Došlo 29. Poštnina piaftana ▼ Gotovini LETO L1X V Ljubljani, v sredo 29. aprila 1931 ŠTEV. 96 Cena 1 Din — i Naročnina mesečno ^^m^^^^ ^^mm^m Ček. račun: Ljub* Din. za fSm.jf^T^^^ Tl^k. ^^B^^^^® Ijana stvo 40 — ne- ^^^^ ^^ i^B w ^^m ^ fl^^k m ^^m ^^m ^m 10.349 za ce- ^^^^^^^ m^M 4HV ^^m M rvrn&^^^^m^ fl^^^^ M ^Hh^ loletno 96 za flHB ^^B M M^^^^J B^B inozemstvo 120Din _ ^^^B^B B^B HK B^B ^^B ^^ ^^B f ^^B HH Uredništvo je v J^^^^^fr ^^L-^^fir ...uHjf ^ U prava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/lll ^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^ ^ jeva 6, telefon 2992 205o!°— bJočm^29%,^2994*in^2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ittijka^ntv^po^aznikS Vloga nemških katolikov Dr. Fr. Muckermann S. J. M u n s t e r , aprila 1931. Za časa gospodovanja liberalizma se Evropa v preteklem stoletju in v prvih početkih dvajsetega stoletja ni mogla otresti boja med državo in cerkvijo; čeprav je odkrit boj končno prenehal, je vendar stopila na njegovo mesto prikrita borba, ki se bije dalje za kulisami z nič manjšo srditostjo. To zijajoče na-sprotstvo med državo in cerkvijo se ni povsem poravnalo še danes, bi moralo biti po tolik-5nih neplodovitih borbah med cerkvenimi in državnimi oblastnijami vsakomur jasno, da je borba proti cerkvi in njenim načelom borba proti državi sami. V zadnjih letih so se namreč pojavila sredi Evrope radikalna gibanja, kakor hitlerstvo in boljševizem, ki so lok med cerkvijo in državo znova napela. Sporedno pa opažamo, hvala Bogu, tudi drugi razvoj, ki gre v nasprotni smeri, to je stremljenje po čim večjem blagoglasju med državo in cerkvijo. Ta razvoj je v tem trenutku vreden vse pozornosti. To plodovito gibanje so započeli katoliški voditelji, ko so krepko posegli v javnost in učinkovito pomagali pri gradbi nemške ljudske države v Weimarju. Vseučiliščni profesor prelat Hausbach, tisti dalekovidni mož, ki je spoznal, da je odbila ugodna ura, ko morajo nemški katoličani na plan, je nedavno umrl in vsa katoliška Nemčija žaluje za njim. Ustvarjajoča politika nemških katoličanov v Weimarju je pripravila trdno podlago za res prijateljske odnošaje med cerkvijo in državo. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so bili prav tisti izredno odločni in modri državniki, ki so prevzeli vodstvo nemške države, katoličani, ki so iz neizmernega bogastva krščanskih idej črpali zanesljive smernice za svoje delo na političnem pozorišču, Možje kakor nekdanji državni kanclerji dr. Wirth in dr. Marx, možje kakor dr. Bruening in dr. Ste-gervvald spadajo k najbolj markantnim pojavom sodobne zgodovine. Nikdar se po vojni ni vodstvo tako krepko čutilo v Nemčiji kakor prav zdaj pod dr, Brueningom, ki uspešno klubuje viharjem z desne in leve. Vzrok za ta razveseljiv pojav moramo seveda iskati najprej v naravnih talentih teh mož, za tem pa brezdvomno tudi v katolištvu, ki ga ti nikdar ne zataje. Veren človek ne bo nikdar povsem šel s tira. Katoličan živi že kot vernik v strogo urejenem svetu svoje cerkve. Krščanska filozofija mu je zvezda-vodnica, ki sveti tudi pri njegovem političnem udejstvovanju in ga nikdar ne prevara. Neka arhitektonsko-kon-struktivna ustvarjajoča sila, neki smisel za urejenost, se zbudi v tistih, ki so jim dom stolnice in katedrale. Tretja okolnost velike važnosti je, da se je katoliško zadržanje pokazalo kot najbolj učinkovito obrambno orožje proti razkrajajo-čim silam radikalizma. V trenutku, ko se je zdelo, da ne bo ogrodje države z vsem svojim policijskim, upravnim in vojaškim aparatom kljubovalo uničujočim silam, je ogrodje cerkve, ki ne pozna ne meča ne sile, pokazalo odločujoč odpor. Dokaz za to naj bo odločen nastop nemških škofov proti fanatizmu skrajne-žev. Škofje so svoje odločilne besede dobro pretehtali, kakor to storijo cerkveni knezi vselej, ko nastopijo javno. Njihov ukrep je bil čisto versko zasnovan in je tudi ostal v mejah tega, kar tvori neposredno nalogo katoliške cerkve. Kljub temu so njihove besede odmevale izpod cerkvenih obokov tja doli po polju države. In odmev ni izostal. Sreča je, da si radikalizem v Nemčiji ne more priboriti odločilne zmage, pa naj napne tudi vse sile, ako se mu postavi po robu okoli dvajset milijonov nemških katoličanov v skoro povsem strnjeni enoti. In katoličani ne rabijo za to ne pušk ne bodal nc kazenskih pohodov. Čeprav je to zavzetje stališča predvsem čisto versko, vendar učinkuje prav radi tega toliko bolj, ker je ni prepričevalne sile z večjim učinkom kakor je prav verska. Tako je danes v Nemčiji katoli-štvo in tudi verno protestantstvo varno zavetišče nacionalne stalnosti, varnosti in miru. V resnici je to najmočnejše in najbolj sklenjeno duhovno edinstvo, ki šc obstoji v času kulturnega boljševizma. Treba je le želeti, da bi šli nemški katoličani mirno in trdno po svoji dosedanji poli. Blagoslovljen sad lega bo poglobitev prijateljstva med državo in cerkvijo, kar bo gotovo v korist obema. f Ivan Eliaš Zagreli, 28. apr. ž. Danes je v Zagrebu umrl Ivan EliaS v 58. letu svojega življenja. Bil jc zelo poznan član katoliškega pokreta in je zlasti mnogo daroval v dobrodelne namene. (Ig. dr. Juraj fcfe-tince in dr. Mijo Maričič sta izgubila z njim svojega tasta. Amerika posreduje med Francijo in Italijo Mednarodni položaj je nevaren, kahor je bil junija 1914 — Misija senatorja Morrowa — Amerihanec je optimist in upa v popoln političen sporazum Newyork. 28. apr. Zadnje novire iz Evrope, da sc ho sporazum med Francijo in Italijo v bro-doviiem vprašanju razbil in da je zaradi tega v resni nevarnosti tudi uspeh posvetovanj svetovne razorožitvene konference 1. 1932., so tu vpr.n porazno vplivale. Jasno je namreč, da hi tak negativen rezultat vrgel vso Evropo naravnost v kaotično stanje popolne negotovosti jutrišnjega dne. Tako stanje pa hi na Ameriko ne vplivalo katastrofalno samo v gospodarskem oziru, ampak bi jo prisilila tudi, (la poveča svoje vojno brodovje enako, kakor hi ga morala spričo tekme med Francijo in Italijo tako na morju kakor na kopnem povečati tudi Anglija. To pa bi se ne reklo nič drugega, kakor da stojimo po komaj 13 letih mirti zopet pred istim položajem kakor 29. junija leta 1914. Zato so Zedinjeue države, ue da hi čakale, da bi se bodisi kaka prizadeta stranka bodisi kaka nevtralna stran obrnila nanje, poverile senatorja Morrowa, ki se slučajno nahaja v Italiji in je v brodovnem vprašanja med Francijo in Italijo ie svojčas posredoval, z misijo, da zastavi vso avtoriteto U. S., da Italija na zadnjo noto ne odgovori takoj in negativno, ampak da počaka Potem namreč, ko jc Anglija na francosko noto odgovorila negativno, ne da hi popolnoma zaprla vrat za nadaljevanje brodovnih pogajanj, je liilo treba samo. da še Italija odgovori negativno, nakar hi francoska vlada, ki stoji spričo bližajočih se volitev predsednika republike pod močnim pri- I tiskom autiitalijanskega javnega mnenja, nujno mo- | rala vsaka pogajanja sploh pretrgati ali vsaj ad ! calendas graecas odložiti. Senatorju Morro\vu je v resnici uspelo, da se j je v Palazzo Chigi, v katerem se je vršil preteklo : soboto odločilen razgovor med Mussollnijein in j (frandijem ter Sirrianijcin. sklenilo, da se z odgovorom na francosko noto počaka. Istočasno jc italijanski tisk dobil nalog, da piše skrajno rezervirano in v pomirljivem duhu. V resnici pišejo rimski listi, da obstoja upanje, da sc nastale komplikacije rešijo povoljno. tako da bi postal brodoven sporazum perfekten v takem smislu. kakor ga razumeta Italija in Anglija, ki dn r tem pogledu slejkoprej zavzemala identično stališče. »Mi ne moremo verjeti.« piše »Giornale d.Ita-!in«, »da bi odklonilno stališče francoskih mornariških krogov moglo vplivati na francosko vlado, da nc bi končno pristala na hrodovni sporazum, kakor je bil v Rimu žc sklenjen, z vsemi daleko-sežnimi političnimi ugodnostmi najširšega značaja, ki jih zajamčuje. Slejkoprej zaupamo v modrost odgovornih voditeljev francoske politike.« Senator Morro\v je nato odpotoval v Pariz ter imel takoj razgovor z ministrom Briandom. s poslanikom U. S. in z generalom Davvesom. V Londonu samem so se listi med tem izražali pesimistično, češ, da tudi posredovanje Amerike ne ho spremenilo nc stališča Italije ne Francije. Na tako presojo položaja je v Londonu zelo vplivalo tudi pisanje nekaterih pariških listov, ki predlagajo, naj bi se no odgodila samo pogajanja za hrodovni sporazum, ampak tudi svetovna raz-orožitvena konferenca, ki naj so skliče šele po rezultatu volitev v francoski parlament. Med tem pa je senator Morrow dospel žc t London. Časnikarjem sicer ni hotel ničesar izjaviti o aktualnem stanju pogajanj med Anglijo, Italijo in Francijo, ni pa skrival svojega optimizma glede rezultata. Pač pa je dejal, da ni izključeno, da bi se pogajanja ne odložila, in sicer za toliko časa, dokler ne bi bila končana internacionalna razprava o avstro-nemški carinski uniji in pa predsedniške volitve v Franciji. Ne gre namreč samo za tehnično zadeve, ti-čofe sc brodovja, ampak za vse glavne probleme evropske politike, glede katerih je treba popolnega soglasja med Anglijo, Italijo iu Francijo, preden se sklene hrodovni aranžma, ki ni zadeva admiralov, ampak vse Evrope in njene bodočnosti. Pariz. 28. apr. kk. Francoska vlada se je danes na ministrskem svetu podrobno bavila z angleškim odgovorom na zadnjo francosko noto o pomorskem vprašanju. Zdi se, da ni prišlo do končno odločitve, posebno, ker se je italijanski odgovor zavlekel in ga pred koncem tedna ni pričakovati, dasi je bil napovedan že danes. V poučenih krogih so smatra položaj za resen, ker z novimi fiancoskimi koncesijami že zaradi tega skoraj ni računati, ker bi utegnile francosko vlado v bodoči zunanjepolitični interpolacijski debati v poslanski zbornici spraviti v kočljiv položaj. St>. Oče o Katoliški akciji Važno pismo milanskemu kardinalu v odgovor na Giuratiiev napad Citta del Vaticano, 27. aprila. Papež je napisal pismo milanskemu nadškofa kardinalu Sehn-sterju, v katerem odgovarja na zadnji govor glavnega tajnika fašistične stranke tiiuratija. Papež priznava voljo in prizadevanje režima, da se mladina vzgaja v katoliški veri očetov in to pohvali, vendar pa poudarja, da prava kompetenca in avtoriteta ua tem polju pripada Cerkvi. Prav zato bore papež ohraniti katoliško akcijo, zato da se ue bj mladini podeljeval samo zakoniti minimum verskega pouka r šoli, ampak tla lii sc |in najpopolnejši verski vzgoji in, kar jc še bolj važno, pa verskem življenju iu praksi, rešila pred poplavo novega paganstva. Sveti oče izjavlja, du sicer zavrača trditve, ki se slišijo tako t Italiji kakor v inozemstvu, da je namreč režim z lateransko pogodbo nameraval samo sv. stolico prevariti, pravi pa. da se mora pečati z govorom (katerega so formulirali fašistični listi), češ. ji notranje zadeve generala Petra Živ-koviča seia ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o tekočih zadevah. Osebne vesti Belgrad, 28. apr. I. Pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani je imenovan Ivan Pelrič -Miiller, dosedanji uradnik v 4a-l, pri šefu odseka železniškega ravnateljstva v Ljubljani v gradbenem oddelku v isti skupini in isti kategoriji. Prestavljen je v Ljubljano v 1-111 s postaje v Novem mestu Vincenc Jug. V kurilnico v Ljubljani, glavni kolodvor jo premeščen Ivan Konia. Belgrad. 28. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je prestavljen pri železniški direkciji v Ljubljani Ivan Petrifi-MUler v 1-4 a in šef odseka za vzdrževanje zgradb v. Ljubljani v gradbeni oddelek v Ljubljani v isti skupini in kategoriji. Eksplozija v Zagrebu Belgrad, 28. aprila. AA. Neznana oseba je položila snoči pod grm v parku na 'trgu kralja Tomislava v Zagrebu pet zabojev z razstrelivom, od katerih so štirje eksplodirali v času od 3.50 do 5-30 zjutraj. En zavoj so našli neeksplodiran. Eksplozija ui napravila nikake škode. Preiskava je v teku. Seja VZS Belgrad, 28. aprila. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel sejo od 16 do 18.30. Končana je bila razprava o zakonskem predlogu o umetniških šolah in zakonskem predlogu o delavnicah. Kot referenti ministrstev so prisostvovali seji inšpektor ministrstva za prosveto Peter Krstič, svetnik finančnega ministrstva Mijuškovič, inšpektor ministrstva za zgradbe Dragutin Maslač in referenti ministrstva za trgovino in industrijo. Prihodnja seja bo jutri 29. aprila ob 16. Na dnevnem redu bo zakonski predlog o muzejih in čuvanju starin, Albert Thomas v Belgradu Belgrad, 28. aprila. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Precca je priredil danes ob 12 banket na čast ravnatelja mednar. urada dela A. Thomnsa. Poleg njega, njegovega šefa kabineta in njegovega osebnega tajnika so banketu prisostvovali gg. minister dr. Stanko Šibenik, minister za gozdove in rudnike Dušan Sernec, pomočnik ministra za zunanjo zadeve Fo-tič, šef oddelka za zvezo narodov ministrstva za zunanje zadeve dr. Ivan Porne, predsednik centrale industrijskih korporacij Ignjat Bajloni, tajnik centrale čurčin, tajnik belgrajskih gospodarskih zbornic, generalni tajnik delavskih sindikatov dr. fcivko Topalovič in mnoge druge osebonsti. Bukarešt, 28. aprila, ž. Novi zunanji minister princ Ghika je včeraj prišel v Bukarešt in obiskal predsednika vlade, profesorja Jorgo. Popoldne ga je sprejel v avdijenco kralj Karol, kjer je prisegel. Danes popoldne prevzame reaor v svojo roke. Katolicizem v Severni Evropi Srditost kulturnega boja v Litvi - Katolicizem izhaja forepkejjši iz boja Južnoameriške revolucije Hartolomej Ml tre, slovili argentinski revoiu-cljonar, |c INtiO, ko jo po zmagoviti revoluciji prevzel vodstvo države, priznal, du Je najslabša tiranija in diktatura 'še vedno boljša, kakor pa najbolj posrečena revolucija . Njegova sodba bi bila danes bolj mila, ko bi videl, kuko vsakdanji pojav je postala revolucija no samo za Argentino, ampak •zn vse države južno- in srednjeameriškega kontinenta brez izjeme. Preko latinske Amerike namreč brije revolucijouarni Veter. Meseca juniju 1930 se je začelo v Boliviji, v avgustu jo sledil Peru, v septembru je požar že zajel Argentino, domovino Bartolomeju Mitre, koncem istega meseca se je j razširil preko Aml v rile, začetkom oktobra so izbruhnili nemiri v Ekvadorju, koncem oktobra so je zamajala velikanska lirazilijii. v novembru se je izvršil krvav preobrat na Kubi, nakar sledijo zaporedoma upori v Gvatemali, v Venezueli, zopet na Kubi, zatem v Panama državi, od koder je švignil revolucijonarfti plamen v Nlkaragvo ter zajel sedaj ludi že llonduras v centralni Ameriki. Tekom enega kratkega lota se je zamenjalo vse politično osebje laitnske Amreike, ne da bi bil pri leni trpel politični obraz držav ali da bi bila prizadeta velika škoda njihovemu narodnemu go- j spodarslvu. Zakaj? Revolucije v latinski Ameriki i niso socialnega značaja, uiti imajo nacionalisti)1.- | nega ozadja. Vsi li pokrell, ki se več' al! manj odigravajo v prestoticali, samo zamenjavajo eno protiustavno diktaturo z. druge ravnotako protiustavno, lie da bi sploh hoteli uveljaviti zmago kakštie Ideje. Itevolutiolis seches — suhoparne revolucije — jih je imenoval Jeau Jaures, glupe, brezidejne, kojlh gonilna sila je nialerijeltii In- ' teres. Da, gibalo je materfjelui Interes, kajti vse, kar doživljajo države latinske Amerike v razdobju . zadnjih 12 let. nI nič drugega, kakor epizoda za i epizodo v borbi, ki jo bojujejo mogočne gospodar- I ske sile starega in novega sveta, kojih interesi se | 'nižajo in izzivajo vedno hujši in vedno bolj ne- | moralen konkurenčni boj za južno-amarjška tržišča, i Zedinjcne države so takoj po vojni čisto v duhu nalašč v lo svrho že pred slo leti (IN1H) IžrtajdiMie Molifoe-dokfriilo Izdelale širokopoteze.n program gospodarske kolonizacije vse ostale A me- i rike. Izvedba načrta pa predstavlja ustaljene raz- j mere iu mir. Tako se jim je posrečilo, da so leta : 1023. na pauumeriški konferenci v NVushinglonu j usllile osltilim ameriškim državam načelo, da no- j tipna ne bo nikdar podpiralo, še manj pa priznala j kakšne revohtcljonarne vlade, čoi, urejene raz- j mere so prvi predpogoj za plodonosno gospodar- i sko UdejsIVovanje . Stališče Združenih držav poslane povsem j umljlvo, če se spomnimo, da so do sedaj invosti- : rale v latinski Ameriki nad I in pol miljard? do- j larjev (okrog 250 miljard Diu). in sicer v obliki državnih posojil poldrugo miljardo, v raznih podjetjih (železnice, plantaže, električne naprave, pe-trolejska Industrija) tri udljarde dolarjev. Temu trlmerno je ludi ameriški Izvoz v latinske države ad 1913 do 1929 narasel od N17 mlljonov dolarjev rtia velikansko vsoto 2 miljarde 871 milj. dolarjey (157 miljard Din) letno. USA so imele v južni Ameriki stalno komisijo, katero je vodil Kannnererift, ki je prepotovala vps kontinent ler razpredln čudo- j vilo omrežje gospodarskih pogodb, ki so vedno te.-- ! noje, kot jeklen oklep objemale latinske republike. | Popolnoma v skladu s lo politiko je obisk prezl-denta llooverja I. 19'JH v Argentini in Braziliji, ko je hotel položili krono na uspehe desetletne ameriške gospodarske politike v južni in centralni Ameriki. Zedinjenim državam nasprotuje v prvi vrsti Anglija, ki je bila med prvimi prodajalci pred vojno, med vojno pa je izgubila domala ves južno-' ameriški Irg. Znova si ga je začela osvajati 1921. Tako je 1913 predstavljal angleški uvoz v latinsko Ameriko 27.0 denarne vrednosti vsega uvoženega blaga proti 1ti,2 odstotkom za Zedinjcne države. : Lela 1925 je ostalo Angliji samo še 18 odstotkov, 'iiedtem ko si je severna Amerika osvojila 27,3 od-slotke vsega uvoza (v denarni vrednosti) latinske Amerike. Anglija je Investirala 1921 7 milj. funtov kapitala v latinski Ameriki, zvišala 1923 investicije za novih 14 milj. funtov, 19211 za nov i h 20 miljonov funtov. 1920 is^otako za 20 miljonov ter je 1928 in j 1929 obakrat prekoračila vsolo 30 miljonov funtov novo naloženega denarja. Po statistiki Zveze narodov je Anglija samo po vojni investirala v latinski Ameriki okrog 40 miljard dinarjev. Najprvo je prodrla petrolejska družba Koval Dtitcli Shrll na južnoameriška tla ter naravnost pogoltnila vse pe-trolejske koncesije, lako da jo ameriška konkurenčna Standard morala s pomočjo zunanjega ministra Lunsliign rabiti silo. da so ji ostala vrata odprta. Za ofenzivo družbe Dutch-Shell pridejo potem potovanja trgovskih komisij, prva pod vodstvom lorda Allenby 1920, druga 1928 pod vodstvom lorda Abernon, ki sta vodila s seboj cele štabe izvedencev in trgovskih zastopnikov, obiskala ž njimi večji del latinske Amerike, pustila tam mnogo denarja in vzela seboj dragocena naročila. 1931 je Anglija riskirala nekaj miljard dinarjev za organizacijo velikanske brilske iniperijalne razsUivc v Buenos Airesu, katero je prišel otvarjat sam prestolonaslednik, prvi trgovski potnik britskega imperija : potem, ko je docela prehodil vse južnoameriške države in povsod žel velike uspehe. V njegovi senci so potovali zastopniki podjetij in kapitala, da Iz-.abijo ugodno priliko in razpoloženje... Ako bi motril! vsako revolucijo posebej, bi našli povsod v zakutisju anglo-ameriška nusprol-itva. Irigoyena vrže ameriški interes, ker je preveč naklonjen Angliji, Machado je žrtev ameriških sladkornih magnetov, Terez mora bežati, ker jo prodal petrolej Zedinjenim državam, Washington Luizn so prepodili angleški Intrlganti. Nikaragva leži ob začrtanem kanalu iz Pacifika v atlantsko morje, llonduras ima petrolej, ki še ni porazdeljen mod svetovne trusle. Vmes med anglo-ameriško tekmovanje, ki se poslužuje vseh tudi najbolj nemoralnih sredstev, pa prihaja strah prod nemško in francosko konkurenco, ki slrasli le Se bolj raz-paljuje. Južnoameriške revolucije zadobivajo ined-narodno-politiSen značaj in ravno to dejstvo samo na sebi priča, dn so v resnici kontinent, ki prihaja , lo pa le, kadar se bo ostresel inozemskih klešč, ki se zasnjajo v njegovo truplo. Dunajska vremenska napoved. Preccj hladno Na jugu polagoma zboljšanje. •* Kiga. 29. aprila, or. Proti nera/.vesaijivlm dejstvom nu katol. z.apadu, ki beležijo dan na dan nove odpade od katoliške cerkve, proti novodobnemu paganizmu in nasprotstvu do sv. cerkve, nahajamo na protestantpvskem severovzhodu v Estoniji in Latviji, obilo hotenja po pravi Kristusovi katoliški cerkvi. Do sedaj je bilo delovanje kalol. cerkve v Estoniji ceno. In vendar vemo, da je ona te dežele že v 3 stoletju iztrgala usodi pagaiistva in jih srečno vodila ija do 10. stoletja. Danes zopet trga sveto cerkev materinska skrb za one vzhodne odpadnike. Prav li bi bili lahko pravi branik proti obupnemu slovanskemu brezbožnišlvu. Časopisi že skrbno razuašajo vest o gibanju zedinjenja med grško-pravovernimi Estonci in katoliško cerkvijo; še celo govorijo o vrnitvi vse Estonije v naročje sv. cerkve, le manjka zato potrebnih duhovnikov — misijonarjev. V to svrho je prebil skoro cel mesec v Estoniji neki ameriški katoliški profesor v zvezi z raznimi vatikanskimi nalogami. Tu profesor je papežev zaupnik in Zbira materijnl o leni, v kakšnih okoljih bi bilo mogoče razširjanje katoliške vere v Estoniji. Papež je nedavno priporočil sprejeti estonski jezik med število jezikov, ki so dopustni zn rabo v lltur-gljl meslo latinskega jezika. V Litvijo se katoliška cerkev razširja z pomembnim učinkom. V Iligl (877.000 preb.) so se katoliški prebivalci razmnožili v zadnjih petih lelili od 32.000 na 41.500. Med tem ko so protestanti narasti! v vsej I/ilvijl samo za 2.700 duš, so katoličani napredovali zn 11,111. Tu vsako leto prestopi v kaleliško cerkev okoli 500 drugovercev Sedaj je načrt gotov, kako naj začne katoliška cerkev tudi v Estoniji aktivno delo. V tej pomladi slu bila poslana dva absolventa Hevelske gimnazije v Jezuitski kolegij v Itlmu, odkoder se bosta v nekoliko lelih vrnila kot katoliška duhovnika. V zn nanji politiki Vatikan strogo zaslopu Estonske in-ierese. Jasno pa je, da bodo ta pripravljalna dela izzvala pri luteranski duhovščini na odpor. (Po latviškem listu MSras vestnezis 11. 3. 31.) Usoda lilvan.-kega in poljskega naroda sta si zelo podobni. Oba naroda sin prišla pod turistično Rusijo in si ohranila od svoje nekdanje slave iu veličine v skupni poljsko-litvanski državi samo še lepe spomine in neizmerno hrepenenje po samo-slojnosli. Najboljši sinovi obeh narodov so radi svo- Pariz, 27. aprila, kk. Finančni minister Flan-din razpravlja v Lcho de Pariš o vlogi Francije v bodoči evropski organizaciji. Flandin izjavlja: Ali sc posreči Franciji, organizirati gospodarsko življenje avstro-ogrskill nasledstvenih držav v političnem okvirju mirovnih pogodb, ali pn bomo vedno izpostavljeni nevarnostim, ki nastajajo radi propagande po reviziji pogodb in radi nezadovoljnosti ljudstva v Srednji Evropi. Očitek Franciji, da izrablja politično svoje finančne sile, je krivičen, ker nikjer ui fin a n ca od vlade tako neodvisna kakor v Franciji. Francoski finančni krogi, ki obstojajo v glavnem v prihranjenih glavnicah, so iskali po težkih zgubah v vojnem in povojnem času največjo varnost pri vseh svojih plasiranjih denarja. Ta var- Tioiidon. 27. npr. ž. Daily Herald piše, da sla Anglija in Italija na najnovejši predlog Francije glede pomorskega sporazuma odgovorili, da tega predloga ne sprejmeta, ker Francija noče spremeniti svojega stališča. S tem se menja londonski trojni sporazum. Francija zahteva zamenjavo starih ladij z novimi. Z oziroui na to bo morala tudi Anglija menjati svoj program glede graditve novih ladij. Kavno tako Združene države in Japan. To potneni, da sc je sporazum popolnoma razbil. Pariz. 27. apr. kk. Ne da bi mogli navesti natančnejše podrobnosti o angleškem odgovoru na francosko noto, ne prikrivajo pariški listi, da angleška nota gladko odklanja francoske predloce v pomorskem kompromisu. Oficiozni lisli polemično Ajdovščina, 27. aprila. Od Slovencev, ki so bili nedavno aretirani radi znanih napisov (Proč 7. Italijo! Živijo Jugoslavija!) po ajdovskih hišah in odpeljani v Gorico, so zdaj izpustili štiri. Dva hta < s!ala še v zaporu. Iz Gorice poročajo, da se je pred goriškim sodiščem vršila obravnava proti ravnatelju Katoliške tiskarne Spacapanu. proti prof. Bcdnaržika in dr. Janezu Kralju, ki so bili obdolženi. da so proti-postavno izdali -Gospodarja . Prefekt je dal brošuro zaplenili in državni tožilec je vložil tožbo, češ, da je bilo izdan je prol i postavno, ker ni bil za publikacijo postavljen odgovorni urednik, ki ga zahteva zakon za periodičen lusk. Izdajatelji so smatrali Gospodarja za brošuro, katere natisk je po zakonu dovoljen, ne da bi bilo zanjo Ireba od obln- Zopet Malinov? Sofija, 27. aprila, kk. Kriza se vedno bolj zapleta, ker je tudi Cankov vrnil kralju svoj mandat radi odpora demokratov, radikalov in levili liberalcev. Sedaj se splošno pričakuje, da bo kralj danes poveril sestavo vlade voditelju demokratov Malino-vu, ki bo dobil dalekosežna pooblastila. Sofija, 27. npr. kk. l£ralj je danes na gradu v Vranji sprejel Ljapčeva v daljši tajni avdionci Temu sprejemu se pripisuje poseben pomen. Popoldne je prišel h kralju Malinov. Po dveurni av-dienci je izjavil časnikarjem, ko jo prišel iz. palače, da je dobil od kralja nov mandat za sestavo vlade, katerega okvir pa šc nc more povedati vendar upn, da bo topot imel uspeli. Splošno mnenje je, dn sc bo sedaj Malinova posrečilo sestavili je vdanosti katoliški veri polnili cailslične ječe ali pa čiveli v pregnanstvu v Sibiriji. Zalo >e '.di skoraj nemogoče, da divja kulturni boj ravno v listi Litvi, ki jo toliko pretrpela in žrtvovala za kato-ličaustvo. Kulturnega boja si lilvansko ljudsivo ui želelo in ga obsoja, ker nima od njega nikakih kulturnih, narodnih, gospodarskih ali političnih korisli, ampak samo škodo. Kulturni boj mu odvzema svobodo, gazi častitljive narodne tradicije in ga spravlja ped obla-l tujega kapiiala. Pravi oče lilvanskcga kulturnega boja je namreč nemški kapital. Da bi si zaslgural lilvnnski trg lu ga zaprl Poljski, je podpiral ekstremistnjne desničarske litvanske kroge v njihovi gonji proti Poljakom In katoličaustvu. Samo v boju proii katoličanslvu vidi garancijo za nadaljnje poljsko-litvansko sovraštvo, ki nudi nemškemu kapitalu velike koristi. Katoliška preteklost poljskega ln lilvanslcega naroda ter njuna organiSna zveza .«■• Cerkvijo bi v dobi oživljajoče «e Katoliške akcije prej ali slej pač morali dovesti do normalnih odnosov med Poljsko in Litvo. S pomočjo temnih tujih'sli, ki si hočejo preko Litve pridobili vpliv na ostalo baltiške države iu si ustvariti direktno zvezo s Sovjetsko državo, se je posrečilo prolikuto-liški struji z nasiljem vreči krščanske demokrate iz vlade in so s terorjem obdržati pri državnem krmilu. Ko so ušla in časopisi sedanjih oblaslhežev prepolni nacionalističnih gesel, se v J.ilvi mirno utrjuje nemški kapital. Lilvnnski vladni krogi vidijo nevarnost samo v tistem katoličanslvu, ki je edino rešilo lllvanskl narod germatrizaclje in rusl-ler vzgojilo skoraj vse najbolj-c. budlteljc in borce za narodno svobodo. Čeravno vedo, da brez litvanske kal. duhovščine ne bi bilo litvanske države, vendar proglašajo katoliSanstvo za državi nevarno. Svoje postopanje prikazuje litvanska vlada svetu na ta način, kakor dn bi se samo branila pred rovarjenjcin katoliških škofov in duhovnikov. NajstrupenejS! sovražnik vsega, kar je katoliško, je notranji minister Rulejkis, ki je izdal geslo o ukrotitvi katoličanov. Izvajanje te ukrolitve po-kazuje samo že dovolj jasno, da v Litvi ne moro nost pa se pri številnih načrtih za finančno saniranje Evrope ni zadosti vpoštevala. Četudi je Francija pripravljena na dalekosežno pomoč, mora vendarle vpoštevali zgled svojih reiitnikov, ki so zgubili pri stabilizaciji franka štiri peline svoje glavnice, iu svojih davkoplačevalcev, ki, preračunano v zlato, plačujejo dvakrat toliko kakor pred vojno. Zato sc mora povsod gospodariti z omejenimi sredstvi in energično črtati vse pretirane izdatke ter bodoče načrte primerno in skromno omejiti. Evropa bodočnosti se more roditi samo z medsebojnimi žrtvami, ne pn z enostranskimi zahtevami. Ustvarila sebo iz bede in stiske, ne pa iz sreče iu preobilja. branijo francosko stališče. ' Potil Parisien izjavlja, da je bilo Franciji pri sklepanju kompromisa z dne 1. marca v glavnem na tem, da so obdrži trenutno razmerje moči med francoskim in italijanskim brodovjem in da se izogne vsaki omembi italijanskih zahtev po pariteti. Mussolini je dal večkrat diskretno vedeti, da on, četudi je prisiljen račeloma zahtevati pariteto, nikakor ne namerava iste v resnici izvesti. Zato so v sporazumu z Anglijo v formuli kompromisa opustili prenalančno preciziranje, angleški posredovalec pa je napravil napako, da v Rimu ni označil dovolj jasno francoske ustne pridržke. Glede angleške noti? bo francoski ministrski svet zavzel stališče šele jutri. V Parizu upajo, da bo do tedaj prišel tudi italijanski odgovor. slev priznanega odgovornega uredniku. G. Špaca-pan je bil na eodni klopi kol tiskar, dr. Kralj in prof. Bednaržik kot avtorja. Obtožence je branil dr. Steechiua. Sodišče je prisodilo tiskarju šliri mesece zapora, avtorjema pa vsakemu po dva meseca pogojne kazni in denarno globo 250,— lir. Ravnatelj Spaeapan bo moral kazen prestati, ker jo bil prej že večkrat kaznovan zn slične zločine . Obtoženci so vložili priziv. Idrija, aprila. V rudniku napovedujejo veliko redukcijo delavstva. Glrs gre, dn bodo odpustili radi pomanjkanja dela okoli 200 nameščencev. Ravnatelj je takoj odpovedal službo jKidurudniku Tav-ze.su, ker ni hotel vložiti prošnje za poilalijnnčenje svojega rodbinskega imena. vlado, ker se kralj očividno zanaša nn -ijejovo osebnost in je najbrže Ljapeevu na današnji avdi-cnci priporočal popustljivost njegove stranke. V novem kabinetu bodo ministrska mesta najbrŽe razdeljena nu demokratski Zgovor, radikale lu levo krilo narodnih liberalcev. Vladna zmaga v Turčiii London, 27. apr. kk. Zninga vladne stranko pri volitvah v Turčiji jo velikanska. Dobila |e 287 mandatov, neodvisni pu 19. Vilna pod vodo Varšava, 27. npr. A A. Vsled pozne pomladi So roke hudo naraslo. Mesto Vilmi jo popolnoma pod vodo. Več hiš so je porušilo. Elektrarna jo morala ustaviti obrat. Noti mestom jo proglašeno obsedno slanje, da oroorcfiio narode in olonltve. bili. govora o kakšnem prolidržavnem in pro'lu,v rodnem delovanju katoličanov. Ko je n. pr. župnik Šaulioi v Olicu imel se« slanek Kal. akcije svoje župnije, so ga vinilni pristaši napadli s pomočjo državnih organov in ga ranili do nezavesti. Župljani so se postavili v hraii za svojega župniku. Polletja je dobila nalo nova ojačenja In zaprla ve? desetin katoličanov ter jih potem obsodila radi prolidržavnih činov. V .;iavnem meslu Kautias jo pred nekaj dnevi policija s sj|o spodila iz Katoliškega doma mladino, ki se je zbrala na evharisličitl kongres. Pri lom jo mnogo oseb ranila, okrog 40 in dulu vnika Adamojtisii pa je zaprla. V celi \rsli krajev so izrekli izredno ostre, obsodbe nad katoličani, češ. da so pregrešili pn.-li vladi. Zakriv li pa niso ničesar drugega, kakor da so govorili na evluirističiiili kongresih. Izredna veliko uaMljo nad katoličani pa se je izvršilo 22: 1. m. v lueslu LTomi. Na tamkajšnji gimnaziji Jo ilnel namreč, goreč, katoliški duhovnik Lomanns velik vpliv nn dijaštvo. Radi lega gu je vlada nedavno odstavila ln ukinila verouk. Pred krmilim je podalo 120 katoliških dijakov, svojemu gimnazijskemu ravnateljstvu prošnjo, tla bi se »Opel uv:> !el vefu-i iiuk. Meslo odgovora pa so dobili sporočilo, 'la so vsi izključeni i z vseh litvanskili srednjih *( katoličaustvu, sicer težko prenaša nasilju, toda z radostjo opazuje, da versko preganjanje zbuja k verskemu življenju tudi tiste, ki so bili prej mlačni ali so celo veljali za napol brezverce. PoSfshi kardinali odklanjajo načrt ustavne relorme Varšava. 27. apr. AA. Poljska kardinala dr. lllond In Kakovskl sta podpisala spomenico |)olj-ski Vladi, v kateri odklanjata načrt Ustavne reforme, ki ga je izdelala sedanja poljska vlada. Kardinalu se pritožujela. da načrt nove ustave ne odgovarja katoliškemu značaju Poljske. Ze v uvodnih določbah nove ustave jo črtano besedilo V interni Vsemogočnega Boga.. V tem vidi spomenica hud prelom z dosedanjimi tradicijami. V načrtu nadalje ni podrobne določbe o leto, k(Jty\u naj predsednik države priseže, Kršč. socialisti napredujejo v Avstriji Dunaj, 27. apr. 2. Včeraj so se. v več vaseh in mestih v Dolenji Avstriji vršile naknadne občinske volitve. Povečini so Velenemci zgubili svojo sedanje mandate. V nekem mestu so padli z 8 na 1 mandat. Socialni demokrati so obdržali svojo pozicije. Krščanski socialci pa so okrepljeni. Izgleda, da sc v Avstriji zojiet razvija sistem dveh strank. 26.000 samomorot; v Nemčiji Berlin. 27. aprila. AA. Po statističnih podatkih je lani izvršilo v Nemčiji samomor 12.231 moških in 13.797 žensk. Na 100.000 prebivalcev pride 41 samomorilcev. Na Angleškem jih pride na 100 liscu" ljudi 12 v Franciji pa 10. 200 oseb obglavljenih Tokio, 27. aprila AA. Na oloku Formo/! so se sprla gorska plemena. V hudih bojih je bilo 200 oseb obglavljenih. Več slo oseb so odpeljali v pragozdove. Mnoga naselja so pogorela do tal. .lu-Iionsko oblastvo je odposlalo v kraje neredov vojaštvo, da vzpostavi red. Letarska konferenca London, 27. npr. ž. Tri največja letalska društva sveta: francosko Aeropostale . britski lm-perial air\vay ' in panameriška : Airway" so sklenila, da skličejo trnnsullantsko avijatfčno konferenco glede nekaterih sprememb. Gre predvsem za redni zračni jirouiet preko Oceana. Promet se bo vršil z velikimi aparati, kateri bodo lahko prevažali 40 potnikov in prevozili 2000 morskih milj, brez jiristankn. Proga bi vodila iz Pariza in Londona čez Azore in Berimide v Nevvvork lu nazaj. Kiirtena bodo obgHavili Hcrlin, 27. npr. AA. Listi jioročajo, da bo pruska vlada odbila pomilostitev Kiirtena. Vse stranke so proti temu, da bi se smrtna kazen spremenila v dosmrtno ječo. KUrtenn bodo obglavili. Drobne vesti llelgrad, 27. npr. 2. Tu je umrl nestor bel-gralskih igralcev Milorad Clitvrllovlč. llrlgrad. 27. aj»r. AA. Kmetijski minister jo predpisal pravilnik o izvajanju ukrepov zn zaščito, pobljunju in preprečevanje živinskih nalezljivih bolezni. Bukarešta, 27. aprila. A A Danes doj>oldne so je začela pred vojnim sodiščem razprava proti obloženemu zaradi vohunstva v- prhi Sovjetski Rusiji. Med obtoženci, ki jih jo 85, so ludi tri ženske iu dva oficirja v uniformi. Haag, 27. apr. AA. Mednarodni kongres Pen-klubov se začne 21. junija in bo trajal pet dni. Haag, 27. ajir. AA. Od 7. do 12. septembra 1931 bo v Leydottit 18. mednarodni kongres ori-jentallslov, Splil, 27. apr. ž. V pristanišče je jirlplula ameriška luksiif.iiu jnina ChoMirtr , lasi znanega ameriškega bogataša Morgana. Solij«, 27. aprila, kk. Preteklo noč je eksplodirala v klubu komunistične neodvisne strokovne or-i ganizacijc bomba, ki jc porušila sprednjo steno in poškodovala vrata. clovtfSkili žrtev ui bilo, ker v klubu ni bilo nikogar več. Domneva sc, da ju bil to izzivalen akt s strani-ilcsnill radikalov. Flandm o vzrokih previdne politike lrance politikov Pomorski sporazum razbit Francozi odklanjajo angleške predloge Stroge obsodbe goriških Slovencev Rudarska kriza v Edriji O 5 dnevnem delovnem tednu v Jugoslaviji Ljubljana, 28. aprila. Strokovnjak nam pojasnjuje lo vprašanje takole: Kakor čujemo iz Zagreba, so se pričeli tudi jugoslovanski industrijski krogi baviti z uvedbo 5 dnevnega delavnega ledna. Inicijativo je dal predlog mednarodnega delavskega urada v Ženevi, ki propagira splošno uvedbo 5 dnevnega delavnega tedna. l'o tem predlogu naj bi delavci in obrtniki po vsem svetu delali samo 5 dni tedensko, 2 dneva pa naj bi bila prosta. Zdi se, da so se s tem vprašanjem v naši državi bavili predvsem zagrebški industrijalci iu da so se tam vršila tudi že tozadevna pogajanja oziroma posvetovanja. Zastopniki delavstva so zahtevali dosedanje tedenske plače pri 10 urnem delu na teden. Delavstvo se namreč drži svojega zakonitega 8 urnega delavnika. Delodajalci seveda pod nobenim pogojem niso pristali na lo zahtevo, češ, da bi to pomenilo povišanje plač za 20%, dasi bi se produkcija zmanjšala. Zdi se, da sedaj nikakor ni primeren čas za take reforme. Vendar pa industrijalci izjavljajo, da niso tako zvanemu angleškemu delavnemu tednu nenaklonjeni. Protipredlog delodajalcev je, da naj se dela sicer 48 ur tedensko kakor sedaj, vendar pa se nai razdeli delo na 5 dni in sicer tako, da se dela 4 dni po 10 ur, en dan pn 8 ur. Sedaj pa nastopa vprašanje, kateri dan naj so izbere za počitek. Nekateri so za prosto soboto, drugi zopet za sredo, češ, da zahteva podaljšano delo med tednom tudi medtedenski odmor. Na vsak način se bodo morali prej ali slej baviti s tem problemom industrijski krogi cele države in zavzeti svoje stališče. Ako že prevzamemo angleški delavni teden, moramo ostati tudi pri prosti soboti. Res je, da zahteva podaljšani delavni čas odmor med tednom. Dvomljivo pa je, da bo imel ta odmor tudi zaželjeni uspeli. Večina naših delavcev ima kje izven mesta svoj vrt ali pa vsaj kos zemlje, kjer v svojem prostem času dela in se giblje v prosti naravi. Ravno za to delo pa je najprikladuejši dan sobota, ker se mora delavec v nedeljo odpočiti. Knako je tudi onim, ki gredo v svojem prostem času v naravo, na Izlete, ustreženo, če morejo zapustiti doni že v petek zvečer ali pa v soboto, mesto v nedeljo. V tej zvezi tudi ne smemo pozabiti na znatno poživljenje tu-ristike. Brezdvomno je, da bi se s tem dosegla tudi neka regulacija v prometnem oziru. Dočim se danes koncentrira izletniški promet na nedeljo in se takrat vso tare po prometnih sredstvih, bi se la promet razširil na dva dneva in bi se doseglo znatno izenačenje. Predvsem pa govore proti prekinjenju dela med tednom tehnični in obratni razlogi. Kdor ima v življenje tovarne ali industrijskega obrata le malo upogleda, ve, da se mora ob početku tedna delo spravili šele v tek in da se doseže maksimum produkcije običajno sredi tedna, v sredo ali pa v četrtek. Proti koncu tedna pa delazmožnost pojema in se more videti jnsno upliv utrujenosti. Drugi razlog proti prostemu dnevu sredi tedna so pomožni obrali. Večinoma so to taki obrati, ki obratujejo ne glede na to, ali ostali produkcijski obrati delajo ali ne. In če se delo prekine za en dan, ostanejo navadno pomožni obrati v pogonu. Torej bi se obrat podražil, ker bi tekel mehanizem naprej, ne da bi kaj ustvarjali. Drugače pa je, ako imamo dva dneva zaporedoma prosta. Tu se da marsikateri pomožni obrat ustaviti ali pa vsaj skrčiti. Gotovo je, da rešitev tega vprašanja ne bo prišla tako hitro. Vendar pa morda misel, da je poset predstojnika mednarodnega delavnega urada A. Thomasa v Jugoslaviji deloma v zvezi ravno s leni vprašanjem, ni brez vsake podlage. Prej ali slej bodo morali naši industrijski krogi, bodisi delodajalci, kakor tudi delojemalci o tem vprašanju razpravljati in si biti nn jasnem o zahtevah in o mejah možnosti, priti do ureditve delavnega časa po novem sistemu. Zdi se namreč, da si posebno inozemstvo od tega rešenja mnogo obeta, da se čimprej omili gospodarska kriza. Ali se bo lo uresničilo, je vprašanje, ki no spada v ta okvir. Naša dolžnost je, da smo si na jasnem glede ureditve delavnega časa. Čim prej to storimo, tem bolje za nas in naš mednarodni gospodarski položaj. Fašistični vzgojitelj V Vrtojbi pri Gorici so nedavno fantje peli na vasi. Učitelja Nadaia je slovenska pesem tako razdražila, da je stopil k fantom in jih pričel klo-futati. Fantje niso reagirali, ker so vedeli, da jih sicer čaka zloglasni »Tribunale apeciale ■ (izredno sodišče) in nato večletna ječa. Kasneje pn sta dva druga fanta nalašč pela slovenski, vendar se učitelj ni upal k njima. Dogodek je silno razburil vas in le hladnokrvnosti fantov se je treba zahvaliti, da ni prišlo do hujšega. Ljudje se zgražajo nad početjem učitelja, ki »vzgaja« njihove otroke. palmira milo obdrži do zadnjega koščka prvotni vonj. Belgrad v številkah Glavno mesto ima 241.542 prebivalcev Belgrad, 27. aprila. I Statistični oddelek belgrajskega občinskega | urada je zaključil obsežen materijal o ljudskem j štetju in včeraj objavil službene podatke, ki se za , nekaj malega razlikujejo od prvih, ki so bili izročeni javnosti v preteklem tednu. Končnoveljavno , ima naša prestolnica 241.542 prebivalcev. Moških j daleč več kot žensk (182.151 : 109.391). Vendar je ta razlika iz poznanih vzrokov razumljiva. V prvi j vrsti jc treba vedeti, da je v Belgradu zelo veliko | število uradništva, ki so pretežno moški. Razen te- | gtt je tudi vojaštvo precej dvignilo število moških, i Po najnovejši statistiki ima Belgrad 22.109 slano- i vanjskih hiš z 59.097 družinami, in 1070 zgradb, j ki niso namenjene (vsaj prvenstveno ne) za slano- , vanja, dasi se tuintam uporabljajo tudi v to svrho. ; Razen tega najnovejšega statističnega pregleda je , isti statistični oddelek sestavil še drugo, kompa- i ralivno tabelo, ki nazorno kaže gigantski razvoj ; Belgrada v zadnjih 110 letih in ki je daleč zani- j mivejša od prve. Po tej tabeli je današnja naša prestolnica v I. 1820. imela približno 5000 prebi- ! valcev (točno število ni ugotovljeno). Rapidnn rast i se vidi iz nadaljnjih štetij, ki so pa približno ločna ' in zanesljiva. Tako je Belgrad v letu 1834. imel 8150, 1. 1840. 14.386, I. 1859. 18.890. I. 1867 . 24.612, 1. 1884. 35.483, 1. 1890. 51.219, I. 1905. 77.81H, lela 1910. 89.876, 1. 1921. 111.740 in I. 1929. 226.289 pre- ' bivalcev. število stanovanjskih hiš je od 769 naraslo na 23.845. Belgrad se je Iz turškega trdnjav- ; skega mesta ob zlitju Save in Donave mzvil v j četrlmilijonsko velemesto, ki sc bo pa v nastopnem : desetletju po vsej verjetnosti povzpelo skoraj do ! pol milijona. To iz dejstva, ker Zcmun in Pančevo i gravitirata na Belgrad in bosta v kratkem postala njegovi predmestji. V zadnjih mesecih moram beležili zeio tesne slike in skupne seje med župani teh treh mest, ki so se pa shajali pretežno radi obravnavanja in dokončnega zadovoljivega rešenja posameznih čisto notranjih in komunalnih problemov. Če )>omislinio, dn bo v kratkem razdobju ne- kaj let Zeinun po novem mostu, ki ga že grade, vezan z direktno cesto, ki bo ena najbolj živili prometnih arterij pri nas. z Belgradom, in na drugi strani, da se graditev pančevskega mostu nahaja v končni fazi in da bo po njegovi otvoritvi prišel precejšen priliv promet« in prebivalcev v prestolnico, se nam nujno vsiljuje misel o novem naraščanju Belgrada. Razen omenjene mi je te dni prišla v roke še ena statistika Belgrada, ki je pn zanimiva in kričeča z druge, sorijnlne in moralne strani. V bel-grajski občini obstoja poseben oddelek zn socijalno in zdravstveno skrbstvo, ki je sedaj objnvil preglede za minulo leto. Število rojstev se drži na primerni višini in od predzadnjega leta ni padlo. V letu 1930 je bilo rojenih v Belgradu 4251 otrok. Zanimivo pa je dejstvo, da je v zadnjem letu opaziti sorazmerno precej.en povišek števila nezakonskih olrok (569.) število porok je v primerjanju s povečanjem prebivalstva malo padlo. Razveseljivo je dojslvo. da je umrljivost v Belgradu iz leta v lelo manjša. To je pripisati največ izboljšanju zdravstvenih razmer. BHgrajska občina se na vse mogoče načine trudi da kolikor največ in v čim krajšem času uredi vse pereče zadeve in reši najvažnejša socijalna vprašanja. Tako je s relimi serijami novih hiš [iosebua |Kizornost posvečena stanovanjskemu vprašanju, ki v Belgradu (iz razumljivih vzrokov) igra inko važno vlogo. Pravkar se dokončno rešuje problem Jalngan-inale. ki je nnjzapu-ščenejši in najžulostneiši del prestolnice. In vendar v tem večnem blatu in smradu stanuje nič manj ko 6000 ljudi. Občina se je odločila, da vsa dosedanja zasilna stanovanja in ad bor zgrajene barake podere in dn stanovavcem na drugem zdravsteno slgurnejšem mestu priliko za nastanitev. Kako bo cela stvar tekla, še ni mogoče vedeli, ker je Ireba računali z dejstvom, da so ravno prebivavci današnje Jatagan-male zelo odporni in na noben način ne dovolijo občini, da jih podi iž njihovih dosedanjih nehigijenskih stanovanj. Vendar pričakujem, da bo zmagala uvidevnost in čut obojestranske koristi. V Mostah - 7279 prebivalcev Ljubljana, 28. aprila. Sedaj so končno veljavno ugotovljeni rezultati ljudskega štetja za veliko predmestno občino Moste pri Ljubljani. Skupno število prebivalcev Most znaša 7279. Od teh je 3620 moških in 3659 žensk. Razlika med moškimi in ženskami torej še tii preobčutna. Po državljanstvu |e 6955 Jugoslovanov, tujih pa 324. Rimsko-katoliške veroizpovedi je 7027, pravoslavne 155, evangeljske 43, Žida sta samo 2. raznih (po večini muslimanov) pa 52. Po narodnosti je Jugoslovanov 7201, Nemcev 31, Madjari so 3, raznih 41. Po materinskem jeziku je 6829 Slovencev, 317 Srbohrvatov. 56 Nemcev, 2 Madjara, 65 raznih. — Stanovanjskih hiš je 692 in barak 24. Skupno število družin je 1657. Na eno hišo ali barako pride povprečno 10.16 stanovalcev. Če pomislimo, da v Mostah prevladujejo male hiše in hišice, govori lo število o še vedno hudi stanovanjski stiski. Na eno družino pride povprečno 4.38 družinskih članov, kar priča, da je tudi v Mostah že malo družin z obilnim otroškim blagoslovom. Med obema večjima predmestnima občinama, lo je med Vičem In med Mostami traja ves čas lekma v razvoju. L. 1900 je imel Vič 2.272 prebivalcev. Moste pa 1.7011, 1. 1910 je imel Vič 4.394 prebivalcev, Moste pa 3858. L. 1921 pn je imel Vič 5.097 prebivalcev in Moste 5.439. Leta 1931 pa ima Vič 6.918 prebivalcev in Moste 7.279. Vič se je v prvem desetletju lega stoletju skoro podvojil. Moste pa več kol podvojile. Vič je bil lela 1900 za 572 duš večji od Most. leta 1910 za 586. lela 1921 pa so bile Moste že večje za 442 duš od Viča in sedaj so Moste večje samo še za 331 duš. V zadnjih 30 letih je Vič narastel za '4676 duš, Moste pii za 5579. Vič je od leta 1900 narastel za 205.8 odstotkov, Moste pa za 323.5 odstotkov. Oba napredka sta ogromna. Moste pa torej sorazmerno še hitrejše rastejo, kakor Vič. Če upoStevamo, da je Ljubljana narastla v zadnjih 3<> letih za komaj 68 odstotkov, pri tem pa smo vpoštevali še vključitev Spodnje šiške, potem nam je jnsno. da napredujejo predmestne občine tem hilrejše. čini bolj počasi se mora Ljubljana sama razvijali. Vidimo pa tudi, da tvorijo ljubljanska predmestja resnično le nadaljevanje mestnega teritorija in dn so z njim zvezane organsko, življenjsko in gospodarsko v zaokroženo celoto. Smrtno ponesrečen delavec Mursko Središče, 26. aprila. V petek 24. aprila se je v rudniku Peklenica, kjer koplje premog 700 rudarjev, smrtno ponesrečil 21 letni strojni čuvaj P r e m a c Drago. V strojnici se je pri motorni sesalki igral, prišel v stik z električno strujo, ki je mladega, simpatičnega delavca na mestu ubila. Ob veliki udeležbi jc bil pokopan na pokopališču v Murskem Središču. V tem premogovniku jc zaposlenih nad 200 slovenskih rudarjev, oslali pa so Hrvatje in Madjari. Premogokop je bil last tvrdke Vargazon, sedaj pa je pri upravi postavljen sekvester Slovenec ing. Maks Strajher. Zadnje dneve se je pričelo v tem obratu mezdno gibanje. Vlah zdrobil dvoprežni voz Šoštanj. 27. aprila. Preteklo nedeljo se je v Pesjem dogodila težka nesreča, ki bi bila skoraj zahtevala dvoje človeških življenj. Ko je ob pol ene popoldne pn-vozil osebni vlak iz Velenja čez cesto pri Detičku, je vnnj tržil voz s parom konj, last posestnika Martina Obu iz Skal. Konja sla sicer v zadnjem hipu zavila v smeri drvečega vlaka, vendar je bilo prepozno. Vlak je voz zajel in ga popolnoma zdrobil, levemu konin pa je odrezal obe zadnji nogi, dočim je desni ostal brez poškodb. F'nutii, ki sta vodila konje, nista, kakor sama pripovedujeta, opazila vlaka, ker jima je pri progi stoječi električni transformator zapiral pogled nn železnico. Sama sta v zadnjem trenutku skočila z voza. Vsekakor pa se bosta morala voznika še zagovarjati pred oblastmi. IMapačni živinozdravnik Slovenjgradec. 26. aprila. V preteklem tednu je v občino Vrhe prišel Š. Friderik, doma nekje iz okolice Mislinja ter se izdajal zn živinozdravniškega pomočnika iz Slo-venjgradca. Obiskal je razne posestnike, češ, da ima nalog cepiti vse svinje prodi rdečici. S seboj jc imel tudi neke praške, ki se naj dajo svinjam, o katerih je trdil, da so boljši kakor pa cepljenje in prigovarjal strankam, naj jih kupijo. Ker je možakar nastopal zelo oblastno, je izvabil 5 posestnikov. da so kupili navedeni prašek za skupno okrog 230 Din. Obiskal je še šest drugih posestnikov, ki pa praska niso kupili, nekaj zalo. ker ravno niso imeli denarja, nekaj pn, ker se jim je zdel možakar sumljiv. Iz Vrhov se je podal možakar v občino Mislinjc ter tam prodal svoje praske dvema posestnikoma za okrog 100 Din, nakar ga je že prvi dan aretiralo orožništvo iz Mislinja in ga izročilo okr. sodišču v Slovenjgradru. V kazenskih registrih je zabeleženo, da je S. star znanec, sod-nije, znan delamrinež in 14 krnt radi raznih de-liktov že predkaznovan. Začasno namerava opustiti svojo dosedanjo karijero tatvin in goljufij in sicer tako dolgo, dokler se bo nahajal v zaporu, potem bo najbrž poskusil zopet znova svoji posel. Ptujska elektrika Ptuj, aprila. Sveti prav mirno in lepo. Je pa nekaj drugega. Elektrifikacijo je v Ptuju in bližnji okolici, kakor znano, izvršila zadruga. Od 1928. leta dalje pa večkrat pride ua dan vprašanje, da bi občina prevzela zadrugo v svoje roke. V seji mestnega sveta od 24. novembra 1930 je bilo sklonjeno, da je občina pripravljena zadrugo res prevzeti. Vse priprave naj bi izvršil za to izvoljeni odsek mestnih odbornikov. Odsek je šel na delo in v sobolo 13. decembra 1930 se je že vršil informativen sestanek zadružnikov in interesentov ua magistratu. Dr. Šalamun je tedaj dokazal, da ima občina pravico prevzeti zadrugo, kadar hoče. Sprejet je bil tudi njegov predlog, naj se čim prej na izrednem občnem zboru zadruga sklepa o njeni likvidaciji. Tik pred izročitvijo podpisov zadružnih članov, ld so za prevzem elektrarne po občini, pa se je pričelo po mestu šušljati o raznih nerodnostih, ki naj bi jih posamezniki zakrivili pri zadrugi. Posebna mestna komisija zato je v treh dneh v februarju izvršila revizijo v zadrugi. Kakor pravi poročilo te komisije, se je pri zadrugi slatio gospodarilo, njeno poslovanje ui bilo povsem brezhibno. Nato našteva nerodnosti, od katerih so nekatere zelo zanimive. Zalo je komisija smatrala za potrebno, da se točno ugotovi gmotno stanje v zadrugi, predno jo prevzame občina. Mestna revizija torej pravi, da poslovanje v zadrugi ni bilo v redir. Po prošnji zadruge pa sta prišla nato iz Ljubljano dva revizorja od Zveze slovenskih zadrug, kjer jc ptujska električna zadruga včlanjena. Kot se je slišalo na javni seji mestnega sveta ta četrtek, sta ta dva revizorja ugotovila. da je zadruga visoko aktivna in da delavci v njej zaslužijo vso polivalo. Kdo ima prav? Obojni revizorji so prišli od javnopravnih ustanov, obojni so pregledni isto zadrugo — rezultat pa je — različen: eden ugoden, drugi neugoden za zadrugo. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani se je postavila na stališče, da občina ninut pravice, da bi se vmešavala v zadmgo. Zveza se je v tem zmislu pritožila tudi na bansko upravo. Ker pa je sedaj mestni odsek uvidel, da bi utegnila biti občina prikrajšana za ostanek svojih pravic do zadruge, je deputaoija treh njenih zastopnikov pojasnila vso zadevo pri g. banu. In z ozirom na uspeh ter intervencije je četrtkova seja mestnega obč. sveta sprejela predloge odseka. 1. Občinski svet odobrava dosedanje posto|>anje elektrifikacijskega odseka in mu naroča, da nadaljuje začeto delo. da občina čim prej prevzame zadrugo. 2. Banska uprava naj po svojem revizorju izvrši popolno revizijo zadruge od njenih začetkov do sedaj, ker poslovanje ni brezhibno niti administrativno niti tehnično. Pride torej pred odločitvijo še tretja revizija. Hud sovražnih revnega kmeta Kočevsko. 24. aprila. Pozimi, ko so naši lovci po največjem •ak jim jc |>ouiagal. kjer je le mogel. IMcnn so se tudi oni veselili, saj so bili trdno prepričani, da bo tc škodljivce spomladi odneslo v notranja šum in jih ne bo po naših njivah, sicer bi še to veselje bilo skaljeno. Prišla pn je pomlad in z njo divji prušiči na njive, lipanjc se ni uresničilo. Tudi misel, da so jih mnogo pobili, je skoro popolnoma napačna. Vso zimo so jim bili za potnmi, kajti vsakdo je vedel prav dobro, da liodo vsi oni, ki bodo zimo preživeli, spomladi in poleti živeli v glavnem le od onega, od česar edino tudi živi naš kmet — od pridelkov. Kako naj živita od tegu dva, če še eden ne more? V gozdu ni želoda in podobne hrane, zato gredo živali tja kjer je mogoče knj dobiti, na njive. Krompir smo deloma posadili. Ni bil več kakor nekaj ur v zemlji, ko so ga zvohali prašiči in ga v nočnih urah košček za koščkom izrili in pohrnstnli. Če se je pa kakšen košček rešil prašičjih /ob. smo ga drugi dan zopet zagrebli, škoda le, da l>odo ti koščki v zemlji ostali samo do — naihiljnega. Vrzeli smo mo-rnli izpolniti in smo torej nn istem mestu že drugič sadili. V tretje gre rado! Navidezno smešno, je v rosnici jako žalostno. Mnogi so od daleč dobili semenski krompir, ga dra plačali, imeli delo in to vse zastonj. Če l>o pa ravno sedaj spomladi šc kaj ostalo zemlji, no, čas zoritve je še daleč in do tja ie še mnogo noči. S krompirjem torej ni nič. 5e manj s koruzo. Žitno seme so v mnogih krojili žc jeseni ob setvi pobrali iz zemlje ali pa pozimi več ali manj uničili. Svinjsko krmo čaka isto. Drugega j>a nimamo. Če ne sejemo, tli nič. Če sejcino, je maio več k • nič. Od česa liomo živeli? To nas mori že sedaj, ko šc ne vemo, kaj porečeta toča in suša. Dva požara Cez pol leta odkrit detomor ftlovenjgradec, 26. aprila. Včeraj v soboto 25. t. m. se je po mestu in okoliri razširila vest, da so nekje v Pamečah našli v stranišču Se dobro ohranjeno truplo novorojenčka. O stvari smo zvedeli sledeče: V sobolo zjutraj jo Ilovnik Ivan, najemnik pri Krevhu v Pamečah pri izpraznjevanju domače greznice našel med človeškim blatom plod novorojenčka. De-tomora je bila osumljena R. Antonija, sedaj služkinja v Slovenjgradou, ki je lani od julija do novembra služila v Pamečah. Domači so o najdbi inrtvpgn trupla v stranišču takoj obvestili orožnike v Slovenjgradcu. ki so dali truplo očistiti in spraviti v mrtvašnico v Pamečah, kjer se je še isti dan izvršila sodna obdukcija. Dekle, katero so osumili, je bila o stvari zaslišana in je svoje dejanje odkrito priznala, nakar je bila aretirana in izročena sodišču. Otrok utonil Domžale. 28. aprila. Včeraj popoldne sta nabirali cvetice ob potoku Mlinščici hčerki zidarja Andreja Osolina v Spod. Jaršah. Pri trganju cvetic je mali tri leta stari Anici spodrsnilo in je padln v vodo. Kljub temu, da je Mlinščica precej plitva, ker ni bilo nikogar blizu, je voda tirala otroka dalje. Sestrica je pohitela doinov in po dolgem oklevanju sporočila nesrečo materi, ki se je takoj napotila iskat otroka. Po dolgem iskanju so našli Aničino Irupelce pri grabljah Trnovčeve žage na Rodici. Starši, pazite na otroke 1 Murska Sobota, 27. aprila. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je požar uničit domačijo kmeta Žiškn iz Andrejcev. Pogorišče se je tako rekoč komaj ohladilo, ko je družino zadela že druga požarna katastrofa. Sedaj je plamen uničil gospodarsko poslopje Žiškovega očeta. Okrog desetih ponoči je nad Adrijanci nebo zažarelo. Po vasi je odmeval krik -Ogenj, ogenj!« Staro in mlado je leklo iz hiš in hitelo proti kraju požara. Velikanska gospodarska poslopja je objemal plamen, ki je švigal več metrov visoko. Najbolj pretresljivo ie bilo rezgelanip konj, mukanje goveje živine, cviljenje svinj in obupno kokodakanje kur. Vse živali so bile obdane z dimom, plamenom, iz katerega se niso mogle rešiti. Gašenje in reševanje je bilo skoraj popolnoma nemogoče. Plamen je povzročil velikansko škodo. Uničil je vsa poslopja. V hlevih sta zgorela 2 močna konja, 2 kravi, 2 svinji in 16 kur. Zgorelo je tudi vse gospodarsko orodje in vsa oprema: med dru- gim vozovi, 7 sodov, preša, slamoreznica, trijer, 2 pluga, 3 brane, večja količina umetnega gnojila, drva, les, seno, slama itd. Uničeno je sploh vse. Nesreča je tem večja, ker niti poslopja niti drugi predmeti niso bili zavarovani. Nesreča je vzbudila v vasi in okolici splošno sočutje, zlasti radi tega, ker je družina že s prvini požarom bila močno udarjena. Kako je požar nastal ni znano. Litija, 28. aprila. Posestniku Mihi Godcu iz Dolge Noge je v noči na nedeljo pogorela hiša. Vnel se je dimnik, nakar se je požar razširil na podstrešju, kjer je vpepelil vse lesene gorljive dele. Godec trpi 40.000 Din škode, zavarovan pa je le za malenkost od 3000 Din. Sreča v nesreči je bila, da požar ni zajel svinjaka, oddaljenega 6 korakov od hiše, kakor tudi kašče in hlevov, oddaljenih 14 korakov od hiše. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Senožet in ljudje iz Jevnice, katerim sc jo posrečilo nožar omejiti. Hm" 'in iicm uut «-.>. upiini rJji. Agrarna reforma naj bo socialna Nesoglasje med nemškimi ministri — Dr. Sehiele hrani tarife, dr. Stegerwa!d ščiti brezposeinike — Vpliv na bodočnost carinske zveze v Avstrijo Herlin, 28. apr. d. Že voB dni se Sirijo govorice, da namerava nemški minister ža prebrano dr. Sehiele odstopiti, ker se nekateri Mani nemškega kabineta protivijo njegovim radikalnim carinskim tarifom, s katerimi hoče udariti gotove poljedelske produkte, katere mora Nemčija uvažati iz inozemstva. Prehranjevalni minister sani je na te govorice odgovoril v Deutsche Tageszei-tung ., da je res zagrozil, da hoče podati demisijo, ako bi nemška vlada ne odobrila vsaj njegovih carinskih tarifov na inozemsko surovo maslo, katerega Nepičija v prevelikih količinah uvaža in zanj plačuje velikanske vsote, ki bi lahko ostale doma na razpolago domačemu gospodarstvu. Nekateri krogi natnigavajo, da je dr. Sehiele baš zato tako trdovratno zvezal svojo usodo z novimi i arinskimi tarifi, ker j« hotel na občuten način odgovoriti na inozemske kritike carinske zveze z Avstrijo. Tako piše »Tage-zcitiiii'oli stalen odbor zastopnikov teh držav, da se olajša poljsko-iugoslovanski železniški promet z novimi tarifami, da se turistika s potrebnimi ukrepi pospeši in podobno. Ob koncu so gospodarski odseki poljsko-jugoslova-^kega kongresa odpravili prvi del svojega progri..c.a. Jugoslovanski delegat generalni konzul Marodič je v svojem govoru naglašal prijateljsko razmerje med Poljsko in Jugoslavijo. Njemu sta se zahvalila podpredsednik poljsko-jugoslovanskega društva Jaroševski in opat Kneblevski. Trgovska zbornica je delegatom na čast priredila kosilo. Ko so si gostje ogledali mesto, so odpotovali v Gdinjo. Ju^otovanski Iefa?ci v Plznu Belgrad, 28. aprila. A A. V Plznu bo 1., in 3. maja mednarodna letaleka tekma, katere se bo udeležila tudi eskadrila naše jugoslovanske avija-cije. Jugoslovanski tekmovalci bodo vzleteli jutri z bežanijskega letališča proti Plznu. Odletela bodo tri letala: eno letalo tipa Motil z motorjem Gibsy. ki ga bo vodil g. Tadija Sondermajer in dve letali tipa Sigir z motorjem \Valter z gg. Aleksandrom Mitrovičem in Dragišo Stanisavljevičem. Jugoslovanski siudenši v Franciji Lepo uspela glasbena akademija Pariz, 28. aprila. AA. Društvo jugoslovanskih Študentov v Poitiersu je skupno z društvom jugoslovanskih študentov v Parizu priredilo suoči pod pokroviteljstvom rektorja Pinauda v kinu Maje-stic: večer jugoslovanske glasbe. Preti začetkom koncerta je imela gdč. Marcela Pinaudova, hči rektorja. predavanje o jugoslovanski glasbi. Pri glasbenem delu je z.aoel zbor jugoslovanskega študentskega društva nekaj cerkvenih pesmi iz Mokranj-čeve . Rukoveti - Mladi goslar Ljubo Spiler je zaigral jugoslovanske kompozicijo Papamlopulove, Mirko Pugel pa več slovenskih kompozicij. Jugoslovanski študentski kvartet Špiler. Ilic, Pugelj in Antoluk so zaigrali slovanski kvartet Stravinskega. Skupina Sokolov je izvajala gimnastične vaje, ki simbolično prikazujejo osvoboditev in združitev Jugoslavije. Včeraj dopoldue. je bila svečana spominska slavnost za junake, ki so padli v boju za osvoboditev. Nedotakljivost poljskih mej ;sko-nemško spravo (e predpogoj za pol'! Izvirne informacije našega dopisnika. Poznanj, aprila 1931. V času nemškega razširjanja na Vzhod in sistematične nemške i>orbe za odcepitev poljskega koridorja ter slovenske bivše južne štajerske se je zbrala v velikonočnih počitnicah v Koluti ob Reni konferenea, ki je razpravljala o neinško-poljskeni -porazumu. Sklicala jo je /.veza nemških katoliških pacifistov. Udeležilo je te konference 70 delegatov pacifističnih društev iz zapadne Nemčije, med njimi precej duhovnikov. Prvi je predaval dr. C. Mavr, glavni tajnik Zveze za mednarodni sporazum o temeljili poljsko-nemške spravo. Pribil je. da ni mogoče govorili o miru, četudi ni sedaj vojnega klanja med Nemčijo in Poljsko. Zanimivo je, da je kot pravičen Nemec dr. C. Mavr priznal in celo dokazoval, da normalnega sožitja ne ovirajo kaki realni motivi, ampak predvsem psihologični. Nekako logično nadaljevanje te«ra predavanja so bi In izvajanja Poljaka dr. Dem-binskega iz Poznanja, ki že delj časa potuje od enega zahodnonemškega mesta do drugega in predava o možnosli in |>ogojih nemško-poljske sprave. Prof. dr. Dembinski je objasnil, kako sodijo v Poljski o takih vprašanjih kakor so Šlezija, Pomorjaii-sko in narodne manjšine. Dokazoval je s številkami, narodnostnimi, zgodovinskimi in gospodarskimi razlogi, zakaj sloje Poljaki tako čvrsto na stališču versai-ke mirovne pogodbe in zakaj se sploh ne morejo spuščati v razgovor o poljskem koridorju. Zu Poljsko namreč sploh ne more bili vprašanja koridorja, ker je koridor najbolj bistven del poljske neodvisnosti. Še večjo pozornost je vzbudil dr. Kaczmark, Toljak iz, Berlina, s svojim predavanjem o položaju poljske narodne manjšine v Nemčiji. V zelo fini in taktni obliki je predočil gorosUsne stvari Iz življenja poljske narodne manjšine, ki nima ui-kakih pravic, čeravno jim jih garantira 113. člen nemške ustave. Poudarjal jc, kako jo poljska narodna manjšina kljub vsemu zatiranju iojalna napram Nemčiji. S svojimi pritožbami ne gre pred mednarodni forum, ampak si skuša priboriti svoje pravice znotraj mej Nemčije. V razpravo so posegali ludi delegati, ki večinoma niso imeli niti pojma o tem. kako se postopa s poljsko manjšino. Vse je prcsiujuU dobra volja, da pride do iskrenega sporazuma iu vsi so se strinjali v tem, daje nedotakljivost poljskih med predpogoj sporazuma mod Nemci iu Poljaki. Kdor veruje v muc ideje, ne l>o podcenjeval teli iu podobnih konferenc. Priznati pa moramo, da čaka neinatno število nemških pacifistov ogromno delo, čc hočejo s svojimi Idejami pravičnosti do sosednih slovanskih narodov prrkvasiti ze večino nemških prepričanih katolikov, a kaj šele bo treba storiti, preden bodo mogli prešiniti večino svojega naroda. Nazorno nam kažejo le težave žc številke iz šolskih razmer. Nemška narodna manjšina v Poljski šteje 884.000 duš in ima 777 osnovnih nemških šol in 30 srednjih, torej skupaj 813 nemških šol. Od njih jih 585 vzdržuje poljska vlada, v nekaterih krajih celo tam, kjer po mednarodnih obveznostih ni dolžna. Tako obiskuje 72 odstotkov nemških otrok v Poljski nemške šole. Čisto drugačen pa ie položaj v Nemčiji, kjer Je 1,800000 Poljakov. Tn skoraj dvakral večja poljska narodna manjšina pa ima samo 28 poljskih manjšinjskih šol, ki jih vzdržuje nemška vlada iu za silo toleriinjo Nemci tudi 58 zasebnih osnovnih šol, a poljske srednje šolo ni niti ene. Poljsk i šole obiskuje komaj dva odstotka šoloobvezne poljske dece. Že iz teh suhih podatkov je jasno, da je polj-sko-neiuška sprava odvisna predvsem od Nemcev iu od popolnega preloma v nemški miselnosti, ki hodi v glavnem še vedno po predvojnih poteh. To dejstvo mora dati misliti tudi nam. zlasti kar nam skušajo Nemci priti zn hrbet s tem, da organizirajo propagando in jugoslovan-ko-iieniška društva v Srbiji. Malinov una Solija, 28. aprila. AA. Malinov je po sklepu glavnega odbora svoje stranke obiskal Ljapčeva, da se informira, pod kakimi pogoji bi Demokratičeski zgovor stopil v njegovo vlado. Novinarjem jc Malinov izjavil, da je tudi njegov mandat omejen, kakor prejšnji. Misli, da ne bi imel prav, če bi odbil mandat. Kakor trdijo, je Ljapčev pripravljen stopiti v vlado pod gotovimi |K>goji. Solija, 28. aprila. AA. Bolgarska agencija poroča, da je v cilju sestave ttovc vlade Malinov obiskal Ljapčeva. Demokratičeski zgovor je pripravljen pod gotovimi pogoji stopili v novo vlado. Ljapčev je vzel na znanje protipredloge Malinova, glede katerih bo odgovoril še tekom današnjega dne. Mandat Malinova ugasne jutri zjutraj. Silna eksplozija v Nemčiji Mugdeburg. 28. apr. kk. V največji tovarni za izdelovanje praška Znrhorlin v Magdeburgu je bila danes velika eksplozija, ki je zahtevala devet človeških žrtev. Nezgoda se jo pripetila v drugem nadstropju, v katerem so je izdeloval prašek zu pokoučevanje mrčesa. Takoj po eksploziji so bruhnili plameni iz hiše. ki je pogorela. Slučajno ui bilo prisotnih sedem delavk in poslovodja, sicer bi bilo smrtnih žrtev še. enkrat večje. Zgorelo jo osem žensk iu en moški, skoraj sami mladi ljudje, ki so ožgani, tako da jili ni spoznati. Poslopje je skoraj popolnoma zgorelo. Gasilcem se je posrečilo samo. tla se ogenj ni razširil 1111 sosedna poslopja. Belgrajshe vesti Belgrad, 28. aprila. AA. Minister za sociaino politiko in narodno zdravje dr. Nikola Precca je izdal pravilnik o izpremembah in dopolnilih k pravilniku o zdravilih. Nove spremembe se tičejo največ gotovih zdravil. Belgrad, 28. aprila, ž. Danes dopoldne sta odšla iz Zagreba angleška letalca Balfour in Green, ki sta prišla v Zagreb radi ureditve vprašanja o sodelovanju na zagrebškem mitingu, ki bo skupno z aeronavtično razstavo, Belgrad , 28, aprila, ž. Sledeča konferenca srednjeevropskih držav bo 24. avgusta t. I v Sofiji. Belgrad, 28. aprila. AA. Za stalnega člana permanentnega odbora za proučevanje gospodarskih vprašanj vzhodne in srednje Evrope jc odrejen kot predstavnik kraljevine Jugoslavije Milivoj Pil,a, za namestnika pa Velimir Stojkovič in dr, Jurij Tomičič. Pismo iz Nemčije Berlin, aprila 1981. V naslednjem vam pošiljam nekaj podatkov o agrarni reformi v Nemčiji, ki bo v veliki meri vplivala na razvoj avstro-nemške carinske zveze in na bodoče odnosa je med to skupino in med sosednjimi državami. Iz statističnih podatkov sledi, da je morala Nemčija lekoni 1930 kupiti v inozemstvu za 3 milijarde mark živeža. Isto vsoto je Nemčija plačala tudi inozemstvu za reparacije. To so številke, ki jih mora vsak objektiven kritik nemškega gospodarskega položaja poznati, če hoče pravilno presojati novi kurz nemške trgovinske politike. Poleg tega pa se> ne sme zgubiti iz vida, da mora Nemčija preživeti še o milijonov brezposelnih, to je z otroci vred skoroda ono četrtino vsega svojega prebivalstva, iz tega sledi, da mora nemško gospodarstvo biti bolj kod kjerkoli drugod usmerjeno na veliko varčnost. Zato so si nemški gospodarstveniki tudi stavili nalogo, olajšali bremena s tem, da so zniža ona vsota, katero mora Nemčija plačevati vsakoletno inozemstvu za živež. To so lahko doseže na dva načina: z omejitvijo uvoza 111 s povišanjem lastne produkcije. Nemška vlada si je ta program osvojila in se postavila na stališče, da mora čim več izvažati iu čim manj kupili od inozemstva. Agrarna reforma, katero izpeljuje Sehiele, proti kateri - so dvigajo razni protestni glasovi tudi iz tujine, spada po svoji osnovi v varčevalni program nemške vlade. Sicer pa ta politika ni nova, ker je že od leta 1924 bivši ameriški agent za reparacije Gilbert v svojih letnih poročilih vedno zahteval, da mora Nemčija svoj uvoz omejili na najnujnejše in svoj Izvoz zvišati, kolikor je sploh mogoče. Nadalje je tudi Toungov načrt izzvenel i, isti nasvet, da naj Nemčija z neusmiljenim varčevanjem uredi svoje narodno gospodarstvo. Agrarni načrt Brttningovega kabineta, spada torej v okvir nove nemške gospodarske politike in jo brez dvoma najpopolnejši poizkus uvesti načela racionalizacije v poljedelstvo, kar jih pozna zgodovina gospodarstva sploh. Poljedelska produkcija se bo razširila iu bo izločila pridelovanje izdelkov, ki se ue rentirajo. Možnosti so raznovrstne in mnoge. Lani recimo, je Nemčija kupila ramo surovega masla za 377 milijonov mark, za jajca je dala 288 milijonov, za sir 89 milijonov, za razne mesnine pa 233 milijonov. Vso te pridelke je morala Nemčiji kupili zunaj, ker način domačega pridelovanja ni bil zmožen kriti potrebe ljudstva. Novi načrt predvideva pred vsem povišanje domače produkcije vseh zgoraj navedenih pridelkov. Nadalje bo Nemčija po svojem novem agrarnem načrtu podpirala pridelovanje pšenice, ječmena in stročnic. Minister Sehiele si bo prizadeval posebno izboljšati kvaliteto goveje živine in perutnine. V lo svrho jo carinska zaščita zaenkrat edino orožje, ki je na razpolago. Stroga izvedba celokupnega načrta predvideva lorej zvišanje carin na zgoraj imenovanih pridelkih, ter uvedbo vojnega režima, ko jo ljudstvo bilo naravnost prisiljeno so posluževati gotovih domačih izdelkov. Neko nasilje v tem pogledu ni neizbežno, vendar ga nemški narod ne bo toliko čutil, saj so vse politične stranke vključivši socialdemokrate. z načrtom v popolnem soglasju. Posledica teh prizadevanj, kojili nujnost nalaga gospodarski položaj Nemčije, ho la, da bo nemški trg odslej odbijal gotove, dosedaj dobrodošle inozemske pridelke in da bo inozemstvo moralo računati tudi z pojačenn konkurenco nemških industrijskih pridelkov. Dr. Sehiele se je enkrat izrazil, da Nemč'ja le težko plačuje reparacije, če pa inozenislvo noče uvideti potrebe, da Nemčiji odvzame repataeijska bremena, potem naj jta ludi Nemčiji pomaga plačevali te dajatve. Iz lega bi fiediio, da hoče Nemčija namenoma in demonstrativno dokazati, da se ji morajo dati sredstva za odplačevanje vojnih dolgov, če ludi bi to utegnilo neugodno vplivali na nemške trgovinske zveze z inozemstvom. Dr. \V...r. Priobčujemo la zelo zanimiv dopis, ki podaja jasno sliko o nemški gospodarski politiki. Vendar se nam jia zdi, da se nujnost nemške agrarne reforme ne ujema popolnoma z. gospodarsko nujnostjo avstro-nemške carinske zveze, ki bi nemškemu poljedelstvu ne nudila nikake pomoči. Nadalje opažamo, da Nemčija, torej vsa zasnovana avstro-nemška carinska unija, namerava šo dvigniti carine 1111 inozemska živilu, to je. tudi na žilo. Kulto so se mogli torej najti krogi, ki so zagovarjali koristnost te carinske zvezo j>osobiio z ozirom na vzhodnoevropske agrarne države, kajti ali je nemški agrarni program nujen, ali pa ni. Ce jo prvo. poleni --o carinske ugodnosti na korist nekaterim vzhodnim državam nedovoljene, če je drugo, poleni kakšen namen hoče Nemčija doseči z agrarno reformo iu kako jo povezati z, carinsko uuijo. Vladna kriza v ČSR Nečeske stranke zahtevajo nvstro-ueuiško zvezo Praga. 28. apr. kk. V zunanjem odboru po« slanske z.boruice so jo začela danes debata o dr. lieneševem ekspozeju. Govorniki nečeških strank, med njimi tudi nemških vladnih strank, so izjavili, da se ne morejo identificirati z. Beneševhui izvajanji. Tako je izjavil nemški socialni demokrat Polil: S poli. ki jih je pokazal dr. Beneš, so ue moremo povseui strinjali. No moremo pristati ua nadaljevanje dosedanje politike, četudi smo v vladi. Ne strinjamo so s političnim delom ekspozeju. in s posledico, ki izhaja iz trga, da ostane dr. Beneš dalje nn lleh mirovnih pogodb. _ Zastopnik madjarskih strank dr. Sziillii jc češkoslovaško označil kot del verige, ki jo jo položila 1 muci ja okoli zopet v.-tajajoče Nemčije. — Govornik češke ljudske stranke je izjavil, da stranka jemlje ekspoze na znanje, posebno oni del ekspozeju, da se Češkoslovaška iz. narodnih in državnih vzrokov nc moro pridružili carinski uniji. — Debata so bo jutri nadaljevala iu bo dr. Beneš odgovarjal ua posamezne ugovore. Praga. 28. apr. kk. Že dalj časa krožijo govorice, ila namerava ministrski predsednik Udržal demisijouirati. Danes so se to govorice še ojačile. ko so bili v dveh senatovih odborih v razpravi o zakonu za cesbii fond in davek nn mineralno olje odklonjeni v bojnem glasovanju izpreminjevalni jiredlogi čeških in nemških agrarcev, katerim pripada tudi Udržal. Zastopniki agrarcev so zato demonstrativno zapustili sejo. Ti izpreminjevalni predlogi agrarcev so protivijo vladnemu načrtu zakona. Ker se jc torej agrarna stranka postavila proti lastnemu ministrskemu predsedniku, se smatra, da bo Udržal izvajal posledice, posebno ker tudi njegovo zdravje ni prav dobro. Govori se, da bi postal njegov naslednik dosedanji vojni minister Viskovsky. Konferenca Male antante Bukarešta, 28. apr. ž. V ponedeljek se prične v Sinaji politična konferenca Male antante, ki bo v glavnem razpravljala o nemško-avstrijski carinski uniji. Trdi se, da bo dr. Beneš sporočil na konferenci pozitivne predloge, ki sc krijejo z njegovimi poslednjimi izjavami. Razpravljali bodo tudi o zadržanju Malo antante proti sovjetskemu dum-pingu. Iniciativo zu to vprašanje prevzame romunska delegacija. Dr. Beneš bo, kakor na vsaki konferenci Male antante, tudi sedaj zavzel stališče za sporazum s Sovjetsko unijo. Kongres Male antante tiska Bukarešta, 28. aprila. AA. Kakor poroča: Novinarji, ki so tukaj zastopani na kongresu Male antante tiska, so včeraj položili venec na grob neznanega junaka. V imenu jugoslovanskih novinarjev je govoril direktor Živaneevič, v imenu češkoslovaških pa urednik Svihovski. Danes v torek sprejme novinarje predsednik vlade prof Jorga, v sredo pa nj. vei. kralj Karol. Goma proti Briandu Pariz, 28. npr. kk. Franklin-BouiUon je Ze »u-čel napadati kandidaturo Brianda za mesto državnega predsednika. Sklical jo zborovanje časnikarjev, katerim je izjavil, da smatra za izključeno, da bi mogel imeti Briand žalosten pogum, postaviti svojo kandidaturo za drZavnega predsednika. Škandal bi bilo misliti, dn bi se mogel politik Anschlus-sa naseliti'v Ellzeju. Sirer pa je Briand v senatu obljubil Doumerju. da ne bo oviral njegove kandidature. Tudi jo Doumer odločen, da vztraja pri svoji kandidaturi do zadnjega, iu zato mora sedaj Briand besedo držali. Novice iz Španije Madrid, 28. apr. AA. Vojno ministrstvo j« pozvalo večje število oficirjev, naj pidajo ostavko ali pa naj preidejo, v rezervo, ker je vlada sklenila, da zniža vojsko. Bnrrclona, 28. npr. A A. Olimpijski mednarodni odbor ju sprejel ponudbo Kanade, dn se naj vrše olimpijsko igre leta 1940. v Kanadi. Nadalje bo odbor leta 1934. proslavil v Atenah 40letnico, odkar so ponovno prirejajo olimpijske igre. Naselitev bane. kolonij Pariz, 28. aprila, kk. V »Peli! Journalu< je kolonialni minister Renauld objavil intervju o zanimivih poskusili narodnopolitičitfga naseljevanja v kolonijah. Preselili hoče namreč azijske delavce v centralno Afriko in Gu«yano. Več sto indokitajskih kalijev je ie naselil ob Nigru. izkazalo se jc, da je njihova delovna storilnost mnogo večja kakor tamkajšnjih domačinov. V kratkem liočc kolonizirati indo-kitajske kaznjence iz Guayane v novem iipravnrm distriklu litini. Ce se ta poskus posreči, bo francoska kolonialna politika sploh skrbela za boljšo razdelitev delovnih sil v kolonijah. Pametna odredba v Romuniji Unkarcšta, ':s. apr. kk. Ministrski predsednik .Tnrga je odredil, da uradnice prosvetnega ministrstva v bodoče nc smejo več prihajati v urad v svili nli našminkanc. Občni zbor gre§niia trgovcev v Ljubljani Novi odbor Ljubljana, 28. aprila Nocoj se je vršil redni občni zbor Gremija trgovcev, katerega je vodil gremijalni načelnik g. Ivan Gregore. Na tem občnem zboru so se vi šile tudi volitve predsednika, dveh podpredsednikov, ostalega načelstvo, razsodišča, delegatov za občni zbor Zveze in šolskega odbora, ker jo potekla funkcijska doba (ki traja tri leta) dosedanjega odbora. Pri volitvah so bili soglasno Izvoljeni: za načelnika dosedanji načelnik g. Gregon\ za podna-čelnika gg. Vidmar Stane in Sincrkolj Albin, v odbor pa so bili izvoljeni: Jos. J. Kavčič, K. Suss, .los. Bahovee, Pr. Pogačnik. A". Meden, I*. Pabianl, Iv. Itnhovcc. V. Breznik, t r. Pavlin, .1. Krek. ini Kobi, A. Vcrbič. V šolski odbor pa so bili izvoljeni: Jos. J. Kavčič, I. fjrcgorc, A. Sincrkolj, P. labiani, Pr. Pavlin. Si. Vidmar in A. Vcrbič. Za preglednika računov sla bila izvoljena Jurij Vrrovšek iu Avg. Volk. Pri slučajnostih sta se oglasila predsednik Zbornice za TOl g. Ivan Jelačin ml. in predsednik Zveze tri:, gremija .Tos. J. Kavčič, ki sta opozorila še na nekatere aktualne probleme našega trgov-stva. Koledar Sreda, 'JO. aprila: Peter, mučenec; Kober I, opat Osebne vesSi = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi f.o bili med drugimi odrejeni za poveljnika 65, čete obmejne trupe peh kap. 1 razr. Lovro Ireo; i:a vodnika 62. čete obmejne trupe topniški poročnik Miljutin iveta; za upravnika materiala moravske-ga intendantskega skladišča intendantski podporočnik Anton Trolia; za kapelnika godba 50. peš-polka višji voj. kapelnik IV. razr. Ferdo Hercog; na službo \ mornariški poveljstvo k rekrutnemu batalionu poročniki fregate Boris Vilfan, Ivo Kck-man, Josip Saksida in Bogdan Božič ter poročniki korvete Avgust Grošelj, Gvidon Voh in Pavel Župan. — Urugvajska republika je imenovala za svojega častnega podkonzula na Sušaku g. A. Ivaoo-viča. Naša vlada jc novemu podkonzulu izdala eksekvatur. Osfafe vesti — Fuzija v slovenskem časopisju. V nedeljo smo pod lem naslovom z. vso rezervo priobči;; informacije o namcrrvani združitvi Jutra« in »Jugoslovana'-. Na naše informacije sta oba lista včeraj odgovorila z demantiji. Jugoslovanov« demanti pravi mod drugim takole >0:1 vssga po-četka Jugoslovana- so sc stilno širile tudi naj-raznovrstnejSc govorice o njem, seveda zlonamerne v prvi vrsti . . Obi ajno so bile vrsti precej r.ekonkretne . . . Izjemo pa je naredil Slovenec« in objavil vest o fuziji » Jugoslovana« in »Jutras ker da so se tako žc dogovorili lastniki obeh listov' Slovenec prinaša le informacije z vso rezervo. Ta dostavek je bil potreben, ker sc med lastniki »Jutra« in »Jugoslovana- sploh niso vodila nobena pogajanja. — »Jutrov« demanti jc pa daljši, nc pove pa prav nič več. Tudi Jutro- pravi-. »Že id-lvar izhaja Jutro« in tako dalie zaupani«; naročnikov, močna pozicija, neodvisen list za vsa);o ceno tudi v bodoče. >Že iz tega razloga ne bi biio mogoč« razpravljati o kaki fuziji z »Jugoslovanom . ki jc, kakor znano. po'.oficiozcn list .. « Program Jutra je znan: okrepitev dr/.avnc in nacionalne misli. Za ta program bo Jutro« delalo tudi naprej in podpiralo vsako akcijo, ki stremi za strnitvijo vseh konstruktivnih in resnično narodnih sil v Sloveniji in v vsei državi.« — Tako sla torej dementija > Jutra« in Jugoslovana« . — Kdo ima prav, naš informator (ki nam |e že naprej napovedal dementijc) ali > Jut:o« in Jugoslovan«, bo pokazala bližnja bodočnost. Siccr pa želimo Jugoslovanu mnogo let izhajanja, »Jutru pa trajno vsestransko neodvisnost. Uradne ure p-i sodiščih v Ljubljani so od 1. maja do 30. septembra t. 1. ob delavnikih od 7*0 do 12.30 in od 16 do 18, ob sobotah od 7.30 do 13.30, a ob nedeljah in praznikih od 9 do U. — Prolituberhiilozni dnevi. Od 2. do 6. maja letos se prirejajo po vsej dižavi prolitub«rku1ozni dnevi, ki imajo namen propagande, higienskega pouka o čuvanju pred ietiko in zbiranj* sredstev za protituberkulezne ukcije. Na področju dravske banovine sc bodo ob teh dneh vršila po nalogu Kr. banske uprave poučna predavanja polom okrajnih .'»anilctinh referentov, vse šole bodo ob .eh dneh i'-posvetile nekaj ur pouka, kako sc jc varovati pred tuberkulozo. Predavanja bodo priredili tudi zdravniki socialnega zavarovanja. Osrednja proli-tuberkulozna liga jc r.a le dneve izdala posebne propagandne kolekc. Vabimo vso javnost, da kupuje tc kolke in tako pomola pri zbiranju sredstev za protittiberkulozr.o gibanje. Z nakupom teh kolkov bo vsak lahko sodeloval aktivno v boju proti jetiki. — Osrednja protituberkulozna ligi. — Vaino za lastnike italijanskih tiiptikav. Avtomobilski klub opozarja tem polom lastnike ilalijansl.ih triptikov, da pazijo pri povratku iz Italije, da jim italijanske carinske oblasti n« zaključijo Iriplikc, ako to sami izrecno nc žele. V zadnjem času se ponovno dogaja da posamezni organi italijanskih carinikih oblesti iz nvpoenanih razlogov r*k!jačujejo sc veljavne triptikc. to celo proti ir.rec.ii želji lastnikov, s Čimer otrpc slednji -'kodo. ker so primorani nabavili si nove triptikc. Obenem so prijadeti naprošeni, da take slučaje nemudoma javijo tajništvu Avlokluba v Ljubljani, Kongresni trg 1, 1. nadstr. — Kadovljiiko Učiteljsko društvo zboruje v soboto 9. maja, ne pa 2. mejo, ob 10 na Jesenicah z žc objavljenim dnev nim redom. — Požig. Iz Sladke gore poročaio: V soboto zjutroj ob 3 orjs je nenadoma prestrašila velika svetloba. H ud o bo a roka jc zažgala gospodarsko poslopje bivšega posestnika Habiianiča. Poslopje ie bilo še v zelo dobrem stanju in jc obsegalo pod, kozolec in hleve, ki pa so bili k sreči prazni. K «rcči jc bilo či"=to mirno vreme, ako bi bil veter, bi bila lahko zgorela vsa Aržiška vos. — Pogtcšn sc od 8. t. m. božiasli podvržen Alojzij Jošt iz Dr&meli pri Celju. Odšel je bos oJ doma, ima znamenje opekline os licu in rokah. Nekoliko šope. Njegova mati prosi, naj bi jo n'i-veslil, ako kdo ve, kaj jc z njim. Naslov: Marija JoM, Dobjc v Dramijah. — Pod kolesi tovorr.cga avtomobila. V bližini vasi Pletcrnica pri Novi Grndiški se je tc dni peljal 24letni delavce Slavko Janoš s tovornim avtomobilom. Med vožnjo pa jc na nepojasnjen način rade! pod kolesa avtomobila, ki so mu zmečkala obe nogi. Dobil je ležke poškodbe, radi katerh ic liekai dni pozneje umrl v bolnišnici — Služba ctslatjj. Kr. bnaska uprava razpisuje lia osnovi § 31. ;:akona o banski upravi v območju okrajnega cestnega odbora v Radovljici službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: za ccslno progo od km 6.815 do km 10 450 na bano-vinski cesti Javoruik—Rečica—Zagorice in za progo od km 0.60 do km 1.823 na banovinski cesli Bled—Zasip. Prosilci za lo mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjcv in njih preemkih in ne smejo bili mlajši od 23 in nc slarejti od 30 Int. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolko-vanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odslu-renju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblist-Va, da niso bili obsojeni uboji kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti jc vložiti najkasneje do 15. maja 1931 pri okrajnem cestnem odboru v Radovljici. — Krst treh novih jugoslovanskih pamikov. V nedeljo sc ie vriiil v sušaSki luki slovesen krst treh novih jugoslovanskih pomikov Jadranske plovidbe. Krščeni so bili Prestolonaslednik Peter., »Bakar. in »Rab . N|. Vel. kralja je zastopal pri slovesnostih brigadni general Milan Pciič. Po krstu so nastopili vsi trije parniki svoje prvo potovunte. • Rab' je odpeljal na Rab, -Bakar« na Bakar. kjer so mu izročili tamkajšnji mestni očetje kot darilo svileno zastavo, »Prestolonaslednik Peter« pa je najprcjc odpeljal goste na Rab in potem na Bakar. Lepote JugoslavS. ? ^ o odkoder sc je zvečer /. gosli vred vrnil na Sušak. — 4 letno deklico ugrabili cigani. Iz Sarajeva poročajo, da so -4letno deklctce Muuiro Rizvanbc-govič ugrabili cigani. — Na dosmrtno ječo obsojen morilec. Pred velikim senatom zagrebškega sodišča sc je predvčerajšnjim vršila razprava proli -kletnemu konjskemu trenerju Ivanu funevcu, ki jc umoril služkinjo Marijo Čelofiga. Obtoženec ..je svoie dejanie v polni meri priznal, dejal pa je, da ni imel namena umoriti svoje bivše neveste. Bi! jc le ;e:-en nanjo, ker ji je dal spraviti 85.1X10 Din svojega denarja, ki pa ga je ona zapravljala z drugimi moškimi. Ko je 15. februarja tega leta zahteval od nje denar nazaj, mu ga ni hotela dati, na kar io ,e dvakrat sunil z nožem v glavo, radi česar je nekaj dni pozneje v bolnišnici umrla. Sodišče ga je spoznalo krivim in ga obsodilo na dosmrtno ječo m trajno iz-rusiti javno napravo, ki služi državnemu prometu. Da jc v I. 1021». in 1930. v stanovanju v Andrijevcu zbiral in prikrival različno orožje in niunicijo ca izvršitev atentatov na državne objekte in osebe. Da je meseca junija in julija 1030, ko so je nahajal v inozemstvu, podpiral Antona Hermana. Andreja Tilmaua. Aleksandra Grossn in Ivana Ruškima ter jim dajal orožje in eksploziv. Da jo meseca junija in julijo 1030, ko se je nahajal v inozemstvu. predal istim |x>lom bratov Ignaca in Ivana Mmilroviča več detetistifnih časopisov in letakov z naročilom, da ta niatcrijnl prenesejo v Jugoslavijo in da ga razpočajo. —- Andreja Til-mana obtožuje državni tožilce, da jo koncem meseca marca ali v aprilu 1030 v Pečuhu v družbi s pokojnini Ivanom Bošnjakovičetn sprejel od dr. A ute Puvvličn. bivšeun odvetnika, okrog 5 ke eksploziva in tri revolverje, in vse to prenesel v nnšo državo, nato pa da je koncem meseca junija liKtO sprejel od Hermana okrog 5 kg eksploziva, katerega je la dobil od Mije Selelkoviča. in da j;' ludi la eksploziv prinesel v državo z. namenom, da v naši drŽavi ruši javno objekte. Potom da je nekoga dne v mesecu juniju 1030 sprejel od Seletkoviča v Pečuhu večjo količino časopisov in letakov, ki so bili nahranjeni, in jih razširjal v naši državi. — Hermana Antona, rojenega v Djakovu. obtožuje državni tožilec, da jo v juniju 1W!I0 prejel od Seletkoviča v Pečuhu 5 kg eksploziva in revolver ler vse to prenesel v našo državo z naročilom, da poruši gotove objekte, — Ruškana Ivana obložuje, da je meseca julija 1030 potom bratov Ignacija in Ivana Dmitroviča sprejel v Madjnrski od Selelkoviča eksploziv, kapseljo. revolverje 7. naboji in razni drugi materijah ter vso to prenesel v našo državo zaradi rušenja objektov. — Ignac Dmilro-vlč sc obtožuje, da jo meseca junija 10:10 pomagal tovarišem. V Pečuhu je dobil od Seletkoviča eksploziv, revolverje z naboji in drugi materija!. — ilr. Anton Crviča obložuje. da je 1030 do svojega pobega v juniju 1930 podpiral to ilegalno delo in dn je dno 21. aprila 1930 v Djakovu, ko sc je z njim sestal Sclcikovič in Kirrhmajer, posodil voz od Sape Garbe ter'odvedel potem Seletkoviča in Kirchmajerja do Budroven, kjer so položili peklon-; ski slroj. — Kirchmajer Mijo iz Djakova je obtožen, dn je v namenu, da poruši železniško progo med postajama Vrhpolje in Mihnnovccm, postavil v družbi s SebMkovičcm v noči od 21. na 22. aprila 15530 peklenski stroj, ki bi moral eksplodirali ob j priliki prihoda vlaku, v lom namenu, da prepreči prihod vlaka v Bolcrod, kar pa ni uspelo, ker ni prišlo do eksplozije, torej, da jo poskušal porušiti objekt, ki služi javnemu prometu. — Drugo Dev-čiča obtožuje, ker jo vedel, dn nmneruvntn Soletkovič s Kirciimajcrjem postavili v umen jen i noči peklenski stroj nn železniški progi med navodc-I niiuu postajama, Da ju v prvi polovici meseca aprila v Djakovu dal Cnniču en izvod resolucije, ki je bila sklonjena na protivim-m zborovanju v Ohiu dne 29. derembrn 1U29. — Fr;>njo Gcravic .-< obtožuje, da je 1930 deloval ilegalno in i - bil v družbi z omenjenimi obtoženci. — Dr. fceljk« K'- ■ man sc obtožuje, da je v prvi polovici nu.....a junija 1H30 dal v Djakovu |K>tom Ueravica l."'1 Din \ ilegalne namene. Da je prejel ravno tako v 111"-secu juliju 01I Mikiča po en i>vod pi-n, e ^ircv jc vedel, da se propagira v l- h č.iiopisiii z-1 :>kci.jo proli državi. Anton Budrovcc je obli' o, da j' v prvi polovici meseca junivi 1930 v DuV-iovrii preje! od Tilmann revolver naboji in dn je din 17. julijn 19.'MI prejel v Djakovu '*l Mik a več vodov časopisov in letakov. — Luko Mje-iii ob tožuje, da jo pri tem delu pomagal. — Mikiča Simona obtožuje, da jc v I. 1BHO. pa do svoje aretacije pomagal tej družbi obtoteneov in da je dne 17. julija lanskega leta predal Budrovcu v Di ,kovu |>aket z več izvodi omenjenih ■ asopisov. 1'anic obtožuje, da jc poniap.it pri leni delu in da jf preko Tilmaua imel tveze 7, dr. OrviČom. Selelko vičoin in Caničcm. Nato jo državni tožilec obrazložil obtožnico Citati jc obtožnice in njeno tolmačenje j,- traialo vse dopoldne. Nalo je dr. Arnarič pr,'.mil razpravo iu sc bo nadaljevanje iste vršilo jutri do-IHiIdne. Te podatke priobčnjemo z namenom, da opozorimo našo javnost na kriioinelno propa: amlo. k io vršijo tnadjarski agenti v inozemstvu in dum." proti naši državi v zvezi s hrvatskimi emigranti. Svojo dni je madjarska vlada v uradnem komunikeju izjavila, da nima nikake r.veze z emigranti niti interesa podpirati njihovo rovaronjo proli naši domovini. Sodna preiskava, ki teče. bo odkrila res uico in razgalila vso grdobijo, s kalero se ho< e ugled našo domovine uničili. On.i bo tudi najkrep kejša obsodba zločinskih molod in namenov ne samo brezdomovinskih irdajic iz naš • države, am |«ik tudi cahrbtnosti in nezaslišanega iutriuaulslva (mili naših sosedov, ki ne morejo pozabiti, da s.i slovanski narodi ušli njihovemu uospovlstvu. — Pri prehlajenjih. hripi, vnielju vrntu. zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro delic, ako se s pol kozanvni naravne Fratu-Josef groufice poskrbi za vsakodnevno izprnznenje črev. Po i/.javali \sc-učiliških klinik so odlikuje 1'ranz-JoseI voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi, — >Franc-Josef< firenčica sc dobiva \ lekarnah, drogerijah iti špecerijskih trgovinah. Jugostov. knjigarna v Ljubljani Novosti t Adam Kari: l>io geistige Hnt^irkliiiiJt rte-" heiligen /tngiistinus — 55 strani, vezano Din 5ti Beyer Georg: Katholik oder VdvoiitistV An: fllhrliche Prcdiglski/.z* u — 100 strani. ncvezan< Din 28. . Blorbaum A.: Drricchn Antoniuspredi.,.;ti,n Vit 1-«!( iind Jung — 100 strani, tievr-r.nno Din 33.|| eine Multpr Cliristi. Zvvei Roiholi iNlarienprcdiglcn. - 75 si rani 111 vezano Din 22.50. Schmidl \Vilhehn! Liebc. Klic, Kamilic. 175 strani, never.uno Din 50.—, Schneider Adn: (•cist umi Lelien. Orgniiischo Darstellung der kalholisehen l.ehre 2el sirnni. nevezano Din 37.50. Schlund Erhard. Oriratleriing. Kino llilte im \Veltanschnnungsk.'impI der Gegenvvurt — 041 strani. nevezano Din 70.—, "Pomladi sa&teva posebno vestno gojitev kože z NIVEA-CBEHE NI VE A" OLJ E l1! 11 Oboje vnruje Vašo kožo pred vetrom in slabim vremenom, ker je radi tople zimske obleke postala mehka in /.elo občutljiva. Oboje vsebuje odino svoje vrsto — cueerit mešanico, ki je sorodna sestavino — oboje prodira baš zaradi vsebine eucerlta globoko v kožo in nasičuje Vašo kožo izdatno in trajno. Nivea-eretno in Nivea-olje se 110 moreta nadomestiti z ničemer, ker nimamo niti enega drugega sredstva /.a nego kože. ki bi vsebovalo eucerit, in vendnr na tem temelji ono čudovito in prijetno delovanje, ki neguje in varuje kožo. Nivea-erome: največji učinek, najmanjši izdatki. Nivea-creine Diu 5'— do 22'— / Nivea olje Din 25"— in 35"— Proiivaja: JUGOSLOV. P. BEIbRSDORF & CO. d. s. o. j., MARIBOR, Gregorčičeva ulici št. 21. Župnik ŠhuIj pred sodiščem oproščen Novo metlo, 28. aprila. Danes se je pred sodnikom poedincem tukajšnjega okrožnega sodišča g. R o m i h o 111 vršila razprava zoper bivšega narodnega poslanca iu župnika v Dolenji vasi pri Ribnici g. Karla Škulja. Tukajšnji državni tožilec je namreč obtožil Karla Škulja radi prestopka po čl. 4 zakona e zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ, da jo uoleli 1980 v Dolenji vasi pri Ribnici vprašal g. Jožefa Oražma, če je njegov sin pri Sokolu, iu nato še rekel: Dajte ga izbrisali!« S tem je bil torej g. škulj pokazal namero, da povzroči neraz-polozenje zoper državno upravo. Po ponovnem zaslišanju obtoženca in po izpovedi priče g. Oražma, ki jc bil ludi danes zaslišan kot priča, ter po govoru državnega tožilca je nato sodnik razglasil obsodbo, po kateri je ob-ioženi župnik g. škulj oproščen vsake krivde. Ob-ložbo je zastopal namestnik državnega tožilca g. Kovač, obtoženca pn jc branil koncipient pri g. dr. česniku g. Denieter V e b 1 e. Avtopodjetje Ivan Dclmovič prične vožnjo z avtotaksijem z današnjim dnem in sc cenjenemu občinstvu priporoča. Ceno brezkonkurenčne. ttovo mesto Osebna vest. Sodna pripravnika s sodnim izpitom Uu- Pureber in Punčuh sta od tukajšnjega okrožnega sodišča dodeljena okrožnemu sodišču v Mariboru. Nogometna tekma. SK Gradjanski, Karlovec proli SK F.lan, Novo mesto se je odigrala v nedeljo popoldne na l.oki. Zmagalo zdaleka bolj rut,nirano moštvo Gradjanski nad Elanom, ki sc v tej igri ni pokazal vrednega svojega imena. Kozaki. V soboto sc se pojavili na mestnih ulicah slasiti zagoreli ljudje v lepih uniformah. Vse jih jc drlo gledat in vsakdo je takoj uganil, da so kozaki. Kakor pred par leti tako so tudi letos priili r» svojem večnem potovanju zopet v Novo rncslo. — V nedeljo popoldne smo imeli priliko gledati njihove vratolomne igre, prelep kozaški ples in slišati gromko kozaško pesem. Vsi nastopajoči kozaki so se »kazali kot umetniki, a največjega umetnika v vajah se jc pokazal vodja in komandant cele dcsetoricc kozakov Danjelo Piga-nov. Kozaki, ki so poselili naše mesto, so Kavkazci ia Cerkcii, emigranti, ki so vsi služili v Vranglovi armadi. Sedaj pu so brc.: doma in se prciivljajo edino a svojimi predstavam''. Prepotovali so ie vso Francijo, Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Poljsko, Madžarsko in Jugoslavijo. Iz Novega mesta so se podali proti Ljubljani in Mariboru, od koder odidejo ponovno v Avstrijo. Koliko imuno ciganov. Pri popisovanju za ljudsko štetje so našteli ciganov v novomeškem okraju 218. Vsi so večinoma Bra:diči. V tem številu niso še všteti oni cigani, ki so zaprli v raznih zaporih. Ljutomer Viničjrji so preteklo nedeljo imeli svojo tombolo v Ljutomeru. Mislimo, da bi ples z veselico lahko brez škode izostal v teh kritičnih časih. Bi bilo za vse boljše. Vrtnarijo smo dobili v našem mestu v vesel;« naših gospodinj. Glasbena šola bo prihodnjo nedeljo izvajala skladbe Mozarta, Čajkovskega, Adamiča, Pahonn, Pavčičo in drugih. Produkcija sc vrši v Katoliškem domu ob 3 popoldne. Ljubljana Celje Kai bo danes Drama: Pri belem konjičku . Red A, Opera; Oj ta prešmentana ljubezen:. Pre-niijera izvirne operete. Red I). Nočno službo imata lekarni: mr. Kuralt, Go-sposvetska c. 10 in mr. Sušnik, Marijin trg 3. 0 Krasen naraven pojav. Sinoči ob solnčnem zahodu so imeli Ljubljančani priliko opazovali krasen naraven pojav na nebu. Planiue so zableščalo v krasni, čisti luči. prav tako ludi obzorje, med tem, ko je vse ostalo nebo pokrival težak oblak in se je že mračilo. Krasen prizor jc trajal le nekaj trenutkov, nakar šo se tudi planine dehio zakrile v oblake, ualo pa je nebo zažarelo v pur-purni luči. Na vzhodu pa se je — ob solnčneui zahodu! — dvignila strma mavrica, ki je irajala samo nekaj trenutkov, zakaj solnce je zašlo in mavrica je tudi izginila. 0 Dne 1. majnika zvečer ob 20. uri so prav sigurno vrši lil. simfonični koncert gledališke uprave. To sporočamo p. n. občinstvu, ker so nastali nekateri dvomi, češ ali bo koncert 1. maju ali ne z oziroin na to, ker so druge proslave lega dne prepovedane. Koncert je pa kulturna prireditev in ničesar drugega. 0 Dijaško akademijo prirede maturanti Tehniške srednje šole v soboto 2. maja ob pol 9 zvečer v veliki unionski dvorani pod pokroviteljstvom g. Dragolina Hribarja, predsednika Zveze industrij-cev. Program akademije je jako pester in lepo izbran, zato že danes opozarjamo ljubljansko občinstvo na to idealno dijaško prireditev, da jo po-seti v obilnem številu, zlasti še, ker je čisti dobiček prireditve namenjen ekskurzijskemu fondu. Javnost naj podpre dijaški idealizem s svojim obiskom, za kar ji bo mladina vedno hvaležna. 0 Rczulatija Dunajske ceste in okolice. Meslu i gradbeni urad je izdelal regulacijski načrt za ureditev blokov ob Duuajski cesli, Gosposvelski cesti. Gledališki, Puharjevi iu Gajevi ulici. Predvsem odpade znana partija, kjer jo sedaj kuhinja Domovine , poleg tega pa še dve sosedni hiši in del zidu v Gajevi ulici. Gajeva ulica bo po novem regulacijskem načrtu široka 20 inelrov. Od palače Ljubljanske kreditno banke iu od nebotičnika bo potegnjena ravna črta navzgor, tako, dn bodo odpadle hiše 7, 0 in lt. Dunajska cesta bo lam široka 20 metrov. Tudi hiše na desni strani Dunajske ceste, med Frančiškansko in Dalmatinovo ulico se bodo morale umaknili za nekaj metrov, še širša pa bo Dunajska cfstn med Pu-liorjevo ulico iu Gospo svet sko res lo. Širina P11-hnrjeve ulice je določena na 12 tnelrov Crlani pa sta hiši med Gosposvetsko cesto in Puharjevo ulico, to Je Figovec in pa s "dnja hiša. Tako bo nnslnl na tem mestu okoli 40 metrov širok iu približno 75 metrov doler trg. v katerega se bodo .-tekale z dveh strani Dunajska cesta, dalje Go-sposvelska c -la. Dalmatinova in Puharieva ulica. Stavbna črta na Gospo«vetskl cesti določa ludi za nekaj metrov umnkn;tev hiš. širina Oosposvetsko ce-le je določena lia 20 n,etrov. Med Gosposvtsko cesto in Gojevo ulico ter med Dunajsko crsto in Gledališko ulico do!o?a regulacijski načrt dvofe velikih stavbenih blokov, ki ju loči Puharieva ulici. Izvedba vsega velikega načrta bo veljala s e v ■» meslu dirkajo z vozovi in drug drugega prehitevajo. Tako je prišlo predvčerajšnjim prav zaradi tega tekmovanja nn oglu Ambroževega trga iu Poljanske ceste do manjšega 1 kurnmbola. Illa|>ee J. B. je prehitel z vozom voz ! svojega tovariša Ivana A. in pri tem trčil vanj. Pri karambolu se je precej poškodoval *V.-ov kouj, ki ga je moral hlapec odpeljali k Zivinozdravniku. B.-a pa bo poučila policija, da no sme dirkali po ljubljanskih ulicah. 0 Tatvine. Delavcu Francu Kralju v Zgornji Šiški 23 jo nekdo ukradel iz kov čeka srebrno žepno uro, niklasto isapestno uro in nekaj obleke. Skupaj trpi Kralj flOO Din škode. — Tatvin koles ni ne konca ne kraja. Slugi Ivanu Grabnneu je nekdo r dvorišča hotela >Lov,1 - odpeljal 1800 Din v redno kolo. Drugo kolo je bilo ukradeno v Zgornji Šiški tesarju Mihi Kunstlju iz Kleč. Kolo je bilo znamke >Pax in vredno 1500 Din. Litija Sprememba imso-ha. Graščinsko veleposc- | sivo Pogantk pri Litiji, nekdanjo last drž. poslancu 1 Fr. 1'ovSeta, je kupil za 500.000 Din ljubljanski veletriec z žitom g. Smerkolj od g. Borisu Samse, lastnika parno žage v Litiji. Posestvo meri t20ha, 1 povečini gozdov. G. Smerkolj namerava gojiti na : tem veleposestvu šparulje iu neke posebne vrsto | hrena zn tovarne gorčic. Oddaja ponoviskega kna v zakup. Kr. banska uprava v Ljubljani jo odločila, da se da lastni lov hanovinskcun veleposestva Ponoviče v izmeri o l 110 ha v zakup za ."letno dobo. Izklicna cena 1200 Din. Dražim bo v ponedeljek 11. maja ob 10 dopoldne na okrajnem glavarstvu v Litiji. V lovišču je izredno dosti srnjadi iu več divjih petelinov. Cement ia polovično ceno. Te dni je pričela kr. banska uprava na posamezne občino razpošiljati cement po polovični ceni za napravo gnojnih jam. Posestniki morajo gnojne jame zgradili po odobrenih načrtih bauske uprave do 1. avgusta 1.1. Posestniki litijske občine prejmejo 00.000 kg lega ccmcnla po 27 Din zn 100 kg. b haniilo Gradišnik. Spel jo odi-el eden onih, ki so svoje dni dajali celjski narodni mladini tipičen obraz. V ljubljanski bolnišnici je prenehalo bili blago srce carinika g. Kamila Gradišniku. Pred štirimi meseci je napaden po zavratui bolezni je-tiki omahnil v celjsko bolnišnico. Pred časom šo jo poln upa na ozdravljenje bil prepeljan na Golnik, odkoder pa so ga morali prepeljali daljo v ljubljansko bolnišnico. Tu je zadnji hip še za hip vzplam-lelo komaj 30 letno življenje, du ga je nato Previdnost za vedno ugasnila. Pokojnik jo bil brat celjskega uglednega lekarnarja in prosvetnega delavca g. Fedorja Gradišnika in učitelju celjske manjšinsko šole g. Stanka Gradišnika. Pokojnikovo truplo prepeljejo s furgonom ljubljanskega jHigrebnegu zavoda v Celje, kjer se vrši danes ob 5 popoldne pogreb iz mrtvašnice celjskega okoliškega pokopališča. — Naj počiva v miru, preostale pu naj Vse-dobri obilno tolažil £t Pevsko društvo Oljka priredi v nedeljo, due 3. maja svoj prvi pomladanski izlet v Gornji grad, združen s koncertom narodnih pesmi v škofijskem gradu. & .Šoferski izpiti in pregled vseh onih 1110-lornilt vozil, ki še lelos niso bila pregledana, se vršijo v soboto, dne 2. maju ob 11 pri okrajnem načelstvu za mesto in okraj Celje. .£r Opera v Celju. V nedeljo, dne 3. maja ob 15.30. uri, gostuje ljubljansko narodno gledališče s Smetanovo >Prodano nevesto pod taktirko g. Nef-lala v mestnem gledališču. ■& ProtiUiberkiilnzna liga priredi v nedeljo 3. niaju ob 10 dopoldne v mestnem kinu javno predavanje s filmskimi slikami, Vstopnine m. & Uradni dan TOI v Ljubljani za Celje in okolico bo v torek, dne 5. maja dopoldne v |k»-svetovaluici gremija trgovcev v Kazlagovi ul št. K. -Gr Nesreče. V celjsko bolnišnico so bili pripeljani: Ivan Ferme, posestniški sin iz Kleč pri Sv. Petru pod Sv. gorami, star 25 let, ki ga ju nekdo zavratno z moti ko nupadel. Ima hudo poškodbo ua desni strani glave in zlomljeno lenienieo. — (iale, 0 letni rudarjev sin iz Pleše pri Ziduuem mostu, katerega je avto jiovozil iu sicer tako, da so šla kolesa čez trebuh. — Ivan 1'ospeh, star 40 lel, i/. Vitanjske okolice, ki si je pri padcu zlomil nogo. Smrtno pa se je pouesrečil 21 letni rudar Ulčnik Franc iz Tevž, ki je prišel po neprevidnosti v stik z električnim tokom, ki ga je 1111 mestu usmrtil. & Siurtna kosa. Umrli so 20. t. 111. posestnik lhiberšek ua Lavi v starosti 55 let, v bolnišnici pa 27. t. m. Strga r Franc. 30 letni hlapec iz Šmihela in 28. t. 111. Gaberšek Cecilija, 77 letna prevžitku-rica iz Osirožnega. fj Tatvina. V nedeljo je nova služkinja dr. Sadnika izrabila odsotnost gospodarjevo ter je v času, ko je bila kuharica v cerkvi, pobusala obleko, perilo iu nekaj vrednostnih predmetov pa dva kov-čeka iu jo pobrisala. Škoda znaša circa 14.000 Diu. Policija je pa zvedela za lo šele proti večeru, ker je kuharica čakala s prijavo do večera, da se je zdravnik vruil nu svoj dom. Do sedaj šo ue vedo, kam se je talicu obrnila. & Obisk nemških industrijalcev v Celju. V petek, dne 1. maja obiščejo Celje iudustrijci iz Nemčije. Upajmo, du jih I>o Celje dostojno pozdravilo, da bodo odnesli prijetne spominu iz našega mesta. Ptui Krajevna prolitukerkuloiaa liga v Ptuju sklicuje za soboto, dno 2. maja ob 8 zvečer v dvurtini mestnega magistrata (II. nadutr.) svoj prvi prvi redni občni zbor. Na dnevnem redu so poročila o dosedanjem delovanju in volitev novega odbora. Vabljeni vsi člani ligo pa tudi vsi ostali, ki hočejo sodelovali v tej prepotrebni organizaciji. Hrastnik Preteklo nedeljo jo napravil klub »Borcev« prv i izlet s tovariši iz Hude jame in Celja v Svetino. — Pod okrdjem Krekove mladine se jc obnovil društveni pevski zbor, ki jc že svoj čas obstojal. Ko se jc začela pri nas redna služba božja, ju začel sodelovati pri ccrkvencm petju. Pevske vaje so začasno vsak četrtek zv. ob pol 8. Prav gotovo bo društveni zbor v slučaju potrebe pomagal ob kakšnih večjih prilikah pri cerkvenem petju. — Kino Union bo od čssa do časa igral lilm« versko vsebine na korist cerkvene stavbne akcije. — Ljudska posojilnica uradujc redno vsako nedeljo od 9—11 dop. — Kriza jc nastopila tudi v tovarni slekla. Pretekli plačilni dan jc bilo več delavcem odpovedano delo. — Proslava 1. maja bo v Hrastniku po sledečem redu: zjutraj ob 6 bo v zasilni kapeli slovesna sv. maša in ctrkvcni govor; no sv. maši bomo skupno s tovariši šli na Sv. planino, kjer bo ob 10 sv, maša, ua kar grcino počasi domov. Majniška pobo/nost bo vsak večer ob 7. Ves mescc maj bo sv. maša ob 6 zj. Krajevna protitubckulozna liga v Hrastniku priredi v okviru letošnjih »orotitubcrkuloziih dni« v nedeljo 3. maja ob 17 v Narodnem domu poučno predavanje v zvezi s predvajanjem filma o jeti'.;;. Vstop prost. Kulturni obzornik Ljubljanska drama: Slehernik Misterij o življenju in smrti bogatina Slehernika. Spisal: Ilugo Hofmannsthal — za slovenski oder priredil O. Zupančič. Zgodovinsko opredeljena dela imajo v gledališču vedno nekaj nenavadnega; da jih res prav uživamo, moramo pozabiti na sedanje gledališče. Tako jc z grško dramo, tako s srednjeveškim mi-slerijcm in /e Shakespeare, ki jc največji teatralik in pesnik obenem, ima marsikaj, kar ni po našem okusu. Hofmannsthalov Slehernik , prepesnitev pozne srednjeveške moralistične duhovne igre, je zato velik gledališki pra/nik, prav tako. kakor Sophokle-jev »Oidip ali Shakcspeareov Hamlet . — Ze pred leti sem opozoril nanj in da smo ga vendar dobili in celo v tnonumenlalnem Zupančičevem prevodu, pomeni zopet rast naše dramske umetnosti v svet. Uprizoritev Slehernika jc predvsem kulturno dejanje. Delu zato ni treba pisati zagovora. Današnji gledališki obiskovalec se bori in grozno upira enotnemu srednjeveškemu svetu, ker morda /e stoji apriornost proti novi apriornosti. Med srednjim vekom in nami stoje filozofi, ki so nam omajali nekdanjo duhovno celotnost, a morda je prav zato »Slehernikov« reprczentacija tem pretresljivejši klic k obračunu in proč od mcsenosli. Zgodovinsko okolje je sicer drugo, človek jc isti; bolečina po Bogu je v današnjem svetu bolj skrila in bolj brezupna, zato je tem lepša, ako vidimo neizprosnost absolutnega v preprosti paraboli starega sveta. Srednjeveški misterij je res zrastel iz cerkve In je tudi potem, ko se jc preselil na javni gledališki prostor, ohranil svojo cerkveuosl. Zalo bi ga še danes najbolj smotreno uprizorili v bližini cer- kve. kakor dela to Reinhardt v Salzburgu — toda po/daviti ga moramo tudi v gledališču, ker jc za gledališče bolj primeren, bolj kot pred Icli nasijon. /ato bo igra našla tudi dovolj občinstva, ki 10 bodo hodili gledat, nc z gledališkim ampak spodbudnim namenom. Slehernika kot gledališki umotvor moramo postaviti predvsem na ,vrvotnost očiščenja, kar je tudi namen stare klasične tragedije. Tcatralike v poznejšem /mislil je malo. Zgodba jc linearna, samo parabola o bogatem človeku, ki veselo uživa, za dobra dela nima ne Časa nc veliko volje, ker jc ves zakopan v posvetnost. — Tedaj pride božji klic in smrt že stoji za njim. Tedaj mora Slehernik nn pot v neznano večnost; nihče njegovih prijateljev, ki so popivali / njim, niti njegova ljubica noče z njim — samo Dobra dela bi šla, pa so slabotna iu malo jih je. Se!e Vera v odrešenje, ki ga jc zaslužil Bog-človek, okrepi človeka, lako umrje Slehernik opravičen ob strani Vere in Dobrih del. la stara angle^ko-nemška duhovna zgodba v starinski Holmannsthalovi pre|>e.-.utvi in ob godbi Linerja Nilsena pretresljivo spaja preprosto alego-ričnost s teatraličnostjo. Njen odrski element je mitnos, ki vpliva neprestano iu grozno, du sc um vdaš ali mu ubežiš, kajti zmaga 011. Ko se Slehernik vije med materijo in duhovnostjo, ko naslada. muinon, vživanjc. tast — udarjajo ob štiri poslednje reči, izmed katerih nastopi samo Smrt, tedaj trpiš /ase, ker si to ti sam, sleherni. Zupančičev prevod jc prvovrstna iinieliiiua. Obliko je šel iskat kar sc da daleč v našo staro jiesem iu jo v čim mogoče veliki preprostosti spojil z današnjim lepim /vokom. Jezik je ljudski in je Zupančičev obenem in zalo do dna naš, da se od-počivaš ob njeni. Uprizoritev tega dela zahteva velikega prostora in jc tudi operni oder zanjo skoraj pretesen — toda ker je zasnova teatralično dovolj preprosta, se je igra tudi v ta prostor lepo uredila. Gospod prol. O. Šest jc igro postavil v dve prostornini. ki sla ločeni s stopnicami, tako da se nri- zori ločijo po svojem povderku in da je mogoča kombinacija prizorišča - zlasti v velikem prizoru s pojedino in ko nastopi Smrt. Ta prizor je opremljen tudi z velikim teatraličnim razkošjem, ki daje igri noseben sijaj.. Tako je tudi mogoče vzdržati i;,rro nrez vseh odmorov. G. Lev ar je prekrasen Slehernik. Njegova izrazito retorična, šc bolj pa ekspresivuo tnimiCna igra pretresa do dna. V neprekinjeni igri vztraja s prav junaškim naporom in je do konca na višku. Močna in globoko zajeta je mati, ki jo igra s preprostim povdarkom in veliko spretnostjo ga-Marija V c r a. Režijsko in igralsko reprezentativna. središče velike scene je ga. Na bi očka kot Slehcrnikova ljubica. Ga. šaričeva kot t^er-sonilikacija Dobrih del igra r. intimno iskrenostjo, dasi je vloga mučna, — bolj zunanja je gdč. »oltar jeva kot Vera. M anion g. Skrbinška je premagujoče povdarjeti in je morda najbolj zmi-,-clno /ajeta figura. Dobra in dovoli močna je bila jiodob;; Cesarja kot Slehernikovega druga. Alegorijo Smrti jc igral g. Kralj s pretresljivo suhoto. Večje vloge sta igrala se g. Lipah kot debeli nečak iu g. Danes kot suhi nečak, manjše gg. S.iiiciii, Plut in Kaukler. Pri igri sodeluje še mnogo članov dramskega in opernega zbora. Prolog je govoril g. Jerman. Klic Boga (g. Jan) jc pre-malo poln iu mogočen, da bi pretresel. Občinstvo ie docela napolnilo operno gledališče in težko igro sprejelo z resnobo. Vzdržalo se jc v z in i slu duhovne igre tudi vsakega ploskanja ob koncu. »• ;»; vVagner R.: Poglejmo v Beneško Slovenijo. Zbirka spominov na Beneško Slovenijo za mladino. Izdala i:i zalozila Slomškova družba v L|ubljani, 1931. Str. 134. — Skoro pol stoletja bo kmalu minilo, kar i» izšlo prvo in žal ludi zadnje delo o Bcnoskih Slovencih. To nim |e na|zna«llno|ii do-kaz, kako malo sc Slovenci prav za prav brigamo .sami za ,c in kako malo zavesti narodne skupnosti jc dejansko pri nas. Saj ne rečem, da se iih pri raznih svečanostih in napitnicah nc spominjamo, toda poznajo jih komaj nekateri redki po^dinci, siorili pa menda zanje šc nikoli nismo ničesar. Da, sramovati bi sc morali te svoje lahkomiselne brezbrižnosti. Skoro po pol 'j tole t ju smo pa sedaj končno vendarle zopet dobili drobno deicc o teh že docela pozabljenih naših bratih, ki polagoma zapuščeni umirajo v italijanskem morju. Napisana jc sicer za mladino, a to prav uič ne zmanjšuje njenega pomena, saj moramo ravno pri mladini šc prav posebno vzbuditi zanimanje za svoje »raztresene ude«, za one svoje nesrečne brate, ki bijejo na življenje in smrt boj za svoj narodni obstanek. Žc ko nam jc podal Wagncr za boii^ knjižico o koroških Slovencih, smo j?oudarili nad vse posrečeno obliko, v kateri ja svojo srečno zamisel realiziral, s tem delcem nani jc pa našo tedanjo sodbo le šc potrdil. Pestro in prijetno sestavljena antologija leposlovnih in poučnih sestavkov, nanašajočih se ua tamošnjo zemljo in narod ali pa izvirajočih izpod peresa Beneških Slovencev samih (I. Trinko), oziroma tamošnjega narodnega blaga, poživlja pa tekst kopica lepili slik. Prepričani smo, da bo dclca mladini jako ugajalo, dednost našega učileljstva, ki se tako rado in lako glasno ponaša s svojim narodnim delom, pa je, da mladino ua to lepo knjižico opozarja in poskrbi, Ua jo bo prebral vsak. Rdeča suknja. Igra v štirih dejanjih. Spisal Eugene. Brieux, prevedel Jakob šolar. I/.dala Mohorjeva knjižnica. — To je silno pretresljiva, z najglobokejšim poznanjem življenja in človeško dušo Dopisana žaloigra iz modernega frauco&kega življenja. Krasna ie podoba matere, Vauette. Družba Sv. Mohorja jo s leni mojstrskim prevodom zelo ustregla vsem prijateljem lepega čliva in nas obogatila s uravini biserom sodobne književnosti. Gospodarstvo K proslavi 50 letnice gremija V nedeljo se je vršila proslava 50 letnico Gremija trgovcev v Ljubljani, o kateri jc izčrpno poro- | čal »Slovenski list . Pozdravni nagovor je imel uačeluik g. Gre-gorc, nato so pa častitali Grctniju zastopniki obla-stev in korporacij. Med drugimi je govord g. Jos. J. Kavčič, ki je kot urednik »Trgovskega tovariša < izjavil, da prizna, da se je vkljub pozornosti zarudi preobloženosti z delom vrinila v slavnostno številko neprimerna beseda, s katero so se čutili nekateri upravičeno prizadele. To jc neljuba stvar in poobla- j ščain urednika lista, ki je to ugotovil, da to mojo izjavo objavi, ker smatram za pošteno in moško, da lako stvar odkritosrčno priznam. — Nadalje je govoril, da slovensko trgovstvo z zbornico, kakor je sestavljena sedaj, ni zadovoljno in da želi, da se popravi napaka iz leta 1926. Po govorili raznih predstavnikov oblasti in korporacij je predsednik zaključil uspelo zborovanje. Važno za lastnike obveznic vo0, Našice 1070 bi., Danica 200 bi., Drava 235—237, Sečerana Osjek 295- 300 (295), Osj. lejv. 215 den., Brod. vag. 62 den., Union 70—80, Vevče 128 den., Isis 45 den-, Ragusea 370—390. Oce-ania l«>0-200, T rboveljska 306—307 (306, 307). Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 82, Newyork: $% Bler. pos. 92 —93, 7% Bler. pos. 82—S2.75, 7?Z pos. Drž. hip. banke 83.25-84. Dunaj.. Podon.-savska-jadranska 89- Wiener Bankverein 16.05, Creditanstalt 45.50, Escompteges. 152.75, Živno 84.85, Aussiger Chemische 142.50. Al-pine 18.75, Trboveljska 37.60, Kranj. ind. 45.50. Ley-ium 3, Rima Murauy 49.40. Belgrad. Narodna banka 7840 bi., 7% inv. pas. 88— 89 (89.25, 10.000 lioni.), agrarji 51—52 (51.50, 47.000), vojna škoda 426.50—427 (333 kom.), 5-426.75—427.25 (427, 500 kom.), begi. obv. 68— 60, 7% Bler. pos. S3.50 (1000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke S550 (1000 dol ). Žilni fr«r Inozemstvo javlja slubejšo tendenco. Pri nas pa jc položaj neizpremenjeuo čvrst. Povpraševanje je zelo živahno, ponudbe pa je malo. Cene so ostale danes v primeri z včeraj neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica 79-80 kg: srbč. 165—170, bč. okol. Novi Sad 160—165, okol. Sombor 152.50— 157-50, potiska, gbč., gbn. 176.50-172.50, ban. Bega šlep 165—167.50, sr. 7S kg 132.50—157.50, sr. okol. Indjija 78 kg 157.50-162.50, slav. 78 kg 152.50-157.50, šlep 77-7S kg 150—155, moka bač. 0 gg, 0 g 250—265, 2. 215—225, 5. 195—205, 6. 1S7.50—192-50, 7. 152.50—157.50, 8. 130—135. Vse ostalo neizpreme-njeno. Promet: 5 vagonov pšenice, 45 vagonov koruze, 1 vagon moke, 1 vagon otrobov. Tendenca: pšenica trdna, ostalo neizpremenjeno. Sombor. Pšenica bač. potiska 165—170, 80 kg, koruza bač. 100—102, maj 102—105, Donava šlep 102-104, moka bač. 5. 190—200, 7. 150—160, S. 135 — 140. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet: 221 vagonov. Budimpešta, leudenca lahka. Promet miren. Pšenica maj 15.46—15.55, zaklj. 15.46—15.47, junij 15.37—15.46, zaklj. 15.32—15.34, rž maj 13.S5—13.93, zaklj. 13.85— 13.8S, koruza maj 13.60—13.70, zaklj. 13.59—13.60, julij 13.86—14.02, zaklj. 13.S3—13.85, tranz. maj 10.85—10.95, zaklj. 10.80-10.85, julij 11.10, zaklj. 11.10-11.12. Živina Mariborski živinski sejem dne 28. aprila. Pripeljanih je bilo 15 konj, 14 bikov, 159 volov in 339 krav, 15 telet, skupaj 542 komadov. Cena: za debele vole za l kg žive teže 5.50—6.50, poldebelc vole 4.25 do 5, plemenske vole 5.50—6, bike za klanje 5—6, klavne krave debele 3.50—6, plemenske 4.50—5, krave klobasarice 2—2.50, mlado živino 5.50—6.50, teleta 9—10. Prodanih je bilo 260 koadov, v Avstrijo izvoženih 7 komadov, v Italijo 7 komadov. Mesne cene: Volovsko prve vrste 1 j.Slov, hmeljar-.) Programi Radio-Ljabtfanai Sreda, 29. aprila: 12.15 Plošče (instrumentalna in jugoslovanska glasba). _ 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Radio orkester. — 19.00 V. Muderudorfcr: Vraže med koroškimi Slovenci. — 19/50 Dr. N. Preobražen-skij: Ruščina. — 20.00 Slovensko narod, pesmi, pojejo s spremiicvnnjciu orkestra: gdč. Koren-čun in gg.: Mirko Jelačin in Drago Žagar. — --■00 La sov un napoved in poročilu. Četrtek. 30. aprila: 11.45 Šolska ura: Otroške narodne pripovedke (Moderndorier). — 12.15 Plošče (slovenske pesmi, štagerji). — 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. — 1S.00 Plošče. - 18.30 Drago Ulaga: Giuinastične vaje. — t9.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščiua. — 19.30 Dr. Reya: Klima Severne Amerike. — 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. — 20.30 Pevski solistični večer ge. Pavle Lovšetove in hčerke Majde. Pri klavirju Marjan l.i-povšek. — 21.30 Koncert Radio orkestra. — 22.30 Časovna napoved in poročila. Drugi programi 1 Četrtek, '50. aprila Belgrad: 12.45 Radio orkester. — 17.30 Vokalni koncert. — 18.00 Narodne z dudo. — 20.30 Ljubljana. — 22.50 Večerni kocert. — Zagreb: 10.30 Prenos cerkvene svečanosti in akademije iz Ozalj grada ob proslavi Zrinj^kega in Frankopunu. — 17.00 Jugoslovanska glasba. — 20.30 Ljubljana. — Budapest: 12.05 Koncert. — 18.15 Ciganska glasba. — 20.15 Koncert opernega orkestra. — 22.30 Jazz orkester. — Dunaj: 12.00 Opoldauski koncert. — 19.20 »Bartel Turaser«, drama. — 21.40 Večerni koncert. — Milan: 19.20 Pestra glasba. — 20.45 Zlobna-, komedija. — 21.20 Simfonični koncert.— Praga: 19.05 Prvi maj nekdaj in danes. — 19.25 Mandoline. — 20.00 Koncer opernega orkestra. — 21.00 Orkestralui koncert. — Langenberg: 18.20 Med pritlikavci in velikani v Afriki. — 2040 Ljudska glasba. — 20.40 »Pat in Patachon na vasi«, komedija z glasbo. — Rim: 17.00 Vokalni in orkestralni koncert. — 20.40 Opera. — Berlin: 19.05 Vesela glasba. — 20.00 Nimamo časa«, igra. — Katovice: 20.30 Lahka glasba. — 22-15 Petje. — Miihlacker: 20.15 -Figarova svatba«, opera, W. Mozart. — 22.30 Zakaj gremo s podmornica na severni tečaj? (Dr. Vilinger, udeleženec Wilkinsove ekspe-dicije.) — Mor. Ostrova: 19.25 Orkestrualni koncert. — 20.00 Praga. — Leipzig: 12.00 Plošče. — 16.30 Popoldanski koncert. — 10-00 Koncert. — 20.00 Scvilski brivec-, opera. Šport Izredni občni zbor lahhoatl. zveze Že dolgo vrsto let v naši lahki atletiki ui tako, kakor bi moralo biti. Težko posledice destruktivnega delovanja nekaterih športnikov so prisilile zvezo h korakom, ki so jo zagrebški laliko-allelski [vo lit i Ivi želeli.. Ukinili so vse podzveze in prenesli delovanje ua Zvezo, oziroma na nekatere posameznike, ki so ]>olem delali po svoje brez kontrole. Tako stanje je naravno moralo uničiti še tir-tu malo voljo do dela, in kar naenkrat smo se znašli ua tleh. Prireditve lahkoatletskega značaja so bile vsako leto redkejše, in naravno kvalitativno ludi slabše. Drugod trajajo rekordi par mesecev. Kolikor večje je število onih, ki goje eno športno panogo, toliko boljši rezultati sc dosežejo. Kajti rekordi so po večini le dokaz močnega gibanja. Pri nas pa obstoje rekordi žc par let in ni atletov, ki bi dosegli boljše rezultate! Po tem pa narnvno ni mogoče ničesar doseči. Ako ni atletov, tudi rekordov ne more biti. Z organizacijo pa, kakršno jc uvedla zveza, se pa število .11 letov nikakor ui moglo zvišati. Pri nas, kakor Ce kašljate vzemite KRESIVAL To vas naglo in sigurno ozdravi. tudi po drugih meetih je bila vsa iucijuliva Je v rokah posameznikov. In ti so seveda delali lo tako. da jo bilo ujiiu prav. Na >pUwuo.-'- ui glodal«! Višek takega nezadovoljiva deU m bil dosežen ua driavueui prvenstvu v (jrod-. o.unlrv teku v Belgradu. Ena sama oseba je že itak v','ulxi urgu uizaoij® prireditve tako zuudla, da »»' Ki tekmovanj-' sploh ni moglo v redu izvršiti. Radi prek«Ukd» ruud je bila koutrola nemogoča iu >o nekateri atloti tekli premalo, nekaleri pti celo provvv. Zalo je zaenkrat obveljal le pjacemcul posameznikov, placcment moštov jc bil pa razveljavljen. Lua >uum oseba, tehnični referent g. Dobrin, jc napravil to zmedo. No pa ta zmeda no bi uiti uaslaUu ako bi se tekmovanje izvedlo tako, kakor sc iuora. oouutry teki se vrše prav povsod v terenu in ne na tekališčih! Žc samo lo dejstvo pokaže, kako skušajo favorizirali nekatere atlete, na škodo drugih. To so sedaj uvideli tudi drug) klubi, predvsem seveda listi, ki so bili pri omenjenem tekmovanju oškodovani. Med temi so k sreči tudi zagrebški klubi. Te dni je pričel Ilašk akcijo za sklicanje izrednega zborovanja, ki so bo vršilo v najkrajšem času. Skoro vsi klubi sc bodo pridružili tej akciji. Ta akcija pa naravno ue t-uic ostati sianio pri izcednem zborovanju. To zborovanje inora enkrat za vselej onemogočiti, tki bi so kaj takega še »godilo. Lahkoattetski šport naj vodijo ljudje, ki bodo delali za splošno koristi, no pa samo za svoje klube. To se bo pa doseglo samo na ta načiu, da se osnujejo podzveze s sedeži v Ljubljani, Zagrebu iu Belgradu. Incijativno delo naj preido nu podzveze. Lo potom incijativnegn dela tisti s s lmn 1 vrhovnih organizacij, ki bodo prirejalo tekmovanja, bo šlo zopet navzgor. Vsega dela ue zmorejo klubi sami. Na tem občnem zboru naj bo pa glavna zahteva: 1-astue podzveze. Ilazpis lahkoatletskega narodnega mitingu, ki ga priredi SK Ilirija dne 17. maja 1. 1. ob pol 3 popoldne na lastnem igrišču ob Celovški cesti v jjjubljani s sledečim programom: 1. Tek 100 111, 2. Met krogle, 3. Tek 1500 in, 4. Skok v višino zu juniorje, 5. Skok v višino zu seniorje, (i. Tek 100 m za juniorje, 7. Met diska, 8. Tek 400 m, n. Skok s palico, 10. Tek 100 m za juniorje, 11. Skok v daljavo, 12. Met kopja, 13. Tek 5000 ui, 14. štafeta 4X100 111, 15. Pripravljalne vajo (Glmnastlčne vaje). — Prijave s prijavniuo Din 5.— za osebo in Din 10.— zu moštvo štafeto nnj sc pošljejo ua naslov: prof. Čop, kavarna -Evropa«, Ljubljana. Poslednji rok prijave je 10. maj do 12. opoldne. Prvi trije v vsaki disciplini kakor ludi moštva štafeto prejmejo kolajne. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 29. aprila: PRI BELEM KONJIČKU. Red A. Četrtek, 50. nprila: SLEHERNIK. Predstava v operi, tted D. OPERA. Začetek ob 20. Sreda 20. aprila: OJ TA PREŠMENTANA LJUBEZEN'. Premijera izvirne operete. Izven. Četrtek, 30. aprila: SLEHERNIK. Red D. Petek, t. maja: Simfonični konccrt v U11 ionski dvorani. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 29. aprila: Zaprto. Četrtek, 30. 'aprila ob 20: CIRKUŠKA PRINCESA. Ab. C. Kuponi. Drž. razredna loterija Poročilo iz kolekture Ant. Golcž, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Žrebanje V. razr., 21. kola, tretji dan, 27. aprila 1931. — Izžrebani so bili sledeči dobitki (za even-tuelne tiskovne pogreško se ne odgovarja). 20.000 Din št. 9642 99713. 10.000 Din št. 44285 70380 75581 98552. 4.000 Din št. 5688 19204 45261 46044 52235 65319 83309. 2.000 Din št. 608 2752 3883 4099 4116 4277 9424 14078 15572 17210 18759 19243 23893 24623 24900 2713-1 27255 31501 32346 37060 38816 39003 12558 43285 49384 49786 54763 56590 57928 61987 (i3632 64258 65784 71565 76886 77032 81476 83662 84229 84504 84837 85024 86196 86806 87196 91260 91361 97730 98791 99669. Prihodnje žrebanje dne 28. aprila 1931. Pozor gg. gradbeniki be!f ans$. portfandcemeni »SNOVCCRETTE* za fasade, stopnice, teraso, obloženje zidovja itd. — dobavlja zastopnik tovarne cementnih izdelkov JOS. CIHLAft LJUBLJANA • Dunajska cesta štev, 69. Kopališki HOTEL-PENSION na morju »9 ROKAN" v Seicrh Češke tkanine dobite direktno iz ČSR ftanko, izcarinjeno. - Pišite po vzorce (dopisnica Din 1-50) VOLNENIH in drugih tkanin ki jih dobite franko na vpogled. So izvrstne kakovosti in l>o zmernih cenah. Hočete tudi znati pogoje prodaic na obroke? Tkalnica MAUEK, Bvetrč ua Mctuii. ČSR. Polytee!inična univerza — Pariš 20. lelo. Študij za inženerje »In Absenliat. Oddelki: grudnj.\ avtomobilov, aeroplanov. elektrarn, železobeton. -Centralna kurjava. - V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši študij za kandidate s posebno prod-izobrazbo. — Praviiu in programe ilaja: General Sekretariat, dept. L. S. 38, ruo Hallč. Pariš. sc priporoča p. n. gostom. — Alojzij Berunek, Selce — Gornji Jadran. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIMIIIIIUUIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllltiMIIIIIIIIUIIIH Prvo kopališče s prsnimi in solnčnimi kopeli se otvori dne 1. maja 19311 — Ob bregu, Maribor. E Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužuo vest, da jc po dolgotrajni bolezni v starosti 56 let izdihnil svojo blago dušo naš soprog, oče, stari oče, tast, gospod ALOJZ ŠULN gostilničar in posestnik včerai, dne 27. aprila, previden s tolažili svete vere. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil r četrtek 30, iiprila ob 4 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Trbovljah. Trbovlje, dne 28. aprila 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Črna slika iz rdeče Rusije jeuiiioT nagrobni spomenik v Moskvi. Zadnja številka Kraljestva božjega« prinaša plastično pisan članek Slike iz Rusije . Naj prvi del tega članka podamo svojim či-ta tel jem: Zadnja leta prihaja več vesti iz. Rusije. Mnogo so odkrili boljševiški voditelji in uradniki, ki so se sprli z boljševiško vlado. O gospodarstvu poročajo inozemski inženjerji, ki jih je na tisoče v Rusiji. A ne smemo pozabiti, da so vsi tujci v Rusiji pod strogim nadzorstvom in da po večini vidijo samo malo okoli sebe. Mnogo resničnega zvemo iz boljševiških listov, ako jili znamo prav čitati. — Zadnje leto so se tudi ruski begunci (emigranti) in njihovi listi streznili, da priznavajo moč in uspehe boljševikov; v leh listih se oglašajo trezni izobraženi Rusi, ki so 13 let preživeli pod boljševiki in so pravkar prišli iz Rusije. Med njimi se odlikuje globoko izobraženi Mihael Artemjev, ki je pred nekoliko meseci prišel iz Rusije. V pariškem mesečniku Putj« (december 1930) in v dnevniku »Vozroždenie« (1931, 15. in 16. februarja ter 20. in '24. marca) je objavil važne članke n boljševiški mladini in o protiboljševiškili izobražencih. Sredi meseca marca je dospela v Pariz skupina Rusov raznih stanov (učitelji, kmetje, obrtniki), ki so v februarju odšli iz Rusije; povedali so mnogo zanimivega (»Voz-roždenie' 29. marca). — Boljševiško hrez-božnost pa najtočneje opisujejo sami brezbožni listi; v svojem zmagoslavju so že tako zgovorni, da nič več ne skrivajo svojih načrtov in namenov. Na razpolago imamo vse glavne brezbožne liste in knjige lanskega iu letošnjega leta. Povrh tega imamo več zasebnih pisem in vesti. Vse to gradivo smo skrbno med seboj primerjali, da podamo resnične slike iz Rusije. Velika noč! Največji krščanski praznik! Kako sijajno in genljivo se je ta pruznik nekdaj praznoval v Rusiji, posebno v Moskvi! Zadnja leta, in lako tudi letos, pa so v Moskvi po tovarnah vse velikonočne praznike ropotali stroji, vozili tovorni avtomobili, vsi delavci so morali delati. Letos je bilo to še bolj strogo kakor prejšnja leta. Po glavnih mestnih trgih in ulicah so se pomikali sprevodi mladine, ki je smešila Boga, Kristusa, Marijo, svetnike, svete obrede, duhovščino in posebno papeža. Vsa gledališča, muzeji, radio, stopali kot vernik, je v vedni nevarnosti. V velikem naskoku je v začetku lanskega lela število brezbožnikov narastlo od 700 tisoč Iva milijona, letos celo že nad tri milijone. A sami brezbožni voditelji priznavajo, da je bil ta napredek prenagel in da milijoni brezbožnikov še niso dovolj globoko prekvašeni z brezbožnostjo. Gotovo je, da je prepričanih borbenih brezbožnikov nad en milijon, morda do dva milijona. £e lo je strašna moč. Brezbožni tisk je živahen in ogromen; brezbožni lisli so živahno urejevanj. Pozna se, da imajo mnogo vnetih sotrudnikov, agitatorjev in čitateljev. Tedenski (petdnevni) Bezbožnik se tiska v 460.000 izvodih, pol-mesečni bogato ilustrirani v 200.000, vaški »Derevenskij Bezbožnik v '20.000, mesečnik »Antireligioznik« (128 str. vel. 8U) v 35.000 izvodih; poleg tega še mnogo drugih listov v ruskem in drugih jezikih, mnogo knjig in brošur. Brezbožne knjige iu čilanke za delav- Kardinal 1'ompili, mestnik dekana papežev generalni vikar iu na-kardinalskega kolegija, ki je težko obolel. Polet če« Tihi ocean. Znani japonski letalec Yoshi-liara se Je te dni dvignil s svojim letalom, da poleti čez Tihi ocean v Ameriko. kino — vse Je s krikom in šumom odvračalo od praznikov in od Boga. Povsod se je agiti-ralo za brezbožne liste in za vpisovanje v zvezo brezbožnikov. Na deželo so se v posebnih brezbožnih vlakih in avtomobilih odpeljale stotine brezbožnih agitatorjev. Vse nedelje in vsi cerkveni prazniki so odpravljeni in spremenjeni v delavne dni. Zadnja leta je moč brezbožnikov in boljševikov že tako narastla, da že bolj strogo preganjajo vse, ki ob praznikih izostajajo od dela. Brezbožniki še niso vsemogočni, še ne morejo poteptati vseh ver in vseh vernikov. — Prejšnja leta so se boljševiki še ozirali nn verne delavce ln priporočali popustljivost. Zadnji dve leti pa so z vso silo in brezobzirno odločnostjo napravili naskok proti vsem veram. Boljševiška stranko je odločno razglasila, da je boljševiSki socijnli/.em nujno zvezan z brezbožnostjo in da so vse vere in vsi verniki zakleti sovražniki boljševizma. Vernikov je po Številu gotovo neprimerno več kakor brezbožnikov, a so brez gospodarske in brez politične moči. Boljševiki ne morejo vseh vernikov naenkrat pozapreti ali po-streljati, ne morejo tako strogo posegati v oddaljene vasi; a vsak, kdor se upa javno ua- sko iu kmečko mladino, za šole in društva so strašne po obsegu (do 500 strani in še več), vsebini in po številu. Vrli tega pa radio, kino, gledališča, muzeji, brezbožne univerze in tečaji, plakati in sprevodi itd. Sploh vse šole od najnižje do najvišje so v službi brezbož-losli. Kaj takega svet še ni videl! Nespametno in brezvestno je, ako hoče kdo to strašno moč in nevarnost zakrivati s primero med številom zapadnih brezvercev in boljševiških brezbožnikov. Resnično pa je, da hočejo boljševiški brezbožniki zapadne brezverce zapreči v svoj voz (kakor so n. pr. že dobili v svoje roke mednarodno zvezo pro-Ielarskili svobodoniiselcev) in po vsem svetu zanetiti boljševiško revolucijo. Poleni bi se krščanstvo moralo skriti v katakombe. Z brezbožnostjo pa je vezan boj proti krščanski nravnosti, boj proti krščanski družini, boj proti naravni in verski podlagi človeške družbe. Nekateri nemški in ruski poznavalci bolj-ševiške brezbožnosti trdijo, da se ta besna mržnja in borba proti Bogu ne more zgolj človeško razložiti. To ni samo brezverstvo. To je nova vera. To je satansko, peklensko, demonsko — to je že nekak antikrist. Namesto Roga, Kristusa in svetnikov častijo Ljenina in druge svoje voditelje; namesto svetniških slik se povsod šopirijo slike boljševiških voditeljev. Ljeninu so postavili velikanski nagrobni spomenik na najlepšem (»Krasnem«) trgu v Moskvi. Pred njegovim spomenikom se vršijo velike demonstracije in sijajne slovesnosti, ki naj nadomestijo cerkvene slav-nosti. Pa ne samo to. Boljševiki so vzgojili nov rod navdušenih borcev za svoje načrte. Med njimi so mnogi, ki se skoraj z neko versko gorečnostjo žrtvujejo za boljševizem; pripravljeni so zanj trpeti in dati celo svoje življenje. Če bi bilo takih samo en milijon, bi bila to že strašna moč. Da, boljševizem ima vsa znamenja novega verskega ognja, nove zmagovite mednarodne vere, čije verniki se z navdušenjem pripravljajo, da osvoje, preplavijo in prek vasi jo ves svet. Poslušajmo, kaj pravi Mihael Artemjev, ki je trinajst let z bistrim očesom opazoval boljševiški rod. Stara Rusija umira, poginja. Poldrugsto milijonov ljudi je usužnjenih, da morajo graditi piramide sovjetskih mogotcev. Cerkve se tušijo, najboljši možje so pomrli, izobraženci so razbiti in potrti. Na razvalinah bujno raste nova mednarodna omika in nov, zmage pijani G AZELA TERPENTI-NOVO MILO JE NEPOGREŠLJIVO V VSAKEM DOBREM GOSPODINJSTVU. PAZITE NA IME „GAZELA". rod se drzno krohota. Boljševizem je bolezen in kazen za grehe Rusije. Boljševizem je graditelj nove velike protikrščanske omike, kulture antikristove. To ni več samo narodna ruska revolucija, marveč nova mednarodna omika, ki preniinja obličje Rusije, dn potem osvoji ves svet. Nova iznajdba 7.a slepce. Na mednarodnem kongresu slepcev v Newyorku so prvič preizkusili aparat, ki omogoča slepcem navaden tisk brali s tipanjem s prstom. Svetovno znana slepa in gluhonema pisateljica Helena Keller je na kongresu napravila prve poskuse čitanja z aparatom. Nenavadni poklici Kadar naletimo na ljudi, ki se liavijo z uenavadnimi poklici, se vprašamo, kaj jih je privedlo do tega. Lovilec podgan, tolkač, špecijalist za mačje meso in še drugi taki spadajo gotovo med izredne poklice, do katerih so jih privedle razmere, starost, onesposobljenje za drugo delo itd. Tolkač, ali po angleško v Knocker-up«, je mož, ki si služi svoj kruh s tem, da v zgodnjih jutranjih urah budi ljudi, kateri morajo ob štirih, treh, ali celo ob dveh ponoči po svojih opravilih. Razni mestni uslužbenci, tržni nadzorniki, delavci pri plinskih napravah morajo biti na svojih mestih ob navedenih urah. Tolkač mora skrbeti, da ne zaležijo. Zato ne prejema posebno mnogo plače, če pa ima dosti »abonentov«, že izhaja za silo. I šiling tedensko ali 13 dinarjev, toda ako ima 50 naročnikov, ima že prav lep zaslužek. Skoro vsaka hišna vrata na Angleškem imajo tolkač. V : Božični pestili« Dickens natančno opisuje tak tolkač. Lahko pa se pripeti knockerju tudi pomota. Neki tak tolkač je dobil novega abonenta ter ga jel klicati točno ob dogovorjenem času. Nihče se mu ni odzval, toda, tolkači ne vržejo takoj puške v koruzo. Tolkel in žvižgal je, dokler se ni odprlo okno in se prikazala kuštrava ženska glava. >Čemu pa razgrajate ob tej nenavadni uri,< ga je nahrulila. : Mr. Smitha moram ob treh poklicati. »Poberite se odtod, pijana klada, tu ni nobenega Smitha in zaprla je okno. Policaj, ki ga je vrišč privabil, je tolkaču razložil, da slanuje Ginger Smith v sosednji ulici. Nenavaden in za naše razmere kaj nepojmljiv poklic je prodajalcev mačjega mesa. V Londonu in tudi drugih mestih jih je mnogo, ki se pečajo s tem, da love mačke, jih derejo in meso razpečavajo, največ seveda po beznicah in ubožnih delih mest. Trgovina z mačjim mesom naravnost cveto in je povpraševanje po njem stalno. Kaj čuden in nezavidljiv je poklic pod-ganolovcev. Toda, izplača se pa in med nenavadnimi poklici je naravnost aristokratski. Vsako drugo nenavadno delo vrše le starejši, ali pa pohabljeni ljudje. Podganarji pa podedujejo svoj poklic od roda do roda. Za očetom Strašna avtobusna nesreča. Pri mestu Lihle na Francoskem je vlak z vso silo zavozll v avlobus, ki je bil pol delavcev in delavk. 14 oseb jo bilo ubitih, okrog 30 pa ranjenih- prevzame tak posel sin, dostikrat pa tudi hči, kar se sicer nekam čudno sliši, a družina podganarja je že od otroških let vajena ta-keniu nečednemu poslu in življenju. Podga-nolovec ima vedno dosti opraviti, biti pa mor$ izurjen in pogumen kajti, podgane lahko postanejo nevarne, posebno kadar so v stiski in preganjane. Nikjer ni toliko te nesnage ko v Londonu. Podganarji tega mesta so zato bogati ljudje. Zabavno zgodbo pripovedujejo o takem lovcu. >Koliko dolgu jem?« je vprašal gospodar poslopja, ko je podganar polovil, kar je mogel. >Tri penije za komad, in ker jih je 80, znese ravno 1 funt (276 Din)«. Gospodar se je upiral tolikšnemu plačilu in ponujal samo 10 šilingov. »Nimam časa za prerekanje« je dejal podganar »in ker ne plačate pripadajočega zneska, pa imejte podgane sami.« Besedam je sledilo dejanje, odvezal je vrečo, izpustil vseh osemdeset podgan po sobi ter odšel. Gospodar je skočil na mizo ter od tam klical na pomoč, med tem, ko so se podgane skrile po l