143. številka.
Ljubljana, v sredo 25. junija
XXIII. leto, 1890.
zhaja vsak dan mvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avbtro-o^erake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt, leta 4 gld.. z« eden aiesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.,  za Četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jeden mesec l gld. 10 kr.   Za pošiljanje na  dom računa M
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaSa. Za oz nau i la plačuje se od četiristopne petit-vi-ste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah St. 12. U pra v n i fitv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V MLJubljani, 25. junija. Mi nikdar nesrao bili posebno naudušeni za nemške konservativce, posebno ne spadamo k onim, ki mislijo, da se moramo pri vsakem političnem vprašanji pred vsem vprašati, kaj poreko konservativni Nemci? Tudi nesmo uverjeni, da smo mi dolžni za versko šolo zastaviti vse sile, naj bode potem ta šola tudi ustrezala potrebam in zahtevam našega naroda ali pa ne. Večkrat smo uaglašali, da so nemški konservativci le zaradi tega nam prijazni, ker brez nas ničesar doseči ne morejo. Kakor hitro bi pa morda liberalci hoteli jim pripomoči do verske Sole, ki je njihov ideal, tukoj bi nam obrnili hrbet, naj bi potem šola imela tudi Še tako germanizujoe značaj,  da bi le ugajala njih specijalnim koristim.
Mi tega tuli nemškim konservativcem ne zamerimo. Po njih žilah teče ravno tako nemški kri, kakor po žilah nemških liberalcev, tudi konservu-tivni Nemci imajo dobiček od nemškega gospodstva v Avstriji. Le pomislimo, kako lahko napredujejo nemški uradniki sedaj v državnih službah brez zua-nja slovanskih jezikov, ko ima povsod nemščina prednost. Naravno je torej, da se noben ueroški konservativec za naše težnje, naj bodo še tako opravičene, posebno ogreval ne bode. V politiki pa tudi vse gleda le na svojo korist, samo v nas Slovencih hočejo nekaterniki, da bi bilo drugače.
Kako prav smo sodili o nemških konservativcih, pokazal je zadnje dni nek dogodek na Štajerskem. Konservativci nemški so se obrnili do liberalcev, da bi sklenili kompromis pri volitvah vele-posestva za deželni zbor štajerski. In kaj obetajo nemški konservativci liberalcem, če vsprejmejo kompromis? Da bodo vsakemu konservativnemu poslancu dali v deželnem zboru na prosto voljo, da glasuje v narodnih vprašanjih, kakor ga volja. To se pravi z drugimi besedami, glasovati hočejo proti vsem našim, še tako opravičenim težujain, u ko jim liberalci odstopijo dva mandata v skupini velepo-sestva. Že sedaj so nemški konservativci večkrat v Gradci glasovali proti nam, a po sklenenem kompromisu postalo bi pa to pravilo.  S tem so jasno po
kazali, da jim je le lastne koristi mari.
Kakšen nauk naj  iz tega posnemamo Slo
venci?   Morda naj nemškim konservativcem kar
obrnemo hrbet? Mi tega ne svetujemo, temveč Se nadalje ostanimo ž njimi v zvezi, toda to zavezništvo moramo si znati bolje izkoristiti. Gledati moramo pred vsem na svoje koristi in za vsako uslugo, ki jo storimo njim, zahtevati treba primerno proti-uslugo. Ničesar jim ne smemo storiti le iz prijaznosti, kakor tudi nemški konservativci nas nikdar iz prijaznosti ne podpirajo. Posebno pa naj bodo ta pogajanja o kompromisu nam v opomin, da bodimo pri sklepanji o verski šoli jako previdni. Zadovoljiti se ne smemo le s kako nejasno določbo, da šola mora biti narodna, temveč pred vsem moramo gledati, da se deželnim zborom v šolskih zadevah ne prepusti preobširen delokrog. Če nas konservativni Nemci na Štajerskem že sedaj zatajujejo, ko nas vender še potrebujejo, kako bodo postopali z nami v deželnem zboru, ko nas več potrebovali ne bodo. Vsi Nemci bi glasovali proti nam, kakor jeden mož. Zaradi tega je pa treba gledati na to, da gospodje v Gradci ne bodo imeli o naših šolah dosti odločevati.
Se li bode kompromis sklenil, še ni gotovo in nas tudi to dosti ne briga, če sedita v deželnem zboru Admoi.tski opat Schrenzl in knez WindicBh-giatz, ali pa ne, za nas je le to pomenljivo, da so gospodje pokazali svojo pravo barvo. Grof Wurm-braud, deželni glavar štajerski, ki vodi pogajanja v imenu liberalcev, baje ni proti kompromisu, toda drugi liberalci pa ueso za kompromis. Vse liberalno 5a80pjsje piše ostro proti kompromisu in njih pisanje je za nas isto tako poučno, kakor omenjeno priznanje konservativcev. Vsi liberalni listi so zoper kompromis in to zakaj? Ker na Štajerskem ni treba sprave, ko so nemški liberalci že toliko silui, da lahko sami vladajo v deželi. Ker skoro vsa nem-školiberalna glasila pišejo v tem zmislu, lahko sodimo, da izražajo pravo mnenje nemškoliberalne stranke. Nemci so torej le ondu za spravo, kjer bi jim koristila, drugače so pa odločno proti vsaki spravi, ker po njih nauku kompromisi spodkopujejo politično moralo. Sedaj se vidi, kako so se varali oni, ki so mislili, da za spravo na Češkem pride sprava v druzih kronovinab na vrsto. Ko bodo Nemci na Češkem dosegli, kar žele, se bodo povsod postavili zoper spravo, češ, da je ni treba. Mi Bmo za glavno
napako eeškonemškega sporazumljenja smatrali to, da Čehi neso zahtevali, da se sprava doseže v vseh kronovinah hkratu in imeli smo prav, kakor nam sedaj nemška glasila dokazujejo. Tega pač ne bode nihče trdil, da bodo štajerski liberalni Nemci nam Slovencem prijaznejši nego so konservativcem nemškim.
SkoSoje nam dan za dnevom jasneje kažejo, da avstrijski Slovani prijaznosti nemarno pričakovati od Nemcev, niti od liberalnih niti od konservativnih, da nas le semtertja potrebujejo. Zaradi tega je pa treba, da mi tudi pred vBem gledamo le na svojo korist in pa, da se opiramo kolikor je moč na svoje moči. Voditi nas mora zdrav egojizem in ne smemo se dati rabiti drugim za slepo orodje.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 25. junija. Ueželnozbovtike volitve. V nedeljo imeli so moravski Mladočebi v Kromeriži shod, ki je bil dobro obiskan. Predsedoval je Vvhodil, kateri je v svojem nagovoru obsojal spravo na Češkem, s katero bočejo čehe zazibati v spanje. Čehom je treba svetlobe, ne pa uspavalnih sredstev. Dr. Barvic je pa zagovarjal razvoj Čehov v slovanskem zmislu in literarno zje-dinjenje z Rusi. Dr. Stranskv je poudarjal, da ee morajo moravski cehi organizovati v zmislu svobodomiselnega programa. Shod je sklenil izd.iti vou-leu oklic v katerem se bodo navajale kot glavne točke programa svobodomiselne stranke, narodna slovanska politika, direktne volitve v kmetskih občinah, osnova češkega vseučilišča na Moravskera, razdelitev politehuike v Brnu v češko in nemško. Hkratu se pa bode v oklici v imenu slovanske Moravske protestovalo proti spravi na Češkem
JPogafanja o hotn/pronvisu v štajevsfcem veleposetit v u zadela bodo na veliko nasprotje liberalcev, kakor se kaže. Liberalna frakcija veleposestva bi se morala popolnoma odločiti od druzih veleposestnikov, če hoče skleniti ta kompromis. Liberalni volilni odbor hoče sklicati velik shod v Gradec, da se bode izrekel proti temu kompromisu. Pa ne le liberalci, ampak tudi nacijonalci so proti nameravanemu kompromisu in tudi nemški „Nationalverein" se bode te dni izrekel proti sporazuraljenju s kon-
LISTEK.
8 e p v u d.
(I7i zapiskov generalnega majorja B—P.  le, ruskega preložil — O)
(Dalje.)
„Moje opazovanje napredovalo je bolj in bolj. Seznanil sem se s poglavitnimi idejami društva, zvedel imena ne samo glavnih članov zarote, ampak tudi mnogoštevilnih sodeležnikov njihovih, raz-8tresenih po celej državi, s katerimi so imeli de-janjsko pismeno zvezo in sem sestavil zapisnik VBeh zaznamovanih oseb. S temi izvedbami vrnil sem se v Novomirgorod. Tu nadejal sem se, razširiti krog svojih opazovanj, vedoč, da je bilo v vojni naselbini mnogo z vlado nezadovoljnih ljudij; pa zmotil sem se ta pot v svojem računu: videti je bilo, da svobodne misli niso mogle ugnezditi se v glavah z despotsko oblastjo na zemljo navezanih. Bližnje ra3mere mej vami in kapitanom Sohackiui in znan-stvo z Liharovim dajali so meni povod, misltti, da tudi vi pripadate društvu. Vender vara pa takrat Se nisem smel ruzodeti svoje nakane."
j „Nekolikokrat sem že bil pripravljen, narav-
uost pisati „gosudarju" , pa sem se zdržal, ker tacaš v svojih rokah še nisem imel zadosti dokazov za razkritje zarote in brez njih je bilo opasno spuščati so v tako delo. Zatorej sem počakal prilike, katera bi mi dala možnost z neovrgljivimi takti potrditi svojo ovadbo."
„K tej zaželeni priliki ste mi vi pripomogli, ko ste me priporočili Gversu kot človeka, sposobnega voditi njegovo delo."
„Po prihoilu v mesto Vozuesensk seznanil sem se s častniki Bugskega ulanskega polka. Mej nimi se je nahajal Bulgari, človek nad vse spreten, izobražen, bogatin vzgojen v svobodnih idejah. To mi je dalo povod poiskati, ali je on tudi v moji zapisui knjižici in v neizrecno veselje svoje našel sem njegovo ime mej zapisanimi zarotniki. Ko sem na ta način našel sled za daljša raziskavanja, napel sem vse sile, da bi se približal Bulgariju in posrečilo se mi je. Vedoč, kaj obsegajo glavne ideje društva, začel sem površno, z nekako nezaupnostjo cikati uauj, kakor da bi mu dal razumeti, da tudi jaz pripadam k temu društvu; on pa se je vedno ogibal odkritemu razgovoru Ju ni šel v nastavljene mu sanjke."
„Zadnjič me povabi Bulgari, naj se peljem ž njim na njegovo pristavo, kar sem jaz, kakor se samo po sebi razume, z veseljem vsprejel. Imel je tam nebrojno čedo španjskih ovac, katerih reja je bil jeden glavnejših predmetov njegovih skrbij. Ko pa je po upravljajočega Nemca smrti ta del gospodarstva, začel vidno propadati, sem tembolj Bul-garija navezal nase, ker sem se zavezal to v red spraviti, kar se mi je tudi resnično posrečilo, zato, ker sem se izučil pri očetu pravilne reje ovac in kako je nabirati in prati volno."
Opravljajo to delo, vender nisem pustil iz oči glavnega smotra svojega, ukoreniniti v Bulga-riji mnenje, da sem tudi jaz pristaš zarotnikov, in ko sem v razgovoru ugoden trenotek ujel, mu stavim nepričakovano vprašanje:
Ali še niste prejeli o meni nikacega poročila iz Kamenke ?
„Iz Kamenke?" — ponovi začudeno Bulgari. „Na kak način in od koga morem jaz prejeti poročilo o vas? In iz katere Kamenke?"
„Čemu delate se nevednega?" zavrnem jaz. „Vi le čakate, da bi jaz prvi začel. Izvolite! Iz tiste Kamenke, kjer je vaše ime prav dobro znano — se spomnite na kako okoliščiuo. Čudim se, da vam
servativci. Pri tacih razmerah ni skoro misliti, da bi se liberalni veleposestniki upali skleniti kompromis, če tudi se od neke strani deluie, da bi se v vseh postavodapnh zastopih osnovala neka posebna stranka veleposestnikov, ki bi zastopala pred vsem svoje koristi in semtertja posredovala mej drugimi strankami.
Shod volilcev na Češkem.
Mladočeški državni poslanec dr. Vašatv je v nedeljo dopoludne v svojem volilnem okraji v Stra-konici poročal svojim volilcem, katerih se je bilo zbralo blizu 4 00. Vašatv je najprej razlagal, da so Staročehi največ krivi, Ce zgubljajo zaupanje, ker so se pajdaših z nemškimi konservativci in proti vladi bili preveč popustljivi. Hudo je govornik kritikoval postopanje grola Kalnoky-ja proti Srbiji in obsojal zvezo z Nemčijo, priporočal pa zvezo z Rusijo. Ko je poslanec začel govoriti o spravi z Nemci, je vladni zastopnik razpustil shod, češ, da ne more dopuščati, da bi se kritikovalo vladno postopanje. To je vzbudilo veliko nevoljo mej volilci. Popoludne je pa poslanec poročal volilcem v Volinu Ko je govoril o spravi, ga je vladni zastopik večkrat opominjal, shoda pa ni razpustil. Volilci izrekli so poslaucu jednoglasno zaupanje.
Češko h etttška sprava.
»Politik", ki je nedavno še priporočala, da bi se s spremembo volilnega reda počakalo, da se zvrši ljudsko številjenje, sedaj zahteva, da se sprava vsekako dovrši že jeseni. Izid novega številjenja misli Riegrovo glasilo, itak ne bode dosti različen od zadnjega, dasi se je nedavno pisalo, da bode številjenje pokazalo razmerje naroduostij na Češkem v drugem svitu. Staročeški list pa misli, da ni misliti, da bi češki deželni zbor pritrdil premembi volilnega reda in uvedenju kurij, ako se poprej ne zagotovi popolna narodna jednakopravuost. To je dal deželni zbor razumeti, vsprejemši resolucijo poslanca Skarde. Z malimi koncesijami se pa Čehi ne bodo več zadovoljili.
Volitve v okrajne zastope v Galiciji, Pri novih volitvah v okrajne zastope v Galiciji voljeni so v več okrajih sami Rusini, v nekaterih pa deloma rusinski, deloma poljski kmetje. Povsod so se pa letos upirali volitvi poljskih veleposestnikov v okrajne zastope. V nekaterih okrajih bodo Rusini zahtevali, da okrajni zastopi začno uradovati v ruskem jeziku.
V nanje države.
Bolgarska nota v Rusiji ni napravila posebnega utiša. Vsi listi mislijo, da ne bode imela nobenega uspeha. „Nordu pa trdi, da bode bolgarska vlada s to noto odvrnila vse prijatelje v Evropi in bode sedaj popolnoma osamljena. Tudi v Carigradu se za bolgarsko noto dosti ne zmenijo. Vlada nič prav ne verjame, da bi Bolgari zares proglasili nezavisnost.
_ZVc inško-anf/leško sjmrazuntljenje zastran afriških zadev je močno razburilo duhove na Francoskem. Jedva je minister odgovoril na jedno interpelacijo, že je napovedana druga interpelacija. Bivši ministerski predsednik Brisson hoče vlado o tej zadevi interpelovati. Interpelant se boji, da bode Francija zgubila vso veljavo v Afriki, Če bode dopustila, da Angleži spravijo Sansibar pod svojo vrhovno oblast. S temi interpelacijami prisilili bodo vlado, da se bode rada ali nerada uprla angleškim nameram v Afriki. Francoski ugovori pa utegnejo še vse nemŠkoangleško sporazumljenje razdreti. V Londonu nemajo nobenega povoda, da bi Helgoland odstopili Nemcem, če jim Francozi ne puste, da bi v Afriki spravili obširna ozemlja pod svojo oblast.
lir azil} iska u s ta va se je objavila. Nova ustava priznava federativno sisteme, kakor jo imajo Zjedinjene države. Sedaj
Liharov do sedaj  ni nič pisal: pri našem zadnjem I sobotnem shodu ga je Festelj ravno za to prosil. Tem manj razumljivo se mi zdi molčanje Liharov-Ijevo, ker je vedel,  da bom v kratkem v Vozne-seusku in se z vami sešel".
„Moja prekaujenost se mi je popolnoma posrečila. Bulgari se mi je razodel in razkril vso sestavo in vse namere društva."
Mej tem sem pridno nadaljeval delo Gversovo; nazadnje se je vender končalo in Gversa so oprostili. Zaradi tega pa so prišle njegove denarske razmere v jako nesrečno stanje; treba je bilo v do-polnjenje državne blagajnice položiti znatno svoto, denarja pa ni bilo. To ga je prisililo obrniti se na pomoč do roditeljev svoje žene, in glej! Mene pošljejo k njim kot pooblaščenca v Harkovsko gu-bernijo. Ko pridem k Bulgariju posloviti se, ga prosim, naj mi da priliko, da bi se seznanil z nekaterimi osebami društva, katerih kot novinec še nisem mogel poznati; on je pa sam prestregel mojo željo in mi dal priporočilno pismo na Vadkovskega, rekoč, da me bo on z vsemi člani našega društva seznanil."
„Pa predno sem oddal pismo VadkovBkeinu, mi je bilo neobhodno potrebno poznati vsebino njegovo;
treba še, da narod pritrdi tej ustavi, kar se bode | najbrž v kratkem zgodilo
Dopisi.
4>«l >«• ti i   11 ju ob nemški meji 22. junija. [Izv. doji I Naša župnija je mejna slovenska in sega do blizu Spielfelda in do Mure.  Onostran so ' Nemci, ki pa so Že od n'kdaj v našo župnijo silili in nakupovali Bi vinograde in tudi kmetije, ne da ■ bi se na njih naselili, temuč obdelujejo jih po vin- ! carjih in gostačih.   Samo tu in tam  ho se Nemci ' zatrosili in pri poslednjem  ljudskem  Stenji jih je < bilo upisanih celo 500 ali 600 mimo 3000 Sloven- ' cem, toda v resnici ni ga v naši župniji skoro čio- ' veka, ki ne bi znal slovenski.   Od narodnega gibanja smo tu malo čutili, dokler ni pred 5 leti neki umirovljeni železniški uradnik Pistor — on se pod- | pisuje za barona, pa obče je znano, da do tega na- i slova nema pravice — kupil kmetije, na kateri se je naselil  Ta mož je začel, kakor pravi agent Šul-ferajnov in „SUdmarke" silno agitacijo in ko so se 1 vršile občinske volitve, morali so priti  vsi Nemci * od Strassa, Spielfelda in kdor koli plačuje par krajcarjev davka v naši občini.   In tako so mnogošte-vilnejši tujci zmagali domačine in Pistor je splezal na županski stol.   Ker imamo tukaj štirirazreduo slovensko ljudsko šolo, na kateri se pa tudi dovolj nemščine uči, in ker krajni .-'olski svet ni hotel se udati, da bi bil za nemški učni jezik, ustanovil je Šulferajn svojo nemško šolo, v katero vabijo in silijo slovenske otroke z znanimi  vsakojakimi sred-stvi. Inžener južne železnice v Mariboru ukazal je železniškim služabnikom, da morajo  pošiljati svoje otroke v to šolo, isto tako Nemci ukazujejo svojim vincarjem in gostačem. Otroci dobivajo učila, obleko, tudi jed, vse zastonj. Javna šola ima sicer še 400 otrok, pa v Šulferajnski jih je tudi že kakih 80 in od teb 40 slovenskih.
Da bi ae ponemčevanje naše župnije hitreje vršilo, ustanovil je Šulferajn še drugo dvora/redno šolo na Sladkem Vrhu tik naše župnije in narodne meje.   V to šolo je ušolauih  nad  70 slovenskih otrok, od katerih vender 25 rajši hodi v l*/a uro oddaljeno Šentilsko slovensko šolo, nego v bližnjo nemško. Tu je treba pomoči in hvala Bogu, našla se je. Spomladi je vrli rodoljub, sedaj že pokojni g. dr. Lovro Čuče k kupil hišo z vinogradom na hribu ravno nasproti Sladki gori na slovenski strani v naši župniji. V svoji oporoki je volil to posestvo družbi sv. Cirila in Metoda in družba bi ne mogla lepše zvršiti blagega namena pokojnikovega, nego da ustanovi v Čučkovi hiši slovensko šolo.  Ljudstvo samo to gorke želi in je izreklo to željo odposlancu glavne družbe, g. dr. J. V oš nj ak u,  kateri je prišel iz Ljubljane  ter v spremstvu  našega preljubljenega župnika č. g. Kelemine ogledal si hišo, ki se bode, če tudi z nekaj troški, dala prirediti za šolo. Naš baron — ali kali — bode sicer pihal od jeze, pa se bode že moral  potolažiti,  kakor  pri volitvi za deželni zbor. Letal je od hiše do hiše, nagovarjal, pretil, obečal, pa ko so prišli  možje k volitvi, pokazali so mu, da so Slovenci in ne marajo zanj ga in za njegove  maloštevilne, slaboglasne pristaše. Vse štiri  občine naše župnije izbrale so narodne može in Pistor ni dobil več glasov, nego si je bil
j pazljivo razpečatim potem zavitek in berem, da j Bulgari naznanja Vadkovskemu moj ustop v njih društvo, da se je pa, ker ni imel o tem gotove vesti, v razgovorih z mano do znane meje zdržaval, in tudi njemu svetuje tako previdno postopati glede* mene. Spretno zapečatim zavitek, se odpravim v Harkovsko gubernijo, izpolnim naročilo Gvertovo,* hitro poiščem potem Vadkovskega in mu izročim pismo Bulgarijevo."
„Prečitavši pismo, utakne je Vadkovski ravnodušno v žep, kakor da bi v njem nič važnega ne stalo in začne z menoj obširen pogovor, nikakor zanimiv, ne zanj, ne zame, potem mi postreže z zajutrkom in me pogosti z obedom, po katerem se delo moje niti za korak ni pomaknilo naprej, tako da mi ni ostalo druzega, kakor čapko vzeti in oditi. V tako kritičnem položaji sklenil sem * naravnost delati in začel sem pogovor o svojem zuanstvu z Bulgarijem, o Kamenki ter aem ae lahno dotaknil „obŠČega dela" in oseb sestavljajočih tajno društvo."
„Vadkovski se je ravno tako, kakor Bulgari, udal tej šali; mej mojim razkladanjem zapazil sem po izrazu njegovega lica, da spoznava udeležbo mojo pri zaroti, ko pa, na stavljenena mi nekatere vprašanja, odgovorim s polnem znanjem reči, stopi
priberačil pooblastil pri nevednih ženskah. To mu bode v dokaz, da se ljudstvo zaveda svoje narodnosti in se je že naveličalo njegovega po tujcih usiljenega paševanja. Mi nočemo biti podlaga tujčevi peti.
Še nekaj šaljivega. Ko smo zmagali pri volitvi za deželni zbor, naznanili smo to veBelo novico v Maribor. Narodnjak, ki jo je prvi poizvedel srečal je imenitnega nemškega gospoda, ki ga je ustavil in vprašal, kaj novega? — „Ali še niste slišali o veliki nesreči, ki se je danes prigodila v Sent liji?" — „Kakšna nesreča?" — „Glavni steber mostu se je podrl." — „ Katerega mosta?" — „No tistega, ki ga Nemci postavljajo do Adrije."
Od »v. ilf ar jcte pri Rimskih toplicah 22. junija. (S m r tn a kosa). V soboto due 14. t. m. popoludne razširila se je prežalostna vest, da je nehalo biti blago srce slovenskemu mladeniču, gosp. Josepu Ožeku -pri sv. Marjeti. Po kratki, a mučni bolezni zaspal je v soboto ob 1. uri popoludne, sprejemši zakramente za umirajoče. Josip Ožek je bil rojen 3. julija 1862. pri sv. Marjeti. Ljudska šole obiskoval je v svojem rojstnem kraji, latinske šole pa vCelji, razen šestega razreda, katerega je dovršil v Ljubljani. Leta 1885. napravil je izpit na Celjski gimnaziji z odliko, ter študiral potem piavoslovje na Graškera vseučilišči. Več ko jedno leto pripravljal se je sedaj doma za rigorozo ; bil je z vsem ukom že pri kraji, botel je le še jedenkrat vse ponoviti in potem se oglasiti k skušnji; a človek obrača, Bog pa obrne; kruta bolezen ga vrže na postelj in ni več ustal. Kakor je bil ranjki izgleden dijak, povsodi prvi, tako je bil tudi izgleden mladeneč in narodnjak; kjer koli je mogel, pomagal je že sedaj s svojim svetom; v njegovih očeh bil je gospod in kmet jednak; pokazal je pri vsaki priložnosti, da je kristjan; pomagal je rad s petjem povišati čast božjo; njegov čvrst bariton je še gotovo vsakemu v spominu, kateri ga je le kedaj slišal. O koliko bi bil še storil za naš narod, katerega je tako ljubil ! Mučil se je in pripravljal celih 20 let s težavnimi šolami za svoj poklic, ter bil sedaj tako rokoč na vrhunci težavnega hriba; odpirala se mu je že lepa prihod-njoat, v kateri bi bil zamogel sad svojega truda uživati, a pokosila ga jo smrt.
Kako je bil g. Josip Ožek priljubljen, to priča gotovo najbolj njegov pogreb. V ponedeljek dne 16. t. m. ob Va9« uri zjutraj hitelo je ljudstvo od vseh stranij k pogrebu; kij uhu lepemu vremenu in delu na polji, zbralo se je vender mnogo kmečkega ljudstva, da skaže ranjkemu še zadnjo čast. V dolgi procesiji, katere se je udeležilo osem preč. gospodov duhovnikov io drugih gospodov od blizu in daleč, spremili smo ranjkega v farno cerkev in od tod na mirodvor. Akademično društvo „Triglav" poslalo mu je po zastopnikih g. Korun-u in g. Krančič-u lep venec, kateri se mu je položil na gomilo. Po dokončanih cerkvenih obredih povzdignil je na grobu modroslovec g. Valentin Korun svoj milodoneči glas ter se v imenu „Triglavaoov" poslovil od ljubega jim tovariša; rekel je mej drugim, da je nepričakovana žalostna vest o smrBti Ožek-ovi, katero je brzojav prinesel v Gradec „Triglavane" močno pretresla  in ganila; poudarjal je lepe čednosti in
j ou k meni, mi stisne roko in pravi : nZdaj vidim, da ste vi resnično naš pristaš. Pustimo sleparijo in bodimo bratje „obšfiega dela!" Ob jednom me povabi, da ostanem pri njem nekoliko časa gost."
„V nekoliko dneb, ki sem jih preživel pri Vadkovskem, sem zvedel vse od njega, kar »em hotel vedeti. Jaz sem se mu jako priljubil in on mi je razkril kot prijatelju in bratu „ob3čega dela" vse tanše podrobnosti zarote. Po njem sem zvedel, na koliko oddelkov se razdeluje „obščestvo", v katerih krajih države so posamični odbori, delujoči za za iBti smoter, kdo je glava zaroti in na zadnje mi je izročil zapisnik vseh njenih članov."
„Ko sem svoje namene popolnoma dosegel, mi ni bilo več treba pri Vadkovskem ostati, iu šel z izgovorom, da naročila Gversova še niso končana. Ustavil sem se v guberuiji Bogoduhova, in s prvo pošto poslal na ime grofa Arakčejeva pismo, v katerem sem razodel, da sem zasledil tajno zaroto zlomišljenikov proti vladi in carskej obitelji, da imam v svojih rokah nedvomne dokaze obstanka zarote in da jih morem samo osebno gosudarju izročiti, za kar tudi prosim dovoljenja, oglasiti se zaradi tega v Peterburgu. Bovoljeuja bom pt čakal V Bogoduhovi." (Daljo prih.)
lastnosti posebno kolegijalnost in narodnost raoj-kega ter se slednjič v imenu dijakov zahvalil preč. gospodom duhovnikom in vsem, ki so se pogreba udeležili. Na to je preč. g. župnik Janžek v gin-ljivem govoru razlagal lepo, krščansko, izgledno življenje ranjkega in njegovo udanost v voljo božjo; tolažil je pričujoče, katerih niti jedno oko ni ostalo suho, tolažil je vsled te strašne izgube skoro neutolažljive stariše, da naj nikar preveč ne žalujejo, ako je Bog drugače obrnil, kakor so oni obračali ; kajti kogar Bog ljubi, tega vzame k sebi. Pevci iz Laškega trga zapeli so mu potem milodonečo na-grobnico „Nad zvezdami."
Dovolite mi še samo, da se v imenu potrtih starišev, bratov in sester ranjkega na tem mestu presrčno zahvaljujem v prvi vrsti preč. gosp. duhovnikom za tako obilno udeležitev pri pogrebu, nadalje gg. Korun-u in Krančič-u kot zastopnikoma društva „Triglav" za krasen venec in vsem, ki so se blagovolili pogreba udeležiti posebno še Laškim pevcem in njih pevovodji g. Grozniku za nagrob-nici. Ranjkega g. Josipa Ožek-a pa priporočim vsem njegovim prijateljem in znancem v blag spomin.
Jeden njegovih prijateljev.
Domače stvari.
— (Iz mestnega zbora Ljubljanskega.) Včerajšnja seja mestnega zbora bila je kratku, kajti reševali so se zgolj prizivi o stavbin-skih stvareh. Navzočnih bilo je 18 mestnih odbornikov, predsedoval je župan g. Grasselli, kateri je naznanil, da ces. kr. deželno predsedstvo vabi mestni zbor na črno mašo, ki se bode služila v stolni cerkvi v spomin na ranjkega cesarja Ferdinanda. Župan potem naznani, da je poštno ravnateljstvo obvestilo mestni magistrat o napravi telefona v Ljubljani, ako se oglasi zadostno število naročnikov. To vabilo državne poštne uprave vzbudilo je radosten odmev v mestnih krogih in dvomiti ni, da bode udeležba zadostna. Kar se tiče mestnega magistrata, bode v kratkem poročal, v koliko bode uporabljal telefon za požarne in druge zadeve. — Novoizvoljeni meščan g. Grošelj stori obljubo in se zahvali za to podeljeno mu čast. — Detektivom, ki so zasledili 56 strank, katere so hotele odtegniti svoje pse pasjemu davku (vsega vkupe 290 gld.), ddvoli se 40 gld. nagrade. — Na vrsto prišla sta potem dva priziva znanega g. Pod-krajšeka, o katerih je v imeiai atavbinskega odseka obširno poročal dr. S tarč. Gosp. Podkrajšek sezidal je že trinajst hiš, napraviti hoče novo kolonijo v Mestnem logu, a v jedno mer mora se se ž njim boriti mestni stavbinski urad, ker zida svoje hiše s samim slabim materijalom, nakupljenim pri raznih podrtinah, torej popolnoma inficiranim. Gosp. Podkrajšek ne miruje, priziv sledi na priziv in komisijoni vrste se drug za drugim, tako da nikdar ni miru. No, v jednem slučaji je mestni zbor, menda pri petnajsti hiši, uslišal prošnjo njegovo, a zidati mora gosp. Podkrajšek po naročilu mestnega stavhinskega urada in s tako stavbinsko tvarino, katero urad odobri. Drugi priziv pa, da bi prezidal hlev, ki ga je pričel zidati, in ga spremenil v stanovanja, se pa ni uslišal. — Potem poroča dr. S tarč v imenu pravnega odseka o prizivu mizarja g. Regal i j a, da bi se ran zu njegovo delo v novi mestni vojašuici doplačalo še 110 gld. Ker je ta zahteva popolnoma neopravičena, delo Regalijevo jako dobro plačano, ker je Regali delo prevzel od kranjske stavbinske družbe in torej to mestni zbor prav nič ne briga, odkloni se jednoglasno neopravičeno moledovanje g. Regalija in se javna seja sklene.
— (Imenovanje.) V včerajšnji tajni seji imenoval je mestni zbor sekundarija v tukajšnji deželni bolnici g. dr. Koprivo začasnim mestnim hzikom. Začasni magistratni tajnik, gosp. Sesek, imenoval se je definitivnim, praktikant Iliebert pa inženerskim asisteutom v stavbiuskeia uradu. Mestni komisar, g. Križaj, postavil seje načelnikom šolskega okraja, ker je g. Fran Luckmanu temu poslu se odpovedal.
— (Občni zbor) muzealnega društva vršil se je sinoči v navzočnosti 28 udov. Predsednik društva, vladui svetnik gosp. Globočnik, v kratkem jedrnatem nagovoru razloži delovanje društva in izreče v imenu članov toplo zahvalo za veliko-dušuo podporo visokemu deželnemu zboru kranjskemu in si. hranilnici. Na to prečita tajnik letno poročilo, blagajnik pa računski zaključek, kar zbor
z zadovoljnostjo vzame na znanje. Pri dopolnilni volitvi odbora bila sta izvoljena gospoda profesor Simon Rut ar in arhivar Anton K ob 1 ar. Konečno se izreče zahvala raznim darovateljem društvu in odstopivšemu tajniku profesorju Wallner-ju za blagohotni trud. Sklene se tudi pravila nekoliko popravljena predložiti visoki vladi v potrjenje in jih potem natisnena razdeliti mej društvenike. Zborovanje zaključilo se je ob 8. uri.
— (Mej obrekovalci in vohuni.) Pod tem naslovom prinaša  „il D i rit to Croato" v zadnjem svojem broji  dva kratka članka, iz katerih je razvidno kak  trn je pošteni ta bat nekaterim italijanskim   „liberalnim" listom,  ki segajo po najpodlejih sredstvih, kadar gre za to, da ogr-dijo  in sumničijo Slovane,   na   drugej strani pa ne  morejo zakrivati   svojega   strahu  pred napredujočo   slovansko   idejo.   Prvi   članek   pod naslovom „naš listinzveneči rublji slove takole: V dopisu iz Pulja v „Coriere di Gorizia" čitali smo mej drugim: List „il Diritto Croato" nadaljuje svojo borbo proti vsem onim, ki se slepo ne pridružijo njegovemu programu; njegova „panruaka" pisava se je pristudila ne samo v meščanskih krogih nego tudi v onih c. in kr. mornarice. Lahko umevno je, da oni  ki ga  uredujejo ne hvalisajo vsega tega kar diši po kazaku samo a d majorom D ei gl o r i ara, nego ... rubelj zamenjan v D Jakovem v drug v deželi običajen denar najde pot notri doli do Pulja. Nerazumljivo je, da šolski nadzorniki, duhovniki in dušni pastirji, uradniki imajo zveze najtesnejega prijateljstva z osebo, katero  oblastva sama zaznamujejo kot ruskega agitatorja, in ki je kot duhovnik oproščen od vaacega duhovskega opravila." — Podlost obrekovanja pač ne potrebuje nikakeršnega komentara. <"      — (Knjižnici akademičnega društva „Slovenije" na Dunaji) sta podarila g. profesor Josip Stritar štiri zvezke svojih zbranih spisov v krasni vezavi in g. Anton Kob lar, kurat v Ljubljanskej prisilnej delavnici, šest snopičev „Zgo-dovine fara ljubljanske škofije".   Odbor akademičnega društva „Slovenije" se obema gospodoma naj topleje zahvaljuje.
— (Mnogoježična učiteljica.) V Poreci napravila je učiteljski izpit za ljudske šole s hrvatskim, italijanskim ,in nemškim poučnim jezi kom goBpica Marija AnaMayer, začasna učiteljica v Kanfanaru pri Pulji. Rojena je v Dolu pri Ljubljani, a je že mlada s stariši svojimi zapustila Kranjsko, obiskovala učiteljsko pripravnico v Brnu ter tam napravila izpit sposobnosti za ljudske šole s češkim poučevalnim jezikom.
— (Vodomet na cesarja Jožefa trgu) je do malega gotov, polagajo se cevi v velikem iz cementa izdelanem basinu. Imeli bodemo priliko na sv. Petra in Pavla dan pri slovesnem otvorjenji vodovoda prepričati se, koliko je pridobil ta trg z upeljavo vodometa. Tudi vodnjak na glavnem trgu, bode se pokazal v čisto novi opravi.
— (Sv. Ja ko ba m os t) začeli so zadnje dni zopet popravljati. Zbok tega zaprli so ga ob jako neugodnem času, ko Trnovčanje, Krakovčanje posestniki z Viča in od drugod vozijo seno domov. Mesto čez sv. Jakoba moBt morajo sedaj Čez Mesarski most, kar je jako zamudno in tudi za mestni promet nepovoljno. Pri mostu nadomestujejo gnile lesene mostnice z novimi. Ali bi ne bilo za erar boljše, da se je tukaj že zdavno postavil zidan ali pa železen most? Koliko bi si že bili prihranili denarja! A kaj bi potem delali gospodje v Cojzove hiše tretjem nadstropji ?
— (Glas izmej občinstva.) Piše se nam: Kdor se je vozil preteklo nedeljo, po državni že leznici, bode rad pritrdil, kako slabo je na tej progi skrbljeno za prevažanje ljudij, posebno pa ob nedeljah, ko redno voz o. razreda primanjkuje. Že preteklo nedeljo, ko je bilo vreme tako neugodno, peljalo se je več stotin ljudij na vse kraje, največ pa do Vižmarja, Medvod in Loke, tako, da je popoludne na državnem kolodvoru že voznih listkov primanjkalo. No, to je bil pravi boj pri blagajnici in moral si se dobro boriti, da ai prišel do listkov. Zvečer nabralo se je pa toliko izletnikov na vsaki postaji pričenši Lesce-Bled, da je vlak mesto ob 10. priSel še le ob 11. uri v Ljubljano. Imel je pa tudi zaradi tega toliko zamude, ker so na vseh postajah, kjer je le bil kakšen vagon na razpolaganje, dolgo čakali, predno so ga privlekli na dan in ga vlaku priklopili. Pri vlaku, ki prihaja ob 5. uri pop. v Ljubljano so ljudi celo v vozove natla-
čili, ki so navadno za živino prevažanje, tako, da so reveži bili natlačeni, kakor sardine. Ta nedoetatek ponavlja ae na drž. železnici leto za letom, da se ljudstvo že boji ob nedeljah ali praznikih voziti se po tej železnici. Želeti bi bilo, da se vodstvo drž. železnic nekoliko bolj briga za progo Ljubljana-Trbiž, da ne ravna tako mačehovski, kakor doaedaj in ne misli, da je za to progo vse dobro, da se ljudstvo mora voziti celo v vozeh, za živino odločenih! Skrajni čas bi tudi bil, da ae vodstvo iz Beljaka premesti v Ljubljano in da se tukajšnji državni kolodvor razširi !
— (Slovansko pevsko društvo v Trstu) imelo je svoj osnovalni zbor v petek 20. junija, ter so se potrdila z malimi spremembami pravila, katera je sestavil v to izvoljeni odsek. Društvo bode začelo takoj delavnost svojo, ki utegne uplivati jako blagodejno na pevske zbore, ki so se ustanovili v zadnjem času v okolici Tržaški. Kot prvi ustanov-nik društva zglasil se je vrli rodoljub gosp. Fran Žitko. Naj njegov izgled spodbuja premožne rodoljube Tržaške, ter jih pristopi mnogo kot podporniki prevažnomu društvu. Pesem slovanska utegne nam pridobiti mnogo prijateljev na obalih Adrije, ter uplivati na razširjenje narodne zavesti in preprečiti potujčevanje slovenskega naroda v okolici Tržaški.
— (L ah ona k a predrznost) pokazala se je zopet   preteklo  nedeljo v Trstu,  pri zborovanji nekaterih članov društva „Societa politica istriana", ki so ae zbrali v posvetovanje, kako uliti novo življenje v politično društvo istersko, kateremu namen so politične agitacije v Istri. Advokat dr. Baseggio pozdravil je navzočne poudarjajoč, da ko je sklical shod, je premišljeval, bi li ne bilo treba objaviti ga redarstvenemu oblaatvu ter prišel do sklepa, da to ni potrebno, ker shod ni društven, nego le prija« teljsk in zaupen ter kot tak ne spada pod določbo zakona. Vender pa je, ker je vsa stvar postala nekako javna, in so mu tudi drugi svetovali, objavil ta shod redarstvenemu oblastvu, opominjajoč, da v tem slučaji postava ne zahteva udeležbe oblastev, in upal je, da bode tudi redarstvo njegovega mnenja. Ker pa je redarstvo poslalo svojega komisarja, je po mnenji dr. Bascggia s tem napačno tolmačilo zakon in raz žalilo društvene pravice. Glede na to, no da bi protestoval proti odredbi redarstvenoga oblastva, izjavil je dr. Baseggio, dase Bhod  ne  bode vršil, ter so vsi navzoč u i zapustili dvorano.   Tako poroča Tržaški „Pieeolo" brez druzega dostavka. Radovedni smo, se li bode naša vla-la /■.• jedenkrat ohrabrila ter kaj storila proti  vedno in vedno se ponavljajočim nesramnim demonstracijam in moraličnim petardam,  katero jej  mečejo v obraz pri vsaki priliki Ialn)nsUi irredentovci ?
— (Za Logatec) imenovan bode na novo okrajni živinozdravnik in so prošnje uložiti do 10. julija na c. kr. deželno vlado. Želeti bi bilo, da se visoka vlada vender jedenkrat tudi ozira na prošnje domačincev, da ne bode zopet tujca nastavila za to mesto, kakor se je zgodilo v Kočevji in zadnjič v Crnomlji, ko je dobil to službo tujec, ki še pravega izpita ni imel, navzlic temu, da je prosilo več domačincev, kateri so imeli tudi omenjeni izpit. Želeti bi pa tudi bilo, da bi deželni živinozdravnik gosp. VVagner ne kazal zopet svoje mržnje proti domačincem.
— (Iz T rs ta ^ se nam piše: Javljam Vam danes povest, kako je tukajšen Nemec, član nemškega „Turnvereina", hotel Ruse opehariti. V Mil-
. krni zalivu zasidiaua je ruska oklopnica „Vladimir Monomah", ki ima nad 500 mož na krovu. Moštvo je po leti vse belo oblečeno in ima tudi belo obutev in zato pa poveljnik oklopnici naročil pri tukajšnjem čevljarji Nemci Nimmerrichterji 500 parov postolov (šolnov) od belega platna. Nemec je naročilo opravil in oddal vseh 500 parov v nadi, da bo se blago tebi nič meni uič brez ugovora odobrilo. A Rusi so naročeno blago vestno pregledali in takoj našli, da se je pri postolih mesto usnja rabil le karton itd., da jih je nemški čevljar hotel opehariti. Zato so mu dali bele postole nazaj ter so obdržali svoje rublje.
— (Iz Grahovega) se nam piše: Preteklo soboto nakladal je kmetski fant iz Grahovega trame na cesti od Grahovega proti Radleku. Pri tem delu pomagal mu je petnajstletni fant Janez Lah iz Strmce. Že sta nakladala zadnje trame, kar zdrsne tram z voza Janezu Labu na ramo, ga podere k tlom ter ga tako poškoduje, da revež takoj na
mestu svojo dušo izdihne. Danes — slučajno na rojstveni dan ranjcega — raztelesili in pokopali so truplo ponesrečenca. Itaztelesenje je dokazalo, da mu je tram črepinjo zdrobil in takoj smrt pouzročil.
— (Iz Famelj v vremskej fari) dno 24. junija: Danes popoludne po 4. uri nastal je ogenj v Goricah pri vdovi Mariji Kovacič evi, hišna štev. 8. Pogorelo ji je : hlev, skedenj, svinjak, šupa, hram, vso gospodarsko orodje, mnogo vinske posode, čebeljnak s čebelami in mnogo sadnega drevja in latnikov, v skupnej vrednosti 1900 gld. Zavarovana bila je za 350 gld. Sreča božja bila je, da je bilo mirno vreme, in da so bili ljudje pri domu; sicer bila bi cela vas v malem času kup pepela. Kako je nastal ogenj se še prav ne ve, najbrže po malih otrocih. Pri velikem letošnjem uboštvu, ker vlada pri nas sploh velika beda in reva, ne bodo jej mogli sosedje dosti pomagati, in ker je uboga vdova sama z štirimi malimi otročiči, od katerih je Daj« Btareje de^et let star, je vsega usmiljenja in pomoti vredna iu potrebna. Prosi se tedaj tem potom usmiljene ljudi nujne pomoči. Vsak najmanjši dar se bode z hvaležnostjo vBprejel. Darovi naj se pošiljajo županstvu v Famljah pri Divači, nli pa č. g. župniku Ivanu Škrjancu v Vreraah pri Divači.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Beligrad 24. junija. Srbska vlada napravila bode v Solunu trgovinsko agenturo, ki bode v zvezi s stalno razstavo srbskih proizvodov.
Peterburg" 24. junija. Vojaškega zakona določbe ob ustopu inozemskih častnikov v rusko vojsko so se oficijalno razveljavile.
Frankobrod ob Meni 24, junija. Dosedanji nadžupan imenovan finančnim ministrom.
Dunaj 25. junija. Minister notranjih zadev naročil vsem deželnim oblastvom takoj po nastopu kolere, da ukrenejo zdravstvene lokalne naredbe. Namerava pa tudi ponoviti prepoved, da se ne sme niti uvažati niti prevažati cunj in drugih takih strvarij, dohajajočih iz dežel kolere sumnih, mej njimi tudi iz azijske Turčije.
Madrid 25. junija. Izvestjc Uavasovo: V provinciji Valenciji na novo zopet štiri osebe za kolero zbolele. V Montechelvu jeden, v Gaudii jeden slučaj, v Rugatu ni bilo nobenega. V ostalem delu »Spanjske zdravstveno stanje povoljno.
Bazne vesti.
* (P a n s I a v i ze m na gorenjem Oger-skeni.) S tem naslovom ali njemu jednacimi izrazi prijavljala je večina nemško židovskih listov, tudi od nas omenjeno zmago Slovakov pri volitvi protestantskega škofa. Kakor poročajo sedajNti listi hoče grof Szaparv upokojiti štiri nadžupane zarad njih vedenja nasproti „panslavističniu agitaciji pri omenjenih volitvah. Ubogi Slovaki bi res morali kar živi uleči ae v grob, ali pa pomadjariti se čez noč — potem bi nehali biti „panslavisti".
* (Konkurenti Eifflovega stolpa.) Kakor znano, hote Angleži pri prihodnji svetovni razstavi v Londonu prekositi Francoze, ter so bili razpisali darilo za najbolji projekt zgradbe, katera naj bi prekosila Eifflov, 300 metrov visok stolp. Došlo je res 86 načrtov iz raznih krajev, kateri v
raznih oblikah predlagajo fantastičn* zgradbe v vi-sočinali, ki mnogo presezajo ono Eifflovega stolpa. Jeden načrtov seza do visočine 575 metrov. Drugi seza do 480 metrov, in bi imei 8 etaž, ki bi se dale sneti in zopet skup sestaviti, ter pojedino pre-peljavati iz jednega mesta v drugo.
* (Pogorela o bči na.) 16. t. m. je popoludne ob štirih peljal je vlak skozi ogersko selo Felsd-Mislve. Iskra iz lokomotive užgala je jedno hišo in hitro nastal je požar, ki je uničil vso občino. Od 200 hiš ostalo jih je le 17. Jeden čiovek in več živine je zgorelo. Žandarmerija je rešila več žensk iz gorečih hiš.
* (Znamenje časa.) Firma v Berolinu iskala je slugo in to naznauila po listih. Nakrat so jeli prihajati prosilci v takem številu, da je nastala gneča pred dotično prodajalnico iu je policija s silo morala sprazniti cesto. Policijski častnik je cenil število prosilcev na 800.
* (Sleparski portir ji.) V Budimpešti zasledilo je vodstvo državnih železnic sleparijo, katero je vršilo dlje časa več portirjev Centralnega kolodvora v sporazumijenji s sprevodniki. Prodajali so namreč vozne listke, katerih sprevodniki neso presčipavali in jih tako nepoškodovane zopet vračali' portirjem, ki so jih potem prodajali. Po novih odredbah namreč mora sprevodnik pobirati pretipane listke ter jih oddati. Pet najstarejših portirjev, ki so si pridobili vsak lepo premoženje in pa jednega sprevoduika so zaprli.
* (Dva vlaka skup zadela.) Pri Miihl-acker-ji na Nemškem zadela sta dva tovorna vlaka skupaj. Dve osebi sta mrtvi, jedna pa je teško ranjena.
* (Neu lj u d ni ca r i n s k i u r a d n i k i.) Belgijska kraljica, ki sedaj biva v mestu Spaa, je te dni peljala se na sprehod čez belgijskoprusko mejo. Belgijski cariuski stražniki so joj prezeutovali s puškami. Praski carinski stražniki je pa neso ska-zali nobene časti, četudi jih je bil nekaj minut poprej o prihodu kraljice belgijske obvestil general Goffinet. Ustaviii so celo voz, prisilili kraljico, da je izstopila, in voz, ki je imel kraljevi belgijski grb, natančno preiskali. Tu pruska brezozirnost vzbudila je veliko nevoljo.
* (Vlak s tiru skočil) je mej Baltimorom in Filadelfijo. Lokomotiva iu dva spalna vagona bila sta popolnoma zdrobljena, več druzih voz pa zelo poškodovanih. Dva sprevodnika sta mrtva, od po-tovalcev 13 ranjenih
* (Samomorilec — brez orožnega lista.) Kdor bode imel nesrečuo misel, da stori konec življenju svojemu s strelnim orožjem, pazi naj, da si preskrbi poprpj orožni list, inače zgoditi se mu utegne jednako, kakur te dni nečemu hriv-skemu pomagaču na Dunaji. Osemnajstletni mladenič sklenil je z revolverjem končati živijenje svoje. Kaj ga je gnalo do tako obupnega sklepa, ni bilo znano nikoli ur. Ker pa oboi: polni ta koral vender po trebuje nekaj premišljevanja in priprav, katerim ni bil vdjeu, obotavljal se je pri basanji smrtonosnega orodja na javnem prostoru necega vrta, ki ga je izbral za izvršitev svojega namena. Nakrat pa čuje za saboj glas redarja, ki ga vpraša po orožnem listu. Kazen 5 gld. ali pa jeden dan zapora, bil je veseli konec nameravane žaloigre, mladenič pa je baje ozdravljen in pridno brije in češe, na samomor pa ne misli več.
* (Zoppt jeden vlak — skoz most.) V Ameriki padajo vlaki sko/. mostove, kakor pri nas zrela jabolka z dreves. Ni dolgo, da se je zgodilo to, a zopet se javlja jednaka nesreča. Na Kanadski Pacific-železnici udri se je vlak skoz most pri Cla-remontu ne daleč od Toronte. Pet potovalcev bilo je ubitih, mnogo druzih pa teško ranjenih. Znano je, da so mostovi ameriških železnic piko površno /grajeni, zato se jednake nesreče prigajajo tako pogosto.
jljubuuse: mr
Mt<>ji
za v«e !elo 4.4»4>; *n ,,©| |efa
IZUI. *.:ii>: mm četrt leta. ^ui. 1.15.
:2S
rJTiiJ<$J :
24. junija.
Pri .Slonu : Grebner, .Manheimer, pl. IIollocy, SchOn \v.ild ■ Dunaja. — Klein s KrSkega. — Kiilmus  iz Triu — Beller, PolUk u Bolnocnda. — Fiacher, Barck. Knoli iz Welsa. — Kyovsky s Koroškega, —  EiBler  iz Kaniže.
Pn UnliH : Malalmrba, Sallur. Uriel, Mayer, Volk, Luckenh.icher, TCirsclibnuiner, Moli, Weiss z Dunaiti. — Slama i I Prage. — Pl. Richter iz Vidikovca. — Dr. Ilegl ii Sternberga — Jang Is Korneabtog«. — llirsch ii LI ca.
Pri lmvarttk«in dvoru: Cudnik U   korenje vasi.
Pri avfttrijgkeui OVfMUjl : Stress i/, (iradca. — Meixuer iz Trsta.
Pri južnem koloilvorn: Mestrovitz \r. Zadra. — Panor iz Reichenburga. — Onistein Ii Zagreba.
WK* v   $4jiit>*Jf»sai :
23. junija: Vladimir  Vidmar, stru^ ;rji»v sin,  9 let, KriževniSko ulice St. 2, za davico.
24. junija: Marija Trtnik, Šivilja, 21  let, av. Petra cesta št. 64,  za srčno hibo.
V 11 i ■ / i ■ i n j bolnici: 24. junija. Martin Jerandld, delavec, 52 lot, za jetiko.
Meteorologično poročilo.
3	Cai opazovanja	Stanje barometra v mm.	rp poratma	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
SJ4. junija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	738-0 mm. 7377 mm. 738-4 nn.	18 0° C 22 2" G 15 6° C	si. sv z. si. vzh. si. svz.	obl. jas. >.»-	0 00 mm. i
Srednja temperatura 1G-90, za 1-9" pod aormalom.
XD-u.r3.SLjslš:a- borza
dne 25. junija t. 1.
(Izvirno telegrafično poniiltO včoraj — 88*5U    — gld.
Papirna renta.....glil
Srebrna renta.....„     89 ()5
Zlata renta......n    109 —
5°/0 marčna renta .... 101-30 Akcije narodne banke   .   .     „   970 —
Kreditno akcije.....„ 30325
London........„     17-—
Srebro........n      •- •—
Napol......... , 9*29»/,
O. kr. cekini .   .   . .     „ 5-55
Nemtiko marke.....„ 57-50
4°/u driavne ire&ktj li |. iBf>4 850^gld. Državno srećko Ifl I. 100 „
Ogerska zlata renta 4°/o.......
Ogerska papirna renta 5°/0......99
DtlDKVft lug. srečke 5°/0 .   .   .    100 gld z.euilj. obć. avstr. 41,, /c zlati zast. listi .
Kreditno »ročke......100 gld
Rudolfov« srečke..... 10 n
Akcije anglo-avstr. banke   .   . 120 Trammway-druSt. • <;lj. lTo gld. a. v.. .
danoH 88*45 8905 J0920 loi 3b [»70-808*95
taa «iii. 17<;
121 117
185 19 153 222
'.'-30 5*55 57 47»/,
' - Ur
75 „
86 ,
65 „
50 „
75 l 50 n
50 "
V občini Škofjivesi se takoj odda v najem
občinska hiša
obstoječa v gorenjem nadstropji iz 3 sob, kuhinje in podstrešja (dil) in »podaj iz kleti in drvarnice. — Hiša, katera je na novo zidana in prostorna, leži v okolici Škofjivesi, 1 uro od Celjskega mesta in pol ure od Vojniškega trga in je sposobua za vsako obrt, kakor za kremo, trgovino, mesarijo itd. ter je ob veliki državni cesti, držeči z Duuaui v Trst. — Najemnina in drugi pogoji se zvedo pri županu te občine. (611—9)
>..; n. n n n ni n    n n n n n^non^r> n n n_n.^a_n.n_.n-,o.'A,[f?|
DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK.
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje  usode. — Razni spisi: Iz  državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s poŠto 5 kr. več. - Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani.
Ste JIŽ*^ uVuvU-U-U
©Majske Hazsta?6 Srečle a 1 pli.
Vsaka srečka velja za £5= obe SI žrebanfl.
Seznam dobitkov za obe žrebanji. (506—5)
Prvo žrehanje 14. avgusta 1890. I dobitek 50.000 gld. vreden
1 i	, 5004»	n »
1		n >
1	lOOO	» n
2	500	n n
5		n »
10	lOO	n t)
20		n »
50	so	n n
200	io	razstav, srečk
2000	dobitkov »">	n
Orip žrebanje 15. oktobra 1890. dobitek 50.000 gld, vreden
i i i
2 5
10
20 50 200
24H>4> 14M»4» 504» t»04» 104» 54» 20 14» 5
SREČKE »1 »•«
200« dobitkov
Uprava razstavine loterije, Dunaj. 11», rotunda,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.