82. številka Ljubljana, v ponedeljek 13. aprila. XVIII. leto, 1885 rhujii vsak dan zvečer, izimši nedelje ni praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vatriI »k O-Og orske dežel« za vse leto 15 gld., za pol leta H pld., za četrt leta 4 «ld., z« jeden mesec 1 glcL 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse, leto lil gld. /.a četrt leta 'i gld 30 kr., za jeden niuaee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racu na se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za čtitrt leta. — Za tuje dežel e totfko več, kolikor poSrnina znana. Za oznanila plačuje ne od čctiristopne petit-vrste po 6 kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po f> M\, liuana hiSi, »Gledališka stolba". U p r a v n i 11 v u naj se blagovolijo pošiljati usročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Gospodje volilci! Naši kandidatje za letošnje dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski so: V II. razredu, Iti voli v torek. 14. dan uprila: I*eter Ghasselli, hišni posestnik v Ljubljani; Fran žrotOČllili, c. kr. stavbeni svetnik v p. v Ljubljani; Llltlovik Itnvilikar, c. kr. deželne sodnije svetnik v Ljubljani; Toma Zupan, c. kr. profesor in vodja Alojzijevišča v Ljubljani. V L razredu, ki voli v četrtek IG. dan aprila: Henrik \lilliail. hišni posestnik v Ljubljani; tir. Josip Stare, pristav pri c. kr. fin. prokuratm i in hišni posestnik v Ljubljani. Janez Vel ko*'ril, posestnik tovarne v Ljubljani; Josip Toiliek, inžener in graščak v Rakovniku ; Narodni centralni volilni odbor. „Matice Slovenske" XX. redni občni zbor. (Dalje.) Predsednik Grasselli spominja se umrših društ-venikov, zlasti pa nedavno umršega Vinka Poto-6 in a, ki je „Matici" volil 500 gld. (Zborovalci ustanejo v znamenje sožalenja s sedežev.) V debati o poročilu tajnikovem poprime prvi besedo prof. Raič ter pravi, da je čitajoč vabilo mislil, da se je minila tiskovna pomota. Kajti na vabilu se čita: XX. redni veliki zbor" in vender bi bil sleherni matičar pričakoval vabila na izredni občni zbor, kakor je bilo pri zboru v 5. dan decembra 1883 skleneno. Govornik bil je radoveden na uzroke, zakaj da izrednega občnega zbora ni bilo, a ni jih zvedel, kakor tudi zaprek ne, zakaj ga ni bilo. Govornik izraža tudi svoje začudenje, da se prenaredba pravil zategadelj ni stavila na dnevni red, ker se je večina odbora v tem zmislu izrekla. To ni pravilno. Sklepi občnega zbora morajo se iz vrše vati, to je naloga odborova in dobro bi bilo zvedeti, po katerem §. je odbor v tem slučaji ravnal. Prenaredba pravil sicer ni potrebna, ker so pravila dobra, a treba je, da se vrše, da se v občnem zboru vsprejeti predlogi izvajajo. Govornik da je stavil predlog, da se izvolijo trije možje, ki imajo štirikrat na leto pregledavati knjige in vse stvari. Ko bi se bilo to storilo, odpale bi bile marsikatere nerednosti. Govornik navaja konkreten slučaj, tikajoč se 1. 1H81 doposlanih, a ne uknjiženih 22 gold. nasvetuje, da bi se imena članov, ki so svoj letni donesek že plačali, priobčevala po slovenskih listih, to pa ne samo v „Novicnh", ki so premalo razširjene, ampak posebno v „Slov. Narodu" in v „Slovenci". Kar pa se tiče slovensko-italijanske slovnice, ki jo „Matica" hrani in za katero je že plačala nekaj nagrade, bilo bi najbolje, da se slovnica vrne pisatelju v nameček, ker je izdavanje te slovnice nepotrebno. Kdor se hoče italijanski učiti, itak nemški zna, ima torej slovnic na izber. I. Hribar opozarja zbor na to, da ima narod slovenski v Pragi izvrstnega prijatelja, ki se živo zanima za vse naše razmere, po katerega posredovanji je dobila „Matica" veliko lepih knjig in tudi članov iz čeških krajev. Ta prijatelj je gosp. Jan Lego, uradnik češkega muzeja. V priznanje njegovih izrednih zaslug naj torej zbor omenjenega gospoda imenuje častnim članom. Nadalje bi nasve-toval, da bi se pravila spremenila v tem da bi društva in knjižice ne bile primorane plačati po 100 gld., ampak da bi zadostovalo po 2 gld. na leto in da bi se tajniku dalo več pravic. Matici se je posrečilo, da je v sedanjem svojem tajniku dobila jako delavnega in sposobnega moža, torej bi bilo želeti, da se mu stališče razširi, da se ne bode ž njim postopalo, kakor da bi bil odbornikom podrejen. A. Trstenjak očita, da so Matično knjige slabo urejene in polne slovniških hib ter interpe-luje odbor, zakaj ne skrbi za pravilno in jednako pisavo v knjigah, po društvu izdanih, in kako misli v tem ozirtt v bodoče ukreniti. Potem navaja poseben slučaj, v katerem se je po njegovem mnenji nekemu pisatelju odmerila prepičla nagrada, manjša nego bi mu šla po pravilih. Ker se nagrada prav ne odmerja in preveč svojevolno postopa, odtegnili so najboljši pisatelji svoje sile, kar je „Matici" v veliko škodo. „Matica" morala bi si biti v skrbi, da pridobi kolikor možno dobrih in najboljših pisateljev in govornik predlaga, naj Matica kupuje lastništvo slovenskih knjig od pisateljev. I Daljo prih.) Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalni predlog, da se napravi nov 11 ji k po nekaterih ulicah in cestah, da se obnove in na novo narede nekateri hodniki in da se napravijo nekateri novi prehodi. (I-bllje.) Za tlak teh prehodov priporoča se najbolje klinkerski tlak, kateri ima dobro lastnost, da se udaja pod kopiti konj in pezo vozov, in je vsled tega jako trajen. Dozdaj po večjih mestih avstrijskih znani klinkerski tlak za težki promet pa je jako drug. To je bilo menda uzrok, da celih ulic neso nikjer še podlačili z njim, da zato o pravej trajnosti nje-govej nemarno še zanesljivih poročil. V poslednjem času začel je pa tovarmk Mat. Tasotti v Zagrebu izdelavati klinkerski tlak, čegar dobava bi loco Ljubljana z delom vred stalo le po S gld. 60 kr. za m2. V Zagrebu je leto dni ze več sprehodov narejenih iz tega tlaka in izkazal se je jako dober; kajti ves ta čas se kljubu živahnemu Zagrebškemu prometu ni ubila niti še jedna opeka. Zato bi po mojem mnenji kazalo, da bi se za prehode upeljal isti tlak tudi v Ljubljani in bodem glede tega stavil kasneje primeren predlog. Konečno prestopam k hodnikom za pešce. S temi je Ljubljana sicer še precej dobro preskrbljena; a mnogo je že takih, ki nujno potrebujejo poprave. Vpraša se tedaj: ali bi ne kazalo nadomestiti sedanji hodniški tlak s takim, ki bi bil lepši, ocem dopad'jivejši, pogodnejši in trajnejši. Po vseh naprednejših mestih začel se je sedaj že uvajati za hodnike chamotni tlak. Dunaj, Gradec, Uudapešta; posebno pa Praga ima že celo vrsto ulic preskrbljenih z lepim tem tlakom. Stroški zanj z ozirom na njegovo trajnost neso previsoki, kajti LISTEK. Gregorčičev dan v Prvačini. Vipavska dolina sluje kot vrt slovenskega ozemlja, da si je v zadnjih letih vsled slabih letin, trtne bolezni in drugih nezgod nekoliko zaostala. A mej najprijaznejše in romantične kraje cele doline smemo uštevati občini Dornberg in Prvačino. V prijazni nižini, v sredi solnčnatih vinogradov leži Dornberg, dober streljaj od tod na jasnem holmci Prvačina. Obe občini loči tiha Vipava, katera se opazno vije mej vinogradi in livadami proti bistri Soči. Na na-nasprotnem Lribci, kateri objema ob podnožji imenovana reka, kraljuje preprosta vasica Gradišče, ponosno opirajoč svoj pogled na skalovito kraško raz-gorje, dočim zavidljivo obrača nanjo oči vsa spodnja Vipavska dolina. V tej preprosti vasici prebiva sedaj ponos slovenskega naroda, Simon Gregorčič. Njemu v čast priredila je Prvaška čitalnica dne 6. aprila slavnost, ki zasluži, da se zabeleži. Kdor se je te slavnosti udeležil, čutil bo sam gotovo, kako teško je popisati in dopovedati drugemu kakovost in značaj te slavnosti. Nedostaje mi izrazov, da bi označil navdušenost, ki je vladala onega dne v Prva- čini pri veselici, nobeno pero ni dovolj spretno, da bi popisalo natančno in pristno to narodno slavnost. Tu podajamo čitateljem le okostnico onega krasnega večera, po kateri naj si fantazija čitatelja stvari podobo, ki se bliža dejanski. Na cesti, ki pelje iz Gorice skozi Št. Peter v Dornberg in se strinja na Vrtovinskem mostu s cesarsko, stoji pod Prvačino krčma Vinkota Grego-riča, kateri je sezidal novo, precej obširno dvorano čitalniško. Prostor okolu krčme bilje s trobojnicami in drugimi zastavami okrašen, cez cesto proti Dorn-berški strani napravljen bil je lepo, pravilno sestavljen slavolok z napisom: „Slava Gregorčiču". Tudi čitalniška dvorana bila je preprosto, a jako okusno ozalšana, oder — sicer majhen — pravilno urejen. Vreme se je ves dan jako kislo držalo, stari Čaven, si je bil — nenavadno o tem času — celo svojo golo glavo pobelil. Pri vsem tem zbranega je bilo ob 6. uri mnogo občinstva pred Gregoričevo krčmo, kateremu so topiči iz sosednjega Gradišča naznanjali, da se je odpeljal slavljenec S. Gregorčič od doma. Ob tem času razkrilo je solnce svoj obraz ter prijazno razlivalo svoje žarke izza kraškega skalovja nad Gradišče in pot, po kateri se je pesnik vozil. Tudi ono hotelo je pokazati svojo radost, da se toliko ljubljeni, pohvalni in pobožni pesnik slavi Pri Prvaškem mlinu čakala so slavljenca narodna dekleta ter izročila mu lep venec. Od tod stopali sta pa pred pesnikom dve vrsti pevcev iz Gradišča, prepevajoč narodne pesmi pred vozom, v katerem se je pesnik počasi vozil, spremljcvan od g. Zorna, knezoškofovega stričnika. Pri slavoloku, kjer se je občinstvo nagnetlo, bil je pesnik slovesno vsprojet s presrčnim pozdravom, godbo in streljanjem topi-čev. Od tod peljali so odborniki Gregorčiča v dvorano, ki se je takoj napolnila. Takoj potem prične beseda. Prvi nastopi Vinko G r e g o r i č , podžupan Dorn-berško-Prvaške občine, ter izrazi v kratkem nagovoru veselje, da ima občina takega soseda ter si šteje v veliko čast imeti takega občana. Na to stopi pred pesnika župan A. Šinigoj ter mu izroči diplomo častnega občanstva te županije. Slavljenec se srčno zahvaljuje za skazano mu čast ter poudarja, da prav za prav je Slovenec mej Slovenci povsod doma, da narodno srce ne pozna tistih mej, katere so potrebne politični upravi. S tega stališča, pravi, je imenovanje za častnega občana nepotrebno, a vendar ga to odlikovanje veseli, da si po od^kovanji sploh njegovo 818*08 ma 605 1G , 134* 3 08'89 '.08-80 ne velja nič več ko po 4 gld. 20 kr. za m\ v tem ko tudi sedanji grapasti, ne lepi in uplivom vremena jako pristopni tlak Ljubljanski iz podpeškega kamenja ni cenejši od 3 gld. 60 kr. do 4 gld. Mestni magistrat je v svojej seji dne 11. oktobra 1884 sicer že sklenil, da se ima za poskušnjo naročiti jeden vagon klinkerskih in jeden vagon cha-motnili plošč (a 172 m* per vagon) in mestni stavbeni urad je ta sklep tudi pred nekaj dnevi že izvrši . Ta sklep mestnega magistrata je vsekakor hvalevreden; toda zdi se mi vender, da bodemo na ta način prekasno prišli do splošnega dobrega tlaka. Jaz tedaj mislim, da bi ono, kar se je po drugih mestih že izkazalo, mogli sprejeti tudi mi in za one hodnike, ki sedaj že potrebujejo nujne poprave, naročili chamotne ploščice, katere neso slabše od klinkerskih, pač pa za 45 kr. per nt2 cenejše. Hodniki, ki že sedaj potrebujejo izdatne poprave, so: 1. v gledaliških ulicah v obsegu . 2. v Šelenburgovih ulicah v obsegu . 3. na Kongresnem trgu vzdolž Lav renčičeve, Fischerjeve in Kogeljnove hiše v obsegu . . . . . . |j> 4. na Mestnem tr^u od Špitalskih ulic do Pod tranče v obsegu . . , . 5. na Mestnem trgu od Pod tranče do magisratne hiše št. 37 v obsegu . torej skupno . . I7..4 !)3 m2 j Poleg tega je pa neobhodno potrebna tudi na- j prava hodnikov na Marije Terezije cesti od hiše št. na Duuajskej cesti do evangel8ke cerkve in ou Tnrjaikega trga vzdolž celega Brega. A ta tlak bi be dal izvršiti iz ranljivih kamenitih plošč, katere ostanejo, če se prej imenovani hodniki oblože s chamotnimi ploščicami. Stroški za napravo tlaka in hodnikov bili bi sledeči: 1. tlak v Spitalskih ulicah iz granitnih ploščic veljal bi poleg plohe 213 30 m2 po gld. 7-— . . . 2. tlak /a Gledališke ulice, ki merijo 45808 m1 iz granitnih ploščic veljal bi po gld. 1'— . 3. tlak za Šeleburgove ulice, ki merijo 83138 m2 iz granitnih ploščic veljal bi po gld. 7-— . 4. tlak iz granitnih ploščic na l)u-najskej cesti, ki meri 2232 88 m* \eljal bi po gld. 7- . . . 5. prej posamezno navedeni prehodi, ki merijo skupno 565*80 ur iz težke klinkerske opeke zagrebške tovaine veljali bi po gld. 5MiO m2 6. hodniki v Gledaliških ulicah, Se-lenburgovih ulicah, na Kongresnem trgu ob Lavrenčičevej, Fi-BCberjevej in Kogeljnovej hiši i a po obeh straneh mestnega, trga iz chamotnih ploščic veljali bi, ker vsi ti hodniki merijo 173443 m2 po gld. 420 . . . 7. in konečno hodnika na Marije Terezije cesti od hiše št. 9 na Duuajskej cesti do evangelske Odnesek . gld. 86834,54 gld. 14!» 8.10 B206'66 58-03G 16630' 16 20O'J-7() 7484 GO Prenesek . gld. 36334.54 cerkve in od vogla Turjaškega trga vzdolž celega Brega v meri 1394 ma, iz doslej navadnega kamna, ki bode na razpolaganje od ostalih prenovljenih hodnikov in razen dela ne bode stal nič, po 1 gld. per m'..... „ 1394 — Vsi troški za tlake in hodnike, katere jaz predlagam na novo napraviti ali obnoviti, iznašali bi_ tedaj.........gld. 37728 54 (Konec prih.) Politični razgled. V Iran. j c dežele V Ljubljani 13. aprila. V vseh deželah se začenjajo priprave za ilržiiviioKhnrsko volitve. V četrtek so češki zaupni možje imeli shod v Pragi, kateremu je predsedoval dr. Riger. Sklenili so, da se v vseh okrajih osnujejo krajni volilni odbori: Tem odborom se bodo prepustilo tudi postavljenje kandidatov. Ko bodo kandidati postavljeni, bodo zaupni možje imeli zopet sejo. Budgetni odsek lirvutNkegn. sabora je končal svoja posvetovanja. Za srbske cerkvene potrebe je dovolil 2000 več, nego je sprva bilo postavljeno v proračun, to je namreč priporočala vlada. Srbski poslanci so zahtevali, da bi se dovolilo še 3000 gld. več, pa temu ni pritrdil odsek, pač pa je dovolil banu, da bode vlada še smela povišati dotacije pravoslavnemu duhovenstvu, ko bi bilo treba. V soboto se je v odrski zbornici poslancev predložilo poročilo odseka 21 članov o reformi gospodske zbornice. V četrtek se začne debata o tem. V u a uh države. Danes odpotujejo «rl»Nki ministri v Niš, kjer se začne skupšina. Kdaj da odpotuje kralj tja, še ni definitivno določeno. — Srbska vlada je prepovedala „Makedonskomu Glasu" in „Trnovskej Konstituciji" Uhod v Srbijo. Poslednji časopis je ofici-jozen organ bolgarskega ministerskega predsednika, zategadelj ta prepoved srbske vlade gotovo ne bode zboljšala razni«t mej tema državama. General Rleci vrnil se je iz Afrike v Rim. VsprejeU so ga ministri Depretis, Mancini in Ricotti. Po njegovem mnenji Italiji ni treba v Massauah poslati nikakega podkrepljenja, ker se tja lahko odpošlje posadka iz Assaba. Massauah bode pa treba utrditi proti suhej zemlji, da se bode mo^el braniti j napadom sovražnih rodov. Vojaško poveljništvo v j Massauahu je dalo povelje, da se ima nakupiti 400 l velblodov. Vsa druga vprašanja vnanje politike je na stran potisnil -m^JteNlto-rtiKlti konflikt. Vsi časopisi se bavijo s tem vprašanjem, pa nikdo ne more vedeti, ali se bode ta stvar poravnala mirnim po-j toni ali pa pride do velike vojne. Danes vse kaže, da se bode ohranil mir, jutri zopet, da je vojna neizogibljiva. Posebno boj mej Rusi in Afgani, ki je bil 150, in. m., je ta spor jako poostril. Za ta boj so v Petrogradu baje že vedeli 1. aprila, pa so molčali iz diplomatskih ozirov. Rusija namreč ne želi boja, vsaj tako vedno zagotavlja Giers, zategadelj tudi ni marala, da bi vest o boji motila pogajanja. Ko je vest o tem prišla v London, so tamošnji listi zaupili, da Anglija mora od Rusije zahtevati zadoščenja, ki pa more biti le tako, da ruska vlada odpokliče generala Koma rova, in izreče, da nikakor ne odobrava njegovega postopanja. Anglija se je res zaradi tega pritožila v Peterburgu, in Giers je takoj jako pomirljivo odgovoril, pa iz- javil, da se je obrnil do generala Komarova za daljna pojasnila. Dokler v Peterburgu ne dobe teh pojasnil, se Rusija ne more o Komarovljevem postopanji nikakor izreči. Angleži se pa sedaj pridno pripravljajo na boj. Ker pa morajo angleške vojne ladije skozi Bospor v Črno morje, da bi ondu začela napadati ruska mesta, se je angleška diplomacija že začela zaradi tega pogajati s turško vlado. Po Pariškej pogodbi tuje vojne ladije ne smejo skozi Bospor, ako se Turčija sama ne bojuje. Zato se pa Angleži na vse kriplje prizadevajo, da bi Turčija ob jednem z Anglijo začela vojno proti Rusom. V Carigradu pa za vojno nemajo dosti veselja kajti slutijo, da bi utegnila pospešiti konec Turčije. Boje se, da bi mej vojno ne nastale kake zmešnjave na Balkanu. Radi teh pomislekov Turčije se je Anglija obrnila do velevlastij, da bi prevzele jamstvo, da se mej vojno na Balkanu nič ne spremeni. Ali katera drŽava bi vsprejela tako jamstvo, ki bi jej delalo same sitnosti? Nemčija je naravnost odgovorila, da ne prevzame tacega jamstva, ravno tako bodo storile druge države. Pa tudi perzijskega šaha si prizadeva Anglija pridobiti na svojo stran. Ta vladar ima jako mnogo upliva pri mahomedanskein prebivalstvu v srednjoj Aziji in Indiji, kajti ti so šiitje, kakor Perzi. Turčija in Perzija se pa neki poprej mislita mej sabo sporazumeti, kako postopati v tej zadevi. Perzijski zastopnik v Carigradu Mohsin khan je odpotoval v Teheran, da šahu sporoči, kako o tem mislijo turški državniki. — Zanimivo je sedaj vedeti, koliko vojakov imajo Afganistanci. Kakor poročajo angleški listi, broji vsa emirova vojska G 1.500 vojakov in sicer 45.400 pešcev in IG. 100 konjikov. Topov ima 222. Poslednja leta se je vojska povekšala za 17.000 mož. Mirovni predpogoji, katere je podpisala 3. t. m. liitnjMka vlada so neki sledeči: Takoj, kose objavi cesarski dekret, ki bode zaukazal izprazniti Tonking in izvesti Tientsinsko pogodbo, prenehajo vse vojne operacije in blokada Formoze in Pakoi-a. Ko se umaknejo Kitajci iz Tonkinga, odpotuje Pate-notre v Tientsim ali pa v Peking, da se začno daljna pogajanja za mir ter se sklene mej Francijo in Kitajem prijateljska in trgovska pogodba Ko bode ta pogodba podpisana, se bodo francoske čete od-poklieale in Kitaj otvoril svoje luke trgovini. Ker pa Kitajcem ni dosti zaupati, odposlali bodo Francozi še več podkrepljenj v Azijo. Te dni odpluje 10.000 francoskih vojakov v Tonking. Ker se je pa pokar/alo, da je poslednjih francoskih porazov bilo mnogo krivo napačno vojno vodstvo, sklenila je francoska vlada nekolike drugače organizovati čete v Tonkingu. Iz njih se bode sestavil voj, kojemu se bode za poveljnika imenoval general de Courev, kateremu bodo podrejeni dva divizijska in štirje brigadni generali. De Courev je jeden najboljših in naj priljubi jene j šib francoskih generalov. MSI. lx Ormoža 11. aprila. [Izv. dop.J (Občinske volitve.) Dne IG. t. in., to je prihodnji četrtek vršile se bodo volitve v III. volilnem razredu v občinski zastop Ormoški. Zbrali so si ta dan zato, da moreta tudi učitelja Rauše in Jurša glasovati, kar bi njima drugače ne bi lahko mogoče bilo, in ker so pri sodniji obravnave pri katerih imajo naši ljudje, odvetniki in drugi ravno ta dan nenavadno dosti posla. Nasprotniki se že sedaj vsled tega v „Wah-terci" hvalijo in veselijo da bode ta volitev „dajč fortšritsfrajndiib" izpala. Mi upamo, da delajo račun brez krčmarja. Mi bodemo in moremo zmagati, ako ostanejo vsi volilci, ki so zadnjič z nami volili, nam zvesti, in da se ne dajo pregovoriti od nasprotnikov, da naj doma ostanejo. srce ne hrepeni, ker prihaja iz naroda, iz prebuje- j nega in zavednega naroda, ki si je zaveden svoje na- | loge in svojih dolžnostij do Slovencev, ki deluje za gmotni in duševni svoj napredek, da se mora meriti s komer koli. Poda roko županu ter ga prosi, naj sporoči vsemu starešinstvu in vsem občanom njegovo najtoplejšo zahvalo. Mlada deklica podari potem v imenu Čitalnice pesniku lep šopek s pre-srčnim voščilom, pesnik se je zahvalil ter želi, da bi čitalnica vedno cvela kakor te rožice, a nikdar ovenela, kakor bodo rožice tega šopka. O ostalem programu besede le nekoliko vrstic: Pevci in igralci so tekmovali, da bi častno in izborno svoje naloge izvršili in ne vemo, komu bi dali prednost; toliko smemo reči, da morajo jedni in drugi ponosni biti na vspeh tega večera. Dramatični del besede vodil je g. E. Klavžar iz Gorice, gospod, ki v tej stroki mnogo more, ako hoče, in ta večer je hotel, da celo mnogo je hotel in s tem je vse rečeno. Ljubezen in navdušenost do pesnika obšinila je bila njega in vse diletante, to jc kazalo igranje — in s tem basta. Isto velja tudi o pevcih. Gospodu Orlu, Prvaškemu učitelju, čestitamo iz srca, da je tak vspeh dosegel, in občini tudi, da ima takega učitelja in take pevce. Prva-čina je res lehko ponosna na jednoga in druge. (Dalje prili.) Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Kene Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nouiinia uinbra.) Šestnajsto poglavje. Volitev. — Sobota. Daljo.: Ko smo prišli v Montmorenev, peljal nas je kočijaž brez vsega ukaza naravnost v gostilno k Cvetki, k kvakarju gostilničarju Setu. Alfred in Suzana nesta našla milosti pri tem prijatelji zlate mladosti. Ne da bi z nami kot z zaljubljenci ravnal, zaračunil nam je kaj slabo kosilo dvakrat predrago. Ugovarjal sem; a brat Set jo združeval z naravno lakomnostjo najnepretrpljivišo napako, ki iz naobraženosti izvira, ta glumač bil je narodni gospodar. Kar napravil je govor v treh oddelkih ter mi dokazoval, da dobro in ceno živeti naznanja le revščino in bedo naroda brez kupčije in obrtnije; dragimi pa je očitno znamenje najbolj razvite naobraževa- nosti, ker gosto ljudstvo skrči ponudbe (prodajalce), bogatstvo pomnožuje kupovalce. Prišel bode dan, ko bode le še zadnji Rothscbild jedno jajce kupiti mogel; ta dan bode zaznamenoval vrhunec občne blagovitosti. Da bi vsaj pri besedah in času kaj prigospodaril, plačal sem mu. Mili Bog me čuvaj, da bi še besedoval s temi prenapetneži, ki so le v jedno misel zaverovani. Dobro poznam te ptiče. Francijo, nje orožarnice, nje vojsko, nje slavo, nje pravice izročili bi Velikemu Mogulu, ko bi jim za to le obljubil osvobojenje , . . mesne dače. Odbilo je že štiri, ko se je naša karavaua odpotila v Pariz. Na moje največe začudenje zaprli so z železnimi drogi okna in vrata lepe gostilne, kot bi bila hiša izumrla in zaklenena. Res čuden način praznovati bližanje nedelje; a v tej deželi, popolnem nasprotnej vsaki drugi, modrijan ne strmi nad ničemer. Prijatelj Set šel je z nami v mesto; zasedel je debelega konja, katerega je z velikanskim svojim klobukom obsenčeval. Poleg njega na veliki sivi kobili drepljala je Marta, visoka, po konci, trda in veličanska kot karabin. To ste bili prednji straži, ki ste vsem mimogredočiin nas zmagoslavni vhod naznaujevali. Doma ostati ne smejo kajti narodni slovenski ponos, slovenska čast tega ne pripušča, nasproti ona zahteva, da tudi one volilce, ki se zadnjič volitve neso udeležili, in pa tiste, ki so se dali pregovoriti in zapeljati, da so z nasprotniki volili, na volišče spravimo, ter da volijo narodno. Ne morem si kaj, da ne bi opomnil posebno naših Dobrovčanov, ki so se nam zadnjič večinoma izneverili ali pa prišli neso, da zdaj to popravijo s tem, da vsi pridejo ter volijo naše kandidate. Vsaj ste ravno, Vi Dobrovčani, najnezadovoljniši bili s starim občinskim zastopom in še nekoliko dnij pred zadnjo volitvijo seje Vaš Ž. izrazil. „Mi smo prepričani, da od Ormoških Nemcev ne smemo nobene pravice pričakovati". In vendar ste vzlic tega prepričanja na dan volitve proti prepričanju volili. Poslali so Vam in drugim kmetskim volilcem Celjskega lisjaka, v kojem se nahaja dopis iz Dobrove kojega je pa šulvereinski konjoslav R. „stuh-tal." Na ta bedasti, lažij polni dopis kaj odgovarjati, se človeku studi, tudi ni potrebno, ker vsaki, kdor razmere naše pozna, posebno pa tisti volilci, ki so z nami volili, sami vedo razsoditi, je li trohice istinitosti v tem dopisu. Zasluge gosp. dr. Geršaka in g. dr. Žižka za narodni razvoj itd. naštevati je nepotrebno, ker poznajo je ne le prebivalci celega našega okraja, ampak pozna jih celi spodnji Staje r, poznati pa jih nečejo Ormoški nemškutarji. V čem pa obstojijo zasluge Ormoških nemškutarjev, recimo Kosola, Martinca, Kade, itd. ? Prvi da nam nad šestnajst let županuje, ne da bi nam, kakor drugi župani delajo, očitno račune polagal. Drugi da nem je dosedaj drago svoje blago prodajal. In zasluge tretjega? Kje so? Da vleče kot občinski pisač 300 gl. ni nobena zasluga, posebno ne, ako morajo drugi delati mesto njega. Ali je to zasluga, da so ustanovili hranilnico ter da so seveda obresti nič manj kakor 10 % jemali, in bi jih še jemali, ko bi jim c. kr. namestništvo ne bi žugalo z razpustom, ako obresti ne znižajo. Ali je to zasluga, da nepustavno že dve leti z občinskim premoženjem gospodarijo? Toraj, dragi volilci, posebno Vi iz Dobrave. Hardeka, Lešnice, Pavlovcev, Pušincev, ne daj;e se motiti ali pregovoriti, da bi doma ostali, ampak pridite vsi brez strahu! Pokažite, da se zavedate Vaših pravic, da se kot slovenski možje ne ustrašite boja, kjer gre ne le za narodno čast, ampak tudi za to, da se občinske naše stvari enkrat uredijo. V četrtek IG. dne ob 9 uri so volitve in volite jednoglasno sledeče gospode: dr. Geršaka, dr. Žižka, dr. Omulca in Jakoba Z in k a za odbornike gosp. Simona K a n d r i č a iz Ormoža in gosp. Josipa Vaupotiča iz Dobrave pa za namestnika. 1% l*tuja 12. aprila. [I/.v. dop.] Danes ob 11. uri dopoludne služila se je v tukajšnji slovenski cerkvi slovesna sv. maša na čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Slovenci udeležili so se te slavnosti brez izjeme; občinstva bilo je mnogobrojno. Sv. mašo služili so 3 gospodi duhovniki ; na koru pa so peli že znani tukajšnji slov. pevci Fbrsterjevo mašo za mešani zbor op. 15. Ta maša se nam je zeleo dopala, posebno če se tako precizno poje, kakor so jo pele naše vrle Pri prvi zavori našel sem miroljubnega kva-karja prepirati se s pobiralcem cestnine. • Povem vam, kričal je zadnji, ne greste naprej, če ne plačate cestnine. Dva sta, to je štirindvajset centov, ne pa dvanajst. Prijatelj, odvrnil je gostilničar, nemaš prav, da se toli srdiš; to se ne spodobi ne pametnemu možu, niti kristijanu. Poglej le cenovnik ter ne zahtevaj od mene več kot ti zakon zahtevati pušča, če ne zakriviš se hudodelstva izsilovanja denarjev. Tu je cenovnik, odvrnil je cestinar ves razjarjen; čitaj ga ti sam, neprenesljivi žlobudrač! Osem centov od konja, štiri cente od moža; ali je to jasno? Popolnem jasno, rekel je kvakar; in ta častita gospoda naj mi bode priča, da sem ti plačal tvojih dvanajst centov. Pa ona ženska, rekel je cestninar kazoč na Marto, ki je dalje drepljala. No, odvrnil je Set z neomajljivo resnostjo, ta ženska ni mož in nje kobila ni konj; po takem ti nič ne dolguje. Nato je v skok oddirjal ter je pustil cestni-narja stati z odprtimi usti. Upam, rekel sem cestninarju, da bodeto tožili tega nesramneža. (D»lj« prih.) pevke in pevci. Res, prav iz srca se moramo veseliti tega izbomega napredka. G. vodji pa na tako dobrem vspehu Čestitamo. Iz Ormoža 11. aprila. [Izv. dop.] (Občinske volitve III. razreda. Celjski lisjak.) Celjski „Kmetski prijatel", to je tisti lističek, ki bi rad kmete za prijatelje imel, je 22. februvarja prinesel iz Ormoža jako nesramen dopis, v katerem napada posebno g. dra. Geršaka in pa dra. Žižka. Bila bi pa prevelika čast za ta zakotni lističek, ki se po stranpot ca h in pri zaprtih durih uriva našim poštenim kmetom, nezaslužena čast bi mu bila, ako bi mu kdo odgovarjal na njegove bedarije, vsaj po takih dopisih odvrača od sebe vsakega razumnega čitatelja in še pošteno narodno stvar nehote sam širi. Ker so pa nekateri poštenjaki, ki še „kmet-skega' lisjaka ne poznajo, tudi list v roke dobili, in ker bi utegnili njegovo blebetanje za resnico imeti, naj nekatere stvari razjasnim. Brž ko je g. dr. Geršak po naključbi zazve del za tisti dopis, je poslal to-le na uredništvo „Kmetskega prijatla": „Upiraje se na §. 19. tiskovne postave želim, da se dopis iz Dobrave (Or moške volitve) tako-le popravi: 1. Ni istina, da je mir le takrat bil, ko sta bila Vodopiuc notar, Vuk pa fajmošter; nego mir je bil tako dolgo, dokler neso tukajšnji liberalci začeli tožiti najprej mene, potem g. dra. Žižka, potem pokojnega g. dekana Sporna; te tožbe so se pričele po zmagi Slovencev v okrajni zastop še le pred nekoliko leti. 2. Ni istina, da bi jaz bil svoji ženi vse prepisal; ona je sicer posestnica dveh hramov v Ormoži ali ni niti soposestnica pri mojih treh posestvih na Stanovnu in na Lešnici. V Ormoži, dne 3. aprila 1885. Dr. Geršak m. p." Iz tega se vidi, kako lisjak rad laže. Lisjak vpraša: „ali je Geršak komu kaj „šenkal" (kupico vina?) ali je za Ormož, za Hardek, za Cerkev ali za okraj kaj važnega ali koristnega storil?" —Ali je komu že kaj „šenkal", ne vem; to pa vem, da je dopisun kmetskega prijatla že dostikrat Gerša-kovo vino pil in da si g. dr. Geršak s svojim peresom toliko prislužil ni, kakor nekateri Ormoški trgovci s svojim dragim blagom. Jedna zasluga narodne stranke je ta, da je spravila v Ormož trgovca g. Miklna, kateri ima dobro blago po nizki ceni. Gospoda nasprotniki, vedno govoreči o kupicah, "ali ste morebiti ponosni na vaše kupice in butelje, ki jih volilcem dajete, ali ste ponosni na vaše goldinarje, s katerimi Dobravčane k vo-litvi vabite? Narodna stranka nikogar ne miti in ne podkupuje, ona samo vzgojuje k narodni zavesti, se na to narodno čustvo pozivlje in kdor tega nema, pa naj gre mej nemškutarje, on ni več Slovenec, on je ali Dobravski „šlapšu" ali Hardečki odpadnik. Kako malenkostno Celjski lisjak sodi in misli, značita pitanji: „Kake zasluge pa ima dr. Geršak? ali je morebiti gasit hodil, ko je Stibrcu v Pušen-cih gorelo? in dr. Žižek, ali je to njegova zasluga, da je ob Vrazovej svečanosti hrvatsko kobilo jahal?" Gospoda nemškutarji le po časi! Ves okraj, da slovenski Štajer ve zasluge imenovanih dveh značaj -nikov, lo betvica Ormoških nemškutarjev jih noče pripoznati; no seveda, ker jim ne ugajajo. -— Slovenski misleči in narodno čuteči možje je poznajo in je bodo javno priznali na dan volitve dne IG. aprila. Narodna stranka bode volila gg. dra. Geršaka, dra. Žižka, dra. Omulca in Žinka za odbornike, za namesti.ika pa g, Kandriča in g. Vaupotiča iz Dobrave. Pridite torej gotovo volit, saj ta volitev velja za tri leta, naj Vas torej nič ne zadržuje, nobeno delo, nobeno vreme, pridite pa ob pravem času, ker kdor prepozno pride, zgubi svoj glas. Ne dajte se strašiti, da boste morali občini denar povrniti, ako ste jej kaj dolžni, to so prazna strašila, le toliko, da bi pri volitvi glas dali za sedanje stare odbornike; postopajte moško in odločno po načelu „svoji k svojim", pa bode narodna zmaga gotova. Domače stvari. — (Shod volil cev I. razreda) bil je včeraj dopoludne. Sešlo se je nad dvaj-et volilcev, katerim je predsedoval dr. Ble ivvei s v i tez Trs tenis k i. Kot kandidatje vsprejeli so se jednoglasno gg. NiČman, dr. Stare, T o me k in Vel k o vrh, ob jednem pa se izreka zahvala izstopivšim gg. od- bornikom : dr. Mosche-tu, Josipu Kušarju in Peterci, kateri odborništva več prevzeti nečejo. Volilec g. dr. V oš n jak, vpraša g. dr. Bleiweisa, ali res misli mestni odbor na direktni davek nakladati šolske priklade, da si imajo zdaj davkoplačevalci, odkar je v veljavi šolska novela, itak za 6 ali 7 %, višje priklade. Govornik želi, da bi mestni odborniki take priklade ne sklepali, ampak skušali po drugem potu pokriti šolske potrebščine. Dr. Bleivveis odgovarja, da bo treba velike svote za zidanje novih ljudskih šol v Ljubljani, da pa se bo skušala pokriti potrebščine po zvišanji gostaščine, da bodo zlaste tudi tisti pritegnili k mestnim bremenom, ki so prosti, ako se vedno le na direktni davek delajo naklade. (Dobro!) G. Ravnikar dostavlja, da bo treba za zidanje šol kacih 80.000 do 100.000 gld., dotični dolg pa se bo poravnal po amortizaciji, vpraša se le, ali v krajših obrokih od 10 do 15 let ali v daljših. Dr. Vošnjak je za obrok 30 let, ker bi potem generacija, ki je delala dolg, ga tudi pokrila. Volilci izrekli so se soglasno za to, da naj bi se za Šolske potrebščine na direktni davek ne nalagala nobena priklada. — (Dopolnilne volitve v mestni zbor.) K današnji dopolnilni volitvi III. razreda prišlo je 75 volilcev. Izvoljeni so gg.: Ivan Hribar s 75, Fran T rt ni k s 75, Drag. Žagar s 74, dr. Val. Zamik s 73 glasovi. Lani prišlo je volit 79 volilcev. — (Slovensko gledališče.) Včeraj predstavljali so se „Banditjeu, vesela igra v 4 dejanjih. Spisal Roderich Benedix, poslovenil Janko Kalan. Igralo se je prav dobro. Gospice Vrtnikova in Zvonarje v a prva kot Zofija, druga kot Eliza, Giz. Nigrinova (Nežika) in Lav os lav a (Kristina) in gg. G o raz d (Kruhovec), Danilo (Kauien-ski), P etri č (Vidinov), Slavko (Podmanski) in Brak (Ropotač) izvrševali so svoje uloge prav vrlo, da jih je občinstvo — katerega sta bila parter iu galerija polna — odlikovalo z obilim priznanjem* g. Danila celo z dvema venci. To bila je zadnja predstava v tej sezoni. Upajmo, da nam do prihodnje sezone vse dosedanje moči zveste ostanejo, da se jim pridruži kaj novih in da se v bodoči jeseni slovenske Talijo hram otvori v ugodnejših razmerah, nego so bile letošnje, zlasti pa, da se zanimanje občinstva podvoji in potroji. V tej nadi kličemo vsem požrtovalnim našim igralkam in igralcem: Na svidenje ! — (Občni zbor trgovskega in p en z i j-skega društva Ljubljanskega) bil je včeraj v mestni dvorani. Članov bilo je nad GO navzočnih. Predsednik g. Alexander Dreo pozdravi prisotne in pravi, da se je zbor, ker je imel podvodja Treun obilo posla pri likvidaciji kranjske eskoniptne banke, sklical nekoliko pozneje, kar se ne bode štelo v zlo, ker je g. Treun posvetil svoje moči v korist vsemu trgovskemu stanu. Potem se zahvaljuje predsednik društvenemu vodstvu, ki je letos dopolnilo svojo dobo in jako vspešno delovalo, in načelnikom podružnic, kateri so isto tako marljivo na korist društva opravljali svoj posel. Vodja se spominja tudi umrlih udov, mej njimi ranjcega trgovca Frana Kapus-a v Celji, o katerem letno poročilo pravi: ,,Posebno imamo poudarjati smrt gosp trgovca Frana Kapus-a, trgovca in načelnika naše podružnice v Celji. Uanjki je bil od leta 1851 neprestano ud našega društva in bil je kot tak, in kot član ravnateljstva 1. 18">6 in 1857 za isto izredno delaven v Ljubljani. Ustaviti je moral svojo delovanje v ravnateljstvu, ko se je g. Kap u s preselil 1. 1858 v Celje, da je tam pričel kupčijo. Bil je pa še zmirom veren in delaven član društva, kot načelnik podružnice. Ravnateljstvo položilo je na krsto ranjcega Kapusa venec in priporoča udom, naj ga obranijo v blagem spominu." Udje v znamenje sožalovanja ostanejo s sedežev. Iz poročila društvenega vodstva je razvidno, da je bilo lansko leto dohodkov 7755 gld. 3G kr., stroškov pa 4G05 gld. 11 kr., tedaj prebitka 31oO gl. 50 kr., za kolikor se jo premoženje pomnožilo. Od te vsote spada na bolnišni zaklad 270 gld. 41 kr., na penzijski pa 2879 gld. 84 kr. Skupno društveno premoženje znaša koncem decembra 1884. leta 53.279 gld. 30 kr., (bolnišni zaklad 35.025 gld. 30 kr., penzijski pa 17.054 gld.) Preteklo leto izplačalo se je za bolnike v domači in v druzih bolnicah 1021 gld. 63 kr., za bolne ude, ki so se zdravili doma 1724 gld. 30 kr., z- pogrebe 202 gl. 68 kr. Podpore se je dalo onemoglim udom 650 gl. penzije pa jednemu udu 240 gld. Za vse podpore izdalo se je pretečeno leto 3838 gld t>7 kr., prot 3145 fjld. 14 kr. leta 1883. Foilru/nice je imelo društvo v Kranji, Rudolfoveni, Celji, Mariboru, Ptuji, Radgoni, Celovci, Beljaku in Velikovci (Volkermarkt). Društveni pod vodja g. Treun, sestavil je po pod-družnieah razgled, koliko je bilo dohodkov in tro-škov od leta 1875, kar so se ustanovile. Dasi zadnja tri leta neso bila ugodna, kaže se vender povprek dobička za društvo 1346 gld. 95 kr., zategadelj g. Treun priporoča, naj se podružnice ob-drže še nadalje za tri leta, čemur zbor pritrdi. Re vizi;ski odsek poroča o pregledu računov in nasve-tuje. da se isti, ker so popolnem pravilni, odobre in da vodstvu absolutorij. Veletržec g. Em. Maver izvoli se zaradi njegovih velikih zaslug za društvo jednoglasno častnim članom. Pred volitvijo opomni društveni tajnik g. Drahsler, naj udje volijo le take može, katerim zaupajo, da pa naj izvoljenci bodo vsem udom pravoveljavni zastopniki društva, ki skrbe le za korist društva v mejah pravil in da se zaradi tega, da kdo izvoljencev komu ni po godu, ne napada in sovraži ves društveni odbor in ne škoduje društvu samemu. Ko-nečno prosi društvenike, naj se pri novi volitvi ne ozirajo več na njegovo osobo. Temu odločno oporeka vodja g.Dreo, rekoč, da je g. Drahsler tako izvrstna delavna moč, da bi je nikakor v ravnateljstvu pogrešati ne mogel. (Občno odobravanje.) V ravnateljstvo se izvolijo gg.: Aleksander Dre o, Pavel Drahsler, Alojzij Jiisch, Matej Treun, Miroslav Soss, Emilij Ra n d t h art inge r, Avg. Skaberne, Alf. Ledenik in Drag. Klemen-čič. V revizijski odsek gg.: Kam. Baum ga rt ne r, Anton Jeločnik in J. N. Plautz. Za namestnika gg.: Fran Kol man in Matej Ranth. Pred volitvijo izrekel je g. Klemenčič dosedanjemu vodstvu za izvrstno poslovanje zahvalo občnega zbora, čemur je ves zbor pritrdil. — (V Zadru) snuje se telovadno društvo „Sokol". Upisalo se je v društvo že nad 200 osob. — (P r e m e m h a v posesti.) Notico, ki smo jo zadnjič pod tem naslovom priobčili, pojasniti nam je tako, da g. Lucija Vidičeva ni še dejanski izročila svojih posestev, pač pa se je gosp. F'ranu Vidicu pravomoćno zagotovila nasledstvo v vseh posestvih, katera torej vsekakor pridejo v prave roke. Telegrami »Slovenskemu Narodu": London 12. aprila Dopisnik „Standardov", pri Lumsdenovej komisiji brzo javlja iz Tir-pala v 7. dan apiila, da se Rusi ob bregu reke Murgab naprej pomikajo. Poročilo Komarov-Ijevo zdi se vsem listom nezadostno. P e t e r b u r g 12. aprila. „Praviteljstveni j Vest-niku objavlja poročilo Komarovljevo z dne 20. marca (1. aprila) vojnemu ministru. Da bi ne trčili vkupe, nastavil je Komarov svoje čete pet vrst od tabora Afganov. Ko so se Afgani preverili, da jih Rusi ne mislijo napasti, bližali so se vedno bolj ruskemu taboru. V 16. dan marca zaseli so višino nad taborom, začeli utrjevati se, Rusom v hrbtu pa postavljati straže konjikov. V 17. dan marca zahteval je Komarov energično, da se Afgani z levega brega j Kuska in z levega brega Murgaba še do večera umaknejo. Afganski poveljnik ustavljal se je vsled angleških sovetov. Komarov ponovil je še jedenkrat svojo zahtevo, ter se, da bi svojim reklamacijam dal več ugleda, bližal postojankam Afganov. Ra- j Sunil je na mirni izid, a streljanje afganske arti-lerije in naskok konjice prisilil ga je k boju. Meteorologijo poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na V muo. 11. aprila 7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer 72938 mm. 72« 02 mm. 727 78 nun. 14» C 13 «u C 72° C si. vzh. si. jz. nrezv. m«'tfla d. ju. d. jan. OOOnm. "C o. ca oi 7. zjutrai 2. pop. 9. ZVl>č*M 72K'44«m. 786 98 mm. • 25 2.'J ia 6 8'0 1 si. jz. 136 C !al. vzh. 10 6C' bresv. 1 ohi. ol.l. Oi 1. 0 25 mm. dežja. Srednja temperatura 7 4° in 103za 1-6° pod Iti 1 21 nad .....u.....m ZDuLanLa-jslsa, "borza dne 13. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta...... .... 79 gld. 90 kr. 80 n 30 Zlati renta....... .... 106 io rt 95 n 20 n Kreditne akcije..... • • . • 2HI n 80 rt London .... 125 90 Srebro ......... — ft — Napol .... 9 r* 93 n 86 n NemSke marke 61 45 4°/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld 127 rt 75 Državne srečke iz 1 18BI 100 gld l7o rt 7ft n 4u/0 avstr zlata renta, davka prosta 106 n 20 rt Odrska zlata renta 6°/, ^5 65 „ papirna renta 5°/0 90 65 rt 59/0 štajerske zemljišč odvez oblig 104 _ — rt Diuiiiva reg srečke 5J/> . . 100 gld 114 75 Prostovoljna javna dražba zemljišč. Dr. Teodor Rudesch, c. kr. notar v Ljubljani, kot sodnijski komisar naznanja, da je veleslavna c. kr. deželna sodnija v Ljubljani z odlokom dne 14. marca t. 1. št. 1983 prostovoljno, podrobno in podritžbeno javno prodajo sledečih v zapuščino Franceta Novaka (Miklav) na Glincah h. št 5 spadajočih zemljišč, in sicer: uložna št. 169, 170, 171, 172, 173, 174 in 175 katastralne občine Vič, uložna št. 419 ka tasti al ne občine Dobrova, uložna št. 380 in 789 katastralne občine Trnovskega predmestja s tem dovolila, da se zavarovanim upnikom na navedenih zemljiščih njih zastavne pravice brez ozira na kupno ceno pridržujejo. Podpisani c. kr. notar kot sodnijski komisar določi, da se bode prodaja vršila v četrtek dne H». aprila t. 1. in gori sledeče dni ob 9. uri dopoludne na kraji zemljišč s tem pristavkom, da je pričetek prodaje v /:i|»iiš« pod najugodnejšimi in najboljšimi pogoji na škofijskem posestvu Tkalec l>i*i Križevuei (tisi I [i-v:i.šK.. lb'br-ov '.ivčni eks.iakt f.e unoi.'blja le zvunanje. Cena stek'eniei s točnim navodom upo-| rabe 70 kr. a. v. NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. obeinsivo vedno zahtevati Eittner-jevo izdelke in s.;mo one za piave priznati, kateti iuiaio po'no 6'mo: „Ju,;us Eiiineis's Apoiheke in Gloggnitz", In vsako d-u»e podob.ie i'.de'ke kot nevredne zavrniti. (<*6l— Glavna razpošiljalna zaloga: Cjil»gguitx, Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Biti uer-ju. 1»; - Selp*nklt-ove prflepke za Kor u oTm>mu in dr. ISrlir-o%' živvnl ekstrakt prodajata v Ljubljani lekarnarja: J. Nvoboda in J. pl. Trnkoezy. FRAN Z JO SEF BITTER QTJELLE „prijelen in priročen lek za seiščenje." Prof. VA LENTA, Ljubljana. „ne prouzroči! nobenih težav." Prof, pl. BAMBERftER, Dunaj. „je uspešneje, kakor dru^e grenčice." Prof. LEIDESDORF, Dunaj. Zahtevaj se vedno izreeno: ..FRAN-J OSI P OVA URKNČ1CA". Zaloge povsod. (124—5) Vodstvo razpošiljatve v Budapešti. mPnC\HlM" ......... mmm, zmmfs zavarovalno društvo n življenje v Londonu. FTijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: «4k^ Dnnaj, Giselastrasse št. 1, i Pešta, Franz-Josefsplatz v* v hiši društva. | št. 5 in 6, v hiši društva. Jroltvena aktiva.................. frank. 8^,T8O.01«r9O Letni dohodki na premii .h in obrestih dre SO. jnnii.i 18G^ ... „ 16,602.yG7VO Izplačitve Ziivarovrlnin in retiu in zakupnbi i.,cl. za obsi..nk.i (*o- 8tva (1818) veG kot.............. n 1S9 9 3O.O0O-— V slednjet dvan. js^mesečuej pos'ov ;b»ei pcijodi u'o'ilo seje pi i drufibVa za .................. „ 65,720.175-— ponodb, vsled čes.ir znša sknpni znesek v s'ednjih ?.b etih na u'o'enih ponudbjb več koč........... „ 1.'200,777.854-55 P) c peki e in druga razjasnila daje Glavnu agentura v L.n;, na TrŽa»kej cesti št. 3, II. nadstropje pri Vol. ^0>SCVal*Oi 41. (309—12) Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". XI7 83