Leto tfII, štev. 100
LJubljana, torek 4. maja 1928
Poštnina pavšaiirana.
Cens 2 Din
=S Izhaja ob »jutraj. t
Stane mesečno Din »5—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno.
Otfasi po tarifu.
Uredništvo t
t,iub'!ana, Knsfiova uiica Stev s/L Telefon itev. yz, ponoči turf1 štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
upravnišfvo: Ljubljana Prešernova ulica št s« — Telefon 4t
Inseratnl oddelek; Ljubljana, Pre&ei-nova ulici št » — Telefon *t
Podružnici: Maribor, Bai ska ulic« • it t. — Celje, Aleksandrova cest*.
Račun pri poštnem tek. zavodu : Ljub-jana it. 11.84» - Praha 615)078,180. Wien,Nr. ios.i4».
Ljubljana, 3. maja. Orjaška delavska stavka v Angliji je torej izbruhnila navzlic dolgotrajnim pogajanjem med lastniki rudnikov in zastopniki rudarjev. Živahnemu posredovanju min predsednika Balduina se ni posrečilo preprečiti ene najusodnej' sih kriz. kar jih je kdaj prišlo nad Veliko Britanijo. Ustavitev dela je zadela celo gospodarsko življenje onstran Ro kavskega preliva, saj stavkajo poleg rudarjev še milijoni delavstva ostalih bistvenih industrij.
Današnji boj velikanov na britskem otočju ni samo gospodarske narave, marveč .ie pravi, ogromni socijalni spopad. ki nosi v sebi kali najdalekosežnej-ših zgodovinskih dogodkov. Daleč za nami so časi, ko se je angleški delavec zanimal samo za mezdna vprašanja in prepuščal politične probleme vrhovnim plastem naroda. Delavska stranka, ki je pred vojno zmogla le neznatno število poslancev, se je zadnje desetletje silno okrepila. Enkrat je prevzela celo že oblast — pod Macdonaldom — sicer še s kraljevo milostjo in ob dobrodušni podpori zdaj liberalcev, zdaj konserva' frvcev. Bila ie pač manjšinska vlada, ki je živela samo od dobre volje obeh zgodovinskih meščanskih strank. Tako liberalci kot «tories» so smatrali, da se mora mladostnemu delavskemu pokre-tu omogočiti, da za nekaj časa okuša sladkosti in bridkosti vladanja nad velikim imperijem, se izuči in unese. Pri znati je treba, da se je Macdonaldov kabinet v polni meri zavedal svoje manjšinske slabosti in da ni delal nika-•kih socialističnih eksperimentov. Pri prvem poizkusu samostojne politike, ko je sklenil gospodarsko in politično pogodbo s sovjetsko Rusijo, pa mu je opozicija izrodnesla noge in ga prisilila k volitvam.
Pri volitvah ie zmagala konservativna stranka. Liberalci kot srednja struja kompromisa pod nezanesljivim, vedno izpremenljivim vodstvom Lloyda Georgea so bili takorekoč potisnjeid ob zid Delavska stranka je sicer nazadovala v mandatih, ni pa zgubila glasov, kar je edino pravo merilo.
Angleški narod je polagal velike na de v konservativno vlado. Saj so kon servaiivcem celo delavci dali na sto tisoče glasov. V industrijskem labirintu Manchestru n. pr. so se Baldvvinovi ministri imenitno obnesli
V praksi pa konservativna vlada ni prinela tistega, kar je od nje v trenutku politične reakcije pričakoval angleški narod. V početku je število brezposelnih naravnost naraščalo. Baldwinov kabinet ni vedel nikakega izhoda. Poskušal je z uvedbo odijozne zaščitne carine, ki pa ni rodila pravega sadu. Ce se je zadnji mesec znižal kontingent nezaposlenega prebivalstva v Veliki Britaniji pod 1 milijon, tega gotovo ni dosegla pravilna politika londonske vlade, marveč deloma izpremenjene gospodarske razmere, v precejšnji meri pa matematična nadarjenost angleških socijalno-političnih uradov, ki so umeli z vsemi mogočimi sredstvi skrčiti število tistih delavcev, ki jim je država dolžna daiati brezposelno podporo.
Bolj so se blesteli vsaj v začetku uspehi Baldwinove vlade v zunanji politiki. Nekaj časa je <locarnski duh» sijal Po svetu. Zadnje zasedanje Zveze narodov v Ženevi pa je razkrilo, da se locarnski duh ni rodil brez podedovanega greha. Rusko-nemška pogodba pa naravnost vsiljuje dvom, če je locarnski duh sploh bil kaj več kot fatamorgana pacifizma. Baldwinov zunanji minister Chamberlain je pokopal ženevski protokol, ki ga je inspirirala Francija in ki je kolikor toliko ustvaril nekako garancijo proti novim krvavim vojnam. Mesto splošnega mirovnega pakta je Chamberlain inauguriral serijo regijonalnih varnostnih pogodb. Ta sistem se ni posebno obnesel. Imamo vtis, da mo danes bliže vojni nevarnosti kot prej.
Propadla je tudi nameravana svetovna razorožtvena konferenca Izjalovi-tev so formalno zakrivili Rusi. V resnici Pa niso polomu poleg Američanov nič manj krivi Angleži. Saj hočejo samo razorožitev evropejskega kontinenta, ne marajo pa nič slišati niti o potenci-jelai razorožitvi, še manj pa o redukciji neomejenega vladarstva nad morjem. Angleška zamisel razorožitve preveč pometa pred tujim pragom.
Tudi svetovna gospodarska konferenca se utegne razbiti ob britanski rezer-viranosti. Že lani so stavili angleški delegati in zastopniki dominijonov take omejitve, čisto sebične narave, da more upati v dalekosežnejši uspeh svetovne gospodarske konference Ie nepoboljšljiv optimist in nepoznavalec an-glo-saksonizma.
Volitvena zmaga angleških konservativcev je razočarala tako Angleže kot pacifiste v Evropi in v drugih delih sveta. Prvotno navdušenje se je ohladilo. Tudi sedanjo industrijsko krizo je zakrivila v veliki meri Ba!dwinova vlada sama. ki tava brez lastne volje med zahtevami delavcev in pretenzijami delodajalcev. Jasno je. dr ie lanski kompromis nevzdržen. Angleški davko-
Ureditev našega dolga v Ameriki dosežena
Od našega posebnega poročevalca smo prejeli včeraj vest, da je vprašanje jugoslovenskega 66milijonskega dolarskega dolga napram Zedinjenim državam najpovoljnejše rešeno. — 121etni odplačilni obroki brez obresti. — Povprečne obresti po en odstotek.
Pričakuje se, da bo naša pogodba za odplačevanje dolgov ratificirana še pred IS. majem, ko se odgodi kongres.
Ker je senat sprejel sporazum za konsolidacijo dolga Češkoslovaški in je predsednik Coolidge podpisal pogodbo z Italijo, ki io je senat ratificiral prejšnji teden ter je tudi dosežen arangement s Francijo, je smatrati za povsem sigur-no, da bo tudi doseženi sporazum radi odplačila dolga Jugoslavije v najkrajšem času od senata ratificiran ter od predsednika Coolidgea podpisan.
Washingk>n, 3. maja. Člani jugoslo* venske delegacije, ki so ostali po odhodu bivšega finančnega ministra doktorja Stojadinovica pod predsedstvom dr. Djuričiča v Washingtonu, da se pogajajo s tukajšnjo komisijo za likvidacijo svetovne vojne za ureditev 66 milijonskega vojnega dolga Jugoslavije v Zedinjenih državah, so svojo misijo končali. Vprašanje jagoslovenskega dolga je naipovolineje rešeno. PočetnI letni obroki znašajo tekom prvih 12 let po 200.000 dolarjev brez obrestL Povprečno obrestovanje po en odstotek.
Pred sestankom Narodne skupščine
Radi velikonočnih praznikov je v Beogradu politično življenje zastalo in včeraj ni bilo velikih priprav za jutrišnjo sejo Narodne skupščine, dasi je pričakovati zelo važnih dogodkov.
Beograd. 3. maja r. Izmed prvakov strank Še tekom velikonočnih praznikov ediuo g. Pašič ostal v Beogradu, dasi ie bil prvot-
no namenjen v Zaječar. S tem le tembolj postala vidna njegova živahna akcija, ki jo razvija proti pristašem Ljube JovanovSča in za razeiščetije razmer v radikalskem klu bit. Tekom praznikov je imel naprestane konference s svojimi prijatelji.
Obilo pozornosti ie danes zbudil poset Ljube Jovanoviča na dvora, kamor se je ob 10.30 pripeljal z avtomobilom. Pa se je čez četrt ure zopet vrnil iz dvora, domneva se da ni bil v avdijenci pri kralju, marveč da se ie zadržal samo v dvorskem maršalatu.
Vaš dopisnik je danes imel priliko raz-govariat; se z ugledno politično osebnostjo, ki stojj zelo bli-zti predsedniku vlade S-Uzunoviču. Sodeč po izjavah te osebnosti, stoje akcije g. Nikole Paši.a zadnje dni nekoliko slabše kakor prvotno. Posebno slabo ie bila sprejeta in tolmačena gesta g. Krste Miletida in njegov tnaskirani napad na krono, o katerem vsi sodijo, d3 je bil storjeni v. sporazumu z g. Pašičem aH celo po njegovem navodilu. Lj. Jovanovič ima v toliko previdnejšo taktiko, da molče in skrivaj zbira prijatelje. V radikalni stranki — tako je povdarila omenjena osebnost — se bodo v kratkem zgodile čudne, stvari, posebno ob sestanku radikalskega kluba In Narodne skupščine. Uzunovič bo sicer za krajšo dobo ime! večino. Ko pa bo zaključeno poročilo skupščinskega odbora za prošnje in pritožbe, se ne ve, kaj bo nastopilo. Nihče ne more prorokovati razvoja v konfliktu med Pašičem in Ljubo Jovanovičem,
a od tega razvoja bo v kratkem odvisno vse politično življenj« vlade, sporazuma in radikalne stranke.
Beograjska politična javnost dobro opa« ža, da je vprašanje, ali in kako bo Uzuni» vičeva vlada dobila večino, potisnilo v ozadje ves drugi interes, posebno pa ko= rupcijske zadeve. Celo Stjepan Radič je po sestavi III. Uzunovičeve vlade obmolknil in ne grmi več proti korupciji. Javnost, ki je pričakovala senzacije, bo torej razoča« rana, a po Radi čerem zadržanju že dane» sodi, da je bila njegova velika antikomp« cionistična kampanja ramo pritisk za deli. tev oblasti na vladi.
Beograd, 3. maja. p. Po brzojavki iz Slavonskega Brcala je bila včeraj tam zaupna konferenca HSS. Na tej- seji je v imenu vod stva govoril dr. Pernar. novoimenovani državni podtajnik v ministrstvu za notranje stvari, ki pa še ni prisegel. Kakor se čaje iz vladnih krogov, je na tej konferenci, £*si je bila tajna dr. Pernar ljuto napadel dr. Nikiča, posebno pa Božo Maksimoviča ter se trdi, da še" trte <1 drugim izjavil dr. Pernar sledeče: »Svetovna vojna je postavila in določila meje naši državi in nam vsilila srbijansiko dinastijo, katero smo mo-rali sprejeti, dasi smo bili republikanci ter smo vsled tega postali državncrtvornk. Ta izjava državnega podsekretarja Pernarja je napravila zelo mučen vtis v vladnih krogih in ako se potrdi, je težko, da se ne bi v zadnjem momentu odvzela Pernarju možnost, da priseže kot državni podsekretar. V vladnih krogih se bojijo, da bi to ne imelo večjih posledic v odnošajfh med radikali in HSS.
-S3-
, Izmenjava političnih ujetnikov med Jugoslavijo in Madžarsko
Budimpešta. 3. maja k. Med madžarsko
in jugoslovensko vlado je prišlo do pogodbe o medsebojni izmeni političnih ujetnikov. Po tej pogodbi bodo izmenjani vsi ujetniki, ki so bili vsled političnih ali nečednih dejanj iz političnih nagibov v interesu Madžarske ali Jugoslavije aretirani aH obsojeni od ju-goslovenskih ozir. madžarskih oblasti do 30. aprila t. I. Poimenski seznam ujetnikov, na katere se bo nanašala ta pogodba, bo izmenjati 15. maja.
«Radio proti diktaturi*
Merseiile, 3. maja. b. Na španski vojni ladji «Dedalo», ki je zasidrana v Barcelo« ni, so odkrili tajen brezžični aparat, s ka« terim so trije mornariški častniki pošiljali v svet vesti, naperjene proti diktaturi na Španskem.
Umor diplomatove žene
Pariz, 3. maja. z. Davi so našli gospo Re. gimultovo, ženo bivšega francoskega vele« poslanika v Tokiu, umorjeno v njenem sta. tavanju. Doslej manjka še vsaka sled, kdo je storil ta zločin. Tudi vzroki umora še niso pojasnjeni.
plačevalec ne ve, zakaj naj bi dajal lastnikom pasivnih rudnikov dnevno po 100 tisoč funtov šterlingov podpore. Angleško javno mnenje je sito palijativ-nih sredstev in zahteva energične, končne odločitve. Napraviti se mora red v rudarski industriji na podlagi današnjega posestnega stanja, rudarstvo mora postati aktivno in rentabilno kot nekdaj, ali pa se mora presekati vozel britanske industrijske krize z mečem nacijonalizacije, kakor to zahtevajo angleški delavci. Zopetni kompromis more le podaljšati sedanje neznosno stanje na škodo žepa davkoplačevalcev Velike Britanije.
Želeti bi bilo. da se vladajoči krogi v Angliji, ki s prevelikim samoljubljem ovirajo uspeh tako gospodarske kot razorožitvene konference, naučijo vsaj nekaj malega in za splošnost koristnega iz sedanjih težkih dni za Veliko Britanijo.
Konflikt med zagrebško občino in drž. uradniki radi občinskih doklad
Zagreb, 3. maja. r. Finančni odbor mestne uprave je odločil, da morajo državni uradniki kljub čl. 127 uradniškega zakona in odločbi generalne direkcije neposrednih davkov plačati samoupravne doklade. Ta sklep je potrdil tudi plenum zagrebškega občinskega sveta. Mestni odbor ie vložil tudi pritožbo proti odločbi generalne direkcije na državni svet. Državni uradnfkl pa so se postavili na stališče, da niso dolžni plačati omenjenega davka z ozirom na ias-bo določilo uradniškega zakona in odločbo generalne direkcije neposrednih davkov, ter je danes društvo javnih uradnikov izdalo na svoje člane poziv, naj ne plačajo omenjenih samoupravnih doklad. Tako fe nastal v tem vprašanju odkrit spor med državno pi mest no avtonomno oblastjo, v katerem ima sedaj razsoditi državni svet. Finančni odbor seveda zahteva, da se imajo do razsodbe državnega sveta obč. doklade plačevati, čemur pa se državni uradniki upirajo in ne priznavajo njegove zahteve za zakonito.
Razsodiščna pogodba med Švedsko in Belgijo
Stockholm, 3. maja. b. Med Švedsko in Belgijo je bila podpisana pogodba o obo. jestranskem obveznem razsodišču v slučaju morebitnih sporov.
Smrt diplomata
Mortakovo, 3. maja. k. Nemški poslanik na Dunaju dr. Pfeiffer je nocoj v bolnici umrl ga ©slabljenjem srca.
Novo lašistovsko ministrstvo
rim, S. maja. o. Na današnji seji j« mi. nistrsiki svet odobril odlok za nstamovlftev nsimistrstva za sindikate, Oseba, ki naj bi vod tla to ministrstvo, 'ni Ma drtočena, vemdar pa se da sMespati iz dosedamje pi. save Številnih listov, da bo Muasolimi pre. vzel tudS stodikatno ministrstvo. To mini. etrstvo bo v naijkrajgesn Caro praktično udejstvtto sfndfkalne zaferne, W Jih je odobrH fašistovsk i parlament.
Iz Kitajske
Peking, 3. maja. z. Kakor zatrjujejo po.
Iitičn: in diplomatski krogi, je predsednik kitaj",ke republike končnovcljamo adsto. pil. Ne ve se še. kdo bo prihodnji preds sednik vlade, ki se sestavi čimprej.
rin v Angliji
Zadnja možnost mirne rešitve odvisna od sinočnjih pogajanj med viado in stavkovnim vodstvom
Kongres strokovnih organizacij proglasil splošno stavko. — Stavka obsega vse delavske panoge. — Vlada proglasila izjemno stanje. — Zanimiva in značilna debata v parlamentu. - Kongres delavskih organizacij upa v mirno rešitev spora v zadnji uri. — Vmešavanje moskovske internacijonale. — Pozno zvečer so se pričeli razgovori med vlado in delavskimi voditelji.
London, 3. maja s. Pogajanja v premogovni industriji so se izjalovila, ker rudarji niso hoteli pristati na znižanje mezd na stanje iz leta 1921. in vztra-
jajo na tem, da veljajo sedanje plrče do reorganizacije premogovne industrije. Vlada ie sklenila pritegniti v službovanje prostovoljce, ako bi se stavka razš'rth tud na dni?« panoge Indust ije. Kabinet je pr glasil izje no stanje v vsej državi.
London, 3. maja s. Kongres delavskih organizacij je sklenil z ogromno večino 3,653.000 proti 49.001) glasovom
splošno stavko za vse življenjsko važne obrate vštev-ši trasportne delavce, ako ne bi prišlo do poravnave spora z rudarji. Stavka se ima pričeti r polneči 3. maja. Še preden je bil sprejet ta sklep, so se cdk> čile vse organizacije, da dajo svetu strokovnih organizacij vsa pnln"m3čja. Stavka se razširi tudi na železnice in transporte na suhem in no vodi. na fa djedelnice, tiskarne
s časopisnimi stavci vred, potem na kovinske delavce, kemične tvornice in stavbne delavce razen onih, ki so zaposleni pri gradbi bolnic. Organizacije delavcev v elektrarnah in pli. narnah ustavijo elektriko in plin. Zdravniška služba ne bo trpela vsled stavke. Poslovala bo sanitetna služba in tudi prehrana prebivalstva. Organizacije so izjavile, da so pripravljene, ako se bodo živila pravično razdeljevala, sodelovati v prostovoljnih organizacijah.
Obiastvs so sklenila razne ukrepe, da se zniža poraba elektrike in plina. Kdor prestopi te določbe, ga zadene huda denarna in tudi zaporna kazen. Strogo zastražene bodo tudi vse zaloge razstreliv.. Vsa pristanišča so dobila nalog, naj
preprečijo izvoz premoga
iz dežele. Pamiki na morju so dobili brezžično brzojavko, naj se nemudoma _ vrnejo v luke.
V uradu zunanjega ministrstva se sprejme vsako uro drv
400 prostovoljnih delavcev.
Trgovinsko ministrstvo je uvedlo za London posebno službo, s katero hoče zaseči vse zalege mleka za splošno porabo. V Hydeparku, ki je pri stavkah zaprt in služi kot aprovizacijsko skladišče, je pripravljenih več sto vagonov za prevoz živil. Železničarska zveza je dala vsem organizacijam natog. naj
o polnoči ustavijo promet, v ostalem pa obdrže popoln red.
Do 12.45 ni prejela vlada prošnje od organizacij, naj se zopet prično pogajanja. Eden ministrov je izjavil, da je položaj popolnoma normalen. Povsod se javljajo prostovoljni delavci v veli kem številu. Tudi zaloge živil so normalne. Poštni minister je sporočil, da pošte ne sprejemajo več pošiljk za ino zemstvo in kolonije.
Min. predsednik Baldwin je izjavil v spodnji zbornici, da kabinet izzivajo in obstoja nekaka stranska vlada. Kabinet ne more verjeti, da bi bili vprašani za svet vsi delavci, preden je dobil v svoje roke mali izvrševalnl odbor despa-tično oblast. S tem so kršena vsa demokratična načela. Delavski vedi elji ogrožajo temelje urejene vlade In so skoro na tem, da razglase državljansko vojno, kot se je to zgodilo pred stoletji. V nevarnosti niso mezde,
temveč svoboda in ustava.
Konservativci so predsedniku vlade živahno pritrjevali, dočim se je opozicija ironično smejala, nakar so konservativci še živahneje ploskali Baldwinu. Na strani vladne stranke se- je cula upazka, da
nočejo sovjeiOv v državi.
Ba!dwin je potem prečKal kraljevo poslanico, v kateri je obrazi jžil premogovno krizo. Na predlog min. predsednika je nato sprejela spodnja zbornica s 308 proti 108 glasovom udanost-no izjavo, v kateri se Izreka vladarju zahvala za poslanico.
London, 3. maja k. Tekom svojega govora v spodnji zbornici je naglašal mm. predsednik Baldwin
resnost položaja. Orisal je potek pogajanj in naglašal osebno ulogo vlade, pri čem§r je izjavil, da je ureditev krize nemogoča brez iz^rememhe nač'r,a razgovorov o določitvi mezd. Pozval je lastof e rudnikov, naj predlagajo n~vo mezdno lestvico, s katero bi bile plače te Icfa I
1921 nekoliko zvišane. Rudarji na to niso pristali in so s tem onemogočili pogajanja.
Dalje je govoril lord Churchill, ki je med drugim naglašal. da so delavski voditelji storili vse, kar ie bilo mogoče, da pa je vlada vedno dobila vtis, da voditelji niso imeli dovolj moči. da bi lahko dali potrebna zagotovila. V interesu države je.
da vlada nastopi rigorozno in z vso odločnostjo proti tem pojavom In stori v polni meri svojo dolžnost. Nobena vrata niso zaprta, če kongres prekliče napoved splošne stavke. Vlada bo potem z vso potrpežljivostjo obnovila trudapolno delo zadnjega tedna.
Vkljub močnemu nagovarjanju pri opoziciji je značilno, da se je koncem govora oglasil Thomas in vprašal min. predsednika. aH znači Churchill»va izjava toliko, da bo tudi vlada, če kongres prekliče splošno stavko, pozvala lastnike rudnikov,
naj prekličejo odpovedi delavcem. Thomas ni dodal, da čaka takojšnjega odgovora.
Takoj tiato so se pričeli razgovori med člani vlade. Zastopniki kongresa delavskih organizacij in zastopniki rudarjev so se zbrali v spodnji zbornici.
London, 3. maja s. Govore Baldwi-na, Thomasa in Lloyd Georgea v spodnji zbornici so poslušali v največjem miru. O kakem razpoloženju za ne-popustljivost ni bilo opaziti absolutno ničesar. Videti je bilo. da imajo člani vseh strank največjo željo, da bi spor še v /adiiji uri poravnali. . London, 3. maja Ob 19.45. Svet kongresa delavskih organizacij je po razgovorih z rudarskimi voditelji in poslanci delavske stranke objavil komunike.
v katerem pravi, da bi bilo mogoče ustvariti podlago za mirno rešitev spora. če bi se obnovila pogajanja.
Moskva, 3. maja k. Izvrševalni odbor komunistične internacijonale je v zvezi z rudarsko stavko v Angliji izdal vsem delavskim razredom svela proglas, v katerem jih poziva, naj se priključijo kominterni. Odbor izjavlja, da je pripravljen dati na razpolago sredstva, da se boj angleških rudariev konča z zmago. Odbor bo sklical konferenco organizacij druge in tretje internacijonale, da sestavi odbor za podpiranje angleških rudarjev.
London, 3. maia k. Ob 21.30 sn se pričeli razgovori ministrov z voditelji delavskih organizacij.
London, 3. maja z. »Times« pišejo o predstoieči splošni stavki, da ie to največja nevarnost, ki ie kdaj ogrožala angleški narod, odkar sn propadli Stitar-ii. *-Daily E.vpress« pravi, da gre za stavko proti celokupnemu narodu. Izkustva so pokazala, da je stavka že vnaprej obsojena na popoln neuspeh.
Francosks-ipanski ultimahim Afed p! Krimu
Udžda. 3. maja. s Francoski vu španski dfile?ati so izročili rifovskemu ioinist.ru Arerkanu v arabskem jezfku sestavljat" nerto. v kateri ugotavljajo sporne tošk" glede mirovnih pogojev. Tej noti so prtfeli«. ceni pogoji, ki bi jib morali rifovski gati izpolniti, da bi Francija in Španija znova ne pričnli sovražnosti Abd el Krim mora odgovoriti na t' noeoje do ♦>. maja
Fašistovska proslava prvega maja
Rim, 3. maja o. Fašfetov.-ka vlada j« strogo prepovedala praznovanje 1. nia.ia. Da se onemogočijo sleherne; manifestacije, ie v petek in soboto dala aretirati več tieov socijalištov m komunistov in je izvedla tudi Debroj hišnih preiskav. V industrijskih krajih delavstvo večinoma t. maja ni prišlo na delo. V zgodnjih jutranjih urah ■o fašisti navalili v Milanu na uredništvi listov ,T7nft&» in »Avaati- Zmetali sr. BJ, ulico v.-o premičnino, zlasti knjige in f-i. sopise in jih potem na fašistorskj a?č>u zažgali.
Krvav prvi maj v Varšavi
Varšava, 3. maja. z. Med komunisti in smernimi socijalisti je prišlo na več krajih, zlasti pa v Varšavi do spopadov, pri katc> _rik so bili štirje ubiti, nad 20 pn ranjenih. Vlada jc uvedia strogo preiskavo.
Nesreča na morju
Varna, Ž maja. s. V tukajšnjem prista niščji . se je vstled prervelikega vslovja za nekim večjim parnSkmn razbil čoln< v ka. tereni je brio 35 o*eb. 15 oseh je Vtontio. ostalih 20 fa so s težavo rešili
Ustanovitev politične podružnice zagrebške gospode za Slovenko
Klavern ustanovni občni zbor solvenske radičevske stranke v Celju. — Odpor samostojnih kmetov proti zagrebški gospodi. — Radič bi rad najel Slovence kot janičarje za bratomorni boj.
V nedeljo se je izvršila v Celju likvidacija Zveze slov. kmetskega ljudstva. Bivši pristaši Samostojne kmetske stranke so prestopili s svojim generalnim štabom, v kolikor še prisegajo na prorokovanja ministra Puclja v Radiče-vo stranko ter sprejeli v celoti njen program in njena načela. Radi lepšega je rečeno, da sta se bivša SKS in bivša republikanska stranka združili v novi Slovenski kmečki stranki, ki pa je v resnici samo podružnica zagrebške gospode in HSS v Sloveniji.
Ustanovna skupščina «nove» stranke, ki trdi, da je druga največja v Sloveniji, je bil zelo klavrn. Sklicevatelji so se zbali opozicije med lastnimi ljudmi, zato so pozvali na skupščino kot delegate samo ljudi, o katerih so vedeli, da so popolnoma «zanesljivi». Kljub temu je bila udeležba majhna, tako da so končno v na pol prazno dvorano celiskega Narodnega doma spustili tudi kakih 100 nedelegatov in radovednežev. Za politično samozavest Pucljevih pristašev je bilo tudi značilno, da so pripustili na zborovanje samo radičevske novinarje Upravičeno so se bali, da bi ne prišlo do neljubih prizorov in da bi ne zvedela javnost o njih. zakaj med pristaši bivše SKS se je pojavil v zadnjem času močan odpor proti ustanovitvi nove stranke in popolni opustitvi lastne samostojnosti. Ta opozicija se je zbirala okoli g. Mermoije, ki je že pred enim letom napovedoval v «Kme-tiiskem listu«, da je glavni namen radičevske gospode ubiti SKS. Zeleni generali so imeli pred shodom mnogo truda, da so pomirili razburjeno opozicijo in preprečili njen nastop na skupščini. Značilno za razmere med bivšimi samostojnimi kmeti je bila tudi izjava g. Prepeluha, ki je pred zborovanjem odgovoril na vprašanje, kako je, da je anarhija, ki se je pripravljala že od zadnjega pondeljka dalje.
Za razmere med «samostojnimi» kmeti kakor tudi za ves potek celjskega zborovanja pa je značilno zlasti dejstvo, da se nihče izmed govornikov na njem, niti Prepeluh, niti Radič in niti minister Pucelj, ni upal v svojih izvajanjih dotakniti vprašanja, kaj sta Puc-lieva in Prepeluhova stranka že napravila za Slovenijo in kakšne koristi smo sploh imeli doslej od St. Radiča in njegove politike.
Temu vprašanju kakor tudi obrazložitvi programa bodočega dela radičevske politike so se vsi govorniki skrbno izogibali, krepko pa so opletali s frazami o kmečki slogi in skupnem sodelovanju Slovencev in Hrvatov v borbi proti Srbom. O kmečkih gospodarskih in so-ciialnih potrebah kakor običajno ni bilo govora, pač pa je vsa izvajanja prevevala piemensko-separatistična tendenca. Niti o «sporazumu» se ni mnogo govorilo, v glavnem se ie naglašala zagrebška hujskanja proti Srbom.
Zato tudi ni čudno, da je A Prepeluh naglašal kot Radilčev eksponent v Sloveniji, da oblika naše države ni po njegovem okusu. To je govoril človek, ki se je istočasno z Radičevim izpreobr-njent?:v K	(*at.ski o:>'&v> odrekel
republikanstvu svoje stranke in čigar vicešef minister Pucelj je svoječasno glasoval za vidovdansko ustavo. Ce pripomnimo, da je Albin Prepeluh še nedavno z vso vnemo podpiral klerikalno politiko v Sloveniji in da je-pod eno letno vlado sporazuma RR Slovenija bila v resnici zapostavljena do skrajnosti, potem moramo reči. da je. bila njegova izjava samo obsodba njega samega. Zato pa tudi ni čudno, da vlada med njegovimi in Pucljevimi pristaši anarhija.
St. Radič je učil delegate politično abecedo v mnenju, da govori svojim Zagorcem. Mogoče je bilo to potrebno za «izbrane» delegate, ki so imeli pravico samo kimati k vsemu. Radič je nadalje dokazal, da obstoji socijalni. program radičevcev samo v frazah, do konkretnosti se žal doslej še ni pospel Kolikor pa je bil St. Radič v tej najbist venejši točki nejasen in kratkobeseden ni bil dosti manj tudi v izjavi, da hoče njegova stranka državo z več ali manj avtonomije.
Kaj ie to «več ali manj»? Ali je ta «več a'i manj« program Radičeve stranke?
Edino, kar je povedal St. Radič konkretnega. ie bilo izrečeno v naslednjem stavku: «Žedinjeni Slovenci se morate nasloniti na Hrvate, da pridemo skupaj pred Srbe in zahtevamo, kar nam gre, Ce bomo prosili, bomo dobili po buči.® Torej ne narodno edinstvo na podlagi popolne enakopravnosti potom izena čenja zakonov in državne uprave, am pak nadaljevanje 7 letnega brezupnega plemenskega boja, za katerega plačuje račun ljudstvo, čigar izid je pa tak. kakršni so Radičevi uspehi. Radič pozablja pri tem. da bi na tej podlagi plemenske opredelitve bilo za Slovence bolje, ako se od vsega početka postavijo na stran zmagovajcev ter izognejo nadaljnjim žrtvam. Ce je na plemenski podlagi upravičen sporazum s Hrvati, ki hočejo iti šele v boj, potem je za Slovence bolj pametno, da ne hodijo po kostni za zagrebško gospodo, marveč da gredo kar s Srbi. Ugotavljamo tudi, da ni ta Radičeva izjava v nobenem soglasju s takozvano politiko «sporazu-ma». na katero je lani pristal, ko so ga radikali potegnili iz luknje.
Da gre pri ustanovitvi nove sloven-
ske radičevske stranke samo za nov separatistični pokret med Slovenci, ki se samo skriva pod nekakšno nejasno in neodkritosrčno krinko, je izven dvoma. Radičevska gospoda iz Zagreba išče v Sloveniji samo janičarjev za bratomorni boj, ki naj pomaga ojačiti njihove slabe postojanke. Radičevci pravijo, da hočejo šele oni ustvarjati Slovenijo. To so tisti ljudje, ki so v času korošVega plebiscita in italijanskih okupacij padali naši državi s svojo izdajalsko !n proti-državno gonjo v hrbet in slabili njeno odporno silo, oni ljudje, ki so tudi krivi, da smo Slovenci izgubili Korotan in velik del Primorja.
Nova radičevsk? stranka v Sloveniji je navadna podružnica zagrebške radičevske gospode 1-rez določenega gospodarskega in socij~lnega programa. Vse, kar ie bilo na njenem ustanovnem Zboru izrečenega konkretnega, so meglene napovedi novega separatisfenega, brezplodnega in škodljivega držav-nopravnega boja s Srbi. s čemer se more rešitev naš h gospodarskih in socialnih problemov Ie zavleči v nedD-glednost.
Mislimo, da so tudi delegati v Ce-ju pričakovali od novopečenega ministra za kmetiistvo Janeza Puclja vse kaj drugega. Mislimo, da so predvsem pričakovali, kaj jim bo povedal, kako bo v vladi »sporazuma« kot »seljaški« minister skrbel da se upravičene zahteve kmečkega stanu izpolnijo, kaj namerava stranka storiti za pospeševanje kmetijstva in kmetskih interesov, kako bo dosegel, da se bo 13miliiardni proračun vsaj v toliko izpremenil, da bo lahko ugodil najnujnejšim kmečkim potrebam, kako bo izposloval izenačenje in znižanje davkov, kako uresničil zvezo Slovenije z morjem, omogočil izvoz in vnovčenje kmetskih pridelkov, skrbel za razširjenje kmetijskega šolstva itd. itd. Vsega tega g. minister cmetijstva Janez Puceli ni povedal, dasi imajo kmetje na rešitvi teh vprašani veliko večji interes kot na radi-čevskih kolobocijah.
Slovensko ljudstvo je sito takih praznih fraz; solidarnost kmečkega stanu se ne ustvarja s praznimi besedami, ampak z resnim delom za njegove koristi.
Čudno zato ni. da se je vršil nedeljski ustanovni občni zbor politične po družnice HSS v Celju tako tibotaosko in klaverno. Niti poročevalcev nov in niso aTanžerji pustili na zborovanje, ker so imeli slabo vest. Vrata sn pa imeli bolj pastražen? kakor v Rudim-pešti, ko so ponarejali franke. Kmetov je bilo na shodu tako malo. da si iih lahko na prstih seštel. G. Mermolja je imel prav, ko je napovedoval konec Samostojne« in ko je SKSarje svaril pred »pokvarjeno zagrebško gospodo«.
rtsti, pač pa se mu bodo baž po zaslugi gosp. Puclja in Radiča rta podlagi povečanega državnega proračuna Se zvišale davčne dajatve, četudi radičevci lažejo, da se davki niso zvišali Zato pa je tudi pro. gram Pucljeve stranke ilagan. zakaj s sa-mirni frazami se kmetijstvo ne pospešuje
in ne rešuje kmetskega vprašanja. K. Puclje.
vim besedam moremo samo reči, da včasih res tudi slepa kura najde zrno. Prav dobro je pogodil vzrok brezplodno^ti svoje politike.
Radičevci in mednarodne delavske pogodbe
St. Radič je v Celju povdarjal, da naša vlada še ni ratificirala nobene mednarodne delavske konvencije četudi je prišel nalašč zaradi tega v Beograd delegat mednarodnega urada dela v Ženevi Albert Tho-mas. S tem je St. Rad č cbs dil delo vlade RR v kateri je sam -edel. Nad eno leto so bli rad;čevci v vladi, pa vendar ni bila n bena iwnienih konvencij za zašč;to delavstva ratificirana, četud ie go ovo, da bi se Narodna skupščina ne upirala ratifikaciji. Albert.Thnmas je pr šei v Beograd v času. ko je St J?ad;č sedel še v polnem bratskem sporazumu z radikali v vlad: vendar pa n ine! njegov po<=et doslei še nobenega uspeha. Kdo je torej kriv, da med-nar dne delavske konvencije še nrso ratificirane?
Prvi majnik
V znamenju resignacije.
Politične beležke
O politični konjunkturi Pucljeve
stranke
St. Radič je dejal v Celju, da je bili med strankami, ki so iskale zvezo s HSS tudi Samostojna kmetska stranka, za katero ve. da tega ni delala zaradi politične konjunk. ture, ampak zaradi bratstva, enakosti, svo. bode in ljubavi. Ce je to res., potem se moramo vprašati, kako je mogoče, da je Pucljeva stranka zlezla med radičevce šele tedaj, ko je Radičeva stranka vstopila v vlado in zakaj ni hotela deliti ž njo »bratstva, enakosti, svobode in ljubavi«, ko je St. Radič sedel v luknji. Čudno je tudi to, da je SKS likvidirala ter se je Zveza slovenskega kmetskega ljudstva pre snovala v radičevske stranko v času, ki je Pucelj postal minister. Ali to nič ne diš po politični konjunkruri? Minister Pucelj je v Ce. lju govoril preteklo nedeljo, da obhaja osebno velik prazn k ker se je zg dilo to, kar že šest let nosi v srcu. Kako je mogoče, da se Pucelj vseh šes: let ni upal iz. polniti svojih srčnih želja? Menda tudi ni zaradi politične konjunkture zapustil srbskih zemljoradnikov in odšel v Radičevo stranko blagoslavljat, kar je prej preklinja. _ Kaj pa ministrski penzijon, ali spada ta pri bivših SKSarjih med politične konjunkture ali ne?
Kaj je vzrok brezolodnosti Pucljeve politike?
Minister Pucelj je v Celju dejal pre-teklo nedeljo: «Zlagane stranke so vzrok, da je naša politika v zadnjih letih tako neplodna.« Prav dobro je to povedal gosp minister. Dobro je tudi povedal _ to-le: ^Zlagana politika je ona, ki gre mimo iz-vj,Ta _ kmeta, ki se je navzela iz knjig par zlaganih fraz iin ki si je končno sama sebi zlagala nekak program.,. Treba bi bilo samo še natančneje označiti, katere stranke so zSsgane Predvsem mislimo, je zlagana Pucljeva stranka, da si baš radi tega vsako leto razobesi novo firmo. Samostojna kmetska stranka je postala zlagana stran, ka, kakor hitro je začela streljati v hrbet svojim očetom demokratom, zlagana je ostala tudi nadalje v zvez! s srbskimi zem-ljoradniki, zlagana, ko je odšla od zemljo-rajdniikov iu vstopffia z radikali v vlado, zlagana, ko je zopet šla nazaj med zemljo, radnike, zlagana, ko je zemljoradnike zo. pet izdala in prešla v Radičev tabor, zlaigana, ko je vstopita v «Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva, h> zlagana je tudi še sedaj, ko je postala podružnica zagrebške gospode. Pucljeva strairtl živi ves čas samo od praznih obljub, pokazat; pa ne more na nobeno drto za kmeta Od te stranke naš kmet. še ni imel nobene ko-
Ljubljana, 3. maja
Prvi majnik je minil letos čisto v znamenju vsakdanjosti. Počival je le tramvaj praznovali so delavci pri nekaterih podjetjih sicer pa je bilo življenje popolnoma normalno. Delavstvo za svoj letošnji praznik ni 'pokazalo prav nvkakega navdušenja in Oignja, kar se tolmači pač kot nezaupljivost napram voditeljem. Na Rožniku so zborovali krščanski socijalisti. Bilo pa je vsega skupaj komaj okoli 50 oseb in še to največ žensk iz predmestij Rožne doline •in Viča. Zboroval je znani Žužek, ki pa radi sramotne udeležbe kar ni mogel naprej. V mestu so zborovali v Mestnem domu socijalisti. Zborovanje je sklicalo Udružernje sitrokovnih organizacij, predsedoval pa je France Jernejčič. Tudi tu je bila udeležba minimalna, kajti prišlo je le oboli 200 ljudi. Govorili so Se dej, dr. Turna in Marija Rakovčeva. Govorilo se je mino«o o ujedinjenju proletarijata, kar pa se ie takoj pokazalo kot nemogoče, ker so zborovalcem nagajali komunisti z Marcelom Žorgo na čelu, ki je hotel priti na vsak način do besede. Predsednik pa mu je ni hotel dati in je shod raje zaključil. Protest Žorge ni dosti zalegel kajti dvorano so okrog 10. dopoldne izpraznili stražniki.
Celje, 2. maja Prvi maj je šel mimo oeljskega mes£a skoro neopaženo. Izredno gorko solnoe le pač potrkalo s svojimi' zlatimi žarki na okn-o marsikaterega ljubitelja narave, a pri trdem delu ni bilo odmora. Praznik dela je proslavil to pot pod vsakdanjimi skrbmi in pod težkim znojem. Trgovski poslovni lokali so b:li ves dan odprtij delavstvo v večjih obratih in pri mestni občini je pačivalo. V dopoldanskih urah ie bilo opažati po ulicah nekoliko va: ljudi, popoldne pa so se porazgubili po bližnjih brdih in selih. ki jih sedaj obdaja bujna krasota pomladanskega cvetja V Gaberju je zborovalo popoldne delavstvo, po večini mladina, ki je skušala priti v večjih gručah v mesto a jo je skrbno oko postave kmalu razpršilo. Drugih incidentov ni bilo. Zvečer je pornladek Rdečega križa priredil v celjskem mestnem gledališču zelo drrbr-o obiskan koncert, Crjuna pa v Narodnem donru v prid trboveljskim reduci-rancem svojo delavsko akademijo.' Delavstvo se je pa proti večeru po večini podalo domov ter brez cvenka v žepu razimišlje-valo o težki usodi v brezposelnosti, ki jo še čaka. Zakaj je državna oblast prepovedala na dan prvega maja vsako manifestacijo, tudi Celjani niso mogli razumen.
Trbovlje, 3. maja V revirjih TPD! Kako bi pisal, kako povedal? Položaja delavstva najbogatejše družbe v Sloveniji in državi človekovo pero in beseda ne more označiti dovoli jasno in popolno. Pisati bi morali o sužnjih, ki so faraonom v Egiptu v temnih dneh preteklosti zidali piramide ali onih, ki so bili po^ gnani v arene Rima, da jih tam pred očmi razkošnih m mesenih Rimljanov zabode in razstrga divja, razdražena žival v uteho strasti mogočnih imperatorjev. Ko je v smrtnem vzdihliaju zahropel suženj, se je Cesar Rima zadovoljno zasmehljal. Prišli so novi na vrsto.
Pa vkljub temu še vedno občudujemo kul turo onih stoletij. Klanjamo se tudi naši kulturi, dasi imamo revirje TPD.
Trbovlje! Ti si beseda za neizmerno gorje. Bezruč, ki je poznal poljske grofe in Žide in vso njihovo breobzirno krutost, ki je divjala po ostravskih revirjih, bi s silo svoje besede omahnil in bi Vam ne mogel dati popisa. Zastrl bi oči. da premišlja, ako vidi in gleda resnico. Trbovlje so radi naivnih idealistov in kulturnih ljudi, da na njih vfdiio kako malo ie vredno dostojanstvo človeka in vsa kultura, čas gre neusmiljeno naprej in s seboj je prinesel tudi dan prvega maja. — Njegovo solnce ie posijalo skozi okno na posteljo umirajočega starca, da ga pozdravi in z žarki spremi v večnost. V revirjih TPD prvega maja ni bilo. Prišlo ie povelje, da ie proslava prepovedana in tako ie bilo vsakomur jasno, da ie to vol'a TPD. upreti se tej volii bi značilo izgubiti še zadnii košček ovsenega kruha. Strog je gospodar, ki psa z bičem pretepa, pa mu ne pusti cviliti. še strožji ie bogataš, ki človeku kruh vzame, pa mu prepove povedati, da ie lačen. Zato v revirjih tega nj nihče povedal. Maiskemu solncu tia nebu so pokazali samo svoi bledi in izmučeni ob'az — in s^nce 'e hitelo za oblake Rudar danes ne vi-d- več okroglega denarja V najboljšem slučaju, ako ie v milosti
zaslu'3 kakih 800 Din mesečno, te pa pusti kar v konsumu.
Nekaj rdečih zastav je bilo v revirjih. Do li so morale. Ali po pisale Mene, Tekel Fares? Mlaji so se morali skloniti p zlek-niti po tleh. Po praznih cestah so se v solncu svetili bajoneti. Vemo, da bi narodne in državne zastave ostale in na prvi maj bi one resnejše govorile svojo besedo. Ali se tega, delavstvo, ne zavedaš? Židu ie prav, če ste narodno mlačni.
Tako je bilo v revirjih vse tiho, da se fe culo še boli rjovenje in tuljenje nenasitnih volkov. Med rjovenjem in tuljenjem pa hodil nekdo, ki se vsega tega ni bal: pravična usoda; ta bo prišla in takrat rudar bo tudi za te prvi maj. Do takrat pa zapisuj udarce, da bo Tvoj račun popoln.
Shod akcijskega odbora v Hrastniku
Hrastnik, 3. maja. Včeraj popoldne se je vršil pri Plazniku javni shod, ki ga je sklical akcijski odbor v Trbovljah Shodu je predsedoval g Dom= šefe, ki je podal besedo g. Turnšku, tajniku akcijskeoa odbora. Razložil je postanek or* ganizacije, v kateri so zastopniki vseh po« litičnih in strokovnih skupin in prešel nato k poročilu o delu deputacije, ki se je m® dila v Beogradu. Govornik je poudarjal, da bi bila ukinitev dosedanjega izplačevat nja mezd velik udarec za rudarsko deiav* stvo. Obrtniki in trgovci bi bili malone docela k tlom pritisnjeni.
Akcijski odboT je vzel v pretres tudi nas bavni prispevek, o katerem trdi TPD., da ga je izplačevala za naprej in draginjske doklade. Glede nabavnega prispevka se je obrnil akcijski odbor tudi na Delavsko zbornico, ki da je odklonila vsako pomoč za interveniranje v Beogradu in sporočila, da je pripravljena intervenirati po central* nem tajniku dr. Topakmču Ta pa se je ob najbolj kritičnem času mudil na nekem internacionalnem kongresu. Z nič manjšo vehemenco je napadel TPD., ki da dela ogTomne dobičke z redukcijo delavstva in na konto pocenitve stavbnega materijala.
G. Koren je reagiral na očitke, da je kot predsednik obrtnega društva dal poslati na Trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljano dopis, v katerem prosi posredovanja, da se uveljavi zakon, po katerem bi bila dovo* Ijena rubežen pri tistem delavstvu, ki je za« šlo v dolgove. Delavstvo je pozval, naj se še bolj trdno oklene akcijskega odbora, kajti laži, ki jih trosijo nasprotniki imajo namen razbiti vlogo akcijskega odbora. Isto sta poudarjala gg. F Usek in Štruc.
Zatem je dal g. Domšek na glasovanje resolucijo, s katero se zahteva, da se čim* prej pošlje na lice mesta parlamentarna ko* misija, ki naj ugotovi nevzdTŽljive krivice, ki se gode delavstvu po TPD. Resolucija je bila sprejeta soglasno.
Takoj zatem je prosil za besedo g. Ma!oi vrh, voditelj socijalpatrijotov v Hrastniku. G. Domšek je pojasnil zborovalcem sklep akcijskega odbora, po katerem dobi bese. do le tisti, katerega skupina sodeluje v ak* cijskem odboru. Izrazil pa se je, da nima nič proti temu, če dovolijo zborovalci, da sme g. Malovrh govoriti. Predlog je dal na glasovanje, vendar je bil soglasno odbit med ogorčenimi vzkliki. G. Malovrh je bil prisiljen naglo zapustiti zborovališče.
Razmerje občine do Olepševalnega društva v Mariboru
Pereče vprašanje samostojnega obstoja Olepševalnega društva za mesto Maribor in njegovo bližnjo okolico oziroma njego* vega razmerja do mariborske občine je sto. pilo v zadnjem času v odločilni stadij. Po* vod je dala v velil: meri kritika društve* nega delovanja in pa stališče občine, ko je votirala v zadnjem proračunu podporo dru* štvu v iznosu 120.000 Din. V smislu sklepa zadnjega društvenega občnega zbora dne 16. marca so se vršili nato med delegati občine in društva razgovori o tem vpraša, nju in je bila sklenjena sporazmna rešitev, ki odgovarja duhu pogodbe z občino iz Ie* ta 1877. Društvo je na svojem nadaljeva* nem občnem zboru v pondeljek 26. apri* la v prostorih restavracije Narodnega do;
soglasno odobrilo sklepe sporazuma društva z delegatoma občine dr. Lipoldom in inž. Černetom, občinski svet pa bo iz* rekel svojo besedo na seji prihodnji torek.
Pretekli pondeljek se je vršilo nadalje, vanje občnega zbora, ki je imel namen, odobriti sklepe delegatov in izvoliti nov odbor. Ob pol 21. uri je otvoril zbor pred* sednik g. Mahkovec in podal kratek histo* riiat razgovorov, katerih rezultat je bilo sprejetje predloga podžupana dr. Lipolda, da društvo obstoja naprej kakor sedaj, več* ja in nova dela izvršuje skupno z mestnim stavbnim uradom in da vstopijo v odbor tudi občinski svetniki.
O tej točki se je razvila obširna debata, v katero so posegli obč. svet. Weixl, dr. Kronvogel, nadsvet. inž. Čeme, Elinger in obč. svet. dr. Strmšek. Vsi govorniki so zahtevali samostojen obstoj društva v na* prej. Iz stvarnih izvajanj dr. Strmška po* vzemamo, da so imeli vsi koraki ta uspeh, da se je obojestransko ugotovilo dejansko razmerje med obema činiteljema, da sta vzela oba to na znanje v svrho nadaljnega ravnanja. Občina ima itak vso ingerenco nad delovanjem, ker mora društvo vse na* črte večjih del predložiti stavbnemu ura* du, ki ima tako stalno nadzorstvo. Iz prak* tičnih razlogov naj bi tudi izvršil stavbni urad večja dela, ker ima na razpolago po* trebni aparat.
Pri volitvah je bil izvoljen za tri leta sle« deči odbor: podžupan dr. Lipold, predsed* nik; fin. komisar Mahkovec, podpredsed* nik; rav. Zupančič, tajnik; svet. Knop, bla« gajnik, žel. uradnik Prebil, blag. pomočnik; ga. Švarcova, dr. Strmšek, \Veixl, I. Kvas, L Živic, Bureš, dr. Kronvogel, inž. Jelene, Aplanc, odborniki; Kopič in Palaš revizor, ja; dr. Lešnik, dr. Senjor in fin. tajnik Vol* čič, člani razsodišča. Nadalje bo še občina delegirala v odbor svoje zastopnike.
Nov odbor čaka težka naloga, toda pri* čakovati je, da bosta društvo in občina po* vzela skupno delo za olepšavo našega na parkovnih nasadih bogatega mesta, da se bo dv:gn:l njegov renome v korist razmaha tujskega prometa.
Kongres napredne omiadine iz Slovenije
Vsako delo zahteva računa Tako ie, skoro bi rekli, primorana tudi naša javnost, da zahteva račun o delu omiadine. v katero stavlja zaupanje in nado za bodočnost. In omladina bo stopila pred javnost in položila račun o delovanju v svojih vrstah Ni ji to težko, saj si je v svesti zvestega in neumornega izpolnjevanja oporoke, ki so jo pisali s svojo krvjo Endlicher. Jenko, Princip in drugi, ki io je oznanjal cGlas Juga* v težkih, kritičnih letih pred vojno. v dobi stalnih presekucij zavednih ■ Slovencev-Jugoslovenov.
Na lanskem kongresu Saveza jugo-slovenskih srednješolskih udruženj. žu-pe za Slovenijo v Ljubljani, so tamkaj zbrani delegatie določili Novo mesto, kamor naj pridejo letos manifestirat svoj nacijonalni jugoslovenski program. Po pripravah sodeč, bo ta zbor daleč prekašal lanskega in obeta postati pravcati praznik naše omiadine. ki bo tu dokumentirala svojo voljo do dela. svoj optimizem v bodočnost in svoj uspeli v vzgajanju krepkih značajev, ki bodo poleg lastnega materijalnega dobička znali posvetiti del svojih sil domovini.
V	naslednjem prinašamo spored kongresa, ki se bo vršil 22. in 23. maja: V soboto. 22. t. m. po prihodu jutranjega ljubljanskega vlaka ob 10. uri slavnostna seja vseh delegatov, popoldne ob 13.30 zborovanje, na katerem bodo podala račun o delovanju v preteklem letu vsa društva in kjer se bo določil program delovanja za bodoče leto. Zvečer ob 20 uri prirede skupno «SIoga» in «Korotan» iz Celja, ljubljanski «Prepo-rod» in novomeška «Prosveta» akademijo.
Da uveljavimo staro načelo «mens sana in corpore sano», pošljejo na kongres vse družine svoje športnike, ki se bodo v nedeljo. 23. t. m. merili med seboj na župnem športnem dnevu. Program: zjutraj lahkoatletske discipline, štafeta, tek skozi mesto, popoldne nogometna in po možnosti bazenska tekma.
Upamo, da nam pojde naša publika, videč našo resno voljo do dela, na roko in nas predvsem moralno podprla Doslej vsaj smo morali iskati opore le v nas samih.
Morilec Petra Čavljeva
vv
oproščen
Zadnje dni aprila se je vršil v Milanu pred tamkajšnjo poroto proces proti Dimitriju Stefanovu, članu organizacije makedonstvujuščih, ki je dne 23 decembra 1. 1924. v nekem malem baru v Milanu s petimi streli iz revolverja ustrelil Petra Čavljeva, enega vodilnih članov makedonskega komiteta.
Ta umor je bil neposredno v zvezi s krvavimi boji. ki so bili nastali med makedonstvujuščimi samimi, med posameznimi frakcijami, ki so se razlikovale med seboj po svoji taktiki, po razmerju do boljševikov itd. Umor Petra Čavljeva je bil neposredno posledica umora Todora Aleksandrova, vodje cele makedonske akcije; kot enega poglavitnih povzročiteljev njegove smrti so smatrali Petra Čavljeva in ga obsodili na smrt, dasi je bil on do zadnjega eden najagil-nejših komitskih vodij in je vodij oso-bito vpade iz Albanije v Jugoslavijo in Grčijo.
Med umorom in procesom je preteklo štirinajst mesecev. Štefanov se ie ta čas v ječi popolnoma naučil italijanski, tako da je atentator mogel pred porotniki nastopiti z govorom v italijanskem jeziku.
Od strani makedonstvujuščih so se na proces pripravili z največjo skrbnostjo, ali ne morda toliko iz brige za življenje in usodo morilčevo, kot v svrho propagande. Slični procesi v inozemstvu služijo komitetu makedonstvujuščih kot dobrodošla prilika, da se pred vnanjim svetom opozori na makedonski «probIem» in dokaže nevzdrž-nost današnjega političnega stanja. Zato so na primer v Milanu sodišču predložili obilen makedonski propagandistič-ni materijal, postavili na sceno veliko število prič in političnih pristašev snloh. Vrh tega so že poprej s časopisnimi noticami opozarjali na proces in ga skušali predstaviti v luči političnega muče-ništva. Da bi bil politični značai procesa še bolj poudarjen, so razglasili Dimitrija Štefanova za izobraženca, ki govori več jezikov, bolgarski, srbski, italijanski in turški Potem se je pojavila domala v vseh italijanskih listih vest, da ie Štefanov — jugoslovenski novinar in to poročilo se je z izredno trdovratnostjo pojavljalo v tisku, tako da je n. pr. italijansko časopisje prinašalo poročila o procesu pod velikim naslovom: «Ju-goslovenski novinar pred milansko po-roto.»
Morilec je res iz Jugoslavije, in sicer je rojen v selu Maričino v srez'- Krato-vu. Izgubil ie zgodaj starše in živel ves čas v Stipu, kjer ga je neki delavec po-sinovil. Ko bi imel 1. 1921. iti k vojakom, je zbežal v Bolgarijo ter stopil v ko-mitsko četo. Po umoru Todora Aleksandrova je bil izžreban, da umori Petra Čavljeva. ki je bil pobegnil v Italijo.
V	Milanu ie v decembru 1. 1921. zares izvršil svojo nalogo.
Po obširni razpravi ie porotno sodišče v Milanu dne 29. aprila t 1. Dimitrija Štefanova oprostilo. Oorostilna razsodba se utemeljuje s tem. da italijanski zakon predvideva oprostitev obtoženca. ako ie izvršil umor. da bi osvobodi sebe ali druge od hude nevarnosti. ki se more dokazati.
Odveč bi bilo komentirati še posebej ta proces in njegov frapantni zaključek.
Požar v ljubljanski mestni elektrarni
Na predvečer sv. Florijana je grozila Ljubljani velika nevarnost
Snoči ob 10.15 jc bil obveščen ljubljanski gasilski urad, da gori v mestni elektrarni. N'a lice mesta prihitelim ognjegascem se je posrečilo udušiti požar do 11. ponoči. Nadaljna nevarnost za poslopje ne obstoja.
Prvi so zapazili vajenci iz sosednega dvo» rišča elektrarne, da gori kupola, ki se n»» haja nad glavno strojno dvorano v stareiu srednjem traktu, in so to sporočili v clek« trarno. Delavstvo elektrarne je skušalo ogenj pogasiti, ko pa se to ni posrečilo, je obvestilo ob 10.15 gasilce, ki so prispeli na kraj nesreče ob 10.17. Alarmirana je bila tudi policijska straža, ki jc postavila kor« don na Slomškovi, Kesljevi, Kotnikovi in Vojaški ulici. Ob 10.22 je prispela motor« na brizgalna, ki je stopila takoj v akcijo i dvemi cevmi.' K požaru je prihitcl tudi predsednik gerentskega sosveta dr. Dinko Puc. Gasilno akcijo je vodil osebno g. na* čelnik gasilcev, gerent Josip Turk. Pustil jc takoj odstraniti izza elektrarne nafto, ki jc tvorila izredno nevarnost za razširjenje požara osobito zato, ker ima za bližnjim dvoriščem skladišče g. Rojina, v katerem je 50 vagonov lesa. Pred elektrarno se je zbra« lo polno ljudstva in avtomobilov, ki so po» magali po možnosti s svojimi žarometi osvetljevati poslopje, ki je bilo v nevarno* sti. Gasilno akcijo je oteževala okolnost, da so bili v nevarnosti dinamo«stroji, ki >o jih ognjegasci pokrili takoj s plahtami. Na dvorišču elektrarne jc deloval ob 10.23 en hidrant, iz Slomškove ulice pa dva voda motorne brizgalke. Po par minutnem briz« i>anju motorne brizgalke so ogenj na ku« poli toliko omejili, da so mogli gasilci za« četi z razdiranjem tlečega tramovja. Ob 10.43 je prekinila motorka akcijo, nakar je deloval samo še hidrant, gasilci pa so na strehi dokončevali svoje delo.
Ko je g. gerent Josip Turk dobil infor. macije o požaru, je pustil ustaviti obrat
v	starem delu elektrarne in pognati rezerv« ne Dieslove, ki še sedaj ob sklepu lista prt« skrbujejo Ljubljano s potrebnim svetlob« nim tokom. Tok za obrate in cestno želez« nico je bil ukinjen. Delavci elektrarne so pokazali toliko discipline, da se zunaj obra« tr izmenjavanje struje ni/i ni zapazilo. Tu« di med gasilno akcijo je deloval obrat brez« hibno. Vzrok požara je baje nastal zaradi kratkega stika pri ventilacijski svetilki, vsled česar se je vnela izsušena lesena stre« ha. Na lice mesta so prihiteli poleg pred« sednika gerentskega sveta dr. Dinka Puc« in gerenta Turka, ravnatelj inž. Ciuha, pr«
vi	strojnik g. Fortič, mestni fizik dr. Rus, policijski nadsvetnik dr. Mlekuž ter povelj« nik ljubljanskega žandarmeri jskega oddel« ka, ki je ponudil žandarmerijsko in voja« ško asistenco. Požar se je raztezal na dolži« ni 15 m in je objel vse gornje tramovje omenjene kupole nad glavno strojno dvo« rano.
Plamen, ki je udaril izpod strehe, je bil daleč naokoli viden in je osvetljeval s svo« jim žarom okoli stoječa poslopja ter dvori« šča. Težko je bilo spočetka spoznati, kje je središče požara. Zdelo se je, da je pla« j men udaril na prosto blizu dimnika, ki je bil močno osvetljen.
Izborno je bilo delovanje ognjegascev, ki so prihiteli na mesto nesreče v najkrajšem času in pokazali veliko discipline in izvrst« ne vežbe. Signalna služba je delovala iz« vrstno. Napeljavanje cevi se je vršilo hitro in skoro popolnoma tiho. Prav tako po« stavljanje lestev in pohod moštva na ne« varno mesto. Tudi policija je vzorno pošlo« vala. Evakuirali so prostor pred in za elek« trarno v petih minutah. V bližini požara se je zbrala velika množica ljudi, alarmi« rana od signalov gasilcev ter dvakratnega Ptrcla z Gradu. Razburjenje množice je bi« lo veliko, ker je vse pričakovalo, da bo ukinjen električni tok. Policija je tudi v tem smislu dajala pomirjevalne informaci« Je in vodila vedno naraščajoči promet v »transke ulice.
Povdariti je treba, da so se snoči izbor« no obnesli Dieslovi motorji, ki so se mon« tirali v mestni elektrarni pod sedanjim ge«
rentskim sosvetom. Ako bi ne bilo teh ma« torjev, bi vsa Ljubljana ostala 24 ur brez električnega toka in razsvetljave, ker so morali ustaviti obratovanje parnih strojev. Namesto njih so takoj pričeli funkcijonira« ti Dieslovi motorji.
Očividec, ki jc prišel na kraj požara sk"-Paj s prvim vozom požarne brambe, je gledal velikanski steber ognja in dima, ki se je valil poleg dimnika v smeri proti kolodvoru in Akademskemu kolegiju. Elektrar na je bila razsvetljena in je delovala kakor običajno. Kmalu ie pritekel dežurni ofi cir bližnje kasarne, ki se je informiral pri gasilskem vodstvu, al; bo treba vojaške pomoči. Med poslovanjem ognjegascev, ki so napeljali dvoje cevi s ceste v strojno dvorano, se je nabralo mnogo radovednežev ki jih je razgnala takoj nato prispela motorna brizgalna, Pozorišče je nudilo hip sliko popolne konfuzlje, ki je pa kmalu izginila, ko so pričeli ognjegasci z rednim delovanjem. Pogled je bil razburljiv. Žarometi gasilskih avtomobilov in svetilke gasilcev so razsvetljevala cesto in stopnji šče elektrarne. V prvem nadstropju elektrarne je bila tema, kar je izzvalo med gledalci strah, da je električni tok v pojemanju. Isti strah je prizadelo dejstvo, da sta bila ukinjena tramvajski promet in razsvetljava z obločnicami po mestu. Ognjegasci so začeli pod energičnim vodstvom načelnika g. Jos. Turka prodirati z vseh strani proti središču požara. Strojna dvorana je bila v kratkem Preplavljena z vodo, ki je lila skozi srednjo kupolo med stroje, ki so bili pokriti s plahtami in ogorki lesene strehe. Tiha maj-niška noč ie hipoma oživela. Trume radovednežev so se pomnožile in pritiskale na policijski kordon, ki ga ie ojaeevala požarna bramba sama. Med občinstvom so krožile najrazličnejše vesti o povodu požara. Nekateri so bili mnenja, da je požar nastal zaradi fesa, ker so letele iskre jz dimnika, nekateri so pravili, da je tlel ogenj že popoldne. Pozneje se ie raznesla vest, da je nastal ogenj od nekega Dieslovega motorja, čigar odvodna cev pelje mimo goreče kupole srednjega objekta. Približno ob pol 11. se je videlo iz dvorišča elektrarne, kako razsekavajo gasilci na streh; tleče tramovje
pa se je vršilo delo, kakor bi se ne zgodilo ničesar. Mašinisti so hodili od stroja do stroja, ne meneč se za signale ognjegascev in kaos v sosednji dvorani. Okoli 11. so se začeli razhajati ljudje od pogorišča. Na strehi ni bilo videti več nikakega zublja niti dima. Požarna bramba je ustavila obrat svojih brizgaln, a pustila še montirane cevne vode. Preko noči je ostala v ele ktrarni za vsak slučaj požarna straža.
Ob 23.15 je bila nevarnost odstranjena, požrtvovalni gasilci so v glavnem opravili svojo delo. Zanimivo je bilo opazovati nji« liovo hladnokrvnost, prisotnost duha, nad vse vzorno disciplino. Imajo pač izborno, v praksi preizkušeno vodstvo. Mož na svo« jem mestu se je pokazal tudi vodja elek« trarne, g. Vojteh Fortič. S stoično mirnost« jo je ustavil stare parne stroje in pognal v akcijo Dieslov motor, ki je opravljal po« tem vse delo, ne da bi Ljubljana sploh slu« tila, da se vrše v elektrarni kritični dogod« ki. Ostalo osobje mu je bilo zvesto ob stra« ni, ravnatelj g. inž. Ciuha pa je vodil oseb« no vsa dela v elektrarni in vztrajal do kon* ca. Naše meščane bo tudi zanimalo, da je moral tramvaj takoj ustaviti promet, ho« tel Union pa se je moral poslužiti svoje elektrarne. Pri reševalnih delih je bilo za« poslenih okoli 60 gasilcev, uporabilo se je okoli 1100 m cevi.
Ravno opolnoči je izdal načelnik g. Turk zadnja povelja. Štirje gasilci so se prosto« voljno javili za cclonočno inšpekcijsko službo v elektrarni, ostali pa so se vrnili z nevarnega dela. Pripravljena pa je bila za vsak slučaj tudi še rezerva v Mestnem domu.
Naj končno še omenimo, da so imeli na« ši gasilci včeraj popoldne pod vodstvom svojega načelnika g. Turka težko gasilsko vajo za slučaj požara na Gradu. Florijanski vojščaki niso niti slutili, da bodo morali na predvečer svojega patrona nastopiti še v težki akciji. Ljubljana lahko mirno spi, kajti čuvajo jo izborni, neustrašeni in nad vse požrtvovalni vojščaki.
msuAintKi
DVOR
Prednaznaniio : Velik t irsl National-tilm „ioana, rhilijonarjava hči"
izdelek tvornice filma .Črni angelj*
Velikanski uspeh Je dosegel
veliki indijski ljubavni roman
»Ljubljenka maharadže"
Indijski ljubavni roman v 9 dejaniih. \ glavni vlogi slavni Gunnar Tolnaes in nadvse lepa Karina Bell, ki jamčita za kolosalni uspeli.
Ne zamudite si ogledati ta film!
P.edstave ob:
4., pol 8., in četrt na 10. uro-
^takoie
žena"
pride v kino «Dvor». Kakšna je nedotaknjena žena?????
S tekem Amate^re s Ilirifa
Krasna obrambna akcija vratarja Miklavč
in od časa do časa brizgajo vodo na kadečo se streho. Kmalu nato so prinesli manjše lestve, jih pripeli na ogrožena mesta in začeli vso streho zalivati z močnimi curki motorne brizgalne. Hidranti v Slomškovi ulici so vseskozi delovali. V dvorani sami je bilo videti mnogo delavcev, ki so pod vodstvom ravnatelja elektrarne snažili stro je in pometali mokre ogorke, ki so pokrivali tla. Preko stopr.iišča je curkoma lila voda. Videli so se hiteči gasilci, policisti in uslužbenci elektrarne v neumornem delu. V stranskem traktu, k.ier stojijo novi stroji,
[Harry Liedtke
„Mož brez spanja"
Pride v Ljubljano!!!
Občni zbor Zveze organizacij poštnih nameščencev za Slovenijo
v nedeljo popoldne se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani občni zbor Zveze organizacij, poštnih, telefonskih in telegrafskih nameščencev za Slovenijo. Udeležba je bila zelo častna in je bilo tudi mnogo udeležencev iz province. Predsednik g. Jo_ sip Jakše je posebno iskreno* pozdravil predsednika Saveza poštnih organizacij, in špektorja Tomo Jovanoviča iz Beograda, ki je prihitel v Ljubljano kljub pravoslavni Veliki noči, dalje predsednika organizacije iz Splita Radoslava Pavlovi-ča, predsednika zagrebške organizacije Lj. Laliča, podpredsednika bratske organi, zacije iz Novega Sada, Rada T o n k o v i-ča, častnega predsednika Zveza organizacij za Slovenijo Karla Urbančjlča i.n druge goste zborovalce iz Maribora, Celja -itd. Pred prihodom na dnevni red je bila sprejeta udanostna brzojavki kralju in brzojavni pozdrav ministru za pošte in telegraf. Nato je podal predsednik izčrpen referat o delu organizacije za blagor članstva v pretekle m letu, opozarjajoč, da naj se v prihodnjem poslovnem letu vezi med posameznimi organizacijami še pcglobe, da bo delo še bolj intenzivno. Geslo članstva in organizacije naj bo: Živela sloga! Živelo edinstveno delovanje!
Iz tajniškega poročila g. Josipa Čampe posnemamo, da je šlo delo Zveze v preteklem" letu samo v smeri, da se podpro interesi celokupnega poštnega osebja. Zveza more beležiti veliko uspehov. Priborila je zakonito priznanje strokovnih izpitov, rešeno je bilo pred nekaj dnevi deloma ugodno tudi vprašanje pripravniških izpitov. Ugodeno ie bilo zahtevi glede štetja aktivnih vojaških let v službeno napredovanja ter dvojno štetje istih v pokojninah. Člani so dobili" večinoma izplačano še tudi znano diferenco. Splošno je beležili večje in manjše uspehe v vseh vprašanjih, ki se tičejo posameznih strok. Izvršeni so bili dalje koraki, da se rešijo ugodno pritožbe glede iiapred-ovanja uradništva pri ljubljanski poštni direkciji. Zelo pereče pa je vpra. sanje glede pokojninske pravice šele po 15. letih, kar direktno nasprotuje pozitivnemu zakonu.
Ideal Zveze in njenih članov je enotna stanovska organizacija za vso državo. Strokovni list »Poštni glasnik« goji stanovsko zavednost in informira članstvo o vseh važnih perečih vprašanjih. Zveza si je v preteklem letu najela svoj poslovni lokal, ustanavljajo se zadruge poštnih nameščencev. Tudi akcija za postavitev reprezenta. tivnega Poštnega doma v Ljubljani na zadružni podlagi je v polnem razvoju in je upati, da pride do realizacije načrta že v doslednem času.
Blagajniško poročilo je podal g. Franc Martinšek. Zveza je imela koncem poslovnega leta razen vrednosti v opremi 6.242 Din premoženja. Upravi je bil med burnim odobravanjem izrečen soglasno ab-solutorij, o nagradah upravi za vestno delo pa bo razpravljal kasneje širši odbor.
Kot peta točka dnevnega reda je prišla na vrsto načelna razprava o izpremembi pravil Zveze. Glavni cilj reorganizirane oblastne organizacije poštnih nameščencev v Ljubljani je ukinitev posameznih društev, ki streme po izboljšanju lastnih" skupinskih potreb, dočiim negirajo splošne cilje. Ustanovni občni zbor reorganiziranega društva se bo vršil pred rokom treh mesecev. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika Josip Jakše, za prvega
tajnika Ljudevit Štaut, za drugega Fran Boh, za preglednika računov Lucijan Kova čič in Marti-n Ban, za namestnika B e z j a k.
Pri slučajnostih je poročal predsednik centralnega saveza v Beogradu Tomo Jo. vanovič o najnovejšem splošnem položaju, predsedniki bratskih organizacij pa so izročili svoje pozdrave. Zvečer se je vrši! v dvorani Kazine komerz na čast gostom, ki se je razvil ob zvokih godbe v naiprisrč-nejsi družabni, večer.
Skrivnosten uboj ali umor
Maribor, 3. majnika.
Ob Betnavski cesti, blizu kraja, kjer so našli lani umorjenega čevljarja Mikla, je nastal v nedeljo zjutraj kmalu po polnoči med dvema družbama pretep, med katerim je obležal na tleh s smrtno nevarno rano 2Sletni ključavničar iz železniške kurilnice Franc Zorenc. V gostilni «Pri gozdnem Tončku« na Betnavski cesti sta bili ponoči dve družbi. Padla je med drugim žaljivka na tovariša napadenega Zorenca. Kmalu nato* so odšli iz gostilne trije gostje, od katerih je padla psovka. Za temi so takoj stopili napadeni Zorenc z užaljenim in še enim tovarišem ter so dohiteli prve tri za gostilno na presečni poti med Betnavski) in Gozdno ulico.
Tu se je razvil med obema skupinama pretep, katerega podrobnosti so še nežna« ne. V pretepu je dobil Zorenc smrtnone« varno rano z nožem v desno stran vratu, ki je pričela močno krvaveti. Njegov užalje ni tovariš je tudi dobil rano na'roki. Vsi ostali pa so pobegnili. Kmalu za tem so našli ljudje ranjenega Zorenca na tleh v krvi in poklicali rešilni avto, ki ga jc pre« peljal v bolnico. Zorenc pa je Je°isti večer umrl na izkrvavitvi. Policija je takoj uved« la energično poizvedovanje, katerega rczul« tat bo gotovo uspešen. Tekom včerajšnjega dne so bil aretirani vsi člani družbe, v ka« teri se je razvil pretep. Umrli Zorenc za« pušča ženo in dva otroka.
opisi
1RZIČ. Na dan 4. maja praznuje naš trg tradicijonelni praznik sv. Florijana. Vršila se bo gasilska maša ter procesija. Posrečilo se je pridobiti sodelovanje znane gcd-be jugoslovenskih železničarjev iz Ljubljane, ki priredi tudi promenadni koncem na trgu od pol 12 .do pol 1. popoldne. Ob pol 3. popoldne se bo vršil vrtni koncert v go stilni Primožič v Pristavi pri Tržiču. Čisti dobiček je namenjen nabavi gasilnega orodja. Obisk toplo priporočamo. Posebno sosedna društva lahko vrnejo obiske vedno.-uslužnemu gasilnemu društvu v Tržiču.
ŠOŠTANJ. Tukajšnja kraj. org. SDS ima odslej naprej redno vsak četrtek ob 8. zvečer v Sofcolskem domu prijateljski sestanek. V četrtek 6. t. m. priredi še posebej »Pribičevičev večer« v počaščenje njegove krsne slave. Prihajajte redno vsi napred-njaki, da se v prijateljskem razgovoru po_ menimo in začrtamo smer za nadaljnje delovanje.
ORMOŽ. Zadnje poročilo o okrajni obrtni gospodarski razstavi v Ormožu poprav. Ijamo v toliko, da se je spored razstave spremenil in definitivno določil na sledeče dneve: cortna od 8. do 15. avgusta; konjska S. avgusta od pol 12. do 18. ure; go. vedo, svinje in perutnina 9. avgusta od 10. do 18. ure in vinska razstava dne 10. avgusta od 10. do 20. ure. Vabimo vse, ki se za gorenje panoge našega gospodarstva zanimajo, da poletijo v navedenih dnevih v divne ljutomerske gorice. da poleg ruj. nega vinca vidijo tudi produkte drugih gospodarskih panog ormo ško-1 j u tom e r s k e g a okraja.
Kulturni pregled
po-
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20 uri.
Torek, 4.: Zaprto, 'jreda. 5.: «Pygmalion». A. ' etrtek. 6.: «fiorba». Izv. Petek, T.: «Idiot». E.
Mariborsko gledališče
Torek, 4.: «Greh». B. Premijera.
Iz ljubljanske drame. »Borba« se aovi v četrtek 6. t. m. Na predstavo opo. Z2i'jamo zlasti gledališke abomante, iker je tet redno predstavo ne bodo dobili. Cene anižame in res tako nizke, da so vsajko-®»Jr dostopne. Za a-bonente je kot redna Ofi tnnajsta predstava določen «Idljot», devetnajsta »Jakob Ruda« in kot dvaj. "-ta Ladja Tenacity».
Nastopna predstava ljubljanske opere v Splitu. Ljubljanska opera je v petek zvečer nastopila svoje gostovanje v Splitu. Split je, kakor znamo, v umetniškem ožini 2eio razvajeno mesto in pomeni pravcato Preizkušnjo za vsaik operni ansambel. Naši Pevoi so se z »Večnim mornarjem« odlično Uvedli in so pri občinstvu popolnoma zrna-Kali. Uspeh opere je bil tako velikanski, ia se Split ni nadejal takih kreacij in tate
interpretacije v nobenem oziru. Uspeh lanskega gostovanja zagrebške opere se po izjavi gledaliških strokovnjakov ne da niti primerjati s krasno uspelo predstavo «Večnega mornarja®. Naša opera je pre-kosila s svojimi solisti, z orkestrom, z zborom in celo z dekoracijami vse, kar ao pričalkavali od tega večera tudi najbolj razvajeni gledališki gurmani. Predstava je bila harmonično zaokrožena, občinstvo pa zadivljeno im je frenetično ploslkalo umetnikom.
Galshorthy: Borba
(Ljubljanska drama.)
V trenofcku, ko se pripravlja na Angleškem ena največjih delavskih stavk, so v proslavo 1. maja uprizorili iznova znano angleško socijalno dramo «Borbo,,. Gals-wotrthy kaže, kako se po strašnih žrtvah na obeh straneh končno sklene kompromis, ki so ga spočetka odklanjali taiko delodajalci kalkor delojemalci, in zalklj.učuje z vprašanjem: «čemu?! čemu vsa borba, vse bolesti in žrtve?,, — Morda, bržčas se bodo tudi na Angleškem v kratkem vpra. sevali: »čemu?!« Zakaj taka borba se vrši neprestano enako in zaključek je vedno kompromis. Vsebinsko prinaša ta drama že dokaj obrabljen in premlet sujet; zanima le še po kreacijah uprav izklesanih kapi-
Kočljiv moment pred <4olom Ilirije, tleh vratar Miklavčič, p'oleg njega Geycr.
:al!istov in delavcev ter po svoji izvrstni tehniki.
Dosti zanimivejša bi bila uprizoritev E. Kristanove »Tovarne«, ki je nismo videli že od 1. 1912. Kristanove drame bi zaslužile, da se dvignejo iz arhiva! Ne razumem, čemu jih ne igrajo.
Predstava v šestovi režiji je zadovoljevala zlasti v poslednjih dveh dejanjih G. Roberts - P.ogoz, patetičen fanatik delav.' cev, in gosp. Andhony - škrbinšek, trmasti fanatik kapitalist, sta bila. močna nasprotnika; izvrstne bankirske tipe so ustva rili gg. Peeek, šest, Samci® im Plut, a .delavske gg. Gregorin, Lipah, Oaipovič i. dr. Gosp. Kosič je medlejši od Danilove kreacije. Prav dober je tajnik goap. Kralja Dame šaričeva, Wintrova in Juvanova so bile vseskozi odlične.
Gledališče je bilo tudi po zastopnikih delavstva dobro zasedeno in je žela predstava po vseh aktih obilo priznanja.
Fr. G
Pride
nafvečfa
senzacija
i i ELLEN
3IGHTER KINO
IDEAL
Ljubljanska opera v Dubrovniku, šele danes nam je mogoče poročati o uspehu ljubljanske opere v Dubrovniku,, kamor se je odpeljal naš operni ansambel po dovršenem gostovanju v Sarajevu. Na postaji v Gružu so sprejeli voditelja turneje, dirigente, pevce in zboriste gosp. Niko Ko-privica v imenu dubrovnlške občine ter uprava Bondinega gledališča. Prva predstava je bila Massenetova «Manian», kjer je bil na višku posebno orkester, dalje solisti: Betetto, Lovšetova, Banovec, Mitro-
mC in Janko. Občinstvo je aklamiralo umetnike .po vsafkem dejanju. Nasledmji dan se je pela Smetanova «Prodana nevesta,, z Žaludovo, Rumpljem, Kmittlom in Mohoričem. Dirigiral je Balatka zelo disciplinirano. Tudi ta predstava je doživela časten uspeh. Po »Prodani nevesti« se je izvajal «Rigoletto» 's HoTodkom, Lovšeto-vo, Betettom. Bamovcem. Jankom. Thierry-Kavdnikovo in Poličevo." Dirigirali je Nef-£at. Opera je ogrela nad vsako pričakovanje. Največji utis pa je napravil <,Boris Godumov» v znani zasedbi: Holodkov, Betetto, Zupan, Orlov, TMerryjeva, Ribičeva. Pri dirigentskem pultu je bil ravnatelj opere Polič. Tudi ta predstava je izzvala burno odobravanje. Predzadnja produkcija je bila Catalanijeva «Wally», zadnja pa »Večni mornar*. Duhrovniškl listi so gostovanje naše opere ocenil! stvarno in zelo simpatično. Priznavajo j! nivo nadpovprečnega opernega zavoda in velevažnega kulturnega činitelja v naši državi. Poleg opernih predstav se je vršil v Dubrovniku tudi mladinski koncert v dvorani «Sloge». Na sporedu eo bile vokalne ter instrumentalne skladbe skladateljev: Adamiča, Bravničar. 5 a. Lajovca, škarjamca in Kogoja ter par i.oroških narodnih pesmi. Sodelovali so: Thlerry - Kavčnlkova, Banovec, Janko, Balatka in Neffat. Prof. Jeraj je odsviral Kogojev «Adagio za gosli». I ta prireditev je imela izvrsten uspeh. Pri odhodu opere iz Dubrovnika je prejel ansambel v dar tudi lovorjev venec ondotne slovenske kolonije Otvoritev razstave francoske grafike
XVII.	in XVIII. stoletja v Ljubljani. V soboto se je otvorila v Jakopičevem paviljonu razstava francoske grafike XVII. in
XVIII.	stoletja. Razstava je po številu IX . v vrsti prireditev Narodne galerije ter prinaša celo vrsto zanimivih del, h katerim se še povrnemo s podrobnim ]xxročiiorri Toplo priporočamo ljubiteljem francoske kulture, da si razstavo kmalu ogledajo, kajti slike ostanejo v Ljubljani samo do' 16. maja.
Zanimivo predavanje. C-osp Rade Drai-nac, eden izmed mlajših srbskih pisati Ijev, je dospel iz Pariza v Ljubljano in bo te dni predaval 0 najnovejših umetnostnih strujah na Zapadu. Govoril bo o pozitivnem ustvarjanju mlajših umetniških generacij Go&P. Drainac je sotrudnik pariških revj m časopisov ter je dosege! v inozemstvu prav lepe uspehe. Njegova drama . Skupna zena» se bo v jeseni igrala na pariškem odru, obenem pa se delo prevaja v itali janščino ter ga bo v Italiji inscenirala ruska slikarska umetnica Vera Idelson Opozarjamo javnost že danes na nastop' gosp Drinca. Predavanje se bo vršilo v četrtek zvečer v dvorani Mestnega doma in bo najbrže združeno z recitacijami.
Hudožestveniki v Beogradu. Praški disddenti moskovskega Hudožestveneg,>. teatra pridno gostovati v Beogradu v si-o-do, dne 5. maja. Igrali bodo v Manežu Njihova prva predstava bo Ostrovskega drama Uboštvo ni greh,,. Nato bo sledila Go-goljeva »ženitev,,, Gorkega »Na dnu,, in Leva Tolstega «živi mrtvec«.
Domače vesti
Maj
>600ota£»« j« glavno giasJfo organizira, nega izvrševanja verskih doJStoosti. Zadrta številka prtaaža »Koledar Apostoktva trtoJJtve za maj 1926«. Kad ]e »Apostolstvo molitve«, se razvidi fe namena. Glavni na_ men majskfh rooBtev Je: »Dostojnost v iaosfci no® in vedenja«. Prav simpatičen glavni namen. Vrhu sega pa prinaša tabela tudi vrsto potitttnih in nepolitičnih posebnih dnevnih namenov, med katerimi so določeni: Za slavni peti maj — »Katoliška tt-dcovna društva«. Za osmi maj: »Pomoč a oper slovenska prostozidarje«. Za 15. maj: .Slovensko katoliško učiteljišče!« Za 21. •daj. »Mlačni katoftški možje.« Za 38. maj: »Slovenski škofje in dohovn&i«, in zopet % nedeljo 30. maja: »Uničenje prdtivsr-sfceg« časopisja«.
Da jim iMviustvo nasprotnih strank, beri protiversko, ne ugaja, že verna Nismo pa že vedeli, da ie v čudalepem mesecu maju treba tudi .posvetiti poseben namen duhovnikom, najbrže da bi jim ne omagale mo© za borbo. Zoper mlačnoet katolifkili mož bo pa en sam dan najbrže premalo. Kaj, če bi ta »lajtmotri« napravH enkrat za me_ sečni glavni namen?	M. A. C.
Naročnikom, katerim Je naročnina potekla,
smo priložili te dni položnice. Prosimo jih, da plačajo naročnino takoj prve dni meseca maja. S tekočo naročnino naj poravnajo tudi event. zaostanke.
Cenjene naročnike prosimo panovno, da plačujejo naročnino točno. Kdor plačuje red no, je sam s seboj zadovoljen, ker ga pusti uprava lista pri mini. Pazljivost in točnost sta najboljša vez med naročniki jn upra vo, saj se tudi ta zaveda svoje dolžnosti napram njim in ustreza, ako ni posebnih zaprek, vsem njihovim želtjam naglo in točno.	UprovaStro »Jutra«.
♦	Za inženjerje kemije so diplomirali včeraj popoldne na tehnfški fakulteti ljubljanske univerze gg. Vlaifiatr Anžlovar in Bruno Gorribač Iz Trsta, Jd sta stanovala za časa svojih visokošolskih študij v Akademskem kolegiju, dalje Fran Golob iz Ljubljane, Ernest UdoVč iz Postojne in N. Mfelev-ski, ruski emigrant. Iskreno čestitamo!
♦	Imenovanje v državni službi. Imenovana sta: dosedanji veterinar-pripravnik dr. Josiip Kune za veterinarja v 8. skupini I. kategorije pili okrajnem glajvarstvu v Krškem z uradnim sedežem v št. Jerneju, ter profesor nSSe kmestOske šole v Mariboru Josip Prioi za profesorja srednje vi-norefeke in sadjarske šole v Mariboru v 8. Skupini I. kategorije. Poštni uradnik Pavle OstoHč je h Zagreba premeščen v Maribor. Za vladnega tainSca I. kal. pni velikem |apanu v Lfctbtfani Je ftnenovan g. Peter
nOpOrlCf
*	bpramembe v vojaški službi. Kakor obfav^a »Vojni Bst«, so imenovani: pri pe-
Brih Lfileg za kapetana t razreda; v
__stroki Josip Sever in Martin
za kapetana H. razreda Fran Bes-Štji »a poročnSka in v sanitetni stroki dosedanji prtvatm zdravnik dr. Davorin FKs za sanitetnega poročnika. V vojm mornarici 5e reakthiran Lujo Mor, poročnik fregate v rezervi. Orotoiški kapetan Fran Dekval je imenovan za majorja.
*	Doemtčarjl ne Izgube pravico do rodbinske pokojnine. Centralna komisija za izvrševanje radmškega zakona je na številna vprašanja o rodbinski pokojnini dnevnlčar-jev podala izjavo, da osebe, ki se kot dnev-mčarji nahajajo v državni službi, ne izgube pravico do rodbinske pokojnine v smislu člena 154 uradniškega zakona.
♦	Slovenka na mednarodni umetniški raz Stavi v Kairu. »Društvo prijateljev umetnosti v Kairu«, ustanovljeno 1. 1923 in stofječe pod pokroviteljstvom kraljevim, je otvorilo rrednarodno umetniško razstavo. Iz krasnega kataloga v francoskem in arabskem jeziku posnemamo, da se razstave udeležujejo slikarji, kiparji in obrtni umetniki malone vseh narodnosti, zlasti Iz Turčije, Egipta, Rusiije, Anglije, Armenije, Francije, Italije, Avstrije, Belgije. Grčije, Nemčije, Rumun?;e, Švice, Palestine, Češkoslovaške, Sirije i. dr. Slovenijo pa zastopa gdč. Anica Martelančeva, ki je razstavila petero mernoobrtnih del. V razstavnem odboru so princi, paše, generali, senatorji in poslaniki ter princese in soproge paš In be-jev. Razstava obsega okoli KO del.
*	Razpis službe. Veliki župan ljubljanske oblasti v Ljubljani razpisuje službeno mesto gradbenega ali kulturnega inženjerja pri srezkem hidrotehničnem oddelku v Ljubljani. Prosilci se opozarjajo na razpis v »Ur. listu.«.
+ Za kronske upokojence. Udruženi kronski upokojenci, katerih pokojnine še niso prevedene na dinarske in ki se vsled tega nahajajo v težkem položaju, so naprosili glavni savez državnih uradnikov, da se ponovno zavzame Pri vladi za nujno rešitev njihovega vprašanja. V Istem smislu je udru ženje predložilo resolucijo vladi, narodni skupščini, raznim klubom in poslancem.
*	Zdravstvene postaje po deželi. Ministrstvo za narodno zdravje namerava ustanoviti po dežefi več zdravstvenih postaj. Za letos je v to svrfro določen JcrekSt 2 milijona dinarjev.
*	Odlikovanje. Okrajni oOcijal pri srezkem poglavarstvu v Laškem g. Franc Marinko je odlikovan z zteto svetinjo hi državljanske zasluge.
♦	Naučna ekskurzijo. Dne S. t m. potujejo slušatelji (iee) geografsho-ffetorKne sknpi-re na Višji pedagoSkl šol v Zagrebu na 15 di evno naučno eksfcunJJo v Trst, Benetke, Milan, Lausamie, Partz (8 dni) Laron. Mar-seille, Nizza, Ctenova, Zagreb. Odele« se ekskurzije 22 u3te«w-ait*tdkv pod vodr stvom gg. prof. Sttep. Haflcortta tu dr. MIlan Šenoe.
♦	Nova ttkoMnka lota. Mtatotr-Stvo vofcke ft mornarice otvorl letos v oko lici šfcenika trovo Scfc, namenjeno speci-
jalno za hidroavijatičarje. V to svrho je dovoljen kredit v znesku 2 milijona dinarjev. Z gradnjo šolskega poslopja se prične še ta mesec.
*	Smrtna kosa. V soboto, dne 1. maja, je preminul v visoki starosti 82 let vpokojenl vozni mojster bivše Južne železnice g. Simon Tomaž ič, tast nadzornika mestnega dohodarstvenega urada g. Val. Fortiča. Pogreb, ki se fe vršil v pondeljek dne 3. maja ob številni udeležbi, je pokazal, kako priljubljen je bil pokojni v vseh slojih. Bil je pošten in kremenit značaj, katerih je v današnjih materijalnih časih vedno manj. — V nedeljo je umrl v Ljubljani trgovec in posestnik, g. Hinko Stancer. Pokojnik je bil Ijubeznjiv družabnik in splošno priljubljen. Pogreb bo danes ob 5.30 izpred hiše žalosti Dunajska cesta št. 10. na pokopališče k Sv. Križu. — V Novem Vodmatu je preminul v nedeljo g. Ivan Štor, železniški nadsiprevodnik v pokoju in gostilničar, odločen naš somišljenik in vrl narodnjak. Pogreb bo danes, ob 3.30 iz splošne bolnice na Zaloški oesti. — Po dolgem bolehanju ie umrl dne 3. t. m. v Ljubljani g. Franc Kristan, poštni poduradnik v pokoju. Po greb bo v sredo, ob 3. popoldne izpred hiše žalosti Dunajska cesta 47. — V nedeljo je umrla gospa Ivana P a 11 e r m a n n, roj. Kopač. Pogreb bo danes, ob 3. popoldne. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje!
*	Znižanje obrestne mere. Kakor dozna-va »Trgovinski Glasnik«, namerava Narodna banka sklicati v najkrajšem času v Beograd konferenco vseh denarnih zavodov v državi. Konferenca bo razpravljala o vprašanju znižanja obrestne meie.
*	Spomenik Vedimlru Teodorovlču. Držav ni svet kot upravitelj ustanove »Velemiri-antrcrt«, katero je srbski državi posvetil Ve-limir Teodorovič, sin kneza Mihajla, je sklenil, da postavi ustanovniku spomenik na beograjskem novem pokopališču. Pri tei pri liki bodo prenesli v grob tudi zemeljske ostanke Velimiroviča. Troški za spomenik in prenos so proraeunali na 350.000 Din. Pokrili se bodo iz glavnice fonda.
*	Na morje z našo deco! Prve začetke za bivanje bolehne dece ob morju je pokre-nila naša zdravstvena uprava in pa naše vrle Kolašlce. Število morskega zraka in morske kopeli potrebne dece pa je mnogo večje, kakor predvidevata obe ustanovi. Naj bi sledila še tretja akcija o4 strani privatnikov in drž. nameščencev, ki bi poslali svo jo deco na morje, ker sami ne morejo tja. Mogoče bi Kolo svojo akcijo lahko razširilo ker bi šlo tu za ono deco, za katero bi stari® plačevali zmerno oskrbnino. Od več strani se čujejo te želje in prav bi bilo, da se o tem malo razpravlja v naših listih. Mogoče bi se dalo le kje najti kako prostorno hišo, kjer bi se dala urediti primerna, skromna ležišča in dobiti kuhinjo, da so otroci preskrbljeni s hrano jn pod streho? Želimo, da se še kdo oglasi s kakimi predlogi v tej važni zadevi, ker se konec šolskega feta približuje.
*	Društvo slovenskih sodnikov ima svoj občni zbor dne 9. maja ob 10. uri dopoldne v dvorani št. 17 okrožnega sodišča v Celju.
*	Redni občni zbor podružnice SPD v Kranju se bo vršil nepreklicno 10. maja ob 19. uri (v slučaju nesklepčnosti ob 20. uri) v mestni posvetovalnici z naslednjim dnevnim redom: 1) Nagovor načelnika, 2.) Poročilo tajnika, blagajnika in gospodarja, 3.) Razgovor o prošnji O. o. glede opreme koče na Krvavcu. 4.) Poročilo preglednikov računov, 5.) Volitev novega odbora, 6.) Slučajnosti.
*	Prv| roj je imel letos dne 30. aprila če belar Ivan Kos na Kalu pri Št. Janžu. Za deževni april res izredno zgodaj.
*	čuk na pal'd. Uprava lista »čuk na paTci« nam sporoča: Vsled znane zadeve pred sodiščem v Gorici, list »čuk na pafci« ne sme iziti. Naročniki, ki so plačali naročnino do konca tega leta, bodo na drug način odškodovanj za preplačano naročnino, če se med tem časom zadeva z listom drugače ne uredi.
*	Inftaenca pojema. Influenca, ki se ie bila letošnjo zimo v Sloveniji močno razpasla in se razširila tudi na Hrvatskem, Bosni in Dalmaciji, ie, kakor doznavamo iz zdravni-slih krogov, prekoračila svoj vrhunec in se bo sedaj, ko je nastopilo solnčno gorko vreme, kmalu popolnoma izgubila. Tudi v Ljubljani je boiovalo na influenci staro in mlado. Večinoma so se pojavili lahki slučaji komplikacije pa le pri manj odpornih organizmih. Zal da je influenca v Sloveniji zahtevala tudi več smrtnih žrtev. Kdor obo li na influenci, mora ostati v enakomerni temperaturi. Posebnega zdravila Proti influenci ni. Kot brez dvoma dobro preventivno sredstvo se priporoča izpiranje grla s kako antiseptično tekočino. Praktični zdrav rnki navajajo iz svoje prakse mnogo slučajev, v katerih se je na ta način mnogo litrdi obvarovalo influence.
*	Avtomobilska nesreča pri SI. Bistrici Med postajama SI. Bistrica in Pragersko se ie v nedeljo ponoči zaletel neki avto, v katerem ie bilo pet oseb, v železniške zapornice, jih zlomil in se sam občutno poškodoval. Ranjena ie bila ena oseba, ostali pa so odnesli le strah.
*	čeden prtrodni pojav v Boki Kotorski Kakor nam poročajo iz Zelenfce, je prosil teden v Boki Kotorski zavladala nenavadna vročina: termometer ie ob 7. zjutraj kazal 29 stopinj Celzija, opoldne pa v senci 34 stopinj. Pričakovalo se ie, da bo sledila nevihta, kar pa se iS zgodilo. Ponoči se je zrak sHadil na 34 stopinj C. in ko se je
zdanilo, se je nad Kotorskim zalivom razprostrla tako gosta megla, da se ie solnce šele opoldne videlo v nejasnih konturah. Tudi veter ni razgnal to v Boki Kotorski ne navadno meglo. Domneva se, da je ia suhi pajčolan vulkanskega izvora. Trajal ie cel dan. Due 26. aprila ob 6. zjutraj pa se ie nenadoma močno zazibala zemlja. Potres, ki je trajal pet sekund, je končal z močnim sunkom.
+ Požar na Pragerskem. Včeraj, ob 4. pop se je tik pred postajo Pragersko vnela bajta posestnika Steanklauberja. Nevarnost ie bila velika, da se vname tudi skladišče na kolodvoru, vendar se je gasilcem kmalu posrečilo ogenj omejiti in tako preprečiti večjo nesrečo.
*	Mož in žena skupno na mrtvaškem odru V Šmihelu pri Novem mestu so te dni pokopali cestarja Martina Lužarja in njegovo ženo, ki sta skupaj ležala na mrtvaškem odru in bila skupno pokopana. Cestar Lu-žar je dosegel starost 76 let, dočim je bila njegova žena par let mlajša.
*	Dež v Dalmaciji. V srednji in severni Dalmaciji je v zadnjih dneh močno deževalo. Tamkajšnj. prebivalci so p^ioravili dež kot veliko dobn:o, z'is:' zagorska se-la, kjer je bilo nastopilo Je veliko ponani-kanje pitne vode.
+ Požar zahteval dve žrtvi V selu Klje-na v sarajevski okolici je žena seljaka Jo-va Mlioviča Pekla v ps:i< kruh pred domačo hišo. Pri tem je iskra pad!;i na ?tog sena, ki je z velikim plamenom začel goreti. Kmalu ie bila tudi hiša v plamenu. V goreči hiši pa je ostalo malo dete. Milovič ;e planil po otroka v gorečo hišo, ki se je zrušila nanj. Dobil je smrtne opekline, otrok pa je v ognju našel smrt.
*	Avtomobilska nesreča v okolic; Karlov-ca. Pošta Tušilovič je v soboto popoldne javila policiji v Karlovcu, da se ie pripetila tamkaj težka avtomobilska nesreča. Zdravnik dr. Jambrišak ter nadzornik straže sta odšla takoj na krai nesreče. V avtomobilu, ki je last IV. armijske oblasti v Zagrebu, so se vozili štirje artiljerijski mojstri iz Krnja-ka proti Zagrebu. V selu Donje Budačko je avto zavozil v betonski most vsled česar je 4 letni deček Čeda Blagojevič, ki ga je eden izmed mojstrov držal v naročju, od-lete! v potok; šofer in artiljerijski mojstri so bili več ali manj vsi ranjeni ter z železnico prepeljani v Zagreb. Otroka, ki je vsled sunka padel v vodo, so pasarrti rešili nepoškodovanega
*	VeUk požar v Brčkem. V Brčkem v Bosni je v petek ponoči v Muranovičevi trgovini z mešanim blagom izbruhnil požar, ki se je vsled močnega vetra naglo razširil ter upepelil sedem poslopij. Vse trgovine, ki iih je uničil požar so bile zavarovane.
*	Razbojniki oropali poštni avtomobil V bližnji okolici Obrovca v severni Dalmaciji so v petek zvečer maskirani roparji napadli poštni avtomobil, ki posreduje promet na progie med Šibenikom in Gračacem. Ubili so enega potnika, pošto pa oropali. O napadu se poročajo naslednje podrobnosti: V petek zvečer ob šestih ie poštni avtomobil krenil iz Obrovca proti Gračacu. Na avtomobilu se je nahajalo 11 potnikov, med njimi tudi finančni komisar iz Benkovca in trgovec Luka Ličina. Na ovinku, ki se nahaja v gosti šumi, se ie pred avtomobilom pojavilo pet maskiranih razbojnikov, ki so začeli streljati na prednji del avtomobila. Ko ie šofer opazil, da je cesta zagraiena s kamenjem, je ustavil avto. Roparji so pozvali potnike, da zapuste avtomobil in dvig ne jo kvišku roke. Iz avta so pobrali poštni denar 77.080 Din, kondukteriu so vzeli 1000 Din, revolver in torbico s potnimi listki. Streljajoč na potnike so potem roparji izginili v šumi. Pri streljanju le bil smrtno zadet trgovec Ličina. Avto je znatno poškodovan le s težavo dospel do Gračaca, kjer ie okrajni sodnik Golf takoi zaslišal potnike. Ker so potniki vkliub maskam spoznali roparje, ie upati, da pridejo kmalu pra viet v roke. Truplo trgovca Ličine so prepeljali v Gračac. Zagrebška poštna direkcija ie v soboto odposlala poštnega inšpektorja
r"
v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka
A. Kune, - Lfumionn
Ustanov. L 1879.
Ostanki pri Tekstilbazarju
na Krekovem trgu St 10 I- nadstr. od
1. maia
zopet 20% ceneiSK
Sedlarja v Gračac in Obrovac, da izvrši preiskavo o drznem napadu na poštni avto.
Kri čistilni originalni planinski »spomladanski čaj« priporoča lekarna Bahovec, Liubliana (pri Čevljarskem mostu) cena 10 Din.	475
* Fotomer izšel. Da ustrežemo nujni potrebi, smo založili osvetljevalno tabelo, ki bo vsled zanesljivosti in privlačnosti vsem amaterjem izbomo služila. Ne zamudite in nabavite si fotomer v drogeriji Kane. Židovska ulica	171 Vlserba pri Rimini (Itaila) Pension Villa SMia najlepše morsko obrežje s Lr_5.ni.1r. senčnatim parkom. Izvrstna kuhinja. Celi pension za maj, junij 'in september lir 25 dnevno. Julij in avgust lir 35 do 40 dnevno.
u.
Lil Dagover Hugo Flfnk
sta ravnokar dovršila senzaci onelni vele-film....... " ki ga te dni prinese
«Elitci kino Matica»
Iz Ljubljane
Novi Moisbi
morsko kupalište i Ijetovalište. Saisona zapo čela. Hoteli, pensioni te iskuhavaone otvorene Vnjemp vrlo podesno. Ciiene umierene. Sve urute daje LiečiHšno novj^renstvo n KOVOM
u— Dijaki beograjske tehniške šole v Sloveniji. Pretekli teden je prispelo v Slovenijo 46 dijakov beograjske tehniške šole, ki so si pod vodstvom svojih profesorjev ogledali naše industrijske kraje, zlasti Gorenjsko. Nastanjeni so bili dijaki v ljudski šoli na Prulali, kjer jim ie dal ljubljanski magistrat na razpolago postelje v tamošnii telovadnici Obedovali in večerjali pa so iz letniki v Akademskem kolegiju. Danes se odpeljejo domov v Beograd.
u— Prule. Na našo zadnjo prošnjo v ».Jutru« se je magistrat hvalevredno zavzel za naše Prule in ceste so že skoraj urejene. Prosili bi pa še, da se po možnosti popravi še ovinek, ki veže Prule z Gruberjevim nabrežjem. Na takozvani »špici« se ie pričela graditi obsežna škarpa. Pri tej priliki nuj no prosimo, da se ozira na to, da se napravijo dovolj široke in globoke stoprejice za pranje, ker sicer ne bo mogoče priti do vode. Da bi se zlasti poleti vporabljala vsa voda za pranje iz vodovoda, ne bi bilo prav ker stane to precej denarja in bi bili s tem zlasti siromašni sloji zelo prizadeti.
u— Češka filharmonija ima v Italiji tako izredne uspehe, da ie morala že drugič pre ložiti svoj ljubljanski koncert, ki se bo de-finitivno vršil v pondeljek, dne 10. t. m. Po ljubljanskem koncertu se odpelje takoj na Slovaško. Občinstvo, ki si še ni preskrbelo vstopnic, opozarjamo, da jih je še prav pičlo število na razpolago, oni. ki so si dali rezervirati vstopnice, pa nai jih dvignejo gotovo do srede opoldne, ker M se sicer oddale drugim reflektantom.
u— Predavanje na razstavi francoske grafike 17. in 18. stol. priredi Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu v četrtek, 6. maja ob pol petih popoldne. Govoril bo g. prof. Renče Martel, lektor ljubljanske univerze. Vabljeni so vsi prijatelji umetnosti, posebej pa še dijaki, za katere je vstopnina znižana na 5 Din.
it— Društvo slovenskih književnikov priredi v soboto 8. t. m. ob 8. zvečer v dramskem gledališču Cankarjevo proslavo z zelo pestro vsebino. Nastopi cela vrsta književnikov z odlomki iz Cankarjevih del. Občinstvo opozarjamo, da si pravočasno preskrbi vstopnice.
u— Kraj. org. SDS v Mostah naznanja svojemu članstvu, da je član in somišljenik Ivan Štor, trgovec in gostilničar v Vodmatu dne 2. t m. preminul. Pogreb se bo vršil danes 4. t. m. ob 3.30 pop. iz splošne bolnice v Ljubljani. Somišljeniki se pozivajo, da se pogreba polnoštevilno udeleže. — Odbor.
n— Kolesarsko m motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani naproša vse gg. člane in članice, da se polnoštevilno udeleže danes pogreba člana «■ Ivana Štora, gostilničarja in posestnika v Mostah, ki se bo vršil iz deželne bolnice ob pol 4. popoldne. — Odbor.	549
u— »Ljubljanski Sokol« poziva svoje članstvo, da še udeleži pogreba brata Hinka Stanceria, ki bo danes ob pol šestih iz hiše žalosti, Dunajska cesta 10; kroj civilni z znakom. Zdravo. — Odbor.
u— Društvo »Treznost« v Ljubljani ima v sredo, dne 5. maja svoj redni sestanek ob pol 19. uri na moškem učiteljišču (parter levo). Dnevni red: 1. Pesem. 2.) Predavanje br. Cerkveni!« »Etika in alkoholizem«. 3.) Debata. 4.) Antialkoholni dan. 5.) Eveniua-lija. 6.) Pesem. — Odbor.
u— Električna zadruga v Spod. Šiški opo zarja vse svoje člane, da se bo vršil redni občni zbor v nedeljo, dne 9. maja v ljudski šoli v Spod. Šiški.	548
u— Skoro celo svojo mesečno plačo ie izgubil včeraj popoldne na potu od Stre-liške ulice po Kopitarjevi, Resljevi in Slomškovi ulici oženien nižji poštni nameščenec, k? je prišel radi tega v veliko stisko. Naj ditelj se prosi, da izroči listnico z denar-iem in dokumenti policijski direkciji.
«— Nesreča pri delu. Ko je razkladal delavec Feliks Šubic, uslužbei. pri tvrdkt Iv. Šuštar, v soboto zjutraj na dolenjskem kolodvoru z vagona trame, so zdrčali isti po nesreči navzdol ravno v trenotku ko Šubic ni bil pripravljen na odskok. Trami so ga podrli na tla ter se je Šubic pri tem moč-
no poškodoval po vsem telesu. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
u— Policijske priiave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji. 1 tatvina, 2 prestopka pijanosti, 1 nezgoda, 1 poškodba, 4 prestopki prekoračenja policijske ure, 1 prireditev z godbo brez do voljenja in 8 prestopkov cestnega policijske ga reda. Aretacija ie bila izvršena 1 in sicer ladi beračenja.
u— Skozi okno je padla. V nedeljo popoldne se .ie pri odprtem kuhinjskem oknu igrala 3 letna Marija Simčič iz Frankopan-ske ulice št. 21. Pri tem se je nagnila preveč vun, izgubila ravnotežje ter padla skozi okno 5 m globoko. K sreči pa se ie pozneje v bolnici izkazalo, da poškodbe niso težke in ie bil otrok oddan v domačo oskrbo.
u— Embrio v Ljubljanici. V soboto dop. je ribič S. opazil s čolna v Ljubljanici v Trnovskem pristanu v vodi trupelce deteta O dogodku ie obvestil takoj s+ražo ter ie bilo trupelce prepeljano po komisijskem ogledu v mrtvašnico. Trupelce ie bilo kakih 8 mesecev staro in ie ležalo v vodi 4 do 5 dni. Ali je bilo dete rojeno živo ali mrtvo bo pokazala obdukcija. Po materi poizvedujejo varnostne oblasti.
u— Izgubljeno. Od Vrtače za licejem skozi drevored ob gimnaziji v Tomanovi ulici je izgubila dijakinja, srebrno zapestno uro. Ker je ura spomin na birmo, nai jo najditelj proti nagradi odda v upravi »Jutra«.
u— Najboljši In najtrpežnejši češkj čevlji Tip-Top in Baly-Švica, se dobe le v trgovini Žibert. Prešernova ulica, Ljubljana.
Iz Maribora
a— Neurejene razmere v mariborski invalidski organizacij. Zadnji izredni občni zbor mariborske invalidske podružnice dne 25. aprila je rodil v tej organizaciji nezdrave razmere, ki so potrebne v interesu ugleda in koristi invalidske organizacije takojšnje in temeljite remedure. Razmere naj se seveda uredijo v društvu sanrrem, mi ugotavljamo le dejanski stan. Močnejša skupina v društvu, ki ie prodrla pri drugih volitvah s svojo listo, nam je poslala dopis, v katerem protestira proti postopanju ljubljanskega izvršilnega odbora, ki je 27. na seji razveljavil izvolitev novega podružničnega odbora in postavil za gerenta podružnice trafikanta g. Goleža, ki vod: posle do ponovnega izrednega občnega zbora.
a— Varaždinski gimnazijci v Mariboru. Predvčerajšnjim ie prispela v Maribor skupina 14 maturantov in 4 maturantinj va-raždinske gimnazije pod vodstvo.n profesorja Deduške. Tekom včerajšnjega dne so s: ogledali tovarne v Rušah in elektrarno na Fali.
a— Prvoraajniške nezgode. Prvi majnik ki je bil obdarjen z lepim vremenom, so mnogi izrabili za obiske vabljivih okoliški.i vinotočev pod vejo. Franc Bočnik, 48 letni železniški skladiščni sluga, ?e ie pri vinoto-ču g. Janžekoviča v Lajterspergu preveč nasrkal dobre kapljice in ie na potu domov tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. — Ignacij Kreiač, 68 letni hlapec, je nalete! prj povratku iz istega vinotoč.i na tri mladeniče, ki so mu na njegov pozdnv odgovorili s palico. Eden ga ie tako močno udaril s palico po glavi, da je krvavel. Oba ranjenca so prepeljali z rešilnim avtom \ bolnico.
a— Treznostno gibanje. Mestno središče ima v torek, 4. maja ob 15. urj sestanek. Predava pisatelj br. Angelo Cerkvenik -Ev: ka in alkoholizem«. Slovensko oblastno središče.
a— Požar v Lajteršpergu. Predsnočajim okrog 22. ure je izbruhnil pri posestniku Pelzlu požar, ki mu ie vpepelil dvoje spodarskih poslopij. Na kraj požara so prihiteli mariborski gasilci, ki so v petih urah ogeni pogasili.
a— Tat iz graških hotelov v mariborskih zaporih. Pred dvema letoma ie zaplenila tukajšnja policija večjo množino posteljnega in namiznega perila, kateremu pa so bili monogrami izrezani. Uvedeno je bilo poizvedovanje. ki ie segalo celo v graško območje. Seda i pa so končno ugotovili, da je prinesel perilo iz Gradca Franc Kramber-ger, hotelski sluga. Po informacijah grafe policije je izvršil Kramberger v Gradcu vec tatvin, posebno znamenite so one v hotelu »Zu den drei Hacken« in v toplicah Tobel-bad pri Gradcu. Tam ie odnesel veliko množino posteljnega ter namiznega perila-preprog in drugih dragocenih predmetov. Mariborska policija ie izročila tatu v zapo*e okrožnega sodišča.
Da najboljši je to znaj, j Colombo Ceylon čaj i J
Opozarjate m, da eden pa< avic z žigom In znamk? [rdečo, modro ali zlato)
»ključ«
traja kakor štirje pari dragih. Kupite eden par in prepričajte se. — Nogavice brez žig? .ključ* so ponarejene.
Iz Celja
•— Ne varajao Javnosti. »Slovenec, je poročal v rroji zadnji števffici med celj->kimi novicami na kratko o stavbnem giba. Hju v Celju hi o ustanovitvi nove »Splošne stavbne zadruge«. Koncem poročila obžaluje, da »ta se ustanovili v Celju dve stavbni zadrugi, češ da to škoduje namenu, ker vendar obe zasledujeta iste cilje. Resnici na ljubo popravljamo, da so nave. dsne rekritnmacije neutemeljene in da temeljijo zgolj na stvarni neinforroiranostl. V Cciju obsitoja »Občekoristna uradniška stavbna zadruga« že 14 let Po svojih pra. vilih pa moTe sprejemati kot člane samo uradništvo, ker je že od nekdaj dobrodelna ustanova in je dobivala v avstrijskih časih celo posojila za zidanje stanovanjskih hiš iz raznih skladov, kakor n. pr. iz jubilejnega fonda ter je stala radi tega pod državnim nadzorstvom. Ko je celjski občinski svet sklenil nedavno, da prevzame v slučaju zidanja enostanovaniskih lastnih hiš subsidiarno jamstvo za najeto posojilo, so predlagaii v občinskem cdboru pridobit, ni krogi, naj velja ta sklep in pa še druge ugodnosti tudi za nje. Ker pa »Občekoristna uradniška stavbna zadruga« obrtnikov, trgovcev in drugih prostih slojev ni mogla sprejeti kot Slane, so si ti sedaj ustanovili novo zadrugo, v katero lahko stopi kot član vsak meščan, brez ozira na poklic. Da delujeta cbe zadrugi vzporedno in v popolnem soglasju, priča dejstvo, da sita zborovali pretečem petek obe pod isto streho in istočasno. Želeti je, da bi se poročevalec, predno spravi v svet take vesti, P"i merodajnih faktorjih podrobnejše informiral. Saj so mu vsak čas na razpolago. Ne kaže pa brez pogrebe begati javnosti,
e— Zidanje enostanovaniskih lastnih hiš r CeVfu. Občekorisitna uradniška stavbna zadruga v Celju je sklicala za petek dne 30. aprila zvečer v rdeičo sobo celjskega Narodnega doma svoj tretji sestanek, ki je bil namenjen razgovoru, kako bi se dalo zidati v Celju enostanovanjske lastne hiše. Zanimanje za razgovor je bik) toliko, da Je bila soba polna občinstva. Načelna« zadruge prof. Mravljak je podal uvodoma kratko ■poročilo o dosedanjih pripravah. Mestni občinski zastop je sprejel v svoji zadnji seji soglasno sklep, da jamči posojilo do 1 milijona dinarjev ter prevzame tudi razne druge olajšave napram lastnikom novih stanovanjskih hiš. Mestna hranilnica celjska pa je pripravljena daiti posojilo po najnižji mogoči obrestni meri. Nadalje se je razpravljalo o raznih načrtih ter sklenilo, da se preskrbijo za prihodnji sestanek, ki bo v najkrajšem času, načrti za štiri tipe in tozadevni proračuni. V poštev prihajajo visoko-pritlične enostanovanjske vile s 3 ali 4 sobami enonadstropne vile s 3 ali 4 sobami in enonadstropne vile s petimi ali šestimi sobami. Prijavilo se je sedaj 16 re_ fiektantcv. Kako naj se stavbna akcija v posameznih podrobnostih izvrši, o tem bo sklepalo v kratkem času še načelstvo in nadzorstvo Občekoristne uradniške stavbne zadruge. Začetek je storjen in obstoja upanje, da se bo že letos gradilo najmanj deset enostanovaniskih lastnih hiš.
e— Redni sestanek članov k. o. SDS Celje se bo vršil v sredo, dne 5. maja ob S. zvečer v Mmfbari sobi Celjskega dama. Na dnevnem redu so poročila zaupnikov. — Redni seetanek članov k. o. SDS Celje okolica se bo vršil ta teden na Bregu v gostitai Podržaj. Ker so na dnevnem redu va.Sna organizacijska vprašanja, je doli-nos»t vseh zaupnikov in odbornikov, da se eestaaika polnoštevilno udeleže.
e— Ustanovitev <c8ploSne gradbene za. druge v Celju*. V petek, dne 30. aprila se .ie vršil v restavracijskih prostorih Narodnega doma ustanovni Občni zbor <-Splošne gradbene zadruge v Celju®, r. z. z o. z. Po poročilih gg. Žabkarja in Lesniearja so bila sprejeta pravila in izvcfljen bledeči odbor: notar Avgust Druikar kot načelnik, krojač Ivan Bizjak kot načelnikov namestnik, trgovec Franjo JoSt. trgovec Drago Sirec, trgovec Karel Pajik in vinotržec Franc Tramšek kot odbornfM; v nadzorstvo: notar Anton Burger kot predsednik, trgovec Drago Cerlini in sodairski mojster Jernej Godčar kot odbornika. V zadrugo je pristopilo takoj 34 članov. Delež se je določil na 200 Din z desetkratnim jamstvom. Vsi oni. ki hočejo naidaljna pojasnila aili hočejo pristopiti k zadrugi, naj se obrnejo na gosp. Framja -Tošta v pisarni Kompas v Aleksandrovi ulicii Novo ustanovljeni zaidnlgi žefimo največjih uspehov in pričakujemo od zelo srečno izbranega načetetva in nadzorstva neumornega delo. Tanja.
e— Gostovanje ljubljanske drame. Dame«
gostuje zopet ljubljanska drama v mestnem gledališču s Firandelloro dramo «Henrik IV.... Cene so običajne ter se pričakuje 'od občinstva, da napolni gledališče.
e— Sestanek obrtnikov v Celju. V petek »e Je vrail v Celju sestanek obrtnikov, na katerem so bili določeni kandidati za volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Kandidati bodo predloženi konferenci Zvez, ki bo defitnitivno določila kandidatno listo.
Planinska veselica v Celjski koči je
e— Uradni dan Zbornice za trgovino, »brt in industrijo v Ljubljani bo v C«Jju v čatrtek, dne 6. maja v ravnateljeki sobi Prevozne družbe (ipošsapje carinarnice) od 8. do 12. ure.
e— Utopljenko so našli v Savinji nasproti Kranjčeve gostilne na BoVulah. Spoznali so v njej 59 let staro preužitkarico Lucijo Lapajner, ki je žftvela pri mesarju Laiporn:-ku. Bila je že precej časa zmedena. Po. noči od nedelje na pondeljek je bila še doma. Morala je iti v vodo zgodaj zjutraj.
Iz Belokrajine
b— Pasja steklina. V vas Otok. občina Podzemelj, se je pred nekoliko dnevi pri« klatila iz Hrvatske psica, ki je bila začeti koma mirna, a se je kmalu pojavila na njej steklina. Stekla psica je obgrizla celo več prešičev. Vsled tega je srezko poglavarstvo odredilo za občino Podzemelj strogi pasji kontumac.
b— Zidanje novega šolskega poslopja v Grsdecu. Prihodnji mesec pričnejo v Gra« dacu zidati novo šolsko poslopje. Stavba bo enonadstropna ter bo stala na zelo le» pem prostoru. Gradačani bodo lahko po* nosni na svojo novo šolo.
b— Gasilski dom v Drašičih. Prostovoljk no gasilno društvo v Drašičih je prav prid« no. Lansko leto si je nabavilo novo bri« zgalno, letos si pa že postavlja svoj dom. Kakor je priredilo pretečeno leto lepo uspe lo veselico, tako jo namerava prirediti tudi letos. Lahko je prepričano, da bodo tudi letos prihiteli ljudje iz vseh okoliških kra« jev.
b— Sejem v Semiču. Pretekli pondeljek se je vršil v Semiču običajni sejem. Živine ie bilo prignano zelo veliko, a tudi veliko kupčij je bilo sklenjenih. Udeležba je bila velika, Ie dež je preprečil še večjo ude« ležbo.
b— Žegnsnje na Suhorju. V nedeljo je bilo na Suhorju žegnanje. Toda opaziti je bilo, da je ljudstvo pod težo vedno nara«
ščajočih davkov popolnoma obubožalo. Iz« gledalo je še slabše kot ob navadnih ne« deljah.
Iz Prekmurja
Proslava krstne stave S. Prtbtčeviča v M. Soboti. Krajevna organizacija SDS v Mut« ski Soboti priredi v četrtek, dne 6. maja pri Slonu družabni večer na čast krstne sla« ve strankinega predsednika, g. Svctozarja Pribičeviča. Na sporedu so: slavnostni go« vor, ki ga bo imel g. notar Koder, in pev« ske točke. Začetek ob pol 9. zvečer. Vabi« jo se vsi somišljeniki in od njih vpeljani gostje.
Izročitev odlikovanj. Dne 26. aprila je izročil delegat poštne direkcije v Ljublja« ni, g. sekretar Olivčič zlato kolajno za vestno službovanje g. Jakobu Cušu, poštne« ni u upravniku v M. Soboti in srebrno ko» I?jno za vestno službovanje uradnikom so« boškega poštnega urada Hočevarjevi, Pupi« sovi, Čretnikovi in Puhanu. Pri tej priliki je imel g, delegat krasen nagovor na g. upiavnika in ostale odlikovance. G. uprav« nik se je v daljšem govoru zahvalil in pro« sil, naj se izroče udanostne izjave udano* sti in hvaležnosti odlikovanih na najvišje mesto.
Zdravniška vest. Dr. Jožef Gostiša je bil imenovan za zdravnika specijalista za očesne bolezni v M. Soboti. Njegova nalo« ga bo pobijanje trahoma, ki je po Prek« murju zelo razširjen.
Smrtna kosa. V Mariboru je umrl g. Žu» nič, carinski uradnik iz M. Sobote. Padel je kot žrtev sušice. Zaostalim naše sožalje!
Tožba proti Kleklovim *Novinam» Zad« dnja številka Kleklovih «Novin» je prine« sla vest, da so demokrati povzročili, da se mora g. Čisar, kat. kantor v M. Soboti, kot tuj državljan izseliti iz naše države. Da se bo sodni jsko dognalo, kdo je v zadevi intrigiral, vloži g. notar Koder tožbo proti odgovornemu uredniku «Novin», kaplanu Jeriču.
Šport
Amateure : Ilirija
Dve propagandni tekmi v Ljubljani.
dijo, da zvišajo seore, vsak njih napor pa ostane brezuspešen. Do konca ostane igra ncizpremenjena. ad kino
bila zelo dobro obiskana. Prišli so planinci in izletniki iz raznih krajev. Vestflje je valovilo cel dan. Postrežba je bila jako točna tn cene primerne.
Naše športno občinstvo mora biti Iliriji hvaležno. Naš prvak je prevzel precej vi« sok materijelni riziko ter povabil v Ljub« ljano slovite dunajske Amateure. Danes ji tega ne more biti žal. Občinstvo se je v iz« redno velikem številu zbralo v soboto in nedeljo na igrišču, ter s tem pokazalo, da zna ceniti važnost takih tekem za razvoj našega športa. Nihče seveda ni pričakoval zmage Ilirije. Toda nihče tudi ni mislil, da so bo znala Ilirija tako uspešno braniti pro« ti tako močnemu nasprotniku. Tekmi smo smatrali za nekako Solo za naše nogometa« še. Ti pa so se izkazali za zelo dobre «šo» larje», ki so druc' dan pokazali, kar so se naučili od svojih učiteljev.
Razni proroki so z ozirom na zadnje re« zultate Amateurjev navajali zelo visoke šte vilke v ! ist Dunajčanov. Toda že prvi dan, ko so bili gostje skoraj skozi v pre« moči, se je videlo, da poraz n bo tako strašen, ker ie bila zlasti krilska vrsta in vratar Miklavčič prav dobro razpoložena. Radi tera so Amateurji porazili Ilirijo prvi dan le
s 4 : 0 (3 : 0).
Moštvi sta nastopili v sledeči postavi:
Amateure: Saft«Blizenec, i'andler«Briza, Reiterer, Schneid lein, Geyer, Sindelar, Nausch, Schvvarz.
llirja: Miklavčič»Pogačar, Beitram«dr. Tav čar, Zanki, Lado«Herman, Pleš (kot gost), Verovšek, Oman, Kreč.
Gostje so nam predvedli tako igro, da je morala zadiviti vsakeoa gledalca, ki ima Ie malo zmisla za nogometni šport. Vsak nji« hov igrač je tehnično izborno izšolan, vsled česar obvlada žogo z itr.edno lahkoto. Nji« hovo precizno oddajanje, lepo kritje, zmi« selne kombinacijo in krasna ifra z glavo docela upravičujejo sloves teh dunajskih igračev. V napadalni vrsti sta najbolj uga« jala Sindelar in Geyer. V krilski vrsti je treba predvsem omeniti nevarnega Reite« rerja, ki je zlasti v ofenzivnem oziru po« kazal lepo igro. Od branilcev je znani Tand ler precej prekašal svojega druga Blizenca. Saft ni imel mnogo posla.
Pri Iliriji prvi dan nikakor nista zadovo« ljila branilec Pogačar in napadalec Oman. V napadu je igral svojo prvo težjo tekmo Verovšek, kateremu manjka še precej ruti« ne, vendar pa je pokazal, da bo sčasoma postal dober napadalec. Kreč na krilu ni pokazal mnogo, ker je pač imel proti sebi krilca Schneiderja. Pleš je v drugi polovici prevzel vodstvo napada ter dobro izvršil svojo nalogo. Oman je zatajil zlasti v stre« Ijanju, pa tudi sicer je delal mnogo napak. Herman je bil v drugi polovici na krilu prav dober; zlasti ga je treba pohvaliti ra« di tega, da pri svojih tekih ob stranski črti vodi žogo vedno proti golu in ne proti kotu. Te napake se zlasti J Zupančič ni mogel odvaditi. Najboljši del moštva so bili krilci, predvsem dr. Tavčar in Lado. Izgleda, da prihaja dr. Tavčar v svojo sta« ro formo, radi katere je že enkrat igral v naši državni reprezentanci. Lado se je od« likoval s svojo mirno igro, ki mu ie tudi omogočila, da je dobro kril svoje nasprot« nike. Branilec Pogačar že dolgo ni igra! ta« ko slabo. Nismo videli skoraj nobenih nje« govih osvobodilnih strelov in tudi taktično je zelo zaostajal za svojim drugon Beltra« mom. Miklavčič v golu je izvedel toliko le« pih obrambnih akcij, da zasluži pozornost merodajnih činiteljev pri sestavi d'žavne reprezentance.
Potek igre: V četrti minuti prvi kot pro« ti Iliriji. Isto minuto zabije Gever prvi gol.
V	6. minuti parira Miklavčič krasen strel desnega krila. V 14. prosti strel proti Iliriji, Tandler strelja v out. V 17. minuti prodre Sindelar. Dva koraka pred golom zastrelja.
V	19. minuti Geyer nepričakovano in ostro strelja. 2 : 0. V 20. minuti akcija Oman« Kreč. Oman, da šibek strel na gol. V 27. minuti postavi Sindelar na 3 : 0. V 34. mi« nuti Matko efektno brani, v 40. kot proti Iliriji, ki ostane neizrabljen. Do konca pr« ■ vega polčasa neizpremenjeno. Drugi polčas
V	4. minuti prodor Kreč«Oman, Tandler
Ostale nogometne tekme
LJUBLJANA: ASK. Primorje : ŽSK. Hermes 3 : 0. Hermes ni nastopil, vsled česar zgubi tekmo v zmislu pravil v gor« njem razmerju. Vsled tega se bo prv. tabe« la nekoliko spremenila, kajti na arugo me« sto pride brezdvomno Primorje, ki mora še odigrati prv. tekmo s Svobodo. Ker tudi rc» zerva Hermesa ni nastopila, zgubi s 3 : 0. — ASK. Primorje : ŽSK Hermes 6 : 1. Tekma za podsavezni pokal. Hcrmežani so nastopili s šibkim rezervnim moštvom ter se imajo zahvaliti ie igračkanju Primorja« šev, da so dosegli tako nizek rezultat. — SK Slavija : SK Svoboda 1 : 0. Odločilno tekmo za predzadnje mesto v prv tabeli je Slavija z velikim trudom odločila v svo« jo korist. Obe moštvi sta si bili približno enaki.
MARIBOR: Prvenstvena tekma Rapid Maribor 4 : 3 (3 : 3). Rapid je po tej tek« mi postal prvak mariborskega okrožja.
ZAGREB: NVacker (Dunaj) : Hašk 4 : 1 (1 : 1) in 3 : 1 (1 : 1). Hašk rez. : Gradjan« ski rez. 3 : 2.
BEOGRAD: Na pravoslavne velikonoč« ne praznike je bilo v Beogradu več zanimi« vih športnih prireditev, ki so bile odlično posečene. Poleg članov vlade so bili pri« šotni člani diplomatskega kora. V nedeljo je tekma Gradjanski : Slavija (Sofija) osti« la s 3 : 3 neodločena. V pondeljek je BSK igral proti Gradjanskcmu Rezultat je bil 6 : 1 (4 : 1) v korist BSK. Dalje je zmagala sofijska Slavija nad poljskim klubom Cra« kovia iz Krabova z 2 : 1.
REKA: Olimpia : Gloria 4 : 0.
OSIJEK: Rezultati nogometnega turnirja so: Železničarji (Zagreb) : Gradjanski (Osijek) 3 : 0, Sloga (Osijek) : Jadran (Vi« rovitica) 5 : 0, Železničarji : Sloga 4 : 1.
BROD OB SAVI: Concordia (Zagreb) : Marsonija 9 : 0 (3 : 0).
SARAJEVO: Sašk : Bačka (Subotica) 3 : 1 in 2 : 2. Pri drugi tekmi je Bačka dosegla oba gola iz enajstmetrovk. Jedin« stvo (Beograd) : Slavija 2 : 0 (1 : 0).
PARIZ: Državni prvak Jugoslavija je Parizu dosegi lep uspeh s tem, da je pora« zi! Red Star s 4 : 1. Seortali so Petkovič 2 ter Jovanovič in Sekulič. Proti reprezentan« ci Pariza je igral neodločeno z 2 : 2.
GRADEC: Gradec : II. reprezentanca Budimpešte 2 : 1.
DUNAJ: Dne 1. maja so bile vse tekme prepovedane. Izidi nedeljskih tekem so: V prvenstvu II. neamaterske lige so zmagali: International : NVeisse Elf 3 : 0 (1 : 0), Be« vvegung XX. : Neubau 3 : 1 (2 : 1), Ger« mania : Bcvvegungsspieler 2 : 1 (1 : 0). Pri«
Gospodarstvo
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza 13. t m.) zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov ni posloval a.
ustavi Omana, pri čemer dobi občutno ble« i
suro ter izide za kratek čas z igrišča. V ; jateljske tekme: Admira : FAC 5 : 2(3^2) 5. minuti prodre Herman, visoko centrira '	......
Slovan : Sportklub 4 : 2 (2 : 1), \VAC Kreč returira, trio pa ne izrabi lepega pred j BAC 2 : 1 (2 : 0), Rudolfshiigel : WAF 3 : Iožka. V 8. minuti zagreši Lado roko v ka« j 0 (2 : 0). Vienna : Viktorija Žižkov 3 : 1 ženskem prostoru, popreje ga še Sindelar i (1 : 1).
foula, kar pa sodnik spregleda. Schneider i BUDIMPEŠTA: V nedeljo je avstrijska postavi z llmetrovko na 4 : 0. Nato ripost | reprezentanca porazila madžarsko s 3 : 0 Ilirije. Visok navpičen strel pred golom | (2 :0). Tekmo ie gledalo okoli 40 tisoč lju« Amateurjev, Verovšek nepričakovano stre* j di. Najboljše sta igrala avstrijska branilca lja, žoga pa gre preko prečke. V 21. minuti ; Blum in Rainer. Budimpešta : Krakov 4 : 3 kot proti Amateurjem. V 25. kot proti Ili« ! (3:1), Nižja Avstrija : Budimpešta II. raz« riji. V 40. minuti pobegne Herman, Bliže« j red 4 : 1 (2 : 0) in 2 : 2 (1 : 2). nec ga zruši v kazenskem prostoru. Verov« j PRAGA: Rapid (Dunaj) : Slavija 1 : 0, šek strelja llmetrovko v stranski drog. Do i Rapid (Dunaj) : DFC 2 : 2, Sparta : Sim«
i-------;--------.	| m6rjng (Dunaj) 5 : 0, Sparta : UTE (Bu«
j dimpešta) 3 : h
le
NEMČIJA: Frankfurt : Mannheim 4 : 1,
konca neizpremenjeno.
Drugi dan: 4 : 3 (3
Drugi dan je bilo število gledalcev še več \ Furth : Karlsruhe 4 : 0, Bayern : Ham« je kot v soboto. Obe moštvi sta nastopili j burger Sportklub 4 : 3. v nekoliko drugačni postavi. Pri Amateur« ! CARIGRAD: Rumunija : Turčija 5 : 3. jih je v krilski vrsti namesto Schneiderja j AMSTERDAM: Belgija : Nizozemska igral Ševčik, Schneider pa je v drugi polo«
5 : 1 (1 : 1).
vici nadomeščal branilca Tandlerja. Tudi j NEW YORK: Indiana : Hakoah (Dunaj) Ilirija je nekoliko pregrupirala svoje mo« [3:0. Indiana je profesijonalni klub štvo. Izposodila si je poleg Hermežana • Hakoah (Dunaj) : Providence Rode Pleša, ki je igral mesto Pogačarja v obram« i Island 2 : 2. Najostrejši boj, kar jih je bilo bi, še Rapeta od Jadrana, ki je prevzel j kda' videti v Ameriki, vodstvo napada. . a levem krilu je prav	-
Glavna skupščina LLAP,
V soboto se je vršila v drugič letošnja redna skupščina LLAP. Žalibog moramo ugotoviti, da se ni zaključila z onim uspe« hom, ki bi zajamčil skupno delo vseh klu« bov, ki je z ozirom na razvoj naše lahke atletike in na precej obsežen program Ie<
= Priprave za nov trgovinski zakon. V
ministrstvu pravde se pripravlja nov trgovinski zakon. Kakor poročajo, ne sodelu. jejo pri sestavljanju zakona niti ministrstvo za trgovino in industrijo niti kakšni zastopniki prizadetih gospodarskih krogov. Da mora biti zakon, ki se izdeluje brez so. dedovanja onih krogov. katerih se tiče. pomanjkljiv je jasuo.
= Izvoz hmelja v marcu t. I. Po podat-kih Generalne direkcije carin se je izvozilo iz naše kraljevine v mesecu marcu t. 1. 75.430 kg hmelja v vrednosti 2,620.740 Din Po teh podatkih bi stal 1 kilogram hmelja okrog 33 Din. kar je odločno premalo. Ceca baškemu hmelju je sicer nižja kakor savinjskemu, a nedvomno tudi tam ni bil prodan niti 1 kg hmelja po tako nizki ceni v času, ko je brla povprečna svetovna cena za 1 kg nad 100 Din. V Poljski se v zadnjem času gibljejo cene za 1 kg celo med 110 do 170 Din Takih cen eeveda pri nas ni, vendar pa so znatno nad 35 Din Bilo bi umestno, da se statistika našega izvoza točnejše urejuje.
= Carinski dohodki. V tretji dekadi meseca marca t. 1 so znašali carinski dohodki pri centralnih carinskih blagajnah v Din: v Zagrebu 15,783.418, v Beogradu lo milijonov 761.451, v Novem Sadu 11 milijo, nov 30.12S. v Ljubljani 6,557 293, v Mariboru 5,393.659, v Dubrovniku 3,239.749, v Skoplju 3,180.778. v Splitu 3.146.911, na Sušaku 1,061.183: skupno 65,154.570 Din. Od 1. aprila 1925 do konca marca t. I. so dosegli carinski dohodki svoto 1,,834,546.314 Din.
= Direktni nemško . italijanski blagovni promet. Blagovne pošiljke med Italijo in Nemčijo se odpremljajo v lomljenem pro. metu. to je z uporabo domačih tarif želez-luških uprav, ki so udeležene pri pošiljkah, od železnice do železnice že dalje časa pa se pripravlja direktna Raliiarisiko - nemška blagovna tarifa. Nedavno se je vršil v Ve-roni sestanek, katerega so se udeležili zastopnika Italije, Nemčije. Avstrije, češkoslovaške, -Tugoslavije ter Švice, in na katerem so se Izdelala potrebna pravila, tako da bo direktna tarifa stopila v veljavo ž° v tem mesecu ali vsaj 1. junija t. 1. Tarifa ima za Italijo cene v lirah, a za izven-italijanski prevoz v zlatih markah.
= Izvještaj Trgovačke I obrtničke komo. re u Zagrebu za godinu 1925. Od Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu smo prejeli 275 strani broječo knjigo z gori na. vedeiim naslovom. Knjiga vsebuje poleg podatkov o poslovanju zbornice tudi kratke in pregledne razprave o vseh važnejših gospodarskih in gospodarstva se dotika jočih zadevah minulega leta. Zlasti mnogo je v knjigi preglednega statističnega ma-terijala. Knjiga je opremljena tudi s tremi zemljepisnimi kartami področja zagrebške zbornice. Pregledna in informativna knjiga je izšla v lastni nakladi zagrebške zbornice.
= Lesna borza v Brnu. Iz Prage poro. čajo. da se je pri žitni borzi v Brnu otvo. ril sa.mosto.ini oddelek za lesno trgovino.
„ prav
dobro igral prodorni Doberlet. Najboljša je bila zopet krilska vrsta, oba branilca in iz« borni Miklavčič. Pleš je igrač, ki lahko igra skoraj na vsakem mestu v moštvu. V ne« deljo so ugajale zlasti njegove zmage v bojih s poedinimi igrači.
V prvi polovici so bili Amateurji skoraj vedno v premoči in je že izgledalo, da bo	. _
poraz Ilirije precej visok. Toda v drugi po« tošnje sezone, tako nujno potrebno. Skup« lovici se je slika precej izpremenila. Ilirija ' ščini je prisostvoval delegat Saveza g. dr.
Vremensko poročilo
Meteorološki iawo » Uuttliani, s. maia 1926	Višina barometra 308 8 m
Kraj opazovanja		Cas	Barom.	Tlimr.	Rti. via-J« »o/o	Smer vetra in brzina v m	Oblačnost 0—10	Vrsta padavine	
								od opazovanju	v mm <o l ure
		7.	757-7	14-0	80	SW 1	10		0.4
Ljubljana . . |		8.	7000	oo-o	00	0	0		
(dvorec1! i		14.	757-3	180	56	SW 3	10		
l		21.	756 6	15-0	64	NW 2	10		
Zagreb . . .		8.	7571	17-0	75	W 4	7		14
Beograd . . .		8.	7583	20-0	65	mimo	4		12
Sarajevo . . ,		8.	758-4	170	55	mirno	10		9
Skoplje . . .		8.	7fc02	170	65	SE 1	5		6
Dubrovnik . .		7.	7601	160	65	SE 1	2		9
Praga ....		7	7670	170	—	N 3	10		6
V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 0.2 mm.
Solnce vzhaja ob 447. zahaja ob 19-07, luna vzhaja ob 0008, zahaja ob 9-02
Dunajska vremenska napoved za torek: Pretežno oblačno, semintia dež. Hladnejše vreme
je ostro pritiskala, Dunajčani so postajali nervozni Domačini izvedejo prav lepe na« P-de ter mnogokrat nevarno ogrožajo vrata j Amateurjev. Pri tem se zlasti odlikuje Do« ! berlet. Tudi Oman je bil boljši kot v soboto ■ Ti napadi domačinov so tudi kronani s tre« ! mi goli. Doseženi rezultat je za Ilirijo nad vse časten.
Obe tekmi je zelo dobro sodil g. Vodi« šek. Da si zopet pridobi svoj dober sloves in da si samemu sebi ne onemogoči vsak napredek, mu svetujemo, naj bo pri tek« mah samo — sodnik in ničesar drugega.
Potek igre: Napad Amateurjev in v prvi minuti kot proti Iliriji. V 7. minuti Miklav« čič efektno brani in se z velikim skokom požene na žogo. V 9. minuti Sindelar s krasnim strelom doseže prvi gol. Ripost Ilirije. V 11. minuti Rape ostro strelja, žo« ga gre preko. V 11. minuti Geyer po lepi kombinaciji postavi 2 : 0 Gol pade po
Borze
3. maja.
LJUBLJANA. (Prve števBke povpraševanja, druge ponudbe in r oklepajih kupčij
ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 76—77.50, Vojna škoda 318—320, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 192—195. Ljubljanska kreditna 175 (165), Strojne 0—90, Trbovlje 352—361. 867—872. Slavenska 60—0, Kreditni 165 do 175 (175), Strojne 0—90, Trbovlje 3520361, Vevče 100—0, Stavbna 50—60, šefiir 110—'i — Blago: Malo ponudb in neznatno po-vpraševamje. Povpraševalo se je po hrasto, vih podnicah, romeljaih, fižolu prepeličar. ju in polsladkem senu.
ZAGREB. Od bančnih vrednot so zabeležile delnice Eskomptne večji promet po te-čaju 104.5—105.5, dočim je bilo za ostale vrednote minimalno zanimanje. Vojna škc da proimptna. je bila napravljena po 317, a za ultimo t. m. po 321—322 Promet zmeren. Za ultimo junija se je ponujala po 326. — Dinar v Curihu dopoldne nespremenjen. Močnejši padec je zabeležil London, a neznatno slabši so tudi Pariz. New York in Praga Na zagrebškem deviznem tržišču je tendenca slabša in tečaji nižji.
i.adaljevala. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila izprememba podsaveznih pra« vil, ki so se spravila v sklad s saveznimi. Za službeno glasilo LLAP je bilo zopet določeno «Jutro».
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči od« bor: Predsednik Miloš Rybaf (Primorje), podpredsednik Ante Gnidovec (Ilirija), M. Pevalek I. tajnik (Ilirija) II. tajnik in teh« nični referent Sanein, (Primorje), blagajnik Ske ti (Primorje), odborniki Windisch (Pri« morje), ga. Polakova (Atena), gdč Janči= gajeva (Atena), Letnar (Primorje). Revi*
krivdi Hermana. Amateurji še nadalje pri« i	ziJski odbor: Jesih (Hermes) in Danilo San
tiskajo, v 13. minuti kot proti Iliriji. V 16. !	cin^ (Primorje). minuti prosti strel proti Iliriji. Matko ubra= ! Skupščino je vodil g. Savo Sanein. ni. V naslednjih minutah se Miklavčič več«
krat bravurozno izkaže. V 17., 18. in 19. minuti parira tri bombe iz neposredne bli« žine. V 23 minuti napravi Zanki roko pred kazenskim prostorom. Prosti strel gre v out. V 24. minuti Matko parira oster strel Geyerja. V 28. minuti levo krilo ostro stre« lja v vi kot. Miklavčič se vrže sekundo prepozno in že je žoga v mreži. V 31. mi« nuti 11 metrovka proti Amateurjem. Ve« rovšek zopet zastrelja. Sedaj napada Iliri« ja. V 40. minuti podi Rape prosto stoje« čemu Doberletu, ki rezantno strelja ter za« bije nadvse efekten gol. Rezultat 3 : 1. Pol« čas v istem razmerju. Drugi polčas. V pr« vi minuti zopet kot proti Iliriji. Inicijativo prevzamejo Amateurji. V 8. minuti zapusti Matko gol in odbije žogo izven kazenskega prostora. Prosti strel gre v out V 10. mi« nuti Sindelar v solo begu prodre in posta« vi na 4 : 1. V 12. minuti prosti strel proti Iliriji ostane neizrabljen. V 14. minuti seru« mage pred golom Amateurjev. Doberlet udari na gol, Saft ujame za črto. Sodnik pripozna gol. Ilirija, podžgana ob publike, izvede še več napadov. V 17. in 30. minuti izsili dva kota proti Amateurjem ter je na« to konstantno v premoči. V 31. minuti Do« berlet strelja preko prečke. V 32. pade po krasni kombinaciji Herman»Oman zadnji gol. Rezultat 4 : 3, v 33. minuti dva zapo« '•dna kota proti Iliriji. Amateurji se tru«
UImansky. Glasovalna pravica se je pri« znala nastopnim klubom: Atena, Hermes. Ilirija, Maribor in Primorje. Glede vpraša« nja, ali naj se postopa po podsaveznih ali pa po saveznih pravilih, se je vnela ostra in burna debata, ki se je zaključila z ekso« dusom delegatov Atene, Hermesa in liki« je. Skupščina se je nato brez teb delegatov Narodna banka je pokrivala povpraševanje vt-:—i—.-^i- « - I v posameznih čekih Skupni promet v devizah 8 milijonov Din Notirale eo d e v i. ze: Dunaj 800.5—804.5, ček 800.25—804.25. Berlin 1351—1355, Italija izplačilo 227.01 do 228.24. New York ček 56.589—56.889. Praga 167 95—168.95. Pariz 185.33—187.33, Švica 1095 in pet oemink do 1099 iin pet osminfc. ček 1095.548—1099.548; valute: dolar 55.975—56.275; efekti: bančni: Eskomptna 104.5—105.5, Kreditna Zagreb 108—110, Hipo 60—61, Jugo 97.5—98.5, Ljubljanska kreditn 175—190. Obrtna 67 do 70. Praštedlona 870—875, Slavenska 0—50; industrijski: Dubrovačka 380—390. Šečerana Osijek 290—310. Isis 5t—56, Gut-mann 255—260, Slavonija 39—40, Trbovlje 350—355, Vevče 100—0; državni: investicijsko 77.5—78, agrarne 0—45. Vojna ško. da, promptna 317 5—318 5 za maj 321 do 322, za junij 324-^-325.5
BEOGRAD. Borza zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov ni poslovala.
CURIH. Beograd 9.10, Berlin 123.025, New York 516.865. London 25.105, Pariz 16.94. Milan 20.715, Praga 15.2975, Budimpešta 0.007235. Bukarešta 1.90. Sofija 3 77. Dunaj 72.975, Varšava 50
TRST. Devize: Beograd 43.85—44, Dunaj 350—353. Praga 73.60—73 90, Pariz 81.50—82.25. London 121.05—121.15, New York 24.83—24.90. Curih 480—482, Budimpešta 0—0347—0.0350, Bukarešta 9.25 do 9.75 Valute: dinarji 43.60—»4, dolarji 24.70—24.85 20 zlatih frankov 94—97, zlata lira 480.15
DUNAJ. Devize: Beograd 12 465 do 12.495, Berlin 168.30—168.80, Budimpešta 98.93—99.23, Bukarešta 2.5675—2.5875, Lon-don 34.35—34.45, Milan 28.350—28.450, New Vork 707—709 50. Pariz 23 17—23 27, Praga 20.9425—21 0225. Sofija 5.1275—5.i675, Varšava 68.35—68.85, Curih 136.75—187.25 V a. lute: dinarji 12.4275—12 4875 dolarji 706 do 710. '
Deviza Beograd na ostalih borzah: t Pragi 59.37. v Berlina 7.397, v Londonu (oo
petene) 27«
SK. Ilirija. Danes ob 20. v klubovem tajništvu plenarna odborova seja z zelo važnim dnevnim redom. Gospode odborni« ke prosim polnoštevilne in točne udeležbe. Tajnik.
ASK. Primorje, uprava sp. prostorov. Danes, v torek, ob 20. seja v Narodni ka« varni. — Blagajnik.
Odbor iTuristovskega kluba Skala» sklicuje svojo redno glavno skupščino za sredo 12. maja 1926. v posebnih prostorih Ljubljanskega dvora.
LLAP. (Službeno). Danes se vrši ob 20.30, uri v damskem salonu Emone prva seja novega upravnega odbora LLAP., na katero se pozivljejo gg. odborniki Gnido« vec, Pevalek M« \Vindisch, Letnar, Sketelj. ge. Polakova in Jančigajeva. Pozivljejo se stari odborniki ga. Polakova in Sanein S., da oddasta funkcijo novoizvoljenim odbor« nikom ter bivši tajnik I. g. Letnar, da iz« roči stvari tajništva I. novoizvoljenemu tajniku I. — Predsednik.
Nesreča pri nogometni tekmi Med nedeljsko nogometno tekmo v Opolih na Gornjem Šleskem je udarila strela na igri« šče med gledalce in igralce. Dva igralca sta izgubila dar govora, dočim ic tretji po,.ol« noma ohromel. Med gledalci je zavJadsla grozna panika.
Iz življenja in sveta
Solnce se v maju še vedno naglo dviga nad ekvator. Njegova deklinacija je znašala 1. maja opoldne 140.55\ 1. junija opoldne bo pa znašala 21° 99', tako da se dvigne solnce v maju za 7° 4'. Zato tudi dan v maju stalno narašča. 1. maja je trajal 15 ur 34 minut, 1. junija pa bo trajal že 15 ur 55 minut, tako
Nebo v maju
valeč Titan je najdalj vzhodno od planeta 1. maja ob 20. in 17. maja ob 17., zapadno pa 9. maja ob 22. in 25. maja ob 19. uri.
Uran je v sozvezdju Rib jugozapad-no od svoje pomladanske točke. Po svoji konjunkciji v marcu se pojavlja zdaj že ob jutrani; -<arji. tako da vzhaja
30 požarnih bramb iz moravskih in avstru. iskih obCta. Sodelovali so tudi vojaški oddelki; na žalost brez uspeha. Šele v poznih večernih urah se je gasilcem posrečilo rešiti vsaj nekatera poslopja popolnega razpada. Hiše, ki so se rešile pred rničenjem, so vseeno močno poškodovane.
Škoda je ogromna, znaša tfkrog 150 milijonov Kč. Vzrok pogube tolikih poslopij, je bilo poleg drugega tudi pomanjkanje vode. ki' je onemogočilo gasilno akcijp požarnih bramb.
Princ Napoleon umrl
Iz Bruslja poročajo, da je tam včeraj zjutraj umrl nrinc Viktor Napoleon, poglavar nekdanje cesarske rodbine Bonapartov.
da naraste v juniju za I uro 21 minut. Solnce je sedaj v znamenju Bika in preide 21. maja ob 21.15 v zadnje pomladansko znamenje Dvojčkov. Ker se zemlja polagoma oddaljuje od solnca, se krči tudi dozdevni solnčni premer, ki je znašal 1. maja 31' 48", 1. junija bo pa znašal 31' 35". Izredna aktivnost solnčne površine, o kateri smo zadnjič obširno poročali, je začela že pojemati. Kljub temu lahko opazujemo na solncu z daljnogledom manjše solnčne pege, o katerih pa zvezdoslovci ne morejo zanesljivo vedeti, da-li jim bodo sledile v kratkem še večje ali ne.
Glavne lunine faze so v maju sledeče: zadnji krajec 5. maja ob 4.13, mlaj 11. maja ob 23.55, prvi krajec 19. maja ob 18.48 in ščip ali polna luna 27. maja ob 12.49. Luna bo najbližje zemlji 7. maja ob 7.. ko bo znašal njen dozdevni premer 32'27". Najdalje od zemlje bo 19. maja ob 19. uri, ko bo znašal njen dozdevni premer 29'37". Lunina lega napram ekvatorju se bo spreminjala takole: Najnižje se spusti luna 2. maja ob 21. (deklinacija — 22' 19'), nato se začne dvigati in prekorači ekvator 9. maja pred 6. uro. Nato se dvigne najvišje 15. maja ob 23 (deklinacija + 22° 24'. Na povratku prekorači ekvator 23. maja ob 10. in doseže najnižjo lego zopet 30. maja ob 4. (deklinacija — 22° 28').
Planeti Merkur je začetkom maja sicer še jutranjica, vendar pa njegova lega za opazovanje ni primerna.
Venera je tudi jutranjica in vzhaja začetkom maja ob 3., koncem maja pa že ob pol 3. zjutraj. Venera se sedaj oddaljuje od zemlje in zato se njen dozdevni premer krči, z druge strani pa raste širina razsvetljenega dela. 1. maja je razsvetljeno 0.56 premera, koncem maja pa 0.68. V daljnogledu se vidi kot luna pred zadnjim krajcem.
Mars gre z maju skozi sozvezdje Vodnjarja. Vzhaja začetkom maja ob pol treh, koncem maja pa že ob pol 2. zjutraj. Skozi daljnogled se vidi kot kolobarček, čigar premer znaša začetkom maja 6.9", koncem maja pa 8.0".
Jupiter prehaja v maju iz sozvezdja Kozoroga v Vodnjarja. Vzhaja začetkom maja po 2. uri. koncem maja pa že ob pol 2. zjutraj Skozi daljnogled se vidi kot kolobarček, čigar premer znaša 1. maja 35.2", 31. maja pa 38.7". Začenja se torej za opazovanje primerna doba
Saturn je sedaj na povratku v sozvezdju Tehtnic in bo 14. maja v opoziciji s solncem. Sedaj je torej za opazovanje tega planeta najprimernejši čas. Usipešno opazovanje moti nekolike samo njegova nizka lega. Nad obzorjem je vso noč. Sredi maja se vidi skozi daljnogled kot kolobarček s premerom 16.7", njegov znani obroč pa dobiva obliko elipse, čije osi merita 42.1" in 16.3". Najsvetlejši Saturnov spremlje-
skoraj poldrugo uro prej solnčnim vzhodom.
Neptun se nahaja blizu stalnice Psi v Levu in bo 13. maja v vzhodni kvadraturi s solncem Vzhaja torej zgodaj zvečer in zahaja okrog polnoči.
Meteorji. Prve dni maja se vidi na nebosklonu roj Aquarid, ki prihaja dozdevno iz okolice stanice Eta v Vod-fljarju.
Pojasnilo.
Sozvezdja so zvezana med seboj s pikčastimi črticami, označena pa s številkami. Črke so okrajšave lastnih imen poedinih zvezd, odnosno sozvezdij. Datum luninih faz je pod luno, puščica pa kaže smer lunine poti.
Z — zenit, Saturn, 1 — Mala med-vedica, P — Polarna zvezda, 2 — Velika medvedica. 3 — Zmaj, 4 — Bootes, A — Arktur, 5 — Severna krona. 6 — Herkules, 7 — Lira. W — Wega, 8 — Zefeus, 9 — Labud, 10 — Kasiopeja, D — Deneb, 12 — Perseus, 14 — Ko-čijaž, C — Capella. 15 — Bik. 18 — Dvojčki, C — Kastor. K — Pollux, 19 Mali pes. P — Prokyon, 21 — Belouška, 22 — Lev. R — Regulus, 23 — Devica, S — Špika. 24 — Krokar, 25
—	Berinikini lasje, 26 — Tehtnica, 27
—	Kača - Gadonosec. 29 — Škorpijon, A — Antares, 30 — Orel. A — Atair. 31 — Centaur.
Slika zvezdnega firmameuta velja samo za maj, ker se v" juniju zopet nekoliko spremeni. Lega zvezdnega firma-menta je 1. maja ob 23., 16. maja ob 22. in 31. maja ob 21. sledeča: V Zenitu Velika medvedica in Hrti, proti zapadu Mala medvedica. Cefeus in Kasiopeja, na severovzhodu Zmaj. Lira in Labud, na vzhodu Severna krona, Herkules in vzhajajoči Orel. na jugovzhodu Bootes, Kača. Gadonosec in Tehtnica, na jugu Berinikini lasje, Devica in Čaša, na ju-gozapadu Mali in Veliki Lev in Hidra, na zapadu Rak. Mali pes in Dvojčki, na severozapadu Kočijaž in Perseus.
Požar uničil mesto
Grozna nesreča je zadela mesto Mikulov na južnem Moravskem. V židovski četrti je neka družina kurila v sobi. Vrata peci &o bila zelo slabo pritrjena in ko jih je go_ spodmja odprla, da bi naložila v peč še premoga, se je vsulo žareče oglje na leseni pod. Hiša je začela goreti, in preden je prišla požarna bramba, so se plameni tako razvneli, da jih ni bilo mogoče več pogasiti.
Rdeči petelin je šel od hiše do hiše in kmalu je bilo vse mesto v plamenih. Ker so posamezne hiše lesene in ie pihala močna sapa, ni bilo mogoCe vstaviti požara niti z nadčloveškim naporom. V par urah je zgorelo 48 hiš do tal, 64 poslopij pa je prišlo cb strehe.
Kako velikanskega obsega ie bil ta katastrofalni požar, je razvidno tudi iz tega, da ie sodelovalo pri gašenju nilč manj kot

Razkošno opremljeni salonski velefilm iz življenja ameriških milijonarjev. — V glavs ni vlogi dobro znani ljubljcnec vse kino* publike
Ronald Colman.
V	vlogi lepe, mlade in temperamentne plemkinie srčkana Blanche Sweet. — Lady G\vcn, temperamentna mlada plcmkinja ljubi nevarnost, iskre konje, divje dirke in mirnega mladega zdravnika, meščana Dos nalda. Tej ljubavi stoji na potu propadli princ Marno, ki vidi v njenem ogromnem premoženju edini svoj spas. — Na raznih tekmah v Nizzi, Davosu, Monte Carlu itd. izgubi lepa .Gvven vse svoje premoženje.
V	skrajnem obupu se vrže v naročje smrti, v hladne valove temnega jezera, iz kate> rega jo pelje pot v — srečni zakon... — Fitei je posnet na Angleškem, na Škotskem,
Franciji in Španiji.
Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9.
ELITNI KINO MATICA
vodilni kino v Ljubljani. Telefon št. 124.
Princ Viktor Bonaparte, šef rodbine Bo* napartov in pretendent na francoski prestol je bil rojen dne 18. julija 1862. Veliki Na» poleon mu je bil stari stric, brat njegovega deda princa Napoleona, ki so mu pravili PlonsPlon in ki je bil nekaj časa tudi des mokratski poslanec in član tajnega sveta. Pokojnik se je dne 14. novembra 1910. ože* nil s princezinjo Klementino Belgijsko in je zadnje čase živel večinoma v Belgiji. Iz tega zakona ima tudi enega sina, Ludvika, rojenega dne 23. januarja 1914. Kot šef rod= bine Bonapartov je bil pokojni princ enas kopraven član suverenih domov in v sorod* stvu z marsikatero kronano glavo. Princa Viktorja Bonaparta je zadela v četrtek kap, ki ji je včeraj podlegel.
Smrtonosni charleston
Zdravniki Zedinjenih držav so zadnje čase silno vznemirjeni radi posledic, ki jih rodi nova plesalska epidemija charlestona. Ta ples baje tako utrudi plesalce, da se cd njega fizično popolnoma izčrpajo in kot posledica te izčrpanosti nastopi čestokrat smrt.
Zdravnik dr. W. Power iz Kaiuasa navaja primer, da je cbarleston zahteval žrtev v osebi prekrasne 171eine deklice Evelyne Myensove. Dekle je bilo strastna plesalka in se je tako izživela v charlestonu, da je naposled nastopila smrt. Druga žrtev, plesalka Anita Heno, profesijonalna baletka v Columbusu (Indiana) je jedva 16 let stara. Plesala je tako dolgo, da je popolnoma opešala radi plesanja in ie naposled obležala kakor mrtva brez nade na ozdravljenje. Tudi Miss Ruth Veno!ey, stara 20 let in znana daleč naokoli po svoji izredni lepoti, je padla kot žrtev fanatičnega plesanja. Imela ie vsak vsčer na programu cliar-leston in je ukazovala godbi vedno hitrejši takt. Ko je bil ples končan, je plesalka navadno vselej obnemogla. Pred par večeri je zopet obležala v nezavesti in je tako hudo zbolela, da so jo morali prenesti v bolnico. Tu so jo zdravniki operirali na plj-uOnem krilu. Operacija pa ie bila brezuspešna in dekle je čez par ur umrlo.
Nedavno se je vršil v Newyorku natečaj za prvenstvo charlestona. Prireditve so se udeležila dekleta najodlienejših new_ yorških družin, toda plesanje jih ie tako utrudilo, da so popadale v nezavest in v histerične krče. Morali so prihiteti na pomoč zdravniki, ki so plesalke preiskali ter izjavili, da bodo nekatere izmed njih za vedno poškodovane. Najtežje komplikacije nastanejo pri charlestonu radi tega. ker se nahaiia muskulatura med plesom izven na. ravnega položaja. Srce se kmalu močno utrudi in reakcija, ki nastopi, je navadno usodepolna za plesalca.
X Konec bojkota proti pivu na Dunaju. Bojkotiranje piva na Dunaju je dne 30. mi* nulega meseca prenehalo. Med producenti in med konsumenti je namreč posredovala avstrijska vlada, ki je predlagala radi konč ne poravnave med obema strankama začas« no kompromisno formulo. Dokler ne pride do sporazuma med pivovarnarji in med to« čilci piva, sc bo pivo prodajalo po stari ceni.
X Znanstvena ekspedicija v .Afriko. Zadnjega aprila se je iz Berlina napotila v Afriko znanstvena ekspedicija znanega raziskovalca Afrike Frobeniusa. Ekspedici* ja je preračunana na več let in zasleduje jznanstvene in lovske cilje. 6 avtomobilov potuje najprej iz Nemčije v Avstrijo, potem pa skozi balkanske države v Carigrad, Malo Azijo, Egipt in končno v notranjost Afrike.
X Prepoved fakirskih nastopov v Londo; nu. Dvorni maršal angleškega kralja, ki so mu poverjeni posli nadcenzorja, je zabras ril vse javne fakirske produkcije, pri ka* terih morajo obiskovalci plačati vstopnino.
Prepoved so izzvale kontroverze s pariš škim čudežnim fakirjem Tahrasbejem, ras di katerega je prišlo v angleških novinah do ostrega prerekanja.
X Omiljeni plesni ukrepi v Rusiji. Sovs jetska vlada je že pred časom izdala na« redbo, s katero strogo zabranjuje delav; stvu poset plesnih zabav. V zadnjem času so vladni funkcijonarji to prepoved omilili tudi v toliko, da smejo tudi delavci plesati v nekaterih dneh. dovoljeni pa so pri tem samo stari plesi, dočim so modernejši plesi (Tango, Fokstrot, Charleston) strogo zi^ branjeni.
Izja
va
Podpisana izjavljam, da vodim veIetrgo= vino z vinom v Dol. Logatcu popolnoma samostojno in nimam nobenih zvez z go= spodoma Perom Antičevičem v Gor. Lo> gatcu ter Jurajem Antičevičem na Vrhniki.
MARIJA ANTIČEVIt; 547	veletrgovina z vinom.
Novinarji v Ptuju
Slovenski novinarji iz Maribora in Ljubljane so se v nedeljo znašli v Ptuju, da si kakor neverni, ali spodobneje rečeno, kakor radovedni Tomaž, ogledajo vse tamoš. nje zgodovinske, a bogme tudi današnje znamenitosti, popisane, in naslikane v nedavno izišlem vodniku »Poetovio«. Gospod Bog je dal prelep nedeljski dan, da se je srce lahko kakor ovčica napaslo vseh ze-lenjav in lepot ptujske pokrajine, — a gostoljubni Ptujčani so posetu novinariev po. svetili toliko ljubeznivosti, da se impresije celotnega dne kar ne dajo stisniti v kratko poročilce.
2e na kolodvoru je ob prihodu dopoldan, sfkega vlaka presenetil novinarje prisrčen sprejem od strani ptujskih predstavnikov, da imenoma navedemo: gg. župana dr. Senčarja, obč. svetnika dr. Fermevca, davčnega nadupravitelja Tcbijasa, šol. nadzornika Tobijasa, od Muzejskega društva rikr sodnika dr. Travnerja, not. kand. Skrabarja, prof. Mlakarja, bančnega ravnatelja Matevžiča ter za SK »Ptuj« g. Oberlintnerja, O. župan m dr. Travner sta raste pozdravila s »plimi besedami, nakar Jo prav točno po dck&am programu sle.
dil pohod na ptujski grad. Hvala lastniku g. grofu Herbersteinu, ki je novinarje sam povedel skozi vse obsežne apartmane, je bilo možno v bežnem ogledu preceniti ogromno vrednost dragocenih objektov, ki jih je grof Herberstein zbral s svojih gradov in svoje ptujsko bivališče opremil za pravcati kulturno-zgodovinski muzej, ki je z izobiljem umetnin, osobito Schroderjevih originalov, gobelinov, pohištva in zgodovinskih predmetov, ozko vezanih s prošlostjo Herbersteinov, menda edinstven v vsej državi.
Z grada so se gostje odpeljali k Mitreju na Gornjem Bregu ter si ob strokovnem in duhovitem razlaganju prof. Sovreta in g. Mlakarja ogledali vse podrobnosti starega svetišča, nato pa po povratku v mesto še muzej.
Sledil je prijateljski skupni obed v Narodnem domu, popoldne pa izlet na Herbersteinov grad Vurberk, ki je ves preure. jen v modem sanatorij. Bila ie to ob krasnem vremenu in v spremstvu zgoraj imenovane gospode, ki se ji je pridružil še g. sresfci glavar dr. Vončina, prelepa idilična in poučna partija. Na gradu, kamor je družba pohitela z avtomobili gg. tovarnarja Hricha in veleposestnika Piricha, je
goste zopet sprejel g. grof Herberstein, a grad in vso uredbo sanatorija je razkazal njegov voditelj primarij g. dr. Boresiav Okolo-Kulak. Sanatorij, ki more sprejeti do 60 pacijentov (tuberkuloznih), je po svo-r ji ^moderni opremi vzbudil največjo pozor, nost in zasluži kot prvovrstna zdravstvena institucija, da mu ob prvi priliki posvetimo podrobnejši opis.
Po pogostitvi na grajski pristavi, kjer ie mladi ekonom g. Kegl narezal finih prigrizkov in natočil zlatega traminca, so se izletniki v najboljšem razpoloženju vrnili ob mraku v mesto. In kajpak, za zaključek je sledil banket, ki so ga v »Mladiki« pod vodstvom gospe ravnateljice Tscheiigijeve ter gdč. učiteljic Kolaričeve in Kocmutove priredile gojenke 4. razreda meščanske šole. Nakuhale in natekle in nato same postregle so mlade ljubke gospodične toliko izbranih jedil, zraven pa nalivale takšno kapljico (poktonjeno od g. Majcena, upravitelja vinogradov Štajerskih hranilnic), da bi se ob takih kulinaričnih užitkih prevzel sam Epikur. V nadvse ubranem razpoloženju so potekle večerne ure in novinarji so se od ptujskih gostiteljev poslovili z najiskrenejšo hvaležnostjo.	T. R-
Glavna carinarnica I. reda u Ljubljani.
Dana 10., 11. "in 12. maja 1926. god. u 10 časova prodavače se u »A«magacinu o ve carinarnice 4 kufera razne zaplenjene robe i to:
A)	1. kafer V. L. 2 u brutto-težini 129 kgr.
17 kgr česte svilene tkanine desinovane, boiene, odredienc dužine, prosto porabljene, 231 komada marama — vrednost 13.680 Din.
8'20 J kgr česte svilene tkanine, bojeene, odredjene dužine, prosto porabljene, 100 komada — marama — vrednost 6000 D.
15 kgr polusvileni pliš, bojen sa odredjenom dužinam — 144 komada marama — vrednost 4500 Din.
2-300 kgr česte svilene tkanine bojene, desienovane, odredjene dužine — 6 komada šalova — vrednost 3600 Din.
48 kgr česte svilene tkanine bofcne — 820 m, vrednost 41.000 Din. 13.500 kgr česte svilene tkanine, bojene, desinovane, 132 m, vrednost 9000 D. 25-100 kgr izrade nepomenute od drveta sirove u vezi sa finim materiialom — drveni koier, vrednost 250 Din.
B)	1. kufer V. Z. br. 1 u brutto-težini 121 kgr.
19 kgr česte svilene tkanine, bojene, sa odredjenom dužinom, prosto porabljene, desinovane, 268 komada marama — vrednost 13.400 Din.
46 kgr šivena roba od česte svilene tkanine, bojene, desinovane, 125 komada šalova, vrednost 75.000 Din.
3 kgr česte svilene tkanine, bojne, 29.3 m, vrednost 1800 Din. 24 kgr polusvilen pliš, bo.ien, sa odredjenom dužinom 226 komada marama. vrednost 8000 Din.
29 kgr izrade nepomenute od drveta sirove u vezi sa finim materiialom, drveni kufer, vrednost 300 Din.
C)	1. kufer F. G. br. 2 u brutto-težini 112.500 kgr.
4-300	kgr šivena roba od vunenih tkanina naročito nepomenutih, bojena do 300 gr na 1 m2 — 9 komada šinjela, vrednost 8000 Din.
17 500 kgr izrade od krzna od finih koža prevučene postavljene — 9 komada
šinjela, vrednost 20.000 Din.
24'600 kgr šivena roba od vunene tkanine naročito nepomenute od 300—500 gr na 1 m2, bojene sa svilenorn postavom i delimičnim dodatkom krzna, 14 komada odela, vrednost 18.000 Din.
5	800 kgr pletena roba nepomenuta, svilena, više bojena, 240 komada kravata.
vrednost 48C0 Din.
1 200 kgr šivena roba od vunene tkanine naročito nepomenute od 300—o00 gr., boiena, 1 komad odela, vrednost 7000 Din.
1 ,700 kgr svilena roba od česte svilene tkanine, bojena, sa delimičnim dodatkom krzna, 1 komad kapui, vrednost 2500 Din.
1	kgr 700 gr krzno uradieno ali n-eizradjeno od finih koža, 22 komada koža.
vrednost 2200 Din.
0 900 kgr šivena roba od svilene pletene materije u komadu koji se na metar prodaje, bojena, 6 komada jumpera, vrednost 800 Din.
2	800 kgr polusvilen somot, bo.ien, 20 metara, vrednost 1000 Din.
0-300	kgr šivena roba od česte svilene tkanine, boiene .desinovane, 42 komada
kravata, vrednost 420 Din.
6	i pol kgr pletena svilena roba, čarape, boiene, 13 i pol ducata, vrednost 4000
Dinara.
. 4__kgr česte svilene tkanine, bojene, desinovane, odredjene dužine. prosto
porublrene, 52 komada marama, vrednost 3400 Din.
5-200	kgr česte polusvilene tkanine,desinovane, odredjene dužine. prosto po-rubljene, 108 komada marama, vrednost 5400 Din.
33.— kgr izrade nepomenute od drveta sirove u vezi sa finim materiialon<. 1 kufer, vrednost 300 Din.
Dj 1 kufer F. G- br. 1 u brutto-težini 190.—' kgr.
37 kgr šivena roba od svilene pletene materije u komadu, koia se na meter prodaie, bojene, 262 komada jumpera i odela, vrednost 31.000 Din.
4-200 kgr šivena roba od vunenih tkanina, naročito nepomenutiii od 300—500 gr. višebojena, sa svilam postavom, 3 komada kaputa. vrednost 2400 Din.
3	kgr šivena roba od polusvilene tkanine, višebojrre, desinovane sa delimičnim dodatkom krzna, 5 komada kaputa, vrednost 3500 Din.
4	i pol kgr šivena roba od delom svilene pletene materije višebojenc, u komadu koie se na metar prodaie, 10 komada odela, vrednost 4500 Din.
2-700 kgr šivena roba od vunene pletene materije u komadu koia se" na metar prodaie, višebojene, 7 komada jumpera i lkomad odela, vrednost 1000 Din.
1-400	kgr šivena roba od vunene pletene materije u komadu koia sj na metar prodaie, višebojena, sa delimičnim dodatkom krzna. 1 odelo, vrednost 800 Din.
14-500 kgr izrade od krzna od finih koža postavljena, 36 komada boa. vrednost
18.000 Din.	„ , ..	.
6.— kgr izrade od ostalih životinskih materija. 12 kutija dugmeta. vrednos^
900 Din	,	.
•5._ kgr kutije od kartona obliepljene artijom ma koje vrste — bez vrednosti.
30-700°kgr izrade od drveta sirove u vezi sa finim materijalom, drveni Jvufer. vrednost 400 Din.	3579-3
Iz kancelarije glavne carinarnice I. reda u Ljubljani
dana 29. aprila 1926 eod. Broi. 8925
1 i
MctfixH£Ša&i
Mali oglasi, Id clntflo v posredovalna ta socialna II Ženltve, dopisovanj« ter oglasi strogo trgovskega namene občinstva, vsaka beseda 50 par. 11	značaja, maka beseda Din !•—.
Naj maajll znesek Din 6-—. fl Najmanjtl snsssk Din 10'-%
Nemščino
s:0Tnico in konverzacijo, korespondenco, pouču-"i učiteljica. Naslov pove jpra-a -Jutra..	11119
Francoščino
pnaljito poučuje učiteljica v■ v pove uprava .Jutra* 11118
Lesenih vretenc
„eje Število, da v delo ■jiirjenemu strugarju tovar-[3 Anton Šinkovec, d. d-, Grosuplje pri Ljubljani.
11097
Žimnice
i o; t in vrhnje predeiu-. p i, Din 37'50 in vsa V-tniSka dela po najnižjih [(rib. — Na željo pridem na dom. Fran Slavič, ■svmiška delavnica. Zab-'. št. 14.	11078
Tapetnik predeluje:
—v,,. od 50 Din, otomane
SO Din in divane od 100 113 — Brodnik Perinčič, Etari trg 20/1.	10486
Prodajalka
delikatesne stroke, se išče takoj za letovišče. Dopise na npr. »Jutra* pod šifro .Zanesljiva 6693». 11312
Učenke
-p sprejmejo za strojno pletenje. Naslov pove upr. •Jutra*.	11314
Modera šiviUa
in modistinja gre šivat t boljše hiše. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko .Takoj 6703».	11322
Brivski pomočnik
dober, mlad, se sprejm* takoj. — Petrovčič, Radov. ljica.	11327
Učenec
špecerijsko trgovino, f potrebno šolsko izobrazbo, se sprejme. — Naslov pove uprava »Jutra*.	11311
Pletilke
popolnoma izurjene, se takoj sprejmejo v trgovini Franjo Ahlin, Sp. Šiška.
11307
Kuhar(lca)
dobra moč, se i?če za internat. Starejše osebe imajo prednost. Mesečna plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Ponudbe na na-slov: Uprava nižje poljo-»rivredne škole Križevci, Irvatsko.	10902
Steklar, pomočnik
me.-ta. Vstopi lahko j ali 15. maja. — Po-:u«!be na upravo «Jutra> :1 <Steklo>.	11165
Stole
vrst, kakor vrtne za-
lopne stole in mizo dobite j;holj«e in najceneje pri miki J. Pučko, stolarstvo Budino, Ptuj. 11089
Pouk
italijanščini is nemščini daj*. Naslov pove upr.
hitra*.	11296
ine 15. maja zadnji dan
prijave udeležencev v 7 Ali že imate kroj telovadno obleko? Vse Vam preskrbi tvrdka .ta Capuder, Ljubljana, "oifova ulica l/H. 10991
Gostilna
lir. zajtrkovalnica 6 pripa-ijočo delikatesno trgovi-o. išče v najem, ozir. »Ikup. — Ponudbe pod
Gostilna* na oglasni zavod [nvafič, Maribor, Slom-kov trg.	11245
Popravila moških in otroških oblek
t: perila sprejema krojač najnižji ceni Naslov v i?r»vi .Jutra*.	11258
Kuharica
srednjih let, vajena kuhati za družino 30 oseb. V po-štev pride le ona z dobrimi letnimi spričevali. Služba je stalna in dobra plača Nastop službe takoj ali čez 14 dni. Ponudbe pod šifro .Kuharica* na upr. <Jutra>
Samostojna
gospodinja
ki bi opravljala vsa domača dela, se išče za takoj. Plača po dogovoru. Emil Grčar, Kamnik. Žuma 67.
11079
<dobe)
Kuharica
»Dostojna, dobro izvežba-ji. se sprejme v zdravijo restavracijo Nastop Inzbe 15. maja. Ponudbe z avelbo dosedanjega službo-je poslati na upravo ■f-ra* pod šiiro .Sezona* 11072
Šofer
oOiSBjea, se ^prejme v P.eflektanti naj se ffdsravijo od 13.—14. are Celovški cesti v Ceki-Icvem ^radu pri dr Zorcu 11058
Kontoristinja
vešča slovenske, nemške ter po možnosti tudi hrvatske korespondence in knjigovodstva, ter splošnih pisarniških del, se išče za takojšen nastop. — Oferte na upravo .Jutra* pod značko »Pontiac*.	11053
Likarice
izvežbane v damskem perilu, se sprejmejo takoj v večje podjetje. — Naalov v upravi •Jutra*.	151
2—3 mlade sodar-ske pomočnike
vešče vsega dela, sprejme takoj Andrej Potočnik, Stara Loka 8. pošta Škofja Loka.	10947
Učenec
poštenih staršev, z dobro šolsko izobrazbo, kateri bi imel veselje za trgovino z mešanim blagom, se takoj sprejme — Jos Smeh, Mestinje-Podplat. Slovenija 11028
Fant
16—18 let star, vajen hišnih in vrtnih del, se sprejme v 6lužbo na deželi pri boljši rodbini. — Ponudbe pod .Takoj 200* na upravo cjutra*.	11237
Poštena deklica
zmožna vsega gospodinjskega dela, v neodpovedani službi, želi primernega mesta. Naslov t npr. »Jutra*.
10906
Orožniška kuharica
išče mesta. Ana Fras, Gra-bonoš št. 45, Sv. Jurij ob ščavnici, Štajersko. 11096
Bivši orožnik
zanesljiv, vešč 4 jezikov, išče službo vratarja ali sluge. Dopise pod .Bivši orožnik 6701» na upravo •Jutra*.	11320
Prodajalka
popolnoma izurjena v ma-nufakturni trgovini, išče primerne službe, najraje na deželi. Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko «Manu-faktura*.	11303
Mlada gospodična
simpatična, izobražena, s pertektnim znanjem slovenščine, nemščine in tudi nekaj srbohrv., finih ročnih del itd., želi mesto vzgojiteljice pri boljši obitelji, najraje v Sloveniji ali Zagrebu. Vajena je tudi gospodinjstva. Cenj. ponudbe (tod značko .Ljubezen do otrok* na upr. .Jutra*.
11337
Dobra šivilja
išče primernega ter stalnega mesta. Najraje v kaki trgovini. Ponudbe na upr. <Jutra» pod značko .Šivilja 341».	11341
Sobarica
pridna in poštena, zmožna tudi šivanja, želi mesta b 15. majem ali 1 junijem. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro •Zanesljiva 288».
11288
Mesta hišnice
ali gospodinje išče poštena žena srednjih let, vajena vsega dela. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko •Poštena 273».	11274
Gaterist
prve vrst*, za polni ali beneški jarem, ki zna vse sam popravljati, išče službe. — Cenj. dopise prosim pod «Oženjen» na upravo •Jutra*.	11266
•Iffil
Pisalni stroj
.Remington* it. 10, z velikimi črkami, zamenjam proti isti znamki z tnal črkami, ozir. prodam. Stekar, carinski posrednik, Jesenice.	11037
Več stavbnih parcel
Prodam po ugodni ceni. — oizve 6e v Slomškovi ul. št. 16/H.	10944
Prostovoljna dražba hiše št. 120 v Zagorju
sredi trga, na križišču glav. nih cest, nova stavba, se proda radi 6mrti gospodarja Vzklicna cena 90.000 Din.
11200
Otroški voziček
dobro ohranjen, se poceni proda na Celovški cesti 78, pritličje.	10536
Povodom selitve
se proda steklena pisarna, razno prvovrstno pohištvo (spalnica, obednica in drugo), moške obleke (žaket in visoki cilinder) ter trgovska oprava. Rožna dolina, cesta Q, štev. 18.
11163
Oficirska uniforma
za pešca, popolnoma nova, se ceno proda v Rožni dolini. cesta H, štev. 18.
11163
Otroški voziček
dobro ohranjen, se proda Privoz št 3, desno 11157
Navijalni stroj
(Spulmaschine) na nožni in motorni pogon popolnoma nov, se radi pomanjkanja prostora zelo ugodno proda Naslov pove uprava «Jutra».	11144
V ART A
Dekle
z boljše hiše, pridno in /■ošteno, išče službe v ku-linji. Zmožna je opravljati tudi druga gospodinjska dela. Sprejme službo kje pri Mariboru ali pa v mestu. Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Poštena in delavna*.
11255
Urarskj pomočnik
išče dela, — Naslov pove uprava «Jutra*.	11293
Mesto blagajničarke
išče gospodična s prakso, za tu ali izven — ^re tudi na sezijo. Položi 3000 Din kavcije. — Ponudbe pod •Blagajničarka* na upravo •Jntra*.	11236
Mizar, vajenca
is dobre hiše sprejme Jakob Novak, Zbilje 38, pošta Medvode.	11268
Vajenko
predp.sano šolsko izobraz-1 sprejme G Besednik in Ljubljana. Prešerno-» ulica št 5.	11033
evljarskega
pomočnika
vsakovrstna dela, sprej-! takoj Fr. štular. Flori-ulica 23. 11315
Šofer
°ber vozač in izurjen me-""it. se išče. Ponudbe na o •Jutra* pod •Ika*.
11105
Mlekarna
'lomljenjem prodaje jest-; išče praktično in kav-- zmožno prodajalko. — !he na upravo <Jutra* ^ 'Mlekarna*. 11156
Mizarskega vajen-a in 2 pomočnika
^jme Valentin Pintar, « v Ložnici pri Žalcu, in stanovanje v hiši.
11203
Upravitelj
-i. vpokojenec. vešč 'ojnega administrativna in ekonomskega vodil1' se išče za okrevališče oskrbovancev) na Raba v Dalmaciji. — ?&» in prosta oskrba v hi-Ponudbe z eventnelnimi ;Wčevali in zahtevo glede jtfe do 20. maja na npr. 'ara* pod šifro »Jadran* 11244
Vrtnar
samostojen, starejši, neože-njen, izkušen v sadjarstvu in za zelenjavo, se išče za posestvo na deželi. — Izpričevala z navedbo dosedanjega službovanja pod •Vrtnar* na ravnateljstvo Delniške tiskarne, d. d. v Ljubliani. Miklošičeva cesta št. 16.	11289
fišSelo)
Strojepiska
ki je zmožno slovenskega in nemškega jezika, išče službo. Ponudbe na upravo •Jutra* pod •Takoj 6».
11049
Otroška vrtnarica
z dobrimi spričevali, zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče mesta vzgojiteljice Ponudbe na upr •Jutra> pod značko •Vrtnarica*	11048
Engro trgovinam
špecerijske in kolonijalne stroke se nudi trgovski potnik, vpeljan [h> vsej Sloveniji. Je mlad, izredno agilen ter uspešen Reflek-t5a na stalno mesto. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Kvalificiran in uspešen*.	11044
Gospodična
brez staršev, zmožna pisarniškega in gospodinjskega posla, išče mesta. Razume se dobro tudi pri vzgoji otrok. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takoj 240».
11241
Izprašan kurjač
vešč vseh kotlov, kakor tudi vseh ključavničarskih in elektrotehn. del, išče službe — Ponudb« prosim pod »Oženjen 10» na npr. •Jutra*.	11193
Kavarniška
blagajničarka
želi spremeniti mesto v trgovino kot začetnica. — Naslov pove uprava cjutra*
Gospodična
želi stopiti v službo kot natakarica. — Naslov pove uprava .-Jutra*.	11238
Starejša deklica
išče mesto k otroku ali starejši gospe. Gre tudi izven Ljubljane. Ozira se na lahek posel in ne na plačo. Ponudbe na upravo <Jntra» pod .Št. 225».	11242
Gospodična
inteligentna, ki govori slovensko, nemško, hrvatsko in italijansko, prosi za mesto bodisi v pisarni, trgovini kot blagajničarka ali kot vzgojiteljica. Gre tudi na deželo. Cenj ponudbe na upr •Jutra* pod šifro •Dežela*.	11240
11 radio.
R
razsvetljavo, i t.d i.t.d
R
A
A T R A V
Damski slamniki
najmodernejši, v vseh modnih barvah se dobe od 90 Din naprej pri Z Mahnič-Gorjanc, Kopitarjeva ul 1. Preoblikovanja in popravila izvršuje hitro. 6krbno in kar najceneje	133
Pletilni stroji
patent 4dea I*, do sedaj neprekosljivi. šivalni stroji ca pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi — Pouk s stanovanjem v hiši. Fran Kos, Ljubljana. Židovska ulica 5.	87
Pozor, numizmatiki
Prodam večjo množino starega denarja. Naslov pove uprava »Jntra*.	11329
Motorno kolo
se proda za 3500 Din. — Poizve se pri zlatarju v Sp. Šiiki, Jernejeva uL 18.
11843
Več starih oblek
dobro ohranjenih, srednje velikosti, se proda v Frančiškanski ulici 4, pritličje, desno — od 1—2 popoldne.
11351
Motorno kolo
•Wanderer* novejšega tipa, • treni preetavaini, BP kupim. Ponudbe na uprava •Jutra> pod šifro .Motor*.
11339
Mlekarski voziček
ročni, kupim. Ponudbe na upravo •Jutra* pod mačko •Mleko*.	11333
Pločevin, žlebove
xa streho in cevi okrog 50 m, stare, dobro ohranjene, kupi Anton Lovrenčič Sodražica.	11065
Opremljeno sobo
▼ sredini mesta, • p nim vhodom, oddam avema osebama takoj ali poznej«. Naalov pove uprava .Jutra* 11321
Dve prazni sobi
vsaka e posebnim vhodom ls ■ souporabo kopalnice, po potrebi tudi kuhinje, se oddaste takoj poleg glavne pošte. Ponudbe pod značko •Tudi posamezno na upr. •Jutra*.	10623
Novo moško kolo
znamke Simson, se ugodno proda. Naslov pove uprava •Jutra*.	11294
Otroški voziček
dobro ohranjen, se proda. Naslov pove uprava <Jutra» 11271
Moško kolo
skoraj novo, se proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 11275
Proda se nekaj ličnih
železnih vrat
Naslov pove uprava •Jutra* 11278
«SlovenskJ Narod«
letniki 1916-1925 (vezani) naprodaj. Naslov v upravi «Jutra».	U277
Metrsko trugo
bicikelj, gnoj. trenar in 8 parcele košnje, se proda na Sv. Petra cesti 79. 11282
Masažni aparati
(Punktroller) došli pri G. Besednik in drug, Ljubljana. Prešernova ulica št. 5.
11291
Prodajo se:
plinova pečica (rešod) kjer se lahko kruh in pečenka peče, obleka, čevlji in drugo, kakor tudi več vrst rož — Voltmann, Miklošičeva cesta 6/HI, levo. 11249
Strešne opeke
nove, zarezne, 600 kosov, prodam pod tovarniško ceno Event. tudi zamenjam za zidno opeko. Poizve se na Opekarski cesti št. 53.
11247
Obleka
popolnoma nova, za 18—20-Ietnega fanta, se poceni proda. Naslov pove uprava Jutra*.	11257
Otroški voziček
športni in pletena košara za otroka, se proda. —
Naslov pove uprava «Jutra» 11262
premog, drva, «Ilirija»
Kralja Petra trg 8, tel 220
koks, cement.
75
Gumijeve nogavice
in gumijevi pasovi pravkar došli pri tvrdki G. Besednik in drug — Ljubljana, Prešernova 5.	11176
Pisalni stroj
• Erika*, skoraj nov, se takoj jako ceno proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 10874
Mesto učenke
išče pridno in pošteno dekle s primemo šolsko in nekaj trgovske izobrazbe.
Gre v mesto, ali na dežrlo. Ponudbe na upravo «Jutra* pod značko .Poštena 995».
10995
Kontoristinja
začetnica, zmožna vseb pisarniških del. išče mesta. Gre tudi kot praktikantinja Ponudbe na upravo •Jutra* pod »Nujno 6633». 11250
Carinski deklarant
s pravom na pregled po 6L
40. c. z., išče službe. — Ponudbe na upravo cjutra* pod »Deklarant«. 11251
Klavir
dobro ohranjen, ca radi pomanjkanja prostora takoj proda. Naslov pove uprava «Jutra».	11061
Klavir
dobro ohranjen, se proda za 4000 Din. — Kje, pove nprava »Jutra*. 11325
Pouk na vijolino
nudim začetnikom in ie vpe-Pojasnila daje E.
P"
i Willman,
med
S. uro 11292
Zlatnina.
srebrnina
Prodam moško zlato verižico, moški prstan z bri-ljantom, srebrno žensko verižico in srebrno uro — Cerkvenik, Tabor Stev. 5/1.
11826
10 stavbnih parcel
v Ljubljani, ležečih ob cesti v Rožno dolino, se po nizki ceni proda. Kupne po-nndbe na upravo »Jutra» pod »Stavbne parcele*.
11308
Landauer in faeton
se proda Cena po dogovoru. Ogleda se v Krum-perku. Dob. Domžale.
11301
»Hustrovanega lista«
3 kompletne, nevezane letnike (1923. 1924, 1925) prodam. Naslov pove uprava •Jutra*.	11306
Vreče
popravljene, jutaste in papirnate razne velikosti, proda Dion dr m promet sirovina, Zagreb. 11336/a
Spalnica
kompletna, nova. (javor), za 1 osebo, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe
»Javor*.
11333
Tovorni avto
znamke »Fiat* enotonski in eden dvotonski, se proda. Ponudbe na poštni predal št. 160.	1133S
Ca. 500 q sena
lepega, zdravega, sladkega ter polsladkega, proda, takoj dobavno. Al. šmid, veleposestnik, Jurklošter. — Cena po dogovoru. 11340
VOa Straža na Bledu
kompletno opremljena, jako primerna ta pension, se proda, zamenja ali pa odda v najem — Pojasnila daje Havinšek v Ljubljani, 6e-lenburgova ulica 1. 10923
Hiša s trgovino
dobro zidana, v prometnem kraju, na državni eeeti, a nekaj posestva, ugodno tudi za pekarno, se proda. — Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Dohodno* 11214
Er.onadstropna hiša
s trgovskim lokalom, v katerem se nahaja pekarna i velikim prometom in obširni prostori za pekovsko obrt, se proda. — V prvem nadstropju je več lepili sob in knhinja, shrambe itd. spodaj prostorna klet is pri-zidan hlev. Poleg je Se f oralov njiv in travnikov ter nekaj gozda. Posestvo je oddaljeno pol ure od postaje Poljčane — v vetjem trgu. Cena 125.000 Din. — Naslov pove uprava »Jutra*
Vila
visokopritlična in enonad-stropna, obstoječa ii 3 6ob, predsobe, kuhinje, kopalne sobe, verande in kleti. — Enako število prostorov tudi v prvem nadstropju Sobe so parketirane, napeljan vodovod in elektrika, 11.000 m» velikim vrtom 200 sadnimi drevesi, ograjen > živim smrekovim plodom, tik kolodvora na Vrhniki, je naprodaj. Stanovanje na razpolago. Pismene ponudbe na naslov: Viktor O r o s z v, Landes-krankenhaus, Ohrenklinik. II. St. 51, Graz. Posredovalci izključeni. 11346
Skladišče s pisarno
tudi na dvorišču, v sredini mesta, ali blizu kolodvora, se išče v najem. Ponudbe pod značko .Lokal 466* na upravo »Jutra*.	11041
Trgovino
z mešanim blagom in stanovanjem oddam takoj ze-lo ugodno, event. tudi i koncesijo. Naslov v upravi Jutra*.	11160
mums^j
Stanovanje
3 sob s pritiklinami, iščem v stari ali novi hiši (vili). Plačam zelo dobro — Ponudbe na upravo »Jutra» pod »Din 1500». 10978
Sobica
čedno opremljena, na Res-Ijevi cesti, se takoj odda mirni gospodični. Naslov v upravi »Jutra*.	11158
Vino
Nakup najfinejših ljutomerskih vin kakor vina iz mešanih nasadov, po ugodnih cenah v vsaki množini naj-kulantneje posreduje Vinarska zadruga «Jeruzalemčan» r z. z o. z., Ivanjkovci. Poslovodja: Josip Janžek. Telefon št. 2.	144
Krompir
lep, zdrav, štajerski, nudim pri vagonskem odjemu po 85 para, franko Ljubljana. Naslov pove uprava »Jutra» 11287
Polnojarmenik
(Vollgatter) širina 60—70 cm, 2 cirkularja in vse k temu pripadajoče priprave ter
lokomobilo
25—35 HP, vse v dobrem stanju, kupim Ponudbe z navedbo cene pod šifro »G. K.* na upravo »Jutra* 11090
MOTOR
na bencin ali nafto, 2.5 do 5.0 KS. ki je v dobrem stanju, ležeč ali »tojeJ. se nujno kapi. Tehnične podatke z najnižjo ponudbo izvoli se takoj poslati na upravo «Jutra» pod številko 10.	11280
Loliomoblla
med SO do 50 KS, dobro ohranjena, se takoj kupi. Ponudbe z navedbo starosti in tehničnim popisom je takoj poslati na »Jutra* pod št. 10.	11229
Usjarske odpadke
mezdro. arovico in volno kupuje Hacker sasl. Mo-skovič, Zagreb, Senoina.
11836/b
Omare za izložbe
dobro ohranjene, kupim. — Ponudbe z navedbo veliko-Eti in cene na upr. »Jutra*.
11285
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Černe, juvelir
Ljubljana. WoIfora nI. i.
64
Mlad zakonski par
išče stanovanje v mestu, obstoječe iz 2—3 sob. — Plača do 1500 Din. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko <Akademik>.
11148
Stanovanje
3 sob z vsem komfortom iščem za takoj. Ali 2 sob z uporabo kuhinje. Plačam dobro. Ponudbe na upravo »Jutra» pod »Takoj 496».
11077
Sobica
biizu »Evrope«, se takoj odda z vso oskrbo. Naelov v upravi »Jutra». 1131S
Prazna soba
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda na Taboru. Naslov pove uprava «Jutra».	11316
Gospod išče sobo
s posebnim vhodom s stopnic. — Dopise na upravo »Jutra* pod »Takoj 318*.
11318
Sostanovalka
se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pove upr. »Jutra..	11S19
Prazna soba
solnčna, v I. nadstr., se odda takoj ali s 15. majepi boljši gospodični Naslov pove npr. »Jutra*. 11347
Mesečna soba
se odda z zajtrkom na Go-sposvetski eeeti štev. 12/1.
11323
Opremljena soba
se odda takoj na Krekovem trgu št. 10.	U8£4
Za dijaka
prvošolca iščem dobro stanovanje za prihodnje šolsko leto. — Ponudbe pod •Prvošolec 6691* na upravo »Jutra*.	11310
Gospod
se sprejme na hrano ln stanovanje na Starem trgu št. 26/m.	11304
Soba
v sovi hiši, z novo opravo, se takoj odda 2 boljšima osebama, event. s vso oskrbo. Naslov pove uprava »Jutra*. 11300
Stanovanje
obstoječe iz 1 prazne sobe is kuhinje, se takoj odda onemu, ki plača 3900 Din za pol leta naprej Vpraša se samo do torka zvečer. Naalov pove uprava »Jutra« 11305
Stanovanje
parketirano, v vili, 15 minut od glavne pošte, 2 sobi. mal kabinet, predsoba, ko palnica, kuhinja, pritikline in en del vrta, zamenjam ta stanovanje v bližini nunske ali frančiškan, cerkve. Ponudbe pod značko •Solnčno stanovanje« na upravo »Jntra«. 11328
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ter hrano, iščem za takoj. — Ponudbe na upravo <Jutra pod <Samec>.	11331
Soba
novoopremijena, v novi vili t separ. vhodom, se takoj odda v bližini bolnice. — Naslov pove uprava »Jutra;
113;:
Sobo
udobno opremljeno, popolnoma separirano, po možnosti blizu centra, išče gospod. Ponudbe pod značko «Separirana» na upravo »Jutra*.	11335
Opremljena soba
svetla in šolnina, s razgledom na velik vrt, z elektr. razsvetljavo, se odda solidnemu gospodu. Naslov pove uprava »Jutra*. 11334
Separirano sobo
v mestu, išče uradnik. — Ponudbe na upravo »Jutra> pod »Miroljubnost*. 11342
1—2 lepi sobi
blizu glavne pošte, oddam. Kaelov pove uprava »Jutra* 11345
Kot sostanovalec
se sprejme dini mesta. »Jutra*.
aslov v
sre-upr, 11350
Opremljena soba
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda gospodu. Naslov pove uprava »Jutra*.	11269
Sobo s štedilnikom
išče poštena žena proti plačilu ali pa jo oasluži. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Poštena 273*. 11273
2 stanovanji
v novi hiši, oddam. Vodovod, elektrika, pralnica % hiši. Poizve se pri županstvu v Mostah.	11260
Stanovanje
se takoj odda. Poizve se v Zeleni jami 207. 11259
Moderno stanovanje
obstoječe iz 4 sob in priti-klin, v sredini mesta, se takoj odda. Tudi primerno za pisarno. Naslov v upr. »Jutra*.	11298
Soba
električno razsvetljavo, se s 15. majem odda v Gosposki ulici štev. 10,'I.
11264
Prazna soba
ireprosta, ako mogoče štedilnikom, na perifer. mesta, se išče. Ponudbe na npravo »Jutra* pod značko »15. maj 267*.	11267
Čedna soba
s posebnim vhodom, se odda boljšemu solidnemu gospodu. Vpraša se na Poljanskem nasipu št. 8, pritličje desno, vhod na dvorišču.
11248
Stanovanje
v novi vili, obstoječe iz 2 sob in kuhinje, se odda s 1 junijem. — Naslov pove uprava »Jutra*.	11272
Dva gospoda
se sprejmeta takoj na hrano in stanovanje na Mestnem trgu 25/1, levo (nasproti magistrata). 11279
Sobo
brezplačno oddam onemu, ki odkupi pohištvo. Ogleda se vsak dan od V411.—3 ure pop. Naslov pove upr. »Jutra*.	11281
Stanovanje
■ sobo in souporabo kuhi-nje, se odda. Naslov v upr »Jntra* poi" vanje 284*.
11284
Velika soba
2 posteljama, t • odda takoj na Rimski cesti 10/H desno.	11290
Volčje pse
zajamčeno čistokrvne, z rodovnikom društva »Verein Mr Deutsche Schaferhunde Augsburg*. 8 tednov stare, telo lepe, proda dr. 8u-menjak, Ljutomer. 11295
S mladih psov
(2 meseca stari) volčje pasme, se proda. Izve se pri oskrbniku na Ljubljanskem velesejmu.	112S5
r
Industrija
ki je ■ naročili prezaposlena, išče 50—100.000 Din v svrho povečanja obrata. — Vrnitev mogoča po zahtevi vsak čas. Ponudbe na upr. »Jutra* pod značko »Varni kapital 6612*.	11225
Dobro službo
dobi, kdor posodi podjetju 25.000 ali manj. Ponudbe z navedbo zmožnosti pod šifro »Nujno 2500» na upravo »Jutra*.	11302
50 - 100.000 Din kapitala
išče dobro vpeljano podjetje proti dobrim obrestim — ali se sprejme družabnik, ki bi imel lahko stal no službo. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Stalno* 1107"
Kdo bi posodil
dobro situiranemu trgovcu 10.000 Din za povečanje obrti proti varnosti in dobrim obrestim za dobo enega leta. Ponudbe pod šifro •Orjunaš* na. upr. cjutra*.
11071
Za dobro iznajdbo
ki jo je takoj patentirati, iščem interesenta, ki bi hotel patent honorirati, event. odkupiti. Samo resne ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Dober zaslužek 276».
11276
10.000 Din posojila
išče trgovec za dobo treh mesecev proti visokim obrestim in sigurni garanciji, event preskrbi tudi službo Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod »Nujno 286»
titšSik'
Inteligentna gdč.
mlada, iz ugledue rodbine, želi radi pomanjkanja znanja v domačem kraju, znanja v svrho ženitve z gospodom višjim uradnikom di samostojnim akademikom — čedne zunanjosti, v starosti od 26—80 let. Le resne ponudbe s sliko na upravo »Jutra* pod značko »Resnost in ljubezen».
11243
Kateri
izobražen gospod bi poročil gospodično z nekaj premoženja in 8tetnim otrokom. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «L'panje». 11253
Dami
(violetni in roza klobuk) se naprošata za sestanek v sredo ob M 7. uri na kraju nedeljskega slovesa. Sicer naj določita drug čas pismeno pod šifro »Ugasnite dežnik* na upravo »Jutra*.
11309
Gospodična
v črni obleki, ki je bila ob tri četrt na 1 v nedeljo pred mestno pristavo na Poljanski cesti, prosim za naslov na upravo «Jutra» pod značko »Orna obleka*.
11299
Tri vesele dame
ki imajo žalostno srce, bi rade tri vesele družabnike. Dopise na upravo »Jutra* pod »Špela, Neža, Urša*.
11317
2elim se spoznati
z boljšo gospodično ali dobro situirano vdovo od 20 do 30 let staro. Dopise s sliko na upravo «Jutra* pod «York».	11297
Od 1. mala naprej
velika mesečna razprodaja vseh zaostankov
čevlji od 60—150 Din
nudi le tovarna
Damski lakasti .....
Damski lakasti......
Damski ševro s špangami . . Damski nizki . . Moški boks, šimi ali amerikan Moški boks, šimi ali amerikan Moški nizki čevlji, najfinejši Moški nizki čevlji, najfinejši . Platneni, nizki čevlji, najfinejši
Din	201)
Din	170
Din	150
Din	120
Din	200
Din	190
Din	190
Din	170
Din	80
Detdjlna trgovina
Prešernova ulica št. 9
na dvorišču zraven pošte.
Zadnja moda
re ažur in entlant apkt v perilu -Ugodne nizke cene pri.
LOM JAGER-CERS1. Lfubl/ana. Dvorni trg 1
Id
Inka 3
Hvala ljubček! Drugi teden odsoten. Škoda, ker tako. Mislim mnogo nate. Nebroj poljubov.	11239
Orehi
iz Bačke pozdravljajo srč-kan Bubi.	11254
B. 5.
Sem od 4. do 8. v Lj. — ob 3 v kav.	11252
Kolo se je našlo
na Poljanski cesti. Dobi se pri Alojziju Mlakarju, Hra-deckega vas št. 78. 11256
Otroški plašček
pleten, roza barve, se je izgubil 2. maja 1926 od mitnice na »Večni poti» do gostilne «Cad». Pošten najditelj se naproša, da ga odda na naslov: Eckert, Resljeva cesta 29. 11348

Aleksandrovo otok Krk
Rudolf Franolič odda dve opremljeni sobi z razgledom na morje. Cena zmerna. — Čoln na razpolago.
11051
Sopotovanje
Išče se pod zelo ugodnimi pogoji sopotnik za potovanje z avtomobilom po Sloveniji in Prekmurju. — Ponudbe na upravo »Jutra» pod »Sopotovanje*. 11338
Otroka
starega 2 % leti, odda revna mati za svojega boljši rodbini. Naslov pove upr. •Jutra*.	11283
Mesečni postranski zaslužek 2220 Din
Za Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo se iščejo zastopniki za zelo koristen predmet, pripraven za vsakega. — Potreben kapital samo 06 Din. — Cenj. ponudbe na: Vefran, Moravče, Slavonija 11280
Več abonentov
se sprejme na dobio meščansko hrano. — Naslov pove uprava «Jutra». . 11261
Dama
srednje starosti, ki govori perfektno francoski, se išče za mesece junij—september v sresko mesto Bosne na zagrebški progi, v svrho konverzacije z učiteljico. iBta bi pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe na Ju-goslovenski oglasni zavod Rudolf H o s s e d. d. v Zagrebu, Gajeva 1 pod »L O. 427*.	10157
SHPggBHHH'
□□□□□uuuoncooo
Pogubo vsaki družini
prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige: Dr. Josip Tičari
š č e se večje komplekse črnega
gozda za sekanje
Natančne ponudbe od posestnikov, ki že imajo dovoljenje za sekanje, ozir. isto lahko takej preskrbe, na naslov: A. Skaza, Ljubljana, Poljanska cesta 54.
11234
Cena
s poštnino vred Din 19-50 Naročila na knjigarno Tiskovne ze druge v Llcbifaač,
0GGGQQQQQQQQQGGGGGeG>GG
$
O
O $
O
O

V novo zgrajeni hiši na najbolj prometni ulici mesta se odda v najem
sposoben za trgovino vsake vrste. Natančna pojasnila dajeta
Evgen in Arnold Meimer
Murska Sobota.
3581 a

Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom prebridke izgube našega nepozabnega očeta, brata itd. gospoda
Antona Ivanetiča
se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Osobitu zahvalo pa smo dolžni županu mesta Maribor g. dr. Josipu Leskovarju, magistratnemu ravnatelju g. Alojziju Kochlerjt ter ostalim mestnim uslužbencem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, društvu mestnih uslužbencev, gospodom pevcem za v srce segajoči žalostinki, ožjim roiakom pokojnikovim H Metlike, njegovim prijateljem iz Brežic, vsem darovalcem cvetja ter vsem onim, ki so na ta ali oni način tešili našo neizmerno bol.
Žalnpčr ostali.
32
Gaston Leroux:
Prikazen v Operi
»Torei prebiva tu doli?«
»Tega nisem rekla!... Kdo pravi kaj takega? Pojdiva proč! Včasih se moram vprašati, Raoul, če ne blaznite... Vedno čujete kai nemogočega!-.. Pojdite! Pojdite!«
In vlekla ga ie doslovno proč, zakaj trdovratno je hotel ostati nad propalorn. Privlačila ga je njegova tema.
Nenadoma se je propalo zaprlo, in sicer tako naglo, da nista mogla opaziti roke. ki ga ie sprožila. Bila sta vsa osupla. »Morda je bil on tu?« je končno spravil iz sebe Raoul. Skomignila ie z ramami, vendar ni bila videti nič kaj mirna. Ne, ne! To so »zapirači propak. Tudi »zapirači propal« morajo kai početi... Brez razloga odpirajo in zapirajo propala... Prav tako kot zapiralci vrat«. Zabavajo se, samo da iim »mine cas«. »Ce pa ie vendar le o n, Kristina?« Ni, ne! Nikakor ne! On se je zaprl. Zdaj dela!«
»Tako? Dela?«	. , , .
,Da! Ne more istočasno odpirati in zapirali propal m aeiau.
Lahko sva brez skrbi.*
Pri teh besedah se ie stresla.
Kaj pa dela?«	, t. , , .
•Oh! nek a i strašnega!... Zato sva lahko mirna! Kadar dela, tie vidi nič ne ic. ne pije in ne diha... po cele dneve in noči... Živ mrlič ie in nima časa, da bi se zabaval s propah!«
Zopet ie vzdrhtela in se nagnila prisluškovaje k propalu. .. Raoul ie molčal in je ni hotel motiti. Bal se je, da bi se premislila, te bi začula niegov glas, in mu ne izdala nobene tajnosti več.
Kristina se ni oddaljila. . Še vedno se ga ie držala za roko. Zdaj ie tudi sama vzdihnila:
»In če je vendar on!«
Raoul jo je plašno vprašal: »Ali se ga bojite?« Odvrnila je:
-'Ne> ne!<! , j. , Mladenič je nehote napravil pomilovalen obraz, kakor da se
mu smili razburljivo bitje, ki so ga vznemirile moreče sanje. Zdelo
se ie, da hoče reči: »Nič se ne bojte, saj sem tu!« Kretnja mu je
bila nehote preteča. Kristina ga je začudeno pogledala kot pravi
fenomen poguma in hrabrosti in videti je bilo, kakor da v mislih
ocenja pravo vrednost tolikšnega brezuspešnega in drznega vi-
teštva. Poljubila je ubogega Raoula kot sestra, ki hoče z božanjem
poplačati bratca, da je stisnil svojo peščico, hoteč jo braniti zoper
nevarnosti življenja.
Raoul je razumel in je zardel od sramu. Čutil se je prav tako slabega kakor Kristina. Dejal si je: »Trdi, da se ne boji. pa vleče proč od prostora in se trese po celem telesu.« Res je bilo tako. Drugi dan in naslednje dni sta se nastanila s svojo nenavad-o iu čisto ljubeznijo daleč proč od propal, skoro v podstrešju V m nemir ie naraščal od ure do ure. Končno se je nek i r ie močno zakasnila. Na sestanek je prišla s tako bledim obrazom in z očmi, rdečimi od solz in obupa, da se je Raoul odločil k skrajnim sredstvom. Izjavil je kar naravnost, da »ne odpotuje na severni tečaj, če mu ne zaupa skrivnosti moškega glasu.«
»Molčite! Za božjo voljo molčite! Če vas sliši, nesrečnež!... In preplašene dekličine oči so begale po prostoru. »Iztrgal vas bom njegovi oblasti, Kristina, zaklinjam se vam! In niti mislili ne boste več nani.s
»Je li mogoče?«	„ , . , „
Dovolila si je ta dvom, ki je bil obenem spodbuda, in odvedla je mladeniča v zadnje nadstropje gledališča, »v višave«, daleč,
daleč od propal.	.
»Skril vas bom v neznan kraj, kamor vas ne pride iskat. Rešeni boste in tedaj odpotujem, ker ste prisegli, da se nikoli ne
omožite.s>
Kristina se je vrgla Raoulu v naročje in inu stiskala roke i neverjetnim razburjenjem. Nenadno pa se ie znova okrenila v velikem nemiru.
»Še više!« je dejala, »le še više!« In potegnila ga je pod vra.
Jedva ji je sledil. Kmalu sta dospela pod streho, v labirint ogredja. Švigala sta med stebroviem, šperovci. podboji in zidovi. Tekala sta od bruna do bruna, kakor bi bežala v gozdu orjaških dreves...
Čeprav se je vsak hip oprezno ozirala, ni videia sence, ki je sledila njeni senci, se z njo vred ustavljala in se zopet premikala neslišno, kakor se spodobi za senco- Tudi Raul ni opazil ničesar.
Kadar je imel Kristino pred seboj, ga ni prav nič zanimalo.
K31
se godi zadaj.
XIII.
Apolonova lira
Tako sta dospela na streho. Kristina je smuKaia po njej lahka in domača kakor lastovica. S pogledom sta premerila obširni, zapuščeni prostor med tremi kupolami in pročeljem. Kristina je hlastno srkala zrak visoko nad Parizom, ki se je videl daleč na-okoli, v vsem svojem prostranstvu. Zaupljivo je pogledala Raoula. Poklicala ga je k sebi in drug poleg drugega sta stopala prav po vrhu, po cinkovih cestah, po ulicah iz litine. Njuni postavi sta se zrcalili v širnih rezervoarih, polnih nepremične vode, kamor skačejo poleti plesni paglavci, kakih dvajset malih dečkov, in se uče plavati. Senca, ki .ie zvesto sledila njunim stopinjam, se je zdaj pojavila in zravnala na strehi. S pregibom črnih peroti se ie sklaniala čez križišča železnih steza, se sukala okrog kotlin in neslišno zvijala mimo kupol. Nesrečna otroka nista slutila njene navzočnosti, ko sta končno zaupljivo sedla pod visoko varstvo Apolonovo. ki ie dvigal z bronastimi rokami svojo ogromno lir;-k osrčju ognjenega neba.
t>t#>j_i„i __________cesta 36, zraven Jugo-Auto
©v© ofvoriena manufakturna -ofilOCMl.©!© aioga. prodala vse obla«, blago *7" 7? X
^ s ^	Poskusite, ne bode Vam zal!
Poskusite, ne bode Vam žal!
S390 i
E slino največge in najmodernejše podjetje te vrste v 35oi*enijš.
eprazarna kave
MEZNARIČ RflOO, Maribor. Glavni trg štev. 21.
Tel. interurban 476 Brzojav Meznarfč Maribor.
Tpgovoi, zahteva tte ponudbe
vseh vrst divjačine plačujem sedaj šs po stari ceni
D. Zdrav i č, Ljubljana, 3VJ9 Florjanska ul. 9.
Grešil«
Patentna preproga-postelja
ki ne potrebuje modroca in to vsaka osoba lahko nos; na rukah in Ki je potrebna v vsaki hiši in hotelu, *»paii*ču n ladji sta.ie samo Oin 3S0'»
po poštnem povzetju. Nadalje imam veiiko skladišče perja: za zglav uike in blazine kg Din 60'—. pol belo kg Din 100-	105-
josip Brozcvk
Kemička cistična perja Zagreb, Soškovičeva ulica štev. IS.
......-O < — -	.
I
URADNIK
administrativne, tehnične in stavbne stroke dobi stalno mesto.
Ponudbe z navedbo mesečne plače je poslati do 8. t. m. v pisarno »Sere" stavbne zadruge v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11.	3594 a
V četrte dne 6 maja t. 1. ob 10 uri dopoldan bode razprodajala Trboveljska premogo&o-psa družba iz žage kupljenega posestva vlg. Muršec na Rečici pri Laškem.
......illlllO l
(venecianko) in sicer:
1 vodno Isolo 1 voz z valji
spodnfl mehanizem 1 lesen natsr	35« *
1 broino žago
tCsapsi se ^abiio!
Trboveljska premogokopna družba.
Na znan tio preselil ve J
--- ------—
Modna trgovina
F. Sf .«. HOZMA1S
preje ŽIDOVSKA ULICA štev. se nahaja <>(l sedaj v ŽIDOVSKI C LICI ktev. 7 in priporoča okusno zalogo bluz (zgotovljenih
in po meri), perilo, šale kravate i. dr. 3552 a oo izredno ugodnih cenah:
Fino moderno pohištvo
za pisani. Mi Id piemiiite
nudi vam po zmernih cenah tvrdka
Peter Robat, Liiiaita-Ktlif.
zaloga pohištva, žime, morske trave Itd. - Lastno tapetništvo.
UREDIM Pil HtM UD Din W~
prostovoljne javne drcžfie
v četrtek 6. in p«tek 7 mala vsakokrat ob 9. dopoldne, GESTA V MESTNI LOG št iS. (Popovičevo posestvo).
Naprodaj bodo konji (2 težka, 1 lahek), konjske op-eine. razni vozovi, kočije, kosilni stroj, več oken, vrat in betonskih stopnic, prazni sodi, razno pohištvo, pisalne mize, kopirna preša, preproge. zrcala, svetilke, obleke, čevlji itd. — Inte-resentje si lah!<o stvari og eaaio od pondeljka do srcdr-. v«i>; od desce rnr. 3516
V	globoki žalosti naznanjamo, da nanj je naš srčno ljubljeni soprog oče, stari oče, brat in tast, gospod
Franc Kristan
poštni poduradnik v pokoju
v ponedeljek, dne 3. maja po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere m'rno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 5. maja ob 3. pop. Iz hiše žalosti Dunaiska cesta 47 na pokopališče k Sv. Križu.	3600 a
V	Ljubljani, 4. maja 1926. Globoko žalujoči ostali.
35:5 a
£ahvala>
Za vse dokaze sočutja ob smrti našega ljubega sina
OTONA
kakor tudi za darovane vence in cvetice izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo izražamo vsem gosp. protesorjenv rošolcem maturantom in maturantkam, gos >. maturantu Hro-vatu za lep nagrobni govor, vsem tovarišem in kolegom ter cenjenim damam in v sem, ki so izkazali zadnjo čast našemu ljubljencu.
LJUBLJANA, 1. maja 1926.
Žalujoča rodbina ing. Fasan.
Tužnim srcem javljamo prebiidko vest, da nas je naša ljubljena mamica odnosno sestra, teta, stara maii in tašča, gospa
IVANA PAnERMANN roj. KOPAČ
danes ob 4. popoldne, vdana v božjo voljo, v 58. letu starosti za
vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojmee bo v torek, dne 4. maja ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Gubčeva ulica 17, na pokopališče k Sv Križu.
LJUBLJANA, dne 2. maja 1926.
Rezi Bauer, Iva in Maruša Pattermann, hčere. Vilim Bauer, zet. Jos-pina Kanduth roj. Kopač, sestra.
filaca Bauer, vnukinja, 3589-a	in ostali sorodniki.

1519
iMrvssssaseasi
«Jutrov» roman
katerega »koeintko« cifJ-vaebina, prepleteni • Cističnimi i»pletlj»ji o-: u 4etk» d«. fccn.'» ki pria eajo navdnSeeeoo Citati: t loterecantniin raizotf vanjem v«ak hip pre«-» 6enj», b no fe tle-ii m očaranje tn konaternifijt ■ lopet pre§«ni>ienj« tako ' so ottatelji nestrpno pnfi korali reako na'taljp«": romana, ie i tie! iB « 4 biva pri epravi «Jntrw Ljnbljani
Vsi ki so ga čita! in oni ki niso ime! te prilike, naj si % takoj- n a r o č e i domače knjižnice *o!J zabavati Vas n nore nobena knji»a
Vesana tl&at	^ tf
Qro£iram> tn>	®
• S -.. :•'
v-f?-«
3583-a
Antonija Stor-Gerio! naznanja v svojem n v rnenu otrok Tonči in Oolfka. kakor tudi vseh sorodnikov, prežalostno vest, da je njen predobri soprog, oče. sin, brat, stric in svak, gospod
' Ivan Ifo?
želez, nadsprev. drž. žel. v pok. In gostilničar
dne 2 maja 11. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili za umirajoče, boguvdano preminul.	. , .
Pogreb nepozabnega pokojnika se vtšl v torek, dne 4. maja 1926 ob pol 4. uri po oldne iz splošne državne bolnice na Zaloški cesti, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v lami cerkvi Sv. Petra. Hovl Vodmat, dne 2. m?ja 1926.
Mestni pogrebni aavod	ŽaluJOŽi OStali.
Brez posebnega obvestila
Angela Stancer-Agaola naznanja v svojem, kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njen dobri soprog, sin, brat, svak in stric, gospod
Stancer
trgovec in posestnik
danes, dne 2. maja 1926, po kratki in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno preminul.
PogTeb blagega pokojnika se vrši v torek, dne 4. maja 1926, ob pol 6. uri posoldue iz hiše žalosti. Dunaiska oesta št. 10, na pokopališče k Sv. Križu.	.......
Sv. rekviiem se bode daroval v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v
sredo, dne 5. maja ob 7. uri zjutraj.
V Ljubljani, dne 2. maja 1926.
Meitni pogrebni zavod v Ljubljani
Žalujoči ostali.
- v -a-- --f
v«-*«

"Urejuje in izdaja za Konzorcij »Jutra. Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarn.rja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi t Ljubljani