Dr. K. C. Božlčni pozdrav sfdvenskilmladini. Drugi Božič t lastni neodvisni- državi! Polagoma potihava bojni lirup. Od ene in druge strani se še zasliši zakasnel grom topov. Ni še prišel pravi niir na božjo zeraljo. V težkih bolečinah se še vedno zvija gloveštvo! S hrepenenjem strmi človeški rod v daljavo in vprašuje temno neznano bodočnost, kedaj l>o konec trpljenja, ali in kedaj zavije lepša bodočnost. A odgovora ni. Stari, ki so okusili življenje, zdvajajo nad bodoenostjo. Mladina? Mladina pa se razdvaja. En del hrcpeni po trenotnem užitku. Strastno se peha za dobičkoin, da more hitro živeti. Drugi del pa je naša idealna slovenska mladina. Ce ži\-imo ž njo, 6e delamo ž njo, dobimo odgovor na ono vprašanje, katero danes vsi stavimo. V naši mladini je lepša bodočnosl. Morebiti bodemo vsi deležni sadov to lepe bodočnosti, a tisti, kt bode vztrajal, bode saj v svojem srcu, pred svojimi duševnimi ožmi vidol obljubljeno deželo. Mnogo, premnogo dogodkov je šlo mimo nas y enem letu. Pri tem smo skoraj prezrli to, kar je bilo najvažnejše. Vsakdanji boji, vedne skrbi so zatemnjeyale naj pogled. Tako smo komaj mogli mimogrede ugotovifi za našo mladino prevažno dejstvo. Dobili na vsem ozemlju celotno slovensko šolstvo. Kolika yažnosti j« to za kulturni napredek, ve samo oni precaniti, ki 6uti na sebi samemu posledice jezikovno razdvojtn« šolska izobrazbe. Koliko nejasnili pojmov Tiefiemo »ojanei starili dvojezižnih šol seboj skozi živIjecj«: kaio pomanjkljiTa j8 rsled dvoj«zi6nosti naša strokovna in naša splošna izobrazba! Zamislimo se za en bip v šolske razniere v nekdanjera ,,vilajetu", Koroški Take duSevne natezalnice paft ni kmalu kje prestala slovenska mladina, kakor v tej koroški učilnioi — mucilnici. Cvet slovenske mladine je trpel v srednjih Solah in mnogiin je šolski sistem "na prvi blopnji do višje izobrazbe zagrenil vsako veselje do učenja. Potem pa naša nikdar ne pozabljena želja po najvišji izobrazbi na podlagi materinega jezika. .Tudi ta želja se izpolnjuje. V novi šoli se zbira slovenska mladina. Pred seboj vidi jasno odprto pot. Nikjer ne bode treba biti gost, povsod bode materinski jezik ključ do omike. Sedaj žele pričenja pravo življenje naše mladine. Nidirao jo žo, kako se zgrinja v šole. Vse je prenapolnjeno. Najtežje razmoro, tudi v sedanjem času neverjetno podconjevanje duševnega dela, je ne plaši. In uči so ta naša mladina po onem za izobrazbo tako tnrtvem vojnem času z vso resnobo in spoštovanja vredno vnerao. Ne zadostuje ji samo šolska izobrazba, ona se izobrazuje tudi še sama. Poglejmo samo našo vi*lo slovensko dijaško zvezo in njeno prizadevanje za samoizobrazbo dijaka iu za napredek! iTu ni nobenega igračkanja in kacega skakanja za motnimi ciljL Trdno so uprli svoj pogled naši lantje v tisti cilj, ki se ga dtjseže pod: znameniem, na katerem ja biJo n»koč napisano: V tem znamenju je zmaga. Pa poglejmo še drugo slovensko mladinol Bali smo se, da je kruta, grozna vojna idealne lastnosti «:iš« mladuit zamorila. H&a ji Ł$ o*_©rietaim ekzb«^ du ogromnega državuega telesa izgledalo^ Itakfl* 1« se je izgubil idealizem mladine.. Naša društva so pol-> mli skoro sami otroci. Prvi vaditeljski tečaj Orlov y Mariboru v septembru je še stal zelo v znamenju Uk razmer. Malo je bilo bivših vojakov. Toda y nekai mesecih se je prebudil pravi duh slovenske mladiaA^ Drugi vaditeljski tečaj je izgledal popolnoma drugače. Tu se je uril Orel, ki je prestal osem let vojašk» siužbe, poleg mladega lanta, ki je šele zapustil ljudsko šolo. Vse pa je navdajala ena misel: V lastni dsr žavi smo, zato pa imamo tem večjo dolžnost, postatt v vsakem oziru popolni. Orel si zvija gnezda po skh venski domovini,/ množi se in utrjuje se za vsak bojj Na svsj prapor pa ni zaplsal sovraštva, ampak tant se svetijo ognjene besede: Ljubi svojega bjjižnega, kakor saraega sebe. % Orlu ob strani je vzletela Orliea. Slovonsko d»kle je od nekdaj idealno. Brez idealnega slovenskeg« dekleta si ne moremo misliti1 velikega uspeha majnifike deklaracije. Sedaj se to slovensko dekl« ynovid oe» ganizira v Dakliških zvezah, Marijinili družbab. m. Orlici. Ko motrimo to gibanje, to yeselje in navdug«B« je, to resno delo v mladib. vrstah, postaja nam toplc pri srcu. Sveti večer obb.ajamo, praznik mladin* iv praznik krščanske družine. Na svet, vidimo prika_«5i y podobi otroka — Izveličarja sveta. Tebi stoy»osJš_ mladina, ki si yi-aynavaš pot po Njegovih nauirik y»lJa božr§H« oznanito: Mir Htfaem na z«m^.