženci z vsega sveta. Zdaj bo, kot kaže, gostitelj Evropske žonglerske konvencije leta 2026, kar so potrdili na letošnji Evropski žonglerski konvenciji.
Turistična zveza Slovenije je povabila društva, skupine in inštitucije, da začnejo postavljati gozdne knjižnice in berejo v gozdu. Akcijo Beremo v gozdni knjižnici bodo zaključili ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, ob 17. uri. To je priložnost, da turistične organizacije z različnimi
še razstavo Renata Arnejčiča Družinski prostori. Na Ptuju pa organizatorji festivala Art Stays vabijo na voden ogled razstav v Galeriji mesta Ptuj, Ozki galeriji in Miheli-čevi galeriji. Trinajstega avgusta pa bodo v galeriji FO.VI odprli novo razstavo v sklopu festivala sodobne umetnosti, na kateri se na temo letošnjega festivala Prostor s svojimi deli predstavljata kiparja Miloj-ka Drobne in Robert Jurak.
Zgodovinska mesta Slovenije, med njimi je tudi Ptuj, do konca avgusta vabijo na poletna potepanja Z vlakom po kulturo. Vabilo so dopolnila z nagradnimi igrami, ki so jih pripravila skupaj s Slovenskimi
železnicami. Ta trajnostno narav- Zgodovinska mesta Slovenije, med njimi tudi Ptuj, do konca avgusta vabijo na obisk z vlakom.
Cy
dogodki in manifestacijami ozaveščajo o pomenu turizma in njegovega vpliva na družbene, kulturne, politične, okoljske in gospodarske vrednote po vsem svetu. Tema letošnjega svetovnega dneva turizma je Turizem in mir. Letošnji svetovni dan turizma bomo torej obeležili s povabilom k branju v gozdu, s čimer bomo spodbujali bralno kulturo v Sloveniji in se vključili v nacionalni mesec skupnega branja. To je lahko javno branje literature v gozdu, pripovedovalni večer, predstavitev knjig, pravljica za otroke ali kaj podobnega. Pri organizaciji dogodka se lahko turistična društva povežejo z drugimi društvi, vrtci, šolami, domovi za starejše, medgeneracijskimi centri, splošnimi knjižnicami, založbami, občinami in drugimi zainteresiranimi posamezniki.
Predmestje Kaniža je bilo združeno z mestom leta 1789. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tej združitvi bo prejel Niko Kranjc s Ptuja. Danes sprašujemo, kdaj je ptujski muzej v prostorih gradu odprl prvo specializirano trgovinico s spominki na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 16. avgusta.