Leto LXXII., št. 27$ a LJubljana, ponedeljek 4. iacantra 1939 Gena Din SLOVENSKI tzhoio vsak dan popoldne tzvzemši nedelje m praznike // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 *rs* 6 Din 2.50. od 100 do 300 vrst 6 Din 3 *eČii inserati petit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebet // »Slovenski Narod" vel 10 mesečno v Jugoslaviji Din 12.— za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knaflkva alkQ tev. 5 Telefoni 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-31 Podružnice 1 MARIBOR. Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it- 26 // CEUE celjsko uredništvo: Srrossmaverjeva ulico 1. telefon it. 65$ Stdruinico uprave: Kocenovo ui 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 It OVENJ GRADEC Slomškov trg 5 // Postno hranilnica v li ubijani it. 10351. Sovjetske čete ne morejo naprej Za hrbtom sovjetske vojske so postavljene strojnice ———————— Nova finska vlada je po švedskem poslanika poslala Moskvi nove predloge za mirno rešitev spora, obenem pa finske čete hrabro branijo finsko zemljo Sklenitev miroljubnega sporazuma je odvisna edino le od sovjetske vlade Is notranje politike GRE ZA ČAST SLOVANSTVA V »Novi Evropi« Je objavljen članek. Bi vsebuje med drugim naslednje beaede: Neki naš angleški prijatelj, ki se ie dolgo čas« eanima za našo državo in ki nam je mnogo pomagal v težkih nesrečah vojne, nam Je poslal tale opomin: »Slovaki aa izdali Cehe. Poljaki CeškoMovaško, Rani Poljake. Pokažite vi Jugosloveni, da so ie Slovani, ki ne delajo tako. Ne dovolite, da se Srbi izneverijo Hrvatom, niti Hrvati Srbom in ne oboji svojim rasnim ae- S rod ni kom in prijateljem. Ali mar niso vsi V Kareliji sovjetske čete niso napredovale niti za nekaj sto metrov — Ogorčeni boji na Ribiškem | xpripadniki ist* ^ Tolstega m Turgenje-polotoku — Zakaj sovjetski bombniki Ze dva dni ne napadajo Helsinkov — Finski socialni demo* * krati proti komunistični nevarnosti Helsinki, 4. dec. s. (Reuter) Ponoči Je Izdala finska vlada komunike, ki pravi, da ne Je vlada preko švedskega poslaništva v Moskvi obrnila na sovjetsko vlado z vprašanjem, če je pripravljena razpravljati o taki mirni rešitvi spora s Finsko, ki ne bi prizadele neodvisnosti in življenjsko važnih interesov Finske. Doslej na to ponudbo finske vlade s sovjetske strani še ni bilo nobenega odgovora. V finskih vladnih krogih pripominjajo, da Finska ponudba nikakor ne pomeni predloga za kapitulacijo. Nasprotno je ministrski predsednik Ruti ponoči v novem govoru po radiu zopet poudaril, da hoče Finska za vsako ceno braniti svojo neodvisnost. Finci se junaško branijo Helsinki. 4. dec. e. (Associated Press) Med finskimi in sovjetskimi četam: so bile včeraj ogorčene borbe zlasti okrog Lado-Skega jezera in v Kareliji. Kljub veliki sovjetski premoči so finske čete ohranile svoje položaje in so na nekaterih mestih celo dosegle nekaj krajevnih uspehov. Borbe se še vedno vodijo na ozemlju med rusko in finsko mejo ter prvimi obrambnimi Črtami. Vsa poročila potrjujejo, da Je morala finskih čet odlična. Nasprotno Pa javljajo značilne incidente na ruski strani. Tako je pri Duelmiju v južni Karel'ji sovjetski oficir ustrelil dva vojaka, ki nista hotela prodirati, za hrbtom ruskih čet pa so bile postavljene strojnice. Finci javljajo, da so v v Ima tri uničili eskadro ruskih letal in mnogo tankov. Na morju so Finci poškodovali Se drugega ruskega rušil ca. ki je bombardiral polotok Hango. Po zadnjih poročilih pa so se finske čete pri Ladoškem jezeru umaknile na svoje utrjene črte. Značilna je izjava finskih socialnih demokratov, ki poudarjajo, da se bo socialno demokratska stranka borila z orožjem proti napadalcem za rešitev finskega naroda. Helsinki, 4. dec. s. (Reuter) Po finskih uradnih poročilih je bilo v dosedanjih bojih zajetih 36 sovjetskih tankov in sestreljenih 21 sovjetskih letal. Borbe v snežnem metežu Rim, 4. dec. e. Radio iz Helsinkov javlja, da sovjetske čete še niso dospele do utrjene črte maršala Manerhelma. Na Ribiškem otoku se bijejo ogorčene borbe. Finske čete so izkoristile močan snežni metež in udarile na Ruse, ki Jih potiskajo proti Ledenemu morju. Iz Amerike prihajajo vesti, da so se mnogi tam živeči Finci in tudi ameriški državljani že prostovoljno javili za legijo, ki bo te dni odšla Finski na pomoč. Uspešno orožje Helsinki, 4. dec. (Havas) V dosedanjih bojih finska vojska zelo uspešno uporablja top švedskega izdelka proti tankom. Ta top lahko izstreli do 30 strelov na minuto. Isto tako so se dobro obnesle pasti proti tankom. Talin. 4. dec. s. (Reuter) V tukajšnjo luko je včeraj dospela poškodovana ruska kri žarka »Kirov«. Kolikor je znano, je mnogo članov posadke ladje ranjenih. Predaja sovjetskega letala Helsinki, 4. dec. s. (Havas) Neko sovjetsko letalo se je z belo zastavo spustilo za finske linije. Letalci so se predali Finsko vojno poročilo Helsinki, 4. dec, s. (Reuter) Sinočnje poročilo finskega vrhovnega vojaškega poveljstva pravi, da je bilo včeraj zaradi hudih snežnih meteže v le malo aktivnosti na bojiščih. Edino na severu Ladoškega Jose-ra so se razvili večji boji. Sovjetska vojaka Je imela v bojih težke izgube. Helsinki. 4. dec. s. (Reuter) Take na skrajnem severu, kakor tudi na Južnem bojišču se je sovjetska vojska v dosedanjih bojih ponovno poslužila oddelkov skakalcev s padali, ki so se spustili za postojan -ke finske vojske. V vseh primerih pa se bili ti oddelki takoj razoroženi ali uničeni, preden so mogli stopiti v akcijo. V Moskvi potrjujejo finske uspehe Moskva, 4. dec. AA. (Reuter) Iz članka e operacijah na Finskem v včerajšnji »Pravdi«, se lahko sklepa, da si Je finska vojska no prvih udarcih opomogla In da ne sedaj resno upira rdeči armadi »Pravda« pravi, da finske čete selo uspešno izkoriščajo terenske razmere ter ovirajo prodiranje rdečih čet. Poljske strojne puške. Razen tega se Je Fincem posrečilo porušiti številne mostove in druge važne prometne zveze, kar ovira prodiranje rdečih čet. Sovjetski vojaki niso navdušeni London, 4. dec. s. (Reuter) Sovjet?ki vojni komunike pravi, da so sovjetske čete doslej za 40 do 50 km napredovale v finsko ozemlje. Po francoskih poročilih je bilo to napredovanje v resnici mnogo manjše. Boji so pokazali, da je finska vojska zelo dobro opremljena: zlasti nova ročna strojna puška se je izvrstno obnesla. Po poročilih italijanskih novinarjev so sovjetski vojaki zelo slabo oblečeni ;n slabo hranjeni. Tudi nikakor niso navdušeni za vojevanje ter zato spremljajo sovjetsko vojsko politični komisarji ki imajo nalogo, da vojake neprestano podžigajo k boju. Dezertacije iz sovjetske vojske Cernovice, 4. decembra. AA. (Havas). Sovjetski častniki in vojaki stalno dezertira jo in bete v sosednje države. Pri Rav i Ruski Je pribežala skupina 120 ruskih častnikov In vojakov v Nemčijo. Iz lorovskih vojaških bolnišnic so pobegnili nekateri bolniki in ranjeni sovjetski častniki, potem ko so si prej preskrbeli civilno obleko. Tudi nekaterim sovjetskim uradnikom, ki M se bili morali vrniti v Sovjetsko Rusijo, se je, čun so slišali za takšna poročila, posrečilo pobegniti v tujino. Sovjetska vojska nuna dovolj obutve in obleke in nosi uniformo poljskih vojakov, ki jo Je našla v vojaških skladiščih. Sovjeti pošiljajo ženske v borbo Bern, 4. decembra. AA. (Havas). Basler Nachrichten objavljajo vest svojega Stock-holmskega dopisnika, da so sovjetski častniki z orožjem nagnali svoje vojake proti Fincem, predvsem na bojišču severno od Ladoškega jezera. Dopisnik dalje piše, da so v nekem sestreljenem sovjetskem letalu našli kot pilota mrtvo žensko, kar kaže, da so bili sovjeti prisiljeni zaradi nezanesljivosti moških zaposliti v letalski službi ženske. Neresnične obtožbe Helsinki, 4. dec. AA. (Reuter) Objavljeno je finsko uradno poročilo, ki ugovarja ruski trditvi, češ da se Finci v borbi s sovjetskimi četami poslužujejo strupenega plina »Rumeni križ«. Sporočilo kategorično demantira to trditev. Sporočilo pravi, na kraju, da je finska vlada vsak čas pripravljena dovoliti anketo strokovnjakov nevtralnih držav, ki se bodo lahko prepričali o netočnosti sovjetskih obtožb. V finskih uradnih krogih ne izključujejo možnosti, da je bila vest o strupenih plinih razširjena zato, ker se sovjetska vojska sama hoče poslužiti strupenih plinov. Sovjetsko licemerstvo Moskva, 4. dec. a Današnje »Pravda« skuša v daljšem uvodniku dokazovati, da hoče sovjetska Rusija s svojo akcijo na Finskem zaščititi samo interese in varnost Sovjetske Rusije in Finske v Finskem zalivu. List nadalje trdi, da Sovjetska Rusija spoštuje neodvisnost Finske in »hoče osvoboditi finski narod«. List polemizira glede sovjetske akcije z angleškim, francoskim in ameriškim časopisjem, vendar v dokaj obzirni obliki. »Pravda« ponavlja sovjetsko zahtevo, da morajo Tanner. Erkko in Mannerheim oditi. Glede zahteve zavarovanja Leningrada pravi list, da so londonske »Times« same svoječasno priznale upravičenost te zahteve. List zaključuje, da sedaj Finska ne bo več mogla biti predmet intrig proti Sovjetski Rusiji ter bo postala opora miru v Baltiku«. Nemci la Italijani Helsinki, 4. dec a (Reuter) Kakor predvčerajšnjim ni bilo tudi včeraj nobenega letalskega napada na Helsinke. Morda je izostanek napadov pripisovati slabemu vremenu, ki ga omenja tudi sovjetsko vojno poročilo, morda pa tudi znatnim izgubam, ki jih je imelo sovjetsko letalstvo v prvih dveh dneh vojne. Kot tretji možni vzrok navajajo dejstvo, da nemška ladja »Donau«, ki trna nalogo, da iz Helsinkov odpelje nemško kolonijo in uredništvo sovjetskega poslaništva, včeraj še ni odplula iz luke. Po poročilih švedskih listov je odložila svoj odhod zato, ker se večina nemške kofcmiie brani oditi is Finske. Doslej se je na ladjo vkrcalo samo 300 Nemcev, 600 pa jih je še ostalo ter jih skušajo uradniki nemškega poslaništva še pregovoriti, da se odločijo za odhod. Rim, 4. decembra e. (Štefani) Z nemškim pamikom »Donau« se vračajo iz Helsinkov člani italijanske kolonije m okrog 1000 N emcev. V finski prestolnici ostane samo vojaštvo Helsinki, 4. decembra e. Po enodnevnem obstreljevanju je finska prestolnica včeraj zepet oživela. Ulice v Helsinkih so bile nenormalno polne, ker se je nadaljevala evakuacija civilnega prebivalstva Na tisoče žensk in otrok se je gnetlo po ulicah proti glavnemu kolodvoru. Vlaki so nepretrgoma vozili begunce proti severu. Vsa okna v Helsinkih so zadelana in zatrpana s pohištvom, trgovine in hišna vrata so zaprta in trdno zadelana. človeške Žrtve bombardiranja Helsinki, 4. dec. i. Dvodnevno bombardiranje Helsinkov je zahtevalo 85 človeških žrtev; 181 oseb pa je bilo ranjenih. Švedska in danska pomoč Finski Stockholm, 4. dec. s. (Reuter). 300 švedskih državljanov je iz Helsinkov pri bezalo v Stockholm. Pripovedujejo, da so bile pri ruskih bombnih napadih uničene mnoge švedske trgovske zgradbe. V Stockhoimu se je 600 švedskih dijakov prijavilo finskemu poslaništvu za prostovoljsko službo v finski vojski. Isto tako so se javili za vojno službo vsi finski dijaki, ki študirajo v Stockhoimu. Iz Švedske bo poslanih Finski na pomoč več ambulančnih oddelkov Rdečega križa. Tudi v Kodanju se je 150 Dancev javilo za prostovoljno službo v finski vojski. Obrambni okrepi na Švedskem Pariz, 4. dec. e, (Havas) Iz Stockhotma javljajo: V zvezi z naglim porastom razpoloženja švedskega javnega mnenja, da pomaga Finski, je bila Švedska prisiljena, da pokrene obrambne ukrepe. Neaktivnost švedske vlade v sovjetsko-finskem sporu se tolmači s strahom, da bi Švedska prišla v veliko nevarnost, če bi bila Finska okupirana. V polslužbenih krogih pa nagla saj o, da bi bil položaj Švedske mnogo boljši, če bi z orožjem pomagala Finski v sedanjem trenutku, t. j. dokler se Finska še uspešno upira, kajti sedaj bi Finski pomoč mnogo koristila. Švedski demanti Stockholm, 4. dec. e. V zvezi z vestmi v tujih listih, ki zatrjujejo, da je Švedska po svojem diplomatskem predstavniku v Moskvi napravila ostro demaršo v korist Finske, izjavljajo na službenem mestu, da ta vest ne odgovarja resnici. Uradno naglašajo, da je ta vest najbrž nastala po nesporazumu. Švedski zunanji minister je namreč poklical svojega diplomatskega predstavnika, kakor je to vsako leto pozimi običaj, da se uredijo nekatera tehnična vprašanja. Finska pristala na Rooseveltov apel vVasbincton, 4. dec. s. (Reuter) Finska vlada je preko ameriškega poslanika v Helsinkih obvestila ameriško vlado, da pristaja na apel predsednika Roosevelta, da se odreče bombardiranju civilnega prebivalstva Pristanek pa Je vezan na pogoj, da se tega načela točno drži tudi sovjetsko letalstvo. Kakor izjavljajo v ameriškem zunanjem ministrstvu, sovjetska vlada na Rooseveltov apel se vedno ni dala nobenega odgovora. Sovjeti bodo zapustili a.. Cickijeviča in gospe Curie. Huaa hi Masarvka, Njegoša, Mažunariča in Mest rov i ca! Gre za čast slovanstva pred vseta svetom in pred zgodovino. V ZNAMENJU SRBSKEGA PREPORODA Pod tem naslovom priobčuje »Slobodna Misao« članek, v katerem piše: Vsi ideali srbskega naroda na Bslkan-skem polotoku so bili sintetizirani v borbah Srbije in Crne gore, ki sta se sfednJie 26. novembra 1918. zedinili, da se uresniči ideal osvobojenja in ujedinjenja vseh Srbov ne samo Srbije in Crne gore, temveč tudi onih po Makedoniji. Sandžaku, Bosni 5in Hercegovini, Vojvodini, Slavoniji, Boki, Dalmaciji in Po drugih krajih. Čeprav je bila ta etapa v življenju srbskega naroda srečno zaključena, vendar Je prišla neka doba, ki Je motila harmonijo v srbskem narodu. Toda danes me v vseh krajih, kjer živi srbski narod, poudarja misel, občutek, upanje in želja, da se srbski narod združi v zajednici kot ena družina in en dom. Časi so zahtevali to zajednico in ta skupnost se že pojavlja v znamenju popolnega srbskega preporoda«. Ženeva, 4. dec. s. (Reuter) Zasedanje Društva narodov zaradi finske zahteve za posredovanje v njenem sporu s Sovjetsko Rusijo je sklicano za soboto, 9. t. m Ker je bil predsednik zadnjega zasedanja Društva narodov sovjetski poslanik v Londonu Majski, bi moral na tej seji prav on izročiti posle novemu predsedniku zasedanja, V diplomatskih krogih izjavljajo, da je malo verjetno, da bi Sovjetska Rusija na to pristala. Po poročilih iz Rige se sovjetska vlada celo pripravlja, da z ozirom na apel Finske na Društvo narodov raje izstopi iz Društva narodov, nego da dopusti razpravo o tem predmetu. Razkrita tajnost Angleški uradni krogi izjavljajo« da je Moskva zahtevala žo pri pogajanjih z Anglijo in Francijo konec neodvisnosti Finske In baltiških držav, ie Rusijo m 4 a a A K k 4 » I « i • •,% a London, 4. dec. & (Reuter) V anglefldh uradnih krogih poudarjajo, da je nedvomno ugotovljena soodgovornost nemške vlade za sovjetsko akcijo proti Finski. Nemčija je o namenih Sovjetske Rusije morala biti že davno poučena, najbrže ie ob priliki sklenitve nernjško-sovjetskega pakta o nenapadanju v avgustu. Ze v teku angleško-francoskih pogajanj za zvezno pogodbo s Sovjetsko Rusijo sta angleška in francoska vlada več mesecev pred nemško akcijo na Poljskem izvedeli za cilje sovjetske politike v Baltiku. Vsebina pogajanj je tedaj ostala tajna. Sedaj izjavljajo v angleških uradnih krorh. tla as ae to pogajanja razbila tedaj ravno aato, ker angleška in P ■■maska vlada ni**a pristali na sovjetske zahteve. U M prtue-dele neodvisnost Finske in baltiških držav. Kakor poluradno Javljajo v Je Sovjetska Rusija tedaj litev mornariških oporišč In Dag« ter na Alaadskesn otočja. Vse prt-nadete države ae vfle, Anglija ter pravljeni plačati te ne pogodbe s Rusije. Nasprotno pa Je •Sivi dno Nemčija brez posnlslcfcov prštala n« sovjetske aahteve v škede asMlekea držav in Finske. Tudi če sedaj nemški uradni krogi preko nevtralnih virov skušajo prikaaovati povečano komunistično nevarnost f du sovjetskih čet ▼ Finsko, da bi na ta način izvajali pritisk ugodnega miru s Anglijo in Francijo, je treba zopet poudariti, da je moral biti nemški zunanji minister Riboentrop o sovjetskih namerah že davno preje točno s t s nemške strani naj da odvrne pomernost za nevtralnih držav od Nemčije Z OBČNEGA ZBORA JUGOSLAVENSKE AKADEMIJE V ZAGREBU V soboto zvečer Je bil letni občni zbor Jugoslovenske akademije za znanost in umetnost. Predsednik dr. Bazala Je predlagal, naj se njeno ime izpremeni v hrvatsko akademijo za znanost in umetnost. Predlog je izzval razpravo o postopku sa rešitev tega vprašanja, kajti predlog; bi moral priti pred Narodno skupščino in šele po sprejemu v njej bi ga moral odobriti vladar. Ker je bila med tem ustanovljena banovina Hrvatska, bo ta predi« k piodložen hrvatskemu saboru, ki je sedaj pristojen za izpremembo pravil akademije. Na tem zborovanju bi morali sklepati e spremembi pravil, ker pa ni bila navzoč -na zadostna večina članov, je bila seja odgođena na prihodnjo sredo zvečer. Zborovanje je bilo tajno in ni bilo dootop-do Javnosti in novinarjem. INTERNACIJA FRANKOVSKEGA VODITELJA V ANGLIJI Splitski »Narodni list« poroča, da Je f ranko vski prvak dr. Branko Jelit. desna roka dr. Ante Pavelk-a, najbrže interniran na Angleškem. Baje je z nemškim potnim listom odpotoval v Ameriko, da agitira med n*«'"" izseljenci. Ko se je vračal v Evropo, so angleške vojne ladje zaustavile pri Gibraltarju italijanski parnik, na ka-_ tereni je bil tudi dr. Jelit. Ker Je Imel ■ nemški potni list, se je moral izkrcati, na-J kar so ga Angleži internirah. "* BEOGRAJSKA UNIVERZA ZAPRTA Rektorat beograjskega vseučilišča sporoča uradno: »Na seji dne 30. novembra Je univerzitetni svet na temelju uredbe e vseučiliščih sklenil, da se univerza zapre za čas od 30. nov. do 5. decembra t. L in da ae ukinejo vse prireditve od 30. nov. 1939. do 1. Januarja 1940. ARETACIJE V ZAGREBU Zagrebška policija poroča, da so se na predvečer 1. decembra pripetile na več krajih v Zagrebu eksplozije v Javnih telefonskih govorilnicah. Neznanci so položili v govorilnice razstreliva, ki so povzročila manjše eksplozije, katere pa so vendarle razbile šipe in poškodovale telefonske go- na Sovjetsko Rusijo. Nasprotno najbrže 1 vorilnice. Policija je aretirala več ljudi, Id ▼ resnici obstoji točen sporazum med Sovjetsko Rusijo In Nemčijo o razdelitvi nju-sfer v Baltiku. Angleške ladje na Dunavu Itaksiušls, 4. dec AA. (Reuter) Neka angleška družba je kupila v zadnjem času več ladij, ki opravljajo promet na Dunavu. Zdi se, da so se angleškim interesentom pridružili tudi francoski. Zdaj je že 14 ladij v kuci Konstanci v angleških rokah. Romunijo in Nemčijo 4. dec. i Po dolgotrajnih pogajanjih je bil naposled med Rusijo in Rumunijo dosežen sporazum, da se zopet otvori železniška proga iz Cernovic preko Galicije ▼ Nemčijo. Zaenkrat je proga odprta samo za tovorni promet, in sicer bo vozilo največ pet vlakov dnevno in še ti samo ponoči. Rumunija zahteva, da da vagone za vzpostavitev prometa na razpolago Nemčija in utemeljuje to zahtevo z dejstvom, da se nahaja v Nemčiji že več me-okrog 2400 rumunskjh petrolejskih Tajfun Manila, 4 dec. i. Nad Filipinskim otočjem je divjal včeraj strahovit tajfun, kakršne-ie ne pomnijo. Tajfun je popolnoma so osumljeni zločinskih dejanj. DOLGOVI NISO PADLI Z NEBA V »Seljačkom kolu« piše Adam Pri biče vie ob priliki uredbe o zaščiti kmečkih posestev: Dolgovi niso padli z neba. Nastali so is gotovih razlogov. Ako Jih zbrišete in ne odstranite teh razlogov, bedo v kratkem spet novi kmečki dolgovi Treba Je odstraniti vzroke zla in sla ne bo več. Sele tedaj, ko se bo vasi stalno dobro godilo, ne bo potrebovala več olajšav in miloščine. GOSTOVANJE ZAGREBŠKE OPERE V NISU Ob priliki včerajšnje otvoritve novega železniškega mostu čez Savo v Zagrebu Je izjavi] min. predsednik dr. Cvetkovič novinarjem, da bo vlada pozvala zagrebško opero na gostovanje v Niš. KRUH SE JE PODRAŽIL »Jugoslovenske sastave desno, hrvatske levo, toda kruh se Je podražil«, nam Je rekla neka stara gospodinja — piše »Narodni liat«, ki pravi nato: Prosimo odločilno oblasti, da posvete vprašanju podraaenja kruha malo več skrbi. Z zastavami bo še šlo. toda s kruhom — sele teško! Curin, 4. decembra. Beograd 10.—, Pa- riz 9.855. London 17.40. New Tork 446.—, Bruselj 73.70, MIlan 22.50, Amsterdam opustoši! 5 otokov južno od Manile in se £ 236.70, Berlin 176.62, SlockhoUu luo.li ------ khi» afaniR • Oelo 101.60. Konenharen 6SJA. BoflM a*ša. BMHBHBBBHBl Stran 3 »SLOVENSKI NARODCjIMBedeljek, «• oeeembra 1989. Stav. 75 Ob povratku naših sezonskih delavcev Kriti in težave s prev Murska Sobota. 3. decembra -»Transport sezonskih delavcev je prispel« je završalo na narodni praznik zvečer po Murski Soboti. Nenadejano in brez predhodnega obvestila je p n vozil poseben vlak par sto sezonskih delavcev in jih ob pol 7. zvečer odložil ns kolodvoru v Murski Soboti- Smeh radosti, da vidijo spet domače obraze, da slišijo spet prekmursko govorico, je navdal sezonce, ko so s trudom spravili prtljago iz vagonov Težke košare, napo'njeni nahrbtniki, v jutovino oviti deli koles in ročne torbe so se grmadili ob ograji tesnega sobo-kega kolodvora. Toliko sto de!avcev in toliko sto komadov prtljage, to je preveč naenkrat za naš kolodvor. Vožnje je konec! Ta vzdih se izvije iz prsi slehernemu delavcu, ko sedeč na prtljagi ogleduje obrise Murske Sobote v temni noči. Globoko vdahne prekmurski zrak in si misli: doma sem. Se nel Treba je še premeriti cesto proti Gornji Lendavi ali proti Rogaševcem, zakaj večina delavcev je iz teh krajev. Skupaj so delali, zdaj so se spet skupaj vrnili v domači kraj. Nerodno je, da ob neurejenih razmerah, v katerih zdaj živi svet, niso mogli obvestiti domačih, da se vračajo Zato jih tudi nihče ne čaka na kolodvoru z vozom ali tovornim avtomobilom, da jih zapelje v domačo vas. No, si mislijo delavci, saj so v Soboti na razpolago postni avtobusi, ti jih bodo lahko naložili par desetin. Pa glej smolo' Poštni avtobusi so državna last. vozijo po toč- ki |e prišel talcat svof* mater no določenem voznem redu in poeta nima pooblastila za izredne vožnje Nima ga, čeprav bi z vožnjo povečala dohodek postne uprave in čeprav so že ponovno naprosili za dovolitev takih izrednih voženj za sezonske delavce ob povratka v domovino. Naj vidijo sezonci, da skrbimo sanja, so si mislili dobri soboaki gospodje, ki jim je naložena skrb sa ugled borze dela. naj vidijo, da smo veseli njihovega prihoda in Hm privoščimo udobno vožnjo do domače kise. Ni njihova krivda, če niso mogli omehčati poštnih avtobusov, da bi v blagor delavcev in svoje lastne blagajne napravili ie kakšno pot izven določenega reda Kam naj gredo zdaj delavci na noč? V Delavskem domu je na razpolago samo omejeno število ležišč, drugod pa je za njih predrago. V Mariboru so mogli dobiti našega denar ia samo za 10 mark. Porabili so ga za vožnjo po železnici, za večerjo, prenočišče in Se za avtobusno vožnjo jim ga ni ostalo. Razumljivo je zato, da bi bH vsak rad čkn-prei doma. Tako so tarnali in iskali vozna delavci iz obmejnih Rogaševcev. Avtoprevoznik g. Franc ^jorkoš se jih fe usmilil m frm dal na razpolago tovorni avtomobil Za volan je sedel šofer Franc Rituper in kmalu je tovorni avto s prtljago in 16 sezonci za vozil na cesto, ki vodi proti Cankovi in Rogaševcem. Okrog 22. se je prazni avto spet vračal v Mursko Soboto. Na njem so bili poleg šoferja še Viktor Vrečic. Mihael Šebjanič in njegov sin Jožef teg »letni mehanik Franc Kovač. Ta je bil prisodel na avto, da sprotni do doma svojo mater, ki se je tudi vrnila z drugimi sezonci iz Nemčije. Sam je aafaiben v Murski Soboti m je med sezonci našel na kolodvoru tudi svoje mater. Oba sta bila vesela svidenja, vesela, da sta se našla zdrava. Zakaj ne bi sin spremil matere do doma, če se potom lahko spet vrne v Musako Soboto? Ko je avto privozil do Pertoce, mu je ugasnila edina rac. Prva je ugasnila že prej na poti v Rogaševce. Brez luči avto ni mogel voziti, zato je Franc Kovač hotel rešiti šoferja iz zadrege s tem, da je sedel na blatnik in svetil z električno žepno svetilko. Ob svitu svetilke je šofer ob počasni vožnji razloči) rob ceste in brez nezgode pri vozil do mesta, kjer se od radgonske ceste odcepi pot v Krajno. Tam je oster ovinek in na njem je vozilo krenilo s cestišča na rob in se prevrnilo v jarek. Ob tej nesreči je Prane Kovač izgubil življenje. Medtem ko se ostalim ni nič zgodilo, je avto pritisnil Kovača z vso težo. mu zdrobil prsni koš in glavo ter zlomil nogo. Bil je na mestu mrtev. Šofer je šel v Rankovce po pomoč in je naprosil par močnih mož da so pomagali dvigniti avto, vendar pa za nesrečnega mladeniča ni bik> več nobene pomoči. Njegova tragična smrt je globoko pretresla vso okolico in vsi sočustvujejo z nesrečno materjo, ki je po povratku v domovino izgubila sina. Zadeve in potrebe Spodnje Dobrave Naselbina, ki ima 195 hišnih številk, blizu 800 prebivalcev in 200 volilcev, nima zastopnika v občinskem odbora Tezno, 3. decembra Radi visokih cen stavbišč v mestu in najbližji okolici, kakor razširitvi mestnega gradbenega zaslona na okoliške občine, se je razvijala gradbena podjetnost zlasti Šibkejših slojev izven mej okoliških občin Tako je nastala v nekaj letih vzhodno Tez-na na obeh straneh Ptujske ceste velika nova naselbina, katero je imenovala takratna upravna občina Raz van je Spodnja Dobrava, hudomušneži pa dali naziv Sibirija in tudi Abesinija. Sedaj spada ta naselbina pod upravno občino Hoče. Neverjetno hitro je zrastla ta naselbina. Tam, kjer je še pred leti segal gozd do Ptujske ceste, je danes naselbina, ki šteje 195 hišnih številk, 741 prebivalcev In skoraj 200 volilcev. Kljub tem za podeželje izredno visokim številkam nima ta naselbina zastopnika v občinskem odboru, ki bi zagovarjal in zahteval na pristojnem mestu ureditev raznih nedostatkov, zlasti popravila cest, pravimo jim ulice, od katerih je bila doslej le menda popisana z gramozom samo ena in še ta ne popolnoma. Prebivalci si pomagajo z ureditvijo cest sami, kolikor pač premorejo materiala. Da je naselbina v resnici naselbina siromašnih slojev, sledi že iz tega, da ima večji del naselbine severno Ptujske ceste le 7 studencev ln hodi k nekemu studencu po vodo 21 strank. Med majhnimi hišicami in tudi nekaterimi barakami so tudi prav lične hiše, nekatere celo enonadstropne, ki se prezirljivo dvigajo nad skromnimi strehami siromakov, ki so s krvavimi žulji postavili lasten krov, ker družine s številno deco ne sprejme rad noben gospodar. In takih družin je tu mnogo in tudi mnogo revščine. Vendar so našli že tu zadovoljivo eksistenco trije gostilničarji, dva trgovca, pek to mesar. — V začetku niso gradili po nobenem gradbenem načrtu zato je nastalo več slepih ulic. Lansko leto pa je g. ing. Bogomir Rauc izdelal generalni regulacijski načrt, kar bo dalo naselbini lepo obliko in primerne prometne veze. V načrtu Je predviden velik prostor ob železniški progi za industrijo in zaščitni pas med industrijo in naseljem. Nekako v sredini je določen prostor za javne zgradbe, cerkev, solo in otroško lgrallšče. Prva nujnost je gradnja šole, saj je v naselbini nad 200 šoloobveznih otrok, ki posečajo zaenkrat šolo na Teznem, ki pa je že sedaj za to ttevilo otrok pretesna. — Naselbina Dobrava pa se bo kljub mnogim sedanjim nedostatkom gotovo lepo razvijala. Ima tudi med svojimi prebivalci precej narodnih ta kulturnih delavcev, ki se marljivo udejstvu-jejo v društvenem življenju na Teznem. Pivkova sokolska družina na praznik zedinjenja Slovesna zaprisega številnih novih članov Maribor, 3. decembra. Snoči so se zbrali pripadniki Sokola Ma-ritor I v rekordnem številu v telovadnici vojašnice kralja Petra Osvoboditelja k slovesni proslavi praznika narodnega in državnega zedinjenja. Telovadnica Je bila okusno okrašena s sliko Nj. Vel. kralja Petra II. Uvodoma je spregovoril tople in prisrčne pozdravne besede starosta br. J. Mohorko, ki Je naslovil prav prisrčen pozdrav na navzoče številne predstavnike častniškega zbora s poveljnikom šole za rezervne oficirje, podpolkovnikom g. S. Ga-ščičem na čelu, pa tudi na člane pevskega društva »Jadran-Nanos«, ki so z našo lepo rodno pesmijo sodelovali pri prisrčni proslavi Sledilo Je branje poslanice S K J, nakar so pevci >Jadrana-Nanosac pod vodstvom prof U. Vrabca ubrano zapeli državno himno. Lep učinek je imel simbolični prizor zedinjenja, ki ga je ljubko podala deca Pivkove sokolske družine. Zanosno Je na-raščajnik K a t o 1 deklami ral primerno pesem, nakar so pevci »Jadrana-Nanosa* za- * peli prelepo pesem >Slovan na dane. Sestra j Dragica F i j a v ž Je lepo deklamirala Gan glovo »1. december«. Veliko zanimanje je vzbudila med številno navzočimi svečana izročitev župnega prehodnega prapora naraščajskl vrsti pivkove sokolske družine za zmago, d si jo je priborila ob priliki naraščaJskega župnega tekmovanja v letu 1939. Slikoviti spored snočnjega slavja je Izpolnila slovesna zaobljuba preko 100 novih članov Pivkove sokolske družine, ki so položil) to svojo zaobljubo v roke društvenega staioste or J. Monorka. Tudi so bile društvenim pripadnikom izročene lične diplome, »d so d Jih pridobili tekmovalci in tekmovalke s svo jimi lepimi uspehi ob priliki smučarskih, strelskih Id telovadnih tekem. Z vseslovansko himno »Hej Slovani«, ki so jo z zanosom odpeli vsi navzoči, ae je zaključila lepa svečanost Pivkove sokolske družine, ki je s tem ponovno Izpričala tesno in krepko povezanost svojih vrat. Po ofl-cielnem delu je sledila prijetna zabava ▼ okviru čajanke, ki jo je priredilo članstvu Sokolsko društvo Maribor I. živahna Miklavževa Bilo je več prireditev in Maribor, 3. decembra. Miklavževa nedelja Je bila letos navzlic prilikam časa precej razgibana. Mariborske trgovine so bile po večini odprte ln tudi povpraševanje strank je bilo precej iavah-no. zlasti po slaščičarnah in trgovinah z otroškimi igračami. Skrbne mamice so Izkoristile današnjo nedeljo za nakup daril, ki navzlic naraščajoči draginji ne smejo Izostati. Letošnji Miklavž bo sicer nekoliko skromnejši, vendar pa ne bo mariborska deca navzlic temu nikakor prikrajšana. Po številnih lokalih so bila miklavževa-nja z obdarovanjem. Danes popoldne ob 16. je bila v matičnem Sokolskem domu Miklavževa igra z obdaritvijo številne sokolske dece, ki je z veseljem pozdravila ne samo Miklavža, ampak tudi vse njegovo spremstvo. Pri igri so nastopili tudi Me-flsto, Belcebub, minister Asm odej in drugI hudobci, razen tega zloglasni burkež Kurent ter njegova pajdaša Grdavž in Me v za. Bik) je veliko iskrenega, pristnega otroškega veselja. Snoči pa so imeli svoje miklavftevanje v Narodnem domu uslužbenci Nabavljalnih zadrug. Vsi prostori Narodnega doma so bili za to priliko okusno okrašeni in slavnostno opremljeni. Številno občinstvo se je odzvalo vabilu prirediteljev, ki hočejo s čistim dobičkom prispevati svoj delež za gradnjo okrevališča naših zadrugarjev, Kt ga hočejo postaviti vrh Pohorja. Tuđi »Jadran-Nanos« Je imel svoje mikla-vževanje danes popoldne v Grmekovi dvo reni v Studencih. Tudi tukaj je bilo veselje te prijetno razpoloženje, ki se je stopnje- nedelja v Maribora so bile dobro obiskane valo do viška, ko se Je pojavil s svojim spremstvom Miklavž in bogato obdaroval vse navzoče. Sicer pa ni bilo v sredini mesta hi na periferiji večjega javnega lokala, kjer bi ne bilo veselega miklavževanja, ki je prineslo potrebno razvedrilo mlajši, pa tudi starejši generaciji. Navzlic hudim časom je ostal Miklavž tudi letos Mariborčanom zvest in se jih je radodarno spomnil, ko je nastop svojo pot današnjim časom primernega obdarovanja. Od kdaj prihaja v Maribor slovenakl Miklavž Zdaj, ko se ugotavlja zgodovina ne le bivanja, marveč tudi dejansko narodno zavednega življenja Slovencev v Mariboru, bo tuđi prilika ugotoviti, od kdaj prihaja slovenski Miklavž v Maribor. Ali se je pojavil kdaj že pred Skvenako Čitalnico ki kje? AM je prišel sele v Čitalnico in na kak način? Ali pa ga v ceH tej dobi sploh ie ni bilo In je našel svoje f denje sele pri Delavskem bralnem m skem društvu, ©e bi bil* to gotovost, potem hi bfl slovenski Mfelavž v Mariboru star sele 40 let. To as pravi, da šele 40 let prihaja kot naroden. res slovenski Miklavž v Maribor. Tedaj bi bfl njegov prvi nastop v nedeljo, 3. dooambra leta, 1899 v Narodnem domu. Kakor sms že poročali, se js alntisns otvoritev Na-rodnega, doma vrSUa 30. uoveutbrm L 1899. Tri dni pozneje — torej kot otnanjeno, v nedeljo 3. decemora (slučajno kakor le- tos), pa je v isti namen m Istotam tudi Delavsko bralno in pevsko društvo priredilo svoje prvo slavje v zvezi z nastopom Miklavža. Od tedaj — to je gotovo — je slovenski Miklavž v Narodnem domu postal tradicionalen. Letošnja miklavževska konjunktura V sredo ima naša mladina svoj dan. Popolnoma v soglasju s sedanjo precej zamotano dobo sta nebeški dobričina Miklavž in peklenski parkelj sklenila sporazum v tem smislu, da ne glede na tehtne ali ne-tehtne razloge izvedeta splošno mobilizacijo trgovin ln — žepov. Ko se sprehajam po ulicah našega Maribora, ki je kakor ve? zavit v rdečo luč z najrazličnejšimi dobro-cami obloženih izložb, se v eri raznih tekem vprašujem, ali ne bi morebiti kazalo priznati najboljšim aranžerjem teh zares sijajnih in okusnih izložb nagrado, ki naj bi potem šla v prid zapuščenim otrokom in sirotam. Vsakdo Išče danes konjunkture. Podob0 Je, da je bil »mobilizacijski ukaz« ono-stranskih veljakov sprejet precej ginljivo in disciplinirano. Zastopani niso samo tra dicionalni slaščičarji in lectarji. So tukr> še radijski aparati, fotografski aparati, ure knjige, praktični izdelki papirne stroke igrače, steklen ina, porcelan itd. Pa tudi pozlačena šiba, venec fig. jabolka, orehi ir rožiči, ceneni bonboni itd. Starši imajo svoje skrbi. Ne marajo za greniti svoji deci miklavževskega veseljp Upati je, da Miklavž mariborske dece na vzlic draginji in hudim časom tudi letos p bo razočaral. Jurij Pika. Tezenske novice — Prijatelj tuje solate. V noči od torka na sredo je neki prijatelj tuje solate izpraznil posestniku Krašovcu za hišo jamo. v kateri je imel spravljeno solato za zimo. — Sokolski diletanti nas bodo po precejšnjem odmoru zopet presenetili in že pridno študirajo svoje vloge. Sokolski Miklavž pa bo prišel v soboto v Pulkovo gostilno. — Rdeči križ pridno zbira prispevke, da bo božično obdarovanje revne šolske dece čim izdatnejše. — Sokolska proslava zedinjenja. Tudi naš »Sokol« je dostojno proslavil ta največji državni in sokolski praznik in sicer popoldan na praznik zedinjenja ob 15. uri v lepo okrašenem pritličnem razredu narodne šole. Slavnost Je otvoril starosta br ftpes Franjo s primernim nagovorom, kateremu so sledile deklamacije naraščajni-kov, čitanje poslanice in petje. Sledila je prevedba naraščaja v članstvo, zaobljuba novih članov in razdelitev diplom. S himno »Hej Slovani« 'je bila slavnost zaključena Že tretji požar v eni vasi Ljutomer. 3. decembra. Ni minilo teden dni, kar je pogorelo gospodarsko poslopje pri posestniku Zemljču v Nccsincih, že so bili vaščani Noršincev ponovno preplašeni, ko so začuli v četrtek zvečer zopet plat zvona in gasilski rog. Tokrat je ob pol osmih začelo goreti gospodarsko poslopje posestnice Frančiške Vau-potič. Ogenj je nastal na skednju ter se razširil na vso gospodarsko poslopje in v bližini zloženo šibje. V poldrugi uri se je spremenilo v pepel številno poljsko orodje, mnogo slame, sena, listja in drv in vsi gorljivi deli skednja. Ko je plamen vihral nad gospodarskim poslopjem, se je začul močan pok, ker je od vročine razneslo pločevinast sod, napolnjen s karbolejem Tekoča in vroča masa je brizgala na vse strani ter se končno tudi vnela. Goreče slamnate veternice ns ie neslo visoko v trsk po vsej vasi. Mnogi posestniki so morali čuvati svoja poslopja in niso mogli gasiti požara. Tudi to gospodarsko poslopje ni bilo dovolj zavarovano. Posestnica trpi do 50.000 din škode. Kako je ogenj nastal, še ni dokazano, verjetno pe je, da je tudi ta požar delo zlobne roke, če ne organizirane družbe, ki se boce vsščsnom maščevati Tako so našli v petek na mostu listek, kjer piše nekdo s svinčnikom, da bo vsak teden gorel v vasi en skedenj. Našteti so tudi posestniki, ki jim bo še pogorelo gospodarsko poslopje ali skedenj Ljudje so silno prestrašeni. Nekateri so že začeli prazniti skednje, zlasti pospravljali vozove, poljsko orodje in drugo, kar bi moglo zeoreti. Iz dosedanje preiskave ie razvidno le to. da so vaščani videli pred večerom nekega mlajšega moškega, ki si je nekatere hiše podrobneje ogledoval s ceste. Vaščani so sedaj odredili stalno stražo, ki bi naj preprečila nove požare, v kolikor bo pač to v njihovi moči. Poleg tega pa bo tudi orož-ništvo ponoči hod lo po vasi, da se preprečijo še hujše nesreče. Ptičji znanilci občutnega vremenskega preobrata tirali vnaprnl čutl]o, tU se Mila ve*Ja Maribor, 3. Izmed rasnih živali so najbrž ptiči najbolj zaneljlvi znanilci občutnega vremenskega preobrata. Treba je le poznati njihovo življenje, posebno njih vedenje t k prod takim preobratom, ko je na splošno še najlepše vreme. Po doigoletrdh preizkušnjah je Maribor (odkar vremenaka hišica pred glavno pošto stalno štrajka ) dobil svoj ptičji barometer ta sicer v glavnem takole kombiniran« dva dni pred vremenskim preobratom so ptiči zelo živahni zlasti v iskanju hrane (piče) Tedaj jim ne zadostuje običajna dnevna porcija. Tik pred preobratom pa je — in tu pričenja kombniranost ptičjega barometra i — v Mariboru je Kalvarija kot Izumrla Skoro nobenega glasu, tudi ne tam. kjer so se še dan preje glasili živahni >občni zbori < srak in vran. Zdaj je vse tiho. Niti ne pridejo bi zu hišice za krmi'en je ob običajnem ju trn jem času, marveč posamič še- le proti večeru, aH pa — pred htnednlm vremenom — tud». to izostane. Pač pa je nekoliko bolj živahen spodaj leteči park, to pa le zaradi preselitve onih Iz višje leteče okolice. Tem bolj živo pa postaje v mostu samem; tu prihajajo tudi še popoldne kar na okno, na katero tudi trkajo, če je zaprta Uboge zivaHce ecejo torej pri človeku zavetja ln hrane. K temu ptičjemu barometru spada Se marsikaj zanimivega tn bi bUo tudi iz zgolj praktičnih ozirov zelo umestno, če bt ae tudi drugi opazovalci zglasili s svojimi skušnjami. To pot se je ta barometer v Mariboru pojavil 1. decembra in se danes (3. decembra) še vedno stopnjuje. Na občno spremembo tudi pri nas kaže ze nekaj dni nebo, posebno danes z ocividrdim* znaki, ki' kažejo na izredne zunanje vremenske dogodke kata^stromega značaja. Mariborske in okoliške novicr — Kradejo kakor srake. Francu Zelenku iz Mlinske ulice 17 je neki zlikovec odnesel s kolesa, ki ga je imel pred neko trgovino na Aleksandrovi cesti zavoj, v katerem je bilo par novih čevljev. — Na Glavnem trgu je spreten žepar izmaknil nosest-nici Mariji Zagdeli iz Drakovcev denarnico, v kateri je bilo 600 din gotovine. Slična usoda je doletala upokojenko Ido Miliče-vo. stanujočo v lpavčevi ulici ki ji je v Strossmaverjevi ulici neznan tat ukradel denarnico s 500 din gotovine. — V Bolfen-kovi ulici 4 je izginilo zasebnici Rozi Rate j z dvorišča še mokro perilo, vredno oko-h 600 din. — Trgovskemu slugi Alojziju Kamel ju s Tezna je neznanec odpeljal izpred neke gostilne na Tržaški cesti kolo znamke »Pegeot«. ki ima evid št 2-128584. Tudi mizarju Vinku Spmdlerju stanujo-čem v Sp Radvanju je izginilo kolo, ki je znamke »Stever* in ki ima evid. številko 2 791523 — Opeharjeni avtoprevoznik. Avtoprevoznik Viktor Marin iz Jezdarske ulice je pred dnevi izročil nekemu us'užbencu neke črpalke 400 din in posodo da mu preskrbi bencin. Ko je Marin čez par dni vprašal uslužbenca, kdai na) pride po bencin mu je odgovoril da od meg* sploh nikdar ni dobil nobenega denaria ali posode. Marin, ki se mu je vsa zadeva zdela precej čudna ie uslužbenca prijavil policiji. — Drobne vesti V LimbuŠu je prišel 30-etni delavec Jurij Sauperl po nesrečnem naključju z levico v stroj, ki mu je odtrgal tri prste. Sauperl se zdravi v bolnici. — V Dvofakovi ulici je neki izvošcek zapeljal v kolesarja Alojzija Voha iz Studencev. Voh je obležal s precejšnjimi poškodbami na glavi. — Trgovec Matija Lubša je prijavil policiji, da mu je neki sosed odnesel iz stanovanja razne predmete, vredne preko 1000 din — Barvar Leopold Lor-bek je našel ob Oreškem nabrežju na nekem drevesu naslonjeno kolo, ki ima evid. št. 2-125448 Kolo dob* lastnik na policiji. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri Sv. Arehu na Glavnem trgu 20. tel 20 05. ter Savoato-va magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22-70. — Grob pri grobu V Ribniškem selu je umrl posestnik Josip Kolarič, star 70 let. Žalujočim naše globoko sožalje. — Pogreb Jerneja Žmavca. V soboto popoldne je bil na Pobrežju pogreb upokojenega višjega revidenta državnih železnic Jerneja Žmavca. Pogreba so se udeležili v velikem številu železniški uradniki in ribiči, saj je bil pokojni znan v vrstah mariborskih ribičev. V imenu Ribarskoga društva je spregovoril ob njegovem grobu toplo občutene, izbrane ter prisrčne poslovilne besede šef-primarij dr. Janko Dernov-šek. Ohranimo blagemu pokojniku trajen spomin. — Premiera »Lepe Vide* V soboto zvečer je bila v gledališču premiera opere Ri-sta Savina »Lepa Vida«. Občinstvo je toplo vzklikalo vsem sodelujočim, navzoč je bil tudi avtor g. Risto Savin, ri je nioraJ na oder, kjer je prejel v znak priznanja lep venec. — Iz Šolske službe Meščanakošolska učiteljica Pavla Tirar je premeščena iz Šoštanja k tukajšnji I. meščanski šoli. — Iz železniške stroke. Za poverjenega v tukajšnjih železniških delavnicah je imenovan g. Rudolf Dvorak, ki je služboval doslej v Bosanskem Brodu. Prometnik Edvard Tomšič, ki je doslej služboval na Jesenicah, je premeščen sedaj v Maribor. — Upokojitev. Višji pisarniški ofiefa! g. Miha Visočnik, vodja pisarne tukajšnjega predsedništva okrožnega sodišča, je bil upokojen. — Meso. Tukajšnja »Delavske polHuts« poroča: »Meso v našem mestu je neupravičeno drago in stane 14 do 16 din za kg. Da je to očitno preveč, nam najbolje dokazuje dejstvo, da je mogoče dobiti goveje m telečje meso na Pobrežju. torej v neposredni bližini mesta, po 10 do 12 din kg. Zakaj je meso v mestu tako drago?« — Pohod sokolskega Miklavža skozi Maribor. Danes ob pol 18. se bo pojavil na Aleksandrovi cesti sokolski Miklavž s svojim številnim spremstvom, ki bo krenil po Aleksandrovi cesti proti kolodvoru, ker j« namenjen v Celje in Ljubljano. Vrne pa se spet v torek 5. t. m. ob 16. ker hoče obdarovati Se v dvorani matičnega Sokolskega doma vse tiste, ki še niso prišli na vrsto pri nedeljskem obdarovanju. — Kako je s slanino. Tukajšnja »Delavska politika« porota v številki 138: »Nedavno smo črtali v listih, da priredimo v Jugoslaviji tedensko 10.000 do 12.000 prs« šičev, sposobnih za zakol j. Na podlagi te kalkulacije bi lahko izvozili mesečno prašičev v skupni teži 6 milijonov kg, izvozi, mo pa samo milijon kg. Torej bi moralo biti pri nas prašičev na pretek toda kaj opažamo? Slanine primanjkuje. Ljudje v našem mestu se tako rekoč nastavljajo po prodajalnah, istočasno pa se je cena slanini dvignila na 18 do 20 din. medtem ko se slanina izven Maribora še vedno prodaja po 16 din. Tudi problem, s katerim naj bi se bavil odbor za pobijanje draginje.« _ »Spomin* Iz avatovne vojne $1 Je dal , odstraniti. V mariborsko bolnico je prišel 671etni kočar Josip Ajd. doma na Hočkem Pohorju. Zdravnikom je dejal, da ima v boku kroglo, ki ga je zadela v svetovni vojni. Sedaj po 22 letih, mu je krogla v boku tako nagajala, da je čutil močne bolečine. Zdravniki so mu kroglo odstranili — Proslava 1. decembra. Obmejna Cerknica je prav lepo proslavila 21-letnlco osvo-bojenja ln zedinjenja. Cerkvene slovesnosti v župni cerkvi so se udeležili vsi zastopniki oblasti ln društev s svojimi prapori. 6te-vilni Je bil tudi oficirski zbor s kapetanom %. Koscem na čelu. Sledila je proslava v šolskih prostorih za šolsko mladino, zvečer pa je rakovški Sokol v svojem domu priredil dobro obiskano akademijo. — Pobesneli umobolni razbil pohištvo tn vse šipe v stanovanju. V Frank« > pa nov i ulici 31 so imeli strašno noč Okoli 23. ure »e je namreč vračal domov v stanovanje svojih staršev 351etni Bruno G., ki je bil že svojčas nekaj časa v umobolnici. V vinjenosti je pričel razbijati pohištvo m okna. Pobesnelega umobolnika je hotela pomiriti policija, toda bilo je vse zaman. Naposled so poklicali mariborske reševalce, ki so ga hoteli odpremiti v bolnico, kjer pa so izjavili, da za umobolne nimajo prostora. Nazadnje so pobesnelega Bruna G. prepeljali v policijske zapore. — S sekiro poglavi Ko se je IRlerni posestniški sin Franc Nedog vračal proti domu k Sv. Juriju ob Ščavnici. ga je neki neznanec napadel in mu s sekiro prizadejal ta ko težke poškodbe na glavi, da se je Nedog zrušil na tla in obležal v mlaki krvi. Nedoga so odpremili v mariborsko bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo da bi mu rešili življenje. Za napadalcem poizvedujejo orožniku — Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20 uri predava o Ameriki ga Vera Ad-lešič, soproga ljubljanskega župana. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike. _ Uboj. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici ao se spopadli fantje. Na bojišču je obležal posestnikov sin Ivan Senekovič, k: ga je nekdo sunil z nožem v levo oko tako močno, da je konica noža prodrla, prav do možganov. Senekoviča so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer pa je kmalu po prevozu umrl. — Mariborsko vreme. Včeraj je padlo 5.9 mm dežja. Najvišja temperatura včerajšnjega dne je znašaii 6.2, davi pa je bila najnižja 1-6 Vremonska napoved za mariborski okoliš pravi, da bo pretežno oblačno in mirno vremj ponekod merda malo dežja. — Tragična smrt dveletnega otroka. V četrtek popoldne se je v Dol. vaal pri Cerknici pripetila težka nesreča, katere žrtev je postala dveletna hčerka zidarja Mlinarja. Mlinarjev! so namreč pripeljali voz zamenja, a ker je bilo žamenje drobno, ga niso skladali, marveč kar prevrnili. Ko pa je bil že mrak, je Mlinarjeva gospa začela iskati po vaai svojega otroka, toda ker ga nI našla je poklicala sosede, ki so začeli iskati po bližnjem potoku, toda brez uspeha. Tedaj pa so se spomnili, da je otrok skakal okoli voza, ko so skladali žamenje, v temni slutnji so začeli razkladati žamenje in pod kupom res našli dete, ki ga je precejšnja teža zamenja kar strla. Nesreča je globoko odjeknila po vsej vasi. želeti je da bi starši na svoje otroke malo bolj pazilL Mariborsko gledališče Ponedeljek, 4. decembra: Zaprto. Torek. 5. decembra: ob 20.: Lepa Vida. Red A. Iz Poljčan — Lepa proslava državnega praznika, praznik zedinjenja sta svečano proslavili tukajšnja šola ta sokolsko društvo. Ob 8. uri je bila slovesna shižba božja, nakar se je vršila šolska proslava v okrašenem VI. oddelku tukajšnje sole. Po otvoritvenem govoru učenke najvišjega razreda so sledile deklamacije, razni prizorčki '.ti petje naših narodnih pesmi. Sodelovali so otroci vseh oddelkov. Slovesnost je bila zaključena s petjem državne himne. Kar nato se je vršila ob 10. uri sokolska proslava praznika zedTnjenja. Ta proslava je imela še posebno slovesen značaj, ker se je prvič vršila pod lastno streho v grade-čem ae sokolskem domu, sicer zaenkrat samo še v društveni sobi. ker dvorana z odrom še ni dogotovljena, vendar z zavestjo, da je na svojem. Po pozdravu državni zastavi, govoru br. staroste so se vrstile med čitanjem poslanice, nagovorom br. podstaroste , srekane deklamacije ta pr1:-soTČfci sokolske dece. Skn 'esna je b:la za-piiaega članstva, nakar je bila svečana seja zaključena s petjem pesmi »Hej Slovani«. Večina hiš v Peklu je bila v državnih zastavah. Zdravo! Iz Ptuja — Tragična smrt berača. Posestnik Izidor Horvatič iz Apač na Dravskem polju se je te dni napotil v svoj gozd, kjer je imel Se precej dela. Ko je prišel do Slovenje vasi, je opazil na drevesu neznanega moSkega. O tem je takoj obvestil bližnjo orožniško postajo. V mrtvecu so spoznali berača Roreka, iz Stoperc, starega okoli 60 tet Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico na Hajdini