GLASILO OBČINE DOMŽALE 15. julij 2005 - letnik XLIV, št. 9 Fiat Punto 1.2 ACTUAL PLUS (KUMA, um nta. «1. pket. cwt. utlMMtf že za 1.823.000 SIT PESTRA IZBIRA SALONSKIH VOZIL W||T/ Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah Tel.: 01/724 65 55 www.velt-team.sl ENOSTAVEN NAKUP Z OSEBNIM DOKUMENTOM! _,_ Ml u U 1 1 1 n »M» Ml Ml V današnjem Slamniku hoste našli zadnji, tretji del rezultatov ankete, ki jo objavljamo podnaslovom Kritični, a zadovoljni. Današnji tretji del ima naslov Zadovoljni z vodstvom občine in v njem boste našli odgovore na vprašanja, kako smo občani zadovoljni z županjo, kako poznamo delo podžupanov, preberete pa lahko tudi nekaj temeljnih ugotovitev iz raziskave, ki jih lahko na kratko strmino v ugotovitvi: stanje v občini Domžale je stabilno Tokrat nekaj več prostora namenjamo Košarkarskemu klubu Domžale, katerega članska ekipa KK Helios Domžale je v slovenski ligi zasedla četrto mesto, hkrati pa se je ponovno uvrstila v Goodyear ligo, tako da bomo tudi v letošnjem letu v Domžalah gledali kvalitetno košarko. Preberite tudi pogovor z Ladom Gorjanom. dosedanjim trenerjem in novim direktorjem Košarkarskega kluba Domžale. Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti Je bila tudi tokrat v Dobu, najprej ob pomniku, nato pa v letnem lledallšću na Močllnlku, kjer Je bil slavnostni govornik podžupan Toni Dragar, Kulturno društvo Jožet Vlrk Dob pa Je Pripravilo čudovit kulturni program. Še prej sta Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo In Območno združenje slovenskih častnikov Domžale v počastitev 14-letnlce državnosti ves dan menjavali častno stražo ter zvečer Pripravili tradicionalni slovesni dvig slovenske zastave na drog pri obeležju »Braniteljem slovenske samostojnosti« 'Parku pri Občini Domžale. Vabimo na prireditve ob 80-letnici razglasitve trga Domžale 15. julij 2005, ob 21. uri-Poletno gledališče Studenec Ženitna posredovalka - domača gledališka predstava KD Miran Jarc Škocjan 29. julij 2005 - Domžalsko kopališče Clubbing kopalkanje ***** l.do4. avgust 2005-športni park Domžale Slovenian junior open -mednarodni mladinski teniški turnir 6. avgust 2005 - Balinišče na Količevem Tradicionalni mednarodni turnir BUDN1ČAR 2005 9. avgust 2005, ob 19.30. uri -Galerija in knjigarna Beseda Slovesno odprtje razrave Milan Merhar: Pejsaži starih Domžal ***** 19. avgust 2005 - Domžalsko kopališče Clubbing kopalkanje ***** 26. avgust 2005, ob 16.30 uri -ploščad pred Vele Domžale 9. ETNO-ROCK FESTIVAL Domžale 2005 Dobrodošli! adriapool Adriapool d.o.o. Šuceva ulica 27, 4000 Kranj Tel..04/ 201 68 20 Fax: 04/ 201 68 21 e^mail: in(o@odriapool com http://wwwodriapool.com 7| 80-letnica razglasitve trga Domžale Praznovanja se nadaljujejo 18. junija 2005 je bil drugi vrhunec praznovanj 80-letnice razglasitve mesta Domžale. V počastitev omenjenega jubileja, pa tudi 100-letnice Športnega društva IVI) Partizan Domžale, 50-letnice Gasilske zveze Domžale ter 125-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto, so vsi našteti skupaj s Komisijo za turizem ter Odborom za pripravo prireditev ob 80-letnici razglasitve trga Domžale pripravili veliko parado in zlet. o katerih lahko berete na strani 7. are žkociari pri Domžalah Kulturni poletni festival studenec pri Domžalah 2005 l)om;u'a gledališka predstava - komedija Ženitna mešetarka Premiera: petek, 15. julij 2005, ob 21.00 uri Ponovitve: l(>.. 17.. 22., 23., 24.. 2v.. in 31. julij (ol> 21.0(1 uri) l<>.. 2(1.. 21.. iinuiisI (oh 20.00 uri) Petek, 26. avgust 2005, ob 19.30 uri Jubilejni koncert Štajerskih sedem Petek, 9. september 2005, ob 19.30 uri Veter, ko oči mislijo Ekipi PGD Dob želimo uspešen nastop na gasilski olimpiadi v Varaždinu. Uredništvo Petek, 26.8.2005, ob 1630 uri, pred blagovnico VELE v Domžalah OBLIKUJ SI SAM.. stamplljke in vizitk« - graviran« ploščic«, tablic« In priponke t 170 DOMŽALE stran 2 Spoštovani bralci in drage bralke Je res, da upanje umira zadnje? Vsak letni čas ima svoj čar in vsakega zase imam rada. Pa se vendar najbolj veselim mesecev, ki omogočajo, da lahko kolesarim. Kolesarjenje je namreč postalo pomemben del načina preživljanja prostega časa in če je vreme, se ob koncu tedna velikokrat lahko pohvalim, da v tem tednu ni bilo dne-\a. ko se ne bi popeljala deset pa se kakšen kilometer več po naši občini. Tako me je zadnjič pot vodila tudi po Jaršah in okolici. Zadovoljna sva z možem opazovala lepo urejene hiše, cvetoče vrtove, kjer so že dišale vrtnice, se pozdravljala z drugimi kolesarji in bila vesela, ker sta tod urejeni tako kolesarska kot peš pot in se je prijetno voziti. Odločila sva se, da pogledava tudi, kako je z nekdanjim industrijskim gigantom, v najboljših časih so, če se prav spominjam, zaposlovali celo več kot tisoč delavk in delavcev, ln-duplatijem. Sedaj gremo na počitnice, zato vaše prispevke pričakujemo do 29. avgusta 2005, saj iziđemo 9. septembra 2005. Ne pozabite nas in lepo se imejte! S kolesi sva se mimo vratarja, ki ga ni, zapeljala po tovarniškem dvorišču, kjer je samevala tovarniška trgovina ter se zapeljala po velikem dvorišču, ki bi ga skoraj lahko imenovala mesto duhov. Spremljale so naju letnice, ki si jih pravzaprav nisem zapomnila. Le to vem, da ima vsaka stavba svojo in da sva lahko sledila, kako seje tovarna nekoč širila in kako danes stavbe - vsaka zase -propadajo. Spomini na obiske tovarne, na različne okrogle mize, prireditve ob obletnicah, ob odprtjih novih obratov, na tisoče mladih in starih, ki so tod preživeli desetletja, so oživeli. A le za hip, saj so jih prepodile propadajoče stavbe in le glasna muzika z vrha ene od novejših stavb je pričala, da je tu še življenje. Je moralo biti tako. sem razmišljala? In kaj bo v prihodnje na tem mestu? Bo še kdaj kakšna priložnost za vse te stavbe, na katere so in smo bili nekoč ponosni. Upam in vem, da upanje umira zadnje, upam, da tudi za ta del naše občine. Sama vedno upam, da vam bo nova Številka Slamnika, ki je tokrat že devetič v letu 2005 pred vami, ugajala. Upam, da boste v njej našli vsaj kakšen prispevek, ki vam bo všeč, in boste pohvalili avtorja, češ, tokrat se je res potrudil. V današnji, pravzaprav že počitniški Številki, lahko zasledite še zadnje prispevke s pravkar zaključenega šolskega leta. Posebej za vas smo obiskali prostore bodoče Knjižnice Domžale, našli pa boste tudi veliko povabil, ki vas vabijo, da si počitniške dni popestrite z obiski kulturnih, športnih in družabnih prireditev ter tako polni energije pričakate delovno jesen, ko se spet vidimo. Do tedaj pa veliko prijetnih počitniških dni in ne pozabite: Upanje je kot nočno nebo; nikdar ni tako temno, da ne bi odkrili kake zvezde. Odkrijte veliko novih zvezd, predvsem pa se potrudite, da bodo letošnje počitnice take, da se jih boste vedno radi spominjali. Odgovorna urednica Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti Slovensko deželo jaz v mislih imam, nikdar je visoko dost čislat ne znam Prijetna soseščina Močilnika sredi KS Dob je bila 25. junija 2005 prizorišče osrednje občinske prireditve ob dnevu državnosti. Slovesnost se je pričela s kratkim koncertom Godbe Domžale ter nagovorom predsednika Sveta KS Roberta Hrovata, ki je nato skupaj s podžupanom Tonijem Dragarjem in Dominikom Grmekom, predsednikom območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, ob pomnik državnosti položil venec v spomin vsem sodelujočim v vojni za Slovenijo. Številni prisotni so se nato odpravili v letno gledališče in ga napolnili skoraj do zadnjega kotička. Po evropski himni v izvedbi Godbe Domžale smo prisluhnili slavnostnemu govorniku Toniju Dragarju, podžupanu Občine Domžale, ki nas je spomnil na dneve pred štirinajstimi leti, ko smo Slovenci -enotni kot malokdaj v zgodovini, končno uresničili vizijo, ki so jo sanjali številni rodovi Slovencev in Slovenk. Pridobili smo lastno državnost, postali smo narod, enak vsem drugim, ki v današnjem zapletenem svetu išče priložnosti in možnosti zase. Govoril je o odgovorih na vprašanja, ali smo uresničili pričakovanja, v katerih smo videli predvsem našo domovino Slovenijo kot demokratično, evropsko državo, varno in stabilno, pripravljeno na nove izzive z znanjem in vsestranskim potencialom. strpno in zmožno dialoga, odprto navzven, na vseh področjih usmerjeno v delovanje za dobrobit vseh državljanov ter dejal: »lasnega odgovora, da nam je to v celoti uspelo ali pač ne, ni mogoče dati, ni pa mogoče prezreti dejstva, da smo se trudili, da bi bili uspešni, ne gre pozabiti, da smo v tem obdobju dosegli vrsto uspehov, med katere štejem predvsem vstop v Evropsko unijo in Nato, pa tudi prve samostojne korake mlade države. Vse to nas je združevalo in nas združuje na poti v prihodnost, kjer ne bomo nikoli pozabili, da smo samostojnost in državnost dosegli skupaj, složni in prepričani, da se kljub majhnosti lahko kosamo z mnogo večjimi državami in smo enako uspešni, kot veliki narodi. So in so bile tudi stvari, ki so nas in nas še danes razdružujejo, čeprav bi morale biti zgodovinske zdrahe in nesoglasja iz današnje razdalje videti kot prehodne težave, s kateri se srečujejo vse države ob svojih začetkih. Koliko časa še in ali bomo kdaj vsa ta nesoglasja presegli, jih bomo sploh kdaj. Najbrž zelo težko in ne prav kmalu, vendar sem prepričan in upam, da to prepričanje lahko delim z vami, spoštovani obiskovalci in obiskovalke, da nekoč pride dan, ko vsa ta nesoglasja presežemo in neobremenjeni stopimo na pot, na kateri bodo le skupna prizadevanja za lepšo prihodnost naše domovine in za dobrobit vseh državljanov. Hkrati pa bi rad povedal, da ne bi smelo in ne sme biti pomembno, da vedno znova ugotavljamo, kdaj, pod čigavim vodstvom smo dosegli večje uspehe, pomembno je, da smo jih dosegli skupaj in v dobro vseh.« V nadaljevanju govora je zaželel, da bi nas praznik zbližal, da bi nas povezal - vse dobromisleče Slovence in Slovenke doma in po svetu, kot nas je povezala vojna za Slovenijo, katere žrtve ne bodo, tako kot vse ostale, katerih življenja so bila v zgodovini Slovenije položena na oltar domovine, nikoli pozabljene. Zaželel si je, da bi pozabili razprtije in vse, kar nas ločuje, ter se veselili uspehov naše države pa tudi naše občine. Hkrati je izrazil svoje veselje nad tem, da po štirinajstih letih ugotovimo, da so bila leta, ko smo samostojni, dobra, da smo - tako v državi kot občini, naredili veliko, kar se vidi na vsakem koraku, in svoj ponos, da je del generacije, ki uspešno hodi po poti samostojnosti in uresničuje sanje, ki so danes in bodo jutri ostale resničnost. Svoj nagovor je zaključil s čestitkami vsem ob dnevu državnosti ter izrazil prepričanje, da se bomo potrudili, da bomo vsa prihodnja leta težko pridobljeno lastno državnost ohranjali in negovali kot največjo dragocenost, ki je last in skrb vseh nas ter da bo naša domovina, srečna, uspešna in prijazna. Vsem je Mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran fSiSI v I zaželel veliko prijetnih večerov ter se zahvalil vsem izvajalcem kulturnega programa. Kulturni program, ki gaje pripravilo Kulturno društvo Jožef Virk Dob, je tudi letos navdušil vse obiskovalce. Recitacije, pevske, glasbene in plesne točke, v katerih so nastopili Godba Domžale, Dekliška pevska skupina Sirene, mezzosopranistka Irena Yebuali Tiran in basist Zoran Potočan, ki ju je spremljal pianist Tomaž Pir-nal, baletni par Živa Drolc in Gi Rudolf ter recitatorj i in Marta Stat-bek Potočan, ki je prireditev tudi vodila, je izbral in re/iral Miloš Starbek ter pripravil obiskovalcem in naši domovini res čudovit večer, ki seje podaljšal tudi s prijetnuS družabnim srečanjem. o.u. Potem ko so Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo In člani Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale, v soboto 25. junija 2005, v počastitev Izletnice državnosti ves dan menjavali častno stražo, so ob 19. url pripravili tradicionalni slovesni dvig slovenske zastave na drog pri obeležju »Braniteljem slovenske samostojnosti« v parku pri Občini Domžale. Ob zvokih godbe sta se tako obe organizaciji ter številni prisotni spomnili dol pred leti ter se poklonili spominu vseh borcev v vojni za Slovenijo. SlAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale inje nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 Številki), 1934 (1 Številka), 1935 (1 Številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Številko 355. Odgovorna urednica VLKA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMER-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ STIBRIĆ, HOODAN OSOI.IN, DARJA ANDRliJKA, JURI: I I.LKIN, METKAZUPANEK in ROK RAVNIKAR. Lektorira: [RENA SIARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Dom/alali I Ircdnišlvo I KNA /Alt.ILK. tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infofekd-domzale.si URADNI: URI:: od ponedeljka do petka od 9. dO I 3. ure, oh sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje6lb, 1241 Kamnik. Tisk: Sct d.d. Vevška c. 52. 1260 Ljubljana - Polje. stran 3 OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE 27. seja Občinskega sveta Občine Domžale Dražji programi vrtcev, nova knjižnica in zazidalni načrti Po uvodnem pozdravu podžupana Tonija Dragarja, ki je začel 27. sejo Občinskega sveta Občine Domžale, so svetniki in svetnice po razpravi, v kateri je sodeloval Janez Limbek, N.Si, sprejeli zapisnik zadnje seje ter se lotili sprejema dnevnega reda. Janez Stibrič, SDS, je predlagal umik točke o soglasju k izplačilu enkratne letne nagrade direktorju Zdravstvenega doma Domžale, o njegovem predlogu pa so razpravljali Iranci Gerbec, SD, ki se je zavzel za obravnavo točke, v kateri naj se predstavijo argumenti za soglasje oz. proti, opozoril pa tudi, daje Občinski svel pred kratkim sprejel poročilo o delu Zdravstvenega doma Domžale; Roman Lenassi, N.Si, je opozoril na stališča odborov, ki nista soglašala s predlogom, predlagal je umik točke ter pridobitev dodatnih podatkov za razpravo; po večkratnih razpravah že omenjenih razpravljavcev ter razpravi Antona Prcskarja, LDS, ki se je zavzel, da se direktorji javnih zavodov za Uspešno delo nagradijo, je Mira Až-ttian, dr., predsednica Sveta ZD, pred-'agala umik točke in Občinski svet je z I H. glasovi za določil dnevni red 27 seje ter nanj uvrstil 10 točk. 0 povečanju cen vrtcev Po uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, predstavitvi stališč Odbora za družbene dejavnosti, kar je opravila predsednica Andreja Jarc Pogačnik, ter razpravi Darke Bitcnc, direktorice Vrtca Urša, sta bila brez razprave sprejeta naslednja sklepa: L Cene programov vrtcev se povečajo od 01.07.2005 dalje in znašajo mesečno na otroka: " za otroke I. starostnega obdobja je cena programa 90.036,00 SIT - za otroke II. starostnega ohdo-hja, kombinirani oddelek in oddelek otrok starih od 3 do 4 leta je cena programa 66.243,00 SIT " za družinsko varstvo je cena Programa 93.000,00 SIT - za razvojni oddelek 267.212,00 SIT 1 stroški živil v ceni za otroke '■ starostnega obdobja znašajo 4-622,00 SIT in " stroški živil v ceni za otroke starostnega obdobja znašajo s-250,00 SIT. 2- Znesek sofinanciranja določenega dela stroškov poslovanja v obliki pokrivanja bruto bruto koškov vzdrževalca in fiksnih "»aterialnih stroškov za Vrtec Domžale znaša od 01.07.2005 dali« 877.675,00 SIT mesečno. Novi knjižnici naproti "daljši predstavitvi je Marjan Gujt-n,8n, direktor Knjižnice Domžale, »Hsal kratko zgodovino knjižnice, 'l';v lanskem letu praznovala 100-etnico, predvsem pa je s številčnimi Podatki ilustriral položaj domžalske ^n.iižniee g|cl)e na knjižnice v državi in regiji, na kratko pa je pred-ij'avil tudi vsebino in prostore nove kn.jižniee. Poudaril je pripravljenost ^Poslenih in vodstva nove Knjižnice Domžale za še boljše delovanje v Oovih pogojih ter svojo predstavitev °HCal z željo po podpori Občinske-Wl sycta in vodstva občine. V raz-Pravi so sodelovali: Janez Limbek, •*t, ki so ga zanimale finančne Posledice nove knjižnice lei upo-''lh'»>st sedanje opreme; Jane/ Sti- brič, SDS, ki ga je zanimal datum odprtja nove knjižnice ter možnost uporabe novih sejnih prostorov v njej; 1 ranci Gerbec, SD, je predstavil dodatni sklep svetniške skupine SD, da Knjižnica Domžale pripravi ustrezen kadrovski načrt ter predlagal postopnost na tem področju; o kadrovskih potrebah je govoril tudi Anton Prcskar, LDS; Darka Bitenc, LDS, je predlagala dodatna sredstva za nakup knjižničnega gradiva, s katerim bi dosegli slovensko povprečje; Janez Vasle. N.SI, je vprašal glede imena knjižnice, ki bi npr. lahko nosila ime tudi po Stanetu Stražarju; Saša Kos. LDS, pa je opozorila na problematiko zaposlovanja in računalniške opreme. Po pojasnilih Marjana Gujtmana, direktorja Knjižnice, so svetniki in svetnice s 23 glasovi ZA sprejeli naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o dejavnosti Knjižnice Domžale v novih pogojih dela. 2. Knjižnica Domžale predloži ustanoviteljicam kadrovski načrt za obdobje 2006-2009 v obravnavo najkasneje v obdobju šestih mesecev po začetku delovanja knjižnice v novih prostorih (sklep je predlagala Svetniška skupina SD). Zazidalni načrt Zgornje Jarše Uvodno informacijo je podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, ki je kasneje podal tudi pojasnila in odgovore na vprašanja. V daljši raz pravi je stališča Odbora za prostor ter odbora za komunalne dejavnosti in infrastrukturo predstavil Franci Gerbec, predsednik Odbora za prostor ter še posebej predsta vil dodatni sklep obeh odborov ter prisotne seznanil z. glasovanjem na skupni seji odborov. V razpravi so sodelovali: Prane Čemagoj, Zeleni, je opozoril na problem prostora za nekdanje nogometno igrišče, ter postavil vrsto vprašanj v zvezi / delovanjem ICJ, hkrati pa predlagal dodatni sklep v zvezi z začetkom obratovanja posameznih objektov v poslovno-industrijskih conah; Roman Lenassi, N.Si, se ni strinjal s pozidavo cone M; Vinko .luliart. podžupan, je vprašanja v zvezi z KI, predstavil pa tudi stališča KS v zvezi z igriščem; Rom,in Rutar, SMS, je postavil vprašanja v /vezi z dimnikom ter antenami na njih ter dostopi do posameznih parcel, glede na posredovane argumente sprejem zazidalnega načrta podpira; Franci Gerbec, SI), je menil, daj« potreb no parcelacijo omogočiti ter tako rti problematiko kupcev, ki Želijo tod izvajati svoje poslovne dejavnosti; Janez Vasle, N.Si, je vprašal O odgovornosti prodajalca, kije parcele, ki jih je nemogoče vpisati v zemljiško knjigo, prodajal; Sašo Kos. LDS, so zanimali lastniki parcel; Janez Stibrič, SDS, jc vprašal, ali Obema Domžale lahko ukrepa proti prodajalcu ter opozoril, da se s sprejemom odloka pozida še edina zelena parcela v tem območju, predlagal je, da se ohrani; po razpravi Lovra Lončarja, SDS, Francija Gerbca, SI), o dodatnem sklepu, je bil na predlog Franca Černagoja, Zeleni odmor, po njem ter razpravi Pavla Cerarja, LDS, ki je predlagal daljše obdobje za začetek dejavnosti v poslovno-industrijskih conah, pa so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu območja Zgornje Jarše sever z obema amandmajema. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme Spremembe in dopolnitve Programa komunalnega opremljanja območja »Industrijske cone Jarše« ZN Zgornje Jarše sever. 3. Občinski svet Občine Domžale zadolžuje občinsko upravo, da v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Jarše-Rodica, v roku 120 dni predloži na sejo občinskega sveta informacijo o možnostih in načinu nadomestitve odvzetih športnih površin v Jaršah.« 4. Pri prodaji zemljišč v lasti Občine ali družb, v katerih je Občina solastnik, se v bodoče v pogodbe vgradi pogoj, da je kupec zavezan začeti z gradnjo najkasneje v roku treh let. (sklep je predlagal Franc Cernagoj, Zeleni) Marjan Gujtman, direktor knjižnica Domžale. Poslovna stavba na Kolodvorski 8 se proda Uvodno informacijo k točki: Izdaja soglasja za prodajo poslovne stavbe na Kolodvorski 8, je podal Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave. V razpravi so sodelovali: Roman Lenassi je kol predsednik Odbora /a finance predstavil stališča odbora; Franci Gerbec, SD, je menil, da gradivo ni ustrezno pripravljeno ter predlagal v imenu svetniške skupine SI) dodatni sklep; Anton Prcskar. LDS, je razpravljal o terminskem planu obnove in začetka delovanja objekta; Janez I iiiibek, N.Si, je opozoril na da naslova kupca; pojasnila je podal direktor Študentskega servisa, Česnik. Janez Stibrič, SDS. je predlagal, da se pred odločanjem Občinski svet seznani z vsebino pogodbe: zanimalo ga je tudi, ali bi bilo mogoče za objekt iztržiti več, predlagal je tudi dopolnitev dodatnega sklepa; na njegov predlog je bil odmor, po njem pa so s 13 glasovi ZA sprejeli naslednja sklepa 1. Občinski svet Občine Domžale daje soglasje za prodajo poslovnega objekta na Kolodvorski 8 v Domžalah Študentskemu servisu Domžale po ceni 59.400.000,00 SIT z vključenim DDV-jem. 2. Občinski svel Občine Domžale daje soglasje za prodajo poslov- nega objekta na Kolodvorski 8 v Domžalah Študentskemu servisu Domžale po ceni 59.400.000,00 SIT, pod pogojem, da se v pogodbo vnese sledeče besedilo: »Kupec se obvezuje, da bo v pritličju kupljenega objekta po obnovi, ki bo izvršena v roku dveh let, uredil poslovanje cyber-cafeja (gostinski lokal z brezplačno uporabo računalnikov za goste z dostopom do interneta), ki bo posloval najmanj dve leti po izvedeni obnovi. Če te pogodbene zaveze ne izvrši, se zavezuje plačati pogodbeno kazen v višini 10.000.000,00 SIT« (sklep je predlagala Svetniška skupina SD) Zazidalni načrt Radomlje ponovno v razpravo Uvodno informacijo k ponovni prvi obravnavi odloka o lokacijskem načrtu območja prometnih površin in širitve pokopališča v Radomljah je podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja. Po posredovanju stališč in dodatnega sklepa pristojnih odborov, ki jih je podal Franci Gerbec. predsednik Odbora za prostor, so v razpravi sodelovali: Majda Rudi Pučnik, SDS, ki je opozorila na potrebnost ureditve tega dela Radomelj, posebej pa so jo zanimali postopki v zvezi z odkupi zemljišč; predlagala je sprejem terminskega plana ter povečanje parkirnih mest pri pokopališču ter umestitev avtobusne postaje proti Kamniku; mag. Marko Vresk. LDS, je predlagal dodatni sklep v zvezi z gradnjo obvoznice ter povezave jeziček Tosama - Kamnik; Janez Limbek, N.SI, je predlagal, da se javna obravnava izvede tudi v KS Radomlje; Roman Kurmanšek, SDS, je v imenu svetniške skupine SDS podprl nadaljevanje aktivnosti ter predlagal pospešitev aktivnosti pri pridobivanju zemljišč; Pavel Cerar, LDS, pričakuje večje sodelovanje in pomoč krajanov; Vinko .luliart. podžupan, je podprl pospešitev aktivnosti. Po pojasnilih načelnika Oddelka /a prostor in varstvo okolja, ter Hdvarda .lešelnika, direktorja Občinske uprave, je bil sprejet naslednji sklep: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o lokacijskem načrtu območja prometnih površin in širitve pokopališča v Radomljah ponovno v prvi obravnavi in ga posreduje v 30 - dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Predlog lokacijskega načrta se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Radomlje. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo sedem dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale, sejna soba. Ljubljanska 69, I. nadstropje dne 13.07.2005 ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. Javna obravnava se opravi tudi v prostorih Krajevne skupnosti Radomlje. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z lokacijskim načrtom vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. 2. Občinska uprava je dolžna takoj pričeti z vsemi postopki za proučitev možnosti za gradnjo obvoznice Radomlje oz. povezovalne ceste Kamnik- jeziček pri I osami kot investicijo Republike Slovenije (sklep je predlagal mag. Marko Vresk, LDS). Adaptacija in dozidava OŠ Dob Uvodno informacijo je podala Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti. Po razpravi Romana Lenassija, N.Si, je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale potrjuje Novelacijo investicijskega programa za adaptacijo in dozidavo Osnovne šole Dob - prva faza. Odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda Po uvodni informaciji Jožeta Petar-ke. Oddelek za komunalne zadeve, so svetniki in svetnice brez razprave sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Domžale v prvi obravnavi. Komu sedanji prostori Knjižnice Domžale? Uvodno informacijo o možnostih in pogojih bodoče rabe sedanjih prostorov Knjižnice Domžale je podal Peter Gubane, načelnik Oddelka za premoženjske zadeve. V razpravi so sodelovali: Roman Rutar, SMS, ki je predlagal, da se prostori čim prej pripravijo za oddajo ter vprašal, kam bo šla sedanja oprema ter po kakšnem postopku sc bodo oddajali skupni prostori; Roman I^enassi. N.Si. je vprašal O statični ustreznosti ter funkcionalnosti prostorov; Franc Cernagoj, Zeleni, je predlagal, da se čim prejel- določijo pogoji in merila za uporabo ter višino najemnine; Franci Gerbec, SD, je predlagal, da se takoj določijo »pravila igre«. Sprejetje bil naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale določa, da se objekt na Ljubljanski cesti 58 nameni za delovanje društev, zavodov, političnih strank in drugih neprofitnih organizaciji, ki delujejo v občini Domžale. Program Občinskega sveta V razpravi o programu dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polovico leta 2005 so sodelovali: Janez Limbek, N.Si, ki je predlagal, da se v program uvrsti tudi obravnava problematike avtoceste ter problematika občinske deponije; Franci Gerbec, SD, je predlagal, da se v program uvrsti tudi obravnava razvojne strategije občine ter strategija prostorskega razvoja; Lovro Lončar, SDS, je predlagal, da se v program uvrsti analiza razvojnega programa občine Domžale; Roman Lenassi, SDS, je predlagal, da se določijo termini sej. Sprejetje bil naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2005 z naslednjimi dopolnitvami: Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve Saša Kos, LDS, je predlagala preučitev možnosti vodenja investicij v javnih zavodov s strani občine. Jakob Smolnikar, SLS, je povprašal o sanaciji ceste Dob - Žeje ter opozoril na dovoze gradbenega materiala, Roman Kurmanšek, SDS, pa je opozoril na slabo vzdrževanje »smetiške« ulice v Dobu. S tem je bila 27. seja končana, predsedujoči Toni Dragar, podžupan, pa je vsem svetnikom in svetnicam zaželel prijetne počitnice. Odgovorna urednica Občina Domžale Oddelek za prostor in varstvo okolja Na podlagi 77. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-l) Občina Domžale. Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja Javno naznanilo O PONOVNI JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI PREDLOGA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN IN ŠIRITVE POKOPALIŠČA V RADOMLJAH Občina Domžale obvešča lastnike spodaj navedenih zemljišč, da je Občinski svet Občine Domžale na 27. seji dne, 29. 6. 2005 ponovno obravnaval predlog občinskega lokacijskega načrta območja prometnih površin in širitve pokopališča v Radomljah in sprejel sklep št. 01303-40/05 o javni razgrnitvi in javni obravnavi predmetnega prostorskega akta. Javna razgrnitev občinskega lokacijskega načrta območja prometnih površin in širitve pokopališča v Radomljah bo potekala 30 dni, s pričetkom sedem dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Glede na datum seje Občinskega sveta oziroma objave sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale bo javna razgrnitev potekala od 07. 07. 2005 do vključno 05. 08. 2005 Javna razgrnitev bo potekala v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo oko Ija, Savska 2. Domžale in prostorih Krajevne skupnosti Radomlje. Prešernova cesta 43. Radomlje. Lastnike vabimo k ogledu razgrnjenega prostorskega dokumenta in k udeležbi na javnih obravnavah. Ureditveno območje obsega naslednje parcele v katastrski občini Radomlje: 4, 6/1, 10. 11/1, 13/3, 13/6, 13/7, 14/2, 21, 22, 23, 24, 25/1, 27/1, 28/1, 28/2, 41/2, 44, 45, 46/1, 46/2, 60/1, 60/2, 60/4, 60/5, 61, 70, 71, 73/5, 73/7, 75, 76/2, 77/2, 78/1, 78/2, 79, 80, 84/1, 85/1, 85/2, 86/3, 86/4, 86/6, 88, 91. 91/1, 92, 92/2, 93/1, 93/2, 94/1. 94/2. 94/3, 94/4, 94/5, 94/6, 94/7, 95/1, 95/2, 95/3. 95/4, 95/5, 95/6, 96, 97/2, 98/2, 98/3, 98/4, 99/3, 99/4, 99/5, 100/1, 100/2, 100/3, 102/3, 106/3, 106/4, 107, 108/1, 109, 110, 111/1, 111/2, 113/1, 113/2, 117/1, 117/3, 127, 359/1, 360/2, 374/1, 389/1, 389/2, 38-9/3, 389/4, 398/2, 399/4, 414/2, 416/1. 416/2, 416/3, 416/5, 417, 418/2, 418/3. 419/2, 420. 421/1, 426/1,426/2, 427, 428, 429, 430/1 ,430/2, 430/3, 431/1, 431/2, 433/1, 433/2, 43-4/1, 434/2, 434/3, 435/1, 435/2, 435/3, 437/2, 437/3, 437/4, 43-8/2,438/3,440/1, 440/2,441/1. 446. 447. 698/1, 708/1, 708/4, 708/5, 711/1, 711/2. 713/1, 71-3/6, 803/1, 803/2, 803/3, 804, 805. 806, 807, 808. 809, 810. 811. 812. 813, 814/2, 815/ 11.815/26,815/30,816/1,817/1, 817/2, 817/4, 817/5, 951, 952, 953, 954/1. 954/2, 954/3, 954/4, 955/4, 956/1. 957, 958/1, 959, 960,961/2,961/3,961/7, 961/8, 961/9, 961/10, 961/11, 961/22, 962/13 . 962/14, 964/2, 964/3, 966, 1017. 1018, 1020/2, 1024/1, 1024/2, 1024/3, 1025/2, 1025/3, 1186, 1)58/1, 1158/2, 1158/3. 1158/4, 1158/5, 1159/1, 1171, 1172/1, 1174, 1182/1, 11-87/1, 1187/2, 1189/1, 1189/2, 11-90/2, 1192. 1193, 1202/1, 1210, 1227/2. DOMŽALE Povprečne ocene g««Mn uprava Graf 12: Prebivalci Domžal prihajalo vsakodnevno v stik z občinskimi službami In ustanovami ter državnimi upravnimi organi na območju občina. AH ste zadovoljni aH nezadovoljni z njihovim delovanjem? Ocenjujete od 1 do 5. pri čemer 1 pomeni zelo nezadovoljen, 5 pa zelo zadovoljen. 50 30 10 t 8.4 8,3 ri I 1 n fl zelo slabo slabo niti niti dobro 8,1 II zelo dobro T 18,5 n Graf 13: Kako bi ocenili delo županje? niti niti dobro zelo dobro ne vem Graf 14: Kako bi ocenili delovanje občinskega sveta? Povprečne ocene 3,76 3.0Z 3.48 3.»1 3.51 I_ količina Informadl pestrost lnformacl| ob|ekttvnost zanimivost vsebine Izgled glasila poro(an|a Graf 15: Odgovarjajo tisti, ki berejo Slamnik (redno, pogosto aH redkoj. Kako bi z ocenami od 1 do 5, kjer je 1 zelo slabo, 5 pa zelo dobro, ocenili lastnosti glasila Slamnik. Arboretum Volčji Potok v letu 2005 Vabi Kitajska v malem Komaj se je v juniju zaključil mesec vrtnic, v katerem so v Arboretumu Volčji Potok posebej slovesno zaznamovali Rožni dan - slovenski dan vrtnic, že prihajajo nove zanimivosti, saj so v Arboretumu poskrbeli, da bo tudi brezskrbni čas počitnic kar se da pester in zanimiv. Pa poglejmo, kaj se bo letošnje poletje dogajalo v tem znamenitem parku: - od 1. julija 2005 so na ogled miniaturne zgradbe Kitajske; - nekaj posebnega je poletno cvetenje bogatega sorti-menta enoletnic, ki jih boste lahko občudovali na moderno oblikovanih gredicah, pravcato razstavo tovrstnega cvetja so poimenovali CVETOČE POLETJE; - v juliju bo ocenjevanje balkonskih zasaditev; - v avgustu bodo izbirali najlepše dalije; - vse poletje bodo otroške delavnice, kjer bodo otroci spoznavali naravo; - ne pozabite pa tudi na javna vodstva, tematske vodene oglede parka in predavanja. V teh dnehje izšel tudi KRATKI VODIČ PO ARBORETUMU VOLČJI POTOK, v katerem boste izvedeli skoraj vse, kar ste si vedno želeli vedeti o arboretumu, pa niste vedeli, koga bi o tem vprašali. Bogato ilustrirana knjižica vam bo povedala, da obiskovalci cenimo Arboretum Volčji Potok zaradi estetskega, urejenega in mirnega okolja, najbolj pa nas privlačijo cvetlični nasadi, jezera, stara drevesa in gozd. Spoznali boste zgodovino posestva in parka, med njimi tudi zanimivost, da je grad Volčji Potok upodobljen že v Slavi vojvodine Kranjske, posebej so opisani dvorec in francoski vrt, galerija in parkovni paviljon, razstave, najstarejša drevesa in še in še. Med splošnimi informacijami vas seznanjajo z odpiralnim časom, vstopnino, plačilnimi karticami, dostopih, parkiranjem, dostopi z javnimi prometnimi sredstvi, dostopi z, invalidskimi vozički, pa tudi z redom, ki velja v parku, opozarjajo pa vas tudi na spletno stran na naslovu www.arboretum-vp.si. Vodič lahko kupite ob vstopu v park. Vera Anketa - kritični, a zadovoljni Zadovoljni z vodstvom občine V predhodnih dveh številkah Slamnika smo objavili prva dva dela raziskave, ki jo je aprila letos za občino Domžale izvedla agencija Ninamedia in je zajela široko problematiko dela in življenja v občini. Videli smo, kaj so naši poglavitni problemi, s čim smo (ne)zadovoljni, kaj bi radi spremenili in izboljšali? Tokrat vam bomo predstavili zadnji del raziskave, iz katerega je razvidno, kako vrednotimo delo občinskega vodstva, kako smo zadovoljni z občinskimi službami in z informiranjem o dogajanju v občini. Anketiranci so zmerno zadovoljni z občinskimi službami in ustanovami ter državnimi upravnimi organi na območju občine. Najmanj so zadovoljni z delovanjem inšpekcijskih služb, najbolj pa z geodetsko in občinsko upravo, razpon povprečnih ocen pa je od 2,94 do 3,17, kar priča o uravnovešenem (ne)zadovoljstvu (graf 12). Zadovoljni z županjo Delo županje je ocenjeno s precej dobro povprečno oceno (3,36). Dobrih 42 % anketirancev njeno delo ocenjuje kot zelo dobro ali dobro, slabih 15 odstotkov pa kot zelo slabo ali slabo, 18,5 % anketirancev pa je ni ocenjevalo. Delo županje najbolje vrednotijo ženske, najstarejši anketiranci, poklicno in višje ter visoko izobraženi, upokojenci, stanovalci večstanovanjskih hiš ter prebivalci KS Homec - Nožice in T. Brejca - Vir. Večina anketirancev - 76,1 odstotka, ni naštela nobene poteze županje, ki bi seje spomnili, kar pomeni, da niso zaznali hujših pretresov in da gre za uravnovešeno delovanje v okolju. Županja ni deležna niti kakšnih večjih očitkov in zamer, mnenja o tem, ali je smotrno, daje sočasno županja in poslanka, pa so precej deljena. Kar nekaj anketirancev -31,6 odstotka, je od županje pričakovalo, da bo kot poslanka za Domžale naredila več kot je, a ti so v največji meri po politični pripadnosti iz nasprotnega političnega tabora (graf 13). Skromno poznavanje dela podžupanov Podžupani in njihovo delo je javnosti bolj ali manj neznano, še najbolj poznanje Toni Dragar. Polovica anketiranih ne pozna delovanja občinskega sveta, poznavalci pa so z njim zadovoljni, delo svetniških skupin pa je nasploh slabo poznano (graf 14). Med občinskimi politiki je daleč najbolj cenjena Cveta Zalokar Oražem (44,0 % navedb), drugi pa je Janez Vasle (20,5 % navedb). O lokalni problematiki se prebivalci Domžal najbolj informirajo prek radia Hit, iz Slamnika ter prek IV, radia in časopisov. Bralci so precej zadovoljni s Slamnikom, v kar spodobnem številu - 23,9 odstotka, obiskujejo občinsko spletno stran, niso pa pretirano naklonjeni ustanovitvi lokalne televizije. - (podpira jo le dobra četrtina anketirancev). V zvezi s Slamnikom so kot najboljše ocenili količino informacij ter njihovo pestrost, visoko oceno pa je prejela tudi objektivnost poročanja (graf 15). Nekaj temeljnih ugotovitev Iz raziskave Raziskava je pokazala, daje stanje v občini Domžale stabilno, nekaj več nezadovoljstva smo zaznali v odročnih delih občine, največ pa ga je na območju Krtine in Ihana. Poteze občinskega vodstva (gradnja plinovoda, knjižnica...) so precej dobro sprejete. Še največ preglavic anketirancem povzročajo prometne zagate, niso povsem zadovoljni s stanjem na področju ekologije, dobro pa ocenjujejo delo zavodov na področju vzgoje in izobraževanja ter področju kulture. Delo občinskega vodstva zmerno spremljajo, na prepihu je predvsem županja, ki svoje delo opravlja na zadovoljstvo - večine anketirancev, precej so zadovoljni tudi z delom občinskega sveta. Nepoznavanje dela podžupanov in posameznih svetniških skupin je v okviru pričakovanj. Informiranost znotraj občine je solidna, kazalo pa bi jo okrepiti predvsem pri urejanju in obveščanju odprtih ekoloških vprašanj. U.Ž. stran _____M^Btt&UEE^mlUlE^EH- — ...... _______L.___ ai^^JP||a^8f||Par Območna obrtna zbornica Domžale Obrtniki in podjetniki želijo »domžalsko« obrtno cono Vodstvo Območne obrtne zbornice Domžale se je želelo podrobneje seznaniti s projektom obrtne cone Žclodnik. Prvo informacijo smo sicer pred dobrim letom dobili od gospe Cvete Zalokar Oražem, županje Občine Domžale, toda vedeli smo, da zadeve tečejo dalje, zato smo 9. junija 2005 povabili na sejo Upravnega odbora zbornice g. Vinka Juharta, podžupana Občine, da izvemo čim več koristnih informacij o novi coni in da mu posredujemo svoje videnje projekta in možnosti zanj. Uvodoma je gospod Vinko Juhart povedal, da gre za enega pomembnejših projektov Občine Domžale. Njegova uresničitev bo občino ponovno uvrstila med vodilne na področju obrti in podjetništva v Sloveniji. Kot je znano, je občina izgubila cono v Trzinu in zelo hitro prodala zemljišča v coni Jarše, ki že deloma obratuje. Zaradi velikega interesa je pristopila k realizaciji projekta cone Žclodnik, kije bil v planske akte občine vnesen že leta 1986. Projekt obrtne cone Želodnik zajema 64 ha zemljišča, ki bo namenjeno zlasti za poslovne dejavnosti, čeprav je zaradi izjemne lege in možnosti, ki jih ponuja jezero, predviden tudi del za rekreacijske namene. Projekt zajema tudi ureditev kompletne inlrastrukUi-re, istočasno pa bo potrebno zadostiti tudi vsem zahtevam naravovarstveni-kov zaradi ohranitve narave oziroma naravnih virov. Osnovni motiv občine kakor tudi Območne obrtne zbornice Domžale tega projekta je zagotovitev prostorskih pogojev za obrt in podjetništvo in povečanje zaposlenosti. Občina vstopa v ta projekt skupaj z Banko Domžale d.d., tako sta v ta namen ustanovili podjetje ICJ d.o.o., ki bo prodajalo zemljišča na podlagi javnega razpisa. V nadaljevanju je gospod Vinko Juhart predstavil lokacijski načrt obrtne cone, ki je bil sprejet na Občinskem svetu v prvem branju. Parcele bodo velikosti od 700 do 1400 m2 , pri čemer se bodo lahko sestavljale v večje enote. Prednost bodo imela podjetja z več novimi delovnimi mesti, z okolju prijazno tehnologijo, vključen bo tehnološki park s podjetniškim inkubatorjem in storitvene dejavnosti, kot so: gostinstvo, šport in turizem. Cena Dr bo primerljiva in ugodnejša s cenami podobnih con v Sloveniji. Italiji in Avstriji. Gradnja obrtne cone bo postopna, potekala bo od zahoda proti severovzhodu, pri čemer je, glede na velikost cone, pričakovati, da bo predvidoma končana v naslednjih desetih letih. Podžupan Vinko Juhart je v nadaljevanju povedal, da je Občinski svet občine Domžale že 16.09.2004 sprejel odlok, s katerim je preprečen špekulativen odkup zemljišč, saj od tega dne dalje nihče ne more kupiti zemljišča, ki je zajeto v coni. Če bo drugo branje lokacijskega načrta dejansko izvedeno v letošnjem letu, bo za izgradnjo infrastrukture potrebnih nadaljnjih 6 mesecev. Za obrtnike in podjetnike bodo gradbena dovoljenja, za prvo fazo projekta, lahko izdana predvidoma do jeseni 2006. V razpravi so prisotni člani Upravnega odbora zbornice menili, da je največja težava potencialnih kupcev zagotovitev ustreznih finančnih sredstev za nakup zemljišč. Problem, ki se je pojavil že pri obrti coni Trzin, je, da kupci zemljišč že ob nakupu želijo točno informacijo o vrstah dejavnosti, ki se bodo izvajale na sosednjih parcelah in se potem ne bi smele spreminjali Podali so tudi predlog, naj ima obrtna cona predvidene potrebne servisne dejavnosti in informacijski center, ki bo razpolagal s podatki o poslovnih subjektih, vrsto dejavnosti, delovno silo, ipd., ter da se v coni obvezno zagotovi ustrezno število parkirnih mest, tako za zaposlene v coni, kakor tudi za občane oziroma stranke, ki bodo prihajale v cono. Gospod Vinko Juhart je povabil vodstvo zbornice k aktivnejši vključitvi v projekt, zlasti pri informiranju članov zbornice za nakup in usmerjanju pti pridobivanju potrebnih zemljišč, kar smo od občine pričakovali že prej. Člani Upravnega odbora zbornice so podali zahtevo, da županja Cveta Zalokar Oražem v imenu občine Domžale pisno zagotovi, da bodo imeli obrtniki in podjetniki s sedežem na območju Upravne enote Domžale prednost pri nakupu in izbiri zemljišč. Ljubica Gaber. 00Z Domžale Krajevna organizacija ZZB NOV Dob-Krtina skupaj s KS Dob ob prazniku Krajevne skupnosti Dob vabi na tradicionalni pohod in slovesnost na HRASTOVCU v soboto, 6. avgusta 2005, oh 10. uri. Skupni odhod ob 8.30. uri iz. Doba izpred K S oz. Dobrodošli! >b 9.30. uri z. Brezovice. Ne pozabite: Park je v juliju in avgustu odprt do 21. ure. Dobrodošli! Odkup zemljišč Za širitev pokopališča v Krtini Občinska uprava si je že od jeseni leta 2003 prizadevala odkupiti površine za širitev pokopališča v Krtini. Junija letos je bila podpisana zadnja pogodba za odkup štirih zemljišč treh različnih lastnikov. Površina odkupljenih zemljišč je 2.365 m2. Projektna dokumentacija za širitev pokopališča je v pripravi in bo predvidoma zaključena v tem mesecu. Pristojne službe na Občini Domžale zagotavljajo, da se bodo dela pričela takoj po pridobitvi ustreznih upravnih dovoljenj. ^ ^ novi CITROEN C/ ŽE PRI NAS! T POPUSTI DO 900.000 SIT! kVTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel. 01 562-33-00 • Fax01 562-21-63 http://salonLcitroen.si/avtomarket-trzin/ CITROEN NOVI C4! SAMO PRI NAS! 50% takoj 50% po enem letu Brez obresti DOBAVA TAKOJ Vodstvo občine na obisku Gradbena dela v novih prostorih knjižnice zaključena Nova Knjižnica Domžale nad Mercator centrom dobiva končno podobo. V novih prostorih so gradbena dela zaključena, saj je izvajalec zaključnih gradbenih del, Rima d.o.o. iz Ljubljane, ki ga je občina Domžale kot investitor izbrala na javnem razpisu, že predal prostore, ki so jih konec junija obiskali tudi županja Cveta Zalokar Oražem, podžupana Toni Dragar in Vinko .luhart ter direktor Knjižnice Domžale Marjan Gujtman, da se prepričajo, kako potekajo zaključna dela. Ugotovili so, daje Občina Domžale prostore nove knjižnice prevzela v podaljšani tretji gradbeni fazi, tako da smo morali od prevzema opraviti še vsa zaključna gradbena dela. 2000 m2 velike prostore je bilo potrebno s pregradnimi stenami razdeliti v glavni prostor knjižnice ter prostore za čitalnici, za manjšo večnamensko dvorano, skladišče knjižnega gradiva in pisarne. V nov! knjižnici je tudi več kilometrov različnih inštalacij. Omrežji vodovoda m kanalizacije sta relativno enostavni, medtem ko so vodi za prezrače- vanje, električni vodi in komunikacijsko omrežje zelo kompleksni. Prostori knjižnice so v celoti klimatizirani, zato je bilo pod stropom potrebno razpeljati vse potrebne prezračevalne kanale, na streho Mercator centra pa smo postavili dve več ton težki odvodno dovodni klimatski napravi. Knjižnica bo opremljena tudi s sodobno multimedijsko in računalniško opremo. Za katero je bilo potrebno pripraviti električne in mrežne priključke po celotni površini knjižnice in v namenski L-čitalnici. 219 milijonov (z DDV) vredna zaključna dela so zaključena, tako da bo preostanek julija namenjen dobavi pohištva in opreme. Načrtovano je, da bodo prostori nove knjižnice v začetku avgusta pripravljeni za selitev. In kaj vse bo v novi Knjižnici Domžale? Na 2000 m2 bodo zagotovljeni bistveno ugodnejši pogoji tako za obiskovalce, bralce in zaposlene, predvsem pa bodo novi prostori omogočili polno razvitost knjiž- Uspešno izveden projekt na OŠ Rodica in SS Domžale MEPI - Mednarodno priznanje za mlade S prijetno slovesnostjo, ki sta seje poleg prejemnikov bronastih priznanj, njihovih staršev, vodstva OŠ Rodica in SS Domžale, udeležila tudi podžupan Občine Domžale, Toni Dragar, ter veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Tim Simmons, so učenci Osnovne šole Rodica in Srednje šole Domžale uspešno zaključili sodelovanje v Projektu Mednarodno priznanje za mlade - MEI'1. Po uvodnem pozdravu Renate Vin-čec, dijakinje Srednje šole Domžale, voditeljice prijetnega večera v Kulturnem domu Groblje, smo najprej prisluhnili Ani Madonovič, slovenski koordinatorki MLPI, ki je govorila o uspehu programa MLPI, Posebej pa pohvalila vse prejemnike bronastih priznanj v naši občini, vodstva obeh šol ter mentorici. Med Prijetnim kulturnim programom, ki s° ga pripravili glasbeniki z obeh predstavil pa se je. tudi ruski krožek s Srednje šole Domžale, sta govorila oba gosta. Toni Dra-WT| podžupan Občine Domžale, je Poudaril pomen vključevanja šol v mednarodne projekte ter čestital Vsem dobitnikom priznanj ter njihovima mentoricama. Veleposlanik ' ini Simmons pa je, prvič odkar je v Sloveniji, v sloveščini poudaril, da 'c Počaščen, ker je lahko prisoten na svečanosti. Slovenija mu je prirasla srcu, ker tod žive prijazni ljudje. MEP] pa je tudi za slovenske mla * odlična priložnost za izzive, za Pf|dobivanje novih znanj in veščin. novih prijateljstev, pa tudi za zabavna srečanja. Priznanja sta mladim skupaj z letno karto za domžalski bazen, kar je bilo darilo Občine Domžale, podelila Ana Madonovič ter Toni Dragar. Bronasta priznanja za sodelovanje v MLPI so prejeli: Osnovna šola Rodica: Klara CE-RAR, Tirni Č1ŽEK, Katja GLO-BOČNIK, Manca KARLOVŠEK, Blaž KOMAR, Katja P1RNAT, Martin PLAZNIK, Maja PRETNAR, Nina SAVIČ, Sabina SLOVENC, Petra STRAŽAR, Jure TUMPLJ. Ajda VODLAN in Aleš ŽAVBI; Srednja šola Domžale: Manca ČA-LIC, Renata VINČEC, Maša PELC, Maša OKRŠLAR, Noel AVBELJ, Agata B1STAN, Anita ULE, Tina HRIBAR, Katja HRIBAR. Saša SKOČIR, Špela SAJE, Jana IIO.I-N1K. Ana Marjetka GROŠELJ, Sara JEREBIC, Tadeja JANC in Teja LEVAČIĆ. Projekt obe šoli nadaljujeta tudi v prihodnjem šolskem letu, ko si bodo mladi na različnih področjih prizadevali za osvojtev srebrnega priznanja MLPI. nične dejavnosti. Osnova knjižnici je podolgovat prostor pravokotne oblike, ki je razdeljen funkcionalno, glede na vrsto dejavnosti, hrup in dinamiko gibanja uporabnikov. Prostor bo nudil udobno domačnost, saj je pri načrtovanju upoštevano učinkovito sožitje med funkcionalnostjo in estetiko. Vhod, kjer se predvideva največjo frekventnost, bo polkrožno zamejen z razstavnimi panelami in vitrinami, v tem delu bo tudi izposojevalni pult. Levo in desno od pulta bo vzdolžno potekala glavna komunikacijska os: desno na oddelek za odrasle z odprtim delom in študijskima sobama, sanitarijami, garderobo in večnamensko dvorano; levo na oddelek za otroke m mladino, kjer je poskrbljeno tudi za manjši prireditveni prostor. Vzdolž te osi bodo ob stebrih locirani informacijski pulti. V osrednjem delu so v skladu s standardi splošnih knjižnic načrtovani regali oz. police s knjigami in ostalimi mediji. Vhod v knjižnico je urejen tako, da bosta tako poslovni kot knjižni center poslovala nemoteno, uporabnikom bosta na voljo stopnišče in dvigalo. Vodstvo občine se je prepričalo, da vsa dela potekajo v skladu z načrtom ter da bodo novi prostori zagotovili izpolnjevanje vseh vlog knjižnice, 0 katerih je govoril direktor Knjižnice Domžale, Marjan Gujtman: kulturne, informacijske, socialne, izobraževalne ter domoznanske. Po njegovem mnenju bo knjižnica nudila prijazno in vzpodbudno okolje za raznovrstne dejavnosti njenih obiskovalcev, hkrati pa zagotovila tudi velik porast obiskovalcev, njihov cilj je namreč doseči 40-odstot- no članstvo naših občanov. K temu naj bi prispevale predvsem nove storitve: uporaba osebnih računalnikov za iskanje informacij na spletu, povečanje obsega prireditvenih dejavnosti, možnost individualnega študija, izobraževanje mladih in odraslih uporabnikov za uporabo knjižnice, domoznanske dejavnosti ipd. Predstavil je tudi vzporedna dogajanja ter priprave na odprtje knjižnice Domžale v septembru, ki bo zanesljivo PRAZNIK KNJIGE za vse, ki novo knjižnico težko pričakujemo. V. Vojska Tradicionalni sprejem za najboljše učence in dijake Ne učimo se za šolo, ampak za življenje Podžupan Občine Domžale. Toni Dragar, ter veleposlanik Združenega kraljestva Velika Britanije In Severne Irske. Tlm Simmons, ter drugI gostje na '■ovesnostl ob podelitvi bronastih priznanj sodelujočim v projektu MEPI. Konec šolskega leta našim učencem in učenkam ter dijakom in dijakinjam prinese njihove uspehe, morda tudi kakšen neuspeh, predvsem pa jim prinese počitnice. Pred njimi pa za najboljše županja Cveta Zalokar Oražem pripravi še tradicionalni sprejem, ki ob tej priložnosti poleg iskrenih čestitk za uspehe v šolskem letu prejmejo tudi knjižna darila in zadnja leta tudi brezplačno vstopnico za domžalski bazen, ki jim jo nameni Občina Domžale. V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah sta bili tokrat dve prireditvi. Prva, namenjena razredni stopnji osnovnih šol, druga za dijake predmetne stopnje, učence Glasbene šole Domžale ter najboljše dijake in dijakinje Srednje šole Domžale. Prijeten kulturni program s pevci, glasbeniki in plesalci je tokrat pripravila Osnovna šola Venclja Perka Domžale, mlade je nagovorila županja Cveta Zalokar Oražem, obe prireditvi pa je simpatično povezala znana voditeljica Reza. V nagovoru najboljšim najmlajšim jih je županja spomnila na prve korake v osnovni šoli, hkrati pa poudarila pomen pridobivanja vedno novih znanj in spretnosti, ki so pomemben del življenja, pa vendar mora otroštvo za vse ostati priložnost za igro, za radostne trenutke pa tudi sanje, ki bi jih radi uresničili nekoč v prihodnosti. Nanje otroci ne smejo nikoli pozabiti, pač pa morajo skleniti, da jim jih nc bo nihče vzel. Starejše najboljše učence in dijake je županja opomnila na rek, da se ne učijo za šolo. temveč za življenje ter bila ob tem mnenja, da to že prav dobro vedo, kot vedo, da svet še zdaleč ni sestavljen samo iz tega, kar se da izraziti s številkami, kar se da izmeriti ali stehtati, ampak tudi iz tega. kar nosijo v sebi. želje, ideale pa tudi sanje Poudarila je. da uspehe dolgujejo svoji marljivosti, pripravljenosti za učenje, tudi nadarjenosti, ne nazadnje tudi prizadevnim učiteljem, mentorjem in ravnateljem, ki skrbijo za organizirano delo na šolah. Nesebično posredujejo znanja in izkušnje, včasih svoje potrpljenje, predvsem pa z učenci in dijaki stopajo od predmeta do predmeta, od razreda do razreda z željo, da jih pripravijo na življenje in da na življenjskih poteh dosežejo čim več. Vsem najboljšim učencem in dijakom je iskreno čestitala za vse uspehe, tudi staršem, ki so najbolj ponosni na svoje otroke ter se zahvalila vsem učiteljem, mentorjem in ravnateljem, ki so storili vse, da tudi za šolsko leto 2004/2005 lahko rečemo, daje bilo uspešno. Zaželela jim je veliko prijetnih trenutkov med počitnicami. Najboljši učenci in dijaki so bili vsi po vrsti knjižnih nagrad in brezplačne vstopnice za domžalski bazen veseli, v pogovorih z županjo pa so največ besed namenili bližnjim počitnicam, svojim najljubšim predmetom ter veselju, da so najboljši. 0. u. Poziv Vladi RS glede predloga sprememb in dopolnitev Zakona o lokalni samoupravi Mestna občina Domžale? Bralcem in bralkam Slamnika je znano, da si vodstvo naše občine, predvsem pa županja Cveta Zalokar Oražem, že precej časa prizadeva, da bi naša občina postala MESTNA OBČINA DOMŽALE. Ker ima kar nekaj slovenskih mest podobne želje in potencialne možnosti, predvsem pa že dolgoletno mestno tradicijo, so se pred kratkim (6. junija 2005) v Radovljici sestali župani in predstavniki osmih slovenskih občin ter oblikovali stališče glede predloga sprememb in dopolnitev Zakona o lokalni samoupravi. Predsedniku Vlade RS, Janezu Janši, ter drugim pristojnim ministrstvom, službam in odborom so poslali naslednji poziv: »Podpisani župani in predstavniki občin pozivamo Vlado RS, da pred obravnavo v Državnem zboru RS umakne predlog novele Zakona o lokalni samouprav in pripravi novo besedilo, pri katerem upošteva predlagane spremembe, ki se nanašajo na ustanovitev mestnih občin. Predlagamo dodatno omilitev določb, ki se nanašajo na pogoje za pridobitev statusa mestne občine. Pri tem bi bilo smiselno upoštevati raven, ki jo glede posameznih kriterijev izpolnjujejo obstoječe mestne občine. Predpisanih kriterijev niti že ustanovljene mestne občine v celoti ne izpolnjujejo, zato bi predlagatelj zakona moral cenzus oblikovati glede na sedanje stanje. V tem trenutku pa za obravnavo predlogov za ustanovitev novih mestnih občin niso zagotovljene možnosti za enakopravno obravnavo glede na že ustanovljene mestne občine. Poleg tega bi bilo smiselno poenostaviti postopek za pridobitev statusa, saj sprememba nima posledic v takšnem obsegu kot ustanovitev nove ali sprememba meje občine. Prav tako pozivamo Vlado RS, da v noveli Zakona o lokalni samoupravi ne črtajo nalog oziroma pristojnosti mestne občine iz 22. člena zakona, temveč naj jih bolj smiselno in sistematično opredelijo ter omogočijo mestnim občinam večje izvršilne pristojnost, zlasti na področju prostora in graditve objektov. V nasprotnem primeru se smisel ustanavljanja ali obstoja mestnih občin izgublja. Srednje velike slovenske občine, ki ne dosegajo kriterijev 20 tisoč prebivalcev in 15 tisoč delovnih mest ter imajo hkrati dolgo mestno tradicijo in primerljivo izpolnjujejo pogoje za status mestne občine, ne morejo pristati na položaj, da jim zakonodajalec onemogoča hitrejši razvoj, ki bi ga potencialno lahko imele. Ponovno poudarjamo, da tudi izvajanje veljavnega Zakona o lokalni samoupravi ni enakopravno določilo statusa sedanjim mestnim občinam in takšno neenakost bi morali odpraviti. Kot najlažje izvedljivo možnost predlagamo.da se zniža kriterij števila prebivalcev in ukine kriterij števila delovnih mest v 16. členu zakona, ponovno preveri in ohrani večina kriterijev za pridobitev statusa v I6.a Členu in, kot navedeno, nadgradi 22. člen zakona.« Omenjeni poziv so podpisali predstavniki oz. župani naslednjih občin: Domžale, Jesenice, Kamnik, Krško, Litija, Piran, Radovljica in Trbovlje. Urad županje IN TAM Ob praznovanju 10-letnice ustanovitve skupine Naša srečanja Skrb za starega človeka postaja vse večja vrednota Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet je v sodelovanju z Občino Domžale konec maja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale pripravilo okroglo mizo na temo NAŠA DESETLETNA SREČANJA, namenjeno praznovanju 10-letnice ustanovitve 1. medgeneracijske skupine Naša srečanja, ki je bila ustanovljena 25. maja 2005. V veliki dvorani so se zbrali člani in članice medgene-racijskih skupin, ki so bile ustanovljene v obdobju 1995 - 2005, prvo vrsto pa so zasedle jubilantke - članice in član skupine Naša srečanja, ki so bile deležne posebnih pozdravov in celo pesmice svoje voditeljice Majde Hro-vat. Ta je v uvodu spomnila na prve korake tovrstnih skupin, v katerih se trudijo zgraditi most med generacijami, predvsem pa poskrbeti za dejavno življenje starejših ljudi. Prav skrb za starega človeka bi morala postati vse večja vrednota, še posebej ker število starejših vztrajno raste. Zato se vladne in nevladne organizacije, ki s svojimi programi (ali pa tudi ne) posegajo na področje življenja in dela starejših ljudi, srečujejo z vrsto problemi in težavami, ki jih obirajo na še uspešnejši poti večje skrbi za starega človeka. Namen okrogle mize pa je bil tudi, kako se še bolje povezati, saj bi bolj povezani pri medsebojnem delu lahko storili več in boljše. Po svečanejšem delu, v katerem smo na kratko prisluhnili zgodovini prve medgeneracijske skupine in se tudi podrobneje seznanili z njenimi članicami in članom, hkrati pa se poklonili spominu na že pokojne, je bila s svojim pozdravom na vrsti županja Cveta Zalokar Ora-žem, kije posebej pozdravila slavljenke, ki so jih ob tej priložnosti obdarili s cvetjem, cvetje pa so dobile tudi vse, ki na tem področju delajo od samega začetka, pa tudi sodelujoče na okrogli mizi. Županja je poudarila pomen skrbi za starejše, ki se jim bomo nekoč, če bomo imeli srečo, pridružili vsi, pohvalila je vse prostovoljce, še posebej lokalno organizatorko, obljubila pomoč s strani občine ter vsem zaželela prijeten dan. Pred formalnim začetkom okrogle mize pa smo prisluhnili še eni od jubilantk - gospe Mariji Udovič, ki se je pohvalila vsem, ki pomagajo starim, da je jesen življenja lepša, ter ji namenili glasen aplavz. Na okrogli mizi, na kateri je o problematiki skrbi za stare spregovorila tudi Danica Matjanec, nacionalna organizatorka skupin starih ljudi za samopomoč, so sodelovale predstavnice Medgeneracijskega društva, pa-tronažna služba Zdravstvenega doma Domžale, Karitas, Rdečega križa žal ni bilo. Center za socialno delo, Center za mlade ter Mladinski kulturni center - Akumulator, Županja med jubllantkaml Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje, Cometta, Zavod za pomoč na domu, predstavnica Doma upokojencev Mengeš. Med številnimi obiskovalci pa je bil tudi predstavnik Doma upokojencev Domžale ter Medobčinskega društva invalidov Domžale. Kratki nagovori sodelujočih so pokazali, da imamo tako na nivoju države kot tudi občine številne institucije, organizacije, zavode in društva, ki se vsak po svoje trudijo, da bi s svojimi različnimi aktivnostmi prispevali k večji in kvalitetnejši skrbi za stare ljudi, ki rabijo še posebno pozornost in pomoč. Slišali smo za številne oblike, kijih organizirajo in izvajajo, poslušali smo njihove ocene o položaju starih ljudi, predvsem pa je bilo iz vseh razprav slišati, da bi morali, glede na daljšanje življenjske dobe, tej populaciji nameniti še bolj organizirano skrb. Zanimivo je bilo prisluhniti konkretnim primerom skrbi in sodelovanja s sorodniki starih, ki je včasih premajhno, pa tudi skrbi v primeru, če starejši ljudje ostanejo sami in potrebujejo veliko pomoči, morda tudi namestitev v domove, kjer pa je veliko pomanjkanje prostora. Veliko pozornosti je bilo namenjene prav delovanju skupin starih za samopomoč, ki so zelo uspešne in velikokrat predstavljajo tudi mostove med posameznimi generacijami. Hkrati je bilo ugotovljeno, daje zgolj formalna pomoč starejšim premalo, če v njej ni čustev, če v njej ni razumevanja, tudi ljubezni in pripravljenost, narediti več, kot npr. zahteva služba. Posebej je bilo pohvaljeno prostovoljno delo, požrtvovalnost animatorjev in vseh drugih, ki želijo starim dati več in jim tako polepšati jesen življenja. Okrogla miza, o katere dogovorih oz. zaključkih bomo še pisali, je prinesla vrsto novih ugotovitev, potrdila pa nekatere, ki jih že poznamo: za starejše in stare ljudi je treba v naši družbi poskrbeti, jim formalno in neformalno omogočiti prijetno starost ter se jih tudi tako zahvaliti za vse, kar so sami nekoč prispevali za vse nas. Ob tem pa naj še povem, da tako pozornega in hvaležnega občinstva, ki je skrbno spremljalo vse, kar seje govorilo, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale že dolgo ni bilo. Tudi zaradi tega dejstva se moramo v prihodnje vsi skupaj potruditi, da bo jesen življenja naših starejših in starih ljudi prijetna. Vara Vojska Obnovljen bo tudi vodnjak v Ihanu Letos bodo s Heliosovo pomočjo obnovili osem vodnjakov lleliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda sta leta 1998 ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). V osemletnem delovanju sklada je bilo očiščeno sedemnajst kraških jam in brezen in od leta 1999 triintrideset vaških in krajevnih vodnjakov. Letos bo sklad finančno podprl obnovo osmih vodnjakov, MOP pa jim bo nudil strokov no-tehnično podporo. Finančna sredstva v višini milijona tolarjev so namenjena tudi osnovnim in srednjim šolam kot nagrada za pripravo projektov Vodnih učnih poti. Poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor bosta tudi v letu 2005 v sodelovanju z osmimi občinami obnovila osem vodnjakov, med katerimi bo tudi vodnjak pri ihanski cerkvi in župnišču v občini Domžale. Poleg same obnove vodnjakov in bližnje okolice je pomembna tudi skrb za ohranitev in zaščito zaledja vodnjakov, njihova ozaveščena umestitev v okolje, kar posledično pomeni čisto pitno vodo. Župani izbranih slovenskih občin, med katerimi je bil tudi podžupan Občine Domžale, Toni Dragar, so se ob podpisu pogodb na sedežu poslovnega sistema Helios zahvalili za izbor ter povedali, da bodo z obnovitvenimi deli pričeli že v mesecu juniju. Vsa obnovitvena dela pri vodnjakih bodo predvidoma zaključena v letošnjem letu. »V lleliosu je voda naš poslovni in razvojni izziv. Že v preteklosti smo mnogo naše energije in finančnih sredstev namenili aktivnostim, ki nam zagotavljajo doseganje predpisanih visokih okoljskih standardov. Zahteve še na tem področju vedno bolj zaostrujejo, zato jim v Heliosu z vso odgovornostjo že dolgo sledimo in jih tudi dosegamo. Na naš več letni partnerski skupni projekt z Ministrstvom za okolje in prostor pa smo še posebej ponosni, saj se dotika tudi majhnih krajev in njihovih prebivalcev po vsej Sloveniji. Rezultati projekta so konkretni; že obnovljenim triintridesetim vodnjakom se bo letos priključilo osem novih, kar je po našem mnenju vzpodbudna številka za nadaljevanje projekta, « je povedal Uroš Slavinec, predsednik uprave Helios d.d.. Vrednost finančnih sredstev, ki jih je Helios letos namenil za obnovo osmih vodnjakov je štiri milijone tolarjev. Sredstva v Heliosovem skladu za ohranjanje čistih slovenskih voda se zbirajo iz deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov Tes-sarol, Bori in Ideal. Ob tem pa povejmo še, da sta pred kratkim Olimpijski- komite ter Helios podpisala pogodbo o nadaljevanju aktivnosti na področju obnavljanja športnih objektov. S Heliosovimi barvami in laki so bili namreč obnovljeni številni športni objekti širom Slovenije. Posebej zahtevna je bila akcija »Markiramo Slovenijo«, ki je bila izpeljana s Planinsko zvezo Slovenije in njenimi markacisti. Ti so obnovili prek 50.000 markacij na planinskih poteh v naših gorah. Letos bodo za omenjeno akcijo namenili za poldragi milijon tolarjev okolju prijaznih premazov. Z rezultati minulih akcij so v Heliosu zelo zadovoljni, saj so vidni. Zaradi odgovornega odnosa do športa in nezavidljivega stanja športne infrastrukture v naši državi bomo partnerstvo z OKS-om gojili najmanj do poletnih olimpijskih iger v Pekingu 2008, je bilo povedano na tiskovni konferenci ob podpisu letošnjih pogodb za obnovo športnih objektov. V. Vojska Uroš Slavinec, predsednik uprave Helios. In Janez Kocjan-čič, predsednik OKS. Podžupan Toni Dragar med podpisom pogodbe. v Se nekaj več o vodnjaku v Ihanu Vodnjak boste našli v Ihanu, ob Pokopališki cesti 7, pri ihanski cerkvi in župnišču. Globina vodnjaka je 8 do 10 metrov. Po nekaterih pisnih virih in ustnih izročilih je bil vodnjak zgrajen med letoma 1725 in 1738, ko je bil za župnika Ignacij Jožef Scvvcigcr. Vodnjak je bil po vsej verjetnosti na kolo in vretena z vedri. /. oživitvijo vodnjaka se želi doseči njegov pomen / uporabnega in arhitekturnega vidika, saj bi služil obiskovalcem kol mesto počitka in osvežitve z zdravo pitno vodo. Vodnjak bo tudi turistična zanimivost in poučen za otroke iz. Vrtca Ihan in OS Ihan v sklopu učne poli, ki jo nameravajo v prihodnjem šolskem letu urediti skupaj s Turističnim društvom v OŠ Ihan. Svečano odprtje novega vodnjaka je predvideno jeseni. Na Rodici Živahna UNESCO šola Domžalski bazen vabi Prijetno kopanje V četrtek 23. junija 2005, je bil prvič v letošnjem letu odprt bazen za vse obiskovalce, dan prej pa so ga že preizkusili študentje, saj je Studentski klub Domžale ponovno organiziral veliko prireditev (Pool-party). Zaradi zelo toplega vremena je bil obisk bazena zelo velik, prevladovali pa so otroci in mladina. Žal v letošnjem letu nismo mogli zagotoviti uporabe obeh bazenov. Ob polnjenju malega, otroškega bazena je prišlo do težav. Vzroki so v prvi fazi že ugotovljeni in se odpravljajo, zato v kratkem pričakujem odprtje tudi tega bazena Zaradi tega seje potrebno opravičiti obiskovalcem - predvsem druži- nam z majhnimi otroki, saj so njihovi otroci prikrajšani za sproščeno uživanje in osvežitev v vodi v teh toplih dneh. Širše območje kopališča je trenutno še veliko gradbišče, kajti nadaljuje se gradnja velikega odbojkarskega igrišča za igranje odbojke na mivki. Prepričan sem, da bo to območje na podlagi idejnih predlogov in aktivnosti članov Odbojkarskega kluba Domžale za ureditev tega ločenega kompleksa zelo zgledno urejeno. Celotno območje kopališča Domžale je z letošnjim letom ograjeno z zaščitno mrežo tako, da bo z vsemi sedanjimi in bodočimi posegi vsakemu obiskovalcu omogočilo prijetno počutje. Marsikaj je mogoče še spremeniti, izboljšati, za kar pa je potreben čas in sredstva. Za podaljšanje kopalne sezone bo npr. nujna rekonstrukcija ogrevanja vode, saj je obstoječi sistem (sončni kolektor-ji) zastarel in praktično neuporaben, obiskovalcem je potrebno omogočiti del gostinske ponudbe, itd. Napovedi dolgega obdobja sončnih dni pred začetkom kopalne sezone se le delno uresničujejo, vendar pa sta pred nami še dva dolga poletna meseca, zato kljub težavam, ki so bile uvodoma omenjene, vabim vse na bazen. Vstopnina se ni povečala že od leta 2003 dalje, kar je v primerjavi z drugimi kopališči zelo ugodno. Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure. V mesecu juliju in avgustu bomo na blagajni uvedli tudi knjigo pripomb, predlogov in pritožb, s ciljem, da se z izboljšanjem pogojev na bazenu čim bolj približamo željam in zahtevam obiskovalcem. Janez Zupančič, Zavod za šport In rekreacijo Domžale OŠ Rodica je bila tudi v letošnjem šolskem letu zelo aktivna UNESCO šola. Poudarek je bil na raziskovanju in predstavljanju kulturne dediščine, na razvijanju strpnosti med mladimi ter v premiku od znanja k odgovornemu ravnanju v praksi. Učenci so raziskovali kulturno dediščino, predvsem posvojene spomenike, Mlinščico in grobeljski drevored ter 100 letno jarško šolo. Poleg tega so sodelovali v številnih akcijah slovenskih UNESCO šol. 15. aprila so na UNESCO srečanju v OŠ Horjul ob odprtju razstave razglednic posvojenih spomenikov predstavili razglednico Mlinščice. 20. maja so se udeležili Pohoda mini na Krasu, kjer so v zbirko vojne poezije prispevali pesem Vojna vihra (Tjaia Bigec in Nina Savič), sodelovali v likovni delavnici s sliko Žalostno dekle (Katja Brnot) in se udeležili pohoda ob obeležjih 1, svetovne vojne na Krasu. S to prireditvijo so IJNLS-CO šole obeležile 90-lctnico Soške fronte. 31. maja so rodiški in jar-ški učenci sodelovali na odprtju UNESCO središča Ljubljana v OŠ Ledina. Predstavili so stare igre babic in dedkov (mentorici Ema Cerar in Metka Močnik), člani šolskega UNESCO kluba so se predstavili z. igro vlog »Lepo je biti...«, obiskovalce pa je navdušila tudi šolska glasbena skupina Po-pteens. 6. junija, ob mednarodnem dnevu okolja, so učenci v okviru ENO projekta sodelovali v akciji spuščanja zmajev, ki so jo izvajali mladi po celem svetu. Povzetke svojih misli so prilepili na zmaje, ki so jih spuščali, v svet pa so poslali skupno sporočilo, ki seje glasilo: Skrb za okolje je skrb za nas same. Članice šolskega UNESCO kluba so svoje vrstnike v 4. razredu popeljale po Učni poti ob Mlinščici in tako med mladimi širile znanje o zgodovini in pomenu Mlinščice. Ob koncu šolskega leta so učenci posneli še film Ob bregovih Mlinščice, ki ga bodo predstavili na poletnem taboru UNESCA v Piranu. Šolski UNESCO klub si prizadeva tudi za zavarovanje Osolinovega mlina v Srednjih Jaršah, ki pred našimi očmi hitro propada. V. V. MERČUN Spuščanje zmaja ob mednarodnem dnevu okolja SLAMNIK - Julij 200S stran 7 80 LET RAZGLASITVE TRGA DOMŽAL Drugi vrhunec letošnjih praznovanj Parada in zlet 18. junij 2005 je bil drugi vrhunec praznovanj 80-letnice razglasitve mesta Domžale. Sončna sobota se je ob 10. uri pred Kulturnim domom Franca Bernika Domžale začela z vodenim ogledom znamenitosti in zanimivosti našega mesta, nadaljevala pa ob 14. uri z veliko parado, ki je na pot po domžalskih ulicah krenila s križišča pri Gostilni Keber. Na njenem čelu so bili konjeniki s slovensko, evropsko in domžalsko zastavo ter novim praporom Občine Domžale, za njimi pa so se razvrstile narodne noše in mladi folkoristi Društva narodnih noš Domžale. Ob Godbi Domžale ter Godbi Kamnik so imeli posebno mesto predstavniki Športnega društva TVD Partizan Domžale, ki praznujejo 100-letnico, ter gasilci, ki so s svojo udeležbo obeležili 50-letnico Gasilske zveze Domžale ter 125-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Domžale-mesto. Predstavili so se učenci osnovnih šol Domžale, Rodica in Venclja Perka, gledalci pa so lahko zaploskali veteranom vojne za Slovenijo Icr predstavnikom civilne zaščite. Razigrani so bili vsi trije pevski zbori - Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale ter Moški pevski zbor Janez Cerar in Ženski pevski zbor Stane Habe Društva upokojencev Domžale. V paradi so sodelovali tudi taborniki in planinci, radioamaterji, čebelarji ter številni športniki, med katerimi smo prepoznali nogometaše, košarkarje, predstavnike obeh karate klubov, kotalkarje, pa atlete in člane AMD Domžale, ki so parado zaključili. Na nogometnem stadionu, kamor se je več sto udeležencev parade namenilo po Ljubljanski, Karantenski iti Kopališki eesti, je bil nato Zlet TVD Partizana Domžale, ki ga je po slovenski in evropski himni, ki soju zaigrali domžalski godbeniki, pozdravila županja Cveta Zalokar Oražem, podžupan Toni Dragar pa je slovesno predal praporščaku Dušanu Merharju, ki je 19. junija 1955 leta prav na istem igrišču prevzel nekdanji prapor, novi prapor. Nato smo prisluhnili nagovoru Domžalam iz leta 1925, pevki in kitaristki Silvi Kosec ter orisu sokolskih dejavnosti. Lahko smo občudovali predstavitev rekreativnih dejavnosti TVD Partizana Domžale, ko so se najmlajš predstavili z množično vajo, s spretnostmi na trampolinu in blazinah, zaplesale so mlade plesalke Osnovne šole Domžale, članice so nam pokazale, kako se rekreirajo pri odbojki, člani pa kako pri nogometu in košarki. Sledila je predstavitev dela TVD Partizan po drugi svetovni vojni, partizanovci pa so nam prikazali tudi nordijsko hojo in potanko, aplavza so bili deležni ttldi člani Karate društva Atom, ki je bil nekoč sekcija Športnega društva TVD Partizan. Veliko zanimanja so bili deležni tudi člani Planinskega društva Domžale, ki so predstavili balvansko plezanje. Pri tem so se jim pridružili tudi nekateri obiskovalci in preizkušali svoje spretnosti in sposobnosti. Žal si je prijetno slovesnost, ki naj bi spominjala na čase pred osmimi desetletji ter prve uspehe Sokola, ogledalo malo gledalcev in gledalk, kar je velika škoda, saj so se organizatorji parade Občina Domžale ter Zleta Športno društvo TVD Partizan Domžale resnično potrudili, da bi vsem udeležencem in obiskovalcem sobota, 18. junija 2005, ostala v prijetnem spominu. Če vas ni bilo zraven, poglejte fo-toreportažo in se prepričajte, da je bilo res slovesno. Vera Vojska Foto: Ago Majhenlč In TVD Partizan 125 let Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto 50-letnlca Gasilske zveze Domžale Gostje, med njimi županja, ki je Imela slovesen nagovor, podžupan Toni Dragar In predsednik Gasilske zveze Domžale, Marjan Slatnar, ter drugI gostje Novi prapor ob jubileju - podžupan Toni Dragar, predsednik TVD Partizan Janez Bizjak, staroste TVD Partizana sPortnlkl Planinci v akciji našega mesta so bili navdušeni nad njegovimi znamenitostmi m zanimivostmi. SLAMNIK - julij 200S IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 8 LDS proti sprejetemu novemu Zakonu o RTV Zakaj predlagamo naknadni zakonodajni referendum Poslanska skupina LDS v Državnem zboru RS je ob podpori večine poslank in poslancev Socialnih demokratov (SD) že zbrala potrebno Število podpisov v podporo zahtevi za razpis nakdandnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o RTV. LDS Svojo zahtevo v LDS utemeljujemo z dejstvom, da omenjeni zakon omogoča, da obstoječa politika vladajoče koalicije prevzame RTV, ki tako iz sedanje javne postaja državna, hkrati pa novi zakon dopušča zmanjšanje vzpostavljenega nivoja svobode medijskega poročanja. Ob tem pa želimo opozoriti še na naslednje poudarke: 1. Zakon spreminja Radiotelevizijo Slovenije iz javne v državno, saj omogoča oz. širi možnosti verske in politične propagande ter prek sestave nadzornega in programskega sveta povečuje vladno/koalicijsko kontrolo nad upravljanjem in vodenjem RTV Slovenija. 2. Pri načinu priprave zakona je vlada izvedla politični trik in pokazala vso svojo dvoličnost, saj na eni strani obljublja široko javno razpravo, hkrati pa predlaga izredno sejo Državnega zbora za sprejem tega zakona, za pravo javno razpravo pa nameni zelo kratek čas, kar je nesprejemljivo; to je še en dokaz, kako vladajoča koalicija v Sloveniji znižuje že vzpostavljene standarde demokratičnega odločanja (prejšnji primeri takšnega „igranja skrivalnic" so t.im. vojni zakoni, novela zakona o javnih uslužbencih, priprava zakona o registraciji istospolnih partnerstev ipd.). 3. Priprava takšnega zakona zahteva široko družbeno soglasje, o čemer pričajo številni protesti in nestrinjanje stroke in akademske sfere ter še posebej novinarjev, vključno z Mednarodno zvezo novinarjev (iz 35 držav). 4. Zakon je konceptualno nesprejemljiv in ogroža ustavno zagotovljeno pravico do obveščenosti (javnosti) in do svobode izražanja (novinarjev, urednikov idr.); posega v neodvisnost novinarjev in zmanjšuje možnosti nepristranskega poročanja; koncept zakona o RTV sledi ideji, ki jo je pokazala že novela zakona o javnih uslužbencih - podrejanje, nadzor in discipliniranje urednikov in novinarjev na RTV. 5. Javna in ne državna Radiotelevizija Slovenije je vsesplošni javni interes, gledalci in poslušalci pa bodo svoj protest zoper politizacijo javnega zavoda izrazili z daljinskim upravljalcem oziroma s preklopom na druge programe - komercialne in/ali tuje LOS Domžale LDS Domžale Veliko sreče in državljanskega poguma Naslov smo si sposodili iz čestitke predsednika LDS, mag. Antona Kopa, ki jo je posredoval na tradicionalnem srečanju LDS ob dnevu državnosti, ki je bilo letos v Ljutomeru, rudi v spomin na 100-letnico prvega slovenskega filma, ki ga je posnel dr. Kami Grossmanit, ljutomerski .»Iv cinik in pomembna osebnost tedanjega javnega življenja, ter prvi slovenski tabor v letu 1868. Mag. Rop je govoril o pomenu taborov ter poudaril, da niso govorili o stvareh, ki bi razdvajale, temveč o stvareh, ki so združevale, predvsem pa so tedanji slovenski liberalni politiki zavestno poudarjali demokratičnost, veljavo ljudske volje in ljudskega odločanja. Ob tem je posebej izpostavil naloge Liberalne demokracije kot največje opozicijske stranke, ki je v tem, da spremljamo, opozarjamo in predstavljamo naša vi- denja reševanja problemov in izzivov razvoja Slovenije, želimo in se borimo za odprto in samozavestno Slovenijo, v kateri bo vsak posameznik lahko in mogel dobiti svojo priložnost. Ne za Slovenijo, v kalen bodo bogati še bogatejši in tisti, ki niso prave barve, brez priložnosti. Govoril je tudi o prihodnosti za vse generacije ter o družbi, v kateri bomo ponosni na svojo zgodovino, v katerri preteklosti ne bomo zlorabljali za politična obračunavanja ter ob koncu vsem liberalcem položil na srce: »Pokažimo, da liberalci znamo in zmoremo toliko širine, složnosti in povezovanja različnih mnenj, da stranka iz te izkušnje izide še močnejša« Srečanje, ki smo se ga udeležili tudi liberalni demokrati iz Domžal, je bilo dobro obiskano in zelo prijetno, saj je domači LDS pripravil bogat kulturni, športni in družabni program. LDS Domžale Politika SD Pridobivanje novih (starih) volivcev Za vogalom so nove volitve, tokrat lokalne. Res, da je do njih še dobro leto, vendar kaj sploh še pomeni leto v današnjih časih? Zdi se, da smo ljudje v permanentni bitki s časom, ki pa je, že po logiki stvari, sploh ne moremo dobiti. Levji delež internih programov političnih strank na točkah dnevnega reda se tako znajdejo prav volitve, kakršnekoli si že bodi. Zraven pa vzamejo tudi tri najpomembnejše človeške atribute: voljo, čas in denar. Hecno, kajne? V volilne kampanje političnih strank se tako vlaga čedalje več milijonov, ki bi še kako prav prišli za kakšna druga področja delovanja, npr. kaj tega denarja bi se lahko morda porabilo celo za volivce. In tukaj ne mislim zastonj malic in pijače v dnevih volilnih kampanj. Govora naj bi bilo predvsem o različnih namenskih stimulacijah za volivce, ki bi želeli biti aktivni ustvarjalci družbeno-političnih razmer. Gre predvsem za (konstruktivno) civilno družbo in tiste posameznike, ki imajo uresničljive ideje in jih znajo z argumenti tudi zagovarjati. In takih ljudi ni malo, sploh če upoštevamo vsa področja državnega in lokalnega nadzora: šolstvo, kultura, ekologija, ekonomija, pravo, sociala, zdravstvo itd. Praktično ni področja, kjer ne bi bilo inovativnih interesnih sfer, vendar zanje kar nekako ni posluha. Imajo namreč eno veliko pomankljivost: ne poznajo pravih ljudi. Strokovno imenujemo taka ravnanja korupcija, klientelizem in nepotizem, skratka obrazec VIP (vez in poznanstev). Vendar ponovno ni modro biti proti kar tako, »apriori«. Kdo namreč pravi, da človek, ki ga poznaš, dejansko ni kompetenten za določeno delovno mesto? Vendar, če je tvoj sorodnik ali prijatelj, je stvar sporna, pravi država. Zakaj torej ne bi raje dali prednosti nekomu, ki je prav tako sposoben, vendar ga ne poznamo? Iz istega in preprostega razloga vendar, ker ga ne poznamo. Predsednik vlade predlaga svoje ministre, župan imenuje svoj kabinet, kar je vse- kakor prav. Le kako naj bi delali z ljudmi, s katerimi smo si interesno ali duhovno v navzkrižju? Samo pomislite na konflikt interesov, ki bi najverjetneje kulminiral v popolno ohromljenost sistema. »Kaj pa nadzor,« porečete. Nadzor je vloga opozicije, kar je za začetek čisto dovolj, drugo vprašanje pa je, v kolikšni meri je dejansko tudi upoštevan. Na Slovenskem vemo, da ne ravno najbolj. Škoda za vladajočo koalicijo, bi lahko rekli, saj ima vodilna garnitura na državnem nivoju sijajno priložnost, da pokaže svojo velikodušnost in plemenitost, vendar obstoječe karte (vsaj zaenkrat) ni izkoristila, s čimer bi si najverjetneje zagotovila še kak mandat. Na večini področij namreč vleče identične poteze kot njena predhodnica: z brezkompromisnimi kadrovskimi čistkami in brzopletim spreminjanjem zakonov, neozirajoč se na nikogar. Če jim prvo lahko še nekako oprostimo, saj podobno ravna sleherna vlada, jim drugega prav gotovo ne moremo. Dialog je namreč gonilo družbenega napredka, česar bi se morala zavedati vsakokratna demokratično izvoljena oblast. Ali kot bi rekel ata naroda, dr. France Bučar: »Spremeniti se mora predvsem princip funkcioniranja oblasti.« Kar v praksi pomeni zagotovitev demokratičnega dialoga vsem udeležencem nikakor pa ne napihovanja mišic, v stilu vnaprej dogovorjenega večinskega preglasovanja, ne glede na tematiko. Mlada demokracija je torej na preizkušnji, hkrati z njo pa tudi celoten spekter politične kulture. In kakšna je situacija v Združeni listi, pardon, Socialni demokraciji - stranki, katere predsednik sem na lokalni ravni? Morda nekoliko zanemarljivo drugačna. Če nič drugega, imamo ob vseh spremembah v zadnjem času, trenutno precej dela kar sami s seboj, vključno z izsiljevanjem s spremembo imena stranke s strani predsednika Boruta Pahorja, ki je bojda nujna in predvsem »evropska« rešitev. Sedaj imamo še dodatno nalogo: prepričati moramo volivce, da SD ni enako SDS, Slovenski demokratski stranki Janeza Janše, pač pa, da gre za neko veliko bolj levo in predvsem alternativno politiko. Čisto zares. Žiga Čamernik, predsednik SD Domžale SLS za spremembe glede obdavčenja investicij v kmetijstvu 28. junija je v Ljubljani potekala skupna seja Glavnega odbora in Sveta SLS, na kateri je sodeloval tudi Jakob Smolnikar, občinski svetnik in predsednik občinskega odbora Slovenske ljudske stranke. Udeleženci so obravnavali aktualno politično dogajanje, tudi zadnje afere s področja kmetijskega ministrstva in poskus kolektivne kriminalizacije SLS. V nadaljevanju so pregledali še dosedanje izvajanje koalicijske pogodbe s posebnim poudarkom na skladnem regionalnem razvoju in decentralizaciji, demografski in stanovanjski politiki, razvoju kmetijstva in podeželja ter zaščiti nacionalnih interesov. Seznanili pa so se tudi s pripravami SLS na lokalne volitve ter s pripravljalnimi aktivnostmi na tabor stranke, ki bo 11. septembra v Mozirju. Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in nekdanji predsednik SLS mag. Franc But je v svojem nastopu zavrnil vse očitke o domnevnih nepravilnostih glede uničenja arhiva kmetijskih subvencij. Janez Podobnik je poudaril, da mora SLS notranje poenotena okrepiti delovanje na vsebinsko programskem področju in se s predstavitvami svojih prizadevanj za izvajanje strankinega in vladnega programa odzvati na sistematične in neupravičene obtožbe. SLS bo zato branila dobro ime in integriteto svojih članov ter nosilcev VABILO NA 14. TABOR SLS MOZIRJE v nedeljo, 11. septembera 2005 Program: ob 10.00: sveta maša v Mo/irskem gaju (pred kapelico sv. Valentina), sveta maša v Gornjem Gradu (za tiste, ki boste prispeli preko Kamnika in Črnivca); ob 12.30: Pričetek uradnega dela Tabora z nagovorom predsednika SLS Janeza Podobnika Glasbeni gostje: Alpski kvintet, Irena Vrčkovnik, Godba Zgornje Savinjske doline. Ljudske pevke Pušeljc, Ansambel Spev in še kdo ... Športna tekmovanja v: malem nogometu, košarki (trojke), odbojki na mivki, pikadu, metanju podkve, vlečenju vrvi Obtaborske prireditve: Okrogle mize na različne teme Za jedačo (brezplačni golaž za vse udeležence), pijačo in sproščeno vzdušje bo poskrbljeno! Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Domžale bo organiziral avtobusni prevoz na Tabor SLS. Prijave na 041 967 418 (Rado) ali 040 308 227 (Rok). odgovornih funkcij, ki so deležni posplošenih in neutemeljenih obtožb. Če pa se bo preko formalnih postopkov ugotovilo, da se je kdorkoli iz SLS nezakonito okoristil, mora za to odgovarjati. V takih primerih za njih tudi ne more biti mesta v Slovenski ljudski stranki. SLS tudi poziva vse organe, ki so pristojni za ugotavljanje domnevnih nepravilnosti na področju kmetijstva, da pospešeno in celovito izpeljejo potrebne preiskave. SLS ne bo pristala, da se po neutemeljenih in pavšalnih obtožbah na račun posameznikov in celotne stranke /adeve utišajo na točki, kjer so tako SLS, kot njeni izpostavljeni posamezniki brc/ kakršnegakoli dokaza o odgovornosti prikazani kot odgovorni in krivi za številne nepravilnosti, za katere se je v večini primerov že dokazalo, da je šlo za čiste izmišljotine. SLS podpira odločitve javno neutemeljeno izpostavljenih posameznikov, da svojo čast in dobro ime zaščitijo tudi po sodni poti. Kljub grobim napadom na slovenske kmete, ki se vršijo predvsem preko blatenja kmetov iz vrst Slovenske ljudske stranke, bo SLS tudi v prihodnje, tako in še bolj kod doslej dosledno in odločno delovala v korist obstoja in razvoja slovenskega kmeta, kmetijstva in podeželja. Zato SLS zahteva čimprejšnje spremembe Zakona o dohodnini v poglavju obdavčitev kmetijskih subvencij. Če spremembe zakona skladno s koalicijsko pogodbo ne bo pripravilo pristojno ministrstvo. Svet stranke pričakuje, da bodo to storili poslanci SLS. SLS ne bo dopustila, da se s kakršnimi koli dejanji legalizira trenutno stanje, doseženo po principu politike postavljanja pred dejstvo, ki se ga še posebno v Piranskem zalivu poslužuje Hrvaška. SLS seje seznanila z zadnjimi dogodki v slovenskem morju, ko so že po podpisu izjave o izogibanju incidentom hrvaški policijski čolni pluli po sredini Piranskega zaliva in ocenjuje, da gre za neposredno kršitev izjave o izogibanju incidentom, ki izpostavlja spoštovanje stanja na dan 25.6.1991, ko hrvaška policija ni nadzirala Piranskega zaliva. Rok Ravnikar Volilni občinski zbor Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke Domžale Izvoljen novi Občinski odbor N.Si Domžale Nova Slovenlia V četrtek, 16. junija 2005, je bil v dvorani gostilne Keber v Domžalah drugi redni volilni občinski zbor Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke Domžale, ki se ga je udeležilo več kot 60 članov stranke. Občinski zbor je najprej nagovoril dr. Marko Starbek, predsednik OO N.Si Domžale, ki je pozdravil številne udeležence, posebej še ga. Marušo M. Novak, glavno tajnico stranke, in poslanca mag. Franca Capudra. Potem je vodenje zbora prevzelo delovno predsedstvo, in sicer je bil predsednik g. Roman Lenassi, članica ga. Breda Kokalj Limbek in član g. Vinko Okršlar. V imenu delovnega predsedstva se je Roman Lenassi zahvalil za izkazano zaupanje in pozdravil vse prisotne člane N.Ši Domžale in goste: glavno tajnico ga. Marušo M. Novak, poslanca mag. Franca Capudra, podpredsednika regijskega odbora Ljubljana - vzhod g. Janeza Škrlepa in predsednika OO N.Si Trzin g. Janeza Mušiča. Po izvolitvi verifikacijske in volilne komisije ter dveh overovateljev zapisnika, je bil soglasno sprejet tudi poslovnik občinskega zbora. Nato so sledila poročila predsednika občinskega odbora N.Si Domžale, vodje svetniške skupine, blagajnika in blagajniškega nadzornika. Vsa poročila so bila po konstruktivni razpravi soglasno sprejeta! Koje bil razrešen »stari« sedemčlanski občinski odbor, ki so se mu za njegovo požrtvovalno štiriletno delo navzoči zahvalili z burnim aplavzom, so sledile volitve članov v novi devetčlanski občinski odbor. Vanj so bili soglasno izvoljeni Sonja I leinc (KO Domžale), Roman Lenassi (KO Domžale), Janez Limbek (KO Rova), Vinko Okršlar (KO Domžale), Janez Pimat (KO Krtina), Janez Pogačar (KO Homec-Noži-cc-Preserje), Vinko Pogačar (KO Dob), dr. Marko Starbek (KO Dob) in Marko Učakar(KOIhan). Glavna tajnica N.Si ga Maruša M. Novak je po izvolitvi najprej čestitala novoizvoljenemu občinskemu odboni in mu zaželela veliko uspehov pri njegovem delu, nato je prenesla pozdrave predsednika Nove Slovenije g. dr. Andreja Bajuka, opravičila odsotnost, mag. Janeza Drobnica, ministra za delo, družino in socialne zadeve, potem pa dokaj obširno predstavila organiziranost in vsakodnevno delo tajništva stranke in vpetost stranke v aktualne politične dogodke v Sloveniji. Vse navzoče je seznanila s skupnim praznovanjem 5. obletnice Nove Slovenije, ki bo četrtek, 28. julija 2005, v Ljubljani in kongresom stranke, ki bo 19. novembra 2005, v Novi Gorici, na katerem bo med drugimi gradivi predstavljena tudi resolucija enakih možnost moških in žensk v politiki. Glavna tajnica je tudi poudarila, daje v naslednjem obdobju najpomembnejša naloga vseh pripraviti liste kandidatov za svetnike in za župane za lokalne volitve, ki bodo v jeseni leta 2006. Za njo je poslanec mag. Franc Capuder najprej vse pozdravil in se jim zahvalil za predvolilno podporo. Zahvalil se je tudi Janezu Vasletu, ki je bil tudi kandidat na državnozborovskih volitvah in Čestital novemu občinskemu odboru in mu zaželel uspešno delo in dobro sodelovanje. Nato je predstavil svoje poslansko delo in trenutno najbolj pereče zadeve oziroma teme v parlamentu: rebalans proračuna 2005, Zakon o RTV, Zakon o vojnih grobiščih in Zakon o registraciji istospolnih partnerjev. Pred »prijetnejšim« delom občinskega zbora je predsedujoči Roman Lenassi spodbudil navzoče k branju strankinega glasila Ogledalo in jih še povabil na jesenski izlet v septembru. Zbor je zaključil svoje uradno delo ob 22.15 uri, toda zbrana družba je še za nekaj časa v prijetnem gostišču Kebcr pokazala lep zgled strpnega strankarskega druženja skoraj vseh generacij. Bogdan Osolin, tiskovni predstavnik 00 N.SI Domžale Iz domžalskega odbora SDS Izvoljena dva podpredsednika SDS na državni ravni Nedavno se je na konstitutivni seji sestal Svet SDS, ki je najvišji organ stranke med dvema kongresoma. Člani Sveta SDS so med drugim izvolili tudi podpredsednike stranke na državni ravni in z veseljem sporočamo, da sta bila za podpredsednika SDS izvoljena dr. Miha Brejc ter dr. Romana Jordan Cizelj. SDS ima po statutu sicer tri podpredsednike, dva od njih sta zgoraj navedena, tretji podpredsednik pa je postal dr. Milan Zver. Najvišje vodstvo SDS torej sestavljajo Janez Janša kot predsednik SDS (jc tudi predsednik Vlade Republike Slovenije) ter podpredsedniki dr. Miha Brejc (poslance SDS v I Evropskem parlamentu), dr. Romana Jordan Cizelj (poslanka v Lvropskem parlamentu ter predsednica Ženskega odbora SDS) in dr. Milan Zver (minister za šolstvo in šport). Seja Sveta SDS je potekala v sproščenem in delovnem vzdušju. Stran- ka pa bo tudi v delu počitniških dni zelo aktivna, saj bo konec julija in začetek avgusta potekal redni poletni Tabor SDS v Lepcni (dolina Soče) Tabor bo potekal od 29. julija do 7. avgusta, podrobnejše informacije pa lahko izveste na naši spletni strani ali pa na sedežu stranke v Ljubljani. Vsekakor vas vabimo, da skupaj Z nami preživite nekaj prijetnih dni v dolini reke Soče, saj pripravljamo celo vrsto aktivnosti - rafting p" Soči, pohodi v gore (tudi na Triglav se bomo povzpeli), poseben poudarek bo namenjen mladim ter športnim in družabnim aktivnostim, pekli bomo postrvi, imeli taborni ogenj, uživali ob diapozitivih ter predavanjih nekaterih popotnikov, skratka, bo veselo in prijetno in prav veseli bomo, če se nam boste pridružili Vsem bralkam in bralcem Slamnika želimo prijetne dopustniške dni. SDS Domžale Tudi letos bo od 29. julija do 7. avgusta v Lepeni vihrala zastava SDS stran 9 NAŠI POSLANCI Intenzivno delo Državnega zbora RS V juniju je bilo moje delo v vlogi poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije izredno razgibano ter pestro. Obravnavanih je bilo mnogo aktov oz. zakonskih predlogov, med drugim npr. rebalans proračuna, predug Zakona o spremembah "i dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Zakon o istospolni partnerski skupnosti in še bi lahko našteval. Tudi mesec julij je zelo delovno naravnan, saj sta v proceduro za julijsko sejo med drugim vložena tudi predloga zakonov, ki sta pomembna za lokalne volitve leta 2006. To sta Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona O lokalni samoupravi ter Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah. Oba sta bila na julijski seji obravnavana po skrajšanem Postopku. Rebalans proračuna za leto 2005 je sedanja vladajoča koalicija morala pripraviti, da bi lahko zagotovila financiranje nujnih dodatnih obveznosti državnega Proračuna - v skupni višini 70 milijard SIT, ki v letu 2003, ko je bil sprejet zadnji državni proračun, niso »ile predvidene in/ali niso Hogle biti predvidene. V Prvo skupino dodatnih obveznosti sodijo obveznosti, ki so bile leta 2003 prenizko načrtovane - npr. plače v šolstvu, v drugo skupino sodijo obveznosti, ki so posledica dejanj ali aktivnosti Prejšnje vlade, sprejetih po wtu 2003 - npr. sofinan-5*anje novih investicij v "IVOZ Novo mesto ali pa Posledica njenih neuresni- čenih prvotno zastavljenih ciljev (npr. neuresničeno zmanjšanje zaposlenih v državni upravi terja dodatna sredstva za plače). Manjše spremembe v strukturi porabe pa terja tudi uresničevanje novih politik sedanje vlade (npr. usklajevanje pokojnin). Večjih sprememb politik nove vladne koalicije z rebalansom proračuna 2005 sredi proračunskega leta ni bilo mogoče uveljaviti zaradi zatečenih fiksnih ali zakonskih obveznosti ter prevzetih obvez državnega proračuna v preteklem obdobju. S sprejetjem rebalansa pa seje za 20 milijard SIT znižal tudi javni dolg in s tem tudi izboljšanje doseganja maastrichtskega kriterija o tekočem javnem dolgu centralne države. S tem je vlada izkazala svojo odgovornost in odločenost, da Slovenija kar najbolje izpolnjuje vse pogoje za prevzem evra v letu 2007. S sprejetjem popravkov Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki se sicer nanašajo zgolj na ukinitev zakonske podlage za ustanovitev šolskih uprav in njihovih pristojnosti smo omogočili ureditev stanja na tem področju. Rok za ustanovitev šolskih uprav je 1. september 2005, zato je bila sprememba zakona nujna. Poleg tega pa je ob spremembi zakona v zakonskem besedilu prišlo do potrebnega ločevanja med učili in učbeniki ter več avtonomnosti pri izboru učil s strani učiteljev, saj sedaj lahko samostojno izbirajo, katere pripomočke bodo uporabljali pri svojem pedagoškem delu. V poslanski skupini Slovenske demokratske stran- ke smo podprli predlog Zakona o istospolni partnerski skupnosti, ki ga je v obravnavo podala vlada Republike Slovenije. To, da smo v roku treh mesecev že drugič razpravljali o isti temi, kaže na po eni strani resnično perečnost dotične-ga problema, po drugi strani pa na zavest zdajšnje vlade, ki je problemu prisluhnila in je zakon, ki bo uredil to področje, pripravila kot ur-genten. Tako smo lahko po šele nekaj mesecih vladanja sedanje vlade razpravljali o zakonu, kakršnega prejšnja vlada v 8 letih tako opevanega sodelovanja in dogovarjanja z nevladnimi organizacijami, kljub zagotovljeni večini v parlamentu, ni utegnila sprejeti. Samo kot zanimivost naj navedem, da takšno sodelovanje prejšnje oblasti z nevladnimi organizacijami žal ni pripeljalo do nikakršnega rezultata in da to lahko lahko brez slabe vesti označimo za zapravljanje davkoplačevalskega denarja prejšnje vlade, saj je npr. v letu 2003 za ureditev te problematike odvetniški pisarni, ki se je ukvarjala s tem področjem, odobrila 3 milijone in'420.00 tolarjev kljub temu, da zakona prejšnja vlada oz. vladajoča koalicija ni sprejela. Osnovni namen Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisoval ni opremi v cestnih prevozih, ki smo ga ravno tako obravnavali, je ureditev tega področja v skladu s pravnim redom Evropske unije. Ta področja so doslej urejali nekateri drugi zakoni, pravilniki ter uredbe. Sprejet zakon prinaša v slovenski pravni red le tiste določbe, ki glede na ta pravni red predstavljajo zakonsko materijo in pušča podzakonskim predpisom urejanje podrobnejših vprašanj, ki so v skladu s slovenskim pravnim redom lahko urejena s takim predpisom (npr. določena pooblastila ministru ipd.). Obravnavali in sprejeli smo tudi Zakon o RTV Slovenija, ki bo uredil delovanje tega javnega zavoda, poslanci LDS pa bodo sprožili postopek za izvedbo referenduma o tem zakonu. Tako naj bi predvidoma jeseni potekal referendum, vendar pa smo prepričani, da ne bo uspešen, saj imamo veliko podporo v ljudeh, ki se strinjajo z našo ureditvijo javnega zavoda RTV Slovenija in podpirajo sprejeti Zakon o RTV Slovenija. O obravnavi predloga Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter že uvodoma omenjenih zakonov s področja lokalne samouprave, ki bosta pomembna za izvedbo lokalnih volitev leta 2006, pa boste lahko brali v septembrski številki Slamnika. Ker je sedaj čas dopustov in počitnic, želim vsem bralkam in bralcem Slamnika, še posebej pa tistim, ki se preko šolskega leta spopadate s snovjo v učbenikih, da kar čim lepše ter varno preživite počitniške dni ter da se jeseni vsi srečni, zdravi in napolnjeni s pozitivno energijo vrnemo bodisi v šole in fakultete bodisi na delovna mesta. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS Zakaj se Vlada ne pogaja za tri kohezijske regije? Po junijskih neuspešnih pogajanjih o finančni perspektivi za obdobje 2007 do 2013 pod luksemburškim predsedstvom se je Slovenija znašla v izjemno neugodni situaciji glede črpanja sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov. Če bi bila pogajanja uspešna, v Sloveniji pa bi bila oblikovana tako kot doslej ena kohezijska regija, bi se za osnovo še štelo obdobje, v katerem ne bi presegli 75% povprečja bruto družbenega proizvoda Evropske skupnosti. Tako bi tudi v naslednjem finančnem obdobju lahko črpali vsa sredstva. Ker pa pogajanja niso končana, je jasno, da bomo presegli na ravni celotne države 75% prag. Zato je nujno Slovenijo razdeliti na več kohezijskih območij, da bi vsaj tistim manj razvitim lahko omogočili koriščenje sredstev tudi v naslednjih obdobjih. Za to obstajajo vse možnosti, saj tega dela pogajanj Slovenija z EU ni zaključila in je vseskozi tudi napovedovala delitev na tri kohezijske regije: Osrednjo z Ljubljano (ta je najbolj razvita) ter V/hodno in Zahodno, ki bi obe ostali pod 75 % BDP. Z velikim presenečenjem smo poslanci opozicije v Državnem zboru sprejeli rešitev, ki jo je tako rekoč v nekaj dneh po koncu pogajanj prinesla Vlada v obliki Zakona o skladnem regionalnem razvoju. Vlada je predlagala, da po nujnem postopku, še pred poletjem, sprejmemo omenjeni zakon, ki v Sloveniji predlaga le dve kohezijski regiji in 12 statističnih razvojnih regij. V Liberalni demokraciji Slovenije smo ocenili, da je to zelo slabo pogajalsko izhodišče za pogajanja v Evropski uniji in daje Vlada (zlasti njen predsednik Janez Janša in minister za lokalno samoupravo dr. Žagar) tako rekoč brez vsakršnega truda, pogajanj in dogovarjanja pristala na neustrezno in nesprejemljivo varianto. Slovenija v predpristopnem času ni zaključila pogajanj v zvezi z oblikovanjem regij. Državni zbor je sprejel izhodišča za tri regije, prav tako pa je tudi Evropska komisija v mesecu marcu letos pristala na nadaljevanje pogajanj v zvezi z ko-hezijskimi regijami in nakazovala možnost dogovora ter pogajanja za izjemne rešitve, ki veljajo tudi za Malto, Luksemburg in Ciper. Doslej nismo dobili dovolj prepričljivih odgovorov, zakaj in čemu takšna hitra in slaba odločitev Vlade, prav tako tudi ne, zakaj se je tako hitro in brez »pravega boja« vdala, saj bodo finančne posledice za Slovenijo in izpad sredstev velik. Morda zato, ker se sliši, da se mnogi v Vladi na bruseljskem parketu sploh ne znajdejo in trpijo krvave muke, če morajo na pogovore in pogajanja? Jim manjka poguma? Morda pa obstaja bojazen, da v Sloveniji nismo sposobni pripraviti dovolj projektov, da bi sredstva sploh izkoristili? Tudi časa za pogajanja vendarle ni tako malo, saj bi to lahko počeli vsaj do meseca novembra 2005 (ko bo zasedanje evropskega statističnega odbora), a odločili so se za drugačno, neambiciozno pot. Sprašujemo se, zakaj je Vlada, še preden je začela pogajanja znižala zahteve in pričakovanja ter si tako oslabila pogajalsko izhodišče. Razumeli bi, če bi neuspeh doživeli kljub naporom. Vendar reči že v naprej, da Slovenija pristaja na dve regiji in izrazito manj uspešno finančno pogačo, se nam zcu nerazumevanje procesov in načinov dela v Evropski uniji. Takšna drža je politični samomor. Brez pogajanj s predsednikom EU in s komisarji, z iskanjem politične podpore v parlamentu in pri ostalih članicah EU pač ne bomo dosegli podpore, predvsem pa pokazali svojo hlapčevsko naravo in vnaprejšnjo kapitulacijsko držo. To je vdaja brez boja. Kaj vse govori v prid pogajanjem? - v Evropi je izmed 250 regij kar 56 izjem, ki ne dosegajo pogoja o najmanj 800.000 prebivalcih (to je glavni argument za ne-pogajanja), kar 26 pa jih ima manj kot 400.000 prebivalcev, zato bi se morali pogajati za uvrstitev med izjeme tudi mi, - v prid trem regijam govori že obstoječa delitev npr. treh univerz, škofij ter opredelitev treh regij v strategiji prostorskega razvoja, - zahodni del Slovenije (Primorska, iT ^ mM Posočje, Gorenjska), ki je uvrščen v »bogatejšo« Osrednjo regijo z Ljubljano, bi bil zelo prikrajšan in Slovenija bi ves ta del odrezala od možnosti za pridobitev sredstev iz EU, prikrajšani pa bili tudi za sredstva za naložbe v skladnejši razvoj, - Uredba dopušča izjeme in sicer določa, da lahko regije odstopajo od določenep praga zaradi posebnih geografskih, socialnoekonomskih, zgodovinskih, kulturnih ali okoljskih razmer, kar bi se lahko vsaj potrudili dokazati. Prav tako je nenavadno, da kljub zagotovitvam, da se bo Vlada o vsem pogovarjala tudi z zainteresiranimi - to pa je v tem primeru zlasti občinami, o tem ni vodila nikakršnih pogovorov z lokalnimi skupnostmi. Pri tem je v Zakonu predlagala tudi zgolj 12 razvojnih regij in ponovno izločila že dogovorjeni Spodnje Podravsko (Ptuj) in Savinjsko - Šaleško. Zato bomo v poslanskem klubu LDS podali tri predloge: - predlagali bomo, da spremenimo Ustavo in vanjo zapišemo, da ima Slovenija tri pokrajine, v katere se združuje 14 regij. S tem bi dobili veliko večje možnosti za uspeh, saj je komisar Almunia izrazil pripravljenost pogovarjati se o vseh rešitvah, ki bi imele svoj temelj v »ustavni ravni«, tudi če bi bile enote z manj kot 800.000 prebivalci, - predlagali bomo, da se Vlada pogaja za tri kohezijske pokrajine, - predlagali bomo, da je v Sloveniji 14 pokrajin. Dveta Zalokar - Oražem poslanka LDS v Državnem zboru RS Srečanje Delavske zveze Evropske ljudske stranke v Sloveniji Poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED) je med 16. 'n 20. junijem gostil redno letno sreča-"je Delavske zveze Evropske ljudske stranke (EPP). Člani te zveze so poslanci Lvropskega parlamenta iz vrst največ-Je poslanske skupine Evropske ljudske franke - Evropskih demokratov (EPP-ki so tudi člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v Evropskem Parlamentu. Or. Brejc in predsednik Delavske zveze in poslanec Evropskega parlamenta g. t-saba Ory sta ob začetku srečanja predstava namen srečanja Delavske zveze EPP. Ory je pri tem dejal, da so se v Delavski zvezi EPP z veseljem odzvali na povabilo r; Brejca, da bi srečanje potekalo v Slovenji- S tovrstnimi srečanji želijo njeni člani Predvsem okrepiti izmenjavo mnenj o te-^ah, povezanih s področjem zaposlovanja v azličnih državah članicah. Srečanj se ude-^zujejo predstavniki evropskih institucij, . 'ad držav članic in predstavniki sindikatov lz različnih držav članic. Namenjena so tudi Popravam na strokovne razprave 0 problematiki zaposlovanja v okviru Evropskega Parlamenta, v katerem že poteka razprava o ^katerih temah, ki so jih obravnavali tudi na srečanju v Sloveniji, predvsem o direkti- vi o delovnem času in direktivi o storitvah. Takšna srečanja so tudi dobra priložnost za izmenjavo stališč in prikaz ureditev, ki jih imajo na področju zaposlovanja in socialnih zadev različne države članice. Goste je uvodoma pozdravil tudi minister za javno upravo dr. Gregor Virant, ki je udeležencem predstavil reformo javne uprave v Sloveniji in delovanje Vlade RS v okviru socialnega dialoga. Dr. Brejc je srečanje označil kot zelo pomembno za Slovenijo, saj sta bili med temami, ki so jih obravnavali udeleženci, tudi problematika spreminjajočih se demografskih trendov v Evropi in prost pretok oseb, kjer za Slovenijo še vedno velja prehodno obdobje. Po njegovem, mnenju takšno srečanje nudi dobro priložnost za predstavitev slovenskih stališč tujim udeležencem. Srečanje je bilo tudi lepa priložnost za promocijo Slovenije. Udeleženci so tako prvi dan srečanja zaključili z večerjo v restavraciji Arboretiim in bili so navdušeni nad visoko kakovoslio brane in slovenskega vina. Ogledali so si tudi Ljubljano, Postojnsko jamo in slovensko obalo. Nataša Šuštar Br- Miha Brejc, poslanec Evropskega parlamenta, In predsednik Delavske zveze EPP In ""»lanac Evropskega parlamenta, Csaba 6ry Kam Evropska Unija, kam Slovenija? Evropska unija je odgovor na razvojne izzive soglasno našla v Lizbonski strategiji. Dokument je bil pred kratkim znova potrjen v nekoliko obnovljeni obliki, ki bolje odgovarja dejanskim politično-raz-vojnim razmeram v Evropi in svetu. Naši odgovori na razvojne izzive bodo v veliki meri odvisni od uspešnosti ratifikacijskih postopkov pogodbe o ustavi za Evropo. Po zavrnitvi ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem se v javnosti vrstijo številna vprašanja povezana s prihodnostjo evropske ideje. Mar zavrnitvi predstavljata konec razvoja političnega povezovanja kot smo ga poznali doslej? Smisel evropskega povezovanja so procesi, ki niso le politično motivirani. Politično povezovanje je nujna družbena podpora, zato v tem trenutku ni bojazni, da bi se povezovanje ustavilo. Potrebno je nekaj časa, da se analizira situacija in na novo definirajo politični odnosi. V tem smislu sem prepričana, da je za evropsko idejo celo dobro, da EU zajame sapo in naredi globljo analizo, kaj seje zgodilo in kakšno Evropo potrebujemo. Zalo francosko in nizozemsko zavrnitev ustavne pogodbe ne gre razumeti kot nekaj, kar bi lahko pomenilo grožnjo evropskemu povezovanju, temveč predvsem kot nezaupnico in poraz trenutne politične elite. V Franciji poraz odraža strah pred odpiranjem mej, na Nizozemskem pa nezadovoljstvo z usmerjanjem evropskih sredstev in birokracijo. Glavno dejstvo pa je, da državljani ustavne pogodbe preprosto niso dovolj poznali. S političnega vidika obstaja v Evropski Uniji konsenz o nujnosti nadaljevanja dveh procesov. Prvi je širitev. Ker gre pri širitvi za strateške odločitve, je pričakovati, da se bo proces nadaljeval nekoliko počasneje. Vsak nadaljnji korak bo moral biti še toliko bolj premišljen in predpogoj so le ustrezna pristopna pogajanja. Enako pomembni kriterij je pripravljenost same EU za nadaljnjo širitev. Politične elite lahko širitev potrdijo le, če državljanke in državljani le-to podpirajo, v njej ne vidijo le eksistenčnih strahov, temveč prednosti. Drugi temeljni politični proces Unije je oblikovanje ustrezne zakonodaje. Zakoni so marsikdaj prezapleteni, zahtevajo preveč usklajevanja, nujno potrebno pa je predvsem njihovo dejansko uresničevanje v posameznih državah članicah. Strateške razvojne usmeritve EU so bile poimenovane lizbonska strategija. Gre za reformni proces, ki se bo moral v prihodnosti nenehno prilagajati novim razmeram. Prioriteti procesa sta uspešen gospodarski razvoj in povečanje socialne kohezije, kot tretja pa je dodana še okoljska dimenzija. Vmesno Kokovo poročilo o izvajanju strategije iz leta 2004 poudarja, da mora Unija nujno pospešiti izvajanje lizbonskih ciljev. Poročilo zahteva ukrepe predvsem na petih področjih: • povečanje evropske privlačnosti za raziskovalce in znanstvenike in spodbujanje uporabe informaeijsko-komunikacijskih tehnologij, • dokončno oblikovanje notranjega trga za prost pretok ljudi, kapitala in storitev, • izboljšana podjetniška klima, poenostavljena zakonodaja in podjetništvu bolj prijazno okolje, • trg delovne sile z razvijanjem strategij za vseživljenjsko učenje, aktivno staranje in podpora partnerstva za rast in zaposlovanje, • trajnostni okoljski razvoj z zasledovanjem politik, ki vodijo do dolgoročnih in trajnostnih izboljšav z ozirom na eko-učin-kovitost. Rezultate in priporočila Kokove skupine je potrdil letošnji spomladanski vrh. Dokument poleg smernic razvoja evropskih institucij predlaga tudi razvojne ukrepe za posamezne države, kijih lahko s pridom izkoristi tudi Slovenija. Za Slovenijo je izrednega pomena skrbno ravnanje s človeškimi viri. Nevarnosti bega Dr. Romani Jordan ClzelJ. evropski poslanki, ob prejemu naziva častne občanke Občine Prebold, Iskrene čestitke! Uredništvo možganov se premalo zavedamo. Potrebujemo učinkovit in odprt izobraževalni sistem, ki je vpet v mednarodno okolje in povezan z gospodarstvom. Ključna prioriteta mora postati razvoj raziskovalnega prostora. Izrednega pomena je upoštevanje mnenj posameznih skupin strokovnjakov pri oblikovanju družbeno pomembnih odločitev, kot tudi vključevanje malih in srednjih podjetij v raziskovalno-razvojne procese. Poudarek naj velja razvoju produktov in storitev z visoko dodano vrednostjo, še zlasti področju informacijskih in okoljskih tehnologij, energije in transporta. Zato moramo finančna sredstva, ki so Sloveniji na voljo v okviru strukturnih in kohezijskih skladov EU, posebej skrbno izkoristiti za projekte, s katerimi bomo izpolnjevali cilje lizbonske strategije. Le delovanje na prioritetnih področjih lahko Sloveniji zagotavlja dolgoročno konkurenčnost in vsestransko blaginjo državljank in državljanov. Srednja pot za EU morda obstaja, za Slovenijo pa je prav gotovo ni. Spoštovane občanke in občani, bralci Slamnika: Prihaja čas oddiha in dopustov. Iskreno vam želim, da počitniški čas preživite lepo in v sproščenem ozračju, si nekoliko oddahnete po napornih mesecih dela in naberete obilo nove energije za uspešno delo v drugi polovici leta. Dr. Romana Jordan ClzelJ poslanka Evropskega parlamenta stran 10 Pogovor s Ko kijem in Rexom, skaterjema V Domžalah jih je sicer kar nekaj, to je večina Domžalčanov verjetno že opazila. Govorimo seveda o mladih nadobudnežih, ki svoj prosti čas aktivno preživljajo z »dilco na štirih kolesih« (rolko). Pogovarjal sem se z dvema izmed starejših in bolj aktivnih skaterjev. S skateboardingom se ukvarjata že 7 let? Koki: Tako je, začela sva skupaj. Rex: Koki je tudi rolal. Koki: Res je, pa tudi vozil BMX ... Je to stvar, ki jo počneta najraje? Koki: V bistvu. Včasih nam je bila prioriteta, kar sedaj ni več. Skate je »kul« za sprostitev in zdravje, če odštejemo poškodbe. Kaj pa je prioriteta? Koki: Zame recimo glasba. Je skateboarding potem šport, ki je mišljen bolj za mlajše? Kdaj so tista leta, ko naj bi se človek potem nehal ukvarjati z njim? Rex: Ni nekega pravila. Ukvarja naj se, dokler mu paše ali dokler mu telo dovoli. Je pa res da telo po 20. letu ni več tako odporno na padce. Že res, vendar prav veliko skaterjev nad 30 let najbrž ni? Koki: Veliko jih res ni. Rex: Dosti jih pride malo poskejtati zavoljo starih časov. Tisti, ki so pri nas začeli, tako še vedno pridejo, kljub temu da so že krepko čez 30. Denimo tudi raper Alien. Je skate kultura zelo povezana z rap sceno in hip-hopom? Koki: Niti ne. Bolj z rockom. Rex: Ska-punk, metal, rap in reg- gae. Zakaj sploh ta povezava z glasbo? Koki: Gre pač za bolj dinamičen šport Rex: Taka glasba ima energijo in zato sodi zraven. Koki: Gre za adrenalinski šport, zato tudi hitra glasba.V tujini so skaterji celo raverji. Je skate kot šport podoben snovv-boardingu (deskanju na snegu)? Rex: Je podoben, vendar se boarder-ji in skaterji ne prenašajo najbolje. Zakaj? Koki: Boardanje seje razvilo kasneje kot skejtanje, zato si je sposojalo trike od skejtanja. Ne gre pa za take vrste infantilen nivo, da bi eni rekli, da se ukvarjajo s »pravim športom,« za razliko od drugih? Rex: To ne. Tudi sama antipatija je bolj med tistimi, ki samo boardajo, in drugimi, ki samo skejtajo. Na katero skupino pa se bejbe bolj »pa lijo«? Koki: Stil je bolj ali manj enak v obeh skupinah, odvisno od bejbe. Rex: Bejbe so bolj mahnjene na bo-arderje, ker se tudi same bolj ukvarjajo s tem. Pa je skate še vedno eksotika, tako kot je bilo včasih, ko so obstajale »fenice«? Koki: Odvisno. Nekaj jih že privlači tak stil in poslušajo tovrstno glasbo, vendar skejtati ravno ne morejo prav dosti. Zakaj? Ker ne upajo? Koki: Mislim, da res ne upajo. Rex: Enkrat poskusi, pade; in nato ne upa več. Kaj bi bilo z vama, če bi vama nekdo prepovedal skejtanje? Koki: Bilo bi mi »bad«. Rex: Prodam vse, kar imam, in grem živet na Antarktiko. Je to resen odgovor? Rex: Ne, zagotovo pa bi potreboval nekaj, da bi si zapolnil čas. Koki: Ni panike, ustanavljamo društvo. Maco (eden od organizatorjev skate contesta) je rekel, da je prišlo že nekaj mulcev, ki so kupili skate. Scena bo ponovno zaživela. Rex: Domžale smo z novim objektom postavili na slovensko skejter-sko mapo. Denar - 120.000 sit - pa nam je dal MKC Akumulator. Se kje pojavljajo kakšne težave, kar se tiče občinske politike? Koki: Ni vode, ni elektrike, ni ograje... Jorge (MKC aktivist) je govoril z nekom iz Zavoda za šport, ki je nekaj tudi obljubil, vendar potem iz tega ni bilo nič. Se pravi, Zavod za šport je kom-petenca, na katero se obračate? Koki: In Zavod za okolje. Lahko bi tudi vidva kdaj poskusila z lobiranjem? Rex: Ravnokar poiskušamo. Ustanavljamo društvo. Naredil se bo še boljši park (upamo). Koki: Občinski sklep pa je bil sprejet že leta 2002. Rex: Sklep o ustanovitvi Športnega parka z vodo, elektriko in sanitarijami. V planu je bilo 10.000 m2. Koki: Skate park bi mo*tl biti tudi čim bolj stran od vode (trenutno je ob neposredni bližini Kamniške Bi- Poletje v Akumulatorj u Vabljeni na delavnice: LIKOVNA (Marinka) GLASBENA (Koki. Aleš) PLESNA (Te|č| ŠPORTNA (Rex) V juliju in avgustu bo Akumulator odprt od ponedeljka do četrtka med 14.00 in 20.00 uro. OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 . Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/bro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, tone velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi za DIABl IIKI domačo potico, ročno vdelane domače piškote in ostale slaščice strice), zato ker je ob reki ponavadi v zraku tudi dosti vlage in je možnost padca toliko večja. Rex: Kar pa je obstranski problem. Res pa je, da je v krogu vsaj 70 km v Domžalah najboljši skate park, ker je pač edini. Koki: Sem hodi mladina celo iz Ljubljane, Kranja in Kamnika pa še kdo. V Domžalah pa živi tudi BMX. Rex: Denimo, Športna Zveza Slovenije za BMX namenja 600.000 sit letno, kar pa se po mojih podatkih sploh ne vlaga nikamor, razen komu v žep... Koki: Po drugi strani pa je res tudi, daje bil BMX Contest, ki seje zgo- dil v Domžalah v mesecu maju, edini tovrstni v Sloveniji letos. Rex: Morda bo še v Novi Gorici. Za lani vem, daje bil. Koki: Eidina, ki se pri tem lahko kosata z domžalskim skateparkom, sta pravzaprav Koper in Nova Gorica, ki pa od občine dobita neprimerno več sredstev. Občina Koper jim je sama ponudila 4 milijone sit za asfalt... Rcx: ...in 3 milijone za objekte... , Koki: ... s tem, da so jih naredili sami. Veliko sreče pri lobiranju. Rcx, Koki: Hvala Žiga Čamernik Intervju z Andrejem Vozličem, pevcem in duhovnim vodjo glasbene skupine Day Out Skupina Day Out je v Domžalah, Trzinu, Mengšu, Kamniku že lep čas dobro poznana, prav v teh dneh pa se jim odpira velik »break-through« tudi na vseslovensko glasbeno sceno. Izdani prvenec z naslovom Retro Forte, zmaga na predi/boru na Ročk Otočeč 2005, popevka tedna na Valu 202, pojavljanja na televizijskih in radijskih intervjujih širom Slovenije; to je le nekaj uspehov, ki jih mlada, energična ter izjemno melodična glasbena skupina niza enega za drugim. O slovenski glasbeni sceni, njenih pasteh in uspehu smo se pogovarjali z Andrejem Vozličem, pevcem in duhovnim vodjo skupine. Na koncertu v Velenju, kjer so igrale tri glasbene skupine, ste se po izboru poslušalcev uvrstili na enega največjih festivalov na slovenskem, Ročk Otočec. Koliko predizborov ste dali skozi? V uvodni fazi je bilo po Sloveniji 24 predizborov, kar pomeni 24 zmagovalcev. Organizatorji, klub Patriot iz Slovenskih Konjic, so nato organizirali 8 finalnih večerov, kar pomeni, da gre na Ročk Otočec 8 skupin, med njimi tudi mi. Pravila se ne menjajo, medtem ko je način izbora vsako leto malo drugačen. Glede na to, da je glavnina skupine skupaj že dobra tri leta, kdaj ste začutili, da se vam je vloženi trud začel vračati? Ta občutek ni ravno star. Pojavil seje šele pred nekaj meseci, ko smo bili predstavljeni na Aritmiji, glasbeni oddaji za alternativno glasbo, ki jo vodi Katarina Čas. Od takrat naprej se stvari kar »dogajajo « Že naslednji dan so nas poklicali iz Vala 202 na intervju, še isti teden pa smo bili izbrani za popevko tedna na Valu 202, takoj naslednji teden so se zvrstili nastopi na drugih televizijah in intervjuji po radijskih postajah, tako da smo zelo zasedeni. Seveda je ves čas tudi ogromno naših koncertov, kjer se nam stvari vračajo nazaj predvsem emocionalno. Koncert je pač stvar, zaradi katere je vse skupaj sploh smiselno. »Feeling«, ki ga doži-viš z občinstvom, ko se zlijeta v eno, je nepopisen. Širši emocionalni koncept pa se nam je začel vračati šele v zadnjem času. Sploh po vsem, kar smo zadnje čase prestali, ko smo imeli tudi ogromno smole, vendar smo vzdržali vse pritiske, ki bi nas lahko razdrli. Bo pa zato vsaj naša biografija nekoliko bolj zanimiva in jo bo človek lahko z veseljem prebral tudi 10-krat (smeh). Lepo. Na koncertih publika poje vaše pesmi kar sama od sebe. Gre najbrž za dober občutek? Res je. Včasih smo tak efekt dosegli s tem, da smo prepevali ogromno priredb, danes je pa zadeva že nekoliko drugačna. Najlepši »feeling« je doživeti, da ljudje pojejo nek tvoj komad, kar smo v zadnjem času tudi že večkrat doživeli. Prvi single z naše plošče »Ypsilon veter« se precej vrti po radijskih postajah, najboljši občutek pa je, ko prideš v Maribor, Celje ali nekam na Primorsko in vidiš, da nekdo odpira usta na isti refren. Priredbe pa igramo predvsem zaradi lastnega užitka, ker nenazadnje z njimi vsak bend tudi začne. Gre bolj za »soft ročk« komade? Že res, vendar jih predelamo in prilagodimo našemu splošnemu zvoku, oziroma karekteristiki zvoka, ki jo v bendu oddajamo tudi sicer. Ne gre zato, da bi samo snemali akorde, pač pa jih naredimo za bolj »hard.« Iz tega se tudi veliko naučimo o konstrukciji in aranžmajih. Nekoliko spominjate na Siddharto. Gre za naključje ali kaj drugega? Te primerjave se seveda vlečejo, vendar ljudje, ki sc bolj spoznajo na glasbeno produkcijo vidijo, da ne gre toliko za naključje, kot bolj za način modeme produkcije, oziroma naravne poti, po kateri se glasba strukturno in zvočno nadgrajuje in razvija skozi zgodovino. Kar nas druži s Siddharto - ne samo nas, pač pa precej mladih bendov - je ravno ta modema produkcija, kjer je precej violin, težkih kitar in elementov 80-tih. Producenti sc bolj ali manj ravnajo po istem principu, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem tudi Dragu Popoviču in Bernardu Pajku, ki sta nam naredila krasen aranžma. Kar sc tiče zvoko-vnega aranžmaja, ne bi toliko govoril o primerjavi s Siddharto, kot to, da gre za neko logično nadaljevanje tega, kar se trenutno dogaja v glasbenem svetu. Naša glasba je v osnovi klasičen ročk, kimu dodajamo tako primesi popa, kot tudi heavy metala in hard ročka. Najbolj pa smo ponosni na naša besedila, ki kotirajo v povsem drugo smer, kot večina besedil nekaterih drugih bendov, ker se ne obremenjujemo s kakšimi banalnimi ljubezenskimi zgodbami, ampak sc skušamo ukvarjati s tisto tematiko, zaradi katere so nenazadnje umetniki tudi poklicani. Sc pravi, da nastavljajo odbojno zrcalo družbi in so socialno angažirani. Skušamo opozarjati na socialne probleme in frustracije, se pravi na skrbi, ki v današnjem času obdajajo vsakega urbanega človeka, saj ima že skoraj vsak drug posameznik kakšno nevrozo. Bi potem prej rekel, da ste »trend setterji,« kot da sledite ustaljenim glasbenim formam? Raje bi rekel tako. Nehvaležno bi bilo govoriti, kaj se bo iz tega razvilo, mi delamo predvsem tisto, zaradi česar mislimo, da se bomo po izvedbi počutili dobro. Gre torej predvem za opozarjanje na lastno živčno razrvanost, zato se je treba ozreti vase. Le kdo drug bo na to opozarjal, če ne mi? Kako težko je bilo izdati ploščo? Pot do plošče je bila relativno dolga, strategijo pa smo oblikovali že na samem začetku. Odločili smo se, da bomo naredili čim večji nabor pesmi, od katerih smo jih kasneje izbrali 12. Najpej smo naredili demo posnetke, na podlagi katerih smo se prvič srečali s studijem, kar je kasneje, ko smo snemali ploščo, še kako pomagalo. Vse skupaj je vodilo do tega, da smo si izbrali producenta in prišlo je do pred-produkcije. Sam proces snemanja je trajal celo leto, predvsem zaradi finančnih težav. Se predenje plošča izšla, smo šli do založb in jo predstavljali. Situacija na področju založništva je pri nas katastrofalna. Ljudje, ki so na določenih položajih, so do te mere okosteneli, da si nihče več ne upa ničesar storiti, zato vsi samo sprašujejo, kaj so storili drugi, nihče pa si več ne postavlja lastnih meril in argumentov ter ne prevzema nobene odgovornosti. Ljudem so bile naše pesmi sicer všeč, vendar nihče si ni upal napraviti odločilnega koraka-V pogodbah so nam tako ponujali popolnoma suž-njelastniške pogoje, zato smo se odločili za samozaložbo. Kasneje smo šli v distribucijo z založbo Nika, ki ima nemara eno najbolj razvejanih distribucijskih mre/ po Sloveniji, tako da se naša plošča lahko dobi po vseh večjih in bolje založenih trgovinah. Cenaje okoli 3.500 sit, če jo naročite preko nas 2.500 sit. •> koncertih pa tudi 2.000 sit, s čimer želimo motivira" tudi poslušalstvo. Na koliko prodanih izvodov računate? Cilj je popolnoma irelevanten, bolj je pomembno, koliko prodanih izvodov se nam zdi, da bi labljj prodali. Mislimo, da bi se plošča, z glasbo kakršna pač jc in promocijo, ki soje vsi veliki hendi, lahk" prodala nekje med 5.000 do 10.000 i/vodi. Sa"1 cilj pa je nepomemben zato, ker je dejanska \fi daja te plošče popolnoma neodvisna od nas in tu* publike. Pomembni so samo mediji. Čisto nič drU' gega. Ko se stvar prikazuje po vseh možnih med'; jih in se 0 njej veliko govori, začne učinkovati tud1 čredni nagon in želja, da jo moramo imeti. I ud' Siddharta nima več kot 30.000 oboževalcev, vendar ko številka preseže neko mejo, moramo tisto enostavno imeti tudi sami, ker smo v nasprotne"1 primeru izločeni iz družbe. Imate od prodanih izdelkov kaj finančno od tega tudi sami? Kar se proda v trgovinah, se deli z distribucijsko hišo. Poberejo nam med 30 in 40%, kar prodamo sami pa je naš 100% zaslužek. Zaenkrat pa vse porabimo še za odplačevanje dolgov. Koliko koncertov imate povprečno na teden? Enega, oziroma tri do štiri na mesec. Frekvenca pa se v zadnjem času zaradi koncertnega obdobja dviguje. Koliko koncertov bi zadostovalo, da bi sc lahko ukvarjali samo z glasbo? Odvisno od plačila, vendar če bi dobili povprečno toliko, kot dobijo rockerski bendi v Sloveniji, hi zadostovali štirje koncerti na mesec, da bi se o" tega lahko živelo. Osebno ne verjamem, hkrati pa zagotavljam vsem bralcem, da plača še zdaleč n' tako grozna. Vsi glasbeniki povprek zatrjujejo, da se od glasbe ne da živeti. Očitno gre za nek tren" ali politično korektnost. Ne gre sicer za kakšno luksuzno življenje, vendar živeti se da. Kakšne so vaše ambicije za naslednjo sezono? Začrtali sme; koncertno turnejo za mesec julij in čir" več medijskega pojavljanja, avgusta pa si bomo pfl' voščili kolektivni dopust. Septembra bomo najvej' jetnejc izdali še kak single, novi videospot pa je 'e vprašljiv zaradi »splačljivosti« izvedbe. Ste sami vložili sredstva tudi v videospot? Vsaka naložba do sedaj je bila iz lastnega žep"> sicer pa smo dobili dva sponzorja: občino MengeS in podjetje Tokas. Andrej hvala in veliko uspeha tudi v prihodnje. Hvala tudi vam. Pogovarjal se Je Žiga Čamernik Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. stran 11 IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV Od cveta do cveta čebelica leta... Otroci iz sobe IS smo imeli projekt na temo čebelarstvo. Veliko o čebelah smo prebrali v knjigah, revijah, ki smo si jih izposodili v knjižnici. Otroci so od doma prinašali različne članke, recepte, slike in jih skupaj pregledali in nalepili na plakat. Cesar, pa še nismo izvedeli pa nam je povedal čebelar gospod Vod lan - dedek naše Kaje. G. Vodlan je prišel k nam v vrtec in nam nazorno razložil, kako se gojijo čebele, da pridelajo veliko dobrega medu.S seboj je imel obleko za zaščito pred čebelami, v katero se je na koncu tudi oblekel. Otroci so bili navdušeni, saj je bilo to za njih nekaj novega. Za zaključek projekta sta nas g. in ga. Vodlan povabila na ogled njunega čebelnjaka in čebel na Podrečje. Čebelar nam je pokazal notranjost čebelnjaka, satje, matico in povedal še marsikaj zanimivega. Poslovili smo se s pesmico in se posladkali s piškoti in sokom. Mami in atu Vodlan se zahvaljujemo za njuno prijaznost in gostoljubje. Otroci Iz vrtca Urša z Mojco In Marinko Imeli smo se lepo Na pobudo staršev smo se »ptički« iz vrtca Urša zbrali lepega sobotnega dopoldneva ob vznožji Knimperka in se podali našim ciljem naproti. Otroci so pogumno stopali po makedamski poti in niso želeli zaostajati za starši. Pridno so čebljali, spraševali to in ono in že smo bili na Krumperku. Naš prvi cilj je bil ogled konjev in vsega kar sodi zraven. Pri tem nas je prijazno vodila ga. Krumpak ter nam nazorno pokazala in povedala vse, kar nas je zanimalo. Nato smo si ogledali krumperški grad, žal le njegovo zunanjost in ugotovili, kako žalostno propada. Nekoliko utrujeni smo odšli na prostor za piknik, kjer smo se okrepčali, nato pa druženje nadaljevali z zabavnimi igrami ter tekmovanji, ki so jih skupaj z otroki pripravili starši. Bilo je veliko veselja, /abave in smeha. Vsi smo uživali in skupaj preživeli zelo lep, sproščen in poučen dan. Poglobili smo medsebojne vezi, prijateljstva ter sklenili, da bomo naslednje šolsko leto zaključili na podoben način. Marta, Vrtec Urša Projekt »Učenje rolanja« v Vrtcu Domžale Otroci vrtca Domžale, enote ( icidom, so bili /i>\H-i veseli, izvedeli so, da bo v vrtcu potekalo brezplačno rolanje za vse, ki si to želijo. V projektu »učenje rolanja« je sodelovala skupina najstarejših otrok skupine »muck«. Seveda so nekateri v tem že pravi mojstri, drugi pa spoznavajo nove spretnosti, tako se vadheljice trudimo, da si v to gibalno dejavnost vključimo veliko iger, ki otroka vodijo do željenih gibalnih spretnosti. Otroci so prek igre spoznavali najpomembnejše informacije, kot so zaviranje, vstajanje in rolanje, katerem sledijo tudi poskoki, prestopi in celo obrati. Prav vsi v skupini so se zelo trudi 11 in bili pri svojih spretnostih zelo pogumni. Tudi tisti, ki jim ni takoj uspelo »zro-lati«, jim je peti dan to uspelo. Čestitamo! Vrtec Domžale: enota »CICID0M-, vadlteljlca, Mojca Grojzdek Darilo Avta Car Mengeš učencem OŠ Roje Avto smo dobili konec aprila, s pomočjo našega šoferja in vzdrževalca Tomaža, v enoletno brezplačno uporabo z možnostjo odkupa. Namenjen je prevozu otrok kot dopolnilo šolskega avtobusa. Avta smo se učitelji in učenci zelo razveselili. Ob pogledu nanj se je učencem obraz razpotegnil v širok nasmeh. Pomagal nam je izpolniti marsikatero neizpolnjeno željo Potreb je veliko. Na poli, kjer je večina učencev vozačev, ne mine dan, da ga ne bi uporabljali. Med prvimi ,ki so ga preizkusili, so bili učenci obeh 8. razredov, ki so se odpeljali na ogled vojašnice v Bohinjsko Belo. Kdo se bo peljal v kangooiu, je bilo kar težko določiti. Odpeljal je tudi že več tekmovalcev na razna tekmovanja po Sloveniji, od koder so se vračali z medaljami. Zadnje šolske dni pa so ga koristili učenci OVI- jev za prevoz vozičkov za učence s težko gibalno ovir.inostjo na športnem dnevu na Mengeško kočo ter za ogled gasilske postaje Mengeš. Kes smo bili veseli in zadovoljni, daje bil avto prav nam zaupan v uporabo. Poleg vožnje učencev in uporabe kot dostavno vozilo za potrebe šole, so ga uporabljale tudi mobilne učiteljice Za vskodnevne delovne obveznosti. Zato najlepša hvala kolektivu in še posebej direktorju Janku Carju v imenu vseh učencev in kolektiva OŠ Roje za izkazano pozornost, posluh, dobro voljo in pripravljenost pomagati. Tekst In toto: učiteljica Vlslava Popovič Odmevni dogodki v OS Domžale V ponedeljek, 30. junija, so v Galeriji Domžale razstavljali mladi likovniki. Na otvoritvi so učenci združili likovno izražanje z besednim, za glasbeno izražanje pa so poleg kitarista poskrbeli člani orkestra Glasbene šole, katere člani so tudi učenci naše šole. Obiskovalci so lahko ob pogledu na likovne stvaritve učencev priznali, da so razstavljavci resnični mojstri likovnega izražanja. Učenci so občuten likovni repertoar ustvarili pod mentorstvom likovne pedagoginje Majde Rajnar Kralj. V petek. 3 junija, so učenci na "EKO festivalu" v Ljubljani prejeli eko zastavo. To je pri/nanje za dveletno organizirano delo na področju ekologije v okviru mednarodnega projekta Eko šola kot način življenja. Slovesnosti ob prejemu zastave se je poleg ravnateljice in učencev, ki so projekt izvajali, udeležil tudi podžupan Občine Domžale, gospod Vinko Juhart. Prav on je pred letom dni na šoli podpisal tudi eko listino. Zastava in eko listina obvezujeta učence in delavce šole ter lokalno skupnost, da bomo Z roko v roki pod okriljem mednarodnega projekta vplivali na ravnanje ljudi in spreminjali svoje in vzorce obnašanja drugih ljudi v odnosu do narave. Učenci se zavedamo, daje okolica naše šolske stavbe med najlepšimi v naši zeleni Sloveniji in prav v tej zvezi načrtujemo v prihodnjih letih še veliko odmevnih aktivnosti. V soboto, ll. junija, je bila v Hali Komunalnega centra nevsakdanja športna prireditev. V košarki so se pomerili starši, učitelji in učenci. Tekma je postala že tradicionalni vsakoletni dogodek, ki je na tribune tudi tokrat privabil veliko število navi- jačev iz vrst staršev, učiteljev in učencev. Vroči parket, ki je razvnel košarkarske navdušence, so med odmori napolnile plesne skupine, katerih število je v tem letu naraslo že na sedem. To so učenke in en učenec od I. do 8. razreda; torej Sovice vseh generacij. Plesne skupine so vse po vrsti navdušile in razvnele gledalce, da so zaploskali v ritmu njihovega plesa. Letošnja plesna sezona naše šole je bila med najbolj uspešnimi, saj so skupine dosegle vrsto odličnih uvrstitev v državi in tudi v mednarodnem merilu, starejše Sovice pa v začetku julija še čaka evropsko prvenstvo v Moskvi, kjer bodo branile lani pridobljeni naslov prvakinj. Med gosti so se tudi letos pokazali člani obeh karate klubov, prvo žogo pa je vrgel podžupan Toni Dragar. Snemalec Zavoda ŠKL je celotno dogajanje zabeležil na kameri. Igralci košarke so se odlično ujeli, čeprav ni bilo niti časa za dobro ogrevanje. Izenačen boj med ekipama je držal gledalce v napetosti do zadnjih sekund, ko so tokrat za točko prvič zmagali učenci s pomočjo nekdanjega učenca naše šole Domna Žeraka. Veselje med učenci na koncu je bilo nepopisno. Iskrena hvala KK Helios, ki nam je velikodušno odstopil dvorano, in seveda vsem, ki so prispevali, daje športni dogodek naše šole tako dobro uspel. Člani Novinarskega krožka ob pomoči ravnateljice »Ta veseli dan« v podaljšanem bivanju Da se imamo tudi v podaljšanem bivanju lahko zares lepo, smo nasmejani do ušes do kazali sami sebi, staršem, ki smo jih povabili medse, in vsem, ki so slučajno prišli mimo šole v Jaršah, vsi mi, ki se družimo v oddelkih podaljšanega bivanja na OŠ Rodica. Ob zaključku šolskega leta smo v petek, 10. junija, pripravili »Igre brez meja«. Najprej smo navdušeno navijali, tekmovali, predvsem pa sodelovali pri zabavnih športnih igrah. Seveda smo se nanje že vnaprej pripravili stransparenti. s katerimi smo bodrili prav vsakega tekmovalca. Po zapletenem zbiranju vode v plastenke, »namakaniu trnkov« in skakanju v žakljih smo ugotovili, da smo vsi najboljši (saj smo se vendar vsi zares trudili'), in da si zato zasluzimo sladoled. Veselemu tekmovanju je sledilo ustvarjanje v glasbeni, športni in likovnih delavnicah. Z nami so strigli, lepili, risali, oblikovali očki. pa mamice, sestrice in bratci, igranju nogometa so se pridružile tudi babice, nekateri dedki so / ve seljem pokramljali med seboj Pridružili so se nam tudi otroci, ki niso v podaljšanem bivanju, vendar jih je k nam privabilo živahno čebljanje, ki seje širilo z jarškega igrišča. Veseli smo bili prav vsakega, ki je bil z nami in upamo, da bodo (in boste) še kdaj prišli, saj verjamemo, da nam bo še uspelo pripraviti podobno srečanje Vsem otrokom pa, ki ste bili letos z nami, želimo učitelji Katja (Jedilnik, Tjaša Huth, Ema Cerar, Jure Jeromen, Mateja Kozina. Katarina Škotic, Barbara Žankar in Matej Primožič, da se imate v času počitnic nasmejano lepo! Ema Cerar Tridnevni izlet na Ranč Ker sc je letos prijavilo veliko steblo otrok, smo se na Ranč odpravili v dveh izmenah. V obeh izmenah smo imeli muhasto v,cnie, ki pa nam ni pokvarilo vese-'Ja- Na račun smo prišli vsi, še posebej °troci, saj smo lahko po mili volji ce-Petali po lužah in stopicali po blatu. Pri *0I smo imeli palerinc in škornje, da jRtO lahko še bolj neovirano uživali. "Prehajali smo se po žužkovi poti, ^deii srno Povodnjaka, si oglcda-'' hišice palčkov. Na sprehodu smo Nabirali tudi smrekove vršičke in iz jjjih naredili sirup proti kašlju. Na sprehodih smo srečali tudi srni-Cl)- videli stopinje konjev, srnjadi, ]'Sov .. in krmilnicoza srnjad terve-|Uco opazovalnic. NS ranču smo spoznali konje, pripra- yjn jahalnico tei konje tudi jahali l'o reb dneh smo bili že pravi mojstri ^L'(l čakanjem oa vrsto za jahanje ?mo se igrali s čisto pravim krokar- ■^rn. ki miije ime Bond. n ranču smo spoznali tudi druge '"niače živali: pave, koze, psa, zrn-ke- kokoši, peteline, odpravili pa mo se tudi do domačije, kjer smo V|deli še krave, prašiče, piščančke, "žličke, ovce., elo pa smo uživali na večernih za-'ivah pred spanjem, ko smo plesali, P°slušali pravljice in podoživbali vpSOdke, ki so se /vrstili čez dan L"*li m utrujeni smo se vračali '"""•v, vendar z odločitvijo, da se °0rnona Ranč še vrnili. Lunice, Zvezdice, Andreja, Edvln, Monlka Atletski stadion Lepo jutro se je pričelo z obiskom stadiona Domžale in oči so se otrokom kar lesketale, prvi vtis je bil vauuu ... Sprva sva jim pustili prosto, samospoznavno pot stadiona. Fantje so takoj stekli h golu, dekleta pa tek čez lepo negovano zelenico in seveda na tribune, kjer so navijala za fante. Čas je bil tudi za spoznavanje atletskih disciplin. Tek čez Ovire sta nam sprva demonstrirali dve dobri atletinji AK Domžale, Suzana in Nina, kaj hitro smo se te prvine naučili in jo skupaj ucvrli na stezo. Ker stadion v Domžalah na žalost še ni končan in atleti domžalske občine še niso deležni tartanske steze, smo bili zelo previdni, kajti asfalt zna biti nerodna reč. Ker sem sama še aktivna atletinja v metu kopja, smo se osredotočili tudi na mete. Otrokom sem demonstrirala met kopja, kladiva, diska in krogle. Vsak, ki je želel metali orodje, jc imel to možnost in varnostni ukrepi, o katerih smo se pogovarjali v vrtcu, so dobro držali. Na stadionu smo bili dobri dve uri in otroci so polni vtisov prikorakali v vrtec. Kako ste se pa imeli danes, sem prisluhnila pogovoru med mamico in otrokom, ko sem odhajala domov, »lok je bio dobr mami, veš pl smo metal un k tko okrog vrtiš, pa uno palco kopje, pa un k je k tak k krožnik, pa kroglo, k je bla težka k neki, pa ene punce so pršle ublečene v lake posebne majčke, pa so nam pokazale, kako čez ovire tečeš.« No, temu pa lahko rečemo uspešen in lep športni dan. Mojca Grojzdek Vrtec Domžale, enota Ciciban Na obisku pri muci Copatarici Bil je topel majski dan, ko smo se v vrtcu Domžale iz enote Savska, medvedki, ježki in vzgojiteljice odpravili na zelo zanimiv obisk na Rakitno. Koga smo obiskali? Piše v naslovu, pa vseeno še ne izdam vsega. Avtobus nas je pripeljal do jezera na Rakitni, kjer nas je že nestrpno čakala gospa, ki nas je nato vodila po poti proti gozdu.Tiho smo se bližali gozdni jasi. Tam pa ... Oči so se nam široko odprle, otrpnili smo. Pred nami je stala majhna bela hiška z rdečo streho, na njej je z rdečo barvo pisalo muca Copatarica. Skozi steklo na vratih, se je pokazal par mačjih ušes. Vrata so se počasi odprla in naenkrat je skoznje stopila čisto prava muca Copatarica. Da, prav tista, ki jo poznamo iz pravljice. Tista muca z belim kožuščkom, pisanim predpasnikom, z velikimi pisanimi copati z oranžnima cofkoma pa s pentljo na repu. Brez besed smo strmeli vanjo in jo poslušali, ko nas je z nežnim glasom povabila v svojo, copat polno hiško. Koliko copat je v njej, pa daril, kijih je dobila od otrok, ki sojo prišli obiskat ali pa so prišli po svoje copate! Tudi mi smo ji prinesli darilo. Ježki soji sami sešili copate. »Se me ti bojiš?« se je muca obrnila k meni. Srce mije začelo močno razbijati, ker sem se spomnila, da zjutraj nisem pospravila svojih copatk. Nič ni hudega, če se nam kdaj zgodi, da jih pozabimo pospraviti; če pa postane to naša grda razvada, pa zdaj vemo, kdo nam jih bo odnesel in kam bomo morali ponje. Aha, pa še to, če se nam naši copati strgajo, nam jih bo Copatarica z veseljem zašila na svojem starem šivalnem stroju. Za spomin še fotografija z našo novo prijateljico. V slovo nam je še pomahala s svojo belo tačko. Copatarica, še bomo prišli k tebi, ampak le na obisk, ne po svoje copate. Zvečer pa so otroci doma pridno pospravili copate in se polni lepih vtisov spominjali muce Copatarice. Seveda ima sedaj veliko manj dela z domžalskimi otroki, pa s tistimi malo večjimi tudi. Lep pozdrav od medvedkov in ježkov, pa ne pozabite naslednjič pospraviti copat! Maja Cerar Spoznavamo travnik Otroci skupine Miške iz vrtca (icidom smo v mesecu maju in juniju spoznavali travnik. Iskali smo žuželke in druge travniške živali, nabirali trave in travniške cvetlice, izdelali herbarij... Travnik smo doživljali z vsemi čuti. Najbolj smo uživali v visoki travi, v kateri smo se lahko skrivali. Otroci so lovili žuželke na pokošenem travniku in v visoki travi. Ujeli smo murna, mravlje, hrošče, pikapolonico, pajke ter druge prebivalce travnika predvsem polže različnih oblik in velikosti. Zanimiv je bil tudi komarji par (samec in samica). O travniku smo prepevali pesmice, se naučili deklamacijo, tudi likovno upodabljali svoja doživetja ter se učili spoštljivega odnosa do narave, saj nas le -ta vedno znova navduši in toliko novega nauči. Za vrtec Domžale, enota: Cicidom Nina Mav Hrovat. vzg w DA NE BI POZABILI stran 12 100 let Sokola v Domžalah Zdrav domžalski duh v slovensko ozaveščenem mladem človeku V letošnjem jubilejnem letu smo pregledali dejavnost domžalskega Sokola v preteklih sto letih. Mnogo dogodkov se je zvrstilo v 36 letih delovanja; toliko časa je Sokol v Domžalah obstajal predvsem kot uspešna telesnokulturna organizacija, ob tem da je pomenil tudi osredinjeno točko slovenske narodne zavesti. Prav je, da ob pregledovanju delovanja Sokola pogledamo tudi na to, kako so bile pripravljene in organizacijsko izpeljane mnoge tele-snokulturne prireditve, kakršnih v Vinko Vidmar, znani domžalski tele-snokulturni delavec. ]e kot mlad sokol prišel v Domžale Iz Prevali v letu 1925, odtlej pa pomenil tudi po prenehanju delovanja Sokola v letu 1941 temelj telesne kulture, posebej telovadbe. današnjem času ne pripravljamo več... Danes se zdi, da so le še dokument svojega časa. Sokolski delavci so vsako leto pripravili mnogo nastopov, med njimi so bili najbolj zanimivi vsakoletni javni nastopi s prikazi opravljenega dela, ob tem, da je vsak tak nastop pomenil tudi krajevno kulturno manifestacijo. V poletnem obdobju so take krajevne prikaze organizirali po določenem vrstnem redu v mnogih okoliških krajih. Večja društva so s svojimi močmi pomagala manjšim enotam, ko so njihovi člani odhajali peš ali se vozili na vozovih v te manjše kraje. Oblečeni so bili v slavnostne kroje, s čimer so pomagali pri ustvarjanju slavnostnega vzdušja, bogatili prireditve, sicer pa so tudi pomagali pri samem izvajanju vaj. Pred posameznim telovadnim nastopom so na »skušnjah« pregledovali osvojeno znanje in veščine, ugotavljali so »izvežbanost« pri opravljanju prostih vaj in samega nastopa ob predvajanju koračnic in ostalih glasbenih motivov, potrebnih pri prostih vajah. Vedno so določili, kdo bo stal v prednjih vrstah izvajalcev pri posamezni vaji. Ta določitev - stati v prednji vrsti, je za posameznika pomenila posebno čast in priznanje, ker je pomenilo, da je tekmovalec dosegel nadpovprečno raven izvajanja vaje. Zgodilo se je tudi, da je vodja izključil slabo pripravljenega telovadca, kar pa je seveda pomenilo tudi svojevrstno ponižanje. Po pregledu tekmovalcev je bila povorka, obhod članov, naraščajnikov Vrsta orodnih telovadcev v letu 1939 na dvorišču sokolskoga doma. Od leve proti desni: Ivan Čad, Milic. Pavlin Zule, Štifter, Vinko Janežlč, Stanko Čad, Mavko, Janko Gabrlč In načelnik Vinko Vidmar. Predn|aškl zbor In telovadci domžalskega Sokola v letu 1932. Na skrajni levi Egon Strnad. leta 1929 državni prvak v dviganju uteži; državni prvak v pen-tatlonu In triatlonu v letih 1930, 1931, 1932. 1947 In 1948. Bil je orodni telovadec mednarodnega razreda, v letu 1929 član državne reprezentance na tekmi v poljskem Poznanju In 1932 na tekmi v Pragi. Prva naraščajnlška vrsta domžalskega Sokola v letu 1928. Stari Domžalcl bodo na posnetku postavnih mladenlčev spoznali zdaj že pokojne Imenitne tekmovalce, ki so kasneje postali aktivni telesnokulturnl delavci: Pavlin Zule, Franc Bol-har, Ivan Čas, Vinko Janežlč, Jože Zupančič, Franc Vidmar in Beno Čerman. in »dece« obeh spolov, tako so rekli najmanjšim članom Sokola. Ko so društva že imela svoje prapore, so šli ti vedno v ospredju povorke, takoj za godbo. Večja društva so imela tudi svojo konjenico, večji ali manjši oddelek, pred katerim je jahal v narodno nošo oblečen konjenik s slovensko zastavo. Seveda so na takem javnem nastopu nastopili vedno vsi oddelki društva s svojimi vajami. V posebni vaji so nastopili najboljši tekmovalci vsaj na dveh orodjih, na katerih so izvajali poljubne vaje. Za zaključek je bila veno pripravljena posebna skupinska vaja, ki so jo vsakič za tako prireditev posebej pripravili. Sokolske vaje so predstavljali vedno tudi na dan takoimenovanega »ujedinjenja«, vsakič v decembru. Takrat so bile pripravljene mnoge akademije in pa slavnostne seje, na katerih so naraščajnikom, ki so prestali poskusno dobo, ter dopolnili 18 let, namenjali čast, statusa enakovrednega odraščenega člana. Novinci so seveda opravili prisego domovini in slovanstvu, ki je bila tedaj posebej izpostavljena vrednota, sprejeli pa so člansko izkaznico in ustrezno značko. Po Aleksandrovi diktaturi so bili seveda ti lepi običaji ukinjeni oz. spremenjeni. Jugoslovanska sokolska zveza je bila razpuščena. Tedaj je bila sokolska organizacija postavljena na nove formalne temelje, vzpostavljena je bila nova organiziranost, saj je decembra 1929 izšel Zakon o ustanovitvi sokola kraljevine Jugoslavije. Od takrat naprej je bilo treba prisego polagati suverenu kralju Aleksandru Karad-žordževiču, demokratična načela upravljanja organizacije so bila izbrisana in izničena. Vsaka sokolska župa je morala v januarju 1930 imenovati novo vodstvo organizacije. Seveda s tako novo, nedemokratično zasnovo vodenja sokolske organizacije mnogi niso bili zadovoljni, saj je organizacija izgubila svoje demokratično bistvo. Ni čudno zato, daje prišlo do organiziranega odpora in ustanovitve levega krila Sokola, ki se je leta 1941 tudi vključil v Osvobodilno fronta. Matjaž Brojan O jubileju z gospodom Francem Košakom Prijetni spomini na vsa obdobja, preživeta v TVD Partizan Gospod Franc Košak, ki je pred leti za svoje prizadevno delo prejel tudi občinsko priznanje, je pravi partizanovec. saj je društvu zvest, s krajšim presledkom, od svojega osmega leta. Zakaj Partizan, je bilo moje prvo vprašanje? Po drugi svetovni vojni se je bilo treba nekam dati. nekam usmeriti svojo mladost. Poznali smo le telovadno društvo Partizan, ki je tedaj pokrivalo vse športne panoge. Vem. daje bil tedaj predsednik Milan Merhar, naš vaditelj pa Zule Pavlin. Vadili smo dvakrat na teden, pionirji od 16. do 18. ure. poleti na sedanjem nogometnem igrišču, pozimi v telovadnici ne- kdanje gimnazije. Za ogrevanje vaje, tudi nekaj atletike, glavna pa je bila telovadba. Bilo je prijetno, tako na vajah kot na nastopih. Kot telovadec ste nastopali po vsej državi. Kako je bilo to videti po vojni? Lepo, če si zadovoljen in sam se spominjam, da mi je vsak nastop pomenil veliko, priznanje, ponos. Počaščen sem bil, da sem bil lahko član vrste, za to seje bilo vredno potruditi. Za nastope smo imeli kroje, ki jih je bilo treba vračati, za oblačila za vadbo smo morali poskrbeti sami. Sodelovali smo na vrsti zletov tedanjega Partizana po vsej Slove- niji - od Kopra do Maribora, se tja vozili s tovornjaki, na katere smo položili klopce, do bližnjih Moravč in Medvod pa kar z vozom. Uspehi telovadne vrste so nepozabni. Kaj pa vaši? Vsakega nastopa se rad spominjam, posebej pa tistega v Domžalah, ko sem na občinskem pionirskem prvenstvu osvojil prvo mesto in prejel diplomo. Ta me je vzpodbudila, da sem se še bolj trudil. Starši so bili z mojim delom v TVD Partizan zelo zadovoljni, saj so ugotovili, daje to poštevno društvo, ki zna pritegniti mlade. Telovadil sem na bradlji, drogu, parterju in preskoku, najljubšega orodja Kresovanje ob dnevu državnosti na Sv. Trojici V petek, 24. junija 2005, je ob dnevu državnosti Športno rekreativno društvo Konlin - Sv. Trojica pripravilo tradicionalno kresovanje na vrhu Sv. Trojice. Že kar nekaj dni prej smo pridno vozili vejevje ter drug lesni material na grmado, ki je iz dneva v dan rasla. Ob 21:00 zvečer, koje bil napovedan prižig kresa, seje na prireditvenem prostoru zbrala kar številna množica ljudi. Seveda brez krajšega kulturnega programa tudi tokrat ni šjo. Katjuša in Marija sta recitirali pesmi slovenskih pesnikov o naši prelepi domovini, najmlajši pa so pripravili plesno točko. Ob instrumentalni izvedbi slovenske himne je tako zagorel tudi kres. Vreme nam je bilo tokrat res naklonjeno. Bilo je toplo in jasno, tako da se je videlo daleč naokoli, cela ljubljanska kotlina seje v soju luči bleščala pod nami. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo, tako daje lahko vsakdo zaplesal z nami. Preživeli smo lep in zabaven večer s poudarkom na tem, da smo ponosni na našo državo, saj z njo skupaj tudi vsako leto praznujemo. Marija Ravnikar nisem imel, saj je bilo /a mnogoboj potrebno, da si dober na vseh orodjih. Najraje se spominjam 11. mesta na državnem prvenstvu v vajah na orodju v letu 1956 v Mariboru, ko se je na državnem prvenstvu, kamor smo prišli po uspehih na občinskem, okrajnem in republiškem prvenstvu, zbralo 36 vrst, od katerih seje v skupni rezultat štelo šest najboljših nastopov. Aktivno sem telovadil do 1958, ko sem odšel v vojsko. Ukvarjali ste se tudi z atletiko? Nekaj časa sem skakal s palico pri nekdanjem Atletskem klubu Železničar, kjer sta me trenirala Gabrov-šek in Pribovšek. Moj osebni rekord je bil 350 cm, najbolj vesel pa sem bil sprintaric. Žal sem zaradi stalnih voženj in šole ta šport opustil. Po služenju vojske ste nekaj časa „mirovali". Tudi v vojski sem kot telovadec sodeloval v telovadni vrsti tedanjega vojaškega območja Niš, po vojski kratek čas delal v Nemčiji, po vrnitvi pa sem se zaposlil v nekdanji Av-toobnovi, kasnejšem Avtocomercu, si ob delu pridobil naziv inženirja in tam ostal do upokojitve. Sem pač tak, da se najraje držim ene stvari. TVD Partizan Domžale ste se pridružili spet leta 1970. Na pobudo tedanjega predsednika TVD Partizan, g. Milana Flerina, smo se v lepem številu zbrali nekdanjih partizanci in postali vaditelji mladih športnikov in športnic. Najprej pionirjev, kasneje mladincev in lahko se pohvalim, da sem od te generacije danes 5e edini, ki je vseskozi zdržal. Nikoli nisem hotel biti predsednik, rad pa sem delal v strokovnem svetu, kjer smo skrbeli, da je šla vadba naprej. Kaj je najpomembnejše za 100-letno delo TVD Partizan? To, da je šla vadba naprej, da smo vanjo vključili vse generacije, od pionirjev do mladincev in članic ter članov, da smo ob telovadbi, naša vrsta je zadnjič uspešno nasjtopila v letu 1992, in rekereaciji uvajali nove možnosti, kot so: petanka, nordijska hoja, da poskrbimo tudi za družabnost, prireditve ob 8. marcu in materinskem dnevu, obisk dedka Mraza, predvsem pa, da krepimo tovarištvo in skrb za dobro počutje. Skrbimo za okolje in urejamo domžalsko TRIM stezo. Razen članarine za vadbo in rekreacijo v Partizanu ni treba plačevati, kar je danes zelo pomembno, saj ukvarjanje z nekaterimi športi zahteva veliko denarja, ki ga večina nima. Dober vaditelj je najpomembnejši? Tako je in reči moram, da imamo v TVD Partizan prav srečo z vaditelji. Skrbimo, da so usposobljeni Brane Štrekclj, Bojan Bešter, Anica Črne Ivkovič, Adrijana Kokalj, ter Primož Košak, Polona Žmuc, Mojca Grojzdek, Ani Alibabič, Zdenka Ju-van in Janez Bizjak so vaditelji, kot si jih samo lahko želiš. In kaj vas še posebej veseli? To, da ko srečam nekdanje svoje varovance, me ti spoštljivo pozdravijo in radi povedo, da imajo na čase, ko so bili v Partizanu in sem bil njihov vaditelj, lepe spomine. Prav nihče se ni „izgubil" in ponosen sem, ko zvem, kako uspešni so v življenju. Ponosen sem tudi na uspešne športnike, ki so izšli iz Partizana, za katerega še vedno menim, da je njegova vadba primerna za vsakega otroka in da otrok prav pri nas pridobi osnovne izkušnje za vključevanje v različne športe. Zato tudi v prihodnje vabim vse mlade, da se pridružijo Športnemu društvu TVD Partizan Domžale. I Ivala in tudi v prihodnje veliko prijetnih trenutkov. Vera Vojska Franc Košak kot mlad telovadec na orodjih. Pogled v zgodovino (od leve) Jože LOČNIKAR, Adoll ZUPANEK. Andrej JAKOPIČ. Miro ZULE, vaditelj Vinko VIDMAR. Franc KOŠAK. Dušan MERMAL. Dimitrij LEDERER In Ivan ŽARGI stran 13 PREDSTAVLJAMO Srečanje z gospo Marijo Stare s Kolovca V življenju se je treba boriti Pred kratkim je županja Cveta Zalokar Ora-žcm obiskala gospo Marijo Stare, rojeno na Kolovcu, ki sedaj z družino živi v Ljubljani. Želela se ji je namreč zahvaliti za zemljišča, ki jih je brezplačno odstopila Občini Domžale, da je ta lahko uredila občinske ceste. Pri tem pa je pomembno tudi to, da so zemljišča v določenih predelih segala tudi preko cestnega pasu ter omogočajo nemoten dostop do posameznih območij v delu Krajevne skupnosti Rova. Njuno kratko srečanje je bilo zelo prisrčno. Županja seji je zahvalila za odstopljena zemljišča ter se tem ••Pomnila, da je prav nepripravljenost posameznih lastnikov zemljišč za odstop ali celo za odprodajo zemljišč zelo pogost vzrok, da se ne urejajo pločniki in kolesarske steze oz. da se vrsta investicij ne realizira. Gospe Mariji je povedala, da je občina njene odločitve zelo vesela in jo cenimo. V sproščenem pogovoru je gospa Marija povedala, da so bile ceste, kljub temu da potekajo po njihovih zemljiščih, vedno v javni uporabi in ne vidi razloga, da se bo to tudi pravno formalno uredilo. Županji se je zahvalila za obisk in povedala, da je izredno počaščena zaradi njega, hkrati pa je predlagala, da se čim prej uredi tudi črpališče in vodozbirno območje ob kamnolomu ter ustrezno zavarujejo določene poti, po katerih nekateri vozijo odpadke ter jih odlagajo v gozdu. Govorili sta tudi o skrbi za gozd in gospa Marija je pohvalila zelo dobrega revirnega gozdarja, ob tem pa povedala, da imajo, žal, gozdarji pod nadzorom zelo velika območja gozdov ter jim tako včasih zmanjka časa za še posebno skrb posameznemu, zlasti ogroženemu območju. Gospa Marija je obudila spomine tudi na svoje otroštvo, očeta, kije bil zelo priljubljen med ljudmi in so ga imeli zelo radi, sam je pa je imel zelo rad naravo, posebej gozd in skupaj / mamo sta dala otrokom zelo veliko, predvsem ljubezni, tako da gospa Marija vselej poudarja: »Jaz sem imela dobre starše...« Kratek sprehod po svoji življenjski poti je končala z ugotovitvijo, da se je treba v življenju boriti, hkrati pa si prizadevati, da bi svoje izkušnje, predvsem pa svojo ljubezen, posredovali otrokom. Sama ima na tem področju zelo pozitivne izkušnje, saj skupaj s sinom obiskujeta gozdove in ob tem sama skuša posredovati sinu vso ljubezen do gozda, ki je je bila ona deležna od svojega očeta. V. Vojska Na Gorjuši mrgolelo misi Prvo junijsko nedeljo so Corjušo zavzele miši...' bi lahko zapisali, Si'j se je v Jamarskem domu na Gorjuši ob izidu knjige Rodbinsko drevo družine Miš avtorja Franca Miša iz Ljubljane zbralo blizu I40 udeležencev prvega srečanja rodbine Miš. Udeležili so se ga tudi sorodniki iz Nizozemske in Hrvaške. Srečanje seje začelo z mašo v cerkvi v Dobu, nadaljevalo pa s predsta-yitvijo rodovnega drevesa in drugih 'Zsledkov štiriletnega intenzivnega raziskovanja Iranca Miša. Popoldan je izzvenel ob pogovorih ter ob 'Zvrstnih zvokih harmonike in kitare Logajevih fantičev, podmladka Miševe rodbine. Začetki rodbine segajo štiri stoletja Vaj, ko so se v letih 1590 do I60l "a našem koncu pojavili trije Miši, domnevno bratje - Jacobus Misc-at, Andreas Mysh in Jurij Mesh. Prvi Miš iz leta 1590 je zapisan kot Mischc, drugi iz leta 1595 kot Mysh in tretji i/, leta 1601 kot Mesh, različen zapis priimka pa se pripisuje različnim duhovnikom, ki so vpisovali v knjige. Ti trije so zapisani kot očetje Anžeta (Joanesa) rojenega I613, drugi Martina (1620), tretji pa Blaža (1634). Ravno iz zapisa Mysh lahko sklepamo, da so bili ti predniki češkega porekla. Z Blažem Jurijem Mišem se je leta 1658 poročila itla-ruška, posvojenka enega od grofov Kasp /. gradu Krumperk. Grof jima je podaril hubo (kmetijo), ki je bila prva izmed kmetij na območju sedanje Gorjuše. Člani rodbine Miš, zapisani v rodbinskem drevesu, so njuni potomci. Rodbinsko drevo ima zabeleženih približno 1400 oseb, večji del živečih prebiva na širšem območju Domžal, del jih živi v Ljubljani (Vič), nekaj pa jih je seveda raztresenih po Sloveniji in tujini. Upoštevaje živeče sorodnike tvorijo rodovno drevo štiri veje: viška, koliška in dve gorjuški. Vse štiri veje se končajo z živalskim priimkom: tista z Viča in obe gorju- ški z Miš, veja s Količevega pa s priimkoma Gams in Zaje. Knjiga z rodovnim drevesom pa nima zgolj v obliki drevesa zapisanih imen in naštetih vseh, ki so v toku časa živeli v tej rodbini. Zanimivo je v knjigi opisana tudi preteklost krajev, kjer so Miši živeli in še živijo (Dob, Krumperk, Gorjuša, Vič ...), razložen je priimek Miš, zbrane pa so tudi stare zanimive fotografije, ki obeležujejo življenje Mišev v preteklosti. Knjiga je seveda izšla pri založbi Miš. Aioli-la, sedaj hišnega duhovnika v samostanu sester Sv. Križa, in univerzalnega župnika dr. Silvestra Fabijana, Mala I^oka spada namreč v Župnijo Ihan. Življenje sestavljajo prijetni in manj prijemi trenutki in obojih je bilo v njenem življenju prav gotovo kar nekaj. upam. da več prvih. Pa vendar se spodobi in je pravično, da se kot abrahamovka spominja le lepih, prijetnih trenutkov z možem Jožefom in otrokoma Alenko z družino in Tadejem, ki seji zahvaljujejo za vso ljubezen. Vsak čas je vedno takšen, kakršni smo ljudje v njem. Čas delamo ljudje, ki vsak po svojih močeh in znanju, pa tudi po volji v njem puščamo svoje sledi. Nasploh je treba reči, da si Francka v svojem življenju prizadeva po Kristusovem naročilu dajati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. Za ta čudovit zgled se ji ob jubileju zahvaljujemo z iskrenimi čestitkami in najboljšimi željami za nadaljnje skupno življenje v krogu dragih, posebno vnučke Nine in vnučka Nejca, ki sta deležna njene zavidljive pozornosti, kakor tudi za naklonjenost vseh nas, ki smo deležni njene dobrosrčnosti. Draga naša slavljenka Francka, naj Bog Tebe, kakor tudi vse Tvoje, napolnjuje s svojim blagoslovom, prav posebej še pri Tvojem delu kot članici Župnjiske-ga pastoralnega sveta. Ivan Kepic u IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 14 Članice društva med občnim zborom. Podžupan Vinko Juhart ter svetnik Jakob Smolnikar. SLS, z vodstvom Društva podeželskih žena Domžale. Občni zbor Društva podeželskih žena Domžale Vse je pomembno, tudi druženje Članice Društva podeželskih žena Domžale so se sredi junija zbrale na že 5. občnem zboru. Po uvodnem pozdravu Julijane Černivec je občni zbor vodila gospa Tatjana Kastelic. Udeleženke, med katerimi sta bila tudi gosta, podžupan Vinko Juhart ter Jakob Smolnikar, član Občinskega sveta Občine Domžale ter predsednik SLS, so najprej pregledale opravljeno delo. Ugotovile so, da so organizirale vrsto predavanj (zdrava prehrana, cvetje na domačijah), se udeležile tečajev dietne prehrane, peke kruha, predelave mleka in zelenjave, se udeležile strokovne ekskurzije in izleta, pogovarjale pa so se tudi o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Zelo rade svojo dejavnost, zlasti pa dobrote s kmetij, predstavljajo na različnih sejmih, kot so: Narava in zdravje. Domžalsko sejmarjenje in drugi; predstavljajo se ob 15. oktobru - dnevu kmetic, predlagajo Zahvala Rotary clubu Domžale Poletna kolonija rejniških družin v Pineti Osmo rejniško kolonijo v Pineti Novigrad, v času od 18. do 24 junija smo tudi tokrat v Centru za socialno delo Domžale in Društvu rcjnic in rejnikov Domžale izvedli ob veliki finančni podpori in pomoči naših donatorjev iz ROTARY t T,U B A DOMŽALE. Z njihovo donacijo 700.000 sit smo uspeli vsem 35-tim udeleženim rejencem znižati stroške bivanja za več kot polovico. Program, v katerem vsi pridobivamo tako. da teden skupnega bivanja izkoristimo, da bolje spoznamo potrebe drug drugega in se vzajemno učimo z rejniškimi starši, ki so naši sodelavci in rejenci, za katere smo vsi soodgovorni, da razvijejo svoje sposobnosti in postanejo uspešni, samozavestni in zadovoljni odrasli. Priliko imamo doživljati in se veseliti vsestranskega napredka otrok v učenju socialno sprejemljivega vedenja, urjenju njihovih spretnosti in sposobnosti - napr. otrok, ki opazno napredujejo v prilagajanju in sprejemanju skupine, otrok, ki so premagali strah pred vodo in splavali.... Še posebej nas veseli, ko opazujemo mladostnike, ki se znajo zabavati brez alkohola in droge, ki zmorejo sprejemati osnovna pravila skupnega življenja na način, ki je sprejemljiv za vse. Veselje in zadovoljstvo udeležencev je energija, ki nas usmerja v prihodnje. Letos je bilo udeleženih 70 članov rejniških družin, z izjemno pestro starostno sestavo, od dve do 77 let, pet vzgojiteljev in dve socialni delavki. Vsak dan si popestrimo s številnimi dejavnostmi na plaži, ustvarjalnimi delavnicami, športnimi aktivnostmi in družabnimi večernimi dejavnostmi. Da svoje zamisli lahko uresničimo, se mo- ramo zahvaliti donatorjem, ki nam prispevajo v ta namen finančna sredstva ali izdelke. Ob tej priliki iskrena hvala Občini Domžale - Uradu županje, KS Dob, MK Domžale, VEAT TEAM-u in ( ISCO Systemsu iz Ljubljane. Hvala naši dolgoletni sodelavki -rojnici Frančiški Rožič in študentki Karmen Pestotnik, ki sta bili zelo angažirani in uspešni v pridobivanju do-natorskih sredstev, v svojem prostem času, prostovoljno in brez plačila. V Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale, se iskreno zahvaljujemo vsem imenovanim za razumevanje, podporo in pomoč, ki nam omogoča, da lahko v rejništvu delujemo socialno konstruktivno na način, za katerega verjame-mo.da je smiseln, koristen in dober. Marta Tomec svoje članice za izbor kmetice leta, sodelujejo z zvezo kmetic, Občino Domžale, kmetijsko zbornico ter svetovalno službo, predvsem pa si prizadevajo, da bi z izmenjavo izkušenj pomagale druga drugi ter tako pomagale, da bi bilo društvo še uspešnejše. Predsednica Julijana Černivec je predstavila tudi program dela za letošnje leto, ki je enako pester kot pretekla leta. V njem je veliko tečajev npr. tečaj za pripravo kaš-natih in močnatih jedi; pogovarjajo se o tečaju za vodenje poslovnih knjig ter krajšem tečaju o delu z računalnikom; rade bi vedele več o predelavi zelenjave in pridelavi domačega kisa, razmišljajo pa tudi o učenju poslikave na steklo ter tujega jezika. Strokovno ekskurzijo bodo organizirale na Dolenjsko, obiskale bodo Porabje na Madžarskem ter sodelovale na različnih sejmih in razstavah ter se udeležile srečanja slovenskih kmetic na Čemšeniški planini. Društvo, ki ima 125 članic, je pohvalilo občino za njen finančni prispevek, ob tem pa so ugotovile, daje potrebno večino tečajev in izobraževanj plačati, kar jim povzroča precejšnje težave. Vesele so bile tudi gostov podžupana Vinka Juharja, ki je pohvalil njihovo uspešno delo ter sodelovanje z občino; Jaka Smolnikarja, občinskega svetnika in predsednika SLS, ki jih je povabil k sodelovanju, tudi v obliki posredovanja predlogov, pobud in vprašanj; rade so prisluhnile pozdravnim besedam predstavnic Zveze kmetic Slovenije ter Društvu podeželskih žena iz Komende, vedno pa rade sodelujejo tudi z Marto Kos, svetovalko z Zavoda za kmetijstvo. V pestri razpravi so se tudi dogovorile, da se bodo večkrat srečevale, saj je druženje pomemben del njihovega prostega časa, ki ga je zaradi dela na kmetijah bolj malo. Povabile so tudi mlada dekleta in žene s podeželja, da se jim pridružijo in skupaj prispevajo, da se bo podeželje ohranilo ter bo kmetijstvo tudi v prihodnje pomemben ter spoštovan del življenja in dela Občine Domžale. V. Vojska Območno združenje RK Domžale 4. junij - dan krvodajalstva Pred šestdesetimi leti, so 4. junija v slovenski centralni vojni bolnici odvzeli prve doze krvi Zato vsako leto na ta dan praznujemo dan krvodajalstva, ki je pn nas najbolj množična solidarnostna akcija, l.ctno je organizirano preko 1000 krvodajalskih akcij z več kot 96 000 udeleženci. Na tem področju deluje več kot 2000 prostovoljcev Rdečega križa, ki si dnevno prizadevajo za nemoten potek programa. Krvodajalstvo ima v Sloveniji svetlo tradicijo in ob podpori ključnih institucij, organov in posameznikov tudi zagotovljeno svetlo prihodnost. 14. junija bo 192 držav, članic Svetovne zdravstvene organizacije, in 181 nacionalnih društev Rdečega križa praznovalo Svetovni dan krvodajalcev, s sloganom »Praznujemo darilo življenju«, pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije, Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca Mednarodne federacije krvodajalskih organizacij in Mednarodnega transfuzijskega združenja. Ob tem dnevu se Rdeči križ Slovenije zahvaljuje vsem krvodajalkam in krvodajalcem, prostovoljcem in vsem, ki pomagajo ohranjati zdravje številnih ljudi. Izlet na Dolenjsko Vsako pomlad organizirata Rdeči križ Dob in Zveza borcev iz Doba za svoje člane, starejše od sedemdeset let, celodnevni izlet. Tokrat so se podali proti Dolenjski. Najprej so si v Trebnjem, ki leži na mestu, kjer je bila včasih pomembna rimska naselbina, ogledali Galerijo likovnih samo-rastnikov. Tu je že od leta 1969 vsako leto Tabor - mednarodno srečanje naivnih umetnikov. V galeriji je preko 900 slik in skulptur, ki jih je ustvarilo 200 umetnikov iz več kot 30 držav. V Šentrupcrtu so se ustavili pri eni izmed najlepših gotskih cerkva na Slovenskem, cerkvi svetega Ruperta. Zanimivost v cerkvi je predelan ladijski prostor s strelnimi linami. Cerkev danes obnavljajo. V tem kraju so izletniki poskusili tudi pravi dolenjski cviček v Jakličevi vinski kleti. Pot so nadaljevali v Sevnico. Pred kosilom je bil tu še čas za obisk tovarniških trgovin perila Lisce in obutve Kopitarne. Po naporni poti pa je bilo dobrodošlo kosilo v gostilni Jane v Studencu. Tako kot vedno je bilo v gostišču Še posebej poskrbljeno za dobro voljo s srečelovom in družabnimi igrami. Organizatorji se lepo zahvaljujejo vsem, ki ste kakor koli pripomogli k izvedbi izleta in pa seveda tudi vsem izletnikom za prijetno vzdušje. Maja Cerar Društvo izgnancev Slovenije Ob 60-letnici srečne vrnitve iz izgnanstva V začetku junija je bila na brestaniškem gradu Raihenburg osrednja slovenska slovesnost ob 60-letnici srečne vrnitve slovenskih izgnancev v domovino, s katero je Društvo izgnancev Slovenije počastilo tudi 7. junij - dan slovenskih izgnancev. Prireditve se je udeležilo tudi blizu KKI članov in članic Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale, ki so pozorno prisluhnili Ivici Znidaršič, predsednici Društva izgnancev Slovenije, ter Francu Cukjatiju, predsedniku Državnega zbora RS, ki sta govorila o trpljenju civilnega prebivalstva med drugo svetovno vojno ter o prispevku vseh slovenskih izgnancev k samostojni Sloveniji. Po bogatem kulturnem programu smo si ogledali Muzej slovenskih izgnancev v gradu ter našli tudi fotografije, ki so nastale ob izgonu naših članov i/, zlato-poljskih vasi in Hrastnika. Ob pogledu na vsa taborišča kjer je ostalo tudi veliko Slovencev, smo si vsi želeli, da nikoli več ne bi bilo vojne. Posebej pozom" smo si ogledali tudi nekdanje grajske hleve, ki so bili pred 65-imi leti zbirno taborišče za izgnance i/. Posavja, saj jih je okupator prav od tod vozil v taborišča v Nemčiji. Na pobudo Društva izgnancev Slovenije se hlevi obnavlja-jo s sredstvi, ki jih zbirajo nekdanji izgnanci, zato smo si ogledali tudi vpisno knjigo darovalcev za obnovo hlevov, kjer smo našli tudi imena in priimke 300 članov našega društva. v. Društvo Lipa je gostovalo pri tabornikih V zadnjih junijskih dneh smo imeli v načrtu letno šolo v naravi. Kam, je bilo odprto vprašanje, dokler se nismo srečali z Rodom skalnih taborov. Dogovorili smo se, da bomo njihovi gostje. Napotili smo se proti Žužemberku in v Stavci vasi nas je na idilični gozdni jasi pozdravil tabor. Nekaj preizkušenih tabornikov je bilo v naših vrstah in bili so prijetno presenečeni nad tabori mladega rodu. Zelena jasa in krog dobrih, lepih šotorov z udobnimi ležišči. Sredi se je dvigal drog za zastavo, ki je sedaj še sameval. Nekoliko stran jedilnica in za njo kuhinja. V ločeni globeli kopalnica. Ne, to ni samo umivalnica, tu so tudi tuši s toplo vodo. V globeli na nasprotni strani prostor za taborni ogenj. »Ti mladi se spoznajo na varstvo ljudi in na varovanje narave,« me je prešinilo, ko so nam razkazovali tabor. Nekoliko stran v gozdu še sanitarije in ogled tabora je bil končan. Mladi taborniki, ki so pripravljali tabor, so nas s krepkim stiskom roke in z veselim nasmehom prisrčno pozdravili in nam zaželeli prijetno taborjenje. V trenutku so izginile razlike v letih in pomiselki, kako se bomo znašli pod šotori, mi, ki so nam bližje hoteli z nekaj zvezdica- mi. Jutro seje pričelo s telovadbo in z blagodejno hojo po rosni travi. Po umivanju in zajtrku smo se odpravili v » šolo«. Stekel je pogovor v nemščini in nato v angleščini. Še kakšna pesem v teh jezikih in izobraževalni del našega dne je bil končan, ni pa bila še končana šola v naravi. Skoraj na vsakem koraku skozi gozd ali travnik je bilo kaj novega in nepoznanega. Čudili smo se nepoznani gobi, ki je izgledala kot lepa rdeča roža, ustavili smo se ob polžku, ki je zarit v zemljo skrbel za nadaljevanje svojega rodu, v leglu smo presenetili malo srnico in večina se nas je prvič srečala z družino divjih prašičev. Mali pisani pujski so sledili mamici, ki se je brez nejevolje umaknila z naše poti. Kakšno bogastvo narave in kakšne lepote! Prisluhnili smo melodijam vetra, občudovali slike neba in čudovit razgled s skoraj 900 metrov visokega Sv. Petra, vrha nad Krko, kjer je tromeja med občinami: Dolenjske toplice, Žužemberk in Kočevje. Prijeten dan smo preživeli tudi ob Krki. Taborniki so poskrbeli za našo varnost, nam svetovali, kako obvladati čoln in veslaški popoldan nam je kar prehitro minil. Naš raziskovalni duh zagotovo ne bi bil potešen, če si ne bi ogledali krajevnih značilnosti in navezali stikov z domačini. Čudoviti ljudje živijo ob Krki, povabijo te k mizi in za poga-sitev žeje natočijo cviček ali vodo. Najprijetneje nam je bilo slišati: »A, v taboru ste pri ta mladih. Veste, to je pa fejst mladina, nič niso pokvarjeni in kako spoštljivi so do nas, vedno pozdravijo. Nobenega kravala ne delajo in za sabo vse lepo pospravijo.« Metka Zupanek Količevo Karton Kolesarski dan 2005 Za ljubitelje kolesarjenja in športa v Količevo Karton je bila sobota, 21. maja, prav poseben in za mnoge težko pričakovan dan. Več kot šestdeset zaposlenih, njihovih družinskih članov in med njimi tudi direktor družbe Branko Rožič s člani družine se je udeležilo že tradicionalnega kolesarskega izleta. Delo v družbi Količevo karton poteka večizmensko, zato se jih kar nekaj ni moglo udeležiti kolesarskega izleta. Po dolgotrajnem letošnjem slabem vremenu je bila letos to prva sobota z res lepim vremenom, kot naročenim za kolesarjenje v naravo. Pot nas je tokrat vodila po obrobju Ljubljane; najprej skozi Radomlje, Mengeš in nato proti Vodicam, kjer se nam je odprl prelep pogled na naravo in s soncem obsijano Šmarno goro. Po približno 21 km prevožene poti smo naredili krajši postanek ob Savi pri ribiškem domu Straža. Ob prijetnem klepetu nam je priznani harmonikar Boris Razpotnik zaigral nekaj viž na harmoniko in postregel z dobrimi torticami iz domače slaščičarne*, razveselili smo se tudi pozdravov z Radia HIT z željami za varno vožnjo. Pot smo nadaljevali skozi Gameljne do črnuške obvoz- nice, kjer smo s pomočjo policistov varno prečkali prometno cesto. Sicer pa je za varnost udeležencev dobro poskrbela služba Jus security, ki nam je omogočila varno vožnjo in prehode preko križišč. Naslednji krajši postanek, ki se je po prevoženih dobrih 42 kilometrih prav prilegcl, predvsem tistim, ki so letos prvič sedli na kolo, smo naredili pri gra- du Krumperk, oazi miru in naravnih lepot. Po okrepčanju in klepetu sni" naredili še skupno fotografijo 18 pol nadaljevali skozi Dob in Turn-le proti našemu cilju. Tokrat je bil naš končni cilj na športnem igrišču Škrjančevo, kjer smo ob Bistrici v ta namen postavili šotor, ki nas je varoval pred opoldansko vročino. Ob dobri hrani Gostišča Kovač in glasbi Milana Resnika smo zaključili naš kolesarski dan v prepričanju, da sC prihodnje leto zopet srečamo na kolesih. Franc Prelovšek stran 15 IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Velika medobčinska gasilska taktična vaja »Jarše 2005« Novo gasilsko vozilo za PGD Jarše - Rodica V sohoto, 18. junija 2005, je Prostovoljno gasilsko društvo Jarše -Rodica priredilo veliko medobčinsko gasilsko taktično vajo »Jarše 2005« v Zgornjih Jaršah na Gregorčičevi ulici na žagi g. Vinka Jagodica. Vajo si je ogledalo veliko krajanov in gostov med njimi tudi gasilci iz Libelič in Avstrije. V vaji je sodelovalo šestnajst enot iz gasilskih zvez Mengeš ter Domžale: Center za požarno varnost Domžale ter prostovoljna gasilska društva Domžale - mesto, Mengeš, Ihan, Homec, Trzin, Pšata - Dra-gomclj, Topole, Studa, Lek, Stob - Depala vas, Radomlje, Loka ter domače gasilsko društvo. Srečanje s pobratenim Društvom invalidov Izola Obisk Stične - utrinki Pod naslovom Obisk v Stični se skriva marsikaj, predvsem moramo vedeti, da je obisk organiziralo Medobčinsko društvo invalidov Domžale, ki se s pobratenim društvom invalidov Izola srečuje vsaj dvakrat letno in to že 20 let. V prvi polovici leta Izočani obiščejo Domžalčane, v jesenskem času pa obratno. Vsako društvo se po svojih Hočeh trudi, da sprejme svoje prija-Mje kar najlepše in to seje zgodilo 'udi 11. junija, ko se je ob 9. uri pripeljal avtobus invalidov iz Izole. Na sedežu društva MD1 so jih pričakali PrjateUi, po številu za en avtobus. Prisrčen sprejem, stiski rok, objemi in nato pogostitev ob harmoniki in s plesom so omogočili dobro voljo in nasmeh tudi mimoidočim. Poleni pa skupne odhod obeh avtobusov v Stično. Najprej ogled cislercijanskega samo-Rina, nato redovne romarske cerkve triladijske bazilike in verskega muzeja. Ves čas ogleda sta nas spremljala dva vodiča. Ogledali smo si verski muzej, ki hrani verske slike, kipe. mašne plašče, kelihe, moštrace in še čuda drugih artiklov, med njimi tudi čevljarsko, lesarsko in mizarsko orodje, razstavljena pa je tudi maketa posestva Sti.škega samostana. Vsi smo si bili enotni: ogled naštetega nam je potešil radovednost in nas obogatil. Bili smo srečni in veselo smo nadaljevali pot do gostišča Pri Japu. Do večernih ur ni zmanjkalo dobre volje, saj smo imeli vse: zelo dobro postrežbo, okusno hrano, prijetno glasbo za ples in tudi to še ni vse, saj se gostišče nahaja sredi čudovite dolenjske pokrajine, med griči in polji ter je lepo urejeno. Vsestranska paša za oči. Predsednica Medobčinskega društva invalidov Domžale, ga. Vida Petne, in predsednik Društva invalidov Izola, g. Zmago Višnjevec, sta vse lepo pozdravila, nam zaželela veselo zabavo in še dolgoletno druženje. Med nami sta bila tudi izseljenca iz Avstralije in vsi smo njuno prisotnost navdušeno pozdravili s ploskanjem, Skratka, bilo je lepo, vredno večnega spomina. Takih druženj si prav gotovo še želimo. Martina Lampret Namen vaje je bil preverili strokovno in fizično usposobljenost operativnih gasilcev ter možne načine gašenja in reševanja v primeru realne intervencije ter preizkusiti delovanje UKW zvez ter sistema javnega alarmiranja. Štab je dobro opravil svoje delo, kot je ocenil tudi Janez Breceljnik, po vaji pa je bila velika vrtna veselica z ansamblom Sicer. V nedeljo 19. junija 2005, pa smo imeli v Jaršah slovesen prevzem in blagoslov novega gasilskega vozila GVC 16/25. Podvozje MAN je bilo izdelano v Nemčiji, nadgradnjo pa je naredil g. Marijan Pušnik iz Slovenske Bistrice. Slavnostne parade ob slovesni izročitvi vozila se je udeležilo petindvajset gasilskih društev s prapori iz bivše gasilske zveze Domžale, sodelovale so tudi narodne noše Turističnega društva Jarše Rodica, Mešani pevski zbor Kulturnega društva Groblje in Domžalska godba. Pokrovitelji slovesnosti so bili Občina Domžale, ki jo je zastopal podžupan. Toni Dragar, (iasilska /veza Domžale s predsednikom Marjanom Slatnar-jem in poveljnikom Janezom Brecclj-nikom ter Krajevna skupnost Jarše - Rodica s predsednikom Tonetom Košenino. Svečanosti se je udeležila tudi delegacija gasilcev iz pobratene Gasilske zveze Koprivnica in gasilci pobratenega Prostovoljnega gasilskega društva Zagrad pri Skocjanu. Botri novega gasilskega vozila so: Marta in Franc Lpvše, Helena in Tomaž Černivec, Mihaela in Ignacij Uršič, Marička in Janez Jazbec, Marija in Vinko Jagodic, Ivanka in Janez Juhant, Franc Košenina ter Turistično društvo Jarše - Rodica. Slovesni obred blagoslovitve gasilskega vozila je opravil jarški župnik Jane/ Kvaternik. Ključe novega vozila je podžupan Občine Domžale Toni Dragar izročil predsedniku PGD Jarše - Rodica, Jožetu Ručigaju, ta pa jih je predal vodji gasilskaga avtoparka Francu Koščaku, ki je ključe izročil mlademu šoferju novega gasilskega vozila Roku Uršiču. Ob zvokih Domžalske godbe sta se šoferja slovesno popeljala po jarških in rodiških ulicah. Častni krog so se popeljali tudi vsi botri. Sledila je velika vrtna veselica z bogatim sre-čelovom in ansamblom Viharnik, ki nas je zabaval pozno v noč. Prostovoljno gasilsko društvo Jarše Rodica se vsem krajanom, dona-torjem, pokroviteljem, botrom in vsem ostalim, ki so kakorkoli priskočili na pomoč ter prispevali svoj delež k nakupu novega gasilskega vozila GVC 16/25, še enkrat iskreno zahvaljuje in Vas pozdravlja z gasilskim pozdravom »NA POMOČ!« Marjeta In Martina Kristan Domžalski vojni invalidi 6. srečanje DVI Slovenije 25 članov in članic Društva vojnih invalidov Domžale se je udeležili 6. srečanja društev vojnih invalidov Slovenije, ki je bilo v Šcnlane-lu na Koroškem. Vodji izleta Jože Brodar in Ivanka Jcvšnik sta pripravila prijeten dan. Na 6. srečanju je bilo prisotnih 15 društev iz Slovenije pa tudi predstavniki iz zamejstva. Vojnim invalidom se je pridružil tudi župan Občine Prevalje Matic Tasič, slavnostni govornik Ivan Pivk. predsednik ZDVl Slovenije pa je govoril o delovanju vseh društev v Sloveniji, 0 uspešnem premagovanju začetnih težav, oblikovanju temeljnih ciljev, nalog in programov ter pohvalil vse, ki uspešno delajo v okviru zveze društev. Po prijetnem kulturnem programu so pripravili tudi družabno srečanje. Zapisal In fotografiral: Jože Novak Sedma otroška olimpiada p'- maja 2005 smo na športnem igrišču pri Osnovni šoli reserje pri Radomljah organizirali otroško olimpiado za ),r,>kc, stare od tri do sedem let. '•bralo seje 40 otrok različne starosti iz domžalske občine ter 'L!|.°''cc' Preizkusili so sc v naslednjih disciplinah: poligon z jpVtiim in drobnim orodjem, igra s padalom, strel na gol s ho-eJSko palico, ciljanje kijev, vodenje žoge med stojali z roko P met na koš, skok v daljino z. zaleta in z mesta, tek na 50 m n 'Net žogice, igrica ciljanje petelina, štafetni tek. Otroci so v'. /al' ve,'ko spretnosti in vse naloge so opravili z velikim cseljen, imeli smo tudi malico, da so se okrepčali in malo ■ Počili. Kljub vročemu dnevu smo se vsi zelo lepo imeli, lad "Cu so vsi <>lroci zmagovalci.Prejeli so medalje in čoko- jl : ^a medalje so bili vsi zelo ponosni. Olimpiado smo speljali «0 SD ŽI:I ,VA. Pomagale so nam osnovnošolke < )Š Prcserje pri ''"'"'iljali. Prireditev so sponzorirali:Občina Domžale, OŠ Pre- Pri Radomljah, >«tt) se za pomoč prav lepo zahvaljujem. Vse sodelujoče in druge pa vabim na otroško olimpiado v letu 2006. Predsednica ŠD ŽELVA Predstavitev Društva Vita za pomoč po poškodbi glave Društvo Vita, ustanovljeno leta IV92, združuje osebe, ki so utrpele možgansko poškodbo (ne glede na starost ponesrečenca in stopnjo poškodbe), njihove zastopnike in svojce ter prostovoljce, strokovne delavce kot tudi podporne člane. Sedež društva imamo na Vojkovi 73 v Ljubljani. Po statističnih podatkih naj bi letno utrpelo možgansko poškodbo (lažjo, zmerno ali hudo) do 3500 oseb. in to v prometnih nesrečah, zaradi padcev, nasilja, športa ali zlorabe prepovedanih substanc. Poškodovana oseba in tudi njegova družina se po tragičnem dogodku znajde na začetku poti. ki je naporna, polna dvomov, občutkov krivde, vprašanj... Sposobnosti in prejšnje življenjske cilje je potrebno prilagoditi ali spremeniti. Med našimi člani pa so tudi ljudje, ki so utrpeli poškodbo glave zaradi kapi, meningitisa, tumorja ali drugih bolezni. Poslanstvo društva je zato omogočiti čim boljšo dostopnost različnih informacij (glede na stopnjo prizadetosti, starost in potrebe), ponovno integracijo poškodovane osebe in pomoč družini (svetovanje, izkušnje staršev, izobraževalne in izkustvene delavnice, pomoč na domu in podaljšano varstvo). Naš namen je, da zberemo čim več informacij o številu poškodovanih in njihovih potrebah ter na podlagi lega ohlkujemoi potrebne programe, vzpostavimo svetovanje in dostopnost informacij. Naše enote so še v Mariboru. Kopru in Kočevju. Vse. ki vas naše delo zanima, vabimo, da nas pokličete po telefonu: 01 565 87 96, 040 455 040 ali pa po elektronski pošti drustyo.yjta@siol.net. Vašega odziva bomo zelo veseli, Tina Korlnšek. dipl. del. ter. TUŠ podaril počitnice petsto otrokom Pričaraj mo nasmeh Podjetje Tuš bo v letošnji humanitarni akciji "Pričarajmo nasmeh' letovanje na Debelem rtiču omogočilo kar petsto otrokom iz socialno ogroženih družin. V obdobju od 24. junija do 29. avgusta se bo v letovišču in zdravilišču RKS na Debelem rtiču zvrstilo 6 skupin po približno 80 otrok. Program letovanja je zasnovan tako, da otroci preko športnih dejavnosti, ustvarjalnih delavnic in igre dobijo pozitivno vzpodbudo in dosežejo lastno potrditev Vzgojitelji, pedagogi in prostovoljci so za otroke pripravili pester program po katerem se bodo otroci zabavali ob poslušanju pravljic, ogledih filmskih predstav, sprehodih v bližnjo in daljno okolico (Resljev gaj, Pokopališče školjk), izletih v Koper in Lipico ter vožnji z ladjo. V ustvarjalnih delavnicah bodo lahko pokazali svojo domišljijo in kreativnost pa tudi spretnost pri izdelovanju okraskov in nakita iz školjk, makaronov, storžev in podobnega V plesnih delavnicah se bodo naučili plesnih korakov, v tečajih plavanja pa bodo nekateri celo prvič zaplavali. Akcija je organizirana skupaj z Rdečim križem Slovenije, zahvala za izvedbo letovanja pa gre tudi številnim sponzorjem, brez katerih letovanje ne bi bilo tako pestro, kakor bo z njihovo pomočjo. T. 5. Spominska slovesnost 60. obletnica strahot v taborišču Podljubelj Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale ter občinske organizacije sosednjih občin so II. junija 2005 organizirali obisk slovesnosti v spomin na žrtve koncentracijskega taborišča v Podljubelju, kjer je zapisano »Spominski park in muzej je urejen na ozemlji, kjer je še danes viden tloris nekdanjega taborišča. V delavskem taborišču je v letih 1941 - 1945 v nemogočih razmerah več kot 1000 jetnikov gradilo današnji predor na Ljubelju.« Slavnostna govornica je bila poslanka Evropskega parlamenta. Mojca Drčar Murko, ki je z besedami Lojzeta Krakarja opozorila na grozote taborišča, govorila pa tudi o tem, da poražena stran poskuša zdaj nadomestno zmagati v vojni spominov. 10 dela tako. da zmagovalcem 2. svetovne vojne odreka njihovo moralno pomoč, ki je v tem, da so pravočasno razumeli razsežnosti katastrofe in so bili ne glede na politične razlike pripravljeni zlu postaviti v bran... V enkratnem kulturnem programu so sodelovali Slovenska vojska, reci-tatorji. Delavska godba ter združeni pevski zbori iz Trbovelj, harmonikar Franci Vrtačnik ter Rogisti DGT. V imenu organizatorjev in svojem imenu se vodičem, šoferjem in potnikom lepo zahvaljujem za organizacijo in varno vožnjo, prihodnje leto pa nasvidenje. Zapisal in fotografiral: Jože Novak Druženje nas bogati (.rad Tuštanj pri Vrhpolju je znan po lepi okolici in po bogati kulturni in zgodovinski dediščini. Njegova lokacija omogoča sproščeno druženje in medsebojno spoznavanje. Ker je pristnih stikov med ljudmi zelo malo, saj si ne vzamemo časa do sokrajanov, smo se pobudi Župnije Jarše odzvala vsa tri društva v kraju: TD Jarše-Rodica, PGD Jarše-Rodica in Kl) Groblje, da pod geslom »Druženje na bogati« preživimo župnijski dan na Tušta-nju in obenem praznujemo še dan državnosti. Lep sončen dan smo 25. junija v zgodnjih jutranjih urah pričeli s pohodom izpred župnišča v Jaršah in se po dobri urici ustavili v Rači, kjer nas je pričakala naša ekipa z zdravilnimi napitki in sladicami. Podpredsednik TD Rača, Vinko Kepec nam je pripovedoval o zgodovini tega kraja, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Po prehojenih kilometrih smo se pridružili ostalim sokrajanom na Tuštanju, ki niso imeli poguma, da bi se na pot odpravili peš, ampak so se pripeljali. Po sveti maši v naravni katedrali, kar je bilo za marsikoga posebno doživetje, je sledil voden ogled gradu s svojo muzejsko vsebino, nato pa opoldanski prigrizek ob domačih dobrotah ter petju narodnih pesmi Naša dva zapravljivčka sta imela polno dela, saj se je sleherni udeleženec želel peljati z njim in občudovati prelepo naravo. V kulturno družabnem in prazničnem programu je bila tudi predstavitev Petra Majdiča kot ene od pomembnih osebnosti našega kraja, nato pa je sledil kviz »Poznavanje domačega kraja«. Naši amaterski slikarji in umetniki: Vida Strajnar. Dare Leban, Tatjana Zmavc in akademska slikarka Mojca Vilar so župniji podelili čudovite slike, ki so bile predmet licitacije, bogat pa je bil tudi srečelov. Tudi naš lajnar Jože se je kar dobro odrezal pri igranju na lajno in pri pobiranju prispev- kov za župnijo. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena kritju stroškov pleskanja zunanjosti naše cerkve in zvonika. Program je uspešno povezoval Stane Cotman, z nami p se je družil tudi naš gost, domači župnik Vinko Campa, ki nam je predstavil zgodovino kraja. Na karaokah so poleg otrok nastopili tudi odrasli, ki so poželi kar precejšen aplavz, zmagala je Andreja Jeretina. Prvič smo vsi udeleženci zapeli tudi našo krajevno himno, ki jo je spesnila Marjana Kovačič in smo jo kar nekajkrat ponovili, da nam je prišla v ušesa. Sledile so družabne igre z obilo smeha in navijači za posamezne igralce. Tekmovali so krajani iz Zg., Sr, Sp., Jarše in Rodice in zmago pripisali Srednjim Jaršam. V finalni tekmi v malem nogometu je zmagala ekipa mladih pod imenom Real Madrid. Naše celodnevno druženje smo zaključili z večernicami, ki jih je enako kot sv. mašo vodil župnik Janez Kvaternik in podelitvijo zahval vsem društvom, ki so sodelovala pri pripravi in realizaciji tega srečanja. Vsako druženje z iskrenim namenom, z odprtostjo do sočloveka in s pripravljenostjo vseh za sodelovanje, nas bogati in naredi močnejše. Prepričani smo, da je bilo v celodnevnem programu za vsakogar nekaj, in kar nekaj tako zabavnih točk, za katere se je bilo vredno potruditi in priti na Tuštanj, zato se nam drugo leto, na 25.junija, ko bomo organizirali tretje srečanje, • pridružite v čimvečjem številu. Nevenka Narobe STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 ■ AUJ in PVC okno in vrerto - izdelava termopan stekla - brušenje dekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitraži ■ uokvirjenje slik SLASSNIIC - julij , SPORT - ČESTITAMO Košarka stran 16 Po še eni uspešni sezoni domžalskih košarkarjev Vsako leto stopničko višje Lado Gorjan Pogovor z Ladom Corjanom, priznanim košarkarskim strokovnjakom, za katerim je že 25 let trenerskega dela: deset let v Domžalah, nato pet pri Olimpiji in še deset let v naši občini, je prijeten. Odgovarja na kratko, direktno, brez dolgovezenja, tudi na manj prijetna l prašanja pove le bistveno, na kratko opozarja tudi na probleme in predlaga rešitve. Najbrž je to posledica dolgoletnega trenerskega dela, ki ga letos pri Košarkarskem klubu Helios Domžale opušča, saj je pred kratkim postal direktor Košarkarskega kluba Domžale. Uspehov v trenerskih vodah ni bilo malo, zato je bilo moje prvo vprašanje, katerih se najraje spominja. Največji uspeh je zanesljivo uvrstitev košarkarjev Heliosa v Goodyear ligo, rad pa se spominjam tudi srebrne medalje mladincev v lem 1987 v nekdanji skupni državi. Sicer so pa z uspehi vedno povezani prijetni spomini inje vsak zase dragocen. Kako ocenjujete letošnjo sezono K K Helios Domžale? Absolutno pozitivno. Tudi v letošnji sezoni smo naredili korak naprej, znova smo se kot četrti slovenski kluh uvrstili v Goodyear ligo. Tekma, ki se jo najraje spominjate, pa tudi tista, katere se ne spominjate preveč radi? Poseben uspeh je bila zmaga proti Crveni zvezdi v Beogradu, najbolj "nesrečen" pa je poraz proti KJĆ Elektra Šoštanj v Domžalah, vendar je bilo toliko bolj sladko maščevanje, ko smo ekipo premagali v Šoštanju. Kaj je najpomembnejše za uspeh kluba? Strpnost v dolgoletni politiki kluba, kjer delamo skupaj - vodstvo kluba, strokovni kader in igralci, kjer vsako leto prestopimo stopničko višje in poskrbimo, da obdržimo kvaliteto ali jo celo izboljšamo. Kako bi ocenili igralce, so dobro opravili svoje delo? Brez dvoma. Ko smo se kar presenetljivo v lanski sezoni uvrstili v Goo-dyear ligo, niso vedeli, kaj jih pravzaprav čaka. Veseli me, daje med njimi veliko doma vzgojenih igralcev, vsi pa so - eni bolj drugi manj -pokazali svojo vrednost. Skupaj vemo, kako naprej. Uspeh je rezultat teamskega dela. Smo zelo dober kolektiv z domačim jedrom, v katerem vsi igrajo drug z drugim in za drugega. Pa vendar so bili nekateri boljši? Nerad govorim o tem, še enkrat poudarjam, daje igra našega članskega moštva teamsko delo, ki prinaša dobre rezultate. Morda omenim Domna Lorbka, najboljšega strelca, s katerim smo že podpisali pogodbo, ter kapetana ekipe Aljaža Janža, kije tudi odličen strelec. Zadovoljni z obiskom gledalcev? Povečana hala Komunalnega centra Domžale je omogočila večji obisk in ponosen sem da lahko povem, da smo glede na število gledalcev najbolj gledana ekipa v Goodyear ligi. Navijači so nas podpirali na vseh tekmah. Tudi ko nam ni šlo. so bili z nami. Pomembno je tudi, da so zelo veliki poznavalci košarke, da znajo v pravem trenutku pomagati, da ekipa zaigra še bolje, razumejo pa nas tudi, ko ne gre. Kaj pa dvorana? Premajhna. Kar malce nelagodno v teh dneh pričakujemo obisk kontrole s sedeža lige, saj nam najbrž ne bodo dali licence, dvorana bi morala namreč sprejeti 2000 obiskovalcev, za to pa bi bilo potrebno nadaljevati z obnovo hale Komunalnega centra. Bojim se, da bomo morali naslednjo sezono igrati v Ljubljani, če ne bomo uspeli zagotoviti povečanja hale, kar bi bilo za košarko v Domžalah velika škoda. Kaj pa mladinske kategorije? Eden izmed osnovnih ciljev, da bomo posebno skrb namenili vzgoji mladih košarkarjev, ostaja tudi v prihodnje stalnica našega dela. Zato smo se odločili, da bo ob Predragu Radoviču za mlajše kategorije skrbel tudi Rado Trifunovič. Košarkarska šola dobro deluje in prepričan sem, da ne bo posebnih problemov z menjavo generacij. Vsako leto se tudi katera od mlajših kategorij uvrsti v slovenski vrh. Letos je to uspelo mladim do 20 let, ki so osvojili četrto mesto. Kakšni so cilji v novi sezoni? Hočemo narediti korak naprej ob zvestem spremljanju sponzorja Helios Domžale, katerega interes je, da še naprej igramo v Goodyear ligi, ki pokriva območje, interesantno tudi za Helios. Zato želimo ohraniti status Goodyear ligaša, v slovenski ligi pa se želimo prebiti na tretje, enkrat prihodnjič tudi na drugo mesto. Glede na novost Goodyear lige, kjer je sedaj 14 klubov, pričakujemo več zmag, poskušali bomo doseči 50-odstotni izkupiček, sicer pa vsako tekmo igramo na zmago. Začnemo 8. oktobra, do tedaj pa imamo zelo kratke počitnice, saj načrtujemo dva meseca priprav. Novosti v ekipi? Pričakujemo tri nova tujce, saj dosedanji niso upravičili naših pričakovanj. Največ seveda pričakujemo od domačih, predvsem Žeraka, Močnika in Zalokarja, ki bodo ob Lorbku nosilci igre. Morda še kaj za konec? Glede na dosedanje sodelovanje z glavnim sponzorjem, že skoraj oblikovano ekipo, ne pričakujem večjih zapletov, razen s halo Komunalnega centra, njeno povečanje bi bilo resnično zaželjeno in potrebno. In kaj boste delali kot direktor? Predvsem koordiniral delo vseh selekcij Košarkarskega kluba Domžale, skupaj z ostalimi skrbel za primerne pogoje: za strokovnost, za uspešno delo vseh selekcij pa tudi za predstavljanje domžalske košarke navzven tako v okviru Goodyear lige kot Košarkarski zvezi Slovenije. Hvala in veliko uspeha. Vera Vojska Košarkarski klub Helios Košarkarski klub Helios je končal državno prvenstvo tam, kjer si je zastavil cilj pred sezono: torej med štirimi najuspešnejšimi ekipami v Sloveniji. Cilja v Jadranski ligi sedem zmag ni dosegel, zbrali so jih le pet, ki pa so vendarle pripomogle, da bodo tudi v naslednji sezoni štiri ekipe s slovenskega območja igrale v Jadranski ligi. Novi trener je Memi Bečirovič, športni direktor Lado Gorjan, oba pa bosta imela polne roke dela, da bosta nadgradila to, kar so v Domžalah naredili do sedaj. Igrali bodo že v prvem delu slovenskega državnega prvenstva, kjer ne bo igrala le Union Olimpija. Tekme bodo odigrali med tednom, ob sobotah bo Jadranska liga, v kateri bosta igrala tudi Slovan in Laško. Liga bo štela 12 moštev - prvih pet se bo uvrstilo v drugi del, ostalih sedem pa bo igralo v boju za obstanek. Mlajši člani so končali na četrtem mestu, v tekmi za tretje mesto so izgubili proti Jezici za 3 točke. Mladinci so igrali v drugem krogu kvalifikacij doma - v prvo ligo so se uvrstili kot zmagovalci turnirja - na turnirju so premagali Prebold in Elektro A. Uvrščeni so v zelo težko skupino in sicer še z Laškim, Mariom Primorcem, Slovanom, Radensko Creativom, Hopsi iz Polzele, Park 1 j i iz Bežigrada in Alpos Kemopla-stom iz Šentjurja. Kadeti so tekmovanje nadaljevali v zimski ligi in nabirali izkušnje za naslednjo sezono v državnem prvenstvu - premagali so vse svoje nasprotnike in so zmagovalci v skupini - igrali so še na turnirju v Italiji in dosegli odmeven rezultat - peto mesto. Igrali so v drugem krogu kvalifikacij in se suvereno uvrstili v prvo ligo. Njihovi nasprotniki v I. ligi bodo Janče STZ, Ilirija in Union Olimpija iz Ljubljane, Elektra iz Šoštanja in Hopsi iz Polzele. Druga ekipa bo igrala v drugi ligi skupaj s Kolpo iz Črnomlja, Grosupljem, Miranom Jarcem iz Ljubljane, Pingvini iz Šmartnega ter Medvodami. Prva pionirska ekipa je bila v prvem delu v prvi ligi skupina center I tretja, nadaljevali bodo v boljši skupini skupaj s Parklji iz Bežigrada, Lastovko iz Domžal ter Krko - na tej lestvici so na petem mestu. Pionirji B so igrali v B ligi in so bili v prvem delu tretji njihovi nasprotniki bodo Parklji iz Bežigrada, Mario Primorac iz Maribora in Union Olimpija iz Ljubljane - na lestvici so drugi - z enakim izkupičkom kot Mario Primorac. Košarkarski klub Lastovka Člani so v prejšnji sezoni končali na skupnem 67. mestu, v tretji ligi so bili v svoji skupini sedmi - skupno pa na 19. mestu. Mlajši člani so bili osmi, mladinci pa so v kvalifikacijah v prvem krogu igrali proti Kolpi, Kočevju in Šenčurju kot zmagovalec popoldanske tekme so se uvrstili v drugi krog, kjer pa jim v Murski Soboti ni uspelo zmagati ter bodo sezono nadaljevali v drugi ligi - v skupini skupaj z Loko Kavo TCG iz Škofje Loke, Kolpo iz Črnomlja, Komendo, Kočevjem in ŠD Plava Laguna iz Ljubljane. Kadeti so igrali v zimski kadetski ligi, kar je pripomoglo, da so prišli na tekme kadetske državne lige zelo dobro pripravljeni. Po kvalifikacijah so se suvereno uvrstili v prvo ligo - igrali bodo v skupini s Parklji Bežigrad, Novo Gorico, Kraškim Zidarjem iz Sežane, Portorožem in Plama Purjcm iz Ilirske Bistrice. Pionirji so tekmovanje Zaključili na tretjem mestu in bodo z igranjem nadaljevali v boljši skupini z zadnjega mesta, vendar s samo eno zmago zaostanka za petim in tremi za tretjim mestom. Urban Žnldaršlč V prvih počitniških dneh je Košarkarski rem je več kot 30 mladih košarkarjev s svojimi košarkarskimi vzorniki. klub Domžale uspešno Izvedel Teden košarkarske šole, na kate-osnove košarke, hkrati pa uživalo na Izletih ter srečanjih M Nfjp H$ ItfJ I Prvih 20 let Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale Uspešni na vseh področjih 18. domžalski slamnik, ki ga je Kotalkarsko drsalni klub Domžale letos namenil tudi praznovanju 20. rojstnega dneva, je v Rekreativni center 1 i bani ja Lukovica privabil številne kotalkarje iz Italije, Hrvaške in Slovenije, kot darilo klubu pa je med mlajšimi mladinkami zmagala Maxi (erar, revijska plesna skupina, sestavljena iz nekdanjih uspešnih tekmovalk in tekmovalcev, pa je navdušila številne obiskovalce in goste. Od Marije Pukl do Patricije Mali Klub je bil ustanovljen pred 20 leti kot kotalkarsko drsalni klub, ki se z drsanjem ne ukvarja, saj primernih pogojev za ta šport v naši občini ni bilo. Zato pa so posebno skrb namenili umetnostnemu kotalkanju, ki jim je v vseh dveh desetletjih prineslo vrsto medalj, naslovov državnih in drugih prvakov, zmag na različnih tekmovanjih, pohvalijo pa se lahko tudi s tem, da so njihovi tekmovalci sodelovali tudi na tekmovanjih mednarodnega, evropskega in svetovnega ranga in tudi tam niso ostali neopaženi, saj so se v klub vračali SLAMNIK - julij 2005 z medaljami in visokimi uvrstitvami. Prva predsednica je bila Marija Pukl, ki so ji, enako kot vsem ostalim predsednikom, ob 20-letnici podelili posebno priznanje za uspešno vodenje kluba. V času njenega vodenja kluba so bili postavljeni temelji bodočega uspešnega delovanja kluba, saj so tedaj uspeli privabiti številne mlade, ki so v naslednjih letih pod strokovnim vodstvom priznanih trenerjem ter sodelovanjem staršev, dosegali vedno nove in nove uspehe. Tudi v prihodnjih letih je njihov osnovni cilj ostal privabiti mlade ter jih vzgojiti v uspešne kotalkarje in ta cilj ima Kotalkarsko drsalni klub Domžale tudi danes, ko ga vodi Patricija Mali. Ta nam je v pogovoru za Slamnik povedala, da so v klubu ob 20-letnici zelo zadovoljni z uspešnimi kotalkarji, ki so pred leti predstavljali vrh slovenskega kotal-kanja, saj je bilo iz njihovega kluba večje število kotalkarjev, da so pred kratkim pripravili tečaj, ki gaje obiskovalo 16 najmlajših, zlasti pa so ponosni na pravcato kotalkarsko plesno revijsko skupino, ki je tudi na osrednji slovesnosti ob 20-letnici navdušila vse prisotne. ' ; ''■HHHHM Vloleta Mordej -tekmovalka In trenerka Med tistimi tekmovalci, ki so posebej navduševali v teh dveh desetletjih, je posebej znana, uspešna in priljubljena Violeta Mordej, ki je bila ena od slovenskih kotalkaric, ki seje enakopravno kosala s tekmovalkami iz mnogo bolj kotalkarsko znanih držav. Potem, koje Violeta končala s tekmovanjem, se je na veliko veselje kluba odločila za trenersko delo in pod njenim skrbnim vodstvom v KDK že raste nov rod uspešnih kotalkarjev. Ob Vi-oleti Mordej pa je ob 20-letnici prav, da naštejemo še ostale najuspešnejše tekmovalce in tekmovalke: Matej Drašček, tudi on, po zelo uspešni tekmovalni karieri nadaljuje z delom kot trener, Miha Arvaj, Alenka (kore-ografinja revijske skupine) in Matjaž Ivančič, Saša Slane, Dragana Vujovič in Tatjana Vrhovšek ... Rezultati 18. domžalskega slamnika Pa poglejmo še rezultate na 18. domžalskem slamniku, ki tretjič velja tudi za Pokal RS. Med 90 udeleženci iz treh držav so domžalske tekmovalke dosegle naslednja mesta: med deklicami začetnicami je bila Ana MOVKIN tretja, Brina TIČ osma, liva K VEDER enajsta in Vita MOVKIN dvanajsta. Med cicibankami I. 1997/98 je bila Manca CAPUDER peta, Pia KVAS šesta, Chiara Mordej Filippini sedma, deveta je bila Ajda TIČ in trinajsta Lucija DOLINŠLK. Med mlajšimi deklicami 1995/96 je bila Eva HRI-BERŠEK sedma, Klavdija KOVAČ je bila šesta v skupini »D« deklice I. 1993 in mlajši, v tej kategoriji je bila Sara KOVAČIČ osma, Tjaša KOVA-ČIČ pa enajsta, med starejšimi deklicami letnik 1993/94 je Tjaša KVAS osvojila peto mesto; med mlajšimi mladinkami letnik 1989/90 pa je Maxi Cerar zmagala. Načrti za prihodnje »Radi bi ohranili tradicionalno tekmovanje za Domžalski slamnik, načrti za revijsko skupino so tudi nastopi na mednarodnih tekmovanjih, in nadaljno prijateljsko druženje, da se KDK-jevci radi udeležujemo tekmovanj je jasno, sedaj je še bolj zabavno, saj npr. v Pulo, na povabilo organizatorja, potuje tudi petnajst članska revijska skupina. Predvsem pa si želimo boljših pogojev za delo našega kluba, saj moramo zdaj gostovati v Lukovici, kar zahteva precejšnja finančna sredstva, predvsem pa veliko časa staršev, da svoje otroke vozijo na treninge. Prav staršem bi ob 20-letnici izrekla posebno zahvalo za sodelovanje, pa seveda vsem tekmovalcem, ki jtO želim tudi v prihodnje veliko dobrih uvrstitev,« je pogovor zaključila predsednica KDK Patricija Mali. Dobrodošli na spletni strani wvvw. kdk-domzale.com Brezžična kabelska televizija- Prograi DISCOVERT za ' vse vedoiteljne! ' Vas privlačijo sodobna tehnična odkritja ali zgolj reševanje ugank iz preteklosti' Spremljajte bodoči razvoj človeštva, tehnike in dosežkov tehnologije na različnih področjih znanosti. Program je večinoma podnaslovljen! Abonma «&. Gledališki Koncertni ■3D Evald Flisar: Nora Nora Prešernovo gledališče Kranj tragikomedija režija; Dušan Mlakar igrajo: Vesna Pernarčič Žunić, Borut Veselko, Darja Reichman, Rok Vihar Ken Ludvvig: Ti nori tenorji Drama SNG Maribor komedija režija: Jaša Jamnik igrajo: Kristijan Ostanek) Dunja Zupanec, Nenad Tokalić, Vlado Novak, Alenka Cilenšek, Ivica Knez, Mojca Simonič, Sonja Blaž Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi SNG Nova Gorica drama režija: Jaša Jamnik igrajo: Bine Matoh, Mira Lampe-Vujičič, Marjuta Slamič, Ana Facchini, Branko Ličen, Primož Pirnat, Jože Hrovat, Miha Nemec, Milan Vodopivec, Dušanka Ristic, Alida Bevk, Nevenka Vrančić, Gorazd Jakomini Jean-Baptiste Poquelin Moliere: Scapinove zvijače SNG Drama Ljubljana komedija režija; Boris Cavazza igrajo: Kristijan Muck, Dare Valič, Gregor Baković, Gorazd Logar, Maša Derganc, Mojca Fatur, Jurij Zrnec, Valter Dragan, Katja Levstik, Blaž Valič Sofokles: Kralj Ojdipus Gledališče Koper / PG Kranj tragedija režija: Vito Taufer igrajo: Peter Musevski, Boris Cavazza, Rok Vihar, Aleksandar Caminski, Skupina Odpev Miro Gavran: Vse o ženskah Mestno gledališče ljubljansko komedija režija: Barbara Hieng Samobor igrajo: Bernarda Oman, Jette Ostan Verjup, Karin Komljanec Juvavum Brass Slovensko-avstrijski ansambel sestavlja peterica priznanih glasbenikov, pedagogov in skladateljev: homist Boštjan Lipovšek, tubist August Posch, pozavnist Dušan Krajne, trobentač Erik Kern, vodja zasedbe pa je trobentač Horst Hofer Dubravka Tomšič Srebotnjak klavir S štirimi leti se je začela učiti klavir pri prof. Zori Zamik, svoj prvi recital pa je odigrala že pri petih, pri dvanajstih je nadaljevala študij na sloviti Julliard School of Music v New Yorku, kjer je s sedemnajstimi leti tudi diplomirala. Leta 1955 je bila izbrana za največji glasbeni talent ZDA. Njena pianistična pot jo je vodila po največjih koncertnih odrih vseh kontinentov. Godalni kvartet Tartini Godalni kvartet Tartini s< ustavljajo priznani solisti in pedagogi: prvi violinist Miran Kolbl, drugi violinist Romeo Drucker, violist Aleksander Milošev ter violončelist Miloš Mlejnik. Komorni zbor Ave Komorni zbor Ave, pod strokovnim vodstvom Andraža Hauptmana, so vrednote kot je ljubezen do petja, zavzeto delo, poustvarjalna mladost in svežina, privedle v sam vrh evropske vokalne glasbe. Uspešno so sodelovali na mnogih tekmovanjih ter koncertirali doma in v tujini. Solisti Piranesi Komorni godalni orkester Solisti Piranesi združuje vrhunske profesionalne glasbenike, ki s svojim skupnim muziciranjem bogatijo istrski kulturni prostor ter po Sloveniji in svetu zastopajo Piran ter njegovo bogato kulturno identiteto. Njihov umetniški vodja je violinist Primož Novšak. Simfonični orkester Domžale - Kamnik Simfonični orkester Domžale-Kamnik je nastal leta 1971 z združitvijo orkestra Zavoda za glas. izobraževanje Domžale in kamniškega Komornega orkestra. Danes šteje 56 članov, od učencev osnovnih šol pa vse do zaposlenih v različnih dejavnostih. Dirigent: Simon Dvoršak "0 VPISOVANJE ABONMAJEV: Kulturni dom Franca Bernika Domžale DOSEDANJI ABONENTI od Četrtka, 15. septembra, do torka 20. septembra NOVI ABONENTI od četrtka, 22. septembra, do srede, 28. septembra INFORMACIJE O VPISU ABONMAJEV: Ljubljanska 61, Domžale tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si M Oboistka Jana Pavli diplomirala na Glasbeni akademiji Nič ni lepšega in popolnejšega kot glasba Mlada glasbenica Jana Pavli, roj. 1981, ljubiteljem glasbe ni neznano ime. Svojo glasbeno pot je začela na domžalski glasbeni šoli z igranjem kljunaste flavte in klavirja. Na pobudo Karla Leskovca pa se je pri trinajstih letih odločila za oboo in jo začela igrati pri prof. Miranu Bolhi. Med šolanjem na Srednji glasbeno baletni šoli v Ljubljani pri profesorici Maji Kojc je na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov osvajala najvišja mesta, hkrati pa se je udeleževala tudi različnih seminarjev, mojstrskih tečajev ter mednarodne poletne šole v Piranu. Domžalčani smo jo lahko že v letu 2000 slišali na mednarodnem festivalu komorne glasbe, koje nastopila kot solistka s Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik v Vivaldijevem Koncertu za godala v d - molu, leto kasneje pa nastopila s skladbo prof. Tomaža Habeta Listi iz spominske knjige za oboo in godala, uspešno pa je muzicirala tudi v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Sodeluje z vrsto orkestrov, lahko se pohvali, daje s pihalnim kvintetom EOL v letu 2003 na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov prejela zlato plaketo v najvišji kategoriji komornih skupin s pihali, pa še bi lahko naštevali njene uspešne nastope in nagrade. Na prvi poletni dan, 21. junija 2005, se je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale pred polno dvorano predstavila s svojim diplomskim koncertom, s katerim je diplomirala na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri prof. Božu Rogelja. Na klavirju jo je spremljala pianistka prof. Bojana Karuza. Koncert, na katerem je nastopila tudi njena sestra Daša Pavli, ki jo je na klavir spremljala prof. Mila Živulovič, ter Pihalni kvintet EOL, je navdušil ljubitelje glasbe, ki so se pridružili iskrenim čestitkam predstavnikov Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik ter Godbe Domžale, kjer Jana prizadevno igra že vrsto let. Poseben aplavz pa je bil namenjen ganljivi zahvali in iskrenemu ponosu mame mlade oboistke, ki je povedala tisto, kar bi ji radi povedali vsi, ki smo jo prišli poslušat: iskrene čestitke, mlada oboistka za diplomo na Glasbeni akademiji v Ljubljani, ter veliko vedrih not na glasbeni in življenjski poti. V. Vojska Tudi v Občini Domžale smo doživeli odmev 71. svetovnega kongresa PEN na Bledu. V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale so nastopili štirje gosti - pesniki In 18. Junija navdušili res maloštevilne poslušalce. Med njimi je bil tudi podžupan Vinko Juhart. Galerija in knjigama Beseda - 9. avgust 2005 ob 18.30. uri Upodobitev starih Domžal s čopičem Milana Merharja Nekako se počutim počaščena, da so mi zaupali pisanje teh par vrstic, ki jih hkrati lahko namenim svojemu pokojnemu dedu - Milanu Merharju, ki me je v vsekakor prekratkih, mojih prvih in njegovih zadnjih sedmih letih, naučil veliko stvari. Najbolj mije v spominu ostalo moje veselje in odprtost do kakršnegakoli likovnega ustvarjanja, ki jo je vcepil nevede, ko sem ure in ure prebila v njegovem ateljeju, ga opazovala in z njim ustvarjala. Dvajset let po njegovi zadnji razstavi in sedemnajst let po njegovi smrti z veseljem sporočamo, da bo odprtje razstave slikarja Milana Merharja v torek, 9. avgusta 2005, ob 19.30. uri v Galeriji in knjigarni Beseda. Razstava ima vsekakor kulturni pomen, saj je slikar upodabljal takratne stare Domžale, ki so danes praktično ostale le še na papirju. Prav na dan odprtja letošnje razstave pa je bila pred osemdesetimi leti slovesna razglasitev Domžal za trg. Slikar Milan Merhar se je rodu 26. septembra 1910 v Ljubljani - Šiška. Končal je takratno učiteljišče v Ljubljani in telovadno šolo v Mariboru. V Domžale je prišel leta 1932 in do II. svetovne vojne delal kot učitelj. Po koncu vojne pa je na takratni domžalski gimnaziji učil telesno vzgojo, matematiko in kas- neje likovni pouk. Tam je ostal do leta 1968, ko seje upokojil. Umrl je leta 1988, s slikarstvom pa seje ukvarjal ljubiteljsko. Bil je eden tistih preprostih ljudi, ki za svoja umetniška dela ni potreboval akademskega naziva, saj se je s talentom že rodil. Spomnim se, kako zelo rad je slikal. Motivi so bili različni, od Kamniških Alp, Gorenjske in njenih gora, tihožitij in lepot vse povsod po Sloveniji. Milan Mrhar prav gotovo spada med kroniste Domžal, saj je bil zapisovalec utripa kraja, v katerem je živel. Prav za omenjeno razstavo pa so ključni pejsaži starih Domžal iz njegove zapuščine, ki bodo vsekakor popestrili dogajanja ob obletnici. Večkrat je razstavljal v Domžalah, tako skupinsko kot samostojno. Njegova prva samostojna razstava je bila leta 1956 v Glasbeni šoli Domžale. Razstavljal je sam in z mnogimi drugimi slikarji samorast-niki pogosto doma in v tujini. Slikarske tehnike, ki se jih je najraje posluževal, so bile akvarel, risba in olje na steklu. Vsaka od tehnik ima svoje zanimivosti, ki so vsekakor značilne za vsakega slikarja, v tem primeru, Milana Merharja. Zahvala gospodu Romanu Kosu, da mu bo omogočil vrnitev v okolje, ki gaje imel rad. Jera Vodnik Likovna razstava v Galeriji Domžale Letna razstava Likovnega društva Petra Lobode Domžale imajo bogato kulturno preteklost in sedanjost, ki ju že dvaintrideseto leto kroji tudi Likovno društvo Petra Lobode iz Domžal. Pod vodstvom akademskega slikarja Danijela Lovra Fuggerja se člani društva tedensko srečujejo v OŠ Domžale, kjer se izobražujejo in ustvarjajo. Ob koncu vsakega šolskega leta se s svojimi deli redno predstavljajo v Galeriji Domžale in s tem dogodkom zaključijo vsakoletno sezono. Letošnja letna razstava Likovnega društva Petra Lobode Domžale je potekala od 9. do 17. junija 2005. Celotni razstaviščni prostor Galerije Domžale je bil zapolnjen z likovnimi deli osmih članov likovnega društva, ki jim je bila zastavljena letošnja naloga in sicer likovno izražanje v barvah - in vsak član je to nalogo v svojem lastnem slikarskem slogu tudi izpolnil. In kdo so ti ustvarjalci? Vinka Končan - Frelih, Agata Križnar, Asta Perko - Stante, Ida Rebula, Danica Smrdel, Alenka Sovine, Marjana Tavčar in Jože Vajda, ki redno obiskujejo slikarske kolonije, Ex tempore, pomembne likovne razstave in za svoje slikarske dosežke prejemajo neštete nagrade. Člani domžalskega likovnega dru- štva so ob otvoritvi razstave v Galeriji Domžale pripravili tudi bogat kulturni program. V njem so sodelovali učenci OŠ Domžale, ki so nas ob glasbi in recitaciji pesmi prijetno zabavali. Seveda pa člani likovnega društva že aktivno nadaljujejo svoje delo in se z razširjeno zbirko slik predstavljajo v Galeriji Beseda, kjer razstavljajo vse do 18. julija 2005. In znova se bodo z novim šolskim letom vrnili v delovne prostore OŠ Domžale ter ustvarjali nova dela, kot to počnejo že zavidljivih dva-intrideset let. Katarina Rus Marija Mojca Vilar razstavlja v Galeriji Kompas Likovni zapisi so sproščeni, eruptivni, pa vendar premišljeni Domžalčanka Marija Mojca Vilar, diplomirana slikarka, je pred kratkim v Galeriji Kompas predstavila svoja likovna dela ter ob tej priložnosti v prijaznem likovnem povabilu zapisala ... »mislim, da dosedaj slike še niso nikdar nastajale kar same od sebe, jaz napenjam platna, jih grundiram, postavljam koordinate, delam skice, preverjam teorije, nalagam drva v kamin, listam po starih pametnih zapiskih ...« Ob njeni že 21. razstavi je prof. Darko Slave, pri katerem je diplomirala, zapisal, da je slikarstvo Marije Mojca Vilar prežeto z zvedavostjo, navdušenjem, neumornim iskanjem, hrepenenjem, čudljivostjo, realnimi doživetji, življenjskimi izkušnjami in iluzijami, pri čemer so vse te kategorije v slikah materializirane in likovno izvedene do te mere, da se manifestirajo kot realne slikar-ske»-sile in izpovedi, ki s svojimi simboličnimi konstelacijami presega realnost, jo dopolnjuje in celo nadgrajuje. Podobno pa o njenih likovnih zapisih meni tudi umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, saj je zapisala, da so sproščeni, eruptivni, pa vendar premišljeni, hkrati pa slikarkina radoživost odseva v barvni paleti, v zanimivih tonskih stopnjevanjih in v iskanju pomenljivih svetlobnih poudarkov V. Vojska Spoštovane obiskovalke, cenjeni obiskovalci Knjižnice Domžale! Skupaj z Vami se veselimo nove knjižnice v Domžalah, ki Vam bo na 2000 ni2 ponudila pestro izbiro knjižničnega gradiva in elektronskih medijev. Selitev načrtujemo v avgustu. Pri selitvi nam posredno lahko pomagate tudi Vi, spoštovane bralke in cenjeni bralci in sicer tako, da si še v juliju izposodite čim več počitniškega in drugega branja, ki ga boste lahko v miru prebirali vse poletje. Knjige pa nam boste Šefe v začetku jeseni vrnili v novo knjižnico v I. nadstropje poslovnega centra Mer-cator. V času selitve bo knjižnica delovala po poletnem času, v avgustu pa bo za uporabnike zaprta. Več knjig si boste izposodili, hitreje se bomo preselili v nove prosiorc in manj časa bo knjižnica zaradi tega zaprta! Izkoristite torej dolgo vroče poletje in naberite si čim več branja! Vaši knjižničarji Petek, 26.8.2005, ob 1630 uri pred blagovnico VELE v Domžalah MI2 Prihajajo iz Rogatca in se s svojim glasbenim stilom približujejo »šusu« (mešanica vseh zvrsti s poudarkom na nažiganju, v čemer blazno uživajo), odločijo pa se tudi, da bodo v bodoče na posnetkih zveneli enako »oštro« kot na koncertih. Odmevni komadi: Pojdi z menoj v toplice, Moja teta Estera... BELFAST FOOD Skupina z Reke je nastala 1996 z idejo v glavi, da postanejo »pravi irski bend«. Profilirali so se kot kvaliteten bend - kot glabeniki in zabavljači. S svojim, zvokom so edinstveni na hrvaški sceni in jih ni mogoče uvrstiti v katero koli kategorijo so kategorija zase. TRIO KRANJU Želijo igrati za ljudi ravno zato igrajo etno in pop glasbo celega Sveta, več glasbenih zvrsti ter glasbo v večih instrumentalno-vokalnih kombinacijah, najbolj pa uživajo takrat, ko note zamenja brezmejna domišljija. Uživajo v vsem, kar primejo v roke, pa naj bo to kitara, violina, harmonika, klavir, orgljice, bas, klarinet ali llavla ali... DEJ ŠE N LITRO Ansambel je leta 1999 nastal v Ljubljani, sestavlja pa ga 24 članov, največ študentje z vseli koncev Primorske. Za nastop se običajno oblikuje petnajst članska zasedba, ki igra različne zvrsti glasbe, od jazz-a, pop, disco, narodnih do balkana. Igrajo izključno na pihalna trobila in tolkala. KONTRABANT Organizatorji festivala. Ob njihovi muziki starčki oživijo, otroci rajajo, mrki se smejijo, žurerji ponori-jo. So skoraj z vseh koncev Slove-n i je, zato v glasbeni kolaž lepijo panonsko in mediteransko godbo, podalpske poskočnice, klasične in balkanske zvoke, obogatene z romskim jezikom, madžarščino in slovenskimi narečji. Dobrodošli! Govorica preprostih stvari Klas V renesančnih umetninah je klas znamenje poletja, časa žetve. Je tudi atribut rimske boginje Ccres (enačijo jo z grško Demetro), boginje zemlje, porajanja, minevanja in novega začetka. Ljudem je dajala žilo in se ponavadi prikazuje s snopom v rokah. Klas je znak Dobrotljivosti in Obilja, ki na veliko delita klasje in vso hrano, ki jo klas simbolizira. Klas je bil tudi emblem Ozirisa, mrtvega in od mrtvih vstalega sončnega boga, ki je v starem Egiptu simboliziral naravni krog smrti in ponovnih rojstev. V klasu je zrnje, ki umira - bodisi za hrano bodisi za kaljenje. Na splošno je klas simbol rasti in rodovitnosti, je hrana in seme obenem. Nakazuje prihod zrelosti tako v rastlinskem življenju kot v duševnem razvoju, razcvet vseh sposobnosti. V krščanstvu je klas postal simbol vstalega Kristusa in evharistijc. Na oltarjih pogosto videvamo pšenične klase (označujejo Kristusovo telo - hostijo) skupaj z vinskimi grozdi (znamenje njegove krvi). Zelo zgovorna je slika, ki prikazuje trpečega Kristusa (nem. Schmerzensmann): iz ran na pre-bodenih nogah poganjajo pšenični klasi in trta, rastejo navzgor sko/i rane na rokah in kot sad rodijo hostije oziroma grozdje. Nekateri slikarji tudi v božičnem prizoru naslikajo snop klasja, ki vnaprej nakazuje njegovo darovanje življenja za nas. Pšenično Zrno namreč označuje Kristusovo človeško naravo. Ta povezava se naslanja na Jezusove besede: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi obilo sadu« (.In 12,24). Klas je lahko tudi simbol Device Marije: kakor nam je Marija dala Jezusa, podobno nam pšenica daje moko za hostije. V srednjem veku jo opevajo kot »pšenični snop« al) pa nosi obleko, v katero so vtkani klasi. Klasje srečujemo kot atribut prl nekaterih svetnikih. Valburga (8-stoletje) drži v roki tri klase, ker je nekega otroka rešila smrti od lakote. Včasih so jo prosili, naj obvaruje žetev pred škodo. Škol Apolinarij (prvi škof v Ravcni, m učenec) nosi več klasov, ker je odvrnil hujšo lakoto. Klasi': imajo v rokah tudi sv. Brikcij j' Toursa, sv. Izidor Poljedelec 'n sv. Brigita. Sv. Noiburga mnogih prnmcnadnih nastopih v mesecu juniju se je domžalska godba spet udeležila tekmovanja godb v zabavnem programu za Pokal mesta Ormož. Osvojila je občinstvo in komisijo ter s prvim mestom pridobila Pokal mesta Ormož. Po tekmovanju so se odpeljali na jugovzhodni konce Slovenije v Kapele, kjer so s pravim sov programom množico poslušalcev spravili na noge. Od 420 možnih točk so domžalski godbeniki dobili kar 414 točk, kar samo priča o kvalitetno izvedenem tekmovalnem programu. Zajemal je tri skladbe (Zemlja pleše. Vrača se pomlad in Potpuri Jožeta Privška), ki so jih med mnogimi drugimi godbenice in godbeniki izvedli tudi na (s strani medijev prezrtem) koncertu 27. maja. Takrat so kot gostje nastopili Alenka Godec, Anžej Dežan in Jure Ivanušič. Koncert je bil odlično sprejet s strani poslušalcev, zato seje dirigent Gregor Vidmar odločil, da z delom koncertnega programa godba nastopi na tekmovanju v Ormožu. Anžej Dežan se je vabilu z veseljem odzval in vokalno-inštrumen-talna skladba Vrača se pomlad (v originalni izvedbi jo poje Oto Pestner) je izzvenela tudi na tekmovanju. Z najvišjim številom točk med dvanajstimi tekmovalnimi godbami je šel Pokal mesta Ormož že tretjič v roke Godbi Domžale. Takoj po razglasitvi rezultatov seje avtobus zmagovalne godbe odpeljal v Kapele, kjer je domača godba praznovala 155-letnico svojega delovanja. Ob tem so priredili t.i. nočni maraton godb iz Slovenije in Hrvaške. Enourni program Godbe Domžale je zaznamovala dobra volja (tu je izstopal predvsem dirigent Gregor Vidmar), zabavno-ples-ni program in polno plesišče pred odrom, kjer so godbenice in godbeniki igrali. Šov program ni nikogar pod prireditvenim šotorom pustil ravnodušnega. Domžalčani so se pozno ponoči zadovoljni vračali domov; čakajo jih zaslužene počitnice. PATO Letni koncert MePZ Groblje MePZ Groblje je pod vodstvom Petra Pogačar-ja v soboto, 11. junija, v dvorani Kulturnega doma Jarše- Rodica ob osmi uri zvečer izvedel svoj zaključni letni koncert. Zbor je s svojim pestrim programom slovenskih ljudskih pesmi poskrbel za prijetno in sproščeno vzdušje v dvorani. V prvem delu so se pevci in pevke predstavili s pesmimi slovenskih pesnikov (S. Kosovel, A. Gradnik; F, Prešern, O, Zupančič, S. Gregorčič), medtem ko so v drugem delu prišle na vrsto ljudske pesmi iz vseh petih slovenskih Pokrajin, nekatere pesmi pa so s svojimi glasovi lepo obarvali tudi solistka Saša Siter ter solista Milan Kunaver ter Jože Cerar. Koncert so zaključili / istrskimi pesmimi, Pesmi od ljubezni in kafeta, ki so s svojim ritmom in besedilom poslušalcem narisale nasmehe. Za popestritev koncerta sta poskrbeli tudi mladi pevki, Neža Drobnič in Eva Črne s pesmijo Kaj ti je deklica, na kitaro pa ju je spremljal Vito Anžič. Petje je najbolj naravna oblika človeškega izražanja. In zvok zbora, ki poje skupaj v harmoniji, je ena najbolj vznemirljivih umetniških izkušenj, ki jo nekdo lahko ima. B.L Nova fotografska razstava članov Mavrice Radomlje od včeraj do jutri Pod takšnim naslovom je v kulturnem domu v Radomljah na ogled že tretja letošnja fotografska razstava članov Foto kino & video kluba Mavrica. Z izbranimi fotografijami Radomelj in okolice so razstavljalci znova dokazali, daje ena od njihovih glavnih pesmimi poskrbela Silva Kosec, posebej zanimiva pa je bila projekcija diapozitivov gostov iz Foto kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke. Ti so nedavno organizirali mednarodni dia salon Premiera 2005, na katerega se je prijavilo tudi šest članov Mavrice. Med 44 izbranih fotografov iz vse Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore se je po izboru tričlanske strokovne komisije s svojo fotografijo uvrstila tudi Albinca Kosmač s Hudega, ki tako nadaljuje uspešno razstavljanje članov Mavrice na domačih in tujih razstavah. Razstava Radomlje od včeraj do jutri bo v Galeriji Dom v spodnjih prostorih kulturnega doma in v zgor- dejavnosti dokumentiranje okolice in ohranjanje spomina na stvari, ki predvsem v našem urbanem okolju danes tako hitro minevajo in se spreminjajo. Fotografije, posnete v zadnjih nekaj letih, prikazujejo Radomlje iz zraka, Jašovčev mlin in njegovo žago, ki je pred nekaj meseci pogorela in je ni več. gradnjo stanovanjskega kompleksa Malin v središču kraja, mnoge detajle radomeljskih hiš, panoramske posnetke kraja, skratka, življenje naše okolice, kakor so ga od včeraj pa do jutri, kakor pravijo, ujeli v objektiv fotografi Mavrice in ga tako rešili pred pozabo. Razstavo, ki jo je slavnostno odprl predsednik KŠ Radomlje, Metod Marčun, so člani Mavrice tudi tokrat pospremili z bogatim kulturnim programom. Za prešerno razpoloženje je z zapetimi ljudskimi 8. festival gorenjskih komedijantov S komedijanti je življenje lepše V dneh od 17. do 19. junija 2005 je Dob z okolico postal eno samo veliko gledališče. Kar šest najboljših gorenjskih predstav, ki jih je selektor Peter Militarev izbral 'zmed 16 prijavljenih za sodelovanje, med katerimi je hila tudi I.umpacivagabundus v izvedbi Kulturnega društva Groblje. Kulturno društvo Jožef Virk Dob, ki je 8. festival gorenjskih komedijantov namenil tudi obcležit- VI dneva državnosti, je skupaj /. Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti ter z območnima izpostavama Radovljica in Domžale, odlično izvedel predstavitev vseh čestih predstav, vse nastopajoče pa bo na nastopv v Dobu ?Ponunjala tudi spominska plaketa. Obiskovalci in obiskovalke smo leslival množično obiskovali, saj je bilo letno gledališča včasih celo premajhno. Trnjulčico hočem nazaj prvi večer smo obiskovalci po pozdravnem nagovoru Roberta llrovala, predsednika Sveta Krajevne skupno-* Dobi ogledali Trnjulčico v izvedbi igralske skupine P" gledališču Toneta Čufarja Jesenice. Na osnovi vsem 'nane pravljice bratov Grimm je Iztok Valič, tudi režiser jn scenograf pripravil pravcati miizikel. v katerem smo 'ahko občudovali znane like, igro svetlobe, se veselili "**nega konca ter uživali vsi, tako otroci kot odrasli. Hočem nazaj Nočni program je ponudil črno komedijo Bojana , es,ra Hočem nazaj v izvedbi sekcije ""BB teatra" J-utkovnega gledališča Kranj, ki jo je režiral Gojko 1110 Bojan Hešter, Mihael Sorli in Boštjan Gorenc so korektno odigrali vloge pokojnih ter nam priča-j*h življenje v onostranstvu, kot si ga marsikdo od 'evilnih gledalcev v dvorani doslej ni zamišljal. OtačuiprirkriU^ S? se Je v soboto zvečer predstavila številna igriška družina Gledališča Bohinjska Bistrica, ki "|'s je odpeljala na Divji zahod. Na zelo podrobno .j'ln-'.icni sceni ni manjkalo niti kavbojcev niti indi-jancev in mehičanov, številnih mrtvih, pravih borb "j 'lato in srečnega konca, ki nas je spomnil na "Jenitne kavhojske filme. Že skoraj pravi miizikel * živo glasbo in plesom ter petjem je režiral Darko I/"'en, ki je poskrbel tudi za prevod in sceno. O'deauvo komeadijo Maček v žaklju je na malce dni-«>een način, kol smo vajeni, predstavila (ilcdnliška sku-O«- farnc8a kulturnega dništva Koroška bela. Gregor "S|n, ki je komedjjo režiral in tudi sicer imel pri njeni i 'slaviivi največ, je predstavil pričakovanja in težave tovarnarja sladkorja ter njunih prijateljev llal-2**j> ki vsak zase dobijo svojega mačka v žaklju ter s ob koncu poučil, naj vsebino mačka v žaklju pravo- sn° Preverimo, da ne bomo razočarani. To In N.N. moški imamo v družini Zadnji dan X. festivala gorenjskih komedijantov so nas nasmejali igralci in igralke Kl II) Prcdoslje s komedijo I o imamo v družini, ki jo je režiral Sebastijan Sajovic. Komedija zmešnjav i/ zdravniškega življenja je navdušila vse, še posebej pa je bil imeniten nosilec glavne vloge Frenk Kranjc, letošnji gorenjski komediant. Zadnjo nočno predstavo o negativnih plateh življenja z moškimi nam je zaigrala Jana Mirt, tudi letošnja najboljša komedijantka, ki je zadnji večer skupaj z najboljšim gorenjskihm komedijantom Frenkom Kranjcem prejela posebno priznanje, za stranski vlogi pa sla bila nagrajena Mira Bolte in Matej Čujovič, Ludvik Kaluža pa je prejel posebno priznanje selektorja. Dobrodoili na 9. festivalu gorenjskih komedijantov v letu 2006. Vera Vojska Recenzija filma Pobiralec kegljev Režiserka Ana Poliak je ena najodmevnejših filmskih ustvarjalcev v rodni Argentini. Krasi jo predvsem njen socialni čut, ki ji zvesto služi predvsem pri opisovanju zgodb malih ljudi, ki, ne glede na njihov gmotni položaj, življenje jemljejo takšno kot pač je, brez olepšav in nerealnih pričakovanj, da bo nekoč morda bolje. In tak je tudi Adrian, mladenič, ki je podiralec kegljev. Adrian sprejme službov Buenos Ai-resu, za katero se na prvi pogled zdi, da spada med enostavnejše, vendar je vse kaj drugega. Zakulisno delo, ki je očem obiskovalca lokala, ki se kratkočasi s podiranjem kegljev, nevidno, je garaško in mukotrpno. Gre za perma ncnino postavljanje kegljev v njihov izvorni položaj, zgolj, da bi bili podili že v naslednjem trenutku. Da poškodb, ki jih povzroči zalučana kugla, niti ne omenjam. Morda je še najbolj ustrezna primerjava s Sizifom, grškim padlim angelom, ki je končal v peklu in bil kaznovan z večnim valjenjem skale na hrib. Ravno, ko bi se skupaj s skalo povzpel, pa bi se mu ta skolalila po drugi strani navzdol. Vendar optimistični Adrian svoje usode sploh ne vidi tragično, saj jo sprejema kot življenjsko nujnost, ki jo je potrebno sprejemati s hvaležnostjo. Stanovanje si deli s sestrično, s katero celo spi na isti postelji, vendar zgolj zaradi prostorske stiske Eden do drugega imata odkrit in spoštljiv odnos, vendar pa je Adrian od dela pogosto vse preveč izčrpan, da bi svoji sorodnici posvetil še nekoliko več pozornosti. Adrian tudi prostoduš- no sprejema sVoj šibek intelektualni in socialni status ter sostanovalki odkrito prizna, da naj si od njega ne nadeja kake posebne pomoči, denimo pri reševanju križanke. V službi ga pod okrilje vzame starejši sodelavec, ki je v »poslu« praktično že celo življenje. Ozadje kegljaške dvorane je tako po-lepljeno s plakati vseh pomembnejših dogodkov in osebnosti iz dvajsetega stoletja, od Janis Joplin do J.F.K.. Skozi sodelavca ima Adrian priložnost opazovati sebe čez določeno število let, z vsemi pastmi in stranpotmi tega poklica. Tako lahko »veterana« vidimo v nekem trenutku zelo zidane volje, že kak dan kasneje pa se situacija popolnoma obrne in že benti nad kruto življenjsko usodo, zaradi katere mora to ušivo in od boga pozabljeno delo opravljati vsak dan znova. Dejstvo je, da se pobiralec kegljev zvečer počuti kot pretepena živina, česar se v bistvu nikoli ne navadi, zato mora slednje, za ceno preživetja, enostavno vzeti v zakup. Adrianu gre vse skupaj od rok zelo dobro, morda še celo preveč. Ob vsem dogajanju celo pozabimo, da gre za človeka v rosnih mladostniških letih, praktično brez veseljačenja in družabnega življenja nasploh. Ni kvalitetnega časa za prijatelje ali družico. Torej ni perspektive. »Podiralec kegljev« je dramaturško izjemno kontinuiran izdelek, vendar je poseben prav zaradi odsotnosti sleherne disonance v kontekstu nepopustljivega filmskega ritma, s katerim želi režiserka najverjetneje poudariti monotonost in enoličnost življenjskih pogojev glavnega junaka. Ne glede na naštete okoliščine, pa je Adrian zadosti hraber (ali pač zgolj naiven), da jih nekako ne zazna in se prepusti (ne(predvidljivim vodam vsakdana. Pišem recenzije filmov, ki so predvajani v Kinodvor-u. Žiga Čamernlk nji Kodrovi dvorani na ogled do jeseni, ko bodo v Mavrici začeli novo sezono. Jasna Paladin Razstava LD Senožeti V petek, 10. junija, smo se v galeriji DOM v Radomljah zbrali člani likovnega društva SENOŽI 11 naši prijatelji in vsi, ki s simpatijami spremljajo našo likovno pot. Predstavili smo pregledno razstavo del, ki so nastala v šolskem letu 2004 in 2005 in so za teden polepšala galerijo v kulturnem domu V tem šolskem letu smo v druStvn za izhodišče svojih del vzeli Studije programov likovne teorije in jih razdelili na več delov. Vsak izmed nas je pripravil predavanje enega od segmentov in tako smo predelali najpomembnejša poglavja: točko, linijo, obliko, lik, formo, barvo, prostorski križ in mnoge druge likovne prvine. Vsa ta teoretična znanja smo poskušali prenesti na platna in izbor tako nastalih del je bil razstavljen. V teh letih, ko pod vodstvom akademskega slikarja Janeza Zalaznika delamo in se učimo, se beseda 'lepota' večkrat ponavlja. Različni smo in različno jo razumemo, vendar nam je skupno tole: lepota, resnična lepota prihaja od znotraj. Tudi lepota družbe in lepota dežele. V tej Lepoti, ki jo pišemo z veliko začetnico, se skriva marsikaj: lepa narava krepi človeški duh, okrepljen duh močneje doživlja lepoto. Doživljanje lepote pa je najzanesljivejše zagotovilo lepe podobe in etične vitalnosti posameznika ter družbe. Vsa ta Lepota, ki jo lahko zazna naše oko. pa ni pol toliko lepa če je ne zazna tudi naše srce. Očitno smo dobili kar precej novih prijateljev, kajti letos so se nam pridružili novi člani - skupina, ki se je celo leto spogledovala s svinčnikom in risbo. Tudi njihove prvi likovne izdelke smo postavili na ogled v Kodrovi dvorani. Veronika Pogačar ni ki ir: • obo 1«; 9«; Lastovka™ IZ ŽIVLJENJA IN DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 20 1 5 Pe Z7ŠT So To I S. dan dojenja 09 To Dan domorodcev 10 Sr Če Pe M. dan mladosti y spolni n organi. 1; sečevod D A ogljikovi hidrati ON LIST STRELEC k 0 JJ stegna. » vene E N beljakovine PLOD z hladN k E sklepi, kolena, f NI kosti, koža ' L i sol, korenina, A gomolji KORENINA p golem, ■J vene A K maščoba, olje CVET 25 Po a 26 To (MOKRO) y stopala. rt nart. " prsti na D nogah A ogljikovi hidrati LIST glava. možgani, oči beljakovine PLOD BIK (HLADNf Z vrat, tilnik. E ušesa, zobje M L sol, korenina, J gomolji A KORENINA (svat SVETIO) Z dihala, R ramena. A roke. K dlani DVOJČKA MOKRO V pljuča. ogljikovi hidrati LIST Q krvni obtok, I arterije, l| hrbet J beljakovine Pl OB DEVICA CldLLAJaNJ« Z prebavila. E vranica. M trebušna |^ slinavka "J sol, korenina, A gomolji KORENINA TEHTNICA Z kolki. R ledvice. A mehur K maSčoba, olje CVET ŠKORPIJON LIST Srečanje v Stični Pisana druščina ljudi se je zbrala na tokratnem srečanju:«Evharistija, KRISTUS, sonce našega življenja!« v začetku junija v Stični. Od najmlajših, ki so prišli na svoj račun v neštetih delavnicah in ob nastopih skupin, ki so s petjem slavili Boga, do starejših, tistih malce manj starejših ter mnogih družin. Več kakor 7000 se nas je zbralo med njimi tudi 1800 otrok z dvesto spremljevalci. Vsak je našel nekaj zase, saj so se poleg gibanj predstavili še mnogi drugi. Tako so na dvorišču samostana potekali posveti na temo župnijski pastoralni svet, izberi življenje, evangelizacija, karitativnost, starostniki, kristjan in družba, vojaška pastorala, zasvojenost, družina, vzgoja, šola, etika v poslovnem svetu, kristjan sredi sveta, misijoni, kultura in še bi lahko našteval. Svoje prostore so imeli tudi otroci in mladi ter pevci, ki so ob zaključku pri sveti maši in procesiji tudi prepevali pod vodstvom prof. Jožeta Trošta. Gost dneva je bil pater Marko Ivan Rupnik, ki je svoje misli v popoldanskem delu združil v misel, daje cerkev na hribu zato, da blagoslavlja, osvetljuje, hrabri, krepi in vzdiguje tiste, ki so na klecavih kolenih. Sveto mašo, ki se je pričela po krajšem pregledu na obdobje po plenarnem zboru, je vodil nadškof in metropolit, Alojz Uran, ob somaševanju pomožnega škofa in generalnega vikarja, msgr. Andreja Glavana, upokojenega pom. škofa Jožeta Kvasa, stiškega opata p. dr. Antona Nadraha in več kakor 230 duhovnikov. Stična seje tudi tokrat pokazala kot dobra gostiteljica velikih dogodkov in Bog daj, da bi ta dogodek pustil močno sled v dušah udeležencev. Rod skalnih taborov Prijeten piknik za uspešen zaključek V soboto, 11. junija je Rod skalnih taborov Domžale organiziral tradicionalni zaključni pikinik, kjer smo sklenili celoletno šolsko aktivno delo z mladimi generacijiami tabornikov in tabornic. Na pikniku na prostranem travniku v Ihanu so se naši najmlajši člani (Medvedki in Čebelice) v zaključnem sklopu Rodove Lige pomerili v postavljanju šotora z dvema šotorovkama, starejši Gozdovniki in Gozdov-nice pa so se med seboj preizkusili v postavljanju sig- nalnega stolpa. Za lakoto s(m)o vsi prisotni poskrbeli sami, saj se je kar na osmih ognjiščih kuhal golaž v produkciji tabornikov in njihovih staršev. Kratkočasili smo se z igranjem scoutbail-a, postavljanjem mlinčkov v bližnjem potoku, streljanju z zračno puško, krajo zastave, ... Ko pa se je dan prevesil v večer, smo se vsi zbrali v zbor okrog tabornega ognja, kjer so naši najmlajši člani slavnostno prisegli taborniški organizaciji in tako zamenjali pripravniške rutice s tistimi »čisto tapravimi«. Kaj reči ob koncu - morda le to, da konec šolskega leta za nas tabornike še nikakor ne pomeni konec druženja in taborniških aktivnosti. Poletni tabori, ki se trenutno odvijajo cel mesec julij, tudi tokrat v Stavci vasi na Dolenjskem, in so samo pika na i v sklopu celoletnega taborniška leta. Taborjenje MČ bo od 4. do 10. julija, za starejše GG-je od 11. do 21. julija, za grče od 22. do 24. julija ter za PP-je od 22. do 31 .julija. Do zaključka redakcije smo izvedeli, da je ekipa postavljalccv dobro opravila svoje delo in da tabor vneto pričakuje prve ta-borujoče. Članek o dogajanju na taboru pa bo seveda v naslednji številki Slamnika! Taborniki V Dobu srečanje ministrantov Izredno razburljivo, vsaj kar se finala tiče, je bilo tokratno srečanje ministrantov domžalske dekani je. V Dobu je II. junija svoje moči tako na liturgičnem kakor športnem tekmovanju pokazalo devet ekip. V izredno izenačenem finalnem obračunu v odgovorih na vprašanja o evharistiji in bogoslužnih predmetih je z minimalno prednostjo zmagala ekipa Moravč pred Vrhpoljem, tretji pa so bili ministranti iz Brda. Prijetno dopoldansko druženje so zaključili Z malico, ki sojo pripravile gospodinje ter podelitvijo pokalov in nagrad. Prehodni pokal bo do prihodnjega leta v Moravčah, kateri ekipi se bo takrat nasmehnila sreča in bo s svojim znanjem osvojila pokal, bomo videli prihodnje leto. Zadovoljni, tako z uspehi kakor druženjem, smo zapuščali prijatelje v Dobu z mislijo, da tudi med počitnicam Bog ne odide od nas. Kinološko društvo Domžale Mednarodno tekmovanje v agUityju Kinološko društvo Domžale je na praznik ob štirinajsti obletnici slovenske samostojnosti, v soboto, 25. junija, že enajsto leto zapored organiziralo mednarodno tekmovanje v agilitvju. Na stadionu društva za Sumberkom je na celodnevnem tekmovanju nastopilo 121 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije. Najboljšim je medalje in pokale za uspešen nastop v imenu častne pokroviteljice tekmovanja, županje občine Domžale, podelil podžupan Toni Dragan Tekmovanje v Domžalah je edino v Sloveniji, na katerem se podeljuje kandidatura za pridobitev naslova mednarodni prvak v agilitvju. Letos se je tej kandidaturi pridružil še naslov kandidata za državnega prvaka. Naslova kandidata za mednarodnega prvaka sta letos osvojila Dom- žalčanka, sicer članica Kinološkega društva Agility Ilirija iz Ljubljane, Anabella Kokalj s pirenejsko ovčar-ko Sano v kategoriji srednje velikih psov ter tržaški Slovenec Busan Pa-olo z bordersko ovčarko Riko. Kinološko društvo Domžale, ki ga vodi predsednik Janez Hribar, je znano po tem, da na tekmovanje povabi sodnika, ki tisto leto sodi na svetovnem prvenstvu, ludi letos se niso izneverili tradiciji, saj je vodja prireditve, Sašo Novak, na turnir povabil mednarodnega sodnika Berndta Huppeja iz Avstrije, enega od delegiranih sodnikov na letošnje svetovno prvenstvo, ki bo septembra v Španiji. Tekmovalci vseh držav bi še pred prvenstvom želeli preiskusiti njegove parkuje. Iz enakega razloga je bil povabljen tudi v Slovenijo. In parkurji, ki jih je postavil, so bili Čeprav je welmeranec značilna lovska pasma psa, pa Je uspešen tudi v agilitvju. Na sliki: Eva Fortuna, članica Kinološkega društva Domžale z Živo, med premagovanjem ovir. zagotovo drugačni od tistih, ki jih običajno postavijo slovenski sodniki. Bili so tehnično zahtevni in so zahtevali od vodnikov ter psov maksimalno koncentracijo skozi ves tek. Agllitv Je športna kinološka disciplina, v kateri psi (na sliki dalmatiner. Bllhj) na ukaz vodnikov premagujejo različne ovire (na sliki guma) postavljene v parkurju. Agility je športna kinološka disciplina, v kateri psi na ukaz vodnikov premagujejo različne ovire (višinske in dolžinske preskoke, most, gugalnico, palisado, slalom, obroč, togi in ohlapni tunel) postavljene v določenem zaporedju v parkurju. Psi so razdeljeni v tri kategorije po višini, in sicer majhni psi s plečno višino, manjšo od 35 cm, v skupini S (small), srednje veliki psi s plečno višino 35 cm do 4.3 cm so v skupini M (medium) in veliki psi s plečno višino nad 43 cm so v skupini L (large). Tekmujejo v dveh razredih (agility in jumping) ter v treh zahtevnostnih nivojih (Al, A2, in A3). Sodnik pred prjčctkom tekmovanja postavi progo z ovirami na poligonu, namenjenim za tekmovanje. Progo mora vodnik s svojim psom izdelati v čim krajšem času, s čim manj napakami. V Domžalah je največ tekmovalcev nastopilo v nivoju Al, skupaj kar 46, v A2 je nastopilo 36 tekmovalcev, v A3 pa 39. Zmagovalci so bili: A. 1 S - Oto Mesaric (Kinološko društvo Ptuj) z mešnnko Piko, Al M - Zoltan Pap (Murska Sobota) s pudlom Pilkom Podpohorskim, Al L - Andreja Jakopič (Naklo) z bordersko ovčarko Meg, A2 S -Katarina Podlipnik (Agility IlirijU. Ljubljana) s kavalir king charles španjelko Loti, A2 M - Jure Novak (Agility Ilirija, Ljubljana) s psičko pasme basenji Perdito Abbo, A2 1» Nina Maračič (Maribor) Z bor-derskim ovčarjem Drimom Pastirskim, A3 S - Dora Štros (Naklo) s kodrom lobijem, A3 M - Anabella Kokalj (Agility Ilirija, Ljubljana) s pirenejsko ovčarko Sano in v nivoju A3 L Paolo Busan (Agilitv club l.a bora. Trst) Z bordersko ovčarko Kiko. Nastopile so tudi tekmovalke Kinološkega društva Domžale, najuspešnejša pa je bila Irena Do-lenec, ki je s psico pasme samojed Anatina Alice, v A2 L osvojila odlično tretje mesto. Sašo Novak pisma bralcev Sobota, ki nam bo ostala v lepem spominu Zadnje šolske dni se je v oddelkih podaljšanega bivanja na OŠ Rodica dogajalo marsikaj zanimivega (delavnice, igre brez meja...). V prijetnem spominu nam je ostal sobotni izlet, ki sta ga organizirali učiteljici Ema Cerar in I jaša Huth. Odpravili miki se v Zalog pri Cerkljah, kjer smo si ogledali star mlin in ribogojnico. Otroci so zvedavo opazovali velike mlinske kamne starega mlina in bazene Polne rib v ribogojnici. Porodile so se jim ideje o lovljenju rib z rokami. Ideje malih ribičev nismo uresničili, smo se Pa kasneje posladkali s sladoledom. Naslednje presenečenje pa je pripravil Martinov očka, g. Vibergar, ki nas je povabil na ogled letališča za lahka športna letala in motorne zmaje na Duplici pri Kamniku. I Iživali smo ob njegovi razlagi in opisu tam hranjene aviacijc. Imeli smo veliko vprašanj, pa tudi čisto prave Polete, saj nas je nekaj celo letelo z. njim nad Kamnikom in okolico. M vse zbrane je bilo čudovito doživetje in dan, kakršnih si še želimo. mami Lare Pančur Za oratorij je vedno manj posluha na občini Ze sedmo leto se jarški mladinci, ani-matorji na oratoriju srečujemo z otroki in skupaj preživljamo poletne počitnice. Teden, ki je namenjen druženju, spoznavanju novih poučnih zgodb, marsikateremu otroku ostane v lepem spominu. Petje, igre, izleti v naravo, kreativne delavnice... so le del vsega, za kar si mladi prizadevamo. Da vse to lahko izvedemo, je potrebno tudi kar nekaj denarnih sredstev. '•etos se je na oratorij prijavilo 105 Otrok, za katere bo skrbelo 39 anima-lorjev. Kot vsako leto smo se tudi letos Prijavili na občinski razpis za sofinanciranje programov dela z. mladimi. Kot Odgovor na ta razpis smo dobili odobrenih 20.000 sit. Animatori! smo se Vprašali, kako naj s leni denarjem pokrijemo "Snovne stroške: hrana (topli obrok, tialica) in pijača, avtobusni prevoz na kopanje v Caleškc toplice, material za delavnice... S temi sredstvi ne pokrijemo niti enega toplega obroka. Kako naj potem nahranimo 140 lačnih ust skozi cel teden? Resda tudi slaisi prispevajo na družino določen, simboličen znesek. > to še zdaleč ni dovolj. Mladi se na oratorij skrbno in vestno pripravljamo skozi celo leto. Samo skupni scslanki so nam vzeli 58 ur. Seveda tu Bi všlelo delo posameznih animatorjev, ki smo se doma pripravljali na ta skupna srečanja. I tikaj hočemo opozoriti na to, da stvari potekajo zelo organizirano. Otrokom želimo ponuditi pester, po- ufien leden m ne zgolj fflbave. v letu 1900, ko smo oratorij Organizirali prvič, je občina prispevala 80.000 sit, kar je seveda pohvalno in za nas Prijetno presenečenje. Takrat je bilo prijavljenih 45 otrok in 16 animatorjev. To pomeni, da smo letos za skoraj 3-krat več otrok dobili 4-kral manj de narja kot takrat. Nerazumljivo se nam da glede na to. da jc na oratoriju vsako leto več otrok, finančne podpo-j* s strani občine pa je vedno manj. "problemu solinanciranja s strani naše *činc smo začeli bolj razmišljati leta •003, ko smo poslali gospe županji Pismo, V njeni smo prosili za dodatna denarna sredstva. Da bi nas vzela vsaj malo bolj resno, je pismo podpisalo 24 "nitnatorjev. Na naše razočaranje z nje-j* sirani nismo dobili niti odgovora. Za-N' Mar ga nismo vredni? vsako leto mladi svoj prosti poletni čas Prostovoljno namenjamo otrokom. Ne ^htevamo nobenega denarnega plači-Zdi pa se nam nerazumljivo, da nam počina za tako kvalitetno organiziran in "Pcljan projekt nameni borih 20.000 kljub temu da naj bi deklarativno spodbujala oz. bila naklonjena mladini '"njihovemu razvijanju. "de na (o, da smo leta 2003 pisali ŽUpa-nl' in ni bilo nobenega odgovoni. smo se OdloČili, da se javno obrnemo nanjo. larikl animator)! Iskanje sožitja v najtežjih časih slovenske katoliške cerkve n.x*" '■dno in hkrati zanimivo jc Ž™-'.življenje. Nekdo jc zadovoljen s ^korjo črnega kruha, drugemu je pc-cn piščanec premalo ... in tretji hoče sSe "brniti na glavo. In nekako tako ■em razumel obsežno pismo neke si-?* ugledne pedagoginje, predvsem "J reakcijo na moj članek v prejš-Jem Slamniku z zlobnim naslovom, odgovor in ostati neimenovana. vj odgovoru sc bom omejil zlasti na BCno (ne(razumevanje mojega članka Vi,"'i"";i P""'1'SI« 11 predavanj« o ikofu vku- Ce bi odgovarjal na vse njene Nekaterim AC, drugim pa razširjen kolovoz Vrhničani 70 SIT, Domžalčani pa 150 SIT! Sa °v o stegna. " vene E N beljakovine J STRELEC i_ PLOD V zadnji številki Slamnika sem pozorno prebral članek o sestanku občinskega vodstva z vodstvom DARS-a in Ml' o problematiki novih cestninskih postaj in še posebej o realizaciji obljub o zaključku spremljajočih del po izgradnji AC skozi našo občino. V celoti podpiram občinske proteste o nesprejemljivosti uvedbe eestninjenja na izvozih Krtina in Lukovica, ki so očiten dokaz neenakosti uporabnikov glede na druge odseke AC (Vodice, Šmarje, Grosuplje, Iv. Gorica). Škoda je le, da sc druga neposredno prizadeta občina (Lukovica) bolj mlačno odziva, kot da gre pri tem za kakšno lokalno trgovino (občina - DARS). Po vseh argumentih »proti« jc država že začela pobirati cestnino prav v Lukovici, po polni ceni brez kakšne posebne tarife, ki velja, v izogib povečanju prometa na vzporedni cesti, na podobno problematičnem odseku AC Lj-Vrhnika, V vseh dosedanjih polemikah in sestankih na to temo v •časopisju in na IV nisem zasledil predloga 0 posebni (znižani) tarifi na teh odsekih, kot velja na odseku Lj-Vrhnika, kjer za enako razdaljo uporabniki plačujejo (za osebni avto) 70 SIT namesto 150 SIT, kot jih plačujejo uporabniki v Lukovici. Vse sodelujoče protestnikc župane, podžupane in druge javne funkcionarje pozivam oz. sprašujem, zakaj niso, čc jc žc cestninska postaja neizogibna, izposlovali vsaj prilagojene tarife, ki bi preprečevala povečano uporabo stare regionalne ceste skozi Dob in Vir s strani lokalnega prebivalstva. Gospe in gospodje, šc jc čas, da s svojimi nadaljnjimi protesti ublažite očitno dvojno neenakost lokalnih uporabnikov A< . Da ne bo izzvenelo, da sem se zmotil v naslovu, naj dodam, da kljub obsežnemu opisu »katera dela so bila in katera še morajo biti izvršena« s strani DARS-a za dokončanje AC Šentjakob - Lukovica nisem zasledil nobenega podatka o obveznosti do sanacije cestnih povezav v KS Dragomelj-Pšata. Krajani Pšate smo bili v hlastanju po novih km A(' izigrani, saj ne premore- mo niti ene normalne povezave z Ljubljano in novozgrajeno AC. Namesto posodobljene predhodne povezave nam je ostal »na silo« razširjen kolovoz, po katerem lahko vstopamo edino na priključek AC za Ljubljano. Poleg največkrat uporabljenega »črnega« kolovoza (podaljška z AC, presekano cesto Pša-ta- Šentjakob), je možno uporabili tudi drugi podoben »javni« kolovoz, ki pelje preko novega nadvoza čez AC v Podgorico. Kdor pozna prometne povezave Pšate z Ljubljano, mi bo zagotovo pritrdil, da tako katastrofalnega stanja, ki je posledica izgradnje AC, ne najdete nikjer v občini Domžale in tudi ne širše. Prav na tako stanje je bilo tudi opozorjeno na zboru krajanov davnega leta 1995-96, ko seje več ur razpravljalo o »zahodni« in »vzhodni« varianti AC čez naš kraj, pa so bili taki pogledi kot nemogoči ostro ocenjeni kot pesimistični. Se še spomnite, tovariši? Vsem pristojnim lokalnim, občinskim in državnim funkcionarjem predlagam, naj se zberejo in se skupaj popeljejo na službeno pot s Pšate v Šentjakob po vseh možnih variantah in naj ocenijo, ali je to res vse, kar si zaslužimo in kar naša država lahko zagotavlja vaščanom Pšate iz naslova plačanih davkov. Ali smo zopet trčili na nepremostljive ovire zaradi speeilike obmejnega območja (meja MOL - Občina Domžale)? Glede na ostale velike skupne projekte z MOL (šola Dragomelj) ne morem verjeti, da opisanih cestnih za-maškov z malo dobre volje ni mogoče posodobiti nekaj let po dograditvi AC. Ga. Županja in ostali, morda se da kaj izlržiti od jedrskih odpadkov, ki so na našem dvorišču in ne v Dolu? Upam, da ne pričakujete, da moramo biti zaradi največje občinske investicije (šola) sedaj tiho glede ostalih lokalnih problemov, na katere se je, kot kaže zapis v zatiljem Slamniku o sestanku, popolnoma pozabilo? Veselim se žc poročila o službeni poti na skrajno »južno« ločko občine in skorajšnje odprave kolovozov v osrčju naše mlade in lepe države. Franjo Hrovat (anti)tczc, bi to bilo dolgo vsaj za pol zajetnega romana. Naredil pa hi greh, tak za tri spovedi .... če na avtoričino pisanje, ki v zadnjem delu prehaja že na pisaijcnjc. ne bi reagiral. Obravnava mc, kot da sem z. Lune in na polno udari. Slovensko vlado popolnoma identificira s Katoliško cerkvijo in obe popljuje ter pri tem ne pusti niti kvadratnega mili-melrčka. Po njenem globokoumju je slovenska vlada predvsem revanšistična in išče dlako v jajcu. Pravi, da moj zapis v Slamniku nc služi ničemur drugemu kot očrnjevanju naše polpretekle zgodovine in vlačenju starih stvari na dan. kot da bi bil starinar. Raje. da naj bi pred hišo pokosil svežo travo, kot da iščem založeno mrvo. Moja trava je medlem Že davno pokošena, njena zlonamcmost pa šc čaka na košnjo. K stvari, ihanski župnik je suverena osebnost ter lahko povabi kogar in kadar hoče, sploh pa čc gre za razčiščevanje izrazov, prikaz prave resnice in ne take. kakor bi jo nekateri radi slišali. Pa sploh ne gre samo za tO. Zadeva o školu oziroma nadškofu Vovku jc zopet postala aktualna, ker je v teku postopek za njegovo bentifikacijo. Nc gre torej za kakšno namerno OČ rojevanje zgodovine: nc moremo pa iz kamna narediti bisera, če te možnosti ne vsebuje. In to jc to. Dalje moja kritičarka vehementno trdi, daje bilo Cirilmetodijsko društvo (CMD) ustanovljeno v pomoč delovanji Katoliške cerkve. Nc vem, ali gre tu za nepoznavanje stvari in zaslepljenost ali za pranje možganov. CMD je bilo ustanovljeno na pobudo oblasti z javnim namenom ločiti Cerkev od Vatikana in ustanoviti vladno Cerkev pod pokroviteljstvom oblasti. S CMD avtorica pisma povezuje tudi pokojnega naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča. O Grmiču lahko rečem, da je bil velik človek, odličen profesor ... (a včasih prenagljen v izjavah, ki so bile po mojem mnenju nekakšno maščevanje, ker za dr. Držečnikom ni poslal mariborski ordinarij. Bil je pristaš tvornega dialoga z oblastjo, pri čemer pa je bil. kakorkoli se že sliši, nekoliko naiven .... toda naj bo blagoslovljen njegov spomin. Pa šc tole. Različno je treba poudariti, da nili v sedanjih sanjah nc moremo enačiti obsodbe komunističnega terorja z obsodbo partizanskega gibanja. To jc izkrivljanje resnice. Tukaj ne gre za obsodilo partizanstva, kije biio naravni odpor proti okupatorju ter je hvale in spoštovanja vreden, ampak za vrli komunistične partije, ki je zlorabila pripravljenost odpora za revolucijo in uveljavitev komunistične oblasti. /, gotovostjo lahko trdim, da cerkvena vrhuška, kakor jo imenuje avtorica pisma, nc misli drugače. Ivan Kepic Razširitev pokopališča Šentpavel K problemu nujnosti razširitve pokopališča Šentpavel so me spodbudili izsledki ankete o zadovoljstvu občanov z dosedanjim razvojem občine Domžale in njihovih potrebah ali željah za nadaljnji razvoj. Posebej pozorna sem bila, ko je na strani 93 med problemi posebej omenjeno pokopališče v Šent-pavlu oz. problem pokopališča. Preden pa prikazem nujnost razširitve pokopališča v Šentpavlu. pa naj vam spregovorim o zgodovini, ki je po nekem pregovoru učiteljica življenja V pisnih virih sc Dragomelj prvič omenja leta 1312 v Zvezi z dvorom. Iz zadnjih najdb pa zvemo, daje tod potekalo življenje že v 10. stoletju pred Kristusom. Z gotovostjo lahko rečemo, da je na sedanjem mestu stala cerkev že leta 1374, ko se prvič omenja Šentpavel. Posebej sem bila pozorna, da sc leta 1811 omenja v Dragomlju 188 prebivalcev, dočini je bil Šentpavel še brez enega samega prebivalca. In prav tu jc več kot očitno, da je bila cerkev s pokopališčem,žc veliko pred naselitvijo prebivalcev v Šentpavlu. Naj sc preselim v letol975, ko jc bilo pokopališče skoraj polno, tako da je bil pokop možen le zunaj vrst starih grobov, novi pa SO sc zvrščaii tako na gosto, da je ovirana ali otežena hoja med njimi. Po ustanovitvi župnije Šantjakob ob Savi, kateri pripadata podružnici PšaUi in Šentpavel, je lani ludi zemljiško knjižni lastnik cerkve Šentpavel in zemljišča pokopališča. TU bi še posebej rada poudarila, da je glede na skupno faro, šolo, vodovod, translonnator... in ker smo oboji - Dragomljani in Šcntpavčani tako Z delom kakor finančno prispevali k obnovitvi cerkve, naravnost spotakljivo. da smo ločeni glede na KS. /a dokiinien-tau|c. za r.izšintcv pokopališča |c prispevala tudi Občina Domžale in Ministrstvo za pmsvelo. Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata si jc izredno prizadevala in iskala v bližini obstoječega pokopališča zemljo za razširitev ali gradnjo novega. S tem namenom je bil leta 1985 na pobudo KS Dragomelj-Pšata, K S Simona Jenka, v katero spada Šentpavel. ter tn-kratnega župnijskega upravitelja Francija Rataja sklican sestanek v šoli Dragomelj. Kol koordinator KS je bil prisoten I rane Mušič, ki je podpri predlog razširitve, medtem ko so bili Šenpavelčani proli. Predstavnica KS Simona Jenka, menda sorodnica mejaša pokopališča, je bila sicer dobra govornica, ko je prepričevala proli razširitvi pokopališča, opozarjala jc na nehigieno, ker da imajo nekateri ie ročne vodne pumpe..., vendar ne upoštevajoč, da pa je dotakratno stanje zdržalo nekih 700 let. Nekdo jc postregel celo z izjavo, da naj naredimo v Dragomlju drugo pokopališče. I ela 1995 je bila kupljena zemlja pri po- kopališču in 24. I. 1996 prepisana na Komunalno podjetje Domžale, kije vložilo prošnjo z;i povečavo pokopališča s projektom, a je bila zavrnjena, ker sosed kot mejaš ni pristal na podpis. 21. 6. 1000 je KS Dragomelj-Pšata izvolila nov 4-člnnski gradbeni odbor za pokopališče v Šentpavlu. S pomočjo županje Občine Domžale se je odbor trudil, da bi se začela ustrezna dela. Občina je pripravila zemljišče, plačala več kot 5 milijonov SIT za arheološko izkopavanje in po sestanku z županjo je bilo dogovorjeno, da bi povečavo ogradili z žičnato ograjo in zasaditvijo cipres, za kar bi bila potrebna le priglasitev del. KS Dragomelj-Pšata je imela pripravljen denar za to. Zaradi pritožbe iz Šentpavla, češ da vaščani pokopališča, kjer bodo kure raz-brskavale grobove, ne marajo. Kasneje, pri ponovnem sprejetju pri županji in poslanki Cveti Zalokar Oražem, so izvedeli, daje v drugem branju Zakon o razširitvi javnih površin. Občina je že v razvojnem programu za obdobje 2001 -2005 predvidevala razširitev pokopališča in koje 18. 12. 2002 v Uradnem listu izšel zakon, je KS Dragomelj-Pšata vložila ponovno prošnjo, ki jc v proceduri. Zaradi zapleta pri prepisu zemljišča, ker sc je Komunalno podjetje I >omžale razdelilo v dve podjetji, je minilo šc nekaj časa, sedaj pa je v občinskem proračunu odobreno nekaj sredstev za to. Vse priznanje dajem in dajemo gospe županji in poslanki, ki se je ves čas prizadevala za to prepotrebno razširitev. Stanje pokopališča Zcmlpškoknjižni lastnik je župni|a Sv Jakob ob Savi. Na njem je 51 grobov iz. Dragomlja ter 3 plošče Dragomljanov na cerkvi iz 18. stoletja, 9grobov Šentpavel-čanov, 1 gnib iz Ihana nekateri so enojni, drugi dvojni. Od leta 1994 do 2005 smo dva pokopali v Domžale, 2 žari prekopali tudi v Domžale ter 1 na Plato, štiri žare na čakajo v drugih grobovih za prekop na novo oziroma drugo pokopališče. Žalostno, daje med njimi tudi umrli, ki jc prodal KS vrt za razširitev pokopališča. (ilede na družine domačinov, ki so naredili hiše na zemljišču Dragomlja in Šentpavla, bomo potrebovali kar precej grobov, saj želijo biti pokopani v Šentpavlu. Glede na sedanje družine, ki imajo le do tri otroke in glede na žarne pokope, ko žare potrebujejo manj prostora, bi predvidena razširitev pokopališča zadostovala za dolgo. Nasprotnikom razširitve pokopališča še tole v razmislek oziroma tolažbo: v Šentpavlu sla povprečno dva pogreba letno, torej ugovor, da nekateri »nc marajo pogrebov«, ni realen in ne vzdrži. In drugič: išče se tudi ustrezno parkirišče pred vi isj< i, ki ho preprečilo parkiranje po vrtovih. Za pričujoči sestavek pa sem se odločila zato, ker so govorice okrog razširitve pokopališča dostikrat na majavih tleh, če žc ne povsem neresnične. A. R. frvtži svf Z dihala. R ramena. A roke. K dlani maščoba, olje 1 Ce MOKRO \ V Pljuča. ' o p™- 'I P želodec, ogljikovi hidrati m: 04 Ne 0 srce, g krvni obtok, r arterije. * hrbet N J beljakovine LEV Pl OD 6to Sr 18 Če I Mali šmaren DEVICA HI.ADNC Z prebavila, I vranica, JUJJ trebušna a slinavka i sol. korenina A gomolji kori £ kolki. K ledvice, A mehur K ulje £ TEHTNICA 0) rt CVfT iMOKIftO y spolni sečevod Naj ne mine dan brez knjige Tokrat sem na knjižnih policah poiskala knjige za otroke. Za najmlajše in malo starejše. Prelistajmo jih skupaj. Založba Didakta ponuja Otroški slikovni ATLAS sveta, ki z barvnimi zemljevidi prikazuje vsa področja sveta. Ob zemljevidih so ilustracije, ki prikazujejo značilnosti posameznega področja. Atlas bo razveselil otroke od 8. do 12. leta. Zbirka Katja je namenjena najmlajšim. KATJA NAREDI NEUMNOST in KATJA NOČE V POSTELJO sta slikanici, ki na prijazen in vzgojen način govorita o skušnjavah in igri, ki je najbolj zanimiva prav zvečer. JEJ ZDRAVO ZA POČUTJE PRAVO pa je slikanica, ki na preprost način govori o zdravi prehrani. V Zakladnici slovenskih pripovedi je izšla že peta knjiga, tokrat ZLATOROGOVI ČUDEŽNI VRTOVI, ki pripoveduje o zmajih, belih gamsih, zlatih pticah in drugih bajnih bitjih, ki stajo uredila dr. Roberto Dapid in dr. Monika Kro-pej. Namenjena je vsem otokom, ki jih pritegnejo mitološke zgodbe. Ge-ronimo Stilton pa bo v zbirki razburljivih pustolovskih zgodb razveselil vse otroke, ki komaj čakajo na nove dogodivščine miška, ki vse svoje poraze spremeni v zmago. Tokrat je pred nami knjiga NASMEH MIŠJE MONE LIZE. Za najstnike pa nova knjiga iz zbirke Mladostniki DVIGNI GLAVO, ZATE GRE, ki govori o premagovanju sramu, ljubosumja, jeze in strahu. S pomočjo knjige bodo mladostniki postali odgovornejši za svoja dejanja, bolj samozavestni in odločnejši. Založba Mladika je v zbirki Trepetlika izdala knjigo Dima Zupana ŠTIRINAJST IN POL, ki odkrito govori o težavah mladostnikov. Slaba družba, prezaposleni starši, selitve, droga, večerne zabave in omama vse to so teme, ki jih izjemno jasno dodelano in razumevajoče obdela pisatelj, ki se je na področju mladinske povesti že velikokrat izkazal. V zbirki Liščki pa Janja Vidmar v knjigi MOJA NINA govori o temi, ki je pogosto odrinjena na rob, tokrat spoznamo deklico z Dovvnovim sindronom kot jo v očeh Nininega brata Tirna doživlja družina in njena bližja okolica. Gre za nenavadno in enkratno življenje, ki nosi mnogo tistega, kar mi v hitenju pozabljamo. V zbirki Stopinje pa založba Mladika ponuja bralcem bogato ilustrirano knjigo POZDRAVI IZ DIVJINE, ki je spoj poezije, poljudnoznanstvenega besedila ter bogatega slikovnega gradiva. Avtorja Maja Šubic in Tomaž Vrabič sta predstavila 26 živali Afrike in Južne Amerike in odkrila bralcem mnoge zanimivosti. Založba Miš je za vroče poletje mladim bralcem pripravila TEMNO SRCE, delo avtorja Bogdana Novaka, ki govori o dogodkih iz Centralne afriške republike, kjer je pisatelj delal kot novinar na žagi Slovenijalesa med pigmejci, se z njimi potepal po pragozdu in doživel mnogo nenavadnih in razburljivih zgodb, ki jim je kot vedno dodal mnogo iz svoje neizčrpne domišljije. Knjigi NEZNOSNO in NERESNIČNO pa sta deli izjemno priljubljenega avstralskega pisatelja Paula Jenningsa, ki je najbolj prodajan avstralski pisatelj in izdaja knjige v milijonskih nakladah. In v čem je skrivnost take priljubljenosti? Prav gotovo v tem, da ne moralizira, ampak razume, se smeje, zabava in predvsem preseneča in navdušuje požiralce knjig vseh starosti. Založba Karantanija je v knjigi ŽUP- CIN DNEVNIK, avtorice Majde Koren, poskrbela za izjemno berljivo, zabavno, duhovito in odkritosrčno pripoved, ki jo zapisuje najstnik Žup-ca, ki včasih še ne razume, kaj se dogaja okoli njega in so mu bližje računalniške igrice, kjer se z odločnostjo da premagati strahove in težave, ki so v resničnem življenju pogosto nepremagljivi. Prve ljubezni, sanje, skrbi, težave, iskanja, so tako odkriti in prikupni, da nas knjiga kar vleče za seboj. PREDVSEM LJUBEZEN pa je delo Vitana Mala in najstnice Lidie, ki govori o odraščanju, prvi ljubezni, ljubosumju, hitrem bitju srca, Ščeme-nju v želodcu in mehkih nogah, pa tudi o grobosti, divjanju, sovraštvu in zaničevanju. Pisatelj in petošolka sta skupaj napisala knjigo. Dekličine spise je pisatelj predelal v tekočo zgodbo. Tomaž Vrabič v PRAVLJICAH ponuja poučne in zanimive zgodbe, polne igrivega nasmeha in drobnih duhovitosti. Milan Petek pa v knjigi JURKO IN SEDEM VIL oživi vse okoli sebe, drevesa, oblake, žužke in trave, se čudi in sprejema, je preprost in globok, čuteč in zabaven. SKRIVNOST STARE VILE, avtorice Mojce Rudolf, je prva knjiga iz serije o Zelencih, ki pripoveduje o razposajenih otrocih blokovskega naselja, ki si neskončno dolgočasne poletne počitnice spremenijo v napeto pustolovščino. Založba Kres pa seje z enkratno, drugačno, mulasto, muckasto in muhasto JUDY MOODY že zelo prikupila mladim bralcem, zato ker Judy misli s svojo glavo, je odločna in zabavna, nagajiva in odkrita, prav taka kot de-setletniki in tisti s kakšnim letom več ali manj. Tatjana Kokalj LEKARNA VIR Cufarjevi 2,'l, Domžule Tel. 01/724 45 82 W— -W "TI *| Obvešča, da je tudi poleti odprta od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure ob sobotah od S. do 12. ure. ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE v letošnjem poletju predstavlja (PO)LETNI KINO: Četrtek, 28. Julij - v m in Amen Četrtek, 18. avgUSt - 24-URNI ŽURERJI/24 llour Party People Četrtek, 25. avgust - dogville Četrtek. 1. september - v ponedeljek zjuTRA.i/Lundi Matin Vse predstave, ki bodo pred prostori Študenskega kluba Domžale v Kolodvorski ulici, se bodo začele ob 22. uri! vabljeni TAKO mlajši, KOT TUDI starejši! Tokrat nagrajuje Študentska založba LITERA iz Maribora Nagradna križanka Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika: 1. brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC Miha LISJAK , Krakovska 10 b, 1230 Domžale 2. plastična ročka 41 olja CASTROL TAT Harun JAHDADIČ, Cesta Radomeljske čete 6, 1235 Radomlje 3. plastična ročka 4 I olja CASTROL GRX 3 Tatjana KARLOVŠEK, Vodopivčeva 6, 1230 Domžale 4. preventivni pregled vozila z meritvami Ivan ŠOLTIČ, Miklošičeva 1 a, 1230 Domžale Nagrajencem čestitamo, vse pa vabimo, da pravilno rešite tudi TOKRATNO NAGRADNO KRIŽANKO, za katero najsrečnejšim reševalcem Študentska založba Litera iz Maribora poklanja osem knjig. Pravilne rešitve pričakujemo do 9. avgusta 2005 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo Avtomobilski kovčki POPUST 5% na gotovinsko platilo Nagradno vprašanje - Lekarna Vir sprašuje! Lekarna Vir, ki jo na Čufarjevi 23 lahko obiščete tudi poleti od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure, vas tokrat sprašuje: Katero obletnico odprtja praznujemo L julija 2005: a) prvo b) drugo c) tretjo Obkrožite pravilni odgovor in se potegujte za eno od naslednjih nagrad: priročna lekarna za potovanja; sončna kolekcija; vitamini in minerali. Pravilne rešitve pričakujemo do 9. avgusta 2005 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale, s pripisom Lekarna Vir. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Oživljena Domžalska pot spominov V vročem majskem dnevu sta se dve desetniji pohodnikov v organizaciji Planinskega društva Domžale spomnili 25-letnice odprtja Domžalske poti spominov. Obeležitev tega dogodka ni mogla biti drugačna - šli smo peš, po originalni trasi poti iz Moravč v Domžale. Čez Grmače, Veliko in Križevsko vas, Murovico, Sveto Trojico, Oklo, Brdo in Šumberk. Na občinski meji smo zaužili odličen golaž in se kolikor toliko odžejali, na Taboru pa smo slovesno odprli nov odsek Domžalske poti. Dolg je uro in dvajset minut, vodi pa nas po slemenu proti Krum-perškemu prevalu, pod avtocesto in se v zavetju gozda mimo Vile Satan in spomenika ustreljenim talcem priključi Trim stezi. Društveni mar-kacisti so pod vodstvom načelnika Lojzeta Pirnata opravili težaško delo, ki ima pridih nekdanjih stezosledcev in ki bo vsaj naslednjih četrt stoletja zadovoljevalo naše gorniške potrebe. Vredno ogleda, pa tudi vsakodnevne uporabe. Lep in utrujen dan smo sklenili s hvaležnostjo (iostišču Ke-ber, društvenim vodnikom, nepogrešljivim markacistom in potrpežljivosti udeležencev z najmlajšim Nejcem na čelu. Borut Peršolja Špbrtni pro EUROSPOR DSF, SSPN Cl Sport! Najboljši evropski športni programi za vse ljubitelje športa, s komentarji v angleškem ali nemškem jeziku. Ne zamudite direktnih prenosov najbolj zanimivih športnih dogodkov v svetu -nekateri bodo nepozabni! Na vrhu Murovice nas ]e hladila senca (Lojze Plrnat). Smerna tabla na mostu za pešce čez Kamniško Bistrico (Lojze Plrnat). majhna, ob bokih stisnjena riba, ki živi zlasti v sredozemskem morju STUDENTSKAZALOZBA LITERA latinsko ime za odiseja ameriški filmski igralec harris glasbilo iz 0ružine trobil eve ar0en enakopravnost rimska dvojka mlado drevo reka v južni gani rus. slikar (mihail f.) britanska igralka vvatts gmota snovi, kise na strmem pobočju odtrga in zdrsne navzdol angleška filmska igralka thompson ijudežev poljub) rdečkasto rjav vol Marko Sosič: TITO, AMOR MIJO (roman) Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svojenarodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga povečini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in prepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. plavalec tahir0vić vzgojitelj aleksandra velikega danski jezikoslovec rasnius ristian) malajski sesalec mačje velikosti albanski politik (ramiz) gl. mesto eritreje prijeten vonj višinska točka na zemljevidih itali jansk0 ime za izolo globel na zemeljskem površju perje pri repi japonska posoda za čaj južnoameriška kukavica najvišja gora turčije sijaj. blišč italijan. naftni koncern kenz0 tange fotografski aparat oskar nedbal junakinja romana "april" oliver kahn tisoč kilogramov prodajalna pisec utopij švedska igralka ekberg pustolovstvo Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-mail: info@zalozba-litera.org velika slaščica zaprta, neformalna družbena skupina vplivnih ljudi del fotoaparata angleško svetlo pivo glavno mesto maroka izumrli german kršćanski božji sel vrela voda izraelska pevka in igralka (daliah) afriški gorski k0zlič karel n0vv izumrli slovan britanski pomor SCak (john) sveti ptič pri starih egipčanih kraj pri ljubljani želatina iz alg spevna melodija oče kraška p1an0ta na vzhodu savinjskih alp POMOČ: ARISTOTELES vzgojitelj Aleksandra Velikega, ČAIRE-japonska posoda za čaj, KANTILENA-spevna melodija, LARIONOV-ruski slikar (Mihail F.), LAVI-izraelska pevka in igralka (Daliah), SASA-afriški gorski kozlić, ULIKSES-latinsko ime za Odiseja stran 23 Šolska športna^ tekmovanja OS domžalske regije 2004/05 Osnovna šola Preserje pri Radomljah gre naprej Letos so tekmovanja šolskih športnih društev že tretje leto zapored potekala pod okriljem Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ki je ob zaključku šolskega leta pripravil tradicionalno slovesnost, kjer so najboljši športniki in športnice s posameznih osnovnih šol prejeli priznanja in praktična darila, čestitke in najboljše želje za nadaljevanje športnih karier, nagrajena pa so bila tudi najboljša šolska športna društva. Slovesnosti sta se poleg najboljših športnikov, mentorjev, ravnateljev in nekaterih staršev udeležila in mlade uspešne športnike tudi pozdravila in jim čestitala podžupan Občine Domžale, Toni Dragar ter Stanislav Ravnikar, predstavnik Občine Moravče, saj v okviru šolskili športnih društev sodelujejo osnovne šole iz obeh že omenjenih občin ter občin Mengeš, Lukovica in Trzin, Po nagovoru mag. Janeza Zupančiča, direktorja Zavoda za šport in rekreacijo, ter statističnem pregledu, ki je pokazal, da je v letošnjih tekmovanjih sodelovalo 2537 učencev in učenk, ki so se pomerili v atletskem troboju, badmintonu, krosu, košarki, malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki, mali odbojki, rokometu, malem rokometu in šahu, so najboljši športniki in Športnice prejeli priznanja in praktične nagrade. Osnovna šola Preserje pri Radomljah: Lara Kozarski za uspehe v šahu, kjer je bila na državnem prvenstvu šesta, tekmovala je tudi v namiznem tenisu, badmintonu (1. mesto), odbojki, rokometu in atletiki. Ukvarja se s karatejem in smučanjem, se športno obnaša in spoštuje pravila. Ažbe Dimec za uspehe v nogometu, je Član NK Mengeš, trenira tudi košarko pri KK Lastovka. Ekipno je v košarki osvojil I. mesto, je član rokometne in odbojkarske ekipe, tekmoval je v krosu in atletiki. Vzoren športnik se drži osnovnih pravil fair playa. Osnovna šola Jurij Vega Moravče •tanja .luvančič vsestranska športnica, ki je igrala v vseh šolskih ekipah, ki so nastopile na tekmovanjih OŠ Domžalske regije. S šolsko ekipo je bila prva v odbojki, tretja v rokometu, tekmovala pa je tudi na jesenskem krosu in v atletiki. Matic Javoršck je bil najboljši igralec šolske košarkarske in rokometne ekipe, član odbojkarske ekipe, ki je bila prva na regijskem, druga na področnem ter se uvrstila na državno tekmovanje. Tretji je bil na jesenskem krosu in tekmoval tudi v atletiki. Osnovna šola Domžale Karin Cunja je vsestranska športnica, katere prvi šport je košarkarka, ki jo igra v ZKK Domžale. Najde pa čas tudi za odbojko in atletiko, zadnje SPORT čase pa jc med najboljšimi tekačicami v svoji kategoriji na daljše proge. David Kutnjak je šolo zastopal v atletiki, nogometu, odbojki, rokometu in košarki ter je v vseh ekipnih športih igral vidno vlogo. Prvi je bil v krosu, v njemu najljubšem športu, nogometu, pa je član NK Domžale in reprezentant Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Osnovna šola Venclja Perka Domžale Ajda Sitarje odlična atletinja, ki je osvojila prvi mesti na jesenskem in spomladanskem krosu in v krosu postala tudi državna prvakinja. Odlična je v gorskih tekih, kjer jc bila druga, četrta je bila na Ljubljanskem maratonu. Sašo Kovjenič jc odličen nogometaš. Igra pri NK Domžale in je v tem šolskem letu sodeloval v šolskih ekipah v rokometu, odbojki in nogometu, tekmoval pa je tudi v krosu in atletiki. Ni le odličen nogometaš, temveč vsestranski športnik. Osnovna šola Mengeš Sabina Šabotič je vsestranska in vzorna športnica, katere najljubši šport je košarka. Je članica ZKK Jezica, s šolsko ekipa pa je tekmovala v rokometu in odbojki, tekla pa tudi na jesenskem krosu in tekmovala v atletiki. Matic Tramtc je vsestranski športnik, saj je s šolsko ekipo sodeloval v odbojki, rokometu in košarki. Najljubši šport je odbojka, ki jo trenira pri Športnem društvu Preserje. Osnovna šola Trzin Nataša Pire je vsestranska športnica. S šolsko ekipo je tekmovala v rokometu in odbojki, kjer so bile druge, v košarki so bile prve in v finalu državnega tekmovanja četrte. Je odlična atletinja in je na področnem tekmovanju zmagala v skoku v višino. Domen Kutoša največ svojega prostega časa namenja najljubšemu športu košarki, ki jo trenira v KK llelios. V košarki je član šolske ekipe, igral pa je tudi nogomet, rokomet ter odbojko Je odličen atlet, zlasti v skoku v višino, tekel je tudi na krosu. Osnovna šola Rodica Monika Adler je najuspešnejša v atletiki. Osvojila je prvo mesto na področnem tekmovanju ter gorenjskem in dolenjskem pokalu ter drugo mesto na državnem prvenstvu v gorskih tekih. V šolski ekipi jc igrala namizni tenis, badminton in odbojko Jure Tumpcj je karateist, državni prvak za leto 2005. Uspešno je tekmoval na mednarodnih tekmovanjih. Sodeloval je v šolski odbojkarski, nogometni in atletski ekipi, največji uspeh pa dosegel v teku na 60 metrov - peto mesto. Osnovna šola Janko Kersnik Brdo Petra Pavlic je izvrstna atletinja, ki ima najboljše rekordne čase v tekih na kratke proge in metih, sodeluje pa tudi v šolski ekipi za gimnastiko, košarko rokomet in badminton. Je prijetno, skromno in delovno dekle. Klemen Gerčar je s šolsko ekipo sodeloval v večini tekmovanj ter osvojil vidnejše uspehe v jesenskem krosu in namiznem tenisu, kjer se je ekipa uvrstila v polfinale državnega prvenstva. Je tudi motokrosist, član ekipe Sitar ter že mednarodno poznan in uveljavljen tekmovalec. Osnovna šola Dob Eva Ivanšek z zanosom, veseljem in ljubeznijo do športa pozitivno vpliva na športno klimo ter odnos do športa med vrstniki. Tekmovala je v krosu in atletiki, ki ji poleg košarke namenja veliko časa, saj oba športa redno trenira. Dejan Lazarevič je dober športnik, ki je z ekipo šole tekmoval v rokometu, nogometu in košarki. Kot posameznik je nastopal v namiznem tenisu in atletiki. Njegov najljubši šport je nogomet, ki ga trenira pri NK Domžale. Osnovna šola Roje Matejka Zorčič je odlična športnica z uspešnimi tezultati na šolskih, področnih in državnih tekmovanjih osnovih šol s prilagojenim programom. Prva je bila v skoku v daljino ter peta v badmintonu. Boštjan Kosmač je odličen športnik z vrsto uspehov na šolskih, področnih in državnih tekmah osnovnih šol s prilagojenim programom. Na področnem tekmovanju v atletiki je hil prvi v skoku v višino inje odlično nastopil na državnem tekmovanju. Med šolskimi špotnimi društvi je bila prva OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH, ki je za tri ekipne zmage, tri druga in pet tretjih mest dosegla 140 točk in uspešno nastopala na področnih m državnih tekmovanjih. Posebno priznanje je prejel za svoje delo v športnem utripu šole mentor Tomaž PAJNIČ. Druga je bila OSNOVNA ŠOLA JURIJ VEGA MORAVČE s 134 točkami za šest ekipnih zmag ter dve drugi in eno tretje mesto. Delo je usmerjal profesor športne vzgoje DUŠAN TOMC. Tretje mesto je tokrat pripadlo OSNOVNI ŠOLI DOMŽALE, ki je osvoija 133 točk za štiri prva ter dve drugi mesti. Delo je usmerjal in vodil DARKO ORA-ŽEM. Vsem najbolj športnim šolam ter športnikom iskrene čestitke in prijetne počitnice! Bojana Novo iz Atoma Uspešni v Švici Reprezentanca S.K.I. Slovenije, v kateri so buli Domžalčani: Lovrenc Kokalj, Jernej Homar, Tamara Kokalj, Tjaša Gavez, Miha Gavez, je v začetku junija nastopila na velikem mednarodnem turnirju 20 držav z vseh koncev sveta. Domžalčani so v močni konkurenci blesteli, saj sta v ekipnem delu Kate Tamara Kokalj in I jaša Gavez zasedli drugo mesto, enak uspeh pa sta v ekipnem delu Kumile borbe moški dosegla Jernej Homar in Miha Gavez. Moški so v borbah tretje mesto zaradi poškodbe zadnjega borca zgubili proti Japoncem. Velik uspeh je dosegla reprezentantka Mateja Breznik, v posamični konkurenci je zasedla drugo mesto. Najboljši na pokalu Karate tekmovanja Športne unije Slovenije 11. junija je Karate Društvo Atom Shotokan Domžale drugič zapovrstjo osvojilo pokal za prvo mesto na Karate tekmovanju, ki ga vsako leto pripravi Športna Unija Slovenije v sodelovanju Shotokan Karate-Do Inlernacional zvezo Slovenije. Tekmovanje je bilo v veliki telovadnici OŠ Dol pri Ljubljani. Za Atom so nastopali in osvojili zavidljive rezultate: Tamara Kokalj, Jernej Homar. Miha Gavez, Tjaša Gavez, Stanislav Cascrman, jimotej Kokalj. Gašper Skok, Urša Svetek, Žiga Skok, Matic Golobic, Črt Hrovatin. Rok Kurent, Tjaša I npše I lanz.lowsky, Grega Teršek, Žiga Pokovec, Patricija Ve-hovec, Eva Gruber, Jean Luka Prezelj, Žiga Korošec, Matevž Peternelj, Nejc Blejc, Matej Narat, Miha Zadnik. Pred tekmovanjem so člani in članice nastopili v hali Komunalnega centra v Domžalah v programu predstavitve društev, ki delujejo na Osnovni šoli Domžale. V društvu upajo, da bo njihova dejavnost prikazana tudi v okviru drugih osnovnih šol Občine Domžale. Vabilo velja. Bojana Brezžična kabelska televizija. Lastovka71' Klub borilnih veščin Domžale -Mladi boksar Dob Vrstijo se medalje in odlične uvrstitve Kickboksing zveza Slovenije se je s 45 slovenskimi reprezentati, med katerimi je bilo tudi pet tekmovalcev Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob udeležila tekmovanja za svetovni pokal Best Figh-ter v Italiji. Domžalski tekmovalci so bili odlični, saj je bila Tjaša Žibert druga, David Nagode in Marjan Bolhar tretja, Dejan Meric - Krnc je bil peti, Tamara Radkovič pa osma. Tekme se zaradi bolezni žal ni udeležila odlična članica kluba, Tina Vrankar. Klub se ob tej priložnosti zahvaljuje: Kick boksing zvezi Slovenije za odlično organizacijo. Občini Domžale, KS Dob, Radiu HIT, Heliosu.podjetje-Koželj Dob, Fotu Rok Majhenič, Osnovni šoli Dob, Boštjanu Posedi ter Mateju Cankarju, Fitnessu Otelo ter Zavodu za šport in rekreacijo Domžale. Izlake open 2005 Kikboksing zveza Slovenije in Karate klub pon do kvvan Izlake sta junija organizirala Izlake open. Med 65 tekmovalci iz šestih klubov sta odlično nastopila člana Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob Nejc Šuštar, ki je bil v kategoriji dečki -165 cm tretji, Sandi Bašagič pa je med dečki +165 cm zmagal. Čestitamo! Uspešni tudi pri izpitnem polaganju pasov Kikboksing zveza Slovenije je 21. junija organizirala izpitno polaganje šolskih pasov. Tekmovalci iz domžalskega kluba so osvojili 6. kyu rumeni pas: Gašper Saksida, Miha Močnik in Veronika Pavli; 5. kyu oranžni pas pa so osvojili Miha Močnik, Dejan Tesovnik, Nejc Šuštar, Tjaša Žibert in Gregor Zupan. Vodja izpitnega polaganja je bil Alojz Miklavčič 7. dan. član pa Bojan Korošec 6. dan. ,-„....,. Bojana »Hura, prosti čas« med poletnimi počitnicami v Športnem parku Domžale in na igrišču pri OŠ Dob Športni program »Hura, prosti čas« je namenjen otrokom in mladim, ki želijo svoj prosti čas po pouku, ob koncu tedna in med počitnicami, preživeti v družbi vrstnikov na športnih površinah. Poleg kakovostne športne ponudbe, ki v ospredje postavlja množičnost, druženje in pestro ponudbo športnih vsebin, pa se prek programa spodbuja odpiranje novih športnih površin ter posodabljanje obstoječih. „zavod za sport Slovenije Program je precej mlad, saj poteka šele od leta 2003. Od takrat se je zelo razširil, kar kaže, da je dobro zasnovan in v slovenskem prostoru prepotreben. Tako je bilo lansko leto v okviru programa »Hura, prosti čas« izvedenih 415 različnih športnih programov po celi Sloveniji. Udeleženih pa je bilo skoraj 50.000 otrok in mladine, kar je 2,8 % populacije. Preko 1300 koordinatorjev je izvedlo skoraj 26.000 ur programa in opravilo preko 14.000 ur vo-lonterskega dela. Program sofinancira država preko Zavoda za šport Slovenije in Zveze za šport otrok in mladine RS. Lokalnim skupnostim pa se lahko zahvalimo za brezplačno uporabo objektov. Več informacij o programu dobite na spletni strani www.sportmladih.ncl Med poletnimi počitnicami bodo v Športnem parku Domžale in na igrišču pri OŠ Dob člani Združenja zdravo življenje v sodelovanju z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale organizirali športne dejavnosti v okviru programa »Hura, prosti čas«, in sicer različne Športne igre, kot so košarka, mali nogomet, odbojka ipd. Organizirani bodo turnirji, člani športnega društva Silver Hawks pa bodo predstavili pri nam manj znana športa - ameriški nogomet in frizbi, ki ju bodo udeleženci programa lahko poskusili tudi igrati. Dejavnosti bodo potekale pod nadzorom koordinatorja, ki bo poskrbel za red, rekvizite, organiziral bo turnirje in prižgal reflektorje, ko se bo začelo temniti. Program bo potekal med 18.00 in 22.00 uro, v času od 1. julija do 15. avgusta (najmanj 30 dni), odvisno od vremena in želja udeležencev. Kdaj bodo organizirani turnirji in kdaj bosta predstavljena ameriški nogomet in frizbi, bodo udeleženci seznanjeni naknadno. Program je za vse udeležence BREZPLAČEN! Več informacij o poteku programa dobite pri Združenju zdravo življenje na e-naslovu bostjan.prusnik@-guest.arnes.si. Planinsko društvo Domžale Plezalne novičke Vita Osolin (female 94/95) je evropska prvakinja v težavnostnem športnem plezanju do 14 let. Tim Gostinčar (male 92/93) pa je v isti kategoriji zasedel 3. mesto. Tekmovanje je potekalo v italijanskem Arcu. 19. in 20.6.2005. Tim in Vita sta se tekmovanja udeležila kot člana slovenske mladinske reprezentance. Pomerila sta se v dveh težavnostnih smereh in v hitrostnem plezanju. Vita je v hitrostni tekmi zasedla nehvaležno 4. mesto, za tretjim mestom je zaostala za pičlo stotinko sekunde. Tim je zaradi težav pri izpenjanju kompleta po prvi smeri pristal na desetem mestu, tako da je v drugi smeri več kot odlično popravil rezultat. Seveda pa je namen takšnih in podobnih tekmovanj predvsem v zabavnem druženju mladih plezalcev, ki obenem spoznavajo način dela mladinske reprezentance, saj bodo že v prihodnjih letih nastopali na tekmovanjih za evropski mladinski pokal. Rezultati pa so lahko velika vzpodbuda za njihove trenerje, da bodo s kvalitetnim delom nadaljevali tudi pri starejših kategorijah, koje konkurenca še večja in je za dober rezultat potrebno vložiti še več napora. Tako gre čestitati seveda tudi njunemu trenerju Klemenu Vodlanu (Promon-tana), ki se neumorno trudi z našimi mladinci že vrsto let. V juniju pa so se zvrstile še tri tekme v domačem prvenstvu. Izpostavimo samo najboljše. V Trbovljah je bila 2. tekma v težavnosti, kjer je Vita Osolin zopet zmagala inje tako na prvem mestu pred jesenskim delom, Tim Gostin-čar je zasedel 2. mesto in je v skupni razvrstitvi drugi, Leon Vindišar je bil peti. Na boulder tekmah v Laškem in Skorji Loki pa je bil izkupiček naslednji: Vita 2. in 4. mesto, Blaž Kešnar 4. in 5. mesto. Tim je zmagal na obeh (skupno 1. mesto) in Kaja Zupanek 4. in 3. mesto (skupno 4. mesto). Bravo mladina. Iz Tadžikistana sta se vrnila zakonca Pečjak. Upala sta na ledne vzpone, vendar so jih v gorah pričakale zelo slabe razmere za ta letni čas. Padlo je več metrov svežega snega in edini prelaz - dostop do gora je bil zaprt. Kasneje v baznem taboru pa jih je pričakal še dež. Obupali niso, so pa znižali cilje zaradi snežnih plazov in vsakodnevnih neviht. Kljub vsemu so preplezali smer JV coluir na 4237 m visoki Alaudin, ki »sicer ni nič posebnega, je bil pa velik uspeh za Jasno, ki je kljub zmanjšani kapaciteti pljuč suvereno plezala na 4000 metrih,« je komentiral vzpon Andrej. Zaradi slabih snežnih in lednih razmer so se raje podali v Čandaro, v skalno plezarijo. Preplezali so dve prvenstveni smeri Musafa (VU+/V-VI, 250m) in SLAM (IV+/IV, 200m). Več si lahko preberete na http://www.ad-pecjak.si/odpra-ve/taj ikistan/default.htm. Robert Štupar in Matjaž Krstovski sta se 29.5.2005 povzpela na Mo-unt Hlanc in z vrha opravil spust na smučeh. »Celotna odprava je uspela idealno, vreme je bilo OK, višina nas ni preveč obremenjevala. Vzpon sva začela na smučeh, nato pa sva ne Vem kolikokrat zamenjala smuči za dereze in obratno. Smučanje z vrhaje bilo začetku na zelo trdi podlagi, ki se je postopoma mehčala in na višini 3500 m prešla v "gnilec". Smučala sva tudi preko serakov, kar je bilo bolj "kontrolirano padanje", največja nevarnost pa so bile ledeniške razpoke, preko katerih je potrebno smučati,« je vzpon opisal Robert. ludi alpinistični del odseka ne miruje. V Kamniških in Julijskih Alpah so bile v zadnjem času preplezane številne smeri. Klemen Miklič in Jane/ Ko-sirnik sta ponovila kombinacijo Smeri Ceneta Kramarja in Zupanova (VI-, 220m) v Koglu in Skalaško-Goren-sko smer (V+, lOOOm) v Triglavu. V isti steni je Matjaž Novak z Janezom preplezal še Bavarsko (IV+, lOOOm) in opravil nekaj solo ponovitev lažjih smeri v Štruci in Planjavi. Robert Stupar in Andrej Stuchlv sta ponovila Smer Debelakove (IV+ 450m) v Veliki Mojstrovki. Slednji je z Dragom Girandonom preplezal še Smer Sve-telove (IV, 170m) v Planjavi, Andrej Girandon in Janez Kosirnik pa istega dne Smer X (IV, 170m). Aleš Jahže-kovič je s Teo Benkovič preplezal Zajedo (V+, 300m) Nad Šitam Glava, s Katjo Slane SZ raz (V, 220m) in z Nejcem Solje Tik pred dvanajsto (VII- AO, 2()0m), obe v Vežici. Nejc je smer zmogel prosto (V1I+) v 2. poizkusu. Poleg tega sta bili še dve manjši »skupni« turi v Staničev vrh in v Belo peč, katerih namen je bil spoznavanje s tehniko plezanja daljših smeri v hribih. Čez poletje sta organizirana dva plezalna tabora. Od 15. do 24.7. v Dolomitih okoli Cortine d' Ampezzo, od 12. do 15.8. pa tabor na Češki koči. Oba sta namenjena vsem članom odseka, predvsem mlajšim pripravnikom za spoznavanje in orientacijo v steni. V septembru bo vpis v začetno alpinistično šolo. Vpis in informacije 15.9.2005 ob 18:00 v društvenih prostorih na Kopališki 4 (pri bazenu). Več informacij na spletnih straneh odseka www.ad-pecjak.si/ao. A. J. Atletski klub Domžale Olimpijski tek 2005 Tudi letošnje poletje ni minilo brez tradicionalnega OLIMPIJSKEGA TEKA, ki ga je v dolini gradu K rum perk zadnji petek v juniju pripravil Atletski klub Vele. Številni tekači in tekačice praktično iz vse Slovenije so letos tekli po malce spremenjenih progah. Izbirali so lahko med krajšo (cca 4 km) in daljšo (cca 8 km), ki jih je vodila v okolico tega lepega dela naše občine. Atletski klub Domžale je poskrbel, da so vsi tekači prejeli olimpijske majice in certifikat Olimpijskega komiteja Slovenije, poskrbeli pa so tudi za okrepčila, najbolj srečni pa so prejeli tudi praktične nagrade. Pa še najboljši: Moški - 4 km: I Miran ZAJC, Moravče; 2. Primož ŽUPANČIČ, Dob; 3. Jaka KOŠAK, TVD Partizan; Moški - 8 km: L Peter KASTELIC, 2. Bernard JARC, 3. Domen JARC, vsi AK Domžale; Ženske - 4 km: Špela KRŽAN, 2. Monika ADLER, 3. Iva ALJANČIČ, vse AK Domžale; Ženske - 8 km: I.Tanja OBERDANK, 2. Nina BOMBEK, 3. Urša KOŠIR, vse Tekaški forum. Čestitamo! g. Kolesarski klub Hrast iz Doba Druga kolesarska dirka za veliko nagrado Občine Lukovica Kolesarski klub Hrast Dob, ki ima v svojih vrstah kar nekaj uspešnih amaterskih kolesarjev, se lahko po- Planinsko društvo Domžale Državni prvaki Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT) je zaključno tekmovanje v planinskih orientacijskih tekmovanjih, ki potekajo med šolskim letom v osmih različnih ligah po celi Sloveniji. Sestavljeno je iz iskanja kontrolne točke v naravi, ki so vrisane na zemljevidu ter reševanja različnih teoretičnih in praktičnih nalog iz planinstva in orientacije (npr. praktične naloge iz prve pomoči, varstva narave, vozlanja, merjenja kotov in razdalj, vrisovanja navideznih točk, itd.). Na tekmovanjih sodelujejo ekipe treh do petih članov v šestih različnih kategorijah, od najmlajše (osnovnošolci do vključno 6. razreda) do najstarejše (starejši člani nad 40 let) ter tudi družine. SPOT poteka za ekipe mladincev in članov 2 dne- va, vključno z nočno orientacijo, za ostale kategorije pa en dan. Namen tekmovanj ni samo zmagati, temveč predvsem obnavljati tisto znanje, ki ga planinci potrebujejo za varno hojo v gore, ter se družiti z vrstniki iz cele Slovenije. Letošnje leto je SPOT pod okriljem Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije odlično organiziralo Planinsko društvo Laško. PD Domžale so na tekmovanju zastopali Blaž Češka, Jernej Južna, Luka Skočir, David Češka in Dušan Prašnikar. V kategoriji mladina (15 do 27 let) so med petnajstimi ekipami postali državni prvaki in tudi sicer bili absolutno prvi. Skupno je v vseh kategorijah tekmovalo 78 ekip. Več o tekmovanju si lahko preberete na spletnem naslovu www.orientacija.net. Dušan Prašnikar Gorniški tabor Povabilo mladim, ki bi radi preživeli zanimive dogodivščine v gorskem okolju Kdaj: 13. - 23. avgust 2005 Kje: Solčava (blizu Logarske doline), taborni prostor bo na uravnanem travniku pred naseljem Za koga: za osnovnošolce in srednješolce, ki imajo željo po gorniških doživetjih Kaj bomo počeli: hodili v gore (ture bodo prilagojene starostnim skupinam in zmožnostim udeležencev), se igrali športne in družabne igre, tekmovali v orientaciji, peli ob tabornem ognju, spoznavali naravo in zanimivosti gorskega sveta in krajinskega parka Logarska dolina in še marsikaj. Cena: 30.000 SIT (vključuje celotne stroške na taboru; polni penzion, stroški tabornega prostora, zavarovanje, stroški za taborno opremo, prevozi na taboru, ogledi,...) Organizator: Mladinski odsek pri Planinskem društvu Domžale Rok prijave: 25. julij 2005 Informacije: Martin Štepic (041-261-266) hvali tudi z organizacijo različnih tekmovanj, med katerimi so bila včasih zlasti rekreativna, letos pa so že drugič po vrsti organizirali kolesarsko cestno dirko, ki je štela za državno prvenstvo in Pokal Slovenije, hkrati pa so jo v sodelovanju z Občino Lukovica poimenovali kar Velika nagrada Občine Lukovica. Na treh startih v Vidmu so kolesarke in kolesarji v posameznih kategorijah amaterjev in masters prevozili od šest do deset krogov cca 50 km ter se v lepih borbah pomerili za medalje in pokale ter Številna praktična darila, ki so jih organizatorji pripravili ob pomoči sponzorjev. Ob pomoči domačinov so pripravili pravi kolesarski praznik, ki ga je ob zaključku polepšala Godba Lukovica, s svojim obiskom Radenska Rog, veliki pokal za najštevilčnejšo ekipo (27 udeležencev) pa je prejel KD Brda. Zlate medalje ter pokale za osvojeno veliko nagrado Občine Lukovica so prejeli: Amater A Andrej Kavrečič, KK Portorož; Amater B Uroš Černi-goj, Izvir Vipava; Tomaž Kališnik pa je bil prvi za veliko nagrado Občine I ukovica; Amater C Matevž I .apajna, Postojna; Masters A Aleš I Iren, ŠD Poljane; Masters B Andrej Marovt Heiešič, KK Radenska Rog; Masters C Peter Vesel, Uni team; Masters I) Bojan Ropret, Bam-bi; Masters E Ljubo Car, KK Rogla Konjice, tretji Silvo Zaje, KK Hrast; Masters F Ivan Mihovilovič, Izvir Vipava; Masters (i llerbert Kotnik, KK Mengeš, tretji franci Zaje, KK Hrast; Masters II Jože Hafner, Sokol; Masters 1 Adolf Križnar, Sokol; med ženskami sta AK Domžale Medalje in naslovi državnih prvakov 31.5.2005 je bilo v Ljubljani finale atletskega prvenstva za osnovne šole, na katerem sta odlično nastopili tudi dve članici domžalskega atletskega kluba. Maja Hudoklin je z rezultatom 3:17,4 min v vseslovenski konkurenci zasedla tretje mesto in domov odnesla bron, Ajdin rezultat 3: 23,56 min pa je zadoščal za 10. mesto. Štiri uvrstitve med najboljše tri na APS za člane in članice! Atletski pokal Slovenije za člane in članice 4. in 12.6. je bil letos idealna priložnost pokazati svojo pripravljenost članom in članicam AK VELE Domžale, ki so se po kvalifikacijah uvrstili v startno listo enega izmed najpomembnejših tekmovanj v Sloveniji. Najvišje se je uvrstila srebrna Nastija Capuder, v troskoku (12,22 m), s tremi bronastimi uvrstitvami soji sledili Bernard Jarc v teku na 3000 m z zaprekami (9:48.21 min), Mojca Grojzdek v Zadnja novica Na državnom prvenstvu za starejše mladince sta Manca Velkavrh In Bernard Jarc postala državna prvaka. Manca je najboljša tekačica na 1500 m, osvojila pa je tudi srebro v teku na 800 m, Bernard pa si je naslov državnega prvaka pritekel na 3000 m ovire In Ml tretji v teku na 5000 m. Čestitamo! metu kopja (37,28 m) in Manca Velkavrh v teku na 1500 m (4:49,11 min). Čestitke gredo zagotovo še enkrat Nastiji in Manci, ki sta odlično nastopili še v skoku v daljino (9.) oziroma 800 m (6.) ter Jožetu Pirnatu za osmo mesto v suvanju krogle, posebne čestitke pa Eriki Pirnat, ki je nastopila v vseh štirih metalskih disciplinah. Zmage in odlični rezultati za deklice letnik 1993 v Kranju! 11.6.2005 je bil v Kranju že tradicionalni AMMM - atletski mednarodni miting mladih, na katerem se vsako leto najdejo mladi skriti talenti. Letos sta bili med njimi tudi dve Domžalčanki, Klara Hribar in Alja Sitar, ki sta v svoji kategoriji (letnik 1992/93) zmagali v teku na 300 oziroma 80 m, z doseženima rezultatoma 43,01 in 10,75 s. Alja je poleg tega nastopila še v konkurenci starejših mladink v teku na 100 m, kjer je bila s 13,08 s v finalu tretja. Kljub odličnim rezultatom omenjenih tekmovalk tudi drugi nastopajoči iz AK VELE Domžale niso zaostajali niti po dosežkih niti po medaljah. Cita Cvirn je bila na 600 m druga, prav tako je srebrno medaljo prejel Zupan Domen za tek na 600 m. Pri medaljah je bila še Maja Hudoklin na 600 m, na nehvaležno četrto mesto so se uvrstili Katja Kosmatin na 800 m, Anže Zupan na 500 m in Ajda Sitar na 400 m. Ajda je bila še 11. na 80 m, Nina Fučko pa je tekmovanje zaključila kot peta v teku na 100 in osma na 400 m. Po ena medalja na dan za Manco Velkavrh! Na dvodnevnem Prvenstvu Slovenije za mlajše mladince in mladinke so 25. in 26. junija v Velenju nastopili tudi Domžalčani, med katerimi je bila zagotovo najuspešnejša Manca Velkavrh, ki je bila prvi dan na 1500 m tretja, drugi dan pa srebrna v teku na 800 m. Oba teka sta se bolj ali manj odvila v finišu, še posebej prvi, kjer se tekmovalke zara- di počasnega tempa in taktiziranja niso približale osebnim rekordom. Manca je dosegla rezultata 5: 00,62 in 2:16,18 min. Ob srednjeprogašici so bile v konkurenci starejših uspešne še pionirke, najbolj Alja Sitar, ki seje v teku na 100 m uvrstila v finalni tek, kjer je bila z novim osebnim rekordom 13,02 s šesta. Alja je nastopila še v teku na 200 m (18.), kjer pa je bila med Domžalčankami najhitrejša Klara Hribar (27,13 s - 16.), ki je tekla tudi na 100 m (13,44 s). V teku na 200 m je nastopila še Ajda Sitar (28,02 s), ki pa je bila boljša v še enkrat daljši preizkušnji - bilaje 15. v teku na 400 m. AK Domžale je imel še eno tekmovalko, Majo Hudoklin, ki je nastopila na 800 m in se z rezultatom 2:26,05 min uvrstila na 9. mesto. Dekleta so nastopila še v obeh štafetnih tekih, peta so bila v 4 X 100 (51,24 s), mesto slabše pa so se uvrstile na 4 X 300 m (2:54,93 min). V metalskih disciplinah sta nastopili Bernarda Letnar in Mateja Grum; prva je bila peta v suvanju krogle in šesta v metu kopja, druga je bila dvakrat sedma. Med fanti je barve Domžal branil le Peter Gabrov-šek, ki je nastopil na 200 in 400 m. Manca in Bernard -v reprezentanci Slovenije Manca Velkavrh in Bernard Jarc sta obogatila slovensko mladinsko reprezentanco, ki je 29.6.2005 nastopila v češkem Uherske Hradište. V četverobo-ju reprezentanc so nastopili še hrvaški, madžarski in češki tekmovalci, iz vsake reprezentance po dva, na sporedu pa je bil skoraj popolni olimpijski program disciplin. Manca je nastopila v teku na 800 m, kjer je bila med osmimi nastopajočimi Četrta z rezultatom 2:14,98 min, enako se je uvrstil tudi Bernard, ki je nastopil na 3000 m zaprekami (9:46,98 min). Kljub odličnima uvrstitvama Domžalčanov so se tako slovenske mladinke kot tudi mladinci ekipno uvrstili na četrto mesto. Čestitke! Bojana ter nagovorom pa tudi župan Občine Lukovica, Matej Kotnik, ki je skupaj / Janezom Grandovcem, predsednikom KK Hrast Dob, ter Francijem Zajcem, podpredsednikom Odbora za množičnost pri Kolesarski zvezi Slovenije, podelil medalje in pokale, organizatorji pa so za vse sodelujoče kolesarje pripravili tudi žrebanje praktičnih nagrad. Zapišimo še, daje najhitrejši krog med ženskami odpeljala Živa Vcrbič, KD Mengeš; med fanti pa Andrej Marovt Heiešič, KK bili najboljši Jelka Rakuš, Bam-bi, in Aja Opeka, Postojna. < 'estno kolesarska dirka za veliko nagrado Občine Lukovica seje nadaljevala s prijetnim druženjem, ki so H:l pripravili domačini, Kolesarski klub I Irast Dob pa obljublja, da se dobimo tudi na 3. Veliki nagradi Občine Lukovica ter se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali, daje letošnji kolesarski praznik v Vidmu lepo uspel. V. Vojska Balinarski Športni klub BUDNICAR Količevo VABILO V okviru praznovanja 30-letnice uspešnega dela vas vabimo na mednarodni balinarski turnir za prehodni POKAL OBČINE DOMŽALE ki bo v soboto, 6. avgusta 2005, z začetkom oh 8. uri na pokritem balinišču na Količevem. Prireditev spada tudi v okvir slovesnosti ob K0-Ietniei razglasitve trga Domžale. Dobrodošli! stran 25 Ženski košarkarski klub Domžale Sezono smo zaključili s piknikom Končalo se jc šolsko leto in z njim tudi sezona za naše košarkaricc. Letos smo zabeležili kar nekaj uspehov, nekaj je bilo tudi padcev, skratka, skoraj normalno. Za zaključek smo organizirali piknik za igralke in starše, kjer smo imeli zelo lep obisk- okoli '00 udeležencev. Člani IJO so poskrbeli za hrano "i pijačo, mame so spekle pecivo, skratka, imeli srno vse potrebno, tako da je druženje minilo priletno in v dobrem vzdušju. Še vreme jc bilo zelo Pnjazno, sicer sončno, pa ne prevroče. Pogrešali smo le predstavnice kadetinj in mladik, ki pa so v polnem zamahu učenja - bodisi 'a maturo ali pa izpite. Za zaključek sezone sta pionirski ekipi še odbrali svoje redno kolo, po obeh tekmah pa smo J° družno mahnili na Želodnik, kjer zadnja leta Prirejamo tovrstna srečanja. Po posameznih kategorijah pa so rezultati in ugotovitve, s tem pa načrti za novo sezono, zelo sPodbudni. slajše deklice so letos osvojile 3. mesto v drža-Vl (največji uspeh kluba do sedaj), iz te ekipe je Pet starejših odšlo naprej - k pionirkam A, ostale Pa so dobile naslednice iz naše košarkarske šole. ''kipa je zelo mlada - najmlajša v ligi, se pa zelo SPORT Sankukai karate klub Domžale Izpiti za višje pasove in letna karate šola hrabro bori, tako da v drugem delu - jeseni, pričakujemo še boljšo igro. Rezultat tu ni prvotnega pomena, igramo zato, da se kalimo in učimo. Pridobili smo tudi rednega sponzorja ekipe, tako da ekipa nosi njegovo ime - ŽKK Antar Domžale. Pionirke A: so v lanskem letu malo razočarale, pomlajena ekipa pa sedaj zelo dobro igra in je na dobri poti, da se uvrsti v superligo- med najboljših 8 ekip v državi. Kadetinje B: so igrale svojo ligo in osvojile 23. mesto - ta ekipa je podobno kot mlajše pionirke igrala v ligi zato, da so mlajše igralke dobivale prepotrebne izkušnje. Letos bodo v novi sezoni tvorile jedro kadetinj A. ki se bodo na kvalifikacijah septembra potegovale za nastop v prvi ligi. Kadetinje A so dosegle 9. mesto v državi. Na začetku sezone smo po prikazanih igrah upali, da bomo uvrščeni okoli 6. mesta, toda pokazalo se je, da smo bili v vodstvu preveliki optimisti, saj so igralke zaradi predhodne slabe psihične priprave vse prevečkrat odpovedale v kritičnih trenutkih. To so dekleta, ki so v najbolj občutljivem obdobju - prehod iz osnovne v srednjo šolo. Nekaterim igralkam smo posvečali veliko pozornosti, pa kljub temu ni bilo nič bolje. Za drugo leto bomo raje malo znižali cilje, da ne bo psihičnih pritiskov, igrala pa bodo dekleta, ki imajo za sabo že sezono pri mlajših kategorijah. Letos tudi prvič po dolgih letih uvajamo kategorijo mladink, v kateri bodo igrale kadetinje, ki so svojo kategorijo »prerasle« in boljše iz mlajših vrst. Članice so s svojo uvrstitvijo sicer razočarale, tolaži pa dejstvo, da so se kljub slabemu rezultatu uvrstile v prvo ligo.To pa pomeni, da bo v Domžalah poleg Heliosa in nogometašev še en pravi prvoligaš v članski konkurenci. Spremenili se bodo pogoji igranja in nastopanja, potrebno bo več dela in sredstev, toda Upravni odbor je mnenja, da bomo zmogli. Je pa dejstvo, da ni napredka v drugi ligi. Samo prvoligaški status je kaj vreden, tako pri gledalcih kot pri sponzorjih. I ipamo, da bomo z nekaj kadrovskimi okrepitvami in rošadami uspeli ustvariti dobre pogoje za igranje in nastopanje vsem selekcijam našega kluba tudi v prihodnje. Poletni meseci, ki so pred nami, naj vsem služijo za počitek, brezskrbno igro in uživanje. V avgustu pa že začnemo z novo sezono, na vrsti so priprave, za katere pa že sedaj sklepamo dogovore in se trudimo najti najboljše pogoje za naša dekleta. Za Žkk Domžale Šoper Karle Kot vsako leto ob zaključku treningov so tudi letos potekali izpiti za višje pasove. Najprej 12.6. za dečke in deklice v Ljubljani, nato 16.6. v Domžalah in 19.6. ponovno v Ljubljani za člane in višje pasove. Kot boste videli v nadaljevanju, so vsi naši člani preko celega leta pridno trenirali in zato so bili na izpitih večinoma uspešni. Iz karate klubov iz Domžal, Rodice, Radomelj in Mengša so višji pas pridobili: Cicibani 8. kyu: Eva Lampič, Anja Herič, Blaž Herič, Aleš Žagar, Matija Le-štan, Jan Kotnik, Klavdija Resnik, Nogometni klub Domžale Pred zgodovinsko sezono domžalski nogometaši bodo v (gotovinski sezoni za klub - prvi na-s,0p v pokalu UEFA - prvo tekmo '"Igrali 14. julija 2005 ob 20.45. uri v mestecu Domignan, drugo povrat-n"pa 14 dni kasneje doma. so kar nekaj težav s pridobiva-Ifem licence s strani evropske nogometne /ver. vendar so ležave z me ditvijo garderobe in dohoda do igrišča prebrodili. To jim omogoča nastopanje vse do čctrtlinala tega pokala na domaČem igrišču. Novi igralci ob Kamniški bistrici so Janez Strajnar iz Primorja. Janez Zavrl iz Zagorja. Nikola Nikezič " Sutjeske, Andraž Rtom Iz Svobode in 'adej Toninžič iz Ilirske Bistrice, ekipi ^ se iz mladinskih vrst priključila Mihael llcrtclendi in Denis Mcšanovič, na preizkušnji pa sta še Željko (jrbič iz Zagorja in Miro Jajčanin i/. Borca Bosanska Dubnica Zaradi odhoda Vargc v °e'gijo, je novi kapetan Dom/alča-"ov Djuranovič. Sproščeno vzdušje v 'kipi prinaša rezultate tudi na treningih in prijateljskih tekmah - premagali so Radomlje, Zagreb. Mladi Šampion i/, Celja, igrali neodločeno /, Širokim Brijegom in izgubili s SSA Kolporter Korona iz Kileea na Poljskem. Z igrami in vzdušjem v ekipi pa je zadovoljen tudi trener Slaviša Stoja-novič, ki zatrjuje, da ekipa deluje res homogeno, kar se odraža na rezultatih in igrah, ki so jih prikazali v tem pripravljalnem obdobju- skrbi edino to, da je nekaj igralcev pred prvo tekmo v evropskem pokalu UEFA lažje poškodovanih. Mladinski pogon Pomembna novica je, da ima MNC Domžale dva močna generalna sponzorja - podjetje, ki je večinski lastnik gradbenega podjetja v Domžalah, ter avtomobilskega giganta v občini Domžale in upajmo lahko, da bosta ta dva podpisa pogodbe omogočala res nemoteno delovanje MN(' I )otnž.alc. V pokalu MNZ Ljubljane so mladinci v četrtfinalu premagali ekipo Ljub- ljane, žal pa v polfinalu izgubili. V državnem prvenstvu so končali na devetem mestu z devetimi zmagami. Kadeti so osvojili četrto mesto, v skupni razvrstitvi mladincev in kadetov pa so osvojili šesto mesto. V prvi ligi je bila selekcija do 14 let četrta, enako starejši dečki - U 14 let v 2. ligi MNZ Ljubljane, mlajši dečki so bili v prvi ligi drugi za Olimpijo , druga ekipa pa je bila v tretji ligi tretja. Pri cicibanih U 10 jc v skupini B prva ekipa končala na tretjem mestu, druga je bila v skupini C tudi tretja, v skupini B pa so bili cicibani U 8 peti. Urban Žnidaršlč Leon Hribar. 7. kyu: Adi Čauševič, Blaž Horvat, Nejc Andrejka, Benjamin Letič, Anže Kristan, Žan Jašič, Urban Ur-banija, Jan Kotnik, Klavdija Resnik. Blaž Pančur, Jan Gajšek. Maj Stanič, Matija Ternovec, Matija Leštan, Rok Rak. Aleš Žagar, Eva Lampič. Dečki in deklice 8. kyu: Gašper Gale, Ana Polančec, Žiga Crnič, Rok Tratar, Nina Stropnik, Sandi Muhelič, Rok Ogrinc, Ambrož Kump Čolnar, Timotej Šare, Žan Hribar. 7. kyu: Tina Mija-tovč. Matic Capuder, Domen Košič, Tristan Kokalj. 6. kyu: Bastian Golob, Eva Lara Rudolf, Maks Rudolf, Grega Vrečar, Žan Girandon, Sanel Fazlič, Lejla Fazlič, Blaž Primožič, Gašper Žankar, Žan Kosmač, Eva Stefa-noski, Jan Klančar, Vitja Čretnik, Teja Komar, Andrej Žagar, Urška Savič, Alenka Sramšak, Tristan Kokalj, Teja Medle, Katja Kern, Matic Rode, Lea Mihelčič, Alja Mihelčič, Maja Rusjan, Martin Omovšek, Matej Narobe, Simon Narobe, Džan Delanovič, Miha Semprimožnik, Miha Zupančič, Maša Klemen. 5. kyu: Klemen Cotman, Aljaž Rode, Tomaž Žibert, Črt Skvarča, Uroš Sa-varin, Jaka Lampič, Nataša Roječ. 4. kyu: Gašper Bernot, Anže Ko-relc, Dejan Osolnik, Luka Roječ, Andrej Cerar, Konstantin Velepec, Luka Veselic, Vito Kregar. 3. kyu: Katarina Čermelj, Blaž Jur-jevec, Katja Žulič. 2. kyu: Tjaša Jesenko, Grega Pre-lovšek. Člani in članice 7. kyu: Klemen Škufca. 6. kyu: Matej Urbanija, Sebastijan Capuder, Klemen Škufca. 5. kyu: Iris Cerar. 3. kyu: Jernej Žankar, Boštjan Kralj. 2. kyu: Žiga Voler, Andreja Voler. Vsem čestitamo za uspeh in pridno trenirajte še naprej. Vsi tisti, ki morda to pot niso bili uspešni, imajo prvo popravno priložnost že julija, ko bo v dveh terminih od 9. do 23.07. potekala že tradicionalna 28,- letna Sankukai karate šola v Umagu. Tudi letos pričakujemo veliko udeležbo vadbe željnih karatei-stov in njihovih prijateljev in družin. Skupaj bomo trenirali, se zabavali in športno aktivno preživeli sredino julija. Več o vsem skupaj pa zopet avgusta. Športni poletni pozdrav iz Karate kluba Domžale! B.P. Nogomet v Občini Domžale Vsi zadovoljni ^"Romctni klub HOLTEK Dob je po slabem jesenskem delu spomladanskem delu sezone pokazal boljše igre, tako da so "?"i 3. SNI, zahod peti, mladinci v ligi IVIN/, Ljubljane še-kadeti drugi, starejši dečki v 2. lici MNZ I jnbljancšesti, y>laj5i defkj ^jmi, cjcj|,ani 11 10 Skupina A MNZ Ljubljane *fl 'n cicibani 11 8 Skupina A MNZ Ljubljane deveti. Nogometni klub KALCER VODOM RM Radomlje jc po dobrih igrah postali viceprvak v tretji ligi zahod. Člani so izgubili tekmo za 3. mesto v pokalu MNZ Ljubljane proti Svobodi i/. Ljubljane, mladinci so v ligi MNZ Ljubljane deveti, kadeti so štirinajsti, cicibani II 10 skupina B ter cicibani I' K skupina I! so deveti. Nogometni klub IHAN je prvak MNZ Ljubljane v 1. članski ligi obdržali so jesenski naslov in prednost pred zasledovalci, kadeti v ligi MNZ Ljubljane in cicibani U 10 skupina C so osmi. Nogometni klub VIR je zaradi slabšega nadaljevanja spomladi po prvem mestu v jesenskem delu četrti v 2. ligi MNZ. Urban Žnidaršlč č|an|'Jni h""n»rskl mladinski prvak v natančnem Izbijanju Uroš Marklč. St«J1 lln"r»lt»n» športnega kluba Budnlčer Kolltevo. ter njegov trener U •fcvbl.n.l.četfltemel ' r°tostudio Viljem Majhenič) Čestitamo mladinskemu državnemu prvaki v natančnem izbijanju Balinar Uroš Markič Balinarski športni klub Budničar Količcvo se lahko pohvali, da je v treh desetletjih svojega dela dosegel vrsto uspehov, med katerimi so zlasti ponosni na odlične rezultate mladih balinarjev, ki jim namenjajo posebno skrb. Med najboljšimi slovenskimi mladimi balinarji imajo v zadnjih letih kar nekaj predstavnikov, pred kratkim pa jih je z osvojitvijo naslova mladinskega državnega prvaka v Rogaški Slatini v natančnem zbijanju razveselil mladi I bofl MARKIČ. Potem, ko jc žc na območnem balinarskem prvenstvu med mladinci dosegel kar tri druga mesta, in sicer; posamezno, zbijanje v krog ter hitrostno zbijanje, ter v natančnem zbijanju zasedel prvo mesto, seje uvrstil na državno prvenstvo in tako potrdil odlične rezultate, ki jih je dosegal že kot pionir. 18-letni balinar, čigar trenerje Stane Zavbi, ml., se odlikuje DO izredni prizadevnosti in delavnosti, saj kljub delovnim obveznostim, zaposlen je kol pek, skuša najti čas za treninge in tekmovanja, čeprav ga prav delovni čas pri tem precej omejuje. Balinarji s Količevega svojemu mlademu članu za uspeh iskreno čestitajo in mu želijo, da bi tudi kol član mladinske državne reprezentance na čelveroboju v Franciji dobro halinal. V. Vojska sam POLETNO DOGAJANJE od 14.07. do 23.07.2005 "D topel om Pri nakupu Izdelkov nad 40.000,00 SIT (ne velja za izdelke opečne kritine, opeko, cement, modularni blok, stiropor, železo oz. gradbeni material) PREJMETE DARILO hladilni nahrbtni SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1. 1235 Radomlje PRODAJNI CENTER SAM JARŠE Preserska cesta 1, Zg. Jarše. 1235 Radomlje tel.: 01 729 88 02: fax: 01 729 88 32 www.sam.si SLAMNIK-julij 200S Kotalkarski klub Pirueta Hitrostniki tretji na državnem prvenstvu, iinletilostniki prvi v Italiji Sobota, 4. junij 2005, je bil eden srečnejših dnevov Kotalkarske-ga kluba PIRUETA, saj je na državnem prvenstvu v hitrostnem rolanju v Ljubljani ekipa zasedla presenetljivo tretje mesto v skupni razvrstitvi in se veselo povzpela na stopničke za zmagovalce. Se več: Eva LAMPIČ je nepričakovano osvojila laskavi naslov državnega prvaka in največji pokal bo v prihodnosti prav gotovo shranjen na vidnem mestu. Ada MUJANOV1Č in Eva PETRL1N sta postali vice prvakinji hitrostnega rolanja v Sloveniji, Patricija ŽNI-DARSlČ, tudi tekmovalka v umetnostnem kotalkanju, je z osvojeno bronasto medaljo dokazala, kako se lahko v dveh disciplinah tekmuje zelo uspešno in ne le rekreacijsko. Za las so zgrešile stopničke za zmagovalce Teja V1DIČ. Špela M1KELN, Vita PETERLIN ter Meta KURENT in so s četrtimi mesti samo še povečale celoten izkupiček točk za skupno razvrstitev. Maja GROJZDEK in Patricija ŠT1FTER sta bili peti, Eva MUJANOVIČ, ki je nastopila prvič, je bila sedma, kar je vzpodbuden rezultat za prihodnost. V najštevilčnejši kategoriji članov kjer je konkurenca in kakovost največja, je bil Črt LU-KANČIČ MORI sedmi in s tem dokazal, da je še vedno v širšem izboru reprezentance Slovenije za nastope na Evropskem prvenstvu. No, tudi umetnostniki med tem časom niso počivali, temveč se je naša Sara BASTJANČIČ kot članica državne reprezentance udeležila od- mevnega tekmovanja v umetnostnem kotalkanju za POKAL NEMČIJE v mestu Freiburg in se v prostem programu zavihtela na sedmo mesto med 17 tekmovalkami iz Evrope, Avstralije in Amerike. Uspešna je bila tudi na mednarodnem tekmovanju v Trstu v organizaciji tržaškega kluba GIONNI, kjer je z zmago pripravila prvovrstno presenečenje, hkrati pa dokazala, daje končno napočil čas za njene uspehe. Dejavnost KK PIRUETE je v mesecu juniju neustavljiva, saj so mlajši tekmovalci uspešno nastopili v Misanu. Med rekordnim številom tekmovalk je bila Nika BABIC sedma, Petra POKOVEC pa 14. Obe sta dokazali, da se njuna forma pred državnim prvenstvom dviga. Na tekmovanju v Puli je sodelovalo 18 klubov iz Italije, Hrvaške, Švice, Estonije in Slovenije. KK Pirueta je bila skupaj s KK Perlo odlična peta, Lara DOLENC pa je z brezhibnim prostim programom zmagala. Svoj vrhunec je klub dosegel na Regijskem prvenstvu Ljubljane, kjer so osvojili kar šest prvih mest, tri druga in tri tretja mesta v devetih kategorijah, kar je do sedaj svojevrsten rekord in s tem dokazali svojo premoč v ljubljanski regiji. Zadnje junijsko tekmovanje v italijanski PEČI je prav tako prineslo izjemen uspeh, saj so prav vsi tekmovalci prejeli pokale za uvrstitve na prva tri mesta, KK PIRUETA pa je med osmimi ekipami iz Italije, Hrvaške in Slovenije, zasedla prvo mesto. Čestitamo! K. K. Kotalkarski klub Pirueta vabi na 13. mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju PIRUETA 2005 v soboto, 16. julija 2005, ob 14. uri \ šotoru v Športnem parku Domžale. Pridite in uživajte ob nastopih najboljših kotalkarjev! Karateistkinja Monika Brovč Majhno dekletce iz Vira pri Domžalah dosega uspeh za uspehom. Trenira v Karate Klubu Olimpija Ljubljana pri mojstru Bojanu Marinčku - Kimonu. Največkrat tekmuje v Katah posamezno in iz te kategorije ima med deklicami resnično najboljše rezultate v Sloveniji. Naj navedem primer, ko smo v Trzinu organizirali državno šolsko tekmovanje v Karateju v soboto, je v nedeljo že nastopala v Srbiji v Novem Sadu, 650 km iz Ljubljane. Poleg našega uspeha, kjer smo osvojili kar pet zlatih medalj (Tamara Kokalj zlata v borbah in katah) smo se veselili tudi Monikinega. Monikini rezultati zadnjih treh mesecev - večinoma sama 1. mesta: -6. Udine city Karate Trophv, Italija, Udine, 17.4., Kata letnik 91,92, rjavi- črni pasovi, I. mesto -WKSA šolska liga - SKUPNO za ligo, Slovenija, Cirkulane, 16. 4., Kata deklice 5. in 6. razred vsi pasovi, 1. mesto; -Karate turnir Kimon, Slovenija, Ljubljana, 10. 4., Kata dečki in deklice 91, 92, 4. kyu do dan, 1. mesto; Enoko-račni boj deklice 93, 92 vsi pasovi, 1. mesto -10. kyu turnir SK1 zveze Slovenije, Slovenija, Radlje ob Dravi, 9. 4., Kata deklice do 15 let, modri-rjavi, 1. mesto -Mednarodni kata turnir KATA KIDS Hypo, Slovenija, Sevnica, 2. 4., Kata letnik 93, 94, rjavi-črni, L mesto -3 rd World karate championship for clubs, Italija, Vasto Chieti, 19. 3., Kata shotokan, 11,12 let, modri-rjavi, 2. mesto -Mednarodni karate turnir za Pokal Žalca 2005, Slovenija, Žalec, 12. 3„ Kata letnik 93, 94 vsi pasovi, 1. mesto -Opatija Cup za učenike i kadete. Hrvaška, Opatija, 6. 3., Kata ml. učenice 10.11 let vsi pasovi, 1. mesto -4. mednarodni pokal Postojnske jame, Slovenija, Postojna, 7. 5., kata letnik 94, 93, vsi pasovi, 1. mesto -11. odprto SKI DP za osnovne in srednje šole, Slovenija, Trzin, 14. 5., Kata mlajše in starejše deklice od 10 do 16 let, nad 4. kyu, 3. mesto -Odprto prvenstvo države Srbije in Črne gore, SiCG, Novi Sad, 15. 5., Kate deklice 12 let, rjavi in črni pasovi, 1. mesto -18. 6., Austrian junior open. Kata 1. mesto. Lovrenc Kokall glavni Instruktor Karata Klub Atom Shotokan Domžale. Športno društvo JUS Security - Šahovska sekcija Pred svetovnim mladinskim prvenstvom V sodelovanju s Šahovsko zvezo Slovenije ter Zavodom Šahohlačnik je Športno društvo JUS Security v juliju v svojih prostorih pripravilo 5. tabor dodatnega izobraževanja, ki je bilo namenjeno državnim šahovskim prvakom iz mlajših kategorij, ki prav v teh dneh odhajajo na svetovno mladinsko prvenstvo v šahu v Franciji. Enotedensko dodatno izobraževanje sta strokovno vodila mladinska selektorja Adrijan Mihaljčišin in Matjaž Mikac, soorganizator pa je bil tudi Georg Mohr, ki je v pogovoru za Slamnik povedal, da je z izvedbo priprav za nastop na svetovnem prvenstvu v okviru ŠD JUS Se-curity zelo zadovoljen. Pogoji, v katerih se izvaja celodnevno tako skupinsko kot individualno delo z mladimi šahisti, med katerimi sta z našega območja Katja Jus in Špela Orehek, so odlični. Od bližnjega svetovnega pr- venstva zaradi mladosti sicer zelo obetavih šahistov in šahistk ne pričakuje veliko, predvsem bodo nabirali izkušenj, vsaka boljša uvrstitev pa bo potrditev dejstva, da ima Slovenija vrsto odličnih mladih šahistov, ki gredo po poti Luke Leniča in bodo v naslednjih letih zanesljivo igrali vidnejše partije. Zahvalil se je tudi gostiteljem za odlične pogoje in izvedbo tabora. V. Vojska Na črno belih poljih V Portorožu ponovno Solak Na odprtem turnirju Portoroža za leto 2005 je vnovič zmagal novosadski velemojster Dragan Šolak, ki si je ob koncu remija z Benkovičem in Juretom Škohernetom, njegovo zmagoslavje pa ni bilo ogroženo. Res pa je tudi, da je bil edini velemojster na turnirju. Zelo dober je bil na četrtem mestu Tolminčan Jure Ško-berne, ki bo verjetno kmalu postal mojster. Zelo dobro sc je na Obali že tradicionalno držal fide mojster Oskar Orel, član Toma Zupana iz Kranja. Sicer pa je bil letošnji turnir še močnejši kot lanski. Med 98.udeleženci bilo devet mednarodnih mojstrov in osem igralk in igralcev z mojstrskim nazivom. Zelo dobro je tokrat igral veteran Stanko Nikolič, ki je ugnal tudi mednarodnega mojstra Jeriča. Med Velovci so pet točk osvojili Jeran, Plaskan, Jože Skok in Filip, zvrstili pa so se na 32., 33., 38. in 41.mesto. Jeran je igral proti sebi enakim ali slabšim nasprotnikom zelo zanesljivo, pri merjenju z na papirju močnejšimi igralci pa ni vzpostavil enakovredne igre. Plaskan je imel zlasti dobre možnosti za še višjo uvrstitev, vendar je v četrtem kolu po maratonski partiji dokaj nesrečno izgubil z Žugajem. Podobno seje godilo Jožetu Skoku, ki proti Debevcu v končnici ni izkoristil prednosti figure proti kmetu, pa tudi Filip je že bil že za kmeta krajši, obe partiji pa je le remiziral. Boris Skok je igral ves turnir več kot zanesljivo, solidno uvrstitev si je pokvaril v zadnjem kolu s porazom proti Sivcu in štirimi točkami pristal na 58. mestu, furnir jc potekal v prostorih Bara Domen v Luciji. Domači prireditelji i/. ŠD Piran na čelu z Andrejem Žnidarčičem so bili tudi tokrat kos zahtevnosti turnirja. Vrstni red: Šolak, Fcrčec, Benkovič, J. Škoberne 7 Oskar Orel, Perunovič, Tratar, Šebcnik, Šoln, Žufič 6.5, Grušovnjak, Zorko, Nikolič, Biti, Adrijan Rožič, V. Srebrnič, Belamarič 5.5 itd. Novice Domžale, Na majskem Velovem turnirju v pospešenem šahu je v sedmih kolih med dvajsetimi udeleženci slavil Ljubljančan Dušan Čepon 7, pred Borisom Skokom 5.5 in Jeranom 5, sledijo Ivačič in Musič 4.5, Šemrl, Rojs, Malovrh in Pavla Košir 4 itd. Komenda, Na turnirju v pospešenem šahu ob občinskem prazniku je zmagal kranjski mednarodni mojster Leon Ma/i 8, sledijo Čepon 7.5, Vokanovič, M.Srebrnič, V.Sre-bmič, Črepan, Bulatovič 6.5, Ivačič, Indira Babataeva, Jeran, Rihtar, Košir 6, B.Skok, Vcljkovič, Jcraj, Sokač 5.5 itd. Sodelovalo jc 66 udeležencev. Pomerile so se tudi šahistke. Zmagala je članica Vele Domžale mojstrica Pavla Košir 6.5, pred Orlovo in Urbančevo 5.5 in Dolenčevo 4, nastopalo pa je osem ljubiteljic šaha. Radomlje, Na prvenstvu upokojencev gorenjske regije v pospešenem šahu za posameznike za leto 2005 sc jc odzvalo 40 šahistov. Zmagal je MK Drago Buha iz Radovljice 7.5, sledijo Lazar 7, Penko 6.5, Kohek, Ravnik 6.5, Ivano-vič, Jerina, Ivačič 6, Juroš, Harinski, Medved 5.5. itd. Ljubljana, Na komunalnem hitropoteznem turnirju na Viču je med 26 udeleženci zmagal Velovec J. Skok 21, pred Ka-lašcm in Jakšo 20, Rogaletom 19.5, Krivcem 19, Gavrilovi-čem 18.5 ter Nikoličem 17.5 itd. Jože Skok Atletika Atleti, ki so vse leto trenirali po telovadnicah osnovnih šol po vsej občini Domžale, so si za zaključek šolskega leta zaslužili medšolsko tekmovanje v vseh starostnih kategorijah in v naslednjih disciplinah: met žogice, tek 60 m in skok v daljino z zaleta. OŠ Domžale nam je prijazno odstopila tekmovalni prostor, AK Domžale in podjetje Efekt Plus, d.d. pa sta poskrbela za nagrade vseh udeležencev. Atleti so s tekmovanja odšli zadovoljni in upajmo, da se nam pridru- žijo tudi v naslednjem šolskem letu, kajti takoj, ko bo na stadionu tartan, bo atletika v občini Domžale, dobila nove razsežnosti Vsi atleti, ki bi tudi v poletnem času želeli trenirati atletiko, naj za infor- macije vprašajo svojega vaditelja. Vesele in atletike polne počitnice vam želijo vaditelji atletike! Mojca Grojzdek Za šahovske sladokusce Ko »naši« mladi kombinirajo Za »počitniški« Slamnik sem M tokratno rubriko izbral tri kombinacije, ki so bile odigrane na pravkar končanem 2. odprtem mednarodnem prvenstvu Kranja (28.6.-5.7.2005), na katerem je med 53 udeleženci osvojil prvo mesto 21-letni Matej Sebenik. Na njem je tekmovalo tudi pet šahistov SD Vele Domžale in mlada šahistka ŠD Jus Security Domžale. Najboljši med njimi je bil 15-letni Velovec Matej Filip, ki se je uvrstil na odlično II. mesto. s H H H 1 s i JV iT 1 4 A i 3 A 2 it % i s. i n 5 . L. h- Matej Filip - Mitja Rozman 23,Lxg6! hxg6 24.Dxg6 Tf7 25.Te7 Tbf8 26.Lxf6 Txe7 27.Txe7 Dfi + 28.Kc2 Df2+ 29.Kdl Dfl t 30.Tel Dxel+ 3I.Kxel Txf6 32.De8+ Tf8 ...43.Dc8+ 1-0 8» }' J KatjaJus( 1576)-JanezCiuha(2026) 35.fxf6! Dxe2 36.Txh6+! 1-0 H 1 i i ± ± % A 1 S ■j n n w _k_. E 1 u _ Lan Timotej Turek ( 1881) Vojko Srebrnič (2260) 15.Sh4 Lxc3 16.Sxg6 Lxd2 l7.Sxf» Lxel 18.Sxe6 Lxff+ 19.Kxf2 fxe6 ...49.Tc6+ 1-0 Več o zanimivem turnirju in šahovskih partijah, odigranih na njem, si lahko ogledate na spletni strani http://www.sah-z.veza.si/rez/O506' Kranj/. Bogdan Osolln Vila MIRAKUL Mali Lošinj popolnoma novi apartmaji v idilični mestni hiši s čudovitim pogledom na zaliv in mesto. Lk APP2 ~BB - vecnarrrensKi , , , prostor , , r - koiciatjenfe ™- Izposoja koles . iprehMETNi KLUB LX>MŽALE Izidorju v slovo Vsak od nas svojo pot potuje. Vsako pot tisoč lučk razsvetljuje. Vsako srce tisoč nitk povezuje. Nihče ne hodi po svetu sam Vsako slovo je bolečina. Vsako slovo je majhna smrt. Če za koga, potem zapisana pesem, velja zate, dragi prijatelj Izidor, od katerega smo se pred kratkim za vedno poslovili. Skupaj smo potovali skozi življenje in naše Športno društvo Ravbarji, katerega zvesti član si bil, je bilo pomemben del naših življenjskih poti. Radi smo bili skupaj, hodili smo in navijali, zdaj za nogometaše, zdaj za košarkarje, se veselili njihovih uspehov, predvsem pa se veselili skupnih srečanj in prijateljstva. Bil si dober in zvest prijatelj, navdušen športnik in navijač s srcem, ki ni nikoli manjkal. Vedno smo se lahko zanesli nate, saj si bil Ravbar z veliko začetnico in velikim srcem, ki je imel šport zelo, zelo rad. In ko smo se ob koncu letošnje sezone veselili največjih uspehov domžalskega športa, nismo slutili, da bomo naslednjo sezono navijali sami, brez tebe, dragi prijatelj Izidor. Pogrešali te bomo, pogrešali tvoje zagrizeno navijanje, tvoj smeh, predvsem pa zvestobo ravbarjcm in prijateljstvo, ki smo ga bili deležni. Prezgodaj nas zapuščaš, dragi prijatelj in radi bi, tako kot si ti nekoč, navijali za tvoje življenje, za tvojo zvestobo in prijateljstvo. Žal, to ni mogoče, zato hvala, dragi Izidor za vse prijetne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Ne bomo jih pozabili in ko bomo naslednjič Ravbarji navijali za katerega od domžalskih klubov, se bomo spomnili predanega člana Izidorja Kokalja in rekli kakšno lepo besedo v tvoj spomin, namesto hrupnega navijanja pa prižgali svečko v tvoj spomin. Hvala ti še enkrat za vse, dragi prijatelj. Tvojim staršem in ostalim sorodnikom pa v imenu Športnega društva Ravbarji iskreno sožalje. ŠD Ravbarji sijonarjem, zdravnikom dr. J. Janežem. Tako si je služil kruh. Hkrati se je lotil težkega dela preseljevanja naših rojakov iz evropskih taborišč v svobodo. Ustanovil je Društvo Slovencev v Argentini, pozneje imenovano "Zedinjena Slovenija". V življenje je priklical prve kulturne organizacije. Miloševa zasluga je ustanovitev novega tednika "Svobodna Slovenija". Prva številka je izšla I. januarja 1948 z oznako, da izhaja že 6. leto, saj je pod tem naslovom izhajal že od jeseni 1941. Tako je poudaril povezanost z dejavnostjo v domovini. Kakor je list med zasedbo nastopal proti okupacijskim silam za svobodo, tako hoče tudi v novih razmerah in na drugem koncu sveta vztrajati pri prizadevanju za iste cilje pod geslom: "Borba za svobodo slovenskega naroda, borba za zmago resnice in pravice". Za kulturno rast rojakov v Argentini in po svetuje ustanovil še Zbornik Svobodne Slovenije, namenjen emigracijskim publicistom, znanstvenikom, zgodovinarjem ter analitikom politike in kulture. Poleg izrazito politične dejavnosti je Stare pokazal tudi veliko skrb za izdajo slovenskih književnih del. Vrhu tega je poučeval v šoli in vzgajal mladi rod. Miloš Stare je umrl 5. aprila 1984, samo dva meseca za svojo ženo, operno in koncertno pevko Franjo Golob. Kot načelnik Slovenske ljudske stranke in predsednik Narodnega odbora za Slovenijo je bil Miloš Stare prvenstveno politik. Neutrudno se je zavzemal za dobrobit naroda. Iskal je poti,tkako v danih razmerah uresničiti narodne cilje. Ob 30-letnici ustanovitve Narodnega odbora za Slovenijo leta 1974 je zapisal: "Cilji naših prizadevanj so jasni: hočemo, da se uresničijo načela suverenosti, tako da bo imel slovenski narod in vsi narodi Jugoslavije, prosti komunistične in vsake diktature, neokrnjene vse pravice svobodnega odločanja o svoji usodi na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. V primeru svobodne odločitve za vstop v skupnost narodnih držav naj bi imela osrednja oblast le tiste dolžnosti in pravice, katere bi jim narodne države prostovoljno, pogodbeno odstopile ... Če pa bi prišlo do delitve Jugoslavije, bomo zastavili vse svoje sile, da sedanja republika Slovenija postane mednarodno priznana, samostojna, demokratična država ... Slovenski narod ima pravico, da v lastni državi neovirano uživa sadove svojega dela za duhovni in gospodarski napredek v družbi svobodnih narodov in držav." Staretova geneza slovenske suverenosti gre prek Koroščevih Punktacij (1932) - Deklaracije 29. 11. 1944 v Deklaracijo 3. 5. 1945 in nato v Izjavo ob 30-letnici Narodnega odbora 1974. Pol stoletja trajajoče politično in kulturno delovanje Miloša Stareta odlikujejo izredna vztrajnost, delavnost, nesebičnost in zvestoba. Te svoje odlike je ka/al že v predvojnem delu za javni blagor Slovencev, v zdomstvu pa je Še podvojil svojo čuječnost za obrambo vseh teh vrednot, ki so jih goji'1 že njegovi predniki dr. J. Ev. Krek, Korošec, Miha Krek. Bil je odločen zagovornik "naroda in jezika in vere", Levstikov "mož jeklen" Bil je pravi krščanski demokrat v sedanjem evropskem smislu po zgledu Adenauerja in drugih očetov združene Evropo, Njegove daljnovidne zamisli so se v marsičem uresničile. V domovini se po njem imenujejo ulice v Dobu, Mengšu in Domžalah. Tone Jeretina In Tone Štrukelj V.SPOMIN LIDIJI KMETIC Draga Lidija, imamo te v srcih. Mož Jane/, ter sinova Jane/ in Matjaž Staj. staj. svet' nebeški paradiž. Na sred paradiža so trije stolpi in trije jogri. Ena duša prileti čez visoke gore. čez velike višine in pride pred peklenska vrata. Peklenski Satan ji tako govori: Duša. duša. ti nisi vredna peklenskega ognja! Duša se obrne in teče k Mariji. Marija ji reče: Srečna, srečna duša ti. ki si to molitvico znala. Vsak jo mora znat'. star al' mlad. reven al' bogat, če ne na tem svetu, pa na onem. (Apokrifna, ljudska molitvica iz Tuhinjske doline - po spominu naše mame) ZAHVALA Ob slovesu naše drage žene, mame, babice in prababice ALOJZIJE GREGORIN roj. Zanoškar, iz Ihana Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo drago mamo spremljali v izteku njene zemeljske poti: na prvem mestu smo hvaležni prijateljici in sosedi Ivanki Hribar za njeno nesebično pomoč, hvala tudi Lili Avguštin, dr. Mojci Zaje Kraševec. patronažni sestri Dragici Šareč in vsem, ki ste ji z obiski lajšali tegobe bolezni. Hvala tudi župniku Silvestru Fabijanu in cerkvenim pevcem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali za maše ali cerkev in prinesli sveče ali cvetje. Iskrena hvala vsem! Njeni žalujoči Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevu panja, trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja. V domu ostala je praznina, v srcih naših bolečina. ZAH VALA Za vedno se je poslovila naša draga mama, žena, sestra, tašča in babica IVANKA PRAŠNIKAR z Želodnika 7 pri Dobu Iskrneo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo obiskovali v bole/ni in nam stali ob strani. Hvala za vsa izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Ložarjevi in dr. Mušiču za vso pomoč in podporo pri njeni bolezni. Zahvaljujemo sc tudi osebju Kliničnega centra, patronažnima sestrama Dragici Sarec in Marici Peterka, sosedom Marinčkovim, Franciju in Miji Resnik, družini Ilija in vsem ostalim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za lepo odpete pesmi, pogrebnemu društvu ter za lepo igrano Tišino. Vsem in vsakem posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. stran 29 SPOROČILA W Utihnili so zadnji zvoki trobente ... ZAHVALA Zapustil nas je naS dragi JOŽE GORJAN iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v dneh slovesa z nami. Vsi njegovi V SLOVO Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni zapustila naša draga MARIJA REŠ por.AHČIN Vedno bo z. nami v naših srcih. Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu dne. 6. junija 2005. Vsi njeni ZAHVALA V enainštiridesetem letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi sin, brat, stric in svak Izidor Kokalj iz Zaboršta Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem; gospodu župniku za pogrebni obred,pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino in Nogometnemu klubu Domžale. Zahvaljujemo se pogrebni službi Vrbančič za opravljene storitve. Posebna zahvala njegovim prijateljem članom društva navijačev, Rav-barjem, za poslovilne besede in zadnje slovo. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Vsi njegovi V SPOMIN Enaindvajsetega avgusta 2005 bo minilo dve leti, odkar le ni več med nami. a šc vedno si in ostal boš v naših srcih MILAN MARCIJAN iz Doba Hvala vsem, ki se pomudite ob njegovem grobu. Žena Ančka Mami, babi ni umrla, le očke je zaprla. m ^w V SPOMIN mM Z žalostjo v naših srcih se spominjamo 23. julija, ko nas je pred tremi leti nenadoma zapustila ljuba /ena. mami in babi ANČKA KVEDER z Vrhpolja 36 Hvala vsem, ki seje še spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke na njenem preranem grobu. Pogrešamo te. Vsi njeni Kaki) lepo je. kadar sije sonce Kako hudo je. ko ugasne srce. V SPOMIN Tako je pred 30. leti ugasnilo plemenito srce dobremu možu, očetu, dedku FRANCIJU VODNIKU z Vira Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prižigate svečke ter se ga po dolgih letih še vedno spominjate. Nismo ga pozabili: žena Angelca, hčerka Danili, vnuki, brata in sestri ter dobri sosedje Kom oditi si brel slovesa, še pred zarjo soneti, morda na pol i nebesa, morila na pol hrez konea o, dragi Gorazd kam? /.A 11 VALA Nenadoma in mnogo prezgodaj je odšel od nas naš dragi sin, brat, stric in svak GORAZD SOKLER Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. I Ivala Janežu IVIraču za darovano in lepo zaigrano melodijo. Posebno se zahvaljujemo kolektivu podjetja ETA Kamnik in govorniku za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste čutili z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Blagor človeku, ki zdrži preskušnjo! Ko ho namreč preskušnjo prestal, bo prejel krono življenja. (Jakobovo pismo 1,12) ZAHVALA 4. aprila 2005 smo spremili k večnemu počitku naso ljubljeno mamo, babico, prababico in teto SABINO ABSEC roj. BABŠEK Hvala vsem. ki ste ob slovesu prišli, vsem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali cvetje in sveče. Zahvala vam. ki seje spomnite v molitvi. 1 lčcra Meta Vasle z družino V SPOMIN Čez Limbarsko Goro je sijalo sonce. Sončni žarki so se poslavljali preko Moravske doline, ko nas je pred 34 leti v nesreči za vedno zapustil naš dragi CIRILKO VRHOVEC Pogrešamo njegov nasmeh. Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. V spomin nepozabljenemu nečaku teta Angelca in vsi ostali. Srce je omagalo in dih je zastal, a spomin nate. ljubi Tomaž. bo vedno ostal. ZAHVALA Mnogo prezgodaj se je končalo zemeljsko življenje našega dragega TOMAŽA KOGOVSKA, st. po domače Starctovega deda, z Doba Toplo in iz vsega srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, nam vlivali moči in nudili tolažbo ob boleči izgubi. Iskrena hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Antonu Štruklju za prelepo poslovilno mašo. župniku g. Slavku Judežu za lepo oprav Ijcn pogrebni obred, pevcem za občuteno /apele pesmi, pogrebni službi Vrbančič in Cvetličarni Vijolica iz Doba. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njegovi: Lidija, otroci l Irska. Tomaž. I )arko, Miha in Gregor / družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in dedka ANTONA PETERKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, vaščanom i/ Sela. Vira in Radomelj, upokojencem iz 'Iosame in lovcem Lovske družine Domžale /a izrečena sožalja. za podarjene sveče, cvetje, darove /a cerkev in sv. maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu Maksu / Vira. Biirjcvim iz Sela, Svcllinovim z Vira, gospe Ivi iz Radomelj, gospodu župniku Jožetu Ibmšiču. pevskemu zboru družbe Tosama, d.d., gasilcem IGD Tosama in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žena Marija in sin Miran z družino. Že leto dni i1 grobu spiš, v naših srcih še živiš. Ni dneva, ni noči. da ne bi bil med nami li. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni. ostala je le praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Štiriindvajsetega junija je minilo žalostno leto, odkar si odšel za vedno, naš dragi mož, ati, ata, tast. brat in stric ALOJZ KURENT po domače Korantov Lojze s Prevoj I Ivala vsem. ki prižigate svečke in z lepimi misli postojite ob preranem grobu. Vsi njegovi Pomlad na vrt je tvoj prišla in čakala, da prideš ti. Sedla je na rožna tla in jokala, ker tebe m V SPOMIN ANI LOČNIKAR Vsako leto prinesli smo ti rož za god. Letos drugam nas pelje pot, na tvoj prerani grob. Želja naša je le ta, da v miru bi počivala in onostransko srečo uživala. Domžale, 26. julija (na sveto Ano) 2005 Teta P. D. Bolezen in trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal Odšel si tja. kjer ni gorja, kjer upanje ti večnost da. Po hudi bolezni nas je 31. maja v 69. letu starosti zapustil naš dragi mož, oči. dedi in svak MITJA HROVAT Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, bivšim sodelavcem iz Zavarovalnice Triglav za vse besede tolažbe, pisno in ustno izrečeno sožalje. darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi dr. Hacetu. medicinskemu osebju KC - torakalna kirurgija, osebju protibolečinske ambulante Onkološkega inštituta in gospodu Vinku Gabršku za ganljive besede slovesa. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnju poti. Vsi njegovi Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi. delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. ZAHVALA K zasluženemu počitku smo spremili našega očeta, dedka in pradedka ANDREJA GRABNARJA 1921 - 2005, iz Domžal Za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti vsem sosedom, znancem in prijateljem iskrena hvala. Hvala pogrebni službi Vrbančič. zahvala gospodu župniku za poslovilni obred, hvala gasilcem, še posebej PGD Domžale - mesto za pomoč in govorniku za poslovilne besede. Zahvala tudi kolektivu LIP Radomlje za cvetje in izkazano pomoč. Posebna zahvala pa velja osebju Doma starejših občanov Domžale, ki so mu lajšali življenje v zadnjih mesecih. Šc enkrat hvala vsem skupaj! Vsi njegovi Pred odhodom v tujino si uredimo tudi svoje zdravstveno zavarovanje Slovenske zavarovane osebe so med začasnim bivanjem v drugih državah članicah KI in EGP na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja upravičene do zdravstvenih storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja v drugi državi članici. Zdravstvene storitve zavarovane osebe uveljavljajo neposredno pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže. Navedene storitve se uveljavljajo skladno s predpisi države, kjer se storitev uveljavlja, kar pomeni, daje potrebno v nekaterih državah določene storitve tudi doplačati, enako kot to velja tudi za zavarovane osebe teh držav. Pri zasebnih zdravnikih in na privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, bodo morale zavarovane osebe stroške zdravstvenih storitev poravnati same in po vrnitvi domov uveljavljati povračilo teh stroškov na pristojni območni enoti ali izpostavi ZZZS. Zavarovane osebe lahko evropsko kartico naročijo elektronsko prek interneta ali samopostrežnih terminalov, lahko pa jo naročijo tudi na območnih enotah in izpostavah Zavoda. Evropsko kartico brezplačno prejmejo po pošti v 3 delovnih dneh po podanem naročilu. Izdaja se praviloma za obdobje 3 mesecev. Uveljavljanje pravic na Hrvaškem Na podlagi podpisanega dogovora o uporabi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja lahko zavarovane osebe na Hrvaškem uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže, na podlagi EVROPSKE KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA oz. certifikata. Poleg kartice zdravstvenega zavarovanja morajo obvezno predložiti tudi SPREMNI DOPIS Z IZPISOM OSEBNIH PODATKOV, ki ga zavarovanim osebam pošlje ZZZS po pošti skupaj z naročenimi evropskimi karticami. Uveljavljanje pravic Makedoniji in Romuniji Slovenija ima sklenjen meddržavni sporazum z navedenima državama. Zavarovane osebe uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene službe, na podlagi potrdila, ki je dogovorjeno z meddržavnim sporazumom (konvencijo) - POTRDILO O PRAVICI DO ZDRAVSTVENIH STORITEV MED ZAČASNIM BIVANJEM V DRUGI DRŽAVI t.i. konvencijsko potrdilo. To potrdilo je potrebno pred uveljavljanjem nujnih zdravstvenih storitev predhodno predložiti tujemu nosilcu zavarovanja (zavarovalnica, urad). Uveljavljanje pravic v Bolgariji Zavarovane osebe uveljavljajo pravice do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže, na podlagi POTNEGA LISTA IN VELJAVNE SLOVENSKE KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA. Uveljavljanje pravice do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v ostalih državah (Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Švica, Kanada, ZDA). Zavarovane osebe morajo v primeru uveljavljanja storitev nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči le-te plačati same. ZZZS bo opravil povračilo stroškov ob predložitvi medicinske dokumentacije in originalnih računov v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Za potovanje v te države Zavod zavarovanim osebam svetuje, da predhodno sklenejo komercialno zavarovanje z. medicinsko asistenco v tujini. Podrobnejše informacije o obveznem zdravstvenem zavarovanju v tujini dobite na oddelkih oziroma službah za mednarodno zavarovanje na območnih enotah ali izpostavah ZZZS in spletnih straneh ZZZS (http://www.zzzs.si). ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE CA ■ h A/vv^ur-image.sw pi ran- iš ob morju - 20m od Centralne plaže na Punti nova stanovanja za 2 - 4 osebe možnost rezervacije stanovanja s teraso zagotovite si lep dopust pravočasno trženje in informacije telefon: 01/8310 790, gsm: 031/343 866 Nacionalna poklicna kvalifikacija (certifikat) Znanja ni nikoli zadosti. Tega se morajo zavedati kmetije, ki občasno tržijo svoje proizvode kupcem ali končnemu potrošniku na domu, tržnici, planini, sejmih. Tudi če še nimate registrirane dopolnilne dejavnosti vam svetujemo, da tiste kmetije, ki že tržite proizvode iz kmetij za opravljanje dejavnosti pridobite določena uradna znanja. Kdaj potrebujemo certifikat? Če registriramo dopolnilno dejavnosti na kmetiji in če bodoči nosilec dejavnosti nima ustrezne srednje šole. Za registracijo dopolnilne dejavnosti morate imeti ustrezno izobrazbo ali opravljen certifikat. Kako do certifikata? Ustanovi, pri kateri se boste prijavili za pridobitev certifikata, morate v predvidenem roku dostaviti portofolijo. Kaj vsebuje portfoli-ja? 1. Kandidat napiše življenjepis (cca. 2 strani), v katerem se predstavi, kaj rad počne, kaj ga zanima, predstavi kmetijo, družino, delo, ki ga opravlja, svoje načrte v prihodnosti... življenjepis naj se tudi podpiše. 2. Napiše še 2 strani opisa kmetije - od zgodovine do danes. 3. Doda overjeno fotokopijo zadnjega šolskega spričevala 4. Fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige 5. Doda potrdila o vsem, kar se nanaša na njegovo dejavnost - o neformalno pridobljeni izobrazbi (tečaji, izpiti), potrdila o udeležbi na predavanjih, prikazih, ... 6. Doda potrdila o priznanjih z ocenjevanj (Dobrote Ptuj, druga državna ocenjevanja, lokalna ocenjevanja, ...) 7. Doda potrdila različnih organizacij o sodelovanju s svojimi izdelki na prireditvah (društva, šole, centri za razvoj, ...), referenčna pisma strank, kupcev, ... Če razpolaga s fotografijami na prireditvah, pri prodaji, delu ... naj doda še to. Pri KGZS, Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana, poleg svetovalk na terenu svetujeta u.d.i.a Janja Žagar, tel. 03 5679390 in u.d.i .a mag. Jožica Rozman Vodopivec, tel 01/5429772, ki vlogo pripravita v skladu z razpisom, zapisnik o poteku svetovanja, mnenje o kandidatu in pripravita prijavo v postopek. , Nato kandidat izdelano osebno mapo (portfolio) v razpisanem roku pošlje na naslov: KGZS, Majda Filipič, Miklošičeva 4, Ljubljana. Letošnji razpisani rok za prijavo je 19. 9. 2005. Glede na to, da ste nekateri opravili mnogo tečaje (predelava mleka, sadja, zelenjave in gob), predavanj, imate izkušnje, ostala dokazila vas pozivam k pridobitvi certifikatov, ki jih je možno pridobiti ob pomoči Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Posebej pozivamo vse, ki predelujete mleko na planinah. Vse ostale informacije pridobite v Kmetijsko svetovalni službi v Komendi pri svetovalki Marti Kos , tel 01/83-43557 ali 041 310173. V prostorih delavnice SBŠ v Kranju organiziramo za skupino 15 udeleženk tečaj konzerviranja. Vse, ki vas zanimajo: uporaba bezga, stročjega fižola, sadni prelivi, sokovi... pokličite. Svetovalka za kmečko družino In dopolnilne dejavnosti na kmetijah: u.d.i.a Marta Kos Galopske dirke v nedeljo 14. avgusta 2005, v Preserjah pri Lukovici Turistično društvo Preserje pri Lukovici prireja Ob 14.00 uri bodo galopske dirke konj. Vse lastnike konj vabimo k sodelovanju. Sledila bo zabava z ansamblom GAMSI. Za jedačo, pijačo in dobro razpoloženje bodo poskrbeli člani društva. Prisrčno vabljeni v Preserje pri Lukovici! OTELO M m™« K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša. Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/72-38-015 Zaupali ste nam doma - zda) je na vrsti še svet. KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade! Vabljeni v Finančno točko Domžale, Ljubljanska cesta 83, tel.: 01 721 94 26, in Cesta Talcev 4, tel.: 01 724 41 90, ter Finančno točko Kamnik (v poslovalnici Slovenke), Maistrov trg 2, tel.: 01 831 92 14. III!! I lili Pravila upravljanja, ki so sest vzajemnega sklada KD Prvi lil delnlikth sa-iadov s katerim upravlja KD m\ druiba za upravljanje, d. o. a, Csiovliui cesta ii\ Ljubljana, so vlagateljem med delovnim Časom brezplačno na voljo na sedefu dr uJbe, na Finančnih točkah in prt vseh pogodbenih partnerji*), ki sprejemajo pristopne Izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada, vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.sf. k|#r sta v elektronski obliki dostopna prospekt In Izvleček prospekta vzajemnega sklada, v naslednjih obdobjih pa tudi zadnje objavljano polletno in letno porodio. Vlagatelj bo imel poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda zadnjega objavljenega letnega In polletnega poročita vzajemnega sklada, ko bosta na voljo. www.hd~group.si Nujno opozorilo Nevarnost širjenja novega škodljivca kostanja V Sloveniji je bila 17. junija letos prvič potrjena najdba kostanjeve Šiškaricc Drvocosmus kiirvphiliis, novega in nevarnega škodljivca kostanja. Na podlagi obvestila italijanske službe za varstvo rastlin o vnosu potencialno okuženih sadik kostanja v Slovenijo iz predela v Pie-montu v Italiji, kjer je prvo napadeno območje kostanja v Evropi s kostanjevo šiškarico, je fitosanitar-na služba pričela s preiskavo, kam so bile te sadike prodane. Vnesenih je bilo 1250 sadik, od tega je trenutno le za polovico znanih prejemnikov. Sistem rastlinskega potnega lista za kostanj omogoča sledenje le do profesionalnih kupcev sadik (drevesnice in trgovine), ne pa do končnega kupca. Na dveh lokacijah: v B i I j ah pri Novi Gorici in Zgornji Pohanci pri Krškem so gozdarji oziroma litosanitami inšpektorji našli sadike iz te pošiljke, ki so imele znamenja napada. V pooblaščenem laboratoriju je bila v uradnih vzorcih z obeh lokacij potrjena najdba kostanjeve šiškarice. V skladu z določbami EU zakonodaje in zakona o zdravstvenem varstvu rastlin je Fitosanitama uprava RS 21. junija 2005 izdala odločbo o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus. Kostanjeva šiškarica je trenutno eden od najbolj nevarnih škodljivcev pravega kostanja. Osica odlaga jajčeca v brste, izlegle ličinke pa povzročajo zadebelitve (Šiške) na poganjkih, glavni listni žili ali pri osnovi socvetij šele naslednjo pomlad. Prizadeti poganjki zaslanejo v rasli ali se sploh ne razvijejo. V nasadih za pridelavo plodov (ma- roni) so lahko izgube tudi 50-70%. V gozdovih povzroča škodo zlasti na mladih rastlinah, zmanjša pa tudi pridelavo plodov in prirast lesa. Izvira iz Kitajske, od koder je bila po nesreči vnesena na Japonsko, v Korejo in v ZDA, najverjetneje z Uvozom okuženega sadilnega materiala. V teh državah povzroča veliko škodo. V Evropi je bila kostanjeva šiškarica prvič najdena v Piemontu v Italiji leta 2002, kamor so jo zopet zanesli s sadilnim materialom za žlahtnjenje pravega kostanja, lani pa sojo iz Italije zanesli tudi v Francijo (Bretanija). Najbolj ogrožena gostiteljska rastlina je pravi kostanj (gozdni in gojeni, čigar plodovi so znani kol maroni) Castanea sativa Mili., ki je kot gozdno drevo zelo razširjeno v južni in srednji Evropi. Ker so se ličinke kostanjeve šiškarice v zadebelitvah (šiškah) že zabubile, je velika nevarnost, da se bodo vsak čas izlegle odrasle osice, ki bodo zletele in z odlaganjem jajčec infestiralc gojena in gozdna drevesa kostanja. Zalo Uprava poziva vse gojitelje, ki so kupili sadike kostanja v jeseni 2004 in spomladi 2005 kjerkoli v Sloveniji in jih posadili, da jih nemudoma temeljito pregledajo. V primeru, da so na letošnjih poganjkih ali listnih žilah kakršne koli zadebelitve, je potrebno o tem takoj obvestiti uradno službo na telefon 041 354 405, 01 309 4379 ali e-naslov: furs.mkgp(5)gov.si Slike znamenj, navodila za ukrepanje in druge informacije o tem škodljivcu so na spletni strani http://www.furs. si. Direktorica mag. Katarina Groznlk, I. r- TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopko - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Ponudba meseca mM 1 ...... t HBhV CITROEN V MENGŠU! AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax.: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net CITROEN C3 prihranek kar do 600.000 SIT povprvtna poraba goriva: 4,2-6,5 1/100 km Akc.ia v*(|a do 31 7 2005 oz. do razprodaje KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko 01/5655 120 OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure stran 31 ap I tLM #1V Domžale Masljeva 11. 1230 Domžal« ■aVinflJv Kamnik ■ |i*m ngmniR Llubltentkac. 21A(TPCOupUcaJ www.sirriax-sio.com teTofaai 179e.tak.s01 saf 17 89 AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSI: TIPE VOZU NA ZALOGI GLUSNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI />j^ IZHJ^BTEM ZA VSE VRSTE OSEBNIM IN TOVORNIH VOZIL PRTLJAŽNIKI IN KOVČKI ZA VSE TIPE VOZIL MONTAŽA IN SERVIS PNEVMATIKE |^CfiQSl že od 33.OO0 SIT dalje Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme Graditelj [- RAZPIS ŠTIPENDIJ za POKLIC TESAR in ZIDAR Kandidati k vlogi za pridobitev štipendije priložijo zlasti: potrdilo o vpisu v Solo osebne dokumente, državljanstvo RS, spričevala zdravniško potrdilo o zmožnosti opravljanja izbranega poklica Popolne vloge kandidati oddajo v kadrovski službi SG P GRADITELJ d.d„ Maistrova 7, 1240 Kamnik (tel.: 01/831-88-00), do 30.08.2005. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v mesecu septembru 2005. ■ I- hitrejša in kakovostnejša proizvodnja > O z vrtni kamini ' ograje, cevi, robniki travne in prane ploii korita ta rože ... vse vrste Hakovcev slebri la oporni zid koritnice la obreiino vodnjaki PRODAJA VGRADNJA ODPORNOST TRDNOST ESTETSKA OBLIKA ^ KAKOVOST > £t| MOSTI 93, 121S Komenda, " tali 01 834 30 85, 834 10 82, faks: 01 834 30 80 2 e-mail: lnlo@juhant.com, http://www.luhant.com SPOROČILA mali oglasi Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.:03J 787 865 - MATEMATIKO za osnovne in srednje šole instruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 - URMAR d.o.o. -strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097 - INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157-, 041 322 571 - Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NA-HTIGAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. - Zanesljiva, skrbna, stara 54 let, varujem otroke, dopoldne na svojem domu, zvečer na vašem. Tudi občasno varstvo. Tel.: RONA 040 704535 V Mengšu iščemo zanesljivo gospo za gospodinjska opravila in varstvo dvojčic med 15.00 in 17.00 uro. Tel.: 051 39 7021 - Tajniška in administrativna dela za vaše podjetje ali S.P. nudim po ugodni ceni. AAA3 d.o.o., Goriči-ca pri Ihanu 25, Domžale. Tel.: 040 460 492 - Podjetje Veppo d.o.o. iz Kamnika (Perovo 30) zaposli monterja vodovodnih instalacij (8 urni delovnik). Izkušnje zaža-ljene in niso pogoj. Tel.: 041/031 46 74 90 (g. Petek in g. Balantič) SALON POHIŠTVA dabor na stari lokaciji - Kranjska 3a Kamnik UGODNA POLETNA PONUDBA! • ALPLES spalnice, dnevne in otroške sobe, predsobe in SVEA KUHINJE: pri nakupu nad 100.0D0 SIT popust do 10% + darilo + brezplačna montaža •GARANT spalnice in dnevne sobe - pri nakupu nad 100.000 SIT popust do 15% + darilo •SEDEŽNE GARNITURE največjih slov. proizvajalcev Tom in Hoja -15% popust ' PRIPRAVITE SE NA NOVO ŠOLSKO LETO ŽE SEDAJ - PISALNE MIZE h VRTILJAKI 2A OTROŠKE SOBE že na zalogi Ugodna ponudba velja do 30. 7. 2005 PRODAJA DOLOČENIH EKSPONATOV PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. BREZPLAČNA DOSTAVA DO 20 KM. PRI IZBIRI IN NAKUPU VAM PRIJAZNO SVETUJEJO IZKUŠENI PRODAJALCI. Kredit do 24 mesecev ob predložitvi bančne kartice. Tel.: 051 399 577; 01 831 04 81 živahno v blagovnici VELE Domžale U sobota, 16.7. - Cirkuški mojster ~ sobota, 23.7. " Zabavali nas bodo iz magičnega teatra \) Čuvaj parka Bine Jaba Doba Du \> Lutkovna predstava sobota, 30.7. Damjana Golavšek Vse aktivnosti se pričnejo ob 10. uri. www.vele.si pedikura pančur Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek * **/naC^ STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9. -12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. - 12. ure c /P % CJDkokoii. lajcel ' REJA PERUTNINI Sat o Žali e c s.p. tet., 0*1/5** 272 Ali si želite vzrediti piščanca na svojem dvorišču? Polem smo pravi naslov za Vas. Pri nas lahko naročite dan stare piščance ali pa si omislite štiri tedenske. Za vaš vrtiček Vam nudimo kokošji gnoj v vrečah ali razsuto. Na vašo željo Vam naročeno dostavimo Oglasite se na Breznikovi cesti v Ihanu (kokošja farma) ali nas pokličite na tel.: 01 724 33 38, gsm.: 031 561 009 ZAPOSLIMO OBLIKOVALCA / OPERATERJA za prelom časopisov in revij, honorarno z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Obvezno dobro poznavanje programov: InDesign, Photoshop, Corel, lllustrator, ... Vsaj 2-letne izkušnje na področju oblikovanja. Delo poteka v Kamniku. Prošnje pošljite na spodnji zemeljski ali elektronski naslov najkasneje do 31. julija 2005. Oglaševalska agencija IR IMAGE IR image d.o.o., Podgorje 61b, 1241 Kamnik T: 4386 1 83 10 790, F: +386 1 83 14 002 studio®ir-image.si, www.ir-image.si RENAULT MORA CETMA! CLIO ŠPIRIT že za 1.845.000,00 SIT OPREMA: • ABS • KLIMA • 4 varnostne blazine • "paket elektrika" • servo volan AVTO SET d„, Dragomelj 26,1230 Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 Internet: www.avtoset.si, E-mail: info@avtoset.si DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ure I * Mercator Center Domžale Prireditve v juliju 2005 SOBOTA, 16.7., ob 11.00 uri Otroška igrana predstava GUSAR BERTO, ki sanja o svojih pustolovščinah na morju. Mali Luka izve za njegovo skrivnost in mu pomaga. Skupaj se odpravita na morje iskat zaklad... V času prireditve vam bo slikarka na telo narisala motiv, ki si ga boste izbrali. SOBOTA. 23.7., ob 11.00 Uri Zaklad narave - najava prireditve, ki se bo odvijala na Veliki planini (tekmovanje harmonikašev). Vse obiskovalce vabimo tudi na pokušino dobrot z žara. SOBOTA. 30.7., od 10.00 do 12.00 ure Obiskovalcem bomo na ogled pripravili srednjeveške stojnice, prikazali čarovnije negromana in mečevanje vitezov ter pripravili tudi del srednjeveške pojedine. Center tehnike in gradnje Črnuče Vsaka ideja ima svojo rešitev Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče ite pozorni na opust pri zmešanih barvah JU Prisrčno rabljeni' Strokovno usposobljeno osebje vam zmeša barve po vaših željah v modemi JUB mešalnici. Za informacije pokličite telefonsko številko: 01 560 61 76 LU '\'J'\ mm mm\ M ^w ' ;B 8 i i I 1 mEt. M ^ i \ i TVE od 15. do 29. julija 2005 V blagovnici VELE Domžale oooooooooooo OI -50% 40% I Diskont oblačil in obutve do -30% aKcua Ponudba velja od 14. do 28.7. v blagovnici Vele Domžale. 3.790 Šolski nahrbtnik +DARILO! Modna pelerina 1.190,- Kalkulator KK-82TL tehnični, 229 funkcij _2QQ-=—- 230,- Flomastri dvostranski, 10 barv UPER ENA! 140,- VELE prijeten nakup Svinčnik z radirko | 10 kosov i