o*Wl j i« i-0- ^SSSoT d»yi «■• Jtouaaj«. Enter«* M ftt Cbicftau, lllitoU. slovenski narodne podporne «1 hud note —er-------- - -Ji r~e.... ^____ ■ ui 11 -JI----- ---umuiJL.-i. >■ Uredniški la opravaišld prostori, Jrtft / So. La#ndal» At«. Office of PabUestlosl | 86IT So. Lawndal« Am Tthphons, Rockw.ll 4004. o***.« Uti Chicago, III., petek, 21. avgusta (August 21), 1925. WH STRV.-NUMBER 196 mm Jftauftrjr m. m«, »t Um naMIfld Um Aat of ~ n^tci o« upirajo »nižanju aezde. - Podjetniki se poalu-iujejo napram njim rasnih put,*. — vse pa imajo namen mižati mezde. > Northboro, Blass. — Northda-ie Woolen kompanija je izigrala navihano potezo za pocepijenje deUvstva. Tkalcem Je povišala attdo, drugim delavcem pa ne. poledica te poteze je bila, da so drugi delavci zastavkali, tkalci K pa ostali na delu v tovarni. Uwrenee, —'toterau- tional Woolen kompanija je zni-jala gvojim delavcem mezdo za deset odstotkov. To mesdno zni-Unje je povzročilo stavko. Zdaj pa tukajšnji listi poročajo, da se delavci vračajo na delo, ne da bi kompšnija preklicala znižanje mezde. Utica, N. Y. — American Woolen kompanija je znižala mezdo v svoji tovarni za deset odstotkov, v kateri dela 860 delavcev. Joseph R. J. White, organizator organizacije United Textile Workers Union, izjavlja, da bodo delavci najbrž zastavkali. Delavci zdaj glasujejo o stavki in izid glasovanja še ni znan. Bristol, R. I. — V tovarni Cranston Worsted Mills so utrgali mezdo za deset odstotkov. Prizadetih je tisoč delavcev. Chicopee, Masa. — Dwight Manufacturing kompanija je uprla svoje tovarne za nekaj todnov, da se popravijo stroji. Štiri sto delavcev bo brez dela. PitisfieM, Mass. o-t Y tovarnah Pomtoosuc in Tseonic je za-stavkalo tri sto tkalcev, ker so znižali mezdo za deset odstotkov. Lowel|, Mass. — Merrimack Woolen kompanija je obvestila tvoje delavce, da bo znižala mez do za deset odstotkov. Pawtucket, R. I. — Delavci v državi Rhode Island so sprejeli rezolucijo, v kateri zahtevajo, da predsednik Coolidge uvede preiskavo glede znižanja mezde v tekstilni industriji. Na zborovanju je bilo 160 delegatov, ki •o zastopali 20,000 tekstilnih delavcev v tej državi. Delegat je so dalje zaključili, da se vodi obširna kampanja za organiziranje tekstilnih delavcev. Tekstilni baroni so že lani znižali mezdo v tovarnah za izdelke iz bombaža. Delavci niso takrat dosti glasno protestirali proti temu napadu na njih Žepe. parni kotel je bil zanič Število Žrtev se Je pomnožilo. New Port, R. I. — Dozdaj je umrlo sedera in trideset oseb, k m bile poparjene ns parniku ' Mackinac", ko je ekaplodira Parni kotel. Državni preiskovalci so izjavili. da je bil kotel poškodovan Preiskovalci so pronašll, da je kotel že razpadal in da je bil na mnogih mestih že zelo tenak Počil je na križnem bobnu od desne strani ognjišča in po dol f«m roba, kjer se stikata dve PloAči. Ta rob Je bil zelo tenak in odprtina je bila šest do sedem WlcfV dolga. Kotel Je bil večkrat |K,pravljen. bh je zakrpan » v«č mestih in izmenjani so bi-1 Mi nekateri vijaki. Popravi-Izkazujejo, da Je bU kotel >lab. Da je bil kotel slab, se Je dalo dognati s kladivom. Tako pripoveduje Heltzen, pomožni rir**vni pravdnik, ki je podal ■vojo izjavo na podlagi laktov, « jih dognali preiakovalci. KONVENCIJA DRŽAVNE DELAVSKE FEDERACIJE V INDIANI. Pregled diovaik iigiikiv Amerika. Embargo na privatna ameriška posojila je prisilil Belgijo in sili Francijo ter Italijo k plačevanju vojnih dolgov. Zanimivosti iz tekstilne industrije. Fašistovski napad na socialiste v Newarku. Konvencija izdelovalcev smotk e končana. Darrow je sprejel javno debato s fundamentalistom o evoluciji. Ameriška znanstvena ekspe-dicija odkrila zelo star, če ne najstarejši sled človeka v Aziji. Lobanja prazgodovinskega človeka izkopana v Floridi. _______ Dr. D. S. Jordan izjavil, da e-naka kri človeka in človeške opice potrjuje sorodstvo. Število mrtvih na izletniški adji narastlo na 34. Po svetu. Mongolska vlada je obtožila ameriško znanstveno ekspedicijo špijonaže in protisovjetske propagande; mora zapustiti deželo. Američana našla bogato letino in zadovoljne ljudi v kraju nedavne lakote v Rusiji. Dunajski fašisti so prenehali izgredi. Arreptsnce for »ailinfftt *p«-i«| rst« of poatsi« provkted for ln H^t»on 1103. Aet of Oet. S. 1S17. sut horlsod on Jun« 14. l»lt. mmmrnm Washington, D. C. — Silna ix)treba privatnih posojil is A-merike je primorala Belgijo, da se je pogodila za plačevanje voj* nih dolgov. Enaka potreba prlsi-tudi Francijo in Italijo, da osta hitro sledili Belgiji. Italija išče $200,000,000 posojila V Združenih državah in Francija tudi vprašuje po večji vsoti pil poselita kraje. kjer je pred parjaoorovaleih. r^utal jc boj.in dvtlžnna, da se jn havlla s topografl- Darrow je sprejel ■ dihalo o evolselji Z njim bo debatiral dr. Straton, newyorški pastor in funda-mentallst. Chicago. — Dr. John Roach Straton, pastor KSlvarijske bap-tistovske cerkve v New Yqrku trd fundamentalist, o katerem pravijo, da bo Bryanov naslednik v vodstvu fundamenta-izma, je pred nekaj dnevi na fundameritalistični konferenci v Chicagu izjavil, da je pripravljen avno debatirati z Darrowom ali katerim drugim agnostikom o razvoju človeka. Clarence Darrow, ki se nahaja v Creelftru, Colo., je brzojavno odgovoril 19. t. m., da sprejme debato. Debata se bo vršila enkrat v jeseni in nsjbrž v Chicagu. Hoover j« spal poslal svoje omisarje v Rotijo Sovjetska vlada Je aranžirala posebni vlak za ameriško ml si Jo. T"re Haute. Ind. — Tukaj **ne konvencija Državne de-«vske ftfleracija dne 2*. avgu-I- Kot glavni govornik Ja £'v*bljen Eagaae V. Doka, sta-j so gs New York, N. Y. — Trije neuradni svetovalci trgovskega tajnika Hoover ja glede ruskih zadev so v sredo ponovno odpotovali v sovjetsko Rusijo. To so James P. Goodridge, bivši govemer Indiane, polkovnik Wi -liam N. Haskell in dr. F. A. Gol-der z Leland Stanford univerze. Haskel je vodil znsno ameriško pomožno upravo v Rusiji za časa lakote. . . Kskor javlja tukajšnji sovjet-ski biro, je moskovska vlada pri pravila posebni vlak za Hoover jevo misijo. Kaj je namen miši je, ni še znano. PET INDIJANCEV JE UMORI LO "COPERNIKA". Prijela Jih Je policija na konjih. Vancouver, B. C. - Pet Ind jancev Je umorilo indijanskega mladeniča Wasteti.; Moajssm ^ v mesecu marcu L 1928. nd.jan ci so vrsževemi in v mladeniču ao videli "čarovnika", ki J« kriv njeh nesreče. Umor je b,l izvržen pri Thirty Mile Baru ob reki Liard. Po Izvršenem umoru .o ae pričeli skrivati. Policija na konjih je morilce tasl^vsU akozi 2,600 milj, preden jih js zasegla. Zdsj se nahaja ta peterica v tukajšnjih zaporih. Morilci so obtožili indijanskega mladeniča, da je začaral nekega starega Indijanca. Zvezali in položili na led, da Je esbaroo na posojila je ugnal belgijo rancija in Italija sta tudi obveščeni, da privatnih posojil fr Ameriki ne bo, dokler ae uri-dita vojnih posojil. newyorških bankirjih. Toda vla» di Francije in Italije sta bili informirani — kakor poročajo is pol uradnih krogov — da nadaij nih ameriških posojil ne bo toliko časa, dokler ni urejeno plačevanje vojnih dolgov. Ameriški bankirji so pristali na embargo. Ameriška vlada je bila prisiljena do tega drastičnega koraka radi indiferentnosti dolžnih dežel. Ako bi evropejske vlade lahko Še nadalje dobivale privatna posojila iz Amerike ne glede na to, če fondirajo svoje vojne dolgove ali ne, se ne bi, zmenile za poravnanje vojnih dolgov in člani ameriške dolgov ne komisije so prepričani, da Belgija bi ne bila še danes poslala dolgovne komisije v Wash-ngton. Zakladniški Ujnik Mellon, kl e predsednik ameriške komisij za poravnanje vojnih posojil, je v sredo naznanil, da js bil ofici-elno Informiran, da fraaoosul dolgovna komisija pride v Wash-ngton sredi septembra Jfflgajst se glede fondiranja francoskega vojnega dolga, ki znaša $4,210,-000,000. Italijanska komisija sledi kmalu. Višji uradniki izjavljajo, da belgijski pogoji ne bodo veljali za Francijo in Italijo. Belgiji je Amerika odpustila obresti od vojnega posojila vsled izrecne obljube, katero je dal pokojni Wilson Belgijcem za Časa mirovne konference v< Parizu. Coolid geva administracija smatra do-ično obljubo za moralno obveznost Združenih držav, katero Je treba izpolniti. Originalni pogoji Belgije so t>ili, da Združene drŽave prepišejo ves dolg na Nemčijo. Ameriška komisija je odločno zavrgla U predlog. Nato so Belgijci predlagali, da se dolžna vsota razdeli v vojno in povojno posojilo; vojno posojilo naj bo brezobrestno, povojni del naj pa donaša en odstotek obresti. A-merika je sprejela razdelitev, določila pa je tri in pol odstotka obresti • od povojnega dolga. Grožnja, da Belgija ne dobi več nobenih posojil V Ameriki, Je prisilila Belgijce, da so sprejeli pogoje. Bruselj, 20. avg. — Belgijski premijer Poullett Je izjavil včeraj, da Je zadovoljen z načrtom plačevanja dplgov, ki Je bil sprejet v Washingtonu. Američani videli prosperlteto v Rnsiji V strahu sta Ua v pokrajine nedavne velike lakote, toda našla sta bogato letino in zadovoljne ljudi. FAŠISTI SO NA-PAMJ SOCIALISTE V NENARKO Moskva. 20. avg. — (Poroča J. B. Wood Čikaškim "Daily Newa".) — Dva Američsns iz Detroita, ki sta v službi neke avtomobilske tvrdke, sta se te dni vrnila iz Samare. Američana — pišeta se Braizer ln Broot — sta | FaAlstl so mislili, da so v Italiji. — Poslužil! so ae svojega priljubljenega orožja — bodala. — Kljubtemu niso Imeli uspeha. Ameriški zaanslveaiki ■ obloženi špijonaže Andrewsova ekspedlclja v Asljl Je morala oditi radi propagande? Ostanki selo atarega, če ne najstarejšega človeka najdeni v pust ia Ji (Sobi. Ur ga, Mongolija. 20. avg. Mongolska vlada je odredila, da tretja ameriška znanstvena eks-pedicija naravoslovnega muzeja v New Yorku, kl je pod vod-Newark. N. J. — Tukaj se Jeletvom Roya Chapmana Andrew- prišla v Rusijo da opazujeta o- zbr*,° 250 1,0 300 Italijan- aa, mora prenehati s raziskava-periranje ameriških traktorjev. socialistov, da poslušajo| V Samaro sta se podala v avto- >iv*«»* «>■«» italijanskega par- mobilu in semintja sU prevozUa I"™0"** Vincenco \ aciroa. Na- S000 milj. Zdaj pripovedujeta, enkrat;ja ps,udrla v dvorano tol- da sta šla na pot s težkim srcem. £• Ul janskih fašistov Is New Od tvrdke sta dobila nalog, da York» J* « H — - - - ____________.________. ■lu\iw\iialntK f. aaia ia Iuai in «lt»r njem In odkopayanJem fosilov ter zapustiti Mongolijo. Vlada pravi, da je Andrews prelomil zgodbo i mongolskimi znanstvenimi organizacijami. Ameriška ekapediclja je dalje obto- leti kosila ljudi velika lakota. "ta bili težko ranjeni, pet Jo, česar ni bilo v pogodbi in da Ko sta poizvedovala, da li je tam in dvajset pa lahko. je imela med svojim osobjem nevsrno, jima je nekdo rekel, da FašlsU J« vodl1 S1*0' Ignstlus vohune in propagandlste, ki so je potovanje v Samaro strašno Eduardo dl Rovel, znan Italijan- vršili politično propagando pro-nevarno. izstradani kmetje ju rtki ftt4iitov,lkl ^l* v Ameriki, ti sovjetom. lahko pojedo. To ju je oplašilo. |Zd»J soveda izjavlja, da so fašl- New York, N. Y. — Vodstvo Vendar sta poskusila. Brazler je r^ hoteli le govoriti na shodu ln Ameriškega naravoslovnega mu-pa za vse slučajnosti zvišal svo- ,,a n,,° »^bega v ml- žeja (Američan Museum of Na- Jo življensko zavarovalnino za rtlih- U«dstvo se zgraža nad tem tura! Hlatory), kl imšllja In fl-$26,000. tolovajskim napadom na mirne nancira znanstvene ekspedicije Ko sta prišla v Samaro, sta U*>°rova!ce. v Aziji, je bilo obveščeno po našla bogato letino in zadovolj-1 Je1ITorft,flb?žftti E^ Andwwsu Is Peklngs, da je na- ne kmette. Ameriški traktorji so fftAlitl " IU!,Je v Svlc0, daljno raziskovalno delo v pu- povsod na delu Američana sta P°tuJe P° Združenih državah ln ščavl Gobi nemogoče vsled ob-pohvalila način uporabljanja obdržava predavanja o fašistov- atoječlh političnih razmer v traktorjev in metodo sovjetske l^*1" terorju v Italiji, vlade glede razdeljevanja poljedelskih strojev. Moskovski listi, kl so prinesli poročilo o praznem strahu Američanov, ju tolažijo, da niso Ev- Kri kaio sorodstvo med šlo vekom In opito Mongoliji. Vodstvo upa, da ae razmere rasčistljo še predno ekspedlclja zapusti Azijo. Peking, 20. avg. — Roy Chapman Andrews, vodja ameriške znanstvene ekspedicije, poroča, da Je odkril sledove zelo ako ne najstarejšega ropejci nič boljši. Nekateri Evropejci še danes verjamejo, da Dr. David Starr Jordan isjsvljs, stsrega jim Indijanci potegnejo koto z ds enaka kri v žilah človska ln|«loveka v Mongoliji. Kkapsdicija ■ opice Je nov dokaz tesnegs glave, Čs obiščejo Ameriko. aorodatva« Kosvaaolja izdeloval* sov smotk jo koniass je našla kamenito orodje in od človeka obdelane živalske kosti msd psAčenimi nasipi ns msstu, kjer so bdi pred davnim čssom brogovT jezera, katerega ni več. Dno posušenegs jezera se nahs-ja daleč v notranjosti puščavs ZIVEZNI ODERUHI 8E ?y PRI PRAVI J A JO NA RO-G ATO ŽETEV. Razni Mzvedencl" že napavedu-jejo podražitev pšenice. Oakland. Calif. — "Funda mentallsti, kl se opirajo na gotove znanstvenike prt njihovem pobijanju evolucije, navajajo trditve, kl so bile izrečene in sa- ri<»v tm nkrollh kl i/h Ia v novejšem času Je fakt, ds vss- dsvno IzumrIJtga primitivnega Jlln lZJS Mat^uel' Koman iz ^ Danica (celica) v telesu člo- ln ogromnega noja ao temu člo-stavil delegat Manuel Komkn Iz obliko veku služile za posode. Andrews Chicaga, je propadel. Q aaova- H j§ J|||in0V(|| u čhvt u .. bio Sdi^klon0!^ g£aTst£ druviakei^nlM m kva- nlnarja iz Sabsraks Usu" ~ dl ^ k^r ^Ln^lln^ »^ta delnosti. Vsak znanstve- "Smatramo, da smo v teh ps-da, po kateri predsednik Imenu- evolucijo, ščenlnah našli naJsUrs šl tip je organizstorje, o.Une še ve-IJ«^,^ ^ imata človeka v njegovem razvoju li J N^l člani ne bodo plačevali a- ti drl? Prt,(1nlk°V'" ^ .._„,„„ -i,,,,, s,,.. m,kri v njunih tlmh In .nako Ut- nrnw«. SSr^Sii L uK a— utr.dlK), ni |w t..«, »rod. Am.rllk« «n.n.tv.n. .k.p.- *tva m«d (luv.kom in n.v..lljo, pr.po- •koxl itiH m«c.. V bodoJ človeška kri ali kri človeških a- pic/' ................. ......... ..........^ (Slovenci nimamo posebnega I bivši organlsatorIM- da organizacija podpiše pet sto terasa za navadne opice kakor fmrodn<(gll dru4tva strojnikov delnic ik) dvsjaet dolsrjev, ds ae Angleži, ki pravijo navadnim o-1 M D0V0 obfMVnavo, kl se vrii bo zavarovalnica lahko inkorpo- P^sni "monk«y t človeškimi J#||4tnj i)UUttAfn Jw bi|# da rlrala. Iskalnim organlsscljsm (satropoldom) pa SP^ • podžigal želesnltte delavce ob se PS še |M>sel>eJ priporoči, da *ka oplc4» so štiri: gorila In šlm-L.^ -Uvk<, , m2 Hchlolfssr Je ,odpišejo delnice. P?« v AfrlkI ter gibon In orsng^ M| oW>j4>t| y ^ g ,#t. Na konvenciji se je nabralo utang v Aziji. Vse štiri so brss\()bmm ^ Jl( Wldnlk Ns! Odaeela sU star papir meeto de- vislice. Nsjvišjs državno sodišče je dovolilo Hchlelferju po- poštev človeške opici«, ne pa na*L^, 0|irilvnavo. ker je sodnik BANDITA OPEHARJENA. vadne, kaUrlh sorodstvo I precej oddaljeno.) je že DOLGO CAHA PO(;REAKNA LADIJ A DALA ZNAMK NJE OD HEIIE. manj pšenice kot lani. Prav na _ tančno vedo pcivedatl, da Jo bo ostalo le 44 milijonov bušljev za Mllwsakee. Wls. - Dvs bsn- izvoz W letošnjega pridelka. Z dita st. hoteU orof- ravn^ inV^llt Idlja "Arctlc", o kateri dovolil predložiti pisma, kl so liovzročila predsodke napram Obtožencu pri porotnikih. Hchlel-fer Je zdaj zunaj ječe In Je moral položili deset tisoč dolsrjev poroštva. Cbapmsnov advokat upa, da im imel uspeh s prizivom proti smrtni kasni, ker je U obravnava precej podobna Hchleiferjevi. Knjige glede ponarejanja so bl- Bilol ( hirago, IIL — Kanadska lani bilo TT ZZ^ZiTi^tod*!'* fi posrsKlo skriti $2,000 v I glasu že trideset dni, Je odpo- ga smotk««. Nato slsla lil M Hla n brzejsvko Is ^l^^oko J^ banditim psrlnU drugo ta- EUh Harborja. da J. ladij. «daj L,pradloien^. pr. obravnavi proU '' ko škaUJo, v kateri je bil zrezan zasidrana v pristanu In da Jo Je Chapman u. Kasneje so bili U do- < fTTlili Lis sUr časnikar sk i papir BandlU jled držal skozi dv.J^ dni prikazi sicer umsknjenl, tjaU^go- podražiti živež. s sabo velik ištdL.. ^JSkl. ..... ........ ... ■ . ^ .. —i.^-. štiL PROSVETA GLASILO PLOVEN SRS NARODNI PODPOR* B JEDNOTB LASTNIK A SLOVRNgRR NARODNE PODPORNE IRPROTl m —to In - __ Caoa oglaeov p« Narotaiaa: zidinjena Pri toU to $U» M in leta. |1J» M tri DMNMi to M (br« CbtoiCo) »-OP m UO, UM «J to OmmMM m toto. HJS t P«* Naaier m «s* kar tow eUk 9 -PROSVETA" SM7-M Se. Uniab Araaaa, THE ENLIGHTEPiMENT Oren af Um Miruli Matioaalleaelk *»c*otr. .gr?^ ttf ffrfrtf "t&ffr1 MSl Adverllalsg Wtaa oa agreement _ Sobecrtptfoo: United Statas («smot Chkago) r; Chicago KAO, aad foraign aoontries |0A0 par jraaa lOMm of thf rgpEKATRD PMIjg Data« r oklepaaja n. pr. (Jaljr 11-21) poleg M ia a toai daŠtOg potekla nerointoa. Pono»tie b NAS POLJSKI PSIDEUEK IN DRAGINJA. PETEK, 21. AVGUSTA SLIK IZ HASELBM Benjamin C. Margh, poslovni ravnatelj Farmarakega narodnega sveta, se > po a^^ib državafrin nkz državal posvetovanja a f armenskimi organizacijami in posameznimi farmarji. Na teh posvetovanjih je prišel do prepričanja, da farmarji pridelajo toliko poljskega pridelka, da ga ne konzumira trg. Prepričan je, da se bo moralo Se več ljudstva preaeliti z dežele v mesta in »i v njih iskati zaslužek. On napoveduje, da bo v desetih letih živelo še dvajset odstotkov prebivalcev Združenih držav na deželi in obdelovalo polje in redilo živino. Farmarji so tako zadolženi, da ne morejo več nositi dolga in ogroža jih bankrot Ameriški farmarji pridelajo torej več, ko trg potrebuje. Zakaj pa imamo draginjo? Kdo jo je zakrivil? Farmarji je niso. Za svoje pridelke so prejeli Uko malo, da so zadolženi in jih ogroža bankrot. In to se zgodilo kljubtemu, da potrebujejo pri obdelovanju polja vedno manj človeške delavne sile. Konkurenčni boj sili vsakega podjetnika, da nadomesti človeško delavno moč s strojno, ker je ceneja. Farmar ni le delavec, ampak je tudi majhen podjetnik, ako se glada nanj z gospodarskega stališča. Farma je njegov kapital. Bolje povedano, njegov kapital je naložen v farmi. Da se mu kapital izplačuje, mora sceniti produkcijo. To pa najožje izvrši, ako nadomaati človeško delavno moč s strojno. Ako farmar posadi 40 akrov sveta s koruzo, je ne more sam okopati in osipati z motiko. Za delo bi moral najeti več delavcev, medtem ko jo lahko sam osiplje z osipainikom in okopuje z okopalnikom, ki ga vlečejo konji. Ako se zemljišče s posadeno koruzo poveča, tedaj ne more več sam izvesti tega dala. Pomagati mu mora žena ali pa mora najeti delavca. Velika zemljišča, posajena s koruzo, se pa obdelujejo z motornimi oeipalnild in oko-palniki. Stroji seveda stanejo denar. In če farmar nima denarja za nakup strojev, si ga mora izposoditi Tako nastane vknjižen dolg na farmi. Od tega izposojenega denarja pa mota farmar plačevati obresti. Dobra letina pa ni odvisna le od farmarjevega dela, ampak največ od padavine in vremenskih sprememb. Vrhu tega pa ogrožajo farmarja še raani drugi ujmi. Ko je pridelek poaprav ljen s polja, pride za farmarja vpiftšanje, ako bo ta pri dslek spravil na trg. Cene za pridelke pa ne določi on, ampak to store prekupčevalci. Ce ja farmar zelo oddaljen od bližnjega trga, mora prodati pridelke po ceni, ki mu jo ponudijo prekupčevalci, ker sam ne more odpeljati pri delkov na trg. 2elexnice zopet računi jo visoko prevozni no. Vsak prekupec pa računi nekaj dobička, dokler ne pride pridelek do trgovca na drobno in od tega do konzu-menta. To pa povzroča, da farmar prejme nizko ceno za svoje produkte, kot konzument pa mora vae plačati po visoki ceni, kar potrebuje zase in svoio družino na farmi. Ako je letina slaba, ali če ima farmar smolo pri iivo-noreji, nima s čim odplačati dolga, ki ga je n^pFftvili ko je kupil stroje za obdelovanje polja. Včasi ne more plačati še obresti od dolga. Vzeti mora novo poeojtlo. Tu aopet nastanejo stroiki in k staremu dolgu se pridruži novi. Tako leze veliko farmarjev In počasi v propast, daalravno so pridni in varčni. To gospodarsko vpropaatenje ameriških farmarjev postaja vedno bolj očividno zadnja leta. Farmarji, ki so pognani s njih farm, odhajajo v mesta in Um pomnaluje-jo industrijsko dalavsko armado. kapitaliaefli Je uničil malo obrt Male obrtnika je iz-premenll v delavce in jih zasužnjil v tovarnah. Kar ja preje kapitalizem vršil v obrti in nadaljuje v induatriji, to sdaj vrii v poljedelstvu. On razlastuje male farmarje in jih j »odi v meaU in industrijska središča, da iščejo delo v industriji Te male farme združuje v veleposestva, ki jih zdaj drže še tu pa Um bankirji, druga pa zopet prihajajo v roke kapiUUeUčnih delniških družb, ki eo ie pričele po principih kapKaltzms napravi jati poizkuse v poljedelstvu. Ti poitkuai so se dozdaj obnesli in podžigajo kapitaliste k novim poizkusom ie v večjem obsega. Tako kapitftiiaem podi farmarje a njihovih farm na ia drugi strani pa oaredotočuja amljišča v rokah kapitali- " eto v. In U proese ne bo uaUvljen, dokler gospodarski ■ g peta. — Vač tednov je ie minilo, kar sem se oglasil v Pro-aveti. T upa tam me vprašajo, za-Uj na piten ved, pa se Ugovarjam, da sem ksr v eni okolici ter da ni kaj poročati V taj vročini naj človek pile, ko bi bil najraje v vodi kakor ribe, ki brezbrii- 00 plavajo, le kaka neumnfca se natakne na trnek. Opazoval aem jih take pri velikem Vermiljonskem jezera poleg TWera, Minn., one vroče dni, ko aem sedel na hitri poštni ladji na ga-solin. Prvič, kar sem v Minneso-ti, aem obtoka! celo jezero s nad $00 otoki, kolikor aem jih namreč vsaj sam naštel. Ustavljali «nu> se ob otokih in oddaljali pošto zjutraj od oemih in do četrte popoldne. Razdelili amo par velikih poštnih vreč pisem in zavojev, razložili mleko in podiljatve za letovlščarje. 1 Na Vermil jonakem jezeru amo ae uatavlli ob krasnih vilah ln hotelih kot tudi na otokih z malimi hišicami iz neobdelanega lesa. Povsod so nam prišli nasproti letoviščarji v lahkih oWe- ah, nekateri samo v ko mnogo turistov na mil jonakem jezeru, Id so prišli od blizu in daleč. Ob smrti Brya-na je bila tam tudi njegova sestra, ki je takoj odšla na pogreb. Kolikor mi je znano, imata le dva Toverčana svoja letoviščne hiše na Vermiljonakem jezeru, kot tudi par pečlarjev. Eden je tam poleti In pozimi, ki ae ukvarja z lovom živali na past, kar mu prinaša drage izkupičke za koiuhovino. Drugi je vzel petdeset akrov obsegajoči otok od Vlada kot državljan za aVojo u-porabo. Na zemlji živi že par let, kakor določa postava. Rekel mi je: "Potem pa bom imel dom tam. Ce je dobro za miljonarje, bo tudi zame." Je to veseli peč-lar, ki si ne ta način ustanavlja ovoj dom na otoku. Vozeči se po Vermilliomi ob mestu Tower smo srečevali razne znamenitosti. Prepodili smo raco, ki je kakor bi voda oživela s svojim racanjem opozorila mladiče na pretečo nevarnost. Na o-krogli skali je sedel samec in skrbno pazil na štorkljo, valečo na jajcih v velikem gnezdu. Na soinfoi trati se je vrtils stara pazeča na mlade srne, da ne zaidejo v nevarnost. Nsreve, kako si kresna, lepša od zlatih gradov v zakajenih mestih t Ni čudno, da pride toliko tujcev od blizu ia daleč. Sem je prišlo zadnje^se tudi več Slovencev iz Chicaga, New Yorka, Penne in Milwaukeeja. Celo is oddaljene MonUne aem jih srečal in iz Crackete, Cal. Ns polotoku Vermillion je še neksj indijanskih > družin. Ti prineso pa prodaj razne maline, katerega okusnega ssdeša je pa letos bolj malo, ker je na mnogih krajih pozeblo. Iz Toerera sem se podal ns EMy. ker v tem belem mestu ob biodozelenksstem jezeru so imeli društveno veaelico. Nekateri so ml prigovarjali, češ, piši, kako nas ima tu znani komedijant, da nam je razne povabljence is hudobije stran odpeljal. Rekel sem jim, naj pišejo sami, ako hočejo, kajti kar komedijant dela ali je počel na oni veselici je žalostno ie samo sa elyjako naselbino, kaj šele sa javnoat. Slabo je bil obialufti drugi piknik dne 9. avgusU. AN ne diši vae to po needinoeti, kl se širi na Rljrju? Svoji k svojim, rojaki, in ne osirajte se na one, ki niao ta edinost. Puatits jim veaelje in akupno naprej. To omenim radi U pričetega IsobraŠevalnega stoveaakega kluba. — Matija nas bo hladila hladna senca. Ako o deževalo, je pa tem zgrajena dvorana, prostorna dovolj za petdeset parov plesalcev. Godba bo izborna, namreč muzikanti iz flrircrKi* teatra ter naš rojak John Setina, tako da bodo zadovoljni vsi pleaaki. Za dober prigrizek bodo skrbele naše gospodinje in vae drugo je tudi že preskrbljeno pod kontrolo mr. Joe Paulinca. Da pridete neovirano na določeno mesto, kjer se bo piknik vršil, vzemite v mestu bus, kateri vozi po North Water ave. Izstopite na Westinghouse St. Tam bodo čakali na vas zato postavljeni člani, ki vas odpeljejo na par korakov oddaljeni vese-lični proetor. Veselica prične ob dveh popoldne. Kateri se pripeljete a svojimi avti, vprašgjte £ri rojakih Joseph Paulinc, Frank Ode-ničar ali pa pri trgovcu Mihaelu Lenarčiču. Oni vam dragevolje pokažejo določeno meato. Ženske in otroci so vstopnine prosti, moški pa plačajo vstopnine en dolar. Rojaki, pridite od blizu in od daleč, ne bo vam žal, kajti zabave bo dovolj za stare in mlade. redke, pa zato toliko bolj zabavne. Se enkrat torej: Pridite prihodnjo nedeljo ob dveh popoldne. Visoko bomo cenili vsš po- set Za veaelični odbor. — Michael Lenaršiš. 2AIK0MET Mrthai koraki u aaia- Hharen, Pa. — Dopisniki, ki prič no pisati, da ni nič novega in poeebnega, ae po mojem mnenju doati ne osro okoli sebe, ker čaa ee spreminja danes kar skokoma. TWeJ je vedno tudi kaj n vega. ^Slovenci tu v Sharonu rapid-no napredujemo, ampak nismo tald, da M se javno po čaaopiaih hvalili. Nekaj se je sačelo potiho govoriti, da ai bo naše druitvo št. ai, R. N. P. i. postavilo avojo dvorano, da »a bomo vedno em-perge proaMi. kdo naa vsame pod streho. Ker js pa blagajna še bolj piikava. amo ae dogovorili, da v U namen priredimo piknik Čakali amo ie vač a sekava od sunaj In Še bo solnce prtps Federalni naturalizacij ski u-rad je priobčil sledeči kratki, ali jako jasni izvleček naturaH-zacijskih predpisov, vsebujoč najnovejše določbe: Prvi korak. Izjava o nameri (prvi papir). Da se vloži "izjava o nameri" (Declaration of In-tention) ali, kakor se že pravi, da se vzame prvi papir, zahtevajo se aledeče predpogoji: inoze-moc mora biti belega ali afri-kanskega plemena; star mora biti Aajmanj 18 let; živeti mora v**delokrogu sodišča, kjer se mu izda prvi papir. Postopanje:, inozemec naj si nSjprej priskrbi in izpolni tiskovino, Form 2218. Ako je prišel v Združene države pred dnem 8. junija 1921 naj se s to izpolnjeno tiskovino poda na sodni urad (elerk of the court), ki mu izda prvi papir. Ako je prišel dne 3. Junija 1921 aR kdaj pe tem dneva, naj pošlje izpolnjeni formu-lar 2218 najbližjemu zastopniku naturaRsacijskega urada; njih naslov je spodaj naveden. Prič pi treba. Pristojbina, znaša $1, Id naj se plača le sodnemu kler-ku. Ako inozemec ne zna pisati, paj se podkriža. Prvi papir velja ia aedera let od dneva, ko je bil izdan. Dragi korak. Vložitev prošnje sa naturalizacije (drugi papir). Da sme vložiti prošnjo za naturalizacijo, mora inozemec odgovarjati sledečim predpisom: Mora biti belega ali afrikanskega plemena; star mora biti najmanj Rl let; njegov "prvi papir" mora biti najmanj 2 let in največ 7 let star; živeti mora v okraju sodišča, kjer vloši prošnjo; mors biti najmanj 2 leti in največ v Združenih državah najmanj pet let in v isti državi najmanj eno leto, od dnevax vložitve prošnje nazaj računaje; imeti mora dve priči, državljana Združenih dg£av, ki naj priaežeta, da oaebno znata o nepreatanem bivanju kindidata vsaj za dobo kar iati šivi v dotični državi, in da je tati dobrega moralnega značaja. Ako kandidat ni živel v tej sami državi vso predhodno petletno dobo, on mora dokazati svoje bivanje v drugih državah potom teh samih ali potom drugih prič. ki naj osebno prideta na aodiičc, ali potom pismenih zapriseženih isjav (affidavita). Ako treba teh pinmenih izjav, se lahko dobi predpisana tiskovina od zastopnika naturalizacijskega urada (naturalization ezaminer), predno se vloši prošnja. Prosilec mora lastnoročno podptoati prošnjo. Zahteva ae, da sna govoriti angleški razun ako to n* more radi teleane hibe ali ako ima na javnem sami j i-i. Pristojbina sa prošnjo znali. ki aaj se plača, sodnemu u. Postopanje: Najprej priakrbi si ttokovino Form 2214. ed sodnega ktorka. ali c Mussolini je sprožil'razpravo 0 svobodi. Čikaški kapitalistični dnevniki zdaj debatirajo o i-talijanski. ruski in ameriški svobodi. Njihov zaključek je, da v Italiji in Rusiji ni svobode. V Italiji je diktatura od zgoraj, v Rusiji pa diktatura od spodaj. V Ameriki je kajpada svoboda. S stališča šmokarjev je to samo-poeebi razumljivo in vsakega dokaza nepotrebno. Razumljivo sa-moposebi je tudi to, da kapiUli-stični šmokarji rajši vidijo italijansko kakor rusko diktaturo. V Italiji diktirajo fašisti in z | njimi v zvezi buržoazni dobičkarji. V Rusiji diktirajo komu nisti. Teoretično je Rusija v dobi prehoda iz starega — fevda-Uatičnega in deloma kapitalističnega — reda v socialistični red. Kaj je Rusija faktično, ne vem. Ce verjamem kapitalistič nim poročilom, je židovsko ti 1 ranstvo; ako verjamem komunističnim poročilom, je za delavce in kmete malo manj kot raj. Ako odbijem veliko mero laži (90 odstotkov) od prvih in merico pretiravanja od drugih, ai o Tiaredlm pri bi lino resnice. Epo o Rusiji je res: Tam še ni prav nič socialističnega v življenju, niti ne bo še dolgo čaaa. Rusija se mora prej temeljito industrijalizirati, predno bo zrela za socializem ali komunizem. A kaj je s svobodo? Prave svobode ni še nikjer. Ali je mogoča? Da — kadar bodo ljudje za to. In kaj je prava svoboda? Nekoč, v časih splošne sužnosti je bila osebna svoboda najvišji cilj. V dobi fevdalizma so se tepli za svobodo zemlje in kruha. Nato je prišla politična svoboda. Ali smo zadovoljni? IJe! Danes zahtevamo ekonomsko svobodo, ki naj uključuje tudi svobodo vseh narodov, jezikov in kulture. Ali bomo potem dovolj svobodni? Ne! Svobode ne bo nikdar dosti. Vsa^ta doba, vsak družab' ni red bo zahteval svoje vrste svobodo. Ali pride kdaj absolutna individualna svoboda — ko bo človek počel kar bo hotel in ne bo vezan na nobeno vlado, noben zakon in nobena pravila pa bo vsako njegovo početje popolnoma harmoniziralo s početjem drugih ljudi — o kakršni sanjajo anarhisti ? Mogoče čea —100,-000 let Takrat pa ne bo več ljudi naše vrste na svetu. Za teko svobodo je sposoben le Well- sov nadčlovek. a a o Vedno manj svotode. V Michiganu imajo novo postavo, ki določa, da morajo kan- ti pet dni, predno dobe poročno dovoljenje. Not so good. Ako bo Tonček čakal pet dni, se bo Neža v te® času postarala pet let. Abaokitna praznota. Cenjeni 2arkomet! Od v™ strani ti pišejo: Posveti sem, posveti tja... Jaz ne morem. Ce posvetiš'k nam, boš videl le te. mo..V glavah naših beraSkih gospodov je vacuum. — Oh-Oh-Ohajo. aee aee Pertincntno vprašanje. Kateri tirani so vladali v Slo-veni ji takrat, ko so padali delavJ ci pod žandarskimi kroglami na Zaloški cesti? ■ aee Novice iz Jugoslavije. Rimar Grdina je obiskal Tan-čo goro. Ko se je ozrl na Pesjake, je junaško krotil samega sebe. Videl je pogreb..,. e e * didatje za zakonski jarem čaka- Je že poevetil. Cenjeni Žarkomet! Posveti malo k nam in videl bos kako sč nekatere srake jeze čez Prosve-mt ^ to in tvojd kolono. Pa nič stra- .• i__ku • »ril i ft' Aifpi. TiMi r...j BltKO • Ovitjfctj jU ot. uritr. ttiui zacvili, kadar mu stopiš na rep. — Strigelj iz Sheboygana. e e e « Petnajst minut s Trunkom. G. Trunk je obljubil, da ne bo več "opominjal" na pekel in hudiča. Dobro. Ne bo moj sodnik in ni odgovoren za moje "izpelja-vanje." Se boljše. Nato sledi filozofija o molitvi. Trunk pravi, da molitev ni izraz odvisnosti, hlapčevstva in sužnosti, v isti sapi pa pobije samega sebe, ko trdi, da je delavčeva prošnja za delo tudi nekaka molitev. Predno sem dobil službo, sem moral prositi r- hrvaško "moliti" — za isto. In če me moji gospodarji danea vržejo na cesto, bom zopet moral "zamoliti" za drugo službo. Prositi delo — je tudi znak sužnosti. Dokaz je, da je delavec hlapec delodajalca, ne pa gospodar svojega dela. Proti tej sužnosti se socialisti bojujemo. Vsak zdrav in drugače sposoben delavec ima pravico do dela, do proizvajanja dobrin. Dokler pa delavec proai za to pravico, je suženj, mezdni rob. Molitev je pa poleg forme sužposti tudi forma beraštva. Berač je, ki prosi nekaj zastonj. Molilec berači, da bi mu Bog dal — da bi mu neke nadnaravne sile dale nekaj zastonj, zakar se mu ne bo treba truditi in ddati; to je bera-štvo. Molitev je torej vzgajanje suženjskega duha ter duševne in telesne lenobe. K. T. B. kakega ljudskošolskega učitelja, in izpolni jo skrbno. Za ta for-mular ni nikake pristojbine in naturalizacijaki urad ali ljud-skololski učitelj rad pomaga izpolniti ga. Ko je formular izpolnjen, naj ga kandidat pošlje po pošti ali prinese oaebno, skupaj s prvim papirjem, na urad Naturalization Examiner (zastopnika naturalizacijakega urada), katerega adreaa je navedena v formularju. Naturalizacij-ski urad bo opravil potrebne podrobnosti in obvestil kandidata, kdaj in kje naj se zglasi a pričama v svrho vložitve prošnje za naturalizacijo. Tretji aU končni korak. — Sodne zaslišanje. — Predno prosilec sme priti pred sodnika v svrho končne rešitve njegove prošnje za naturalizacijo, treba da mine vaaj devetdeset dni po vložitvi prošnje, tekom katerega čaaa objavi o tej prošnji ostane nabita na javni deski v uradu sodnega klerka. Sodišče določi dan, kdaj naj ae prosilec zglasi na sodišče v svrho končnega zaslišanja (final hearing), in obvesti prosilca o tem. Priče morajo tudi biti prisotne ob zaslišanju. Ako aodnik najde, da je prosilec vpravičen do naturalizacije, mora ts zapriaeči zvestobo Združenim državam in dobi avoje državljansko spričevalo (Cer-tificate of Naturalization) ali "drugi papir". Tiskovine (forms) in nad al j-ne informacije dobite, ako pišete (oziroma greste oaebno) na naturalizacijaki urad v Waahing-tonu (Cemmiasioner of Naturalization), njegove zastopnike (Naturalization Kzamlnera) v spodaj navedenih mestih, ktorke naturalizarijakih aodišč, šolske oblasti In na razne organizacije. v - - žja širom Združenih držav. Podružnice naturalizacijskega urada ae nahajajo v spodaj navedenih meatih. Njih upravitelj nos naslov "Head Naturalizatio Examiner" oziroma "Distrid Director of Naturalization". 0-brnite se na onega, katerega sedež je najbližji kraju, kjer vi sUnujete. Sedež naturalizacijskih izpra-ševateljev se nahaja v slpdeeih mestih: Wa«hington (Department of Labor Building), Du-luth (Cuatora House), New York Citjr (154 Nassau Street, Tribune Building), St. Ix>uis (Cuatom House) in v Post Office Buildings sledečih mest: Birmingham (Ala.), Boston, Buffalo, Chicago, Cincinnati, Cleveland, Denver, Detroit, Fort ^ Worth (Texas), Kansas City (Mo.), Los Angeles, Newark, New Ha ven, New Orlean«, Omaha, Philadelphia, Pittsburgh, Portland (Ore.), St. PauJ, Salt Lake City, San Francisco, Sest-tle in Utica (N. Y.) — F- 1* I. S. PISMA NA POftTI v Chicagu imajo: Joe Begun. št. 5, Johan Cerven, št. 14, R°7* Durič, št. 18; Jakob Marini*, št. 52; Mary Novak. št. 68; Jowf Pele. št. 59. Latinka Pokrajsc. št. 62; Karel Vladar, št. 91. Pisma dobite v veži z Adam« ce»rt« Poleg tekoče številke povejte kraj. odkoder pismo prlšekujeU MESTO MILWAUKEC HRANILO 124.000. i ' ** Milmaukee. Wle. — Mestni, u-prava je prihranila v kt" $24,000, ker vzdržuje svoje f» /olinake postaje za mestne svt* 21. AVGUSTA._ VESTI ffifSf ISLAND. dobrotvornežem in drugim ni vSec. , Vork,ITT" ~ Dobro-.družbene bodo več spre-izseljenike po svojih od-Kih ako se novi načrt ob-Izseljenike preiščejo že v Ljin ko parnik dospe v new-pristan, »e lahko takoj lana pomolu kot ameriški jgni V minolem tednu ao izseljeniki iz Anglije in pa so se takoj izkrcali. l,hko so se orijentirali in pravo pot tudi brez zaatop- dobrotvoriiih družb. jrotvorne družbe izjavlja-JU. pojde vse tako gladko ko dospejo izseljeniki, ki »mejo angleščine, stljeniški komisar Curran strinja z delavskim pod-m E. W. Husbandom. se boji, da bodo izselje-iesli nalezljive bolezni v m države, akoravno so iilko preiskani* preden »jo Z ladijo na morje. Ako e Husband s svojim načr-tedaj bo Ellis Island služil vališče le onim izseljeniki so določeni za deporta- BORELLYJEV komet odkrit. ednjeveška maSCe-i valnost. mu tekmecu je vžgal znamenje v lice. icago, fll. — V srednjem so vžigali hudodelcem enja na čelo. Tega dejstva spomnil Victor Felici, ko rojemu prijatelju Walter ionu vžgal črki V. F. v levo ;er je ljubkoval z njegovo ženo, ki je dan preje do-ikonsko ločitev, je zvabil na svoj dom. Tu g samokresom v roki pri->& sta napravila izpoved, ie segrel žico, iz katere je vil črki V. F., in jo pri-Johnsonu na levo lice, ka-je imel privezanega na da se ni mogel ganiti. BELL MISLI PO SVOJE 0 LETALIH. tgovem mišljenju je letalo bojno sredstvo kot top. I Aington, D. C. — Polkov. itchell je zopet povedal od-oij misli o topovih in leta-»0 ga vprašali, kako on sedanjih vajah, pri kate-reljajo s topi na tarče, ki kčijo letala visoko gori v Polkovnik je menil, da so vije "otroški vrtec". Po wn prepričanju je letalo bojno sredstvo za ob-in napad. Polkovnik Mit-« bil i>Hc načelnik ero-aega a/.„adnega oddelka. kovinski človek živel todi v Ameriki. »hinprton, 1). C. — Odkritje ■imitivne človeške lobanje Aelbourna v Floridi polca-a je bila Amerika obljude-m. v prazgodovinskih 1 in Ja Indijanci, oziroma predniki niso bili prvi tega kontinenU. Dr. ■ s Smithsonian in-ki J>oroča o odkritju lo-^ katero je našla arheo-®kspedicija omenjenega za-JT da je lobanja sta-]m 7.41 inje avstrijske 'H jKtvo, da je Žita a "•ornimi otroci v 4 wrok, da je Cambridge, Masa. — Zvezdar- na na harvardskem učilišču je prejela brzojavko od zvezdarne v Kodanju, da je dr. A. Schau masa dne 14. avgusta zopet videl Borellyjev komet, ki je bil prvikrat odkrit leta l#g9 v Mar-seilju na Francoskem. Komet se vrne vsakih sedem let in je sedme velikosti. pbosvet* ca. bančna knjižica, lastninska veliko Kanadcev in inozemcev, listina — sploh karkoli utegne I poprej nastanjenih v Kanadi, ki ,1. ------- 'niso bili zakonito pripuščeni, ko TROSKI ZA VIDIRANJE POT-NIH LISTOV SE ODPRAVIJO. Washington, D. C. — Združe- i države in Estonija sta se dogovorili, da odpravita vidiranje potnih listov za svoje državljane. Pogajanja v tem oziru so pričela že pred več meseci. Precej dežel je že odpravilo vidiranje potnih listov, ali je pa znižalo stroške za vizo. ne ZOPET VIHAR V PEORIJI. Peoria, IU. — Prek mesta je zopet divjal silen vihar, ki je trgal strehe s hiš. Najbolj hudo. je vihar zadel Pekin, ki se nahaja deset milj od Peorije. ____5 V Pekinu je silen vetroven sunek zlomil brzojavni drog in ga vrgel v železniški vlak. Zdrobil je vse šipe na eni strani voza, dva potnika sta bila ranjena. folovanje iz ZdražeaHi driav v M Kaj zahteva Kanada od ameriških turistov? Kanada ne zahteva potnih listov ali kanadskih viz od ne-pri-seljeocev. TuVisti niso priseljenci. Zato ljudje, nastanjeni v Združenih državah, naj bodo a-meriški državljani ali inozemci, in ki želijo iti v Kanado kot turisti, lahko vstopijo brez potnih listov ali viz. Morajo pa biti pripravljeni na to, da bodo ob meji izprašani od kanadskih priseljeniških inšpektorjev in da bodo povoljno odgovorili glede sledečih točk: 1) da prihajajo v Kanado le začasno, 2) da ne nameravajo poiskati si dela v Kanadi in 3) da imajo zadosti denarja za svoje stroške tekom bivanja v Kanadi.' Morajo torej prepričati kanadsko oblast, da bodo v stanu vrniti se v Združene države. Kake dokumente potrebuje ameriški državljan. Ameriški državljan sme vstopiti v Kanado bodisi kot priseljenec ali kot turist. V vsakem slučaju pa mora biti v stanu, da i-ma zadosti denarja za svdje bivanje v Kanadi oziroma dokler te dobi dela. Pripravljen mora iti, da zahtevajo dokaze o njegovem državljanstvu. Ako je državljan po rojstvu, zadostuje kot dokaz rojstno spričevalo ali legalizirana izjava klerka njegovega volišča; ako je državljan po naturalizaciji, naj to dokaže s svojim državljanskim spričevalom. V slučaju poročene ženske, bi se zahtevalo moževo državljansko spričevalo in poročni list. Teh dokumentov ne bo morda nihče zahteval, ali previdno ravna, kdor jih ima pri sebi, da si prištedi mogoče sitnosti in zamude. Vsled obsežnega vtihotap-Ijanja inozemcev ob meji je razumljivo, da so toliko kanadski kolikor ameriški priseljeniški nadzorniki postali sumničlji-vi in da utegnejo vprašati vsakogar, naj dokaže svoje trditve. lUke dokumente mora imeti inozemec? Inozemec, ki stanuje v Zdru ženih državah in želi iti začasno v Kanado, utegne imeti pri tem bržkone več težkoČ kot jih ima ameriški državljan. Pred" vsem pripušča kot priseljence jako malo inozemcev, nasta-njenih v Združenih državsh. Kanin ako so poljedelci ali polje-delakl delavci ali hišni sluge o-ziroma dekle, jih Kanada ne pripušča. kajti kanadski priseljeniški predpiai zahtevajo, da se morajo vsi drugi inozemci priseliti v Kanado po neprekinjeni vožnji, direktno iz svoje domovine. Pa tudi zgorsj omenjeni inozemci (poljedelci, poljedelski delavci in hiAni sluge oziroms dekle) najdejo dostikrst, ds je težko vstopiti v Kanado. Raditega je skrajne važnosti za i nožem ca, nastanjenega v Združenih državah. da je v stanu dokazati, ds potuje v Kanado le začasno kot dokazati, da potnikov osebni in gmotni interes je vkorinjen v tej deželi, lahko služijo za dokaz. Kakor zgoraj rečeno, treba imeti s seboj primerno zadosti denarja. Dovoljenje za povratek. Naravno je, da kanadski priseljeniški nadzorniki rife bi dovolili začasnega vstopa osebjL kateri bi ameriška priseljeniška oblast zabranlla povratek v Združene države. Pred vsem i-nozemec, ki ni bil zakonito pripuščen v Združene države, nima pravice do povratka. Inozemci, ki so prišli v Združene države po 3. juniju 1921 in so dobili "prvi papir" od avgusta 1024 naprej (razun v nekih sodiščih), lahko s tem svojim "prvim papirjem" dokažejo, da so prišli postavno v Združene države. Kajti drugače ne bi tega papirja sploh dobili. Za druge pa je najboljši dokaz ono dovoljenje za povratek (Permit to reenter), ki ga izdaje generalni priseljeniški komisar v Waahingtonu na podlagi prošnje na tiskovini Form 631. Ta dokument bo merodajen ne le kar se tiče priseljeniške oblasti Združenih držav, marveč tudi Kanade. Zakon sicer ne zahteva od i-nozemcev, nastanjenih v Združenih državah, da si v svrho povratka v Združene države priskrbijo povratno dovoljenje oziroma izvenkvotno priseljeniško vizo, ako odpotujejo začasno za ne več od šest mesecev v Kanado, Mehiko, Bermudo in otoke bahamskega in antilskega otočja. Ali ob enem je rečeno, da se oni smejo vrniti brez dokumentov le tedaj, ako so bili poprej zakonito pripuščeni v Združene države. Kadi tega previdno ravna vsak inozemec, kl gre kamorkoli izven mej Združenih drŽav, da si priskrbi "permit". Kajti z i-stim on dokaže, da je bil zakonito pripuščen v Združene drŽave. Drugi priseljeniški predpisi. Povratno dovoljenje nikakor' ne jamči, da bo inozemcu dovo-' ljen povratek, ako se bo našlo, da ne zadošča določbam priseljeniških zakonov, recimo v slučaju nekih bolezni ali nepismenosti. Povratno dovoljenje se tiče le kvote in jamči le zato, da inozemec, ki se povrne v predpisanem roku, ne spada pod kvoto. Kar, se tiče nepismenosti, treba zapomniti si, da se od inozemca, ki je bil zakonito pripuščen v Združene države, je tukaj stanoval pet let, odpotuje začAsno v inozemstvo in se povrne tekom šestih mesecev po svojem odhodu, ne zahteva, da dokaže, da-U zna čitati. Drugače mora dokazati, da zna čitati. Nepismencu, ki bi si priskrbel povratno dovoljenje, recimo, za leto dni, ne bi mu to dovoljenje nič koristilo, ako se ne povrne tekom šestih mesecev, pa tudi pomagal mu ne bi nikak izgovor, kajti zgornje določbe glede nepismenosti so strogo določene. Vse, kar sme tu povedali, o-značuje, kake težkoče utegne srečati, kdor potuje v Kanado. Brezdvomno nyiogi potujejo in nimajo nikakih sitnosti niti ob vstopu v Kanado niti ob povrat-ku v Združene države. Najboljše pa je, da je vsakdo pripravljen za vsak slučaj. Sledeča do-godbica je podučna v tem pogledu. Pred nekoliko tedni prirejena sta bila dva dvotedenska izleta v Montreal, eden iz Bostona, drugi iz New Yorka. Bostonskega izleta se je vdeležilo kakih 6<>0 oseb. Pravijo, da desetino izmed teh niso dovolili vstopa v Kanado. Približno 1600 jih je šlo iz New Yorka; od teh izletnikov je bilo 106 zavrnjenih s strani kanadskih inšpektorjev. Ob povratni vožnji v New York so priseljeniški nadzorniki Združenih drŽav odstrsnili z vlaka kakih petdeset oseb In jih pridržali ns mejni postsji v svrho pre-isksve glede njihove pravice do povrstks v Združene drŽave. Večinoma morda ni taka velika nesreča, ako človeku zabranijo Iti v Kanado. Ali utegne biti ueode-l»olno za inozemca. nastanjenega v Združenih državah, ako mu ne dovolijo priti nazaj v to deželo. Ako ga Združene države nočejo nazaj, je precej neverjetno, da mu bo Kanada, ki mu je dovolila Kačaaen vstop, aedaj dovolila, da ostane tam za stalno. On ee u-tegne znajti v položaju, da je zavrnjen od obeh dežel in da se mora povrniti v svoj rojstni kraj. V Združenih državah je jgfct ao prišli v Združene države. Morda so prišli kot turisti ali začasni potniki, pa so tukaj dobili dela in so tu ostali. Navadno ni nikakega zapiska o prihodu teh potnikov. Ako taki ljudje gredo v Kanado na začasen o-bisk, je prav mogoče, da jih Kanada ae pripusti. Ko se pa vrnejo nazaj v ozemlje Združene države, so podvrženi istim predpisom, kot vsak inozemec, ki prvič prihaja v Združene drža ve,, kaj ti niso bili poprej zakonito pripuščeni v Združene države. Za one, ki so Kanadci po rojstvu, ni stvar tako rosna. Kajti za njih ni nikake omejitve potom kvote. Treba le da dobijo priseljeniško vizo in da plačajo glavarino. Ako drugače odgovarjajo predpisom priseljeniških . zakonov, bodo pripuščeni. Ali za osebe, ki niso bile rojem) v Kanadi, je stvar povsem drugačna. Da so bili naturalizirani v Kanadi, jim to ni nič ne pomaga. Oni spadajo pod kvoto svoje rojstne dežele in le, ako si pri* skrbijo mesto v kvoti iste, morejo priti v Združene države. — P. L L n. polarna EKSPEDICIJA VRNE. se Waahlngton, D. C. — Raziskovanje polarnega morja s pomočjo letal je za letos končano. Tako je v sredo naznanilo Narodno geografično društvo. MacMll-lanova ekspediclja, ki je vodila raziakovanje, je opustila nadalj-no delo vsled zgodnjih sneženih viharjev in goste megle. Ekspediclja se vrne v Grenlandijo in od tam odpotuje kmalu proti domu. Izmed treh letal sta dva tako poškodovana, da nista več za rabo. Avstrijski fašisti so se podali. Dunaj, 20. avg. — Pristaši avstrijske fašistične organizacije "Hakenkreuzer" so včeraj obljubili Ramekovi vladi, da ne bodo več nadlegovali židovskega zborovanja na Dunaju. Izgredi •o prenehali in ulični promet naokrog zborovalne dvorane je Zopet v teku. Policija pa ne zaupa fašistom In je še na straži. V treh dneh je bilo aretiranih 273 razgrajačev. Mirovni razgovori z Abdel Krimom končani. Pariz, 20. avg. — Francija ln Španija sta pretrgali mirovna pogajanja z Abdel Krimom, voditeljem rebelnih Rlfijancev v severni Afriki. Francoski in španski delegat je, ki so v Melilll čakali na rifijanske odposlance, da jim izroče zadnje francosko-španske pogoje za mir, so odpotovali domov. NAROČNIKIIPOZOI! Znamenje (July^0.-1925) pomeni, ds vam Je naročnin« potekla ta dan. Ponovite jo pravočaano, da vam Jiata ne ustavimo. Ako ligia ne prejmete, Je mogoče vstavljen, ker ni bU plačan. Ako Je vai Uet plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pilite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Nafii zastopniki so vsi dru-itveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačajte naročnino. Naročnina ta celo leto Je $5.00 in sa pol leta pa $2.50. Člani 8. N. P. J. plačajo ta pol leta $1.90 in sa celo leto $3.80. Za mesto Chicago In CI-eero sa leto $6.50, pol leta $3.25, sa člane $6.30. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $8.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c sa poštnino. Naročnino lahko tudi sa* mi pošljete na naslov: UPRAVNI8TVO "PROSVETA" 2657 ft. Lanmdale Ave* mLAvm staji i aeer-ee »O. LAWNDALg A V*, CM9CAO* lU4MO«a. Isvrievalni odbor: UPRAVNIQD8KKi Vb**at Cainkar; potUt Clzli kft, Hhfrfhaa, POZOR t — Korcapondtnc« a glavnimi odbornlhl. kl delale v gtSVMSK ■rada, m vrši takolat ' ' VSA PISMA, kl ae aaaašaja aa poate gl. pradaadalka se sestave I Pred-•odeli!vo S. N. P. J* ISA7-BI So. LafHidala Ava, Chicago. m. ^ VSE ZADEVE BOLNlfiKB PODPORE SB NASIOVEt Bolalike tajal* itvo B. N. P. J* t6&7 &« So. Lavradala Avf, Chicago, DI. DENARNB POfllUATVB IN STVARI, kl se tltaje gl. |avHkvs|ae«e odbora la ladaoU t«Wi aa aaalavai Talalštva S. N. P. J* KIMI Se. Ls«a-dale Ava* Chlaaga, UL * VSE ZADBVB V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POBU se p«MUs|e es aaalevt Blagajalštve B. N. P. J* MB7-S* Se. Lawadala Ave* Cklaage, IB. Vae pritožbe gleda poalovaa|a v gL livršavalaaai odbora ae aa| po|IJo|e Paal Borgarja, prodaadniku aadaoraaga odbora, llgar aaalov |a igera|. Val priaivi aa gL porotni odsek ae aal poli I J. io aa aaalevi Martia lalaa- nlkar, Boa 17|, Barbortoa. Okla. Vsi daplal In drugI aplaL aataaaUa, ojlaal. aaroialaa la Sjgrt^ va» le v ivasl s gUalloia ladaoU, saj aa m7.fi» So. Lawadala Ava. Cklaage, III. IflfA1*. RAD BI IZVBDHL za moja dva brata, Luka in Ka-rol Leveč in za sestro Frančiške Leveč. Se pred sedmimi leti pustil sem jih v Clevelandu, Ohio. Prosim, da se mi javijo, mdj na-ilov je: John Leveč, P. O. !fc>x 43, Powhatan Point, Ohio.—(Adv.) NA PRODAJ je nova zidana hiša (Rungulow) l>et sobna, 7 čevljev visoko prit-Ijičje (basement) in Furnace gorkota. Dve sUvbišči (loti). Za ceno in drugo oglasite se na: 7411 W. 64th St., Argo, IU., ali pa Tel.: Normal 0008. Lastnik na: M36 So. Ada Htreet, Chicago, IU.—(Adv.) i ■■■-.■■,. ...... i ■ t ODDA SK V NAJEM lepu soba g posteljo ugoden prostor za samsko osebo. Oglasite se pri: Mrs. Frances Jelene, 1800 W. 22nd St., Chicago, HI. (Adv.) Zabasansst. Velik dsl telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To stanje ne zanemarjajte. SeVera'8 Balzol je nspreeenljlva pomoč v takem atanju želodčne In prebavne neurednoeti iozaprtja. Sijajna tonikajta oslabele ljudi. Caas 00o In S^i. — nižala m Mas m t na tnAnvUno cono. S Um ja dala priliko, da al vaak dalavce lahko kupi pravo Vlrtrola glasno kot avoa sa mala ronla, Vallka prava VirtroU No, MS «ma 1110 00, tako tudi Viatrala No. tie, ravni |nArov. r«na III0O0, dobita aadaj prvo ali drugo sa potovMa* <***>, ZA SAMO |Moe. Ml amo adlni HUnmnme v roti Ameriki, ki Ima dirokUo Matap. atvo ao VkUola ln Vlator ploOo. PlilU aomudoma po Vtctrola ali po Uvtplalal oanlk. Ne SS-mudita ta l*pa prilike, kajti ta raaa bo valjala le aakaka maeac dal, potom pa bo cona »opot atara nnasj 1110X10. OeraaUmo, da ja vaaka VlaUela prva vrata nova la nikdar le rabJ)aaa. IVAN PAJK. VMIM MUUIR 24 Mate M. ___^ riffT- • r v ■« n PKOSVET« Fran Govekar: ŽABOTA (Dalje.) "Kakor zmerom. A boji se menda tebe," »e je branila Liza. "Moraš pač drugače.. . . Ce hočeš, nocoj." "Ce misliš? Meni je prav", je odgovorila lepa kavarnarica in ae zagonetno nasmehnila. ' "Torej ob enajstih," je prikimal Brence. "Ali morda ie prej?" , _ "Ne, rajši kasneje ... poznam ga . . . težko je i njim." "Prav, točno ob enajstih torej." V kavarno je stopil profesor penzijonist. Brence je zahropel: "Jožko!", s težavo dvignil svojo pezo in sopihaje oddrsal v kuhinjo ... Po večerji se je začela kavarna polniti. Na dveh biljardih so igrali obrtniki in uradniki, metali karte, pominall, par trgovskih pomočnikov je Šahiralo, lo dvojo, troje profesorjev je molči bralo čaanflte. Jožko jo prižgal že plinove luči, ko je po kavarni ra^iialo po kolinaki vodi, španskem bezgu in vijolijcah. VftopU jo koncipist Počasi je slačil rokavice, se zagledal v visoko zrcalo na steni, si pogladil lase, popravil nanoe-nik ter konatatiral z zadovoljstvom: "Tip-top!" Lasje ao se svetili kakor lakirani, lici sta bili gladki in nežno popudranl in vrhu glave se mu je svetila kakor z ravnilom potegnjena bela preča. Počasi se je okrenfl, za-zrl gospo Lizo In se poklonil. Kavarnarica se mu je sladko nasmehnila in mu pokimala. Samozavestno ae je zravnal ter stopil naglo k njej. "Poklon, milosti va! Smem li prositi za oreh črne kavo?" "Uf, kako fte pa nocoj spet lepi, gospod doktor!" je zagosto-lela Liza in polagala dalje po dva sladkorja na pakfonske krožničke. "Gotovo ste imeli zopet randevu!" požugala mu je s prstom, očitajoče ga jo pogledala in zavzdihnila. KoncipUt pa je protestiral: "Ali, milostiva, kal vendar govorit«! Nikdar ... nikdar I—Saj veste: samo eno ženako na svetu ljubim ... tajno, nearečno ... samo po eni koprnim ... zaman, I voljo, 1___ L. "Pojdite, pojdite l Ce bi ne vedela, kakšen Don Juan »te!" "Zagotavljam vaa, miloativa—!" PHtekel je Jolko a črno kavo ln pogledal koncipUto vprašujoče, kje naj mu servtra. "Tjale postavi, Jožko!" je u-i i>i»j|« kavarnarica in pokazala mizo tik pred bUgajno. "Sedite, gospod doktor /. . prosim, nocoj tjale predme — za mizico mojega medveda godrnjavca!" "A vaš gospod soprog?" je vprašal plaho. "Odpeljal se je nakupovat vina — ne bo ga, upam, vsaj do jutri opoldne. Da, da, kar sedite brez strahu! Nocoj sam, hvala Bogu, zopet enkrat svobodna, nocoj se lahko nakramljava do siU in še me spravite v židano (Dalje.) Sestra mu je praviU o Stani! je pomislil Rojnik. Pa ne, da bl mu tudi to, kako malo sem mu prijatelj? Zakaj se mi je hotel izogniti? Prišla sU do gostilne in SUk je postal. — Ali obeduješ tukaj? — je vprašal Roj-nika. Ta je pogledal uro in pomislil. — Cas bo! — je dejal in stopil naprej. V gostilni je bilo dovolj gostov in iz kota je že nekdo namignil Slaku. Bil je Zorn, ki je sedel sam in že bil pokosil. Očital je Slaku, da ga že dolgo čaka, ln pozdravljal znanca z Uhldm smešenjem: — Ali ni to Rojnik? Celo večnost te že nI videti v Gorici! Kod hodiš? — O, on hodi svoja poU! se je vmešal Slak, kl je naročal kopilo. — Tudi sem bi ga najbrže ne bilo, da ga nisem potegnil s seboj! Okrenil se je in opazil, kako ga je oplazil Rojnik s temnim pogledom. — Cisto drugačen človek je, odkar si jih nabiral Pokazal je, kakor da prešteva bankovce. — Tega mi pa res ne moreš očIUti! — jo zavrnil Rojnik. — Ze lep čas sem brez delat Spet začenja, kjer je končal na ulici! si je mlalil tiho in opazoval Zorna. — Ali ni to zadrega? Ali ni dejal Zorn, da ga je dolgo čakal? — Ce le nI kaj drugega? — se je smešil Zorn. — Ce niso kakšne trgovske zadeve ali le hujše? Sumljivo, sumljivo, kar se čuje! Rojnik je bil gotov, da govorijo znanci o njem, čeprav ga ni v njih družbo, kakor ponavadi med vojno, ali bolje: prav radi tega, ker ga ni več. — Kaj pa je tako sumljivega? — je vprašal resno ln Slak se je glasno zasmejal. — Kaj sumljivega? Nič sumljivega, duša krščanska, prav nič sumljivega, kar se čuje t Sumljivo je kvečjemu to, ker molčiš! Kar na lepem boš padel v zakon in ko sl boš pomencal oči, boš šele videl, kaj se je zgodilo! Pa bo prepozno, prijatelj, prepozno! Zakaj ne bi koga poprašal, kl je izkušen? Ki je kaj vešč v takih stvareh 1 Tudi Zorn se je smejal in Rojnik je čutil, v kakšnem smešnem položaju je z vso svojo taj-no. Alf naj jima zdaj pripoveduje, kako in kaj? Zdaj, ko sto ga Ukorekoč vzdignila iz grma? Ali naj vse taji, po cigansko? — Vsaj takega izkušenca, kot si ti, bi moral poprašatl za svet! — je zavrnil mladega magnata. — Takega nezmotljivega strokovnjaka! Zorn pa ni hotel pustiti prijatelja na cedilu, ko je videl, da je ubral Rojnik novo pot. — Ko bi ne vedel že naprej, da bodo val tuji nasveti proti njegovi glavi, bi se že posvetoval. — je prišel naglo z besedo na pomoč; — tako pa rajši vse zase prihrani! Ali nima prav? Se vsaj ne bo kosal, da je poslušal druge! Rojnik je čutil posmeh zgolj radi tega, ker dekle nima ničesar razen svojega poštenja, in posmeh ga je razburil. — Tako Je! — je potrdil strastno. — Se vsaj ne bom keaal! — Torej bo vendar le ree! — je vzkliknil Slak. — Menil aem. da ao ga samo razkričall ta romantika t Ni mi šlo v glavo, da bi se nai Rojnik Uko naglo spreobrnil, kar čet noč! Mislil sem, da sl je le nekoliko prebral, tako nekaj boljšega! Da po pravici povem, ti še zdaj no verjamem, tudi na tvojo beaedo ae, kolikor U poznam I Mladi Slak je govoril tako nedolžno. nav|-det uko prijaUljako in šaljivo, da Rojnik ni vedel, kako naj odgovori. — Kaj pa U? — je vprašal Zorn. — kakšno sodbo Imaš o meni? — SUk le nI prav obupal, pa bo menda kmalu! , — Jas? Meni se sdl. da naa vse vk*ol! Saj nisi nikak letošnji sajeet Tudi nlal »atvarjen sa romantika, kakor nUeni jaa. Prepamrt<*n alt — Počakati bo treba ^onca! - je Slak. — Tako je, — «e je smehljal Rojnik, — to bole pajbolj zanesljivo, res! Kaj pa, — vpra- bUgmjno in posepetol: "Ne ševal je nekam zatezano, — kaj pa, če bimmiH je nekam zatezano, — kaj pa, če bi res bil,.. romantik? Slak in Zorn sto se hkrati zakrohotaU. — Potem seve, vso srečo . .. romantično! — je v smehu častital Zorn in ponujal roko. — Prezgodaj, poskušal te bom prej le prepričati, da bo bolj iskreno ( * , Rojnik je imel kosilo pred seboj..... Sedim med njimi — je mislil — in gledajo me kot izredno čudo, skoro kakor človeka, ki bi mu bilo treba varuha, ker je sUboumen! Kaj pa, ko bl jim povedal, kako se meni zdijo smešni njih predsodki? Potem, potem me pa kar izobčijo: ali ž njimi, s cvetom naroda, ali pa z onimi, ki niso nič, ker ao nemaničit Vae kaže, da tu ni srede! Rojniku je bilo čimdalje težje pri srcu. Namenil se je k pogrebu SUnine matere, pa je to že dvakrat zaUjil. Vedel je uro pogreba ln čas bl bil, da se že odpravi. Toda sklep doma jO bil mnogo lažji kakor dejanje, ko je prišel v Gorico. Kratka ura v tej družbi ga je vrgU v malodOšje in mu uropala voljo. Nestrpno je gledal uro, a posloviti se pa le ni mogel. Saj bi šli še za mano, ga je zbadalo, ker me niso že dolgo videli. In potem bi se krohotoli kakor prej le in zbijali šale, kadar bi se spomnili. Ko bi žb naravnost povedal, kaj sem in ttam grem! Bilo bi vsaj možato! Tako pa... OsUl je v družbi in ni šel nikamor.. Zbal se je dvojne sramote in se skušal prepričati, da je bolje,'če ne gre nikamor. Tako nenavadno bi bilo t Morda deset, petnajst oseb, skrajno siromašen pogreb in on zraven, ki spada v tisto družbo kakor berač v plemiški salon! Saj bi mu bilo mučno ie tam. Potem pa govorjenje vse vpTek, kakor da je to velik dogodek, in posmehovanje, ki je ie hujše, če je zahrbtno, kakor naivnost v obraz! * • SUk in Zorn sto prenehala zbadati, rasgo-varjala sU se o zadnjih govorih v parlamentu in o političnem življenju v deželi. Slak se j* jo-zli iU učiUlja Osojca, ki mu je baje zadnja Čase obrnil hrbet in se začel bratiti z duhovniki. To je hvaležnost, ker mu je že tolikokrat pomagal v potrebi! Pa bo že še prišel dan, ko a*bo keaal ► Rojnika vso to ni zanimalo, le ena misel se mu je vedno vračala, zakaj neki je Slak lagal, da je šele takrat prišel v mesto, kadar sto se srečala, ko pa je Zorn povedal, da ga je že dolgo Čakal. Saj sta vendar skupaj Šla v Gorico, soseda kot stol«je je bil torej SUk? In kako, da je prišla sestra Albertina tako zgodaj s sprehoda, kar ni bila nikdar njena navada? Ali gre to uaodno znanje svojo nevarno pot? Ali sestra ne sluti, ne razume, kam je namerila svoj slabi korak? Ko je bila Stanina mati že davno pokopana, jo blodil Rojnik po mestu, a šele pod večer, ko je sedel v vlaku, je začutil nekaj kakor sram prod samim seboj. Kaj Je drugim mari, kar počenja on? Ali vprašajo drugi za njegovo mnenj« ko gredo svoje poti? Ceea ae je pravzaprav bol? Ali nI to smešen strah predaodkov? Ali ga1 jo sdaj kar naenkrat sram Stane? Ali nima dekle prav, da mu ne veruje povsem, akoravno ga ljubi v dnu srca? Kako naj mu zaupa? Kako naj se zanese nanj, ki je prilel danes z določenim namenom v mesto ln se potem potuhnil kakor hudodelec, kl se boji, da ga saaačijo? Iz dolge črne barake na poetajl je priklel v vlak mlad molki, vinjen in groail s besedo In Poatjo, kakor bl rotil hudič«. Rentačil ja na aprov i žarijo, kl da jo imajo v rokah nekateri debeli snedežl, ki sproti poskrbijo, da nič no o-etane za potrebne. — Pa bomo že plačali! — je stiskal pest in postrani pogledal Rojnika, kakor bl bil tudi to med krivci. 2enake v vagonu so si pomenljivo mežikale. Uho pritrjeval« razgrajaču in čakala, da labruhne divji prepir. Ali Rojnik jo oatol miren In ni spregovoril, aamo naamahnil ee je. Vse je nekam bolj Izrazito, bolj oetro kakor pred vojno! se mu Je zbudlU misel. Kar je bila. prej huda iallUv, je sdaj komaj molato beseda! Ia jat ae bojim sam sebe, se bojim priznati. da nisem več oni prazni pustolovec ta da dobiva todi same livlj«nje nekaj cilja, da ni več ono prazno veaeljačenj«, plehko In plitvo In bret zdravega jedra. Ali nisem majčken te greva po zaključku le kam krokat, haha." Kakor grlica se je taamejala, pa hiteU nalivati Jožku in Lojzki likerjev in žganja, ubijati sirova Jajca io razdeljevati sladkor po pokfonskih krožničkih. pristopil je davčni prUtav Gor j up, dolg, suh neotesanec, košatih brkov in goste nepoče-sane grive. Lepa ste ... prizdigalna, kakor pravijo pri nas, da bi vas kar vgriznil! Pri moji veri, da!" je dejal in odrinil koncipUto. Kar poskusite!" je odgovori-U gospa Liza in zablisluda t očmi po prUtavu. Kaj mislite, da si ne upam!" Hipoma je segel po njej in jo trdo zgrabil za goli komolec. "Izpustite!" Je s koketno bolestjo vikniU Liza ln ga narahlo udarila s srebrno žličko po roki. "Grobi ste ... uh, kako me boli! Glejte!" Razgalila je roko akoro do pod pazduhe in jo pokazala. O, nič vas ne maram ... Gospod doktor je finejši kavalir, in nJega imam rajša, da veste!" "O, take konkurence ae resnično bojim!" se je zarogal pri-stov in zaničljivo pomeril konci-pista. Nato pa se je sklonil nad "Samo, da bi starosti ne bilo ... in pa zdravja, zdravja nama Bog daj!" "EJ, tega* tega I" je zahropel Brence. "Mene tare naduha in srce mi nagaja." "Nič ti ni. Samo preveč posedal, ga je tolažil prijatelj kame-rad. "Lahko sl zadovoljen. Kavarna ti donaša dobičke, i da je veselje. In tudi v zakonu imaš srečo. Lepo, postavno ženo imaš, da te vse zavida." (Dalje prihodnjič.) merite ... ali nocoj bl vse zdrobil, — zmečkal ... ker preveč ste lepi!" Odšel je, tresoč se od zadrževane strasti, a prihajali so drugi: višji oficijal, poštni ekspedi-jent, solicitor, kondpijent . . . vsi so se ji laskali, a dasi se je ljubeznivo nasmehniU in se šalila z vsemi, vedno in vedno je ža-bota slišal Iznova: /'Ne ... nocoj ne maram nikogar ... . moj kavalir je nocoj gospod konci-pist!" 2abota je užival. Raztreeen je listal po ilustriranih časopisih, pil kavo, ogledoval svoje opaU-ste nohte, se motril v zrcalu, si naravnal kravato, natezal modni telovnik in bliskal z očmi po lepi gospe. Vsak hip se je srečal z njenim pogledom in usmevom. In kakor vselej ob takih prilikah, si je dejal: "No, da, kajpak ! Zrela je zrela. Se malo potresem, pa mi pade v naročje. O sladke tajne večno zagonetnega tonskega bitja!" Nerodno je bilo. "Ce zaprem šele ob enajstih, je mogoče, da res ne bom imela nič od tega ... Dovolj je bojazljiv! A čemu bi imel vedno le Rrerice korist, jaz pa samo trud? — 2abota je tepec, toda vendarle — srčkan tepec." Tako je razmišljala gospa Liza ob deaetih zvečer. Pravkar se je kavarna za hip izpraznila in pred blagajnico je sedel le še koncipist. Kar hitro ... tod po stopnicah!" mu je dejala. "Pa tiho ... tu imate ključ! Tako bom za vami." Stekla je sama po njegov svr-šnik in klobuk ter mu ju vrgla v roke. Žaboto je stekel navzgor, Liza pa je vzela biljardni kej ter porinila kazalec na viseči uri za šestdeset minut naprej. Ko se je Jožko vrnil iz kuhinje, je sedeU gospa- že zopet na svojem blagajničarskem stolcu. Glasno je zazdehala, raztegnila roki in kakor zelo zaspana vpra- za- -jAiiii JlL. "Kaj še ni enajst?" Resnično, zaspani Jožko se je razveaelil: "Res ... je že! Ali naj I prem ?" "Najprej ugasi!" je odgovo-rila gospa, zaklenila blagajno in odšla po stopnicah v stanovanje ... m. Kavarn ar Brence pa je sedel v krčmi svojega prijatelja v sosednji vasi. Tovariša sta bila nekdaj pri vojakih, kasneje par let pri orožnikih In dobra sU si o-stala doslej. DomeniU sta se že taradi sodca vina in par sto ja-Jec, nato sto začela piti. In da je lažje toklo, sto sl dala opraži-ti troje piščancev. Ko ata jih po-čaai obirala, pa sto začela — kakor vselej, kadar sto se takoU sošU — razpravljati o svojih doživljajih v Bosni in Hercegovini ter kasneje na patruljah po knutjakohrvaški meji. Živo ata ae ratgovoriU In junaško piU. "EJ, Bogu hvala, sdaj nama je pač bolje!" je dejal k rt mar. pretvcknil polirek. zacmakal in zvrnil celo čalo vaae: "Dobro nama je." "HvaU Bogu. ree bolje." je pritrdil Brence. si tli! par kapljic na dlan, jo pomencal, povohal in dosUvil: Bo, mislim, . ... ... VABILO NA PIKNIK katerega priredijo štiri druitva skopaj in sicer drultvo "Vrtni Raj" št. 174, SL N. P. JU št. 136 J. S. K. J št 70 S. S. P. Z. in društvo "Vihar," dne 30. avgusta, 1925, ob 1. uri popoldan v Krayn, Pa. Za hladno pijačo in dober prl- bo skrbel v to Uvoljenl odbor. Uljudno vabimo vae Slovence in Slovenke domače in iz bližnje okolice da nas bUgovoliU poae-tlti omenjeni dan v obilnem številu. VSTOPNINA ZA MOŠKE JE 25c. ŽENSKE SO VSTOPNINE PROSTE. V slučaju slabega vremena se vrli zabava v dvorani dr. Vihar. Na svidenje pri zabavi na piknika vabi— ' ODBORI SLUŽBO ISCEM. Rada bi dobila službo v kakšni Kempi in ne pri privatni družini, ker imam dva otroka. Rada bi tak prostor kjer bi kuhala in opravljala domača hišna dela sa ma. Za pojasnila in za plačo so pogovorimo pismeno. Pišite na naalov: Kuharica, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.— (Adv.) PETEK, ZI^avci POZOR ClTATElji -PROBVETE-! Redka prilika! Prodam farmo ali pa mejam za hišo ali a farmo v kakšni veliki alo/* naselbini. Farma obse« akrov, lepa-lega in dobraiL. 100 akrov zemlje jezaobdek ti, drugo Je pašnik in leD Z Farma kakor tudi pohiitvo dobrem stanju. Deset sobm ša v katero je napeljana stud čna voda, hlev za 25 glav ti in poleg Je tekoča voda U njak, svinjak, mlekarski hi in žitnica, kakor tudi velik ni vrt. Sedaj je na farmi; 4 nji, 12 molznih krav, en bik, telica, dve svinji, 8 mladih šičev in 120 kokoši, kakor vse farmarako orodje. Oddi no samo dve in pol milji od sta in mlekarske posUje. ko Je tukaj prve vrste A kit ga cena je 40c več pri sto tih, kot za mleko vrste B, in 60—80c več, kot plačujejo i god.- Prodam ali zamenjam skupaj ali pa samo farmo ia zega kolikor kdo hoče. Na mo se takoj plača ena tret, drugo pa na lahke letne ofai PrevTi?em tudi če je ^ vknjižbe (mortgage) na bil farmi. Moja farma se nahaj Otaego County, N. Y., kjer okrog 200 dobrostoječih i farmarjev in ne prodajam i ker ne morem Živeti, ampak to, ker mi je soproga umrii sem sam z otroci. Cena je i ka. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite na lastnika: Jakobi gel, R. D. No. 2, Schenevua, Y._(Adr. POZOR ROJAKI! Ako je kateri namenjen kuj si kuhinjsko peč na premog, mu nudi prilika kupiti jo po i ki ceni. Peč je še skoro no katerega veseli naj se prigl pri rojaku: Frank Likar, I Woodland Ave., Johnstown, —(Adv.)_ ' NA PRODAJ JE dobroidoča grocerija in meani s posestvom ali brez njega. Ceno in druga pojasnila ae ofai %e na naslov: 4536 Joliet 8« Lyons, IU. Telephone: LyonaS ŽENITVENA PONUDBA. Hrvat, star 38 let, dober delavec in dobrega obnašanja, želim se seznaniti s Slovenskim ali Hrvatskim dekletom ali vdovo, 80 do 85 let staro v svrho ženitve, ako je vdova in ima enega otroka ni izvzeta. Katera resno misli naj piše in priloži naj svojo sliko na spodnji naslov: S. G, P. O. Brownsville, Pa.—(Adv.) DA SKUHAS DOBRO VO, PISI PO NASK PRODUKTE. imamo v salogl alad, hmelj, ibl U va« drog« potrebščina. Podi In s« prepriča jt«, d« Ja doma pri! kuhani vedno I« aajboljii la H aejiL Grocarijam, aladčičsrjeai h V | dajaln« ielesnin« damo primata pu.t pri V«Čjih naročilih. PiHS Informacij« na: FRANK OGLAR, €491 Soperior Avaa««. ClertUl i j TIskarna S. N. P. J. j sprejema vsa v tiskarsko i obrt spadajoča bela. a ■ i ■ 4 « i i • a a I a a a a a a a a a a a a a a a a a 4 a 9 I m mm Tiska rabila ga veselice in shoda, vtzitni«, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. ? slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemške* angleškem jeziku in drugih. V01STV0 TISKARNE APELII* IA (UHSTID S. L P. J* M TISKOVINE NAROČA V SNI TISKARNI. 1SS CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PBVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: S.N* P. J. Printerj, 2657-59 South Lcwndale A*«* Chicago, m. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA U0* MENA POJASNILA. J