i UVODNIK JANJA INTIHAR Celje brez nobel gostiln Moram priznati, da me vsakokrat, ko v revijah in časopisih prebiram, kakšne dobrote ponujajo svojim gostom mnoge gostilne v Ljubljani, pa na Gorenjskem in še zlasti Primorskem, prevzameta neizmerna zavist in tudi žalost. So celjski gostinci res tako neinventivni ali celo nesposobni, da na našem koncu nimamo niti enega lokala, kamor bi vsake toliko lahko šli pocartati svoje želodčke? No, saj se tu in tam še najde gostilna, v kateri se da z užitkom pojesti kaj okusnega in zdravega, vendar je večina takšnih, kjer mislijo, da je za gosta vse dobro. Odgovor na vprašanje, zakaj v Celju in njegovi okolici ni nobene nobel gostilne, ki bi se lahko kosala s kuharskimi mojstrovinami drugod po Sloveniji in tudi tujini, mi je te dni razkril Janez Marin. Ne gre za neinventivnost in tudi ne za nesposobnost, ampak preprosto za - strah. Sodobne gostilne s sodobnimi kulinaričnimi prijemi si namreč v Celju nihče ne upa privoščiti, pravi znan celjski gostinec iz še bolj znane gostilne Čulk. Tveganje bi bilo preveliko. Ne samo zaradi krepkega finančnega vložka, tudi bojazen, kako bi se takšna gostilna prijela v Celju, kjer so gostinci tako ljubosumni drug na drugega, daje to že kar smešno, je velika. Poleg tega pa se, morda še bolj kot drugod po državi, srečujejo z močno nelojalno konkurenco. Goste in zaslužek jim odžirajo okoliški kmečki turizmi, ki so po mnenju organiziranih gostincev v veliko boljšem položaju kot oni, v mestu in njegovi okolici pa je iz leta v leto več klubov in društev, ki so sicer na papirju bili ustanovljeni zaradi najrazličnejših ljubiteljskih dejavnosti, v resnici pa se grejo zgolj gostilno. Pri tem pa jim, ker pač imamo takšno zakonodajo, ni treba izpolnjevati kar 112 zahtevnih gostinskih predpisov. No, spremenjen in dopolnjen zakon o gostinstvu bo med gostilnami in »gostilnami« končno napravil red. Se bo potem končno našel junak, ki bo Celjanom ponudil nekaj ekskluzivnega? Ali pa je zdajšnje govorjenje o neenakih pogojih poslovanja le izgovor? Upam, da ne in da se bomo y bližnji prihodnosti le srečali v kakšni zares dobri gostilni. edn m www.novitednik.com Pravim odžirajo zasluiek Društva in kmečki turizmi huda konkurenca gostincem zakon končno napravil red? Predstavniki gostincev v Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so opozorili na neurejene razmere v našem gostinstvu. Namesto da bî se gostinska dejavnost pospešeno razvijala in krepila, se število gostinskih obratov zmanjšuje. Konec leta 2001 jih je bilo 4.211, letošnjo pomlad pa so imeli v svojih vrstah le še 2.665 članov. Po ugotovitvah sekcije za gostinstvo se večina »izginulih« gostinskih obratov skriva v drugih oblikah gostinske dejavnosti. »Ki nelojalno konkurirajo organiziranemu gostinstvu,« opozarja tudi celjski član upravnega odbora sekcije Janez Marin. »Najbolj nelojalna konkurenca so razna društva in klubi ter kmečki turizmi. Zanje ne veljajo gostinski predpisi, davčna zakonodaja, higienski minimum in drugo. To pomeni, da si dohodek pri- Bo spremenjeni upa, da bodo spremembe zakona o gostinstvu začele veljate še letos. dobivajo na neobdavčen in nenadzorovan način,« ugotavlja Janez Marin in poudarja, da vse to, pa tudi delo na črno, spodbuja naša zakonodaja. »Gostinci že dolgo opozarjamo, da društva oziroma klubi, ki so kot gobe po dežju v zadnjih nekaj letih zrasli zlasti na Štajerskem in Dolenjskem, ne opravljajo le nepridobitne dejavnosti za svoje člane. Pogosto opravljajo klasično gostinsko dejavnost, a pod mnogo lažjimi pogoji kot mi,« pravi Marin, ki že vrsto let vodi znano celjsko gostilno Čulk. Čeprav gostinci dobro vedo, kdo so tisti, ki izigravajo zakonodajo in se organizirajo kot društvo ter opravljajo gostinske dejavnosti, pa doslej, trdi Marin, Še nikogar niso prijavili pristojnim službam. »Nič nimamo proti društvom, le zahtevamo, naj bodo pogoji poslovanja za vse enaki. Tudi inšpektorji namreč takšnim lokalom niso kos. Tudi če jih zaprejo, zaradi preprostega postopka ustanovitelji društvo ukinejo in ustanovijo novo, inšpekcijski postopek pa se mora začeti na novo.« Janez Marin upa, da bo spremenjeni in dopolnjeni zakon o gostinstvu, ki ga je vlada sprejela 21. julija, ve- Dan odprtih vrat na avtocesti V okviru celodnevne prireditve odprtih vrat z naslovom Povezujemo Slovenijo: Al Maribor-Ljubljana-Koper, 230,7 km bo na dan predaje prometu avtocestnega odseka Trojane-Blago-vica od 8. do 15. ure na novozgrajenem avtocestnem odseku preventivna akcija Varno skozi predore. Z njo želijo na Darsu uporabnike slovenskih avtocest, še posebej pa bodoče uporabnike 2.931 metrov dolgega predora Trojane, opozoriti na nekatera pomembna navodila za varno uporabo avtocestnih predorov ter prikazati varnostno opremo, ki je vgrajena v predorih. Vodeni ogledi predora Trojane se bodo začeli ob 8. uri na počivališču Lukovica iz smeri proti Ljubljani in v avtocestni bazi Vransko (ob izvozu Vransko), od koder bodo avtobusi odpeljali proti predoru Trojane. Z obeh štartnih točk bodo avtobusi vozili v polurnih presledkih vse do 12. ure, ko bo na vrsti še zadnji vodeni ogled. Med 11. in 12. uro pa bo avtocesto Trojane-Blagovica preizkusilo tudi 230 rolarjev. Po predaji odseka prometu bo Slovenija med prvimi petimi evropskimi državami po gostoti predorov glede na dolžino avtocest. Na Darsu poudarjajo, da je vožnja skozi predore popolnoma drugačna od tiste po odprti trasi in zahteva od voznika še posebno pazljivost in poznavanje posebnosti, značilnosti in pasti vožnje skozi predore. Vsi novejši avtocestni predori so sicer opremljeni z najsodobnejšo elektro-strojno opremo in tehniko ter video kamerami, v primeru kakršnih koli nepredvidenih dogodkov v predorih pa je za uspešno reševanje ljudi kljub temu najbolj bistvena pravilna in pravočasna reakcija voznika. Upoštevaje prometne predpise bodo vozniki najdaljši slovenski avtocestni dvocevni predor Trojane lahko prevozili v manj kot dveh minutah. Za obiskovalce pripravljajo med drugim tudi ogled preventivnega filma o vožnji skozi predore, strokovno voden ogled predora in naprav v predoru, poleg tega pa bodo lahko deležni tudi nasvetov za varno uporabo avtocest in prikaza specialnega vozila za reševanje v predorih. Na zahodnem portalu predora bo mogoč preizkus naprav za merjenje reakcijskega časa voznika ter prikaz naletne teže ob trku. MR Foto: GK Pred trojanskim predorom od danes ni več stop znaka. ljati pa naj bi začel še leto tovrstnim »gostincem« ve darle stopil na prste. Ne 1 pa uredil vprašanja turisti nih kmetij, kjer bodo la ko še naprej počeli man kaj, kar pomeni konkure co, ne pa dopolnitve tu stične in gostinske ponu be. V sekciji so prediaga da naj bi ponudba kme predstavljala le 15 odst< kov kupljenih surovih, přel stalo pa bi bila hrana z d| mače ali sosednjih kmetj vendar njihovega predloj niso sprejeli. Novi zakon| gostinstvu dovoljuje, da p nuja kmetija le 30 odsto kov lastnih proizvodov. » Italiji, na primer, so prei pisi jasni in tam kmečki ti rizem gradijo na doma pi delanih izdelkih. Se sponi njate primera zastrupitve hrano na eni od turistični kmetij blizu Topolšice? Zi strupilo se je 170 obiski valcev, čeprav lahko imaj po predpisih kmečki turil mi trikrat manj sedežev. Pi leg tega je bila, kot so pi vedali lastniki, vsa spod hrana kupljena,« pravi Mi rin. Sicer pa še poudarja, daj zelo dobro, ker je ministi tvo za gospodarstvo končij poskrbelo za spremembe! gostinski zakonodaji. Vendl pa ga, tako kot vse njegoi kolege, moti še nekaj. Ni zakon namreč dopušča del v gostinstvu brez izobrazi» Z gostinstvom se bo torej lal ko ukvarjal vsak, kar se i zagotovo poznalo pri kaki vosti storitev in varnosti stov. »V zbornici se zavzenj mo za uvedbo mojstrskih i pitov za kuharje in natakij je. To bi poklicu dvignilo u| led,« je prepričan Marin, j JANJA INTIHii Foto: GREGOR KATl Sodelovanje Heimschuha in Bistrice ob Sotli Pred dvema letoma se je začelo sodelovanje med Bistrico ob Sotli in avstrijskim Heimschuhom. Obe mesti ležita v naravnih parkih - Kozjanskem oziroma Naturparku Sudsteirisc-hes Weinland. V občini Heimschuh so začeli raziskovati kraje s tako imenovanimi kraljevskimi hribi, na katerih ležijo gradovi rodbine Kunšperk. Takih gradov naj bi bilo na območju Slovenije (Kunšperk v občini Bistrica ob Sotli, ki so ga zgradili pred tisoč leti!), Avstrije, Bavarske, Češke, Slovaške in Madžarske približno dvajset. Z omenjenim raziskovanjem pa so se začele odpirati tudi možnosti za sodelovanje na drugih področjih. Včeraj (četrtek) popoldne so v Heimschuhu pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavih kulinarično knjigo, projekt Potovanje skozi zgodovino, kul- turo in tradicijo z brošuro v slovenskem in nemškem jeziku z naslovom Varuhi časa terTazstavo občine Bistrica ob Sotli in Kozjanskega parka. Z likovnimi deli se predstavlja Jože Božiček - Gero iz Podsrede, znan likovni in steklarski ustvarjalec in bivši dolgoletni direktor Dekorja Kozje. Bistrica ob Sotli bo v Heimschuhu do oktobra pripravila še štiri predstavitvene razstave z različnih področij, prihodnje leto pa se bodo Avstrijci na podoben način predstavih v Sloveniji, je povedal župan Jože Pregrad, ki je od vsega začetka nosilec zanimivega sodelovanja med dvema občinama, ki ju že tisoč let povezujejo Kunš-perki. Ob delegaciji Bistrice ob Sotli so se včerajšnjega srečanja udeležili tudi predstavniki Kozjanskega parka z v.d. direktorjem Marjanom Drofenikom in poslanec ter župan Sevnice Kristijan Jane. TONE VRABL SKI INTERNET SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119 Marijin praznik razgiba Slovence »Noben praznik Sloven-ev ne razgiba tako kot jih raznik Marijinega vne-ovzetja ali veliki šmaren, ij gredo na ta dan na raz-Ěne božje poti in napolni-i.vse Marijine in druge srkve,« pravi opat Marjan mernik iz Celja. Slednji bo na praznični dan j 8. in 10. uri po tradiciji aševal v baziliki v Petrov-ih, ki je ena najbolj znanih pvenskih romarskih poti, in pečer ob 19. uri še v Mariji-Í cerkvi v Celju. Že v nede-), dan pred praznikom, bo b 10. uri maševal v cerkvi (arije Vnebovzete na Dobr-i in zvečer ob 19. uri v Ma-ijini cerkvi v Celju. Omenjeni praznik, ki je idi državni, je za katoliča-e poleg božiča, praznika sv. ešnjega telesa in krvi (praz-ik je vsako leto določen gle-e na veliko noč) ter prazni-ivseh svetih (1. novembra) ovesni in zapovedani cerk-eni praznik, ki ga obhajalo 15. avgusta. Imena, ki so [i v zgodovini Cerkve pri-evali 15. avgustu, so bila razina: vnebovzetje je bilo na ičetku redko, Grki so rajši jvorili o »zaspanju« ali preplitvi oziroma odhodu Mare božje. Praznik so najprej bhajali na vzhodu, pozneje i tudi na zahodu. Papež Pij 0. je versko resnico o Ma-jinem vnebovzetju razgla-I leta 1950. 1 Nadškof in metropolit đojzij Uran bo na praznič-ponedeljek maševal na tr-i pred baziliko Marije Polagaj na Brezjah, maribor-i škof dr. Franc Kramber-;r na Ptujski Gori v župnij- ski in romarski cerkvi sv. Marije ter koprski škof Metod Pirih v božjepotni cerkvi v Logu nad Vipavo. Vse maše se bodo začele ob 10. uri. Procesija v Olimju Župnija Olimje pri Podčetrtku praznuje v ponedeljek, 15. avgusta, slovesnost farnega »žegnanja«. Že v nedeljo zvečer ob 19 . uri bo slovesna maša domačih patrov minoritov in ob 20. uri koncert na slavnih Janečkovih or-glah v izvedbi Milka Bizjaka. Na sam praznik bo maša ob 8. uri, uro kasneje molitvena ura in ob desetih glavna slovesnost procesija z Najsvetejšim in s kipom Marije Spremljevalke po vasi Olimje. Sodelovala bo godba s Svetine nad Štorami. Slovesno bogoslužje bo vodil stolni kanonik Jože Golič-nik, pri maši pa bo pel domači pevski zbor, ki ga bo z igranjem na orglah spremljala Angela Tomanič. Križev pot do sv. Roka Ob župnijskem prazniku Marijinega vnebovzetja in rakovega v Šmarju pri Jelšah bo v ponedeljek in torek več aktivnosti. V ponedeljek dopoldne bo osrednja slovesnost praznika Marijinega vnebovzetja s ponovitvijo nove maše Boštjana Lenarta, popoldne ob 16. uri pa procesija od prve do četrte kapele kalvarije, kjer bo blagoslov obnovitvenih del od četrte do sedme kapele. Ob 17. uri bo v cerk- 22. uri se bo začel križev pot s svečkami od šmarske cerkve do cerkve sv. Roka, ob 23. uri pa nočno bedenje mladih. Na rakovo, 16. avgusta, bodo od 6. do 10. ure vsako uro svete maše, ob 8. uri tudi pri Četrti kapeli Žalostne Matere božje pri znameniti skovar, župnik iz Slovenj Gradca. Praznične aktivnosti bodo tudi drugje, s čimer se uresničuje uvodna misel celjskega opata, da je to dan, ki v resnici pomeni široko gibanje vernih Slovencev. TONE VRABL »Prišli smo se mu poklonit« V Kôlnu letos 800 tisoč mladih, med njimi tudi s Celjskega V Nemčiji se je začel sve-»vni dan mladih, ki tradi-ionalno poteka že vse od Ba 1985. To leto je namreč ipež Janez Pavel II. raz-lasil za svetovno leto mla-ine ter določil, da se bo sve-»vna mladež od takrat na-rej zbirala na vsakoletnih rečanjih na različnih kon-ih sveta. Organizatorji redvidevajo, da se bo lets zbralo več kot 800 tisoč omarjev, večinoma iz vrope. Naslov letošnjega fečanja, na katerega se od-tavlja tudi precej mladih î celjske regije, je Prišli »o se mu poklonit. Za mnoge mlade je tovrstni Jgodek nepozabna izkušnja, berejo se, da lahko spoznajo mlade kristjane iz drugih đov poloble in prisostvuje-| pri velikanskem praznova-iu ter tako svojo vero doživi-• na svojstven način. Po nji- hovih besedah »je izkušnja eno-sti med narodi, jeziki in kulturami nepozabna«. Na lanskoletno srečanje v Torontu je prišlo rekordno število mladih iz več kot 160 držav. Glavnina letošnjega romanja bo v Kôlnu, del pa tudi po župnijah na različnih koncih Nemčije. Udeleženci bodo takrat sodelovali na različnih delavnicah, v katerih se bodo posvečali predvsem otrokom in ostarelim. 16. avgusta se bodo v Kôlnu srečali s papežem. Posebnost svetovnih dni mladih je tudi križ, ki že leto poprej potuje po državi gostiteljici. Leseni križ, ki je visok 3,8 metre, v širino pa meri slaba dva metra, ima za sabo že stotisoče kilometrov. Od aprila je obiskal precej evropskih držav, med njimi Litvo, Španijo, Škotsko in Albanijo. Na cvetno nedeljo aprila 2004, ko je skupina mladih iz Sarajeva predala križ mladim Nemcem v Berlinu, pa se je začelo »romanje sprave« po Nemčiji. Za cel avtobus Celjanov Med 550 romarji iz Slovenije ne bo manjkala niti mladež s Celjskega. Novo Cerkev bo letos zastopalo 26 udeležencev, Celje devet, nekaj pa jih bo tudi iz Velenja in Šentjurja. Po besedah Mateje Oprč-kal, vodje skupine iz Nove Cerkve, je celjska odprava ena bolje zastopanih. Celjani bodo sprva bivah pri družinah v župniji Ilbenstadt v škofiji Meinz, kamor jih je povabil njihov rojak dr. Vinko Kra-ljič, ki to nemško župnijo tudi vodi. Tja je že odšla skupina slovenskih prostovoljcev, ki pridno pripravljajo prostor za Slovence, ki prihajajo za - Št 60 -12. njimi. Skupino iz Nove Cerkve čaka še prav posebna zadolžitev, saj bo sodelovala na okrogli mizi o prihodnosti avgust 2005 - Evrope in mladih v njej. Tovrstna srečanja niso namenjena le katolikom, gre za ekumensko medversko druženje pripadnikov različnih religij, ki jih vodi vizija o boljšem in prijaznejšem jutri. MAJA RATEJ Ig Studentsko delo podcenjeno? Mladi nezadovoljni z delom na Petrolu - Različno vrednoteno delo Že davno so ljudje verjel da recimo zvonjenje z zvono ali streljanje z možnarji pi žene neurje ali nevihto. s< dobna znanost gleda na te stvj malce drugače. Strukturo | vihtnega oblaka so poskuš; spreminjati z raznimi reagei ti. V preteklosti smo imeli Sloveniji tudi uradno obran bo pred točo, ki je na nevil ne oblake streljala z raket mi, ki so vnašale srebrov j( did v oblake. Tega uradno i ma takorekoč nobena držai več, saj ni dokazano uspešn Nevihta so padavin manjših razsežnosti, na ra dalji kilometra ali pa nek kilometrov. Temu pravi meteorologi enocelična n vihta, ki nastane ob mirne ozračju, zaradi pregrevanj Večje nevihte spremljajo vr menske fronte in povzroť jo zelo močan veter, naliv točo. Takrat govorimo neurju in ne več nevihti. Meteorologi lahko nekaj dt vnaprej govorijo o verjetnos da bodo močnejše nevihte, lal ko tudi sklepajo, da bodo i polnjeni pogoji za nastani neurij. Nikakor pa ne more natančno doreči, ob katere! času in na katerem območji to lahko napovedo le kakši uro vnaprej. Tanja Cegnar pii vi, da so neurja najmočnejš ko »se združi prehod vreme! ske fronte in je bilo prej ozrai močno pregreto, torej, če pi de do prehoda vremenske fro te popoldne ali proti večeru DANI ILUEVB Tropsko poletje ali neurja? sprememb ne izstopa. V povprečju so med majem in septembrom trije tovrstni nalivi letno. 1\i-di pri številu dni z nevihtami lahko ugotovimo, da opazovalci v Celju niso opazili več neviht kot drugje; v povprečju med majem in septembrom zabeležijo 33,7 nevihtnih dni. Po pojavu toče pa je Celje povprečno izpostavljeno 1,1 dneva letno. Kaj storiti in kako preprečiti Ko se približuje nevihta oziroma neurje, si je najbolje poiskati varno zavetje, ki je lahko tudi avtomobil, ki deluje kot Faradejeva kletka. Če želimo pred točo zavarovati pridelke z zaščitno mrežo, terja pripravo veliko prej, ne tik pred nevihto. Velikokrat se zgodi, da močni sunki vetra ob nevihti odkrijejo streho. Tudi to se da preprečiti prej. Konstrukcija strehe mora biti primerna oziroma, da veter ne povzroči podtlaka, ki je vzrok, da odkriva strehe. Meteorologi pravijo, da je letošnje poletje odraz splošnih podnebnih Da naj bi bilo to leto eno izmed najbolj vročih poletij zadnjih dveh stoletij, tako rekoč »tropsko poletje«, ni informacija slovenskih klima-tologov ali meteorologov. Meteorologija Tanja Cegnar pravi, da je to novico posredoval Italijan Maraci, ki po izobrazbi ni meteorolog, ampak specialist za agrometeorologijo. Če bi povprašali slovenske meteorologe, bi nam odgovorili, da na začetku poletja ali pozno spomladi ni bilo zaslediti nobenih pokazateljev, na osnovi katerih bi lahko pričakovali izjemno vroče poletje. In ga doslej, razen nekaj pasjih dni, tudi ni bilo. Kar smo doživljali zadnji mesec dni, je bila kombinacija obdobij vročih dni z neurji in deževji. Je celjsko območje glede tega kaj posebnega aH gre za splošen pojav spreminjanja podnebja, ki se kaže v vremenu, kakršnega imamo zadnje čase? Meteorologi ugotavljajo, da se spreminja kemična se- stava ozračja in posledično se to opaža v povprečno vedno višjih temperaturah ozračja. Vsaj v svetovnem merilu. Tudi v Sloveniji je opaziti trend, da temperatura narašča, kar ne pomeni, da je vsako naslednje poletje toplejše od predhodnih. Je pa res, da so razlike med posameznimi leti še vedno velike. Poletna neurja so izrazito lokalen pojav, odvisen tako od splošne vremenske situacije kot od lokalnih razmer in tudi od naključnega elemen- ta - kje se bodo nevihtni oblaki začeli razvijati. Neurja se zato pojavljajo po vsej Sloveniji in nobeno območje izrazito ne izstopa. Po primerjavi podatkov o nalivih (npr. več kot 12 mm padavin v 30 minutah) Celje Poletni čas nudi študentom in dijakom možnost zaslužka, če so pripravljeni poprijeti za ponujena dela. K lažji odločitvi pa vsekakor prispeva na koncu pri-služeni denar, ki ga nikoli ni dovolj. Več ga je, bolje je. A včasih znajo biti pričakovanja prevelika. In prav to se je zgodilo večini tistih, ki so počitniško služili na Petrolovih bencinskih servisih. Ker naj bi bilo delo na bencinskih servisih med mladimi priljubljeno in za nameček še dobro plačano, ni naključje, da je povpraševanje po njem veliko. Priljubljeno že mogoče. Dobro plačano pa ne. Vsaj ne letos. V to se je prepričalo kar nekaj študentov in dijakov, ki so po enomesečnem delu ostali »suhi«. Ena izmed »prevaranih« dijakinj nam je zaupala svojo izkušnjo, ostali si o tem ne upajo govoriti preveč na glas, ker se bojijo. Česa? Da bodo ostali še brez tistih nekaj prisluženih »fičnikov«, pravijo. Vsi namreč še niso prejeli denarja. Dekle bo na lastno željo ostalo neimenovano, zato jo bomo imenovali »prevarana«. Izraz je povsem ustrezen. Za počitniško delo na Petrolu je izvedela brez posredovanja študent- skega servisa in po prvih obljubah naj bi ji plačali šest-sto tolarjev na uro. »Na študentskem servisu se zato posebej nisem pozanimala, koliko bom dobila, saj sem verjela, da delam za šeststo ali v najslabšem primeru vsaj za petsto tolarjev na uro. Delala sem cel julij,« ogorčeno razlaga. Vsa pričakovanja o dobrem plačilu pa so se razblinila, ko je s študentskega servisa prejela nakazilo, ki je bilo skoraj polovico manjše od pričakovanega. Osebno se »prevarana« na Petrolu ni pozanimala, zakaj je prejela tako malo denarja, pravi pa, da za toliko denarja dela sploh ne bi sprejela, in dodaja, da nikomur nikoli več ne bo verjela na besedo. Drugačen poletni sistem Marjana Volf, direktorica Študentskega servisa Študent, kjer je »prevarana« dvignila svojo napotnico za delo, je presenečena nad poslovanjem omenjenega podjetja. »Študentje in dijaki niti mi nismo pričakovali, da urna nagrada za delo na Petrolu dejansko znaša le 350 tolarjev. Res, da je poleti praksa, da višino urne nagrade podjetja določajo sama, kar velja tudi za Petrol, a smo kljub vsemu tudi na Študentu pričakovali višjo postavko, saj je lansko leto ta znašala petsto tolarjev.« Volfova še dodaja, da bi bilo dobro, da bi se v prihodnje za študente in dijake z zakonom določile tudi najnižje urne nagrade. Letošnje urne postavke znašajo od petsto tolarjev dalje za osnovna ter od sedemsto do osemsto tolarjev za fizična dela. »Žal nam je, da so dijaki in študentje nad Petrolom razočarani, a mi nimamo pri tem nič.« Dijaki in študentje se namreč v poletnem času večinoma sami obračajo na podjetja s prošnjami za delo, brez posredovanja servisov, in tako ne prejmejo informacij glede časa opravljanja in vrste dela ter denarne nagrade, kot je to v navadi med letom. Volfova opozarja, naj se dijaki in študentje pred začetkom dela natančno informirajo glede plačila in vrste dela, da ne bo kasneje prihajalo do razočaranj. »Gre za nesporazum« Na Petrolu sklepajo, da gre za nesporazum. Irena Če-bulj, predstavnica za odnose z javnostmi na Petrolu, pravi, da je v njihovem podjetju študentsko delo razde-- Št. 60 -12. ljeno na štiri kategorije, temu ustrezna pa je tudi urna postavka. »Večina del pri nas je res ovrednotena s šeststo tolarji na uro, a pri tem gre za delo na blagajni, kjer študentje in dijaki opravljajo delo prodajalca.« V konkretnem primeru pa je šlo za pomožno delo, za čiščenje stekel, pomoč pri točenju goriva, polnjenje pnevmatik in podob- no, utemeljuje Čebuljeva. »Gre za manj zahtevno delo, ki je nižje ovrednoteno, zato urna postavka znaša 350 tolarjev na uro,« pojasnjuje. Študentje naj bi pred začetkom dela opravili tudi nekakšen uvajalni seminar. A je bila to v omenjenem primeru le dobra urica predstavitve vrste in načina dela. Morebiti več niti ni potrebno za uspo- sobitev za pomožnega dela ca. Se pa Čebuljeva v ko kretnem primeru čudi, kal lahko nekdo kar sam doli ča, komu in koliko bo k dal, saj so urne postavke i študentsko delo rezultat skl pa uprave podjetja in ne o< ločitev šefov posamezni bencinskih servisov. MATEJA JAZBE Foto: ALEKS ŠTER Študenti, ki so letos delali na Petrolovih servisih, so bili razočarani ob izplačilu, avgust 2005 - Še vedno Je najlažje pogledati stran Prikrivanje grobišč se nadaljuje - Razstava v celjskem muzeju še zdaleč ni povedala vsega Eden od dogodkov, ki so pred meseci precej razburkali slovensko vnost, je bilo gotovo odprtje raz-tave Prikrito in očem zakrito v celj-tem muzeju novejše zgodovine, se do konca meseca si je še molče ogledati del povojne zgodovi-o zamolčanih pobojih in nikoli iznačenih grobiščih povsod po Slo-eniji, pa tudi o vlogi takratne slovenske in jugoslovanske oblasti pri on. Celjsko je eno zloglasnejših ibmočij v Sloveniji, hkrati pa eno edkih, kjer je Demosova komisi-aza povojne poboje že dolgo pred menjeno razstavo opravila evi-entiranje teh grobišč. A nekate-im je tudi razstava, s katero naj i končno pogledah resnici v obraz, ustila grenak priokus. Janez Črnej je bil eden tistih, ki imeli v komisiji za evidentirale povojnih grobišč najaktivnej-p vlogo, a na prireditve ob odprt-razstave sploh ni bil povabljen. |o Ferenčevega dela ostaja kriti-:n. Namenoma naj bi namreč spre-Jedal mnoga, tudi dokazana dejs-ra v zvezi z grobiščem na Tehar-jh in predvsem v oceni števila tam »bitih tudi v zborniku vztrajal pri »vsem neprimernem poročilu. Po ijegovih besedah se Celjani niti ne avedajo, da je zloglasno Teharje golj vrh ledene gore. »Ko se je društvo za varstvo okolja ačelo zavzemati za čistejšo pitno vo-ker naj bi bila ta onesnažena z litrati, se je pravzaprav izkazalo, da sto metrov stran od črpališča na odovarstvenem območju dejansko obišče in da ne pijemo le kmetij-» onesnaženo vodo, ampak mrtvaš-K Že pri poplavi leta 1954 so se na bvršju pokazale kosti in takrat so hitrem postopku regulirali Lož-ico. A očitao ne dovolj, ker so koti leta 1972 spet prišle na dan. Tudi i izkopu za stavbo Slovenijalesa so li po kosteh.« Čmej pravi, da so zgod-i večkrat prišle na dan zgolj naključ-a kot plaz, ki ga ni bilo mogoče staviti. »Na Lahovni so imeli pro-tor za pokop mrtvih živali, ki so ga »remenili v morišče. Od tam so moli kmetje z vozovi odvažati človeš- Posmrtni ostanki iz grobišč na Zagornji Hudinji (iz knjige Mitje Ferenca Prikrito in ocem zakrito) ka trupla. Metali so jih v protitankovske jarke na Golovcu. In ker konji niso hoteli hoditi po njih, so jih prekrili s smrekovimi vejami, na koncu pa postřelili še konje in jih zakopali na vrhu. Pri gradnji Božičniko-vih blokov so tako prišli zgolj do živalskih kosti na vrhu. Tam so izkopavanja končali, ker nihče ni imel interesa, da bi prišel resnici do dna. Izkušnje namreč kažejo, da se okostja nahajajo nekje v poldrugem metru globine. Pa niti tako globoko niso šli. Začeli so graditi in vse skupaj so zazidali. Da ne boste mislili, da so se grobišča prikrivala samo po vojni. Danes se dogaja popolnoma isto, le da včasih še bolj brezvestno in dokončno. Točno tako se je zgodilo tudi pri Mlinarjevem Janezu na Tehar-jah. Kaj se je v resnici dogajalo v rudniku Pečovnik, kamor naj bi zaprli vlakovne kompozicije živih domobrancev, je še vedno neodgovorjeno vprašanje. Omeniti pa je treba tudi otroško taborišče na Petričku. Delovalo je pol leta, v njem pa je bilo zaprtih od 180 do 200 otrok.« Glede na to, da je Črnej svoje delo pri komisiji in mnoge šokantne izsledke podrobno opisal v štiridesetih nadaljevanjih tednika Demokracija, jih na tem mestu ne moremo niti približno povzeti. Obsoditi je treba režim, ne naroda Hidi Jože Keber je bil eden tistih, ki so se konec junija udeležili večera v muzejski kavarnici, kjer je o nastajanju projekta in njegovi vsebini spregovoril avtor Mitja Ferenc. Kot človek, ki sta mu vojna in povojni režim uničila mladost in kariero, je Keber na koncu dejal, da je sama ideja razstave sicer hvalevredna, poleg medijev, ki naj dogodku ne bi namenili dovolj velike publi- Mitja Ferenc na celjski razstavi citete, pa je okrcal muzej kot ustanovo: »Čudim se gostitelju razstave, ki je kljub svojemu zgodovinskemu poslanstvu že v svoji stalni razstavi o povojnem Celju tako rekoč povsem prikril povojne dogodke, kamor brez dvoma sodijo tudi grozote Teharij, izgoni in poboji civilnih prebivalcev, zaplemba hiš, industrije in obrti, uničevanje cerkva in gradov, skrunjenje grobov, demoliranje dela slovenskega pokopališča, preganjanje vernih in drugače mislečih, organizacija montiranih procesov, nacionalizacija kmetijskih posestev in mnoge druge, kot so jih nekateri slikovito imenovali, 'male svinjarije'.« Razstava naj bi bila tudi povsem neprimerno označena, saj je pri vhodu zgolj neopazen napis, ki opozarja na razstavo in se povsem ujema z naslovom 'Prikrito ...' »Dobro se spominjam ogromnih plakatov, ki so na istem mestu mesece opozarjali na kakšne druge povsem banalne prireditve v primerjavi s to največjo tragedijo v zgodovini slovenstva, ki nam je zaradi zverinstev in pobojev ogromnega števila nedolžnih prinesla krivični sloves genocidnih Slovencev,« je ob tem še dodal Keber. »Podobno se obnašamo tudi, ko beseda nanese na nasilje nad Italijani in fojbe. Kot otroci, ki se zmerjajo, kdo je koga bolj udaril, kot bi bilo to opravičilo za nasilje na katerikoli strani. Treba je obsoditi sistem in ne naroda kot celote. In ker se to nikoli ni jasno povedalo, nam ta greh visi nad glavo, kot da smo vsi Slovenci zločinci. Iz tega izhajajo vsi predsodki in nestrpnosti. Vsak narod sestavljajo dobri in slabi ljudje in nikoli ni bil narod tisti, ki je začel vojno. Začele so jo ideologije. Naci-fašizem, komunizem. Pri čemer pri nas tega še vedno nismo jasno povedali.« Muzej ima dobre odzive Razstavo v Muzeju novejše zgodovine Celje si je doslej ogledalo 3.000 obiskovalcev. Direktorica muzeja Marija Počivavšek pravi, da je to izredna številka, še posebej, ker gre v glavnem za posameznike iz vse Slovenije. »Prihajali pa so tudi iz tujine, predvsem Hrvaške, Srbije, Italije in drugod. Thdi odzivi so izredno pozitivni. Skupin je bilo v tem sklopu malo in tudi šole se razen gimnazij za obisk niso odločale. Še posebej v začetku pa je bilo obiskovalcev ogromno, saj je bila razstava tudi medijsko izredno dobro pokrita. Po zaprtju v Celju pa si jo bo mogoče ogledati še v Ljubljani.« A kot pravi Črnej, je razstava v muzeju novejše zgodovine zgolj prvi korak, pa še to ne vedno dovolj odločen. Zgodbe preživelih, nepojmljiva grozodejstva, mučenje otrok pred očmi njihovih mater, prevažanje stotin ljudi kot živali v klavnico ... In prav zato, ker mnogi ne morejo verjeti, da ne gre zgolj za prenapihnjene zgodbe zagrenjenih poražencev, ampak za resnično grozljivko, ki nikoli ni doživela svoje odjavne špice, je prav, da se o tem govori in nenazadnje končno pogleda resnici v obraz. In potem bi Slovenci kot narod morda končno dojeli, da kakršna koli so že zgodovinska dejstva - so samo to. Dejstva, ki sodijo k zgodovini. In kar je še bolj pomembno; danes nam ni treba več izbirati strani -vojna se je namreč končala pred šestdesetimi leti. SAŠKA TERŽAN Napa končno na strehi Po manjših težavah z dvigalom - najprej se je zapletlo s sestavljanjem 500-ton-ske naprave, nato še z jermenom za dvigovanje tovora - so v štorski jeklarni v sredo popoldne vendarle namestili strešno napo. Z njo bodo, kot smo že pisali, v tovarni zajemali preostanek prahu, ki ga obstoječi primarni sistem čistilne naprave ne zajame. Po besedah generalnega direktorja Marjana Mačkoš-ka bodo v teh dneh napo povezali še s filtrirnim sistemom, tako da bo čistilna naprava začela poskusno obratovati v torek. Takrat bo po obsežnem remontu, v okviru katerega so v 15 dneh opravili tudi nekaj pomembnih posodobitev v jeklarni, stekla tudi redna proizvodnja. »Tako obsežnih posegov v času remonta v tovarni ni bilo že 30 let. V jeklarni smo hidravlične škarje za razrez gredic zamenjali s plamenski-mi, kar nas je stalo skoraj sto milijonov tolarjev, v posodobitve na valjarski progi pa smo vložili več kot 70 mi jonov tolarjev. Za vsa osta popravila smo dali še doda nih sto milijonov tolarjev pojasnjuje Mačkošek. Z namestitvijo nape so družbi Štore Steel filtrirni í stem dopolnili z dodatnij komorami in s tem izpolfl še zadnjo izmed zahtev evroj ske direktive o preprečev nju in nadzoru onesnažen nja. Tako kot prva faza gra nje čistilne naprave, ki so dokončali pred dvema lej ma, bo tudi druga faza št< ske jeklarje stala skoraj Si milijonov tolarjev. GAL ERi JC/l OKVIR IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRI EV ZASUKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028_ GPG, ki je bilo izbrano med desetimi kandidati na javnem razpisu, gradi ob hotelu Breza nov hotel Sotel V Termah Olimia še hotel Sotelia Opozorilna seja v steklarni nomski del. V hotelu bo 25 enoposteljnih, 123 dvoposteljnih sob in dve tripostelj-ni, deset apartmajev, tri različno velike kongresne dvorane (300 kvadratnih metrov), wellness del (380 kvadratnih metrov), vinoteka, a la cart restavracija, vrtec, lokali... Projekte so pripra- vili v podjetju Enota v Lju ljani, vrednost objekta br( opreme pa je ocenjena i nekaj več kot 2,2 milijari tolarjev ali 85 odstotkov c lotne naložbe. Hotel so z čeli graditi 7. marca leti in naj bi bil vseljiv 7. ma ca prihodnje leto. TONE VRAB Do konca julija so v Termah Olimia zabeležili za 1 odstotkov več nočitev kot v istem obdobju lani. V kamp je bilo 2.200 gostov (11.513 nočitev), v Aparthotelu Ros 1.594 (7.285), v apartmajskem naselju Lipa 2.080 (10.725 in v hotelu Breza 1.887 (8.677 ). Za 50 odstotkov se j povečal obisk italijanskih gostov, več pa je tudi Hrvata in Avstrijcev. Ni Nemcev, v kampu pa je v poletnem čas povečan obisk Nizozemcev. Soliden je tudi obisk dne' nih gostov v bazenih Termaiija ter v Aqualuni. vsem različni družbi. Holding, ki je večinski lastnik Steklarne Rogaška, se seveda zanima za stanje v njej, a njihova poglavitna skrb je dobrobit družbe. Dejal je, da morajo delavci o svojem premoženju odločati in ukrepati znotraj holdinga, saj je le malo takšnih, ki imajo delnice steklarne same. Binder je še poudaril, da je verjetno najpomembnejše vprašanje, ki zadeva spremembo lastništva steklarne, vprašanje delovnih mest, a pri tem nadzorni svet holdinga nima moči. Opozorilna seja delavskega sveta pa je očitno dala rezultate. Predsednik uprave Bojan Bevc je namreč za prihodnji teden obljubil sklic zbora delničarjev holdinga. Na njem namerava natančno pojasniti stanje v steklarni in kaj bi sprememba lastništva pomenila. GREGOR STAMEJČIČ Ta teden je bilo v Steklarni Rogaška burno, saj se je v ponedeljek na predlog kriznega štaba sindikata na izredni seji sestal svet delavcev. Zbrali so se, da bi zaprosili svojega predstavnika v holdingu Rogaška Crystal Franca Berka, naj skuša doseči sklic izredne seje nadzornega sveta te družbe. Po besedah predsednika delavskega sveta Marka Kova- čiča je bila seja formalnost, na kateri so delavci predvsem izrazili svojo zaskrbljenost nad stanjem v steklarni. Ob morebitni zamenjavi lastništva se namreč ne bojijo le izgube premoženja, marveč tudi služb. Izredna Seja delavskega sveta pa se je kmalu zaključila, saj so na njej prejeli informacijo, da se bo nadzorni svet holdinga že pred sejo skupščine Steklarne Rogaška zbral na rednem zasedanju. To je potrdil tudi predsednik nadzornega sveta holdinga Stojan Binder, vendar s pridržkom. Mnogo članov sveta je namreč na dopustu, zaenkrat pa še niso dobili nobene pobude s strani delavcev. Tako se bo nadzorni svet na rednem sestanku zbral, čim bo mogoče. Poudaril pa je tudi, da sklic takšne redne seje nima nobene zveze s skupščino steklarne, saj gre za dve po- Nevsakdanji, velik poslovni objekt v Rogatcu. Investicije s podobno vsebino v Obsotelju, na Kozjanskem ter tudi širše še ni bilo. Nevsakdanji poslovni center V Rogatcu zaključujejo z gradnjo velikega poslovnega centra, kjer bodo opravljali dejavnosti, ki so tesno povezane z gospodarstvom. Gre za področje davčnega in poslovnega svetovanja, vodenje poslovnih evidenc in podobno. V spodnjem delu več kot tisoč kvadratnih metrov velikega objekta bo specializirana trgovina tehnične stroke ter mehanična delavnica. Posebnost bo tudi takoimenovana javno dostopna internetna točka, kjer bo možnost uporabe svetovnega spleta ter drugih komunikacij, med njimi poceni spletnega telefona. V objektu, ki je tik ob glavni cesti iz celjske smeri, je vsega skupaj več kot tisoč kvadratnih metrov površin. Investitor je podjetje General Ledger d. o. o. iz Rogatca, ki si pomaga z lastnimi sredstvi, sredstvi iz javnega sklada za razvoj malega gospodarstva ter z bančnimi krediti. Z gradbenimi deli ter urejanjem zunanje okolice so zaključili, otvoritev pa bo predvidoma še v tem mesecu. BRANE JERANKO Gradbeno podjetje Grosuplje gradi med Apartho-telom Rosa in hotelom Breza v Termah Olimia v Podčetrtku nov hotel Sotelia s štirimi zvezdicami. Hotel bo specializiran za kongresni in wellness program. •V skladu s celostno zasnovo območja bo hotel neposredno povezan z naravo in bo obiskovalcu zabrisal mejo med grajenim in naravnim okoljem. Prostor, potreben za hotel, se bo razdelil na več manjših, ki se bodo razporedili po terenu, tako da bodo terasasto prehajali v dolino. Hotel bo razdeljen na družabni, namestitveni in tehnično-eko- Tuš spet gradi v Celju Engrotuš je, tako kot je direktor podjetja Aleksander Svetelšek napovedal že v začetku leta, v neposredni bližini svinjskega sejma nasproti Cinkarne začel graditi cash&carry center. Objekt bo velik 5.000 kvadratnih metrov, od tega bo 3.500 kvadratnih metrov čistih prodajnih površin. Parkirnih mest bo 180. ~ Kot je povedal Svetelšek, je naložba vredna milijardo tolarjev, center, v katerem bodo imeli tudi lastno mesnico, pa bo dokončan do decembra. Engrotuš ima sicer v Celju cash&carry center že nekaj let, vendar je v najetih prostorih v eni od Intereuro-pinih hal, prav tako ob Kidričevi cesti. »Poleg tega v sedanji trgovini našim kupcem ne moremo zagotoviti vseh potrebnih storitev, zato smo se odločili za gradnjo novega in sodobnejšega trgovskega Nov Engrotušev center cash&carry v Celju, ki bo meril 5.000 kvadratnih metrov, gradi Cestno podjetje Maribor. objekta,« je še poudaril Svetelšek. Prostor, na katerem gradijo nov center, je bil prej v lasti francoske verige Leclerc. Ta je 28.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče kupil pred petimi leti od celjske občine in napovedal, da bo na njem zgradil trgovski center, vendar si je kasneje premislil. Konec lanskega leta je zemljišče prodal Engrotušu. JI, foto: GK étOll partner i najboljšim^ o/mom j INTERVJU 7 Nostalgična žveplometrovka Tožila bi jo lahko tudi Nela Eržišnik - Največja nagrada še vedno smeh in aplavz Olgo Markovič spremljajo pero in režijska žilica ter neizmerna čista ljube-en do gledališča, predvsem amaterske-a, že več kot štirideset let. Je ena redkih udi, srečnežev z neizmerno vedrino, pra-to mero hudomušnosti in pozitivizma, j človeku v stiku z njo kar mora zlesti od kožo. Bila je Nela Eržišnik, Savinj-ka Tončka, da o vseh vlogah v TV Griže e govorimo. Venomer pa ostaja nasme-ina in hudomušna Olga. Drugačna niti e obstaja. Kje vedno znova črpate in iščete navdih a vedrino in dobro voljo? Gre za vire, ki e lahko izčrpajo? Mislim, da tega ne iščeš, vsaj jaz ne. To je i meni že od nekdaj, sem tak človek in čr-am iz sebe. Vedrina in dobra volja sta ali ista v .človeku. Kdaj ste začutili, da sta igra in režija isto pravo? Te stvari so me začele zanimati že v os-ovni šoli. A želela sem še več, zato sem edno za starše in sošolce, pred katerimi sem ečinoma nastopala, želela napisati in zai-rati še kaj več. Igralska in režiserska žilica sta se prvič okazali v Sneguljčici in v povesti Ptički irez gnezda, kjer ste se občinstvu sicer okazali (le) kot igralka, pa vendarle v idlični vlogi gospe Jeraj... Sneguljčico smo v takratni IV. osnovni šo-i igrali za novo leto in nato odšli še na go-tovanje k nam domov, v garažo. Spominjam e, da smo imeli celo štiri gledalce - očeta, namo in dva soseda. A glavno je bilo, da 110 nastopali, odšli na gostovanje in da sem gotovila, da me soigralci poslušajo in ubo-jjo, da jih lahko vodim. V vlogi gospe Jeraj im se odlično počutila. V Ptičltih brez gnez-a sem prav tako neizmerno uživala. Takrat ia se zelo angažirala tudi Darinka Jošt, ki je lelo režirala, in njen mož, saj sta nas z vseli rekviziti vred in s podrtimi sedeži v svo-m spačku prevažala z gostovanja na gosto-mje. S predstavami ste kot srednješolka na-aljevali v Trnovljah ... V tistih časih sem igrala vrsto različnih log. Bila sem Doroteja v Čarovniku iz Oza, jubinica v povesti Pod svobodnim soncem, grala pa sem tudi v igri Plešoči osliček, zredno rada sem recitirala tudi Lepo Vido 'takrat tako znanih petih jezikih in po.sku-Sala tudi s prvimi imitacijami. Spominjam ie tudi, da so me soigralci zvečer po vajah elo večkrat pospremili skozi mesto in po-opališče domov, saj sem z Jožefovega hri-a, kjer smo stanovali, hodila v Trnovlje peš. Prvič ste kot humoristka nastopali v Pivnici v Ljubljani skupaj s Franjem Bohincem, z Marjano Deržaj in Evgenom Juri-fem. So bili to nori časi? Bili so predvsem lepi in tudi naporni ča-i. S Franjem, z Marjano in Evgenom smo e odlično ujeli. Pivnica je bila vsak konec edna nabito polna. Ljudje so se takrat za-avali drugače kot danes. Vse je bilo bolj proščeno in pristno. Vsako soboto naju je Panjev oče vozil v Ljubljano in v zgodnjih branjih urah smo se skupaj vračali nazaj 'Celje. Trajalo je približno leto dni, nato em rodila in prva služba humoristke se je 'ako končala. Vas danes še kdo pokliče Nela Eržišnik? še vedno mi kdo reče, ali bom povedala aj »po njeno«. Vendar njeni »štosi« zdaj ni-10 več aktualni niti se v javnosti ne pojavlja Ste se kdaj tudi osebno srečali, izmenjali kaj besed? Z Nelo se nisva nikoli pogovarjali. Me je pa enkrat skoraj tožila, ko je bilo na mojem nastopu v Laškem več gledalcev kot na njenem nekaj dni kasneje. Ljudje so verjetno spregledali, da bo nastopila imitatorka Ne-le Eržišnik, in se množično udeležili mojega in ne njenega nastopa. So pa k večjemu obisku takrat morebiti prispevali tudi izvrstni glasbeni gostje, kdo ve. Seveda bi me upravičeno lahko tožila, saj nisem imela nobenega dovoljenja za imitiranje, navsezadnje tega takrat nisem niti vedela niti ni od mene tega nihče zahteval. In če ste se v javnosti razgaljali kot Nela Eržišnik, ste se v besedilih skrivali kot Savinjska Tončka. Kadar nisem nastopala, sem pisala. V takratnem lokalnem časopisu Savinjske doline sem se pač morala skrivati, da sem lažje pokritizirala vse vrste družbenih težav. Je pa zdaj kljub demokraciji in vsej tej tako opevani svobodi govora težje nekomu stopiti na prste in ga javno okarati kot nekoč. In zgrozim se, ko mi rečejo, da si za te čase upam veliko, če ne celo preveč. Še nikoli pa za svoje besede nisem bila kaznovana in upam, da se to tudi ne bo zgodilo. Če pa sem bila kdaj moteča, me zato niso več poklicali in se je sodelovanje tako končalo. Povsem preprosto. Bili ste tudi članica odmevnega in zelo poslušanega Celjskega žveplometra na Radiu Celje. Celjski žveplometer je bila resnično odmevna in zelo poslušana oddaja. Tedensko smo pokritizirali oblast oziroma tisto, kar ni bilo dobro, in tisto, kar je ljudi težilo. Žal mi je, in tudi mnogim drugim, da oddaje ni več. Bili smo dobra ekipa. V rubriki Vaš strokovnjak svetuje ste reševali tudi konkretne probleme. V omenjeni rubriki sem nekoč govorila tudi o tem, kako je bila neka gospa poklicana na obravnavo, si zato vzela dopust in otroka prepustila varstvu, odvetnice pa ni bilo, ker se je veselo vozila naokoli s svojim novim avtom. Na sodišču so skočili v zrak in me poklicali, kaj se gremo, a so na koncu le spoznali, da nimajo prav. Podobno smo se lotevali šolstva, zdravstva, policije in drugih ustanov. Ste v šesti izvedbi igre TV Griže, kjer režirate in tudi sami napišete večino besedil, zdaj kaj bolj umirjeni? Satira ostaja satira. Zamenjala se je le oblast, problemi pa ostajajo isti. Prvo TV Griže sem ustvarila že pred desetimi leti in parodija na oblast ter vse mogoče neumnosti, ki nam jih predvaja televizija, so sicer iz igre v igro predstavljene vedno na drugačen način, a rdeča nit ostaja vselej ista. In morebiti je to tudi razlog, zaradi katerega ljudje vedno znova radi prihajajo. Predvsem Grižani, ki v igri vidijo celo svojega soseda in se z liki lahko tako bolje identificirajo, so televizijo vzeli za svojo, nič manjše pa ni navdušenje na gostovanjih, kamor nas vabijo. Smo pa igralci na odru med sabo tudi zelo povezani in ljudje to občutijo. Že deset let delam skoraj z istimi ljudmi, jih poznam in vloge zanje lažje napišem. Zaradi Televizij ste lansko leto ob slovenskem kulturnem prazniku v Žalcu prejeli tudi Savinovo nagrado. Še vedno menite, da je največja nagrada za delo bučen smeh in aplavz gledalcev? Savinove nagrade sem bila izjemno vesela, čeprav sem jo dobila, mislim da, za življenjsko delo. Resnično nisem nikoli pričakovala nobenih pohval in nagrad. Čeprav človeku godi, da ga opazijo in pohvalijo. Še vedno pa vztrajam pri izrečenem, da je le polna dvorana navdušenih in zadovoljnih ljudi plačilo za vse. Pa vendarle se od besed in pohval ne da živeti. Dolgo časa sem delala večinoma zastonj. Bila sem zadovoljna z vsem, kar so mi dali. Z leti pa se začne človek zavedati vrednosti svojega dela in postane bolj občutljiv in skrb-nejši tudi za to plat ustvarjanja. Nikoli pa nisem ustvarjala in pisala na ta način, da bi vnaprej vse preračunala. Umetnost vas ni obšla niti v poklicu niti v zasebnem življenju. Res je. Ukvarjam se z uokvirjanjem slik in včasih umetniška žilica in strast po ustvarjanju prideta prav. Ljudje mi zato večkrat pustijo proste roke. Slikam pa ne, ker imam za to moža, slikarja, katerega slike zelo rada uokvirjam. MATEJAJAZBEC Foto: GREGOR KATIČ ALI TUDI VI POGREŠATE VONJ PO MORJU? Za prijave in vse ostale informacije nas dobite na brezplačni telefonski številki: ^ AKCIJA TEDNI Pošto do naslovnika POZOR III,DPES za vsako ceno zaupati? Če ne gre več z motorjem, jo Jože Pušnik iz Kuretna nad Laškim naprej mahne kar peš Tudi Laščani imajo radi svoje pismonoše, kar dokazuje dejstvo, da smo se tokrat že drugič mudili v krajih, kjer se nam v kratkem obeta še en obisk ... Obiskali smo Jožeta Pušni-ka iz Kuretna nad Laškim in ga povprašali po prigodah, ki jih imajo pismonoše običajno na zalogi brez števila. Simpatičnega Jožeta, ki je pismonoša sicer šéle tri leta, smo našli na njegovi domačiji, spoznali njegovo družino - življenjsko sopotnico Mojco, sestro Irmo in sina Žigo, Jožetovi starši pa so se medtem mudili po opravkih na kmetiji - in marsikaj novega izvedeli. »Na pošti sem pristal bolj kot ne naključno, dolga leta sem delal v podjetju TIM Laško, pa še kje drugje, potem pa sem bil prisiljen iskati novo službo in ponudi- začetku sem raznašal po Ce- poleti je obratno, je bolje na la se je priložnost na pošti,« lju, pa tudi v Rimskih To- podeželju, na svežem zraku, pravi Jože, sicer izučen av- plicah in Šentrupertu, na stal- Bi pa ne škodilo imeti moč-tomehanik, vzdrževalec vo- nem terenu po Laškem sem nejši motor, pozimi pa snežne zil, kar mu pride prav, ka- šele dva meseca,« pove Jo- sani,« se pošali Jože, ki se-dar je treba popraviti motor, že, ki se dnevno vozi veči- veda ni imun na padce z moko se na terenu zgodi kaj ne- noma po strminah okoli Laš- torja. »Že prvi dan, ko sem predvidenega. »Včasih sem kega, vse do Breznega. »Po- šel sam na teren, sem zape-že delal kot pismonoša tudi zimi je seveda bolj naporno, ljal čez spolzko brv, potem med počitnicami, tako da mi takrat bi se človeku bolj pri- pa naravnostv jarek,« se sme-to delo ni bilo čisto tuje. Na leglo, da bi delal v mestu, je Jože, ki se je po začetni tremi ob pogovoru čisto __ _ _ Ji-« sprostil in se pogosto poša- NAJ PISMONOSE 2005 lil ™ svoj račun „ . . ... .v: Našo akcijo spremlja že Do včera] smo v naše uredništvo prejeli 1S.696 glasov, od zaeetka> saj tlldi v „« ki ste jih porazdelili med Ul pismonoš s Celjskega. hov dom điakrat ledensko ' ...... , ' prihaja Novi tednik, pokli- 1. Gabrijel Nova&m (Nova Cerkev) - 2.330 glasov ca, je tudi ko, ^ 2. Silvo Seško (Gorica pri Slivnici) - 2.233 ' toaki ker sem glasoval za- 3. Damijan Leber (Vojmk) - 1.360 te_ sem bil ^„.^ za na_ 4. Alojz Vognnc (Laško) - 1.282 j . io ^ od doma za Jo_ 5. Srečko Pele (Celje) - 1.125 vj: zeta pošljejo kakšen kupon, 6. Boštjan Koknt (Sotensko prt Šmarju) - 1.104 drugaCe pa ttdi_ da ne ve či- 7. Damijan Rabuza (Kalobje) sto natančno, s čim se je lju- 8. Zdravko Maček (Skofja vas) - 833 dem tako ikll u „ Stoto Kr?''" M» PO z™mu> - 794 . sebej v tako kratkem času. 10. Alfonz Pačmk (Frankolovo) - 685 »starejši ljudje imajo radi WJ .... . . , , ..... . ! to, da lahko od pismonoše Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnika hišne na- marsikaj kupIjo_ da lahko grade NT&RC, ki jo bo tokrat prejel Janez Zalokar, Za- pla£ajo položnlce - takrat gorje 74, 3261 Lesično. se mi delovnik kar podaljša za kakšno uro. pa tudi po- v5|giř '"''í" -i--1: '.- 'í-^Aiř.-v.^Jíiiíí.^. kojnine so veseli, ko jo pri- ■LillLibLli^^^M nesf™- prodam znamk, kaksrio sr^ec- „, . mov prinesel čokolado,« se Glasujem za »naj pismonošo smeje Jože. 2005« (ime in priimek, točen naslov) 0b prihodu naju je gla- sno oblajala domača psica -------------------------------------------------------------------------------Kara, ki po Jožetovih zatrdilih ob bližnjem srečanju ......................................................................naj ne bi ugriznila, česar pa mu z Danijem nisva bila či- Moj naslov sto pripravljena verjeti. Jo- (ime in priimek, ulica in kraj) že na terenu seveda srečuje številne pasje »prijatelje« z _________________________________zelo različnimi značaji - od prijaznih, do ... saj si lahko ..................................................že mislite. Kar se tiče hudobij, prednjači pes Čarli. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešer- »Ta me je zgrabil že dvakrat, nova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo enkrat sem iskal zdravniš-med pošiljatelji izžrebali dobitnika . ko pomoč, drugič ni bilo ta- hišnega darila. ko hudo, vendar sem zaradi njega z motorjem vred le- tel v ograjo, ko se je zapodil v motor,« se spominja Jože. Čarli pa se še zmeraj prosto in prešerno sprehaja naokoli. Slišali smo tudi novo teorijo o pasji ljubezni do pismonoš: »Verjetno bo nekaj na tem, da jih moti hrup, predvsem pa vonj po drugih psih, ki so motor že ovohali pri prejšnjih hišah.« Sicer pa se Jože na gozdnih poteh pogosto izogiba kakšnim srnam in ostalim gozdnim prebivalcem. Zaenkrat o spremembi poklica ne razmišlja, po njegovih stopinjah pa že gre sin Žiga, ki je ravno danes dopolnil pet let in pol. No, ne čisto zares, ampak doma rad sede na kolo, naloži »pošto« in se vozi naokoli. »Ja, pa »kasira« tudi,« doda Mojca, ki smo jo povprašali, kaj misli; zakaj je njen Jože tako priljubljen med ljudmi. »Preprosto prijazen je, rad se kaj pogovori, pa skrben je tudi,« je povedala. O njegovi požrtvovalnosti priča tudi dejstvo, da Jože pošto raznaša tudi peš, če ne gre drugače, po visokem snegu pa se je prebijal kar z domačim avtomobilom. »Pošto je treba dostaviti,« je trdno odločen Jože, ki niti z besedo ne omeni kakšne slabe strani poklica. Tudi od doma je vajen trdega dela, saj po službi poprime še za delo na kmetiji, v hlevu in na. njivi, tako da prostega časa ni kaj dosti. Sam zase pa skromno pravi: »Nisem ne vem kaj...« POLONA MASTNAK Komu pravzaprav zaupati? Verjetno se strinjate, da je to eno izmed temeljnih vprašanj trenutkov, ki jih Živimo. Najbolj pošten, moder odgovor na to je, da si pridržujemo pravico do nezaupanja. Čeprav človek potrebuje zaupanje, brez njega ne gre. Zaupanje je človekov azil, vanj se mora za-, teči, ko mu nekaj ne gre, kot bi moralo iti, išče ga, če ima občutek, da ga ni in otožen je, ko ga ne doseže. Kaj otožen, obupan! Zaupanje je skoraj ekvivalent verovanju, religioznosti. Ko dobi občutek, da je nekdo, nekaj vredno zaupanja, si lahko reče, da si pridržuje pravico do nezaupanja. Poletje se vztrajno izteka in z njim tudi dopustovanja, ljudje pa prihajajo z letovanj z mešanimi občutki; Ko si izmenjamo izkušnje, se običajno nadaljevanje pogovora nanaša na tisto, kar so pričakovali in kar so na dopustu dobili. V tem kontekstu se dostikrat postavlja tudi vprašanje, koliko sploh lahko zaupaš določenim turističnim agencijam, v kolikšni meri je bilo pričakovanje in seveda tudi tisto, kar je bilo vplačano, izpolnjeno. Dostikrat poslušam kritike na račun tega ali onega, kar je bilo zapisano in ni bilo izvršeno, potem pa malenkost povprašamljudi, kaj konkretno in na kakšen način so bili prikrajšani in sem presenečen, šokiran, osupel nad obrazložitvami. Včasih dobim vtis, da se pogovarjam s popolnoma neresnimi ljudmi, drugič z neuravnovešenimi, patološkimi primerki, ki bi morali nàpsi-hoterapevtsko kuro ali pacé- đm GflFMNr GARANT id. Polzela Tel. 03 7037130,7037131 VELIKA POLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V AVGUSTU Vsem, ki bodo kupili nad 70.000 SIJ izdelkov, podarimo slastno pico v gostišču in piceriji Štorman v Parižljah. Vabljeni k ugodnemu nakupe pohištva v GARANT na Polzeli in gostišče in picerijo Štorman v Parižljah, kjer vam bodo postregli vrhunski gostinci. SKUPAJ ZA VAS: GARANT POLZELA """ IN GOSTIŠČE ŠTORMAN PARIŽLJE p5^ Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Piše: MOHOR HUDEJ; mohorh@hotmail.com lo na šnelkurz osnovne o ke, kdaj spet, da posluša premetene materialiste, so odšli na letovanje zg( zato, da bi našli kakšno m lenkost, na osnovi katere potem uveljavljali povrai la plačil, da bi se lahko i rokoustili s svojo spretnost pred podobnimi, sorodniri podleži, kot so sami, saj glili bojda vkup štriha. Prav pí mirjen sem, ko kdaj slišii kakšne pohvale, navdušen nad doživetim, saj je to : skoraj tako redko ali nem goče kot najti fosil latim rije v meliščih Alp. Pre vsem pa je zaskrbljujoče, i so ljudje precej zaplanka (ali pa se preprosto delaj ker so pač zgolj ogabni pi računljivci), da jim ni jasi osnovno reklo, da je z ma denarja pač malo muzik Naj izpostavim primer, ki mi zdi nekako vzorčen v tel smislu. Nek tip mi je prip vedoval, kako so se na d< go in široko odločali, ka bodo šli. V rokah je sevei imèl prospekte vseh mog čih agencij in internetne t ske v zvezi s ponudbo »la minute«. Potem je mešal v. skupaj, zanj je bila cena; zadnji minuti primerljiva: običajnim aranžmajem, c na bivanja v hotelu s petij zvezdicami primerljiva z 1 vanjem v hotelu s tren aranžma brez kosil š tistii ki je imel v ceni kosila, p; voz z avtobusom je enači letalskim poletom, letals lete običajnih prevoznik« je mešal s cenami nizkopt računskih prevoznikov, i ne naštevam... Skratka, v skupaj je zmešal v enolon nico, sam pa se je postavil privzdignjeno vlogo kupe ki lahko zdaj s svojim d narjem (še fičniki so bili : povrh) in napuhom potr šnika, jebe vse po vrsti. N to je še šlo, ampak tudi i agencijah niso povse neumni in so ga pač prep čali in poslali, kamor si želel, ko pa se je vrnil... Î koncu je zaupal svoji den< niči in le-ta je uboga. Tod ne recite, da je nekdo vi den nezaupanja, ker vam; ceno fiča ne da česa boljS 'V radjocelji na štirih frekvencah NtHC www.radiocelje.com KUPON N^ PLANINSKI DON Glasujem za planinski dom I I Ime in priimek I - • ~ I Naslov r • _i Kupon pošljite na Novi tednik. Prešernova 19,3000 Celje. - Št. 60 - 12. avgust 2005 - PISALI SMO Dorijevo slovo od Šentruperta Novi tednik pripravlja vsak teden y svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja. Z gradbenimi dovoljenji je bil zmeraj križ. Poglejmo, kaj nas je pri novogradnjah najbolj motilo pred pol stoletja. 12: 8. 1955: »Proti gradnji stanovanjskih hiš seveda nima nihÇe nič, celo veseli smo, če zasebniki pomagajo odpravljati stanovanjsko stisko. Pač pa imajo gospodarstveniki in urbanisti pomisleke glede nenačrtnega širjenja posameznih naselij. Če bi v Savinjski dolini tako nadaljevali, bomo kmalu imeli od Vojnika do Vranskega eno samo dolgo vas s Celjem v sredi Gospodarstvenike najbolj moti to, da se naselja širijo po najboljšihpoljih, dostikrat nenačrtno, in tako izločajo najboljše kmetijske obdelovalne površine. Na drugi strani taka po polju raztresena naselja delajo veliko preglavic tudi občinam glede ureditve cest, elektrifikacije in prej ali slej še napeljave vodovoda.« Kako pa so se pred leti zabavah hmeljarji? Sodeč po starih zapisih je bilo kar živahno. Organizatorjem je preglavice povzročala prehudo zabave željna množica. 13. 8. 1965: »V nedeljo so slàvili svoj dan savinjski hmeljarji. S povorko in raznimi nastopi so hoteli prikazati del svojega vsakodnevnega življenja, šege in običaje, s sladko kapljico pa zaliti začetek obiranja, ki se zelo hitro približuje. Občinstvo, ki sije že-lelo ogledati nastop, je bolj in bolj pritiskalo na ploščad, tako da je bilo kmalu tako blizu nastopajočih, da ti svojega programa niso mogli izvajati. Tudi številna opozorila niso pomagala, morali so poklicati na pomoč miličnike. Žalostna reklama, še. posebej, ker je bilo na ploščadi mnogo tujih snemalcev, ki so hoteli zapisati na celu-lojdni trak folklorne skupine. Res je, da tega niso krivi le organizatorji, ampak tudi neposlušno in brezobzirno občinstvo.« Šentjurčani pa so se v poletnem času pred leti še posebej intenzivno pripravljali na svoj občinski praznik, o Šentjurju pa smo se razpisali tudi mi. 14.8.1975: »Ob občinskem prazniku v Šentjurju se Šentjurčani soočajo z mnogimi uspehi. Rastejo nova naselja, zgradili pa so tudi novo Al-posovo halo - cevarno. V njej bodo lahko dodatno zaposlili 50 novih delavcev. Nova hala obsega 10.000 kvadratnih metrov obdelovalne površine, v njej pa bo stekla proizvodnja, ki bo znašala letno 50.000 ton različnih železnih profilov. Danes v njej že pojejo stroji, čeprav bo poskusim proizvodnja stekla šele konec meseca Cestni promet v in skozi Šentjur je zelo živahen. Na pokrajinsko cesto Celje - Rogaška Slatina se stekajo vse vpadnice s hribovitega, jugovzhodnega dela Kozjanskega. In kakšen je Šentjur danes? Iz majhnega trga se je razvil v strnjeno mestno naselje z nenehno rastočo industrijo, z razvitim zdravstvom, trgovino in obrtjo. In to je tudi tisto mesto, ki je postalo pomembno kulturno, gospodarsko in politično središče svojega območja, mesto, v katerem tudi število prebivalcev nenehno raste.« V znamenju praznovanj in prireditev pa so bile tudi Luče, kjer smo obiskali njihov Lučki dan. 15. 8.1985: »Pojdite se učit v Luče in videli boste, daje z njimi nekaj »narobe«. To velja tudi za letošnjo prireditev, ki so jo v Lučah pripravili brez pomoči raznoraznih odborov, natečajev, »strokovnjakov« in zvezd naše »estrade« in celo brez čevapčičev in pleskavic. Lu-čani, ki so se za to priložnost opravili v skrbno spravljena in negovana stara oblačila; in narodne noše, so dogajanja na Lučkem dnevu domiselno postavili na vse konce vasi. Svojega kraja in ljudi nišo skrili v zakulisje veselične prireditve, tako da so lahko obiskovalci med svojim sprehodom od štan-ta do štanta pokukali na vsako dvorišče, zraven pa so jim predstavili že nekoliko pozabljene stare običaje in etnološke posebnosti.« Že dobrih deset let pa je tega, kar je moral nadvse priljubljeni župnik Izidor Pečov-nik Dori po dekretu na veliko žalost svojih župljanov zapustiti Šentrupert. 17. 8. 1995: »S tem, da zapuščam Šentrupert, se ne bom najbrž nikoli sprijaznil. Tam sem vendarle pustil stvari, na katerih sem želel dokončati svoje življenjsko poslanstvo, « je dejal Dori z žalostjo v srcu. Vendar je dekret pričakoval, čeprav je prišel tako pozno, da je bil že skoraj prepričan, da ga letos ne bo. Pa je sredi julija prispelo kratko sporočilo o premestitvi Teden dni ga je skrival čisto zase, sedem dolgih dni premleval, tuhtal in trpel. »Nisem hotel, da z menoj vred trpijo tudi moji ljudje,« je dejal. Čez teden dni pa ga je moral javno prebrati. In tedaj je zavrelo med ljudmi. Niso mogli, niso želeli verjeti. Šele takrat je spoznal, da ga zares cenijo. Odšel bo v Slovensko katoliško misijo v Berlinu. Sam sebe kaznuje s tem, ko pravi, da je to zanj edino pametno, saj če bi ga premestili znotraj Slovenije, bi se vedno vračal« PLANINSKI DON Romarski izlet Naše pohajanje po hribih po tokrat začinili z romar-jjni in umetnostno-zgodo-oskimi primesmi. Povzpe-smo se na hrib, kjer stoji jrkev sv. Križa. Ta 733 me-ov visok hrib nad Polzelo j je seveda Gora Oljka. Çora Oljka je privlačna ne zaradi lepega razgleda in ne eveč težke poti, primerne za delj ski sprehod, ampak idvsem zaradi lepe cerkve, rabi že od daleč. Ko se na imer peljete iz Celja proti lbljani, vas z desne strani ta rkev z dvema zvonikoma rkliče. In če si želite lep spre-id v čisti naravi, se odzovi-Na Goro Oljko lahko naj-te pridete s Polzele. Lahko este že od tam peš, hodili pa iste približno dve uri. Lah-I pa se peljete še dlje skozi dvin pri Polzeli in se nekje ; poti odločite, koliko časa radi hodili. Z avtom se nateč lahko odpeljete prav na i. Ampak v tem ni pravega itka, ne? Sicer pa je na Go-Oljko možno priti tudi z ve-ijske strani, vendar je tam it malce daljša. Goro Oljko so omenjali že 13. stoletju kot Križno go-I. Tako so ji pravili vse do sta 1757, ko je namesto erkve na vrhu stal križ. Go-I Oljka pa je dobila ime po iki Fortunata Berganta, ki na glavnem oltarju v cerk-» na sliki pa je Jezus na Bjski gori. Ko boste pod vrhom, bo-e skozi drevesa že zagleda- Oltar z zadnjo večerjo v cerkvi na Gori Oljki Bojan Godec: »Tu je prekrasen razgled po celotni Savinjski dolini tja na drugo stran do Murske Sobote, oh lepem vremenu pa se z zvonika cerkve vidijo tudi Triglav in druga pogorja.« no za naju, da še tistih nekaj let do upokojitve preži-viva na Gori Oljki.« Kuhinja na Gori Oljki je res prvovrstna. Vsak dan, razen ob ponedeljkih, ko imajo zaprto, lahko dobite golaž, vampe, različne mineštre, pasulj, bograč, skratka enolončnice. »Dobite pa lahko tudi kosila, najraje imamo, da so po naročilu, v vsakem primeru pa imamo topel domač čaj -za planinske pohodnike je to pač nekaj najboljšega, ne?« pravi Marija. Sicer pa lahko v domu tudi prespite, če se boste pred domom na lesenih klopeh preveč zasedeli. ŠPELA OSET li rumeno belo cerkev. Njena zgodba sega že v 18. stoletje. Najprej (od približno leta 1753) je na mestu, kjer je sedaj cerkev, stala lesena kapela, kasneje pa je šoštanj-ska gosposka darovala del ozemlja Malteškemu viteškemu redu na Polzeli. Ta je tudi zgradil cerkev na Gori Oljki. Potem je sledilo veliko pretresov - od jožefinizma, ki je prekinil romanja, do udarca strele, požara zaradi kresovanja, pred dvema letoma pa so iz podzemnega svetišča ukradli kipe iz osrednjega oltarja. Vendar brez skrbi, vse so našli. Sicer pa je najpomembnejši del cerkve glavni oltar, kjer je ta- bernakelj z mizo, okoli katere sedijo Jezus z apostoli pri zadnji večerji. Gre za delo baročnega kiparja Ferdinanda Galla, oltar pa so pravkar obnovili oz. restavrirali, tako da je resnično vreden ogleda. Vaših glasov je vedno več, največ pa jih ima (še vedno) Celjska koča. Sledita ji Resevna in Šmohor, ki ju ločita le dva glasova, za njima pa so prav tako tesno skupaj Kopitnik, Hom, Okrešelj in Boč. Še vedno pa se lahko prav vse spremeni, zato glasujte še naprej in se hkrati potegujte za lepe nagrade. Ko se boste naužili baročnih lepot in se malce umirili v spokojnosti cerkve ter napolnili z duhovno hrano, bo že počasi čas še za telesna jedila. Za vas bodo dobro poskrbeli v planinskem domu, ki je le nekaj korakov stran od cerkve. Zanj že skoraj dve leti skrbita Bojan Godec in Marija Jelen. Za oba je Gora Oljka tisto pravo življenje. Marija pravi, da si je vedno želela znova živeti v hribih, kjer se je tudi rodila, Bojan pa je imel dovolj službe v dolini: »Prejšnja služba me je obremenjevala. Sicer pa vsak človek išče priložnosti v življenju in glede na to, da je Marija dobra kuharica, sva ugotovila, da bi bilo morda to primer- Predvsem prehodni gostje V Celju letos več obiska kot lani - Najbolj obiskan je še vedno Stari grad Vse od osamosvojitve naprej se Slovenija vedno bolj pobrateno rokuje s turizmom. Na to med drugim jasno namiguje tudi obisk tujih turistov, ki je iz leta v leto večji. Celje ob tem ni nikakršna izjema. V turistično informacijskem centru so poudarili, da se je pri njih število tujih obiskovalcev v primerjavi z lanskim letom povečalo za deset odstotkov. Po drugi strani pa celjski hotelirji zagotavljajo, da so pripravljeni na povečan obisk, saj imajo v načrtu izboljšanje svojih zmogljivosti. Če smo v osemdesetih, ko je bila turistična obiskanost Slovenije na vrhuncu, gostili predvsem turiste iz bivše Jugoslavije, se je trg danes pomaknil nekoliko bolj na zahod. Odkar je država vstopila v Evropsko unijo, se njeno ime pogosteje pojavlja v tujih turističnih ponudbah, pomembno težo pri vsem skupaj pa imajo tuçji nizko-proračunski letalslá prevozniki. Najbolj opazen je porast irskih in britanskih turistov, vse več pa je tudi Francozov, Italijanov in Špancev. Celje v prednosti Celje ima v primerjavi z ostalimi slovenskimi mesti prednost zaradi svoje lege, leži namreč ob eni najbolj prometnih cest v Sloveniji. Večina turistov je prehodnih, saj si na poti proti morju v knežjem mestu radi privoščijo krajši oddih. V jesenskih mesecih pa se zadeva nekoliko obrne, več je stacionarnih turistov, ki si za oddih izberejo turistične kmetije in hotele v okolici Celja in si ogledujejo zanimivosti v širši okolici mesta. V TIC-u, po novem je v Celjskem domu, ki ga dnevno obišče približno petdeset turistov, večinoma tujih, poudarjajo, da je med najbolj obiskanimi točkami v mestu Stari grad, kjer na leto zabeležijo 60 tisoč obiskovalcev. Na drugem mestu po obiska-nosti sta oba muzeja. Po besedah Uroša Mijoška iz TIC-a »je posebej razveseljujoč podatek, da je bil muzej novejše zgodovine pred dvema letoma nominiran za najboljši evropski muzej. Marsikateri turist obišče Čelje ravno zaradi muzeja, medtem ko so domačini o njem manj seznanjeni«. Večji obisk tudi v hotelih V Hotelu Štorman beležijo osemdeset odstotkov tujih turistov, to so večinoma poslovneži iz Nemčije, Avstrije, bivše Jugoslavije, Italije in s Češke. Pred kratkim so povečali svojo kapaciteto in starim dodali petnajst novih sodobno opremljenih sob, v načrtu pa imajo tudi pripravo nove seminarske dvorane. Letos se lahko pohvalijo z dvajset odstotkov večjo zásedenostjo kot lani. Direktor hotela Aleš Krivec je poudaril, »da je obisk močno odvisen od delovanja celjskih podjetij in njihovih poslovnih srečanj«, večjega povpraševanja pa se nadejajo tudi zaradi postavitve svojega novega spletnega portala. Direktor hotelov Turška mačka in Astor Iztok Planinšek poroča, da je bilo julija v hotelu Astor, kjer je največ poslovnih obiskovalcev, devetdeset odstotkov tujih gostov, zlasti iz Nemčije, Italije in Črne gore. Številka tujcev je glede na lanski julij zrasla za več kot polovico. Planinšek je še naznanil, da »v prihodnje načrtujejo ureditev svojih objektov, saj so nekateri potrebni prenovitve in posodobitve«. Kanal na grad Eden od ključnih pogojev za razvoj dejavnosti na celjskem Starem gradu - izgradnja kanalizacije - bo izpolnjen še letos. Kot je znano, je prav dejstvo, da Stari grad ni bil povezan na kanalizacijsko omrežje, predstavljal eno od najtežjih ovir za hitrejši razvoj različnih dejavnosti. Prav zato so zaprli nekoč priljubljeno gostišče v prosto- rih, kjer je zdaj Galerija mladih, sanitarije za obiskovalce gradu so rešili s plastičnimi kabinami, tudi ambiciozno zastavljena ponudba krčme je ostala zgolj obljuba. Stari grad pa vseeno ostaja privlačna turistična in izletniška točka, tudi vse pogostejše prizorišče najrazličnejših predstav in prireditev. Ureditev kanalizacije bo go- Avgusta se začne Celje pripravljati na svojo največjo prireditev Pod zvezdami Celjanov, ki bo na Starem gradu. Prireditev že vrsto let pritegne več tisoč obiskovalcev in tudi letos pričakujejo podoben obisk. V jesenskih mesecih pa krona pripada Mednarodnemu obrtnemu sejmu, ki v Celje pritegne rekordno število domačih in tujih obiskovalcev. V Hotelu Štorman so na primer povedali, da je povpraševanje tako veliko, da so za to obdobje zasedene že skoraj vse sobe. Hotel Evropa, ki se prav tako ponaša z večjim številom poslovnih gostov, letos beleži nekoliko manj turistov kot preteklo leto. Za to krivijo predvsem zaporo ceste v neposredni bližini ter neprimerno označenost obvozov. Podobno kot v ostalih hotelih je tudi pri njih največ obiskovalcev iz zahodne Evrope, ki prenočijo noč ali dve. Direktor Miroslav Verdnik še dodaja, da si v prihodnje večji obisk obetajo tudi zaradi nedavne preselitve TIC-a v svojo neposredno bližino. MAJA RATEJ Bogata ponudba znanj V lanskem šolskem letu so pri Ljudski univerzi Celje največ postorili na področju ponudbe izobraževanj za podjetja ter za tiste posameznike, ki želijo pridobiti specifična znanja. Tudi za novo leto pripravljajo več novosti in programov izobraževanja, ki bodo dopolnili že zdaj bogato ponudbo. Usposabljanje za življenjsko uspešnost ponuja brezplačen program družinske pismenosti, namenjen izboljšanju pismenosti in razvijanju bralne kulture pri vseh družinskih članih. Program je namenjen staršem in otrokom in traja 75 ur. Most do izobrazbe pa je prav tako brezplačen program, namenjen odraslim, ki so se že ali se še bodo vključili v nadaljnje formalno izobraževanje. Čilj programa je obnavljanje ah pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, povezanih s pismenostjo, z rabo računalnika, usposabljanje za vseživljenjsko učenje in aktivno državljanstvo ter spoznavanje učnih me- tod, kar udeležencem onu goča lažje in učinkovitej obvladovanja učne snoi Trajanje programa je do i; ur. Za novo šolsko leto nai tujejo še izvedbo različnih c lavnic, s katerimi naj bi p novih uspeh lanskih, ko izvedli delavnico retoril dve delavnici računovodsti delavnico reševanja konfl tov in čustvene inteligenci poslovnem svetu. Jeseni bodo nadaljevali d lavnico retorike, organiziri bodo tudi krajše delavnic kjer bodo predstavljali nov sti na davčnem področju na področju vodenja pošlo nih knjig. Prav tako bodo n daljevali uspešne dejavnos v jezikovnem centru, kjer b do spet razpisali 120-urne p prave na mednarodne ceii fikate iz angleškega in nen kega jezika. Ljudska univerza Celje bila na repubhškem javn« razpisu izbrana kot izvaj ka modela za presojanje razvijanje kakovosti Ponu mo odraslim kakovostno h braževanje. OPTIKA PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 5650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83 tovo pripomogla k novemu zagonu dejavnosti. »Trenutno smo v fazi pridobivanja gradbene dokumentacije, s turističnimi delavci pa tudi usklajujemo terminski plan, da ne bi na gradu razkopavali prav, ko bodo tam večje prireditve,« je povedal direktor VO-KA, Marko Cvikl in zatrdil, da bo kanalizacija na grad urejena še letos. BS Ritem kot izraz življenja Zadnje dni smo v celjskem mestnem središču večkrat srečali Boruta Peternela, ki ji s prijateljem razveseljeval mimoidoče z igranjem na različna afriška tolkala. Ne gre za »novega« celjskega uličnega glasbenika. Borut je s svojim igranjem vabil vse, 1 jim »delovati v ritmu pomeni izražati življenje«. Tako je namreč zapisal na letak, s kateril oglašuje aktivni tečaj igranja afriških tolkal. Tečaj bo Borut izvajal v prostorih centra 2 alternativno medicino na Vodnikovi ulici v Celju, 10 ur spoznavanja z afriškimi djemban pa vas bo stalo 6 tisočakov. B MM Gaj bo spet zacvetel ŽALEC BRASLOVČE i MOZIRJE LUČE OVI TEDNIK - - - - Dan hmeljarjev pred vrati popestriti svoj vrtiček oziroma kotiček, namenjen ocvetličenju. Poleg tega si bo mogoče v Mozirju v času razstave cvetja ogledati tudi plazilce, gojene ptice, predstavili pa se vam bodo tudi različni ustvarjalci s svojimi umetniškimi izdelki. Vsi ljubitelji flore in favne se lahko tudi sicer kadarkoli sprehodite po parku Mozir-skega gaja, pogled na lepo zasajene ter urejene gredice pa bo gotovo še bolj zanimiv, če se boste povzpeli na razgledni stolp Svea! PM Podelili priznanja v Lučah Luče so ta teden zaživele. Prireditve ob že 36. Lučkem dnevu se bodo nadaljevale še se do ponedeljka, že v sredo pa so na slavnostni seji občinskega sveta ob občinskem razniku podelili priznanja. priznanje za razvoj gasilstva je dobil Janez Zamernik, zlato plaketo za dosežke na •dročju pevske dejavnosti, ohranjanju ljudskega izročila in promocije pa Ljudski pevci 'Luč. Za pomembne dosežke v desetletjih aktivnega delovanja na družbenem področju ičine, še posebej za delo v turističnem društvu, je častna občanka postala Olga Šiljar. aznovanje se bo nadaljevalo še ves vikend, zaključilo pa v ponedeljek ob 12. uri s sreča-jem gornikov in sveto mašo na Molički planini. ŠO Srečanje Turnškovih Matevž in Antonija Turnšek, po domače Lavričeva s Polzele, sta imela dvanajst otrok. Zdaj od njih živita le še Štefka in Mila ter številni drugi sorodniki, otroci, bratranci in sestrične, ki so si želeli, da bi se enkrat srečali. V tem poletju se jim je uresničila želja, zbrali so se v Lovski koči v Založah. Seveda niso uspeli priti vsi, zbralo se jih je približno Petdeset. Ker so se na srečanju imeli lepo, so sklenili, da se bodo kmalu spet dobili. TT V Mozirskem gaju si boste vse od jutri pa do 22. avgusta lahko napasli oči na tradicionalni razstavi cvetja, ki jo pripravljajo številni vrtnarji iz vse Slovenije. Letos se jih je na razstavo odzvalo kar 40 in skupaj bodo pripravili poznopoletno razstavo cvetja in cvetličnih nasadov v posodah. Na tokratni prireditvi Poletje skozi cvetje bodo vrtnarji predstavili nove trende zasajanja posod in korit, prav gotovo boste dobili izvirne ideje in nasvete o tem, kako Občina Braslovče in Tu-jstično društvo Braslovče ta na novinarski konferen-ipredstavila novi turistič-j zemljevid Spodnje Savinj-Jce doline in letošnji dan imeljarjev. Slednjega bodo •tos pripravili že 43., hme-irji pa bodo Braslovče naplnili v nedeljo. Letošnji dan hmeljarjev bo redvsem v znamenju druže-à hmeljarjev, ki se bo zače-I ob 11. uri. Dve uri kasneje e bo začel tradicionalen mi-íohod godbe na pihala in ma-oretk, manjkali pa ne bodo idi zastavonoše in konjeni-j, ki jim bodo sledili vozovi hmeljarskimi starešinami in lincesami. Sledil bo vrhunec dne, ko bodo predstavili nova hmeljarskega starešino in princeso. Kdo sta izbranca, ki bosta odvzela prestol lanskemu starešini Slavku Leskošku in princesi Poloni Povše, pa je zaenkrat še skrbno varovana skrivnost. Sledila bo zabava, ki se bo začela s tekmovanjem v starih hmeljarskih opravilih. Tako se bodo tekmovalci, prijavile so se štiri ekipe, pomerili v ročnem obiranju hmelja, postavljanju hmeljevk in postavljanju kopic iz hmeljevk. Sledila bodo še različna, predvsem pivska tekmovanja, in zabava z ansamblom Zasavci. Sicer pa so na novinarski konferenci predstavili tudi novi turistični zemljevid Spodnje Savinjske doline. Zemljevid je v bistvu zloženka, na kateri so označene kulturne in naravne znamenitosti, pa tudi prenočišča, gostišča in podobno. Poleg občine Braslovče so v projektu sodelovale tudi občine Žalec, Tabor, Vransko in Šmartno ob Paki. Namen zemljevida je predvsem privabiti čim več gostov, ki bi v Spodnji Savinjski dolini ostali tudi več dni. Natisnili so 45 tisoč slovenskih in 15 tisoč angleških izvodov. Zemljevid je brezplačen, možno pa ga je dobiti na vseh turistično-informa-cijskih točkah. ŠO Turistični zemljevid Spodnje Savinjske doline Del nove varne ograje pn izstopu iz jame Pekel Za varnost obiskovalcev Člani Turističnega društva Šempeter v času turistične sezone ne skrbijo samo za vodenje obiskovalcev po Rimski nekropoli in jami Pekel, temveč tudi za njihovo varnost. Predvsem pri izstopu iz omenjene jame. V zadnjih dneh so začeli urejati novo varno ograjo iz globinsko impregniranega lesa. Ker pomeni to za društvo velik finančni zalogaj, so uredili le del poti na odseku, ki je bil za obiskovalce najbolj nevaren, to je od izhoda iz jame do brunarice pred vhodom. Jama Pekel z dolino Peklenščice je po odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti v Občini Žalec prišla v last države. Kot del krajinskega garka sodi po Zakonu o ohranjanju narave v širše zavarovano območje,'zato je treba za vsak poseg prehodno pridobiti naravovarstveno soglasje. Pri tem se na novo urejene varne poti ob tem, da zagotavljajo varnost obiskovalcev, estetsko zelo lepo vključujejo v gozdpo okolje. TT Gradnja mostu čez potok Trebnik v Braslovčah Obnovitev dotrajanih mostov V občini Braslovče so v razvojnih programih zajeli tudi obnovitev dotrajanih mostov. Posebna študija je namreč pokazala, da je kar nekaj objektov zelo potrebnih obnove, nekatere pa bo treba celo porušiti in jih zgraditi na novo. Tako so že lani pripravili dokumentacijo in pridobili ustrezna soglasja za tri izmed njih. Letos so že uspešno končali gradnjo novega mostu čez potok Jelovnik v drevoredu Žov-nek, v teh dneh pa hitijo z izgradnjo mostu čez potok Trebnik v Braslovčah. Dela naj bi bila končana do konca tega meseca. Naslednji most, ki ga bodo obnovili drugo leto, je most čez potok Konjščica v Grajski vasi, za most čez potok Struga v Preserjih pa bodo v leto 2007 pripravili dokumentacijo in ga tudi obnovili. V Braslovčah vsako leto namenijo za obnovitev mostov 15 do 20 milijonov tolarjev. TT 12 ŠENTJUR__j DOBJE 1 NOVI TEDNI Nič več tujca v mestu Prostovoljstvo vse bolj razširjena vrednota, ki v vseh pogledih širi obzorje Preko Evropskega prostovoljskega programa (EVS) v soorganizaciji Društva za mednarodno pomoč in prijateljstvo IRFF ter s podporo Razvojne agencije Kozjansko in občine je Šentjur v tem letu dobil dva prostovoljca. Gero Bartsch iz Nemčije bo ostal pol leta, Francozinja Margaux Coisine pa celo. Delala bosta zlasti z otroki in mladino v klubu Smeh in pri različnih projektih, ki jih v Šentjurju organizirajo za omenjeno ciljno skupino. Gustave Flaubert je rekel, da je delo najboljši način, da si polepšamo življenje. A kaj, ko se največkrat zdi zgolj nujno zlo, s katerim se pretol-čemo do vsakdanjega kruha. Da bi se ukvarjali še s takim, ki na koncu niti žepov ne trga, res ni misliti. Pa vendar je prostovoljstvo vse bolj cenjena in razširjena vrednota, s katero je mogoče videti svet, pridobiti nove izkušnje, se naučiti jezika ... Zakaj pa ne v Slovenijo? Margaux Coisine je stara 23 let in živi v Parizu. Čeprav je navajena na utrip velemesta in je po svoje zaljubljena vanj, se je tudi v Šentjurju hitro znašla. Po materi je Belgijka, po duši pa sve-tovljanka. Pravi, da so potovanja njen najljubši konjiček, zato ni čudno, da je bila že na vseh kontinentih. Z zagovorom diplome v septembru bo končala študij tujih jezikov in ekonomskih znanosti na pariški Sorboni. Preko programa Erasmus je preživela leto dni v vzhodni Nemčiji, potem pa se je odločila, da bo leto dni posvetila prostovoljnemu delu nekje v Afriki ali Aziji. Zal so bili vsi tamkajšnji programi ali krajši ali precej daljši od leta dni, ki ga ima na voljo. Tako je po- STECAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE (obdobje od 1.7.05-31.7.05) 1. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE jML < a) VIZIJA, RAČUNALNIŠKO INFORMACIJSKI INŽENIRING d.o.o. Celje, dpr.šť.: .49/05 (datum: I1.7.05f# !' I b) MARIČ BOJAN s.p., GRADNJE IN FASADE; Vojniki opr.št.: St 155/044datum: 11.7.05) T T c) PELETI, PROIZVODNJA BIOMASNIH GORIV d.o.o. f Nazarje, Opr.št.: St 41/05 (datum: 11.7.05) č) MOTIVA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o. Velenje, opr.št.: St 45/05 (datum: 11.7.05) d) »TERMOGLAS«- GRADBENE IZOLACIJE IN STEKLARSTVO, VIKTOR SEME s.p. Laško, opr.št.: St 57^05 (datum: 15.7.05) 2. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE IN TAKOJ ZAKLJUČI a) BURŠIČ PETER s.p., GRADBENIŠTVO, Velenje, opr.št.: St 164/04 (ČI.99/I ZPPSL, datum: 9.6.05, pravnomočensklep: 5.7.05) 3. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKLJUČI a) ŠTEFANIJA MU NAR s.p., BAR NA GMAJNI Ljubno ob Savinji, opr.št.: St 43/05 (ČI.99/II ZPPSL, datum: 20.6.05, pravnomočen sklep: 12.7.05) b) AVTOHIŠA LVM, TRGOVINA, GOSTINSTVO, STORITVE d.o.o. Celje, opr.št.: St 21/05 (ČI.99/II ZPPSL, datum: 23.6.05, pravnomočen sklep: 19.7.05) c) KOVAČ VIKTOR s.p., SLIKOPLESKARSKA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, Gornji Grad, opr.št.: St 46/04 (ČI.99/II ZPPSL, datum: 7.7.05, pravnomočen sklep: 2.8.05) č) TRGOVSKO PODJETJE TEKO p.o. Celje, opr.št.: St 27/ 96 ( čl.169 ZPPSL, datum: 6.7.05, pravnomočen sklep: 19.7.05) d)MASLO ASIM - FRIZERSTVO TATJANA s.p. IN PIZZERIJA-ŠPAGETARIJA »LESJAK«, Celje, opr.št.: St 10/02 (čl.169 ZPPSL, datum: 7.7.05, pravnomočen sklep: 20.7.05) e)VODIŠEK MILENA s.p., CVETLIČARSTVO »VODIFLOR«, Vojnik, opr.št.: St 163/04(čl.169ZPPSL, datum: 7.7.05, pravnomočen sklep: 20.7.05) f) TIŠLERIJA DREV, DARKO DREV s.p. Gomilsko, opr.št.: St 147/04 (čl.169 ZPPSL, datum: 12.7.05, pravnomočen sklep: 22.7.05) 4. PRISILNA PORAVNAVA SE ZAČNE a) JEREB, TRGOVINA - INŽENIRING - SISTEM d.o.o. Celje, opr.št.: St 35/05 (datum: 7.7.05) b) HOTELIRSTVO ROGAŠKA, HOTEU IN TURIZEM d.o.o. Rogaška Slatina, opr.št.: St 54/05 (datum: 11.7.05) c) TORNADO, PODJETJE ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO IN TURIZEM d.o.o. Zreče, opr.št.: St 47/05 (datum: 12.7.05) 5. PRISILNA PORAVNAVA SE POTRDI a) STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE d.o.o. Velenje, opr.št.: St 6/05 (datum: 21.7.05, pravnomočen sklep: 21.7.05) b) MIZARSTVO PETER H RASTE LJ s.p. Laško, opr.št.: St 9/05 (datum: 23.7.05, pravnomočen sklep: 23.7.05) vsem po naključju preko EVS odkrila prosto mesto v Sloveniji in si rekla »zakaj pa ne«. »Francozi običajno nimajo pojma, kje je Slovenija ali pa si jo predstavljajo kot revno socialistično državo. Sama sem že imela izkušnje z vzhodno Nemčijo in sem vedela, da ni čisto tako. Je pa res, da sem tam čutila med ljudmi trdo preteklost. Tega v Sloveniji nisem videla, je pa res, da sem v glavnem v družbi mladih, pa še to komaj nekaj tednov. Še posebej po širitvi EU se mi zdi pomembno, da spoznam tudi ta del centralne Evrope, način razmišljanja ljudi in se naučim tudi jezika.« Po vrnitvi domov bo Margaux vpisala magisterij, delala pa bi rada predvsem v nevladnih organizacijah. Tudi kadar ne potuje, ostaja zelo aktivna. Rada ima šport, še posebej tenis in alpsko smučanje. »Upam, da bo za oboje veliko priložnosti tudi v Sloveniji. Prvega se bom lotila takoj, ko najdem soigralca, za drugo pa upam, da bo pozimi veliko snega.« Sicer pa se po malem ukvarja praktično z vsemi športi in aktivnostmi, le golf je ena najbolj dolgočasnih stvari pod soncem, pravi. Margaux, ki sicer govori angleško in nemško, bi se rada čimprej naučila slovenščine. Tako bi lahko že naslednje leto soorganizirala kakšen tabor za otroke. Je namreč tudi skavtska voditeljica in ima delo z otroki zelo rada. »Vse skupaj bo zelo zanimiva in koristna izkušnja. Pa tudi sicer mislim, da bi morali Francozi več vedeti o svetu vzhodno od svojih meja. Zanje tudi turistično ta svet ne obstaja in zdi se mi škoda, da je tako.« Slovenščina nič več »misija nemogoče« Gero Bartsch je doma iz saške pokrajine nekje v bližini Dresdna. Že po kratkem " WBM mr v ' ' I' Gero Bartsch in Margaux Coisine, nova obraza na šentjurskih ulicah opisu, kje vse je v svojem 19-letnem življenju že živel in. se šolal, je podatek kar točen. Tudi on je popotnik že celo življenje. Potem ko je padel berlinski zid, sta starša njemu in sedem let starejšemu bratu želela pokazati Čimveč sveta. Tako so z av-todomom in ž minimalnimi stroški prevozili vso Evropo. Gero je tako obiskal že vsaj 20 držav in celo v Sloveniji je že bil. »Seveda sem bil še majhen in se veliko stvari tudi ne spomnim prav dobro. Vem, da sem na primer stal na Eiff-lovem stolpu in pred cerkvijo Notre dame, a se vsega skupaj enostavno ne spomnim.« V nekaj kratkih tednih, ki jih je preživel pri nas, si je uspel ogledati že večino turističnih znamenitosti, ki jih običajno s ponosom razkazujemo tujcem. Na mednarodnem taboru, ki je bil v Šentjurju konec julija, je celo pripravil predstavitev Slovenije za udeležence iz Av-stije, z Madžarske, s Češke in iz Slovenije. »Samo čudno se mi je zdelo, kako malo ljudje vedo o nekaterih stvareh. V Bohinju sem se zelo trudil izvedeti legen- do o zlatorogu, ki ima svoj kip ob obali. Nihče mi ni vedel povedati ničesar. Zgodbo sem potem prebral v vodiču.« Izredno gostobeseden in zvedav fant je doma končal elitno srednjo šolo, kamor sprejmejo samo posebej nadarjene učence. Z ocenami, ki bi jih pri nas zapisali s čisto petico, bi se verjetno lahko vpisal na katerikoli študij, a kot pravi, sta mu najbolj blizu pravo in strojništvo. Tudi z jeziki nima posebnih težav. Poleg angleščine se je učil še latinščino, španščino, nekaj malega tudi francoščine. Zdaj si je zadal, da bo osvojil še en jezik iz slovanske družine. Tega se je precej resno lotil že doma. S pomočjo knjig in zgoščenk je tako začel že z nekaj predznanja. »Tu praktično vsi govorijo angleško, nemško tudi znajo, a tega jezika enostavno ne marajo. Me je pa skoraj zadela kap, ko sem rekel nekaj po špansko in mi je neka deklica tako tudi odgovorila, zraven pa zamahnila z roko, češ da tu vsi zna- jo špansko.« Pa naj še kdo reó da telenovele poneumljaj ljudi. Gero prav zaradi jezi ka z veseljem hodi tudi v iJ no. »Užitek je slišati filmel originalu, pri nas pa velild ljudi sploh ne ve, da Schwaj zenegger v resnici na platni sploh ne govori nemško.« Fant je tudi velik ljubite! kolesarjenja in nekaj sto a| tisoč kilometrov 1 dneh se mu sploh ne zdi pra tiran zalogaj. Glede na dni žinsko zgodovino se mu tis di to, da se človek z avtoq zapelje čez pol Evrope z to, da bi se v petih minuta! ozrl po centru mesta, kot s^ to naredili enkrat v Pragi, r zdi prav nič čudno. Gero je sicer sin protestant skega duhovnika in že takc| na začetku pove, da to nisi nobena Sedma nebesa. Je bl pa vedno zelo samostojen ii odgovoren. »Upal sem, di bom tu končno dobil še leli cijo iz samostojnega gospo dinjstva, pa zaenkrat bolj sla bo kaže, ker vsi tako zelo ski bijo zame, da mi skoraj ni ni treba.« SAŠKA TERŽAl Gusarji z lizikami v rokah Društvo za mednarodno pomoč in prijateljstvo IRFF je pod pokroviteljstvom občine in občinske zveze prijateljev mladine prejšnji četrtek in petek v Šentjurju pripravilo otroške ustvarjalne delavnice in družabne igre Otroško gusarsko poletje. Dež je sicer dogajanje pregnal iz športnega parka v kulturni dom, a to vzdušja ni preveč zmotilo. Za otroke vseh starosti so pripravili obilo presenečenj in zabave. Vrhunec petkovega dogajanja je bil gusarski večer z družinskim gledališčem Kolene, ob tem pa čisto prava bitka za zaklad, boj z morsko pošastjo, zaklad presenečenja in na koncu še ognjemet. Koordinatorica in vodja projekta Barbara Rančigaj je povedala, da se jim je pridružilo več kot 50 otrok in da je projekt uspel več kot lepo. ST Horuk vaja v Dobju Zadnja prireditev ob letošnjem prazniku Občine Dobje bo v nedeljo ob 16. uri pri osnovni šoli. Na tradicionalnem tekmovanju gasilskih enot v »horulfl mokri vaji« bodo nastopili gasilci iz GZ Šentjur in sosed-j njih zvez. Po tekmovanju bo v Dobju tradicionalna gasilj ska noč s podelitvijo priznanj najboljšim gasilskim enotam in z veselico, na kateri bo igral ansambel Veseljaki il Dobja. CMCelje Gradimo za vas ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J.| ROGAŠKA S. | PODČETRTEK) lOVI TEDNIK - - - - ROGATEC Asfalt na Vonarski cesti Čeprav bodo v Podčetrtku praznovali letošnji občinski praznik šele 9. septembra, pa so s prvimi prazničnimi prireditvami že začeli. Po Lovrenčevi nedelji in glasbeni prireditvi Hit poletja bodo v soboto, 13. avgusta, pripravili nogometni turnir ob ureditvi razsvetljave na športnem igrišču v Podčetrtku. V uvodni tekmi se bosta pomerili ekipi županov in drugih občinskih mož s Kozjanskega in Obsotelja z veterani Podčetrtka. Podobno otvoritev bodo pripravili tudi v ponedeljek, 15. avgusta, na športnem igrišču v Pristavi. Za obe razsvetljavi je občina namenila tri milijone tolarjev. Do konca avgusta bodo odprli tri kilometre pločnika v Imenem, ob katerem bo tudi 54 luči v vrednosti okoli 100 milijonov tolarjev. V Brezovcu pri Polju ob Sotli pa že nestrpno pričakujejo nov vodovod v vrednosti tri milijone tolarjev. Med najpo- membnejšimi objekti bo dokončanje Vonarske ceste med občinama Podčetrtek in Rogaška Slatina, ki bo tako končno v celoti asfaltirana. Podčetrtek trenutno ureja zadnja dva makadamska kilometra ceste. Pred praznikom bodo položili temeljna kamna za novo občinsko stavbo v Podčetrtku in osnovno šolo v Pristavi in zaključili s sanacijo večjega plazu pri Romih ob cesti Podčetrtek-grad Podčetrtek v vrednosti 20 milijonov tolarjev. Končujejo tudi z ureditvijo kolesarske steze iz Podčetrtka do blokov ter od pokopališča do Olimja v skupni vrednosti 40 milijonov tolarjev. Župan Peter Mišja ugotavlja: »V štirih mesecih, kar je sedanja ekipa skupaj, smo veliko naredili in na to smo ponosni. Uspešno odpravljamo tudi posledice po neurju s točo, ki je v naši občini najbolj prizadela del Virštanja, Gostinco, Pecelj, Ortnico in Polje ob-Sotli.« TONE VJIABL Takšne nove maše ne pomnijo marski novomašnik Matej Dečman je začel z delom v bližnji Rogaški Slatini S četrtkove počitniške delavnice v Knjižnici Rogatec, kjer so tamkajšnji osnovnošolski otroci izdelovali zmaje. Prišli so iz Rogatca in tudi iz bližnje Rogaške Slatine. Počitnice z zmaji V Knjižnici Rogatec, enoti Knjižnice Rogaška Slatina, so se pred tednom začele avgustovske počitniške delavnice za osnovnošolce. Zvrstile se bodo štiri delavnice, ki jih vodi bibliotekarka Maja Mohorič - Poharc. Prva, dobro obiskana delavnica je bila v znamenju izdelovanja çmajev, v tem tednu pa bodo iz modelirne mase oblikovali nakit. Sledili bosta še delavnici izdelovanja papirja po receptih starih mojstrov ter lepopisja, kjer se bodo otroci naučili rokovanja s peresom, oblikovanja pismenk in pripravili svoje prve kaligrafske izdelke. Tudi sicer je med počitnicami v Knjižnici Rogatec, ki je odprta ob torkih in petkih, živahno. Med obiskovalci prevladujejo predvsem šolarji, ki večinoma prihajajo po leposlovne knjige, veliko zanimanja pa je tudi za izposojo vi-deokaset ter uporabo brezplačnega interneta. Knjižnica Rogatec ima šeststo članov, kar pomeni, da je včlanjen vsak peti občan. BRANE JERANKO V Šmarju pri Jelšah so imeli sliko novomašno slavje, ki bilo po petnajstih letih od idnje nove maše, ko so narčani praznovali kar dve lovi maši v enem letu. Letoš-ji novomašnik Matej Deč-aanjeod začetka tega mese-že na prvem rednem služ-enem mestu v Rogaški Slani. »Prvi vtisi v Rogaški Slatini dobri, okolje zaradi bližile mojega domačega kraja do- 10 poznam,« je zadovoljen le-»šnji novomašnik, novi sla-iiski kaplan. »Župnija v Ro-iški Slatini je bistveno več-I, tukaj se tudi bolj čuti mestno kolje. Bistvene razlike pa ni.« latej Dečman je bil kot vsak »vomašnik seveda brez vsa-ega vpliva na izbiro prvega elovnega mesta, kot je delno logoče pri poznejših škofo- 11 duhovniških premestitvah. »Vsaka župnija je po svoje le-ia, zato se s tem, v katero bom él, nisem obremenjeval. Ško-)vo odločitev za Rogaško Sla-io sem sprejel z veseljem.« Njegov delavnik v Rogaški latini se pogosto začne z ma-evanjem pri maši ob pol sed-nih zjutraj. V Rogaški Slatini ni župnijske gospodinje, zato si pripravi zajtrk sam. Dan še prav tako začenja z duhovnikovo osebno molitvijo bre-irja, kjer so večinoma psal- mi iz biblije, kar mora opraviti po trikrat na dan. Z začetkom šolskega leta se bo kaplan ob dopoldnevih pripravljal na ure verouka, ob popoldnevih pa bo sledilo poučevanje verouka, od štiri do pet ur dnevno. Če ne mašuje zjutraj, opravi to zvečer, v kapeli sv. Ane, zaš-čitnice Rogaške Slatine, na robu Zdraviliškega parka. Po večerih so še, na primer, srečanja s skupinami za pripravo na zakramente ali sestanki župnijskega sveta, čez dan občasno pogrebi. Ob prvih petkih so na vrsti redni hišni obiski starejših in bolnih župljanov. Ob nedeljah je v župniji Rogaška Slatina celo po šest maš, Matej Dečman opravi od tega po dve. Vprašanja sošolcev Matej Dečman ter Šmarča-ni so še vedno pod vtisom množičnega novomašnega slavja, kakršnega v njegovem domačem kraju ne pomnijo. Nazadnje, pred desetletjem in pol, sta imela v enem letu novo mašo domačina cistercijanski pater Branko Petauer (sedaj v Stični) ter Marko Šraml (sedanji župnik na Slivnici pri Šentjurju). Tudi na Dečmanovi novi maši je bila župnijska cerkev Letošnji novomašnik Matej Dečman iz Šmarja pri Jelšah. Njegovo prvo delovno mesto je od začetka avgusta v Rogaški Slatini, kjer je kaplan. premajhna za Šmarčane in okoličane, zato je lahko množica spremljala dogajanje na ekranu pred cerkvijo. Na slovesnem novomašnem kosilu, pod velikim šotorom, je bilo nato nič manj kot šesto povabljencev. »Vesel sem, da so ljudje doživljali novo mašo prav tako kot svoj praznik, kot praznik vse župnije. Tako, kot je namen novih maš,« je zadovoljen novi slatinski kaplan. Lovrenčev sejem V sredo je bil v Podčetrtku e tradicionalni Lovrenčev sejem. Čeprav ob Lovrenčevem velja, da »papež že v rokavicah mašujejo« in da »sveti Lovrenc v vodo led vrže«, vzdušje med sejmarji še malo ni bilo jesensko. Napetost je ob pričakovanju Modrijanov vseskozi naraščala. Na osrednjem prizorišču so se poleg njih predstavile še Vaške pevke iz Pristave ter mnogi mladi plesni in glasbeni talenti. Zvečer je sledila proglasitev in pokušina »županovega vi-" a«. Organizatorica programa Fanika Šket je poudarila, da prihajajoči vikend s seboj v okviru Poletja v Podčetrtku prina- ša mnogo pestrih kulturnih dogodkov. Že danes zvečer bo pred gasilskim domov veselo. Na prireditvi, ki jo bo povezoval Vin- ko Šimek, za humor pa bo skrbel Dudek, bodo med drugim sodelovali Werner, Saša Lende-ro, Rudi Šantl, Vesele Štajerke ter skupina Unikat. V soboto domači mladinski klub pripravlja Struna fest 2005, kjer bo po ustvaijalnih delavnicah in športnih tekmovanjih sledil koncert znanih slovenskih rock skupin, med njimi Žurdov iz Šentjurja in Naio Saion iz Velenja. Kot zaključek vikenda pa v nedeljo zvečer Terme Olimia vabijo na Igre v topli vodi v Aqua-luni, kjer se bo pomerilo deset ekip z obeh strani Sotle. MR Matej Dečman izhaja iz družine, kjer je mama trgovka v Celju in oče šofer. Ima dve leti mlajšega brata, študenta geografije in teologije, ki pa ne bo duhovnik Novomašnikova odločitev za duhovniški poklic je začela zoreti v letih ministriranja v domači cerkvi, naprej kot otroška želja. »Med obiskovanjem gimnazije v Celju sem imel najrajši zgodovino in biologijo, vendar to nista področji, ki bi jima posvetil vse življenje. To, kar me je resnično privlačilo, je bil študij teologije, duhovništvo.« Starši so bili njegove odločitve veseli, v Šmarju je občutil veselje širše okolice. V Celju so se nekateri sošolci v tretjem letniku gimnazije zaradi njegove odločitve najprej čudih ter mu postavljali vprašanja. Letos, na njegovi novi maši, jih je bilo vsega skupaj kar dvajset iz osnovne šole in gimnazije, med njimi ateisti. Med petletnim študijem na teološki fakulteti v Mariboru so študenta Dečmana najbolj zanimali teološki predmeti, še posebej moralna teologija pri predavatelju prof. dr. Ivanu Štuhecu. Tudi diplomsko nalogo je opravil na tem področju, na temo Razvoja in etičnih vidikov kloniranja. Z oceno deset, vedo povedati tisti, ki Dečmana dobro poznajo. Pri tem pripominjajo, da je imel povprečno oceno na vseh fakultetnih izpitih več kot devet. Mateja Dečmana seveda ne zanimajo zgolj teološke teme. Posebej rad ima glasbo, zato je bil prvi bas Okteta mariborskih bogoslovcev. Rad ima prav tako računalništvo, na športnem področju pa igranje nogometa in košarke. BRANE JERANKO e M ŠTAJERSKI VAL 14 VOJNIK ; VITANJE j DOBRNA NOVI TEDNU Zborovodstvo kot način življenja Darinka Stagoj je vodila prvi zbor že kot osnovnošolka - Kot študentka je vodila po šest zborov hkrati, zato so ji začasno odpovedale glasilke Delovanje mlade zboro-vodkinje Darinke Stagoj iz Višnje vasi pri Vojniku je najširša javnost dobro opazila. Stagojeva, ki vodi kar tri zbore na območju voj-niške in dobrnske občine, je dobitnica zadnjega srebrnega vojniškega grba ter letošnjega županovega priznanja na Dobrni. Profesorica razrednega pouka, zaposlena kot učiteljica Osnovne šole Dobrna, vodi med drugim Moški pevski zbor Anton Bezenšek Frankolovo, ki je prejel lani na tekmovanju v Pragi srebrno priznanje ter nagrado za najboljšo interpretacijo ljudske pesmi. Prav takó vodi mešani cerkveni pevski zbor iz Nove Cerkve, ki je dvakrat pel papežu Janezu Pavlu II. ter posnel lani (v sodelovanju z drugimi glasbenimi skupinami iz Nove Cerkve) skupno zgoščenko Slomškovih pesmi. V Osnovni šoli Dobrna vodi otroški zbor, ki se udeležuje območnih revij v Celju ter sodeluje od lani z zborom iz Szegeda na Madžarskem. Darinka Stagoj izvira iz Oprčkalove kmečke družine v Višnji vasi, s šestimi otroki, kjer so cenili družinsko petje. Njeni starejši bratje in sestre so bili v Novi Cerkvi pobudniki ustanovitve prve mladinske vokalne skupine, ki jo je vodila kot osnovnošolka ter v njej prepevala skupaj s starejšimi. Starši, ki so živeli v skromnih razmerah, so ji kot osnovnošolki omogočili obiskovanje ur klavirja v glasbeni šoli, stric župnik iz Nemčije pa pripomogel, da je imela klavir v domači hiši. Kot osnovnošolka je tako začela z vodenjem domačega otroškega cerkvenega pevskega zbora, ki ga danes vodi njena sestra Mateja Oprčkal, Darinka Stagoj pa pri vodenju še sodeluje. V srednješolskih letih je dijakinja Darinka poleg vodenja tega zbora in petja v mladinski vokalni skupini dve leti prepevala še v rosno mladem narodnozabavnem ansamblu Lipovšek, s katerim je osvojila na festivalu v Šte-verjanu nagrado za najboljšega debitanta. Tudi njena študentska leta na pedagoški fakulteti v Ljubljani so minila v znamenju vodenja zborov. Takrat je sledil nov izziv, vodenje odraslega, mešanega cerkvenega zbora v,Novi Cerkvi, ki ga vodi že šestnajst let. Zato je poiskala pomoč odličnega zborovodje profesorja Egona Kuneja, ki jo je poučeval dirigiranje. Tako je že prvo leto vodenja prijavila No-vocerkovljane na revijo slo- Zborovodkinja Darinka Stagoj za klavirjem, v domači hiši. Za svojo dušo igra ali posluša različno glasbo. »V hitrem tempu življenja pa je včasih tišina najlepša glasba,« pravi zborovodkinja, ki vodi v zadnjem obdobju tri zbore. venskih cerkvenih zborov. Prav tako kot študentka je za nekaj let prevzela vodenje moškega pevskega zbora KD Nova Cerkev, nekaj časa je vodila tudi zbor celjske osnovne šole Lava, kjer je kot študentka poučevala glasbeno vzgojo. V študentskih letih je prav tako vodila upokojenski zbor iz Vojnika, tako da se je zgodilo, da je vodila celo po šest zborov hkrati. Takrat so ji Pri najstarejši Dobrnčanki Najstarejša občanka Dobrne, Marija Lovasič, je pred kratkim praznovala 98. rojstni dan. Zadnje tri mesece že preživlja v upokojenskem domu na Pobrežju v Mariboru, medtem ko je prej živela v svojem stanovanju na Dobrni. Za rojstni dan so jo obiskali predstavniki Občine Dobrna z županom Martinom Breclom ter predstavniki društva upokojencev. Obiska je bila zelo vesela, hkrati pa je povedala, da je na tihem upala, da se bo to zgodilo: Mariji Lovasič, ki se vse bolj bliža stoletnici, zdravje še vedno dobro služi. Gostom je pripovedovala različne zgodbe iz zanimivega življenja, najbolj pa jo je zanimalo, kaj je novega na Dobrni. BJ ponagajale glasilke tako hudo, da so ji zdravniki rekli, da se bo od zborovodstva morala povsem posloviti. K sreči se to ni zgodilo. Pred dvanajstimi leti se je redno zaposlila v šoli na Dobrni, kjer poučuje vsa leta. V teh letih je kot umetniški vodja vodila dekliško vokalno skupino Carmen iz Nove Cerkve, ki se je posvečala sakralni glasbi, ter tamkajšnji fantovski vokalni kvintet Kristal. V zadnjem času je umetniški vodja vokalnega dueta Biser. Pred sedmimi leti se je odzvala še povabilu za vodenje moškega zbora na Frankolo-vem, s katerim so pred tremi leti izdali zgoščenko. Zbor je med drugim prepeval na adventnem petju pred dunajskim Rotovžem ter cesarskim Schoenbrunnom. Frankolov-ski zbor dobro sodeluje z zboroma iz madžarskega Szegeda in Kotorja v Črni gori. Duhovne vrednote Kaj ji pomeni vodenje zborov? »S tem živim, to je postalo način mojega življenja,« ugotavlja vedno znova. Občinskih priznanj iz Vojnika in Dobrne je zelo vesela: »Včasih se ti zdi, da v hitrem vsakdanjem tempu tvojega dela v bistvu niti ne opazijo. V SUKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA dvomih se včasih celo sprašuješ, če ima vse to delo res smisel. Takšna priznanja potrdijo, da ga ima ter pomenijo vzpodbudo za nadaljnje delo.« Pravi, da so občinska priznanja nagrada vsem, s katerimi dela, za njihovo skupno delo. »V splošni bitki za materialne dobrine je pohvalno, da živijo ljudje tudi za duhovne vrednote. Še posebej, da to začutijo mladi, ki se jih marsikdaj podcenjuje,« poudarja Stagojeva. »Mladi se morajo v zborih čutiti sprejete, za kar so prav tako odgovorni starejši pevci. Pri tem je naše starejše pevce treba pohvaliti.« S tem, da mladi nimajo pravega posluha za kulturo, se ne stri-" fija ter omenja dokaze. V frankolovskem moškem zboru je kar nekaj mladih, v 60-članskem cerkvenem mešanem pevskem zboru v Novi Cerkvi pa jih je nasploh veliko. In kaj je za njo med zbo-rovodskim delom najtežje? »Iskanje primernega repertoarja za novo sezono, kar počnem predvsem v počitniškem času.« Tako brska po literaturi in posluša zgoščenke, z marsičem pa se seznani na zborovodskih seminarjih. BRANE JERANKO Zimski večeri na Holcerij Turistično društvo Viti nje bo v nedeljo priprav lo 17. turistično priredite Holcerija, ki se bo začel ob 14. uri s holcersko po vorko po vitanjskih ulica do prireditvenega prosto ra. Za godbo, mažoretkam konjeniki in zastavonošan se bo zvrstilo deset kme kih voz, na katerih bodo tc krat domačini v zaselkih v tanjske občine predstavil kako so nekoč preživlja dolge zimske večere. Po z< selkih že več mesecev tra jajo priprave za dobri opremljen voz, srečanja p pomenijo tudi veselje mei domačini po napornej vsakdanjem delu. Po povorki bo na prin ditvenem prostoru tekmo vanje domačih fantovski ekip v holcerskih veščinal nato pa revija narodnozi bavnih ansamblov. V ličnem delu pa se bo tokra prvič v Vitanju predstavil od lični ansambel Štajerskih ki letos praznuje 20 let d< lovanja. V nočnih urah bo do po izboru miss holcer je pripravili še holcerski o| njemet. V dvorani kulturnega d< ma bo več razstav s prec stavitvijo najlepše urejeni hiš in naselij, predstavile bodo kmečke žene, zdru žene v društvu Lipa in čl; ni Planinskega društva, letos praznujejo 30 let. Z otroke bodo pripravili z« baviščni park. Organizatoi ji s Tonetom Ošlakom b( do poskrbeli za parkiranj in upajo, da bodo mnof gostje, ki bodo prišli na Ho cerijo, to tudi upoštevali. Kmečki praznik v Arclinu Zadnjih pet let Govedo« sko društvo Celje pripravi kmečki praznik pri kmet Gmajner v Arclinu, prej J so se dobivali na Brdcah na Dobrno. Ekipe mladih iz C lja. Štor, Dobrne in Vojni] se bodo najprej pomerile košnji, grabljenju in pasan hlodov, nato pa bo KZ Sloj iz Kranja prikazala priprai tal za oranje. Kmečki pra nik se bo nadaljeval in zaklji čil z veselico. rac ko bazenček vidiš. In dosti bolje bo tudi s starorimskimi termami, ki so jih, odlično ohranjene, odkrili na dvorišču Narodnega doma ob gradnji prizidka. Terme so odlično restavrirali, ogledal pa si jih bo lahko vsakdo, ki bo prišel po opravkih na upravno enoto. Razstavljene bodo prav v prostoru za poslovanje s strankami, pod steklenim podom. Sramota brez primere Daleč največjo sramoto pa si je mesto nakopalo s še eno neverjetno najdbo. Ob lanski rekonstrukciji Mariborske ceste in gradnji podvoza pod Savinjsko železnico so namreč arheologi našli kar dve svetišči galsko-rimskega tipa. In to na kraju, kjer po dotedanjih ugotovitvah mesta naj ne bi bilo več. Izkopali so kar celo naselje in v njem našli dve svetišči. Pravi podvig je bil, da so manjše od obeh ustrezno zavarovali, vlili podenj betonsko ploščo in ga 29. januarja lani s specialnim dvigalom in ogromnim tovornjakom preselili na novo, začasno lokacijo. Občina ni našla druge, kot popolnoma neoblju-den, od vseh pozabljen kot med železniško progo in avtobusno postajo. Svetišče so tam, ograjeno z šibko leseno konstrukcijo in ovito v zeleno folijo, odložili. Kakšnih deset kvadratnih metrov, na ka- Izkopavanje in prevoz odkritega svetišča je bil pravi podvig... tere se ga odložili, so »zavarovali« še z gnusno rdečo plastično ograjo. In potem so na neprecenljivo najdbo več kot očitno povsem pozabili. Prišla je zima... in vetrovi... in pomlad ... Folija se je razcefrala, lesena konstrukcija bolj kot ne podrla, iz kamnov, ki so stoletja počivali pod zemljo, je vzbrstelo bujno rastje, iz nekoč svetega prostora že raste drevo. Kako ironično ob tem zveni tisti stavek iz občinske stavbe: »Ko bi vsaj imeli kaj pokazati, če že toliko stane ...« Ob takšnem odnosu mestnih oblasti bomo kaj kmalu ostali brez dragocene najdbe, arheologi pa bodo dobili še en argument več, da najdbe najraje puščajo tam, kjer so jih odkrili - v varnem zavetju zemlje in - dokumentov. BRANKO STAMEJČIČ fPApNI VAUAK «j j ii-j *<% V* BORIS NOVKÔVIC CRVENA JABUKA DVORANA ZLATOROG petek, 16.09.2005 ob 20.00 V zemlji ostane varno majo prav arheologi, ki pogosto nasprotujejo izkopavanjem najdb ali mesto, ki bi se s kulturno dediščino rado pobahalo? Izkopano starorimsko svetišče žalostno propada na prostoru med avtobusno postajo in železnico. 101 min., (Herbie: Fully Loaded), družinska komedija Režija: Angela Robinson Igrajo: Lindsay Lohan. Justin Long. Breckin Meyer, Matt Dillon. Michael Keaton postavljena v parku. Kar mimogrede se po cesti zapelješ mimo te znamenitosti, saj je odmaknjena od ceste kakšnih dvajset metrov in jo zakriva grmičevje in drevje, tako da neposredno s ceste ni vidna. Da bi kdo pred vhodom vanj postavil kakšno opozorilno tablo, uredil parkirišče za vsaj pet avtomobilov in, bog-nedaj, postavil še kakšno ob-vestilno tablo, na kateri bi bi-* lo mogoče prebrati, kaj ta tempelj sploh je, kakšnim obredom je služil in v katero stoletje datira, je očitno prehudo pričakovanje. Pa bi turistom tako radi kaj pokazali in se pobahali z zgodovino mesta. Nekoliko bolje je s krstil-nim bazenčkom, ki je na ogled v poslovnem prostoru ob Gubčevi ulici. Najprej je bil tam porno shop, zatem turistična agencija, zdaj je cvetličarna. Če se potrudiš, lah- • Celjski občinski velmož-e pogosto bentijo nad arheo-)gi, nad stroški, ki jih pov-iočajo njihove raziskave ob raktično vsaki gradnji v metu, nad zamudami pri jadnji, ki jih povzročajo ra-iskave ... Najbolj pa jih je-i, če je pač ta dela že treba zeti v zakup, da po oprav-jenih raziskavah o njih pra-liloma ostanejo le doku-iienti, arhitekturne najdbe » arheologi vrnejo zemlji. »Če je bila antična Celeia es tako znamenita, če so ajdbe res tako bogate, po-im bi si prebivalci in turisti aslužili, da jih tudi vidijo, tujini znajo drago prodati iisak izkopan kamen,« je po-[ostoma slišati iz občinske iavbe. Mesto za najdbe slabo skrbi Arheologi odgovarjajo, da je to sicer res. In v isti sapi očitajo, da mesto še za tisto, kar je bilo izkopano, ne zna poskrbeti. Zdi se, da imajo povsem prav. O stanju v zunanjem lapidariju pri Pokrajinskem muzeju je skorajda odveč izgubljati besede. Lapidarij so »posvojili« mladi, ki tam uprizarjajo svoje žur-ke. Škoda na miljnikih in ostalih razstavljenih »kamnih« je grozljiva. In muzej že leta zaman prosjači za ograjo, turistični vodniki pa se šele po predhodnem ogledu odločajo, ali bodo tja odpeljali skupino gostov ali pa bodo to »znamenitost« turistom zamolčali. Nič kaj dosti bolje ni s slovitim Heraklejevim templjem nad Mestnim parkom. Tempelj je v celoti izkopan in s tem na ogled javnosti. Le najti ga je težko. Zadnja smerna tabla do templja, ki je le kakšnih sto metrov od kapucinskega stopnišča, je v državo, s kontinenta tinent, s tekme na tel ko bo tudi letos in v nje, Cene Jovan je a hrvaško smučarsko o cijo podpisal pogodb lja do leta 2010. Andrejal Gorenjka Andreja n čala v smučarski dna smučke jo je, majhna ce, postavil njen strici s katerim je potem ho hribih in osvajala vešča čanja. Postala je taka da je začela resno tres tekmovati za radovljil čarki klub in državi« zentanco ter se na teki gosto srečevala s sva dočim možem. Po poil netom leta 1977 je ba dala na stran, postali ljanka in se posvetilj ni. Na smučke je pogos pila potem, ko je zaa čati njen prvorojenec! Zadnja leta je Andij sredi svetovnega smij ga dogajanja, je namij gatka v okviru organizl in je prisotna na števili mah v mednarodni snj areni. V telemarku jej petih delegatk na sveti veniji pa edina deles vse kategorije smučaj ko je bila v zadnji snj sezoni delegatka na vj tovnih pokalih telemaj je kot tekmovalec nastl di njen sin Jaka. Zaraj teh obveznosti je And van v zimskem času a lo doma. Cene Smuča od malih no otrok je kazal nadar celjskem smučarske tvu, kasneje je kot ti lec dosegal odlične n Profesionalno kot tre smučarskim športoi ukvarjati leta 1982, t tem poslu že triindv. Zdaj je že šest let trei ce in Ivice Kostelič adutov hrvaškega í smučanja. Janico trer pravljalnem, Ivico pa valnem obdobju. Kake no pripravljenostjo i sezono, ga vprašamo je že začela trenirati ski poškodbi hrustan! lenu, tudi Ivica je zdi po dolgem času nič Je pa z obema prijetn Prve dni septembra nja drugi del priprav potem sledijo tekme bom pečen na snegu sredine aprila prihodi čarska karavana krene k počitku. Takrat za družino Jovan nastopi izdatnejši čas druženja, pa med tekmovalno sezono se tudi kdaj dobijo vsi štirje skupaj, a le za kratek čas. Tako smo jih »ujeli« med premorom, ko si je Cene privoščil nekajdnevni oddih med pripravami na novo tekmovalno sezono. »Ko pridemo vsi štirje skupaj, se najprej nekaj časa navajamo drug na drugega, ko se navadimo biti skupaj, pa moramo spet narazen,« nam je tovrstno družinsko dinamiko lepo opisala Andreja Jovan, ki je pred slabimi šestimi leti z razumevanjem sprejela moževo priložnost in odločitev, da postane trener v hrvaškem smučarskem teamu. Tako je Cene Jovan postal trener velikih zvezd svetovnega alpskega smučanja, Janice in Ivice Kostelič, ter postal del bele karavane, ki se je potem vsako sezono selila iz države Leto 1982. Jaka že daje slutiti, da misli resno. V karavani belega cirkusa Na klepetu pri celjski smučarski družini Jovan - Janica in Ivo Kostelič sta zdrava, pravi njun trener Cene Najraje imajo zimo, mraz, sneg. In vse se je začelo na snegu ter nadaljevalo z zimsko pravljico, ki traja že skoraj trideset let. Traja vse od tistega mrzlega in deževnega zimskega dne v nekem hotelu na Ljubnem, ko je Andreja premočenemu in do kosti prezeblemu Cenetu posodila tople volnene nogavice. Takrat se je zaiskrilo. Andreja in Cene sta bila ra devetnajst let, in Cene, po- udeleženca enega od smučarskih tekmovanj. Ona Gorenjka iz Radovljice, on Štajerec, Celjan. Sledila so še mnoga tekmovanja, reprezentantka Andreja, takrat sta- močnik trenerja ženske smučarske reprezentance, pa sta vse bolj spoznavala, da se privlačita, da sta za skupaj. Poroka je bila le še vprašanje časa. Leto se začne z majem Družina Andreje in Ceneta Jovana iz Celja je štiričlanska, tu sta še sin Jaka in hčerka Mojca. No, ni čisto res, da bi bila kar vsa družina zaljubljena v zimo, sneg in smučanje. Mojca je v tem pogledu prava bela vrana. Rada ima poletja. Četudi odlično smuča, je smučanje zanjo zgolj priložnostna rekreacija. Ena izmed posebnosti družine Jovan je ta, da so zadnja leta zelo malo skupaj. 220 do 250 dni v letu so zaradi delovnih obveznosti bolj ali manj narazen. Njihovo delovno leto namreč nastopi po 1. maju, takrat se začne pripravljalno obdobje smučarskih ekip na novo tekmovalno sezono. Sledijo Smučarske tekme za svetovne pokale, leto pa se konča sredi aprila, ko smu- Bratec in sestrica na družinskem dopustu v letu 1984. Jaka Jovan med vratci na svetovnem prvenstvu v telemarku v ZDA, leto 2003. bka Jovan, ponosen na prijadrano prvo mesto v slo- Veličasten sprejem v Zagrebu po vrnitvi z olimpijade leta 2002. Prvi z leve je tedanji hrvaški premier venskem pokalu v razredu fireball. Ivica Račan, Janica Kostelič je obtežena z medaljami, desno od nje pa je Cene Jovan. Andreja in Cene, ko je bil še čas za smučanje v dvoje. Leto 1980. Hišica kot iz pravljice vzeta Družina Jovan živi v veliki hiši na Lavi, ki je last Cene-tovega očeta, vendar se je ta že davno preselil drugam. A tam ne bodo več dolgo, že konec meseca se bodo preselili v novo hišo, ki so jo postavili v zaselku Šentjungert na višini okoli petsto metrov, v objemu neokrnjene narave, gozdov. Izgled te hiše je resnično pravljičen, saj gre za finsko honko, zgrajeno pretežno iz brun in tramov, torej bo družina Jovan uživala v naravnem bivalnem vzdušju. »To bo res prava idilika. Po vseh teh letih se še vedno nisem navadila na mesto, zato komaj čakam, da grem spet v naravo, v hosto, kjer bom imela v neposredni bližini hiše svoj borovničev vrt,« se veseli Andreja, Cene pa pripomni: »Hiša v Šentjungertu je majhna, zato res ne vem, kam bomo obesili vse te slike, ki zdaj visijo povsod po hiši in kam bomo spravili še mnogo drugih predmetov, ki so nam dragi.« Jaka je v zdajšnji hiši čisto zadovoljen. »Jaz za jadranje, plezanje, smučanje in še kaj potrebujem veliko prostora, tam pa bo vse majhno,« se oglasi še Jaka, ampak vsi se novega obdobja neznansko veselijo. V novem okolju bodo letos prvič praznovali božič in pričakali novo leto, tam bodo preživljali vse dragocene trenutke, ko bodo vsi štirje skupaj. Vmes pa bodo priprave, tekme, letalski poleti s celine na celino, utrujajoče vožnje z avtomobili in vse ostalo, kar je povezani z belim cirkusom in karavano, katere del so tudi Cene, Jaka in Andreja. Mojca pa bo doma. Hišica ob gozdu vendar ne sme biti prazna. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIC lja smučanja. Potem je bil štiri sezone učitelj na Rogli, istočasno pa se je ogrel za športno plezanje. »To je bilo zelo intenzivno obdobje, ko sem bil učitelj smučanja, inštruktor plezanja in se aktivno udeleževal zimskih in letnih vzponov,« se rad spominja tega obdobja. In kot da vse to še ni bilo dovolj, je leta 1999 začel še tekmovalno jadrati, v razredu fireball in prav tako dosegal odlične, zmagovalne rezultate. »Petnajstkrat sva s partnerjem zmagala na tekmah državnega ranga, dvakrat pa sva osvojila pokal sezone. Do leta 2001 sem intenzivno plezal in jadral, zaradi pomanjkanja časa pa sem moral plezanje opustiti, sem se pa vrnil v smuča-rijo in začel tekmovati v telemarku.« Že leta 2001 je bil na tekmi za svetovni pokal med tridesetimi najboljšimi na svetu, v naslednjih letih je bil na tekmah evropske, skandinavske in ameriške turneje vse boljši in boljši. Ker ni imel bogatega sponzorja, je na začetku na svoji tekmovalni kapi nosil napis »ata&mama«, sicer pa si je denar pretežno služil sam. Pri koncu svoje telemark kariere je bil med najboljšimi v Sloveniji in med dvajsetimi najboljšimi na svetu. Moral je nehati, saj ni več zmogel visokih stroškov za udeležbo na turnejah. Pred kratkim se je Jaka zaposlil, postal je pomočnik Janeza Šmitka, trenerja naše državne alpske moške reprezentance. Kmalu po našem obi- sku je že odpotoval na priprave v Švico, kar en mesec pa bo prebil v Argentini na reprezentančnih poletnih pripravah. Mojca Jaka in Mojca sta si zelo različna po temperamentu in interesih. Kot da nista brat in sestra. In ves ta beli cirkus, v katerega je vpeta družina, gre Mojci strašansko na živce. Že od malih nog je morala poslušati to večno družinsko temo in okušati nomadski ritem življenja, da se ji je vse skupaj že pošteno priskutilo. Seveda je vesela vsakega uspeha zlasti svojega brata in očeta, a smučarski šport in tekmovanja spremlja bolj pasivno. Ko simpatična Mojca izraža svoj odnos do smučarije, v pogovor hitro poseže oče Cene in pove, da Mojca odlično smuča, edini, ki jo spravi na smuči, pa je njen Primož, njena ljubezen, ki traja že tri leta. Končala je srednjo zdravstveno šolo, zdaj obiskuje šentjursko višjo živilsko šolo in namerava s študijem nadaljevati. Seveda ima tudi Mojca svoje hobije: športno plezanje, ples, jadranje, drsanje, za vsak letni čas nekaj, najraje pa ima vroča poletja. Pa v konje je Mojca zaljubljena, do nedavna je na vadbišču v Škofji vasi navdušeno jahala, dokler ta šport ni postal zanjo predrag. Poročno darilo z napako Andreja in Cene sta se poročila oktobra leta 1977 v Celju. Andrejina priča je bil njen stric Andrej, Cenetova pa dobri stari prijatelj Andrija iz Splita. Poročno slavje se je odvijalo na Celjski koči, prve poročne noči pa zakonca Jovan ne bosta nikoli pozabila, spominjata se je kot posebne vrste avanturo. Takratni najemnik koče je namreč mladoporočencema dobrohotno podaril nočitev, a ko sta v zgodnjih jutranjih urah vstopila v sobo, ju je tam čakalo presenečenje: ena postelja je bila na levi strani stene, druga na desni. Da bi na prvo poročno noč spala v ločenih posteljah? Nak! In sta se v utesnjeni sobi lotila prestavljanja pohištva. »Že kar na začetku najinega zakona se je zgodilo renoviranje,« se je pošalil Cene. Rojstvo prvega otroka je bilo ovito v hude skrbi. Jaka se je namreč rodil od deset do dvanajst tednov prezgodaj, zato je svoje prve dekagrame pridobival v inkubatorju Kliničnega centra v Ljubljani. »Prve tri tedne svojega sina sploh nisem videl,« je omenil Cene, Andreja pa dodala: »Ampak do svojega prvega leta starosti je Jaka že tehtal trinajst kilogramov in se sploh lepo razvijal.« Čez dobrih pet let, septembra 1983, je Cene s prijatelji drugič nazdravljal rojstvu otroka, prav potiho si je želel, da bi bila punčka in res je na svet pri-vekala Mojca. In kdo je izbral imeni za otroka? »Dogovorila sva se, da bova izbirala zgolj med starimi slovenskimi imeni, potem pa sva se skupaj odločila.« Leta 2001 seje Cene Jovan srečal z abrahamom in slavil v družinskem krogu. sezona bo izjem-tu je svetovni pokal olimpijske igre nas ča-nam je povedal in do-»Vse te poti na tekmova- am v tem poslu. Ko po-na čase, ko sem delal po osem ur dnevno v različnih službah, ___ta nomadski stil življe- ja še rajši.« Jaka Pri dveh letih je že stal na nučkah in se spuščal po po-očju zaklonišča blizu doma, ri štirih pa je že vijugal po nučiščih na Golteh, povsod a ga je spremljal njegov prvi i sploh najboljši trener, oče tene. Tega obdobja se Andre-i takole spominja: »Tako ze-I je bil navdušen, da si je v Inevni sobi na tla postavil ste-lenice in v copatih vij ugal med jimi, pri kosilu pa je sedel za lizo s smučarskimi palicami rokah.« Njegova prva tekma j bila na Celjski koči, kot šest-ftni tekmovalec med cel j škili otroki je bil najmlajši in lajmanjši. »Spominjam se, da e to bil veleslalom, da je bilo ikrat grozno vreme, gosta mela in da sem nosil štartno šte-Iko 1,« je povedal Jaka Join, ki je bil s sedmimi leti že lan celjskega smučarskega uba, v naslednjih letih pa se udeleževal številnih doma-ih tekmovanj in mednarod-ih FIS tekem. Sledil je tek-tovalni premor, ko se je v Ro-aški Slatini šolal za optika, mes je opravil tečaj za učite- Za Levskim še Gorica Publikum bo gostoval v Novi Gorici - Rudar doma za prve točke Dve najtežji tekmi v jesenskem delu sezone sta se v nizu združili Celjanom v štirih dneh. Sinoči so na Areni Petrol gostili bolgarskega podprvaka Levski (povratni obračun bo čez 13 dni v Sofiji), v nedeljo pa se bodo popeljali v Novo Gorico. Če je naslednji tekmec zelo kakovosten, pa je za Publikum spodbudno dejstvo, da bo znova - proti Levskemu ni smel -zaigral Danijel Brezič, bržkone od prve minute. Z njim bo lahko trener Marko Pocrnjič sestavil zasedbo, ki naj bi igrala bližje njegovemu okusu. Eksplozivni Nejc Pečnik morda res sodi h konici napada. Marsikaj pa je odvisno od tega, kako se je včeraj odrezal Dejan Robnik. »Če bo vse v redu, potem bo začel Brezič in bo Pečnik napadalni vezist. To moram preveriti, da vidim, kako se bo Brezič ujel z Durom. Ne vem sicer, zakaj novinarji ta- ko poveličujejo kakovost tekme med Domžalami in Gorico. Naj se sliši še tako grdo, a oba kluba sta popolnoma napihnjena s strani medijev. Derbi v Domžalah je bil tipična bunker - tekma z obeh strani. V Novi Gorici nimamo kaj izgubiti, saj je prvenstvo še dolgo,« je bil spet brez dlake na jeziku Pocrnjič. »Gremo k prvaku, pri katerem smo se vedno izkazali. Motiya nam ne bo manjkalo!« pa je dodal kapetan Marko Križnik. Alem Mujakovič zaradi udarca s komolcem po obrazu Marka Križnika ne bo igral na štirih tekmah. Rudarjev trener Drago Kostanjšek zaradi slabokrvnosti še vedno ne bo mogel računati na napadalca Edija Borštnarja. Preostaja mu Mirnes Ibrahimo-vič, ki se vrača po poškodbi: »Res je, zaigral bom od prve minute, saj je poškodba pozdravljena. Igrali bomo na zma- go. Prav bi nam prišla, saj smo še brez točk. Težko bo, saj ima Koper dobro ekipo, predvsem pa napad, kjer sta Oskar Drobne in Saša Jakomin.« DEAN ŠUSTER MED GOLI petek, 12. 8. 2. SL, 1. krog: Šenčur - Dra-vinja (20). sobota, 13.8. 1. SL, 4. krog, Velenje: Rudar - Koper (20). 3. SL, 1. krog: Šmarje pri Jelšah - Ormož (17.30). nedelja, 14. 8. 1. SL, 4. krog, Nova Gorica: Gorica - CMC Publikum (20). 3. SL, 1. krog: Stojnci - Kovinar Štore (17.30). NA KRATKO Srebotnikova med osem Stockholm: Velenjčanka Katarina Srebot-nik nadaljuje uspešne nastope na teniškem turnirju WTA na Švedskem, kjer je petopo-stavljena igralka. V 2. krogu je gladko premagala Rusinjo Jekaterino Bičkovo s 6:0 in 6:1 in se uvrstila v četrtfinale. Tudi v dvojicah je bila úspěšná. S Francozinjo Emilio Loit sta v uvodnem krogu upravičili mesto prvih nosilk in gladko izločili Čehinjo Pa-stikovo in Španko Tio s 6:3 in 6:2. Sezone še ni konec Velenje: Svetovna dvoranska rekorderka na 800 m in bronasta z lanskih olimpijskih iger Jolanda Čeplak, ki je 28. julija zaradi poškodbe Ahilove tetive odpovedala svoj nastop na svetovnem prvenstvu v atletiki, naj bi nastopila na mitingih zlate lige v Ziirichu čez teden dni, nato pa še v Bruslju in Berlinu. Na SP v Helsinkih je zmagala Kubanka Zulia Calatayud, brez medalje pa je spet ostala Maria Mutola. Za prvaka! Rokometaši Gorenja so v novo sezono krenili v nekoliko prenovljeni zasedbi in podobi. Pridih njihovi igri bo dal skandinavski slog igre, ki ga bo izoblikoval oziroma dopolnil - Velenj-čani so že v preteklosti gojili hiter slog igranja - novi trener, Danec Lars Walther. S treningi so v Velenju začeli med prvimi v slovenskem prostoru, saj bodo počasi zaključili že s tretjim tednom priprav. V tem obdobju so odigrali že dve tekmi in oba nasprotnika, tako trebanjski Trimo kot tudi zagrebški Agram Medveščak, premagali. Načrt zmotile le poškodbe »V začetnem obdobju smo lahko maksimalno zadovoljni, saj vse teče po načrtih. Naš cilj je rotacija vseh razpoložljivih igralcev, kajti sezona bo dolga in naporna, poleg tega pa menim, da v sodobnem rokometu praktično ni igralca, ki bi lahko veliko število tekem igral vseh 60 minut, saj v nekem trenutku gotovo pride do preutrujenosti in poškodb,« pravi izjemno komunikativni danski trener, ki se zaenkrat v Velenju počuti odlično. Ravno poškodbe so bile v preteklih sezonah stalnica velenjskega moštva in tudi zaradi tega dejstva so denimo odpovedali prijateljsko tekmo s Koprom, ki bi morala biti danes. Trenutno imajo težave Branko Bedekovič (koleno), Boštjan Kavaš (ramena), Ve- Predsednik Gorenja Janez Živko ob novincih Boštjanu Kavašu, Larsu Waltherju in Alenu Blaževiću dran Zrnič (stopalo) in Mo-mir Ilić. Vsi sicer trenirajo, toda z nekoliko zmanjšano intenzivnostjo, medtem ko Aleš Sirk, ki se je poškodoval na sredozemskih igrah, vadi po prilagojenem programu. Če k temu dodamo še štiri igralce, ki manjkajo zaradi reprezentančnih obveznosti, potem je jasno, da pri Gorenju ničesar ne želijo prepustiti naključju. V velenjskem taboru so kljub temu z rezultati prijateljskih tekem zadovoljni. »Na tekmi s Trimom smo prvič odigrali obrambo 6-0, ki bo letos naša prva obrambna postavitev. Igralci se sicer še precej lovijo, toda napredek je viden iz dneva v dan. Proti Medvešča-ku, ki je tudi precej bolj kakovostna ekipa, smo odigrali že precej bolje, bolj agresivno in kompaktno. V tem trenutku se še borimo z realiza- Bivši Merkurjevki: levo Mojca Markovič (št 11) in Monika Gavriloska (št 12). S Kubátovo zaključili sestavljanje zasedbe Celje: Košarkarice Merkurja v okrnjeni sestavi vadijo v domači dvorani pod vodstvom Bojana Sušina. Manjka sedem reprezentantk. Žana Jereb, Nataša Radulovič, Anja Prša, Eva Komplet in Maja Erkič ter trener Boris Zrinski so na Univerzijadi v Turčiji, Lucija Laskova in Livija Libicova pa imata obveznosti v slovaški selekciji, ki nastopa v dodatnih kvalifikacijah za nastop na EP v Turčiji. Kot zadnja se je Celjankam pred novo sezono pridružila 21-letna Slovakinja Gabriela Kubátová, ki je podpisala enoletno pogodbo. Okrepitve so še njena rojakinja Libicova, Anja Prša, Nataša Radulovič in Nastja Kvas, odšli pa sta dosedanja kapetanka Mojca Markovič in Monika Gavriloska. Zasedba obeta ponovno osvojitev dvojne domače krone, pa tudi vidnejše dosežke v ligi Trocal in morda tudi v pokalu FIBA. Špela Lesjak je posojena Odeji. Direktor kluba Matej Polutnik je zelo zadovoljen z opravljenim delom: »Nove pogodbe smo morali podpisati tudi z vsemi igralkami iz lanske zasedbe, saj so prav vsem potekle. V upravi kluba se bomo sedaj posvetili predvsem marketingu in promociji, na igrišču pa zdaj veliko dela čaka predvsem strokovni štab in igralke.« (DŠ) Dravinja uvodoma v Šenčur Danes se s tekmo med Šenčurjem in Dravinjo začenja nogometni ples tudi v drugoligaški druščini. Poleg Dravinje iz Slovenskih Konjic bodo v 2. ligi nastopali še Krško, Factor, Šenčur, Livar, Aluminij, Zagorje, Triglav, Svoboda in Dravograd. Nogometaši Dravinje so lansko sezono končali na 4. mestu. Letos je njihov glavni cilj obstanek v ligi, želja pa uvrstitev v zgornji del razpredelnice. Konjičani so v pripravljalnem obdobju odigrali osem tekem. Petkrat so zmagali (Patoma 5:0, Novo mesto 1:0, Železničar 3:1 in dvakrat Zavrč 1:0), enkrat remizirali (Drava 0:0) in dvakrat izgubili (Mura 0:2, AEL 1:0). »Priprave so potekale po načrtu, trajale so šest tednov. Sedaj imamo spremenjeno ekipo, kar nekaj igralcev, ki so v lanskem letu tvorili standardno enajsterico, je odšlo, prišli pa so novi, za katere menim, da so dovolj kvalitetni, da zapolnijo vrzel. Če smo izbrali prav, bodo seveda pokazale že prve tekme,« pravi trener Dravinje Marjan Marjanovič. Ekipo je zapustilo pet igralcev, Janez Vrenko (Aluminij), Peter Murko (Drava), Gregor Fink (CMC Publikum), Rok Norikič (Zreče) in Timotej Kave (Oplotnica). Okrepili so jo Ranko Nišandžič (Zagorje), David Očko, Damir Močič in Matic Jazbec (vsi Zagorje), na enoletno posojo je prišel Sebastjan Čelofiga, Antonijo Pranjič (oba CMC Publikum) pa bo igral na dvojno registracijo. »Naš cilj je, da ostanemo stabilen drugoligaš. Ekipa ima športni motiv, da se vsako leto dvigne eno stopnico višje. Upajmo, da bo klub tudi organizacijsko tako rasel, da bo ekipa čez leto ali dve po tej plati sposobna razmišljati o 1. ligi. Vidim, da smo na dobri poti, da se stvari tudi organizacijsko popravljajo, tako da mislim, da bi počasi tudi v Konjicah razmišljali o višjih ciljih,« nadaljuje Marjanovič in dodaja: »Letošnji cilj je glede na to, da je v ligi le deset ekip in da velike razlike po kvaliteti med njimi ni, zagotoviti si obstanek. Šele nato je drugi cilj zgornja polovica lestvice, ki bi pomenila, da smo spet ostali v elitni skupim standardnih drugoligaških klubov. Če pa nam uspe letos kakšnega igralca plasirati v prvo ligo, bomo seveda še bolj veseli«. JASMINA ŽOHAR cijo, toda za ta element je še dovolj časa,« meni Walther. Zagrebčani so se letos močno okrepili, a očitno se tudi Ve-lenjčani prebijajo v visoki kakovostni razred. Vrhunske ambicije Pristop in motivacija igralcev je na vrhunski ravni, kako tudi ne, saj so pri Gorenju prvič naglas izrazili željo po osvojitvi naslova državnih prvakov, poleg tega pa imajo večje ambicije tudi v ligi prvakov. »Naša skupina samo na videz izgleda lahka, a se lahko prav hitro opečeš. Danci kažejo svojo kakovost na turnirjih v Nemčiji, kjer z najboljšimi klubi izgubljajo z minimalno razliko, Islandci so vedno pripravljeni presenetiti in njihova igra bo zagotovo na visoki ravni, medtem ko imajo po naših informacijah tudi Italijani zelo izkušeno ekipo. Vsekakor smo z žrebom zadovoljni, a še enkrat poudarjam, da nam ne bo lahko. Cilj je uvrstitev v osmino finala,« je možnosti Gorenja v najelitnejšem tekmovanju ocenil danski trener, ki je z novim pristopom prav gotovo vnesel precej svežine v moštvo. Sledita tekmi s Preventom in Zagrebom, nato sledi nemška turneja. Nastopili bodo na otvoritvenem mini tumiiju v Flensburgu (še Kolding), zatem še v Leipzigu ob Hamburgu, Lemgu, švedskemu prvaku Savehofu, švicarskemu prvaku Kadettenu in Gudmeju. Sezonske vstopnice so že v prodaji, cilj uprave pa je povečati število imetnikov na 600. Zaenkrat prodaja dobro teče, večji naval pa v Velenju pričakujejo proti koncu meseca, ko se bodo zaključili letni dopusti. Cena vstopnice je 22 tisoč tolarjev. MITJA GAVRILOSKI Prvo tekmo so odigrah tudi državni prvaki. Celjani so v Slovenj Gradcu ugnali oslabljeni Prevent z 39:27. Vratarji Lorger, Čudič in Škof so v 80 minutah zabeleželi 24 obramb. Matjaž Brumen je dosegel 8 golov, Edi Kokša-rov 6, Sergej Harbok 5, Miha Gorenšek in Goran Ko-zomara po 4, Miladin Kozli-na, Jure Natek in Boštjan Hribar po 3 ... (DŠ) Tako pri šentjurskem kot zreškem moštvu bo precej sprememb. Izraelec v Laškem Medtem ko so oči slovenske košarkarske javnosti uprte v Roglo, kjer se moška članska reprezentanca pripravlja za evropsko prvenstvo brez težje poškodovanega Saša Ožboita, se klubi počasi pripravljajo na začetek sezone. Istočasno se klubi krepijo z novimi igralci. Prvi izraelski igralec v Sloveniji Laščani so premaknili začetek priprav za teden dni (začeli so v ponedeljek), dobili pa so tudi dva nova igralca. Nekoliko presenetljivo je v mestu piva in cvetja pristal 24-letni branilec iz Izraela Ori Ichaki (195 cm), ki je tako prvi izraelski igralec v slovenskih klubih. Ichaki je bil član številnih izraelskih klubov, bil pa je-tudi član vseh mlajših reprezentančnih selekcij Izraela. Gre za izrazitega strelca, ki igra na položaju dvojke in naj bi bil zamenjava z3 Nebojšo Joksimoviča. Po pisanju na eni od spletnih strani, naj bi Laščane okrepil tudi 22-letni Konjičan Nejc Strnad, ki je v Sloveniji igral za Banex in Roglo, nazadnje pa je bil na Madžarskem. Strnad je organizator igre, bil pa je tiha želja Laščanov že ob odhodu iz Rogle, a se takrat niso uspeli dogovoriti. Strnad trenira z Laščani, a se z vodilnimi možmi kluba še ni dogovoril glede podpisa pogodbe, do katerega naj bi prišlo v začetku drugega tedna. So pa Laščani dokončno odstopili od Dejana Hohlerja, organizatorja igre Rogle, ki je bil predrag, zdaj pa išče klub v tujini. Kakorkoli že, pivovarji naj bi se okrepili še z enim centrom. Ta naj bi prišel iz ZDA, a je ime še vedno skrivnost. Turnir v začetku tedna Šentjurčani še niso začeli treningov, saj čakajo vrnitev mlade ekipe s turneje po ZDA (predvidoma danes). Zbrali se bodo v nedeljo, saj se že v ponedeljek v Šentjurju začne mednarodni turnir Šentjur 2005, na katerem bo poleg Elektre sodelovala tudi ekipa all-stars univerzitetne lige NCAA, ki ji bodo tako pri Alpo-su Kemoplastu vrnili gostoljubje, ki so ga bili deležni v ZDA. Torej bi lahko že v ponedeljek videli vsaj del ekipe, s katero bo razpolagal novi trener Kemoplasta Damjan Novakovič. Ta si želi v ekipi zadržati Maria Novaka, za katerega se zanima tudi Elektra, ostala imena novincev še skriva, čeprav je povedal, da je navezal stike že s kar precej igralci iz slovenskega prostora. V ekipi ne bo več Nedžada Mulića, ki je v svoji Zenici dobil redno službo in bo košarko postavil na stranski tir. Moštvo potrebuje ob morebitnem ostanku Novaka še vsaj enega krilnega igralca in organizatorja igre. Sicer pa bomo verjetno kaj od tega videli tudi na omenjenem turnirju. Medtem v Zrečah še mirujejo, klub pa je ob novem trenerju Slobodanu Beniču ostal brez Ilije Petroviča in Branislava Josi-poviča, ki sta dobila proste roke. V Rogli se nekako nadejajo, da bi Hohler ostal še eno sezono, kar je sicer malo verjetno, v nasprotnem primeru pa jih čaka težka naloga, saj bodo morali bistveno okrepiti ekipo. Prišel naj bi Bojan Novak iz Zagorja, potrebovali pa bodo še vsaj dve do tri okrepitve. Tudi pri njih bo več jasno konec prihodnjega tedna, okrog 20. avgusta, ko se bodo začele priprave. JANEZ TERBOVC PREDSTAVLJAMO VAM Ko s klubom diha celotna družina ... V celjskem društvu vzgajajo odlične tekvondoiste - Cilj zlata ekipna medalja Pot enega izmed najuspešnejših klubov v Sloveniji, Društva borilnih veščin Slavka Šlandra, se je začela leta 1978. Nekdaj odlični tekmovalci Hasan Ibrič, Tone in Jani Špiljak, Jože Zorko, kasneje tudi Bojan Pušnik in drugi so ustanovili klub, katerega glavna dejavnost je bil sprva karate, nato full kontakt in šele nazadnje tekvondo. Poleg klubov iz Zagreba, Splita in z Reke je bil tudi eden prvih v takratni Jugoslaviji, ki se je ukvarjal s kontaktnimi borilnimi športi, in hkrati tudi eden najuspešnejših. »S tekvondojem smo se začeli aktivno ukvarjati leta 1986. Ustanovljena je bila skupina, ki je delovala pod okriljem takratne jugoslovanske tekvondo zveze. Slovensko zvezo smo poleg še petih klubov ustanovili leta 1991. Naš klub je sprva nosil ime Karate klub Slavka Šlandra, saj smo se na začetku ukvarjali s karate-jem in tudi z budokajem, to je mešanica juda in karateja, nato pa smo se leta 1981 preimenovali v DBV Slavka Šlandra. Že v uvodnih letih smo bili državni prvaki v takratni jugoslovanski ligi,« je začetke opisal glavni trener v klubu Hasan Ibrič. Uspehi kot po tekočem traku Veliko je uspehov, ki so jih dosegli celjski tekmovalci v vseh teh letih. »Andrej Luka je leta 2001 v Španiji postal mladinski evropski prvak, leto prej se je z istim naslovom lahko pohvalil tudi Se-bastjan Domadenik, ki je bil najboljši na Škotskem. Istega leta je bila Slovenija tudi ekipni mladinski evropski prvak. Nato je Luka štiri medalje v vseh disciplinah. Tudi leto 2003 je bilo uspešno. Sašo Popovič in Rok Planinšek sta na svetovnem prvenstvu v Varšavi kot člana ekipe osvojila 5. mesto. Lani so bili uspešni tudi naši mladinci. Staša Lubej je kot članica mladinske ekipe osvojila 5. mesto v borbah. Peti ekipno je bil tudi Tibor Ibrič, v formah pa je posamično končal na 11. mestu,« o uspehih nadaljuje Ibrič. Letos je na EP v Italiji članska ekipa z dvema Celjanoma na čelu, Popo-vičem in Luko, osvojila 2. mesto. Med mladinci je bil Tibor Ibrič ekipno tretji. Pred nekaj dnevi pa so se s SP v Nemčiji vrnili člani in tudi tokrat niso prišli domov brez uspehov. Slovenija je bila ekipno tretja, k bronasti medalji pa je največ prispeval Popovič, ki edini ni izgubil borbe. Seveda so celjski tekmovalci odlični tudi na državnih prvenstvih, saj so vedno v samem vrhu. Na treningih kar cele družine Društvo šteje približno sto članov, ki trenirajo v OŠ Glazija in OŠ Primoža Trubarja v Laškem. Njihova ogrevanja so skupna, nato pa se ločijo v tri skupine glede na usposobljenost in stopnje. Izpostaviti gre tudi dejstvo, da se treningov lahko udeležujejo tudi starši oziroma celotna družina. Imajo dva trenerja z univerzitetno izobrazbo, mednarodnega inštruktorja, tri inštruktorje in pet vaditeljev. »Treningi se začnejo s tekom, z razgibavanjem, dela se na hitrosti, moči, koordinaciji ... Pokrijejo se vse discipline, ki so značilne za tekvondo,« pravi desetkratni državni prvak v semi kon- se odločajo za treninge tekvon-doja, naj bi bili stari vsaj osem let. Zadnjih nekaj let so zaradi velikega zanimanja nove člane sprejemali le glede na priporočila. Septembra sledi razpis za nove člane, tako da se bo lahko vpisal vsakdo. Finančna sredstva črpajo od javnih razpisov in od članarin, nekaj malega pa dobijo tudi od sponzorjev. Še zlata ekipna medalja? Celjske tekmovalce čaka konec leta evropski pokal v Angliji, ki ima novost. Namesto reprezentance se namreč lahko prijavi klub. »Naša članska ekipa je tako močna, da se lahko kosa tudi z reprezentancami. Poleg Luke, Popovi-ča in Roka Planinška lahko omenim še Sebastjana Domadenika, Igorja Lugari ča, Roberta Palirja, Jožeta Frankoviča, Žana Vidca ... Prihodnje leto julija nas v Hondurasu čaka svetovno mladinsko prvenstvo. Računamo, da naj bi se ga udeležilo kar nekaj naših članov, zagotovo bosta to Staša Lubej in Tibor Ibrič, morda tudi Jernej Rezec in Martina Vrečko,« je dodal Ibrič. Še pred tem je aprila na sporedu EP v Romuniji, kjer je cilj članske ekipe zlata medalja, ki se jim je letos le za las izmuznila. Poleg tekmovalnih ciljev želijo dosedanji trenerji v klubu mladim čimprej predati trenersko delo, sami pa delovati bolj svetovalno kot aktivno. Luka in Popovič sta skoraj v celoti že prevzela borbene tehnike. Sledilo jima bo vedno več mladih, saj imajo v DBV Slávka Šlandra v ognju še kar precej vročega železa. Razdejal vikend Mozirski policisti preisku-. jejo razdejanje, ki ga je za seboj pustil neznanec, ki je v zadnjih dneh vlomil v enega od vikendov na območju Mozirja. Nepovabljen gost je med drugim ukradel starejšo pištolo, nekaj sto evrov in steklenico žgane pijače. Lastnico je oškodoval za približno 120 tisoč tolarjev. Podoben obisk so imeli tudi v enem izmed lokalov v Šentjurju. Lastnik picerije je ugotovil, da mu je vlomilec iz blagajne odnesel približno 65 tisoč tolaijev. V Šempetru v Savinjski dolini pa je v noči na sredo iz sicer zagrnjenega, a nezaklenjenega parkirišča enega izmed podjetij izginilo zaklenjeno kolo z motorjem. Kolo je novo, srebrno-črne barve, znamke Peugeot, z registrsko številko CE A2 776. Če bi kdo ukradeno vozilo kje videl, lahko pokliče na najbližjo policijsko postajo ah anonimni telefon 080 1200. »Počilo« v križišču V torek zjutraj se je hujša prometna nesreča zgodila na območju Slovenskih Konjic na regionalni cesti izven Žeč. 42-letna voznica osebnega avtomobila je pri odcepu za leče in Preloge zmanjšala hitrost in se z vozilom razvrstila za zavijanje v levo. Ker je v tistem času na delu vozišča, kamor je nameravala zapeljati, polkxp|no obračal voznik s tovornim vožllom, je počakala in vožnjo nadaljevala, ko se je vozišče spraznilo. Levo je zavila v trenut- Odkrili laškega pedofila Grozi mu desetletna zaporna kazen - V Celju kar dva vloma na dan Policisti so v juliju obravnavali 774 kaznivih dejanj od skupno 5.058, kar je 194 kaznivih dejanj več kot lani. Je pa njihova raziskanost 45-odstotna, kar je nekoliko manj kot lani. Največ kaznivih dejanj je bilo v Celju in Žalcu, čeprav po besedah Stanislava Veni-gerja, direktorja Policijske uprave Celje, to še ne predstavlja večjih težav, nekaj so jih zabeležili tudi v Velenju in Slovenskih Konjicah. Vzpodbudno je, da se je v prvem polletju zmanjšalo število kaznivih dejanj zoper življenje in telo, saj so letos policisti obravnavali le dva poskusa umora, opazen je tudi padec lahkih telesnih poškodb. Je pa morebiti padec tovrstnih dejanj povezan s porastom kaznivih dejanj ogrožanja varnosti, ki so jih letos zaznali že 280. »Gre za kazniva dejanja, ko se oškodovanec počuti ogroženega in dejanje prej prijavi in lahko zato policija tudi prej odrea-gira,« pojasnjuje Veniger in dodaja, da gre za vzpodbudo na tem področju. Še vedno pa velik problem na Celjskem predstavljajo velike tatvine, zlasti vlomi v vozila in objekte. Policisti so v juliju zabeležili kar 60 vlomov v Direktor PU Celje Stanislav Veniger in tiskovni predstavnik Miran Koren vozila, od tega kar 40 na območju mesta.»Največ vlomov je z razbijanjem stekla in s pomočjo orodja,« pravi Veniger. So pa kriminalisti prejšnji teden podah tudi kazensko ovadbo zoper dve osebi, ki sta v imenu družbe z omejeno odgovornostjo s Celja prodah kar 3.286 tonerjev za tiskalnik tipa Lexmark. Ob nizu požarov v Velenju pa naj bi bila po besedah Venigerja izdelana tudi podrobna strategija iskanja požigalca. Odkrili pedofila Na sodišču je včeraj potekalo tudi zaslišanje zoper pedofila z območja Policijske postaja Laško, osumljenega več sumov spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let. Osumljeni naj bi spolno nadlegoval kar sedem otrok. Šlo naj bi za starejšega samskega moškega, doma z območja Laškega, ki je na svoj dom in v vozilo vabil šest fantov in eno deklico, stare od deset do trinajst let, ter jih tudi za protiplačilo nagovarjal k spolnim dejanjem. Enega od fantov naj bi tudi fotografiral. Vsi otroci so z območja Laškega in naj ne bi bili v sorodstvenem razmerju z osumljenim. Po podatkih kriminalistov naj bi šlo za prvi tovrstni primer na Celjskem v tako velikem obsegu. Osumljenèmu grozi kazen desetih let zapora. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ HALO, 113 ku, ko je iz smeri Žeč proti Slovenskim Konjicam pripeljal 29-letni voznik osebnega avtomobila. Slednji je poskušal trčenje preprečiti z močnim zaviranjem, a mu ni uspelo. V trčenju se je hudo telesno poškodovala njegova 37-letna sopotnica, trije njegovi sopotniki pa so se tako kot voznik in voznica lažje telesno poškodovali. Popoldne istega dne se je nesreča zgodila tudi v križišču Mariborske in Cinkarniške poti v Celju. 58-letni voznik osebnega avtomobila je v križišču zavil levo proti sldadišč-nemu centru Merkurja v trenutku, ko je iz smeri Dečkove ceste pravilno po svojem voznem pasu pripeljal z motornim kolesom 23-letni voznik. Ta je kljub zaviranju trčil v zadnji del osebnega avtomobila in padel po vozišču, kjer je hudo poškodovan obležal. Oskubljen avto Dokaj spreten tat je bil v minulih nočeh na delu v Kraigherjevi ulici v Celju. Vlomil je v parkiran osebni avto VW passat in dobesedno oskubil njegovo notranjost. V vozilu so ostali le zadnji sedeži in prestavna ročica. Volanski obroč, sedež za voznika in sopotnika, avtoradio in del električne napeljave pa so izginili. Da bo Vozilo ponovno v prvotnem stanju, bo lastnik porabil najmanj dva milijona tolarjev. Pretepal partnerko Celjski kriminalisti so ovadili 27-letnega moškega iz Vojnika, ki naj bi nad svojo partnerko že dlje časa izvajal fizično in psihično nasilje, ne glede na to, da sta bila prisotna tudi mladoletna otroka. Njegovo nasilniš-tvo v družini naj bi trajalo že več mesecev. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. Anonimni telefon policije za morebitno prijavo tovrstnega nasilja je 080 1200. Prijeli vlomilca Konec tedna so celjski policisti prijeli 28-letnega Šent-jurčana, ki naj bi pred tem vlomil v bencinski servis v Tepanju, saj so pri njem našli tudi več ukradenih predmetov. Omenjeni naj bi konec julija vlomil še v bencinski servis v Slovenskih Konjicah in v začetku avgusta tudi v bencinski servis v Tepanju. Preiskovalni sodnik je zanj odredil sodni pripor. Policisti preiskave še niso končali, saj sumijo, da ima prijeti na vesti še več takšnih kaznivih dejanj. Ovadili so tudi 28-letnega Celjana, ki je 4. avgusta sredi dneva vlomil v eno izmed stanovanjskih hiš v Celju, kjer je na-kradel za skoraj štiri milijone tolarjev vrednih predmetov. Kriminalisti so del ukradenih stvari našli in jih vrnili lastnici, zoper osumljenega pa je preiskovalni sodnik odredil pripor, so danes sporočili iz celjske policije. SŠ Srečno vožnjo! Marca smo poročali o veliki preventivni akciji Najbolj prometni dan v Celju, ki jo je organiziralo Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje. Med številnimi aktivnostmi, ki so si jih obiskovalci lahko ogledali in se jih udeležili v smislu varnosti v cestnem prometu, so organizatorji izžrebanemu med vsemi udeleženci akcije podelili tudi glavno nagrado, in sicer- brezplačne ure vožnje za vozniški izpit. To nagrado je prejel 18-letni Nejc Tacer, ki je v teh dneh vozniški izpit tudi uspešno opravil. SŠ Avto skoraj v Savinjo V sredo nekaj minut čez enajsto uro se je ob Savinji, na cesti v Rifengozd, zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega avtomobila znamke Renault T\vingo iz zaenkrat neznanega vzroka zdrsnil s cestišča in se prevračal po nabrežju reke Savinje. Poleg reševalcev so v reševanju sodelovali tudi celjski poklicni gasilci. V nesreči naj bi se poškodovale štiri osebe. Istega dne je da podobne nesreče prišlo tudi na Kovaški cesti v Zrečah. Prav tako iz neznanega vzroka je vozilo Zapeljalo v strugo Dravinje. Zreški gasilci so osebno vozilo, v katerem ni biló poškodovanih oseb, potegnili .iz struge in preprečili iztekanje goriva. SŠ, foto: GK ——- Št. 60 -12. avgust 2005 PISMA BRALCEV Cesta na Bregu Bralko z Brega nad Polzelo moti, ker je občina razširila in preplastila cesto skozi Breg le do hišne številke 166. Zato želi izvedeti, zakaj ne tudi naprej od te številke, kjer je še kar nekaj hiš. Kdaj bodo z deli nadaljevali tudi v tem predelu? Peter Uratnik iz občinske stavbe na Polzeli odgovarja: »Občina Polzela je v letu 2003 zaradi omejenih proračunskih sredstev pristopila fazno k obnovi oziroma rekonstrukciji občinske lokalne ceste LC 490590. Rekonstrukcija omenjene ceste je predvidena po razvojnem planu občine za obdobje do leta 2007. Prva faza rekonstrukcije te ceste je potekala v letu 2003 (odsek Gjerek-igriš-če Breg), v letu 2004 in 2005 pa smo pristopili k drugi fazi obnove (na odseku igrišče Breg-Pevec). Za leto 2006 načrtujemo nadaljevanje obnove omenjene ceste, vse pa je odvisno od zagotovljenih proračunskih sredstev.« Kje je Podčetrtek? Bralka iz Loke pri Žusmu iz šentjurske občine opaža, da se tujci, ki potujejo skozi Loko v Podčetrtek, v njenem kraju ne znajdejo. Tako jih veliko vprašuj e za pot, pri čemer bralko zanima, kdo je odgovoren za postavitev kažipota. Pripominja, da je kažipot v Loki nekoč že bil. Direktor občinske uprave v Šentjurju Jože Palčnik je posredoval naslednji odgovor: »Skozi Loka pri Žusmu poteka lokalna cesta, za katero je odgovorna Občina Šentjur. Tako na Krajevni skupnosti Loka Pri Žusmu kot na občini nam ni znano, da je bil kdaj v Loki smerokaz za Podčetrtek. Takšen smerokaz je v Šentjurju, ki pa voznike usmerja do Podčetrtka po regionalni cesti skozi Šmarje pri Jelšah. Povedati je tudi potrebno, da je v Gorici pri Slivnici smerokaz za Sodno vas in ne za Podčetrtek, tako da vozniki niso vodeni v Podčetrtek skozi Loko. Trenutno se nam postavitev smerokaza za Podčetrtek v Loki ne zdi smiselna, saj tisti, ki vedo, da se lahko skozi Loko pri Žusmu pripeljejo do Podčetrtka, pot vseka- ^J^uliarábe bubi/e uHacjcinje, shranjevanje in zamrzouanie zli/il' ■T*** ? # Î « c ' WM^Ě êtéfô' Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju. Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likerji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste v redni prodaji lahko kupili po 2.300 tolarjev. V prednaročilu stane knjiga 1.500 tolarjev ( + poštnina). Pripravljamo pa tudi paketno prodajo. V redni prodaji boste lahko slovensko kuharsko uspešnico Kuharske bukve slovenskih gospodinj in novo knjigo Kuharske bukve -Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil dobili za 5.000 tolarjev, v prednaročilu pa za vsega 3.400 tolaijev (+poštnina). Podpisani-a naslov 1 m nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po prednaročniški ceni 1.500 sit (plus poštnina). ; 2. nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 2.700 sit (plus poštnina). ! 3. nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po prednaročniški ceni 3.400 sit (plus poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje Podpis kor poznajo. V praksi se vtak- ne označuje. Bomo pa zade-šnih križiščih, kot je v Loki vo vsekakor temeljiteje prou-pri Žusmu, smer za naravnost čili.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. PREJELI SMO Ob odprtju predora Trojane Dočakali smo težko pričakovan, za slovenski narod in gospodarstvo pa zapoznel, vendar zelo potreben predor skozi Trojane. O njegovem pomenu bo na otvoritvi in ob njej gotovo veliko povedanega. V takih trenutkih se je vmesno spôînhïtï tíidi na skořáj pozabljene dogodke in ljudi, ki so v preteklosti pomembnô prispevali k ustvarjanju vizije in realizacije koncepta avtocestne povezave med vzhodom in zahodom Slovenije. Če vzamem za primerjavo Hrvate, zaradi katerih si slovenski načrtovalci avtocest belijo glave in čudijo nad njihovo hitro realizacijo avtocestnega programa, potem smo na otvoritvi avtoceste do Splita videli, kako so tudi iz tega vidika simbolno oveko-večili ta dogodek s pozornostjo, ki jo je simboliziral nagovor Slavke Dapčevič Kučar. Znano je, da je tudi v Sloveniji vizijo o cestnem križu v 70-tih letih zagovarjal nekdanji liberalni predsednik izvršnega sveta SRS Stane Kavčič s somišljeniki, ki je zaradi takih in podobnih idej moral kmalu oditi s političnega prizorišča. Za tem je bila zadeva skoraj dve desetletji zamrznjena. Ko sem se ; spomladi leta 1989 vsak dan, kot mnogi drugi, z avtobusom ali avtom, »cjazil« v službo iz. celjske kotline preko Trojan, sem prišel na drzno zamisel za tisti čas, da je potrebno politično obuditi idejo o avtocestni povezavi med Mursko Soboto in Koprom. Kot mladinski funkcionar sem začel lobirati v takratni organizaciji ZSMS in dobil najprej podporo pri kolegu Mitji Hlastecu iz Slovenskih Konjic. Pobuda je pri uradni politiki naletela na ironično svarilo, da je povsem dobra že zamisel o dodatnem tretjem pasu za počasna vozila preko Trojan. Kmalu za tem so pričeli graditi prvi viadukt Baba (pod sedanjo avtocesto). Ideja o nujnosti povezav med Mursko Soboto in Koprom je vsebovala močan politični, kulturni in gospodarski naboj. Še isto pomlad sva jo s kolegom izpostavila na mladinskem festivalu v Murski Soboti. O njej sem kasneje diskutiral na javni tribuni v Murski Soboti, ki je potekala na temo kulturnega policentrizma, ter tam govoril tudi za lokalni radio. Do jeseni 1989 je bilo glede tega vzdušje v mladinskih krogih že na takem ni- voju, da jo je sprejel tudi kongres ZSMS v Portorožu. Leta 1990 sta bila organizirana dva protestna shoda v podporo navedeni ideji, eden v Arji vasi pred demokratičnimi volitvami in drugi na Trojanah po tem, ko je tudi nova slovenska demokratična oblast še dalje podpirala star koncept gradnje avtocest sever - jug. Vsakič smo za nekaj časa protestno zaprli tudi cesto, kar je bilo za takrat nekaj povsem nenavadnega, za oblast deliktno dejanje je bilo tudi za organizatorje nevarno. Vozniki in gradbinci viadukta Baba so z velikim odobravanjem podpirali protest. Za navedeno idejo so se v letu 1990 zbirali podpisi v okviru ZSMS - Liberalne stranke (Delo, str. 3, z dne 13. 3. 1990 - avtorica Damjana Sta-mejčič). Pri vsem navedenem so pomagali številni aktivisti in funkcionarji navedene organizacije na republiškem in na občinskih nivojih, med njimi pa še posebej mladinski politiki Mojmir Ocvirk, Robert Polnar in Gregor Vovk. Ideja je imela simpatije tudi med strokovnjaki, med katerimi nas je še posebej zelo veliko podpiral in pomagal Jože Zimšek. Šele take zelo resne poteze so nato tudi v organih nove slovenske oblasti (parlamentu in vladi) sprožile potrebne aktivnosti, ki so kasneje privedle do ^prejema programa grad-nje àvtocest v Sloveniji in povezave vzhod - zahod, ki se z odprtjem predora tudi simbol-' no zaključuje. Tako lahko ob tem vsi, ki smo se za to zamisel kakorkoli izpostavljali, z dobrimi občutki pospremimo ta dogodek in izvedbo celotnega projekta. Pri tem pa pristojne, ki sedaj odločajo o gradnji avtocest, resno opozarjamo, da je Murska Sobota še vedno brez sodobne cestne povezave z ostalo Slovenijo in na nekatere druge prepotrebne avtocestne projekte. JOŽE ARJNAK, Šentjur Zaradi širitve dejavnosti zaposlimo PEKE za delo v pekarni. Delovno mesto je v Zalogu pri Šempetru. Zaposlimo tudi NATAKARJE in PICOPEKE v novi pizzeriji v Žalcu. Informacije na tel.št.: 03/ 705-90-50, GSM: 051/318-191 v dopoldanskem času. mM DUBROVNIK 0REBIČ OTOK.SIPAN NEUM MLJET 1 VILA GRADAC" HOTEL K0M0D0R" HOTEL SIPAN*" HOTEL STELLA*"* HOTEL ODISEJ"* wÉÉyás™3 7 X NZ, LETALO 20.8. 7* POL, LETALO 20.8., 27.8. 7« POL, BUS 20.8., 27.8. 7» POL, LETALO 20.8. 7* POL 27.8., 3.9. DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel : 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VŘHNIKA01 75 06170 49.900 59.900 49.900 69.900 «= 70.900 JÊ _ pWêJUtg ijÈjk M ^dà Gosposka ulica 7.3000 Celje ^SJItOBr S ««■•'03 490 03 36 počitnice v Tuniziji - Djerba - SUPER CENE Vrhunski hoteli 3*, polpenzion, 7 dni. avgusta in septembra že od 69.900 sit dalje/osebo 4". polpenzion, 7 dni, avgusta in septembra že od 99.900 sit dalje/osebo S*, polpenzion, 7 dni, avgusta in septembra že od 109.900 sit dalje/osebo Možnost plačila tudi na kredit do 3 let. Izkoristite edinstveno priložnost in nas pokličite. od pon. do petka od 8. do 12. ifc' IZI_£TNII6?VA TUaiATKÏrtA AÇC.NCUA O NOČNI GARDALAND 13.8. samo še nekaj mest o NOČNI GARDALAND brez gneče v torek 16.8. - samo 9.500 SIT/os ^ IZLETI. POTOVANJA: POLETJE na GROSSGLOCKNERJU 20.8. samo 6.900 SIT/os O BERLIN, DRESDEN in POTSDAM 15.-18.9.45.900 SIT/os O BUDIMPEŠTA 24.-25.9. in 22.-23.10.15.300 SIT/os - POLETJE 286S - ugodna ponudba letovanj! AKCIJE! IZREDNI POPUSTI ZA OTROKE! PLAČILO NA OBROKE! V Katmandu u, križišču sveta Katmandu je prestolnica kraljevine Nepal, stisnjene pod najvišje vrhove Himalaje, med dve azijski velikanki Indijo in Kitajsko. Mesto leži v kotlini, z vseh strani zaprti s hribovitim svetom. To je dolina templjev in kraljevih mést. Zgodovino teh krajev so vseskozi spremljale vojne za oblast, kakor tudi sedaj med kraljevim režimom in maoistični-mi uporniki. Preprosto prebivalstvo je pravzaprav stisnjeno med oba nasprotnika. Na eni strani sedanji kralj, ki naj bi se do oblasti prikradel z naročenim pobojem celotne kraljeve družine pred tremi leti ter z obtožbo enega od sinov tedanjega kralja, da je to storil on zaradi prepovedane ljubezni. Narod pa verjame, da je sedanji kralj, nekdanji princ, za umor plačal tri milijone ameriških do- larjev, da bi se polastil oblasti. Na nasprotni strani so maoisti, ki se za dobre ideale borijo z zelo nasilnimi sredstvi, kot so pobijanje civilistov, zajemanje talcev, z obdavčevanjem že tako revnih ljudi in nasilnim novačenjem mladine. Zanimiva ponudba in dobra hrana Katmandu je cilj mnogih popotnikov iz celega sveta. Tako sva na ulici mesta srečala celo znance iz Slovenije, katerih namen je bil, tako kot večine obiskovalcev, pohod-ništvo. Mesto je raj za arhitekturne navdušence, ki lahko uživajo v prečudovito izrezljanih fasadah hiš, množici hindujskih in budističnih templjev, pisanih trgih, prekrasnih skulpturah... Pravzaprav so vsa tri mesta v kotlini - Katmandu, Patan in Bakta-pur, zadnji je tudi pod Unes-covo zaščito, živi muzej na prostem, prežet z živim duhom zgodovine. Stari del mesta tvorijo ozke ulice, polne izrezljanih fasad stanovanjskih hiš, v katerih motorni promet skoraj ni mogoč. Vendar pa so ulice vseskozi zelo živahne, polne raznovrstnih trgovin in ljudi. Katmandu je raj za malo bolj eksotične nakupe. Obiskovalce najbolj premamijo pisana ponudba ek- sotičnih oblačil, raznovrstnega tekstila, pekarne z okusnimi kolači, bogastvo dišav in barv, pa tudi ponarejene zgoščenke in znamke zahodnih oblačil ter seveda izvrstna hrana. Hrana temelji na rižu z različnimi dodatki, kot so omake masala in curry, domači kruhki čapati in nam. Močan je vpliv tibetanske skupnosti, ki se je tu naselila po kitajski invaziji na Tibet leta 1959. Ttidi s hrano, kot so momoti, nekakšni zelenjavni žlikrofi, thukpa, gosta juha ter kruhom, podobnim našim flancatom. Tibetanci danes živijo v severnem delu mesta, v celotnem Nepalu jih je že več kot milijon. Zgradili so si množico samostanov okoli največje stupe (budistična arhitektura, ki ima podobno funkcijo kot piramida) z naslikanimi Budinimi.očmi, simbolom Nepala. Okoli nje s hojo v smeri urinega kazalca, ki je ena od oblik molitve oziroma meditacije, množica Tibetancev, pa tudi zahodnjakov, opravlja daritev Budi. Grmada s trupli V Nepalu se večinska vera hinduizem močno prepleta z budizmom. Ogromno je budističnih menihov kot tudi njihovih zahodnjaških učencev. V templjih se prepletajo hindujski maliki in budistične stupe. Izven mesta, v gozdnem templju boginje Kali, se opravlja obredna daritev živali, predvsem kokoši in sicer tako, da žrtvi prerežejo vrat in s svežo krvjo poškropijo malik. Na drugi strani mesta, ob bregovih reke, pa stoji poseben tempelj, namenjen kremiranju preminulih. V bela pregrinjala oblečeni svečeniki so edini, ki se trupel lahko dotikajo in jih tudi sežigajo. Hindujcem smrt ne pomeni nekaj groznega, saj se v veri reinkarnacije in ponovnega rojstva od pokojnika le poslovijo in ga ne objokujejo. Zaradi tega tudi nimajo tako globokega odnosa do trupla in kaj lahko iz grmade moli kakšna noga ali roka, pa se s tem nihče ne obremenjuje. Na kancu pepel raztrosijo v reko, ki se daleč naprej v Indiji izliva v Ganges, najsvetejšo hindujsko reko. Nepal velja za eno revnejših dežel našega planeta. Še zmeraj je veliko ljudi in tudi otrok nepismenih, včasih celo lačnih. Predvsem v Katman-duju, ki je edino mesto, zares varno pred državljansko vojno, dosti tujcev opravlja prostovoljno delo, predvsem s poučevanjem angleščine. Vsakdo, ki je pripravljen pomagati, z lahkoto najde kakšno šolo ali dom z veliko družino, kjer lahko pomaga. ROMAN KOGOVŠEK poglej in odpotuj! Sončkov klub na MURTERJU Sončkov klub na KRFU EGIPT, Hurgada 3* Borovnik. izposoja koles. 2*/3* Oasis, cena veja za dve osebi. 4* Sultan Beach, letalo iz ' lo 12 let brezplačno doplačilo za klub 14.900 StT/osebo Ljubljane 27.8.-3.9./3D/P0L 16.470 13.8.-27.8/7D/POI od 49.900 22., 29.871 OD/NZ od 69.900 19.. 26.8/7D/POI 89.900 21.8./7D/AI TURČIJA 4* Eftalia hotel, letalo Iz Ljubljane, brezplačno parkiranje MAKARSKA RIVIERA 3* Pavit sončnik in leialnik na plaži, otrok do 12 let 50% popusta 20.8.-10.9/7D/NZ 34.930 Sonikov klub na CRESU 2* dep. Khnen, pestra ponudba izletov, otrok do 12 let brezplačno 123.-10.977D/POL 55.900 GRČIJA, Ro< 2* Blue Waves, 21.8/7D/NZ GRČIJA, Kreta ilo iz 2* Vergas Beach, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 87.600 20.8/7D/NZ 107.600 SONČEK TU I potovalni «■ Celje, Stanetova 20 • 03/425 46 40 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA. 13. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 1.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev - Imate pa lepo žito na zemlji!, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Glasbeni kvizzMajo Gorjup,19.00 Novice, 19.10 Hit lista Radia Celje, 19.20 Rumene zapestnice Lanca Armstronga, 20.00 Javljanja iz tekme Rudar : Koper, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Triglav Jesenice) NEDELJA, 14. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45" Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Bojan Šalamon, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Javljanja s tekme Publikum : Nova Gorica, 22.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Bojan Šalamon, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kum Trbovlje) PONEDELJEK, 15. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, $.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 13.00 Reportaža, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kum Trbovlje) Strokovnjak za demontáže Minuli teden smo vam predstavili malčka, za katerega ste številni, verjetno tudi po namigu, da vas prebuja ob vikendih zjutraj, ugotovili, da je to Simon Šarlah. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali Ido Kajtna iz Laškega, ki jo nagrada naše medijske hiše že čaka na našem oglasnem oddelku. Odgovore na vprašanje, kdo je tokrat na sliki, pričakujemo do srede na naslovu Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malček je ... Sodelavec naše medijske hiše, ki je predvsem tonski tehnik, lahko pa ga ob sobotah zvečer slišite tudi kot voditelja, je bil po raziskavah sodeč kar živahno dete, ki mu je šlo od rok bolj razstavljanje stvari kot sestavljanje. »Ponavadi mi je pri vsaki stvari, ki sem jo razstavil in potem sestavil, ostal kakšen del odveč, ampak je stvar kljub temu delovala,« pravi naš sodelavec in dodaja, da je v tem dober še danes. Njegovi starši (oče je tudi delal na Radiu Celje) so mu povedali, da je ponavadi, ko je dobil kakšno igračo na elektriko, le-to priredil, da je služila čisto drugemu namenu. Iz avtomobila na baterije se da zelo lepo narediti vrtalnik ah pa napravo, ki spušča zelo moteče zvoke. »Starša sta bila res potrpežljiva pri vsem tem,« na mladost obuja spomine skrivnostni malček na fotografiji in dodaja: »Kot otrok sem vtikal nos v vsako stvar, največkrat pa tja, kamor ni treba. To počnem še danes z veseljem.« TOREK. te. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-lodijatedna, 5.50 Poročilo AMZS_6.Q0 PœoQp OKC, 6.4SHora7 skop, 7002 jutranja kron 1 nRaS 45Tečajn 1 S 00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.30 Poletne asociacije, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živa-■li^ velike ljubezni, 13:10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20Vstiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Kviz - Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surma-di, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Murski val) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.30 Naj planinski dom, 10.00 Novice, 11.00 Podobadneva, 12.00 Novice, 13.20 Mah O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Murski val) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Poletna potepanja, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 1^.00 Novice, 12.15 Odmev - Imate pa lepo žito na Zemlji!, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gorda-no in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kranj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbor melodije popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pozabljeni, spregledani, prezrti, 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih Radia Celje -lestvica, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kranj) Čestitamo tudi mi! Vsako nedeljo med tistimi, ki oddate čestitko, izžrebamo nekoga, ki mu z mega sadno kupo Čestitamo tudi mi. Prvič smo izžrebali 80-letno slav-ljenko Štefko Brečko iz Kasaz. Njeno zdravstveno stanje in okoliščine so ji preprečile, da bi skupaj z družbo prišla do. slaščičarne Pigmalion v Cele-iaparku v Celju in se posladkala s sadno kupo, zato smo korak do nje naredili mi. Štefka se je namesto s sadno kupo sladkala s sadno torto. Mega sadna kupa pa že čaka naslednjega nagrajenca ali nagrajenko, ki bo oddal čestitko ali pozdrav za to ali eno od prihodnjih nedelj. NE PRESLISITE NA RADIU CELJE športni vikend TUJA LESTVICA 1. INCOMPLETE - BACKSTREET B0YS(5| 2. THIS IS HOW AHEARTBREAKS -R0BTH0MAS (3| 3. IN THE MORNING - THE CORAL (5) 4. YOU'RE BEAUTIFUL- JAMES BLUNT (2) 5. ONLY WORDS I KNOW - BLUE (1) 6. SH0T0F LAUGHTER SUGAR RAY (2) 7. BEHIND THIS HAZEL EYES -KEtiYCtARKSON (4) 8. GHETTO GOSPEL - 2PAC FEAT. ELTON JOHN (6) 9. DONTCHA-THEPUSSYCATDOLLS FEAT. BUSTA RHYME (3) 10. ROC YA BODY-M.V.P. (1) DOMAČA LESTVICA 1. KEREHUDEBEJBE-NUDE (7) 2. ČAS - DAN D (KISSIK REMIX) (5) 3. SVE OVE GODINE-MI2 (5) 4. KO POLETJE ZADtŠI-M0NIKAPUČEU (3) 5. T0JEPRAVAN0Č-REBEKADREMEU (3) 6. PUSTI VSE SKRBI-SERGEJA (2) 7. ON ME NI - BOJANA GLATZ (1) 8. SENCA-NEXYS (2) 9. VSE IN ŠE MALO VEČ-ZEUS (1) 10. MORJE-LEELOOJAMAIS FEAT.6PACKČUKUR (4) V rokah je rad nosil vse živali od žab, kač, pajkov, mačk, psov in prav zaradi tega je nemalokrat imel tudi probleme, pravi simpatični malček, za katerega nekatere sodelavke pravijo, da je najlepši tehnik. Glede na to, kakšen mojster je skrivnostni malček, smo mu zastavili tudi vprašanje, če je morda v mladosti naredil kakšen radio? »Radia nisem naredil, ampak sem bil specializiran za demontažo le-tega.« PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LOSE CONTROL- MISSY ELLIOTT FEAT. CIARA & FAT MAN SCOOP CRAZY CHICK - CHARLOTTE CHURCH PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: VROČE JE-SELECT LUNA - SAŠA LENDER0 Igor Tominc, Bevkova 37a, Celje Uroš Altič.Prežihova 29. Velenje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem "" " "iCelje. VRTILJAK POLK IN VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. SRCE JE HOTELO DRUGEGA -MODRIJANI (7) 2. DEDKU IN BABICI-ANS. ZALOŽNIK (3) 3. M0JEPISM0-VIGRED (2) 4. NOČNA KRALJICA -TAPRAV1FAL0T1 (1) 5. NE VRAČAJ SE-NAV1HANKE (4) Pred log za lestvico: MURIINSLAMNIK-UNIKAT SLOVENSKIH 5 plus 1. GLAS VESTI- RUBIN (7) 2. ZGLASBOVSRCU-ŠUM (2) 3. MOJ DOVIJE SLOVENIJA-STRICI (4) 4. LJUBEZEN JE BOLEZEN -KARAVANKE (3) 5. LASTOVKA-BURNIKANJAANS. Z BRIGITO ŠULER (1) Predlogza lestvico: TAM V DALJAVI - NANOS V soboto bodo nogometaši Rudarja v 4. krogu prve slovenske lige gostili moštvo Kopra. Tekma se bo začela ob 20. uri, njen potek pa boste lahko spremljali preko valov Radia Celje. Prav tako pa boste preko naših valov lahko spremljali, kako se bo odvijal derbi državnega prvenstva v nedeljo v Novi Gorici, kjer bo gostoval CMC Publikum. Tekma in prenos se bosta začela ob 20. uri. Obe tekmi bo spremljal športni reporter Dean Šuster. nedelja, 14. avgusta, ob 10.10: znanci pred mikrofonom ZALJUBLJEN V MORSKI RIBOLOV V oddaji Znanci pred mikrofonom bomo to nedeljo gostili Bojana Šalamona iz Griž, odličnega morskega ribiča, ki je v svojem življenju poizkusil že marsikaj. Med drugim se je ukvarjal z gledališčem, je »oče« prireditve Miš maš, ki v Griže vsako leto privabi številno občinstvo, je svojevrsten inovator, najbolj pa je predan svoji največji ljubezni - morskemu ribolovu. Na tem področju je požel že zavidljivo število uspehov, ki jih bo med drugim predstavil v oddaji, ki bo tokrat ribiško obarvana. Melita Kotnik, Hudinja 13. Vitanje Vesna Emeršič. Mezgovci ob Pesnici 3, Domava Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15uri,lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko ■■r- raiocelje V2 na štirih frekvencah m mm*, iva..,. rnvuHJH nctEnvnin DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE AVTODEL1 IN KOLESA Delovni čas: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/ 700 16 11 Audi A3 iz Sarajeva Ni še pozabljeno, da so nekoč v bosanskem Sarajevu nastajali nekateri volkswagni (v tovarni TAS). Med zadnjo vojno so tovarno tako rekoč uničili, pred leti pa~ je Volkswagen v okviru pomoči tam začel izdelovati škode (Škoda je v lastništvu Volkswagna). Tem se je pridružil VW golf, zdaj pa naj bi tam nastajal tudi audi A3. Vsa ta vozila veljajo za domača, zato so oproščena carine in seveda cenejša. Prihaja hibridni terenec Drugo leto mercedes R Kljub temu, da ima Mercedes Benz kar precej težav, je letošnje leto za tovarno tudi izjemno, saj bo ponudila številna nova vozila. Tako bo že letos poleti v ZDA, prihodnje leto pa tudi v Evropi začela prodajati mercedes R (na sliki). Avto je bil kot študija predstavljen na nekaterih največjih avtomobilskih salonih, zdaj je prišel čas serijske izdelave. Mercedes R je kombinacija limuzine, karavana, enoprostor-ca in vsaj deloma tudi terenca, v dolžino pa ga je za spo- dobnih 515 centimetrov! Notranjost je zaradi tega zelo prilagodljiva, v najboljšem primeru pa bo prtljažnik ponujal 2.057 litrov uporabnega prostora, medtem ko je dolžina nakladalnega prostora 2,2 metra. Avto bodo v ZDA ponujali v kombinaciji s 3,5-litrskim V6 z močjo 272 KM in 5,0-litrskim V8 agregatom s 306 KM, medtem ko se bo po evropskih cestah vozil tudi z dizelskim motorjem z gibno prostornino 3,0 litra in 224 KM. Oktobra Citroën C6 Citroën C6 je novi veliki avtomobil francoske avtomobilske tovarne. Z njim nadomeščajo že pred časom upokojenega XM, navzven pa avto povzema nekaj potez že znanega C4 in C5. Veliki citroën se dokazuje predvsem z udobnostjo in eleganco karoserijskih linij, omembe vreden pa je zadek, kjer nedvomno izstopa izbočeno zadnje steklo. V notranjosti bo marsikaj zanimivega, pravijo; tako kot pri BMW pa so se odločili, da si bo mogoče za dodaten denar omisliti izpis nekaterih podatkov na vetrobransko steklo pred voznikom. Sprva naj bi bil avto na voljo z dvema šestvaljnikoma, bencinskim in dizelskim. Slednji je iz serije HDI in ima pri gibni prostornini 2,7 litra 208 KM, medtem ko bencinski motor zmore 215 KM. Po napovedih naj bi se C6 (na sliki) na trgu pojavil oktobra. Dobro poslovanje Škode Češka Škoda, ki je pri Volkswagnu, letos dobro posluje. Tako so v pol leta naredili 244 tisoč avtomobilov, kar je za 7,3 odstotka več kot lani v tem času, hkrati pa je to najboljši dosežek v novejši zgodovini te tovarne. V Nemčijo so v omenjenem času prodali dobrih 42 tisoč avtomobilov, to je bilo za 15 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Najuspešnejši avto je fabia (121 tisoč izdelanih), sledi nova oc-tavia, ki so jih letos naredili dobrih 112 tisoč. Slabše je šlo velikemu superbu, saj so letos prodah vsega 10 tisoč vozil. MERILEC PPETOKA ZRAKA f, SKODA-1/ VW, AUDI, SKODA-1,9 TOI WODEll lEHEflfť" ..................... VJ Lexus je tisti del japonske Toyote, ki mu je bila naložena izdelava odličnejših avtomobilov. Tovarna se je najprej uveljavila predvsem v ZDA, zdaj pospešeno prodira tudi na evropske trge. Znotraj koncema so ji namenih tudi vlogo tovarne, ki vsaj deloma orje ledi- Lexus RX 400h je namreč prvi terenec, ki ima hibridni in štirikolesni pogon. Za to skrbijo kar trije motorji, in sicer bencinski in dva električna, ki ustvarjajo uporabni avtomobilski izdelek. Bencinski motor poznamo že iz RX 330, gre pa za šestvaljnik z gibno prostornino 3,3 litra in 211 KM pri 5.600 vrtljajih v minuti. Na prednji osi je tudi prvi elektromotor, ki zmore 167 KM pri 4.500 vrtljajih, na drugi pa manjši, ki ponuja 67 KM v območju med 4.610 in 5.120 vrtljaji. Za ustrezno sozvočje vseh treh motorjev skrbi kontrolna enota, načeloma pa je tako, da ob Jeseni še BMW serije 3 touring Komaj je dobro pripeljal na ceste novi BMW serije 3 v limuzinski izvedenki, že nemška tovarna napoveduje karavansko različico, ki jo imenujejo touring. Prva velika predstavitev touringa (na sliki) bo na septembrskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu, potem pa naj bi tudi hitro zapeljal v trgovine. Touring serije 3 bo od sedanjega modela nekaj daljši (meril bo 452 centimetrov v dolžino), tudi višji in nekaj širši, predvsem pa je za 35 milimetrov narasla medosna razdalja (276 centimetrov). Prtljažnik bo ponujal najmanj 460 litrov volumna, kar je za 25 litrov več kot prej. Motorjev bo pet; trije bencinski (330i, 325i in 320i) ter dva bencinska (330d in 320d), serijsko bo novi avto opremljen z ročnim 6-stopenjskim menjalnikom. Cene še niso znane, vendar bo touring nekaj dražji od limuzine. Arnage kot kabriolet Na letošnjem detroitskem avtomobilskem salonu je Bentley, ki je pri Volkswagnu, predstavil kabrioletsko različico arnagea. Očitno j e bil odziv tako dober, da so se odločili za serijsko izdelavo. Pravijo, da bo arnage kabriolet na ceste zapeljal prihodnje leto. Seveda bo tudi v kabrioletski različici ponujal zelo veliko, poganjal pa ga bo zajeten motor: V8 z gibno prostornino 6,7 litra in s 450 KM ter navorom 875 Nm. V pomoč bosta tudi dva turbopolnilnika, cene pa še niso sporočili. zagonu začenja delovati le elektromotor tako na prednji kot zadnji osi, avto pa ima štirikolesni pogon. Ob normalni vožnji deluje RX 400h zgolj na bencinski motor, ki deloma polni (preko generatorja) tudi pogonske baterije. Te so težke 69 kilogramov in imajo lasten pogon za hlajenje. Ko motor potrebuje več moči, delujejo bencinski in električna motorja, pri čemer zadnji skrbi za pogon zadnje osi. Štirikolesni pogon se vklaplja v odvisnosti od voznih okoliščin, med zaviranjem pa kinetično energijo, ki bi šla sicer v nič, spremenijo v električno in z njo polnijo baterije. Prav zaradi tega je RX 400h.ekološko zelo primeren, saj v izpuhu skoraj ni dušikovih oksidov, medtem ko je delež ogljikovega dioksida bistveno manjši kot pri primerljivih vozilih Letos naj bi Lexus na evropskih trgih prodal kakšnih štiri tisoč RX 400h, načrti za prihodnje leto pa so seveda bistveno večji. K nam se avto pripelje prihodnje leto, po vsej verjetnosti pa naj bi stal več kot 50 tisoč evrov. Honda civic bo nastala v britanskem Swindonu, na trge pa se pripelje v začetku prihodnjega leta. Futuristična honda civic Honda v nižjem srednjem razredu že dolgo časa ponuja civica. Vse doslej je bil civic na določen način dokaz japonskega avtomobilskega oblikovanja - umirjenih, nič razburljivih linij oziroma podobe. Zdaj Honda predstavlja novega civica, se pravi osmo generacijo. Novi civic je bistveno drugačen, zelo futurističen, drzne podobe, čeprav gre ta hip zgolj za petvratno kom-bilimuzino. Druge izvedenke šele pridejo. Zanimivo je, da je petvratni civic od predhodnika za 3,5 centimetra krajši (425 centimetrov) in prav tako za 3,5 centimetra nižji, je pa nekaj širši. Prtljažnik ima povsem solidnih 485 litrov volumna. Če je dovolj drugačna zunanjost, je tako tudi z notranjostjo oziroma z armaturo, ki je razdeljena na dva dela - zgornjega in spodnjega. Pri Hondi temu pravijo multipleksna armatura, pri čemer je po svoje zanimivo, da je v ospredju velik merilnik vrtljajev, kar torej kaže na spogledovanje s športnostjo. Na začetku bodo na voljo trije motorji, dva bencinska in dizelski. Začetni bencinski EU: razlike vse manjše Po podatkih Evropske komisije, ki je pregledovala cene avtomobilov v 25 državah članicah Evropske unije (pred obdavčitvijo), so se razlike v centih od lani nekoliko zmanjšale. Tako je bila lani povprečna razlika v cenah 6,9 odstotka, letos pa je 6,3 odstotka. Kot pravijo, se razlika v cenah zmanjšuje in to predvsem zaradi zmanjševanja razlik pri novih članicah EU. Veliko večje kot povprečne razlike v cenah so razlike v cenah med najcenejšimi in najdražjimi avtomobili. Zanimivo je, da je največje odstopanje pri fiat puntu (na sliki), ki je recimo v Nemčiji za 30 odstotkov dražji kot na Finskem. Sicer pa omenjena komisija še ugotavlja, da so se cene avtomobilov pred plačilom davka v letu dni, se pravi po razširitvi EU, v povprečju dvignile za 0,4 odstotka. Najbolj so se cene povišale v Italiji, na Danskem in Portugalskem, najbolj pa so padle v nekaterih novih državah EU, denimo na Slovaškem, Poljskem ... V povprečju so avtomobili še naprej najdražji na Danskem in v Nemčiji. Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE! Naročniki Novega tednika so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili smo namreč obljubo o možnosti cenejšega življenja z Novim tednikom. V Klubu naročnikov Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil. Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje. SPLAČA SE BITI NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA! je 1,4-litrski agregat s 61 kW in 119 Nm navora. Precej večji in zmogljivejši je 1,8-litrski motor, ki ima 103 kW ter 174 Nm navora. Dizelski motor bo imel gibno prostornino 2,2 litra (vrti se že v veliko večjem accordu) in zmore 103 kW, medtem ko je navora kar za 340 Nm. Menjalnik bo ročni in 6-stopenjski, hkrati pa bodo ponujali tudi avtomatiko, kar ni velika posebnost. Pri Hondi upajo, da se bo novi civic lahko in zmogel kosati z evropskim tržnim prvakom, torej VW golfom, kar bo precej zahtevna naloga. Nova motorja za corollo verso Pred nedavnim je japonska Toyota na trge poslala avensisa z novim dizelskim motorjem in z gibno prostornino 2,2 litra. Sedaj napovedujejo, da bodo s tem motorjem začeli opremljati tudi corollo verso. Ponudili bodo dve varianti, in sicer z močjo 100 in 130 KW. Ko se bo začel v corolli verso vrteti šibkejši dizelski motor, bodo prenehali izdelovati verso z dosedanjim 2,0-litrskim D-4D motorjem. Oba nova dizelska motorja bosta že serijsko opremljena s filtrom trdih delcev in s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Kot pravijo, se bo corolla s tema motorjema v trgovine pripeljala oktobra letos. Posebna serija gallardov Lamborghini je naredil posebno serijo gallardov, in sicer vsega 250 vozil. Special edition bo obarvan rumeno-črno in bo stal okoli 165 tisoč evrov. Motor bo imel 520 KM, kar pomeni, da bo najvišja hitrost 315 km/h, pospešek do 100 km/h pa 4,2 sekunde. Abu Dabi solastnik Ferrarija Abu Dabi si je s 114 milijoni evrov zagotovil petod-stotni delež v italijanski avtomobilski tovarni Ferrari. Na borzi naj bi bil Ferrari vreden 2,28 milijarde evrov, medtem ko naj bi bil konkurenčni Porsche vreden 11,5 milijarde evrov. Ferrari bogatim arabskim oziroma zalivskim državam proda kar nekaj avtomobilov, zato nakup prav pretirano ne preseneča. Sicer pa so se Arabski emirati pred časom zanimali tudi za nakup deleža v tovarni Volkswagen. -Casino Faraon Celje. Ljubljanska cesta 3S, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - Foto Rizmal. Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust velja za storitve -Goldenpoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic- 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit -Hervis Celje. Mariborska cesta 100,3000 Celje - 5% popust pri nakupu nad 10.000 sit (popust ne velja pri nakupu blaga, ki je v zimski ali letni razprodaji) -Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Uboje -10%popust - lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., tfosedi, počivalniki ...j - Marque Alenka. Centerza nego obraza in telesa. Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 03 49 26 000-10% popust - Marquise, visoka moda metrskega blaga, Ozka ulica 4,3000 Celje -10% popust - Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Arja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvod- nje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje - 10% popust velja pri gotovinskem nakupu - Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah - do 35% popusta ob nakupu letnih pnevmatik - Optika Salobir. Leveč 38a. 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji - Simer d.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje. P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper. Ferrarska 17-3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo -SjadaJm. Plinarniška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051626 793-10% popust -Klimatiziran Taxi Simbv. 03120 50 60 -10% popust - Slikooleskarstvo Podpečan. Vel. Pirešica 27h - 5% popust na delo (brez materiala) -limeout (Golovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 32 24-15%popust -Top-fit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22. Celje -10% popust - Witboy ScotchS Soda. Planet Tuš Celje, Stanetova 3, Celje. Witboy Laško -10 % popust - Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9.3000 Celje -10% popust -Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene Zeleno modno zdravilo HITRO NAROČITE Petek, 12. avgust: Dan ne bo ugoden za dogovore, kar velja za zasebno in poslovno raven. Razum in čustva bosta v nesoglasju, zahtevnost bo izredno velika. Izogibati se je potrebno sporom in ostrim debatam. Misli bodo destruktivne, pojavi se lahko tudi nemoč in pesimizem. Sobota, 13. avgust: Ob 4.40 tvori Luna svoj prvi krajec. Obdobje od nas zahteva prilagajanje okoliščinam. V medsebojnih odnosih lahko nastopijo trenja, zato dan ni primeren za sklepanje kompromisov ali za iskanje razumevanja. Kvadrat med Merkurjem in Marsom bo povzročal povečano živčno obremenjenost. Nedelja, 14. avgust: Dan moramo preživeti čim bolj aktivno. Luna v znamenju Strelca bo prinesla dvig energije, zato je treba to izkoristiti v kar najbolj pozitivni obliki. Misli bodo izredno dejavne. Notra- nja moč bo izredno velika, zato je dan primeren za revitalizacijo in regeneracijo. Ponedeljek, 15. avgust: Do 12. ure so izjemno pozitivni vplivi planetov. Računate lahko na izdamo podporo, lahko tudi vplivne osebe. Trigón med Luno in Soncem in direktno gibanje Merkurja bodo odlični položaji za rast in razvoj. Ugoden čas je tudi za finance. Zvečer bo nekaj negotovih uric na čustvenem področju. Torek, 16. avgust: Luna vstopi kmalu po polnoči v Kozoroga. Ukvaijali se bomo z vsemi zemeljskimi zadevami, s financami, ugodno je tudi za nepremičnine. Energije, tudi za fizično delo, nam ne bo manjkalo. Energija bo skon-centrirana na poslovno plat, zato nam bo zmanjkovalo časa za zasebnost. Sreda, 17. avgust: Ob 5.05 preide Venera, kraljica ljubezni, v znamenje Tehtnice, kar zagotavlja bistveno izboljšanje v čustvenih in ljubezenskih razmerjih, pa tudi sicer najavlja harmonične medsebojne odnose. Tudi Jupiter in Neptun bosta po- -zitivno aspektirana, zato bomo imeli veliko ustvarjalne energije. Četrtek, 18. avgust: Luna vstopa v Vodnarja. Dan pred polno Luno bo adrenalinski, zato bo treba razgrete strasti umirjati. Cel dan bo Luna tvorila neugodne tranzite, zato bo povečan notranji nemir, živčnost bo v porastu, koncentracija slabša. Astrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 14 26 33 (250 sit/min) samo z mobilnega telefona in 090 41 26. ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/ min) Osebna naročila: 041 519 265 I! .Vil j: 1 ! \\ Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in ■^---«^zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. MIH']'I l!H Ime iri priimek: Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Zoper poletno vročino, ki je letos - roko na srce - silno nepredvidljiva, nam moda ponuja nekaj zdravilnega. Zelenega! Zato, ker je zelena barva zdravilna, ena najbolj hladnih barv in letošnje poletje še modna za nameček. Pa nadmoćna, kar se simbolnih sporočil tiče. Zelena je namreč izrazito ženska barva. simbol prebujanja prvobitnih voda, barva upanja, sreče, skrivnostne, ezoterične moči ... Skratka, zelena je zdravilna barva in mi vam priporočamo zdravilno, modno zeleno poletno kuro... Ampak, lepo prosim, da ne pozelenite kar povprek in za vsako ceno - še posebej tisto zelenilo, ki ga povzroča žal vse bolj aktualna zelena zavist, bo- _______ mo prečrtali. Podčrtali pa prijazna zelena občutja, mogoče tudi tista, ki prebujajo naše okuševalnebrbončice. Natančno tako, saj je moda znova poiskala navdih v če že ne zdravilnem na prvo žogo, pa vsaj dolgoročno gledano zdravem zelenem sadju in zelenjavi. Imate radi metin koktají, s pistacijo posutega lososa, ki-vijevo solato ali najraje zagri-zete kar v zeleno jabolko? Če ste zapriseženi nebarvam oziroma večni črno-beli eleganci ter vas »nezrelo zelenilo« vrže s stola, nikar ne recite takoj: »Ne hvala, zeleno pa kar sami nosite...« Malo, najprej za zabavo počofotajte v zelenilu in preskusite male zdravilne odmerke. Z modnimi detajli seveda, v podobi torbice, sandalov, rutice... Morda pa se vam zgolj s preizkušanjem odprejo doslej neznane zelene barvne perspektive in ujamete še zmagovalno originalno kombinacijo poletja - zeleno & zeleno... tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. PRODAM RENAULT 5, campus, letnik 1.992, dobro ohranjen, prvi lastnik, 63000 km, prodam za 140,000 SIT. Telefon 041 396-091. 4940 HYUNDAI accent, lelnik 2002, uno, lelnik 1998 in audi, letnik 1988 dizel, prodam. Telefon 031 714-955. 5030 AUDI 80, torto diesel, letnik 86, prodam. Možna menjava. Telefon 041 567-392. 5047 OSEBNI avto Renault Twingo 2001, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 646-610. Š680 KIA pride 1,3 gbci 99/00,5900 km, prvi laslnik, reg. januar 2006, elektropaket, dobro ohranjen, prodam za 490.000 SIT: Telefon (03) 5730-051, 031 265-373. L 725 R LAGUNA 1.8 rt, 195, cena 450.000 SIT, VW passat 1.8 i, I. 94, karavan, cena 650.000 SIT, prodam. Telefon 041 421-588. 5109 HYUNDAI accent 1,3 2000, reg. nov. 05, srebrne barve, 98.800 km, prodam za 750.000 SIT. Telefon 031 526-748, po 17. uri. 5134 CITROEN ax 1,1, letnik 1994, dobro ohranjen, prodam. Cena 100.000 SIT. telefon 040 555-167. Ž 365 RENAULT megane coupe, letnik 1999, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 630-977. 5151 PRODAM HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladalni prikolici, za 15.000 SIT in za Creino prodam za 20.000 SIT. Telefon 040 228-308 Š553 TRAKTOR zetor, 53-40 phv, letnik 97, dobro ohranjen,-prodam. Telefon 031 776-591. 4981 CEPILEC drv na sveder, prodam. Telefon 5733-248. L745 ŽAGO Husqvarno, zelo dobro ohranjeno, prodam zaradi bolezni za 80.000 SIT. Telefon 041 862-419. 5042 MOLZNI stroj Virovitica, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 041 455-707. 5057 INDUSTRIJSKI šivalni stroj Hecchi Bagat s VILIČARJA Indos 2,51, dizel, letnik 1977, vozen, prodam. Telefon 041 636-614. PRODAM ŠMARJETA, Prekorje. Prodam hišo, prek 300 m' stanovanjske površine (3 etaže), na parceli 1220 m2. Hiša je takoj vseljiva, delno opremljena in nedavno generalno obnovljena. Lepa okolica, vrt 150 m2, vsi priključki, bližina avtobusne postaje in ostalih infrastruktur. Hiša je primerna za 2 družini ali kombinacija z obrtno dejavnostjo. Telefon 041734-454. HIŠO v Preboldu 220 m2, parcela 1400 m2, letnik 1974, prodamo za 22.000.000 SIT. Telefon 031 86M92. 5155 VOJNIK, dvodružinsko hišo, obnovljeno I. 1976, 130 2 bivalne površine, s prizidkom kleti, z garažo in vrtom na parceli 486 m2, ck na olje (možnost no plin) kabelska, prodam oli menjam za manjše stanovanje. Cena 19.000.000 SIT. Telefon 031 325-773, (03) 5772-832. 51575158 BLIZU Zibike prodam vinograd s kletjo in tudi trgatev. Telefon 5412-453. 5055 p^j^j NEPREMIČNINE l»8l» www.pgp-nepremicnint STISKALNICO na sleme, primerno tudi za kmečki turizem, prodam. Telefon 031 400-386. ž 368 KUPIM TRAKTOR in drug stroj, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 4815 K0RUZNIK, obračalnik pajek sip 3.5 n, topim. Telefon 5795-021,041 763-« 93. Š681 ZADNJI priklop za traktor 539 na kljuko, kupim. Telefon 5793-379. Š386 VIKEND, z vinogradom, sadovnjakom in vrtom, na Kalobju - sončna lega, 47 arov zemlje, prodam. Telefon 0312QM24, 041 736-147. 5143 HIŠO no Ostrožném, možnost menjave, prodom. Telefon 041 628-674. 4966 GRADBENO parcelo, 1070 m2, Prekorje, odlična lokacija, vsi dokumenti, prodam. Telefon 041 601-555,(03)491-2500. NA Babni Gori št. 12, Sveti Štefan, na mirni in sončni legi, prodam kmetijsko zemljišče v skupni izmeri 29.734 m2, s staro hišo in gospodarskim poslopjem. Zemljišče je primerno za kmetijske namene - vinogradništvo ali rejo razne drobnice. Telefon (03) 59734)99. 4941 GRADBENE porcele od 700 do 1300 m2, okolica Vojnika, prodam. Telefon 041 393-234. 5062 PODKIETENO hišo s 1000 m2 zemlje, v Dolenji vasi pri Preboldu, prodam. Telefon 041 795-668. 5072 PARCELO, primerno za vikend ali vinsko klet, prodam. Elektrika, voda ter asfalt v neposredni bližini, lepa sončna lega. Telefon (03) 5794-733. 5080 GOZD 4800 m2, povprečen bukov v Spodnjem Bodrežu pri Grobelnem, prodam. Cena 3.000.000 SIT. Telefon 031 656-927, po 16. uri HRIBOVSKO kmetijo 10 km iz Sevnice, veliko 29 ha, prodamo.Telefon 041 926-660. CEUE, bližnjo okolico. Zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2, kupim.Telefon 031 623-242. 4695 NOVEJŠO hišo vokolici Celja, lahko nedokončano, kupim.Telefon 041 836-743. 4165 POSLOVNE prostore v centru Celja v izmeri do 100 m2, primerne za opravljanje pisarniške dejavnosti, kupim. Telefon 041 799-660. 5041 BRUNARICO ali manjši vikend v Spodnji Savinjski dolini, kupim. Telefon 031 526-748, po 17. uri. 5134 ZAZIDLJIVO zemljišče v Celju ali okolia, kupim. Telefon 031541-592. 5154 HlŠOvokolici Celja,kupim. Telefon 031541-592. 5154 VIKEND v okolici Celja, kupim. Telefon 031 541-592. 5154 ODDAM POSLOVNI prostor, Šentjur-center, velikost 147 m2, vsi priključki, oddamo. Telefon (03) 749-3220.0dvetniška družba Gre-gorovič-Pungartnik d.n.o., Cesta Valentina Orožna 8, Šentjur. n NAJAMEM HIŠO v okolici Celja najamem za doljše obdobje. Telefon 051 366-535. 5064 V Celju - Lava, Nova vas, Hudin ja, vzamem v najem frizerski salon. Telefon 041 729-454, Stopar Vinko, s.p., Levstikovo 3, Celje. 5160 mmm V ST0RAH prodam dvoinpolsobno stanovanje, 63,49 m2, dobro vzdrževano. Telefon 040 742-132. 4879 TRISOBNO stanovanje na Zelenin, 69 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 342-661. 5090 KUPIM STANOVANJE v Celju, kupim. Telefon 031 541-592. 5154 NEIZDELANO podstrešje v Celju, ku|Mm. Telefon 031 541-592. 5154 ODDAM HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru. Nove apartmaje in sobe (nočitev z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064. 2784 APARTMA v Termah Bonovci oddam v nojem. Telefon (03)7001-611,031 564-852. n APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,031 564-852. n V Celju oddom v najem opremljeno garsonjero s 30. septembrom. Telefon 00385 9178 6 3 243,031 843-545. 4705 DVOSOBNO stanovanje v Žalcu, oddom. Telefon 041342-400,5777-125. 5045 SOBO opremljeno 4»4 m2, s kopalnico, oddam pošteni študentki ali študentu, ali mamici - ugodno. Kličite od 12.h do 13.h ali od 14.h do 20.h. Telefon 031 660-196,(03)5418-144. 5070 ENOSOBNO stanovanje oddam ženski z otrokom - sprotno plačilo. Telefon 040 695-146. 5106 ŽALEC, dvosobno stanovanje, balkon, 2. nadstropje, catv, oddom. Ceno 60.000, potrebno leno plačilo. Telefon 041435-596. Ž 364 DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Celju, oddamo. Cena 55.000 SIT. Telefon 041 260-551. 5137 IŠČEM STANOVANJE pri starejšem upokojencu v Celju ali v bližnji okolici, iščem. Sem upokojenka, vse ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite na Novi tednik, pod šifro: OBOJESTRANSKA POMOČ. 5102 BULDOŽER tg 75 c, v delovnem stanju, HIŠOvZgomjiSavinjskidolini,staro,potreb-dobro ohranjen, prodam. Telefon 051 no obnove, prodam. Cena po dogovoru. 324-461. 5122 Telefon 5453-153. 5102 ENOSOBNO stanovanje 35 m2 +12 m2 kleti in trisobno stanovanje 58 m2 + 27,5 m2 lastni atrij v bližini centro Celja, oboje popolnoma obnovljene, ck, kabelska, prodam. Telefon 031 600-625. p Iju, Nova vas, prodorno'Telefon (03) 5416-957. 4949 m2, s parkirnim prostorom, vseljivo 1.11. 2005, prodam. Cena po dogovoru, telefon 5716-376,051 605-915. Ž359 ENOSOBNO stanovanje (27,80 m2) v centru Celja, prodam. Telefon 040 861-758. ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. I Slovenska c. 27, LJUBLJANA l'Vi I ? H 3J i [H GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK • CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Roivoini center) TEL.: 03/ 42 74 378 I L A Ž J !tf.