PoStnlna plačana v gotovini
Maratonki
Cena 1 Din
Lete, ,v. (XI.), štev. 272
Maribor, petek 28 novembra 1930
»MVTRA«
•iha|a razun nedeiie n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri pošlnem ček zav. v Ljubljani št, 11.409 mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra1 v L|ubl|anl Prešernova ulica it. 4
Pogreb Uelje Uukičeuiča
BEOGRAD. 28. novembra. Danes dopoldne ob 9. se je vršil _ tiho iti skromno pogreb bivšega ministrskega predsednika Velje Vukičevlča. Po želji rodbine so izostale vse sicer običajne pogrebne ceremonije in pogreba so se udeleči!? samo sorodniki in najožji prijatelji pokojnikovi.
Občinski sroratun za Selo 1931 SDrejet
MIRNA IN STVARNA RAZPRAVA V PRORAČUNSKI SEJI.
Sinoči od 18. do pol 21. se je vršila ^°računska seja mariborskega občin-jKega sveta. Uvodoma ie župan dr. ,v a n sporočil, da je obč. svetnik ilko Weixl odložil mandat. Župan r1* ie izrekel toplo zalivalo za deset-et'’o sodelovanje v občinskem svetu. • akoj nato se je pričela 02Prava o proračunu za leto 1931. . Referent fin. odseka Pušenjak j® Uvedel razpravo s poročilom, v kameni je predvsem povdaril, da so jjuviie smernice, ki so vodile i mestno Vi s .tv° in knjigovodstvo pri sesta-J J finančni odsek pri razpravi pro-bile
eGija ter uvaževanje najnujnejših j. potreb prebivalstva.
Ginjena sta v novem proračunu to-®fuinska davščina in davek na neza-Juano parcele, rta novo se uvaja dav* jc,na na blagovni promet, vse ostale Uvščine pa ostanejo nespremenjene.
■ Redni proračun je nekoliko višji od j^Uskega (za krog 600.000 Din), to pa
v razloga, ker je bilo treba vstaviti ,ani nove zneske za stanovanjski S^.za učiteljstvo (170 000 Din), za ^,0'lcijo (256.000 Din), za zdravljenje foniašnih (200 000 Din), za napade prouči tel jem (40.000 Din), skupno Uo.ooo Din. Tudi se bo mestno knji-uvodstvo prevedlo na nov sistem, j>ar vbo zahtevalo nove investicije, unčno so se morale za najetje novih ,tet°Jll zv'^at* v	tudi anu-
jJRedni proračun izkazale 18 479 570 'U Potrebščin in 62°3.65R Din redne-r kritja, torej 11 885.712 Din pri-t^uikl.iaj. za kateri je predvidenih jjg,615.000 Din kritja z občinskimi dav-Dami in dokladami, tako da ostane j,hf>L«**teea nrimani^Eaia 270,913 Din, d iSe bo kril s Štednio in z zvišanimi jd^ki iz posameznih postavk. ^Referent je podal tudi zanimivo sli-
<, stanbi občingifib nn««>iU, i>. znašajo s koncem 1. 1P30. 66 mil. r 6.402.91 Din Tokom zadnjih let se ju ^Plačalo skoro 9 miliionov posolili i pomislimo, da f® Pf* Prevratu j Da mestna občina okroglo 15 mili-5p.°v,zlatih kron dolga, kar znaša v In L ji Vf,bitj 165 mihionov dinarjev, j, a-fo pomislimo, da je občina tokom ^'urijih Dt investirala za omilienje j^pDvanjske bede. za razne stavbe za S . ,,r'1de. za bahavo avtobusov, V(wVDike investicije v ktavMci in pri $kP°vr>du za naknn hiš in na Maribor-j** otoku okron- 34 fni'ii"”ov dinar-moramo reči da je nr^rtinž^njsko mestne obalne povnljno. Danes 6ii, 10 ni^na aktiva 129 milijonov g. Pasiva krog 66 milijonov Din,
•8to nrcvinžordo obč^e torej nad 60 nriUJooov Din.
Referent predlaga sprejetje proračuna.
V	generalni debati
so govorili, vseskozi stvarno In mirno obč. svetniki Petejan. Grčar, Ošlak, Senekovič in dr. Kieser.
Obč. sv. Petejan je naglasa!, da so on in njegovi tovariši vedno stvarno sodelovali pri občinskem gospodarstvu in želijo radi tega tudi nasproti sebi lojalnega postopka. Občinski proračuni silno rastejo (od 7 milijonov Din v 1. 1925. na 18 milijonov Din v 1. 1931.), kar pomeni vedno večjo obremenitev prebivalstva. Mestna uprava je po govornikovem mnenju predraga, ker požre skoro četrtino pro računa. Obremenitev najširših revnih slojev prebivalstva je prevelika in je narasla samo z gostar‘čino. kanalščino in vodarino od 1. 1925. do letos za 3 milijone Din. Občinski svet tudi premalo skrbi za regulacijo cen na trgu.
Obč. svetnik G r č a r je bil mnenja, da se premalo stori za dčuvanje avtonomnih pravic, kolikor jih še po zakonu imamo. Povdarjal je. da je danes boli ko kedai potrebno složno delo, za kar pa je potrebno medsebojno Zaupanje. Zato apelira na župana, naj se ne zapira njemu in njegovim tovarišem dostop v najvišje institucije občine. Povdarja umnost
vprašanja Inke-^-scije okoliških občin
in predlaga, naj se čimprej store v tej smeri potrebni koraki. Graja, da se tre izvaja sklenjena kolektivna pogodba. Želi. da se izdela čimprej smotrc-ni program za sanacijo mestne plinarne in za investicije pri vodovodu. Davek na nezazidane parčele se je brez potrebe ukinil, trehalo bi samo spremeniti nerodni način in predlaga, naj mestno načelstvo v najkrajšem času predloži nov načrt za ta davek. Predlaga tudi v interesu tujskega prometa in zaščite obrti ukinitev davka na prenočišča.
Obč. svetrik Ošlak: Gradbena akcija se je brez potrebe ustavila in se naj nadaljuje. Vsa obrtna — tudi tis-karniška dela — naj se oddajajo potom razpisov.
Obč. svetnika Senekovič in dr. K 1 e s e r sta govorila v prilog ^tednji in proti davščini na prenočišča.
Župan dr. Juvan je v svojem govoru povdaril, da se pri občini brez notrebe ni nastavilo niti enega nameščenca. Vsi osebni izdatki v naši mestni nnrnvi znašalo 21% proračuna, dočim skoro v vseh ostalih mestih Ju-vodaviie znašaio po 25 do 30 in celo 35%. Davek na pezezMane nnmp' - bi se ne bil ukinil, ako bi bile vpie oblasti dale dede pleva kak iasen odgovor, kar pa žalihoe ni bilo. Glede regmariie
Tvornlca duSika v Rušah — spremeni obrat T
MESTO IZDELOVANJA KARBIDA IN UMETNIH GNOJIL LIVARNA ŽELEZA
IN JEKLA.
LJUBLJANA, 28. nov. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo Tvornlca za dušik v Rušah popolnoma opustila proizvodnjo karbida in umetnih gnojil. Elektrifikacija v Jugoslaviji je tako nat -dovala, da za karbid skoro ni več odjemalcev, vsaj ne v tolikem obsegu, da bi se rentirala nadaljna produkcija. Enak je položaj z umetnimi gnojili. Obstoječa agrarna kriza in naraščajoča inozemska konkurenca onemogočata uspešen razvoj te industrijske panoge.
Tvornlca je že doslej reducirala svoj obrat tako, da je v zadnjem času odpustila krog 1000 delavcev. V merodajnih krogih razpravljajo sedaj o tem, da bi se tvornlca sploh popoln	Mia.
Izdelovanje karbida in umetnih gnojil bi se naj popolnoma opustilo, in tvoi-nk-a bi se pretvorila v livarno železa in jekla. O predlogu bo sklepala prihodnja skupščina delničarjev«
Zveza Slovenije z morjem
KONFERENCA AKCIJSKEGA ODBO RA MESECA DECEMBRA V LJUB* LJANI. — Z GRADNJO SE PRIČNE SPOMLADI 1931?
LJUBLANA, 28. nov. Prve dni meseca decembra bo v Ljubljani konferenca akcijskega odbora za zgradbo železniške zveze Slovenije z morjem. V odboru so — kakor znano —-zastopniki Ljubljane, Zagreba in Su-šaka. Akcijski odbor je imel nedavno sejo v Beogradu ter je stopil v stike z merodajnimi krogi, da razčisti vprašanje zgradbe proge, Bilo mu je na merodajnem mestu sporočeno, da bo vlada sama podpirala akcijo za zgradbo železniške proge Kočevje—SuŠak, za katero so vse priprave izvršene in bi se pričela takoj graditi, če bi to dopuščale finance. Ker pa teh ni, je potrebno, da se zavzame za stvar privatni kanital. Akcijski odbor se je obr nil na Zvezo denarnih zavodov v Ljubljani in enako Zvezo v Zagrebu. Ljubljanski denarni zavodi so odgovorili pozitivno in izjavili, da so pripravljeni prisoevati za zgradbo najmanj 80 milijonov Din. Zagrebški denarni zavodi pa so v svoiem odgovoru naglasili, da se radj položaja na denarnem trgu zaenkrat ne morejo spuščati v tako dolgoročne investicije in aneažmane. Na merodajnem mestu se sedaj razmotriva, kako bi se zasiguralo ostalo potrebno vsoto krog 200 milijonov Din. Obstoja upanje, da bo država ta znesek prispevala v več
letnih obrokih, tako da bi se moglo t zgradbo deloma začeti že prihodnjo spomlad, Definitivno bo o tem sklepal akcijski odbor na svoji konferenci v Ljubljani.
m
Se potresni sunki pri Uolonl
TIRANA, 28. novembra. Potresni sunki v okolici Valotte se še nadaljujejo. Tekom včerajšnjega dne Je bilo porušenih nadaljnih 20 hiš. Človeških Žrtev ni.
Tatnburašk! večer
s plesom in drugimi zabavami priredi N. ž. glasbeno društvo »Drava«, tambura-ški odsek, v Soboto, dne 29. novembra v dvorani gostilne ligo, Studenci. Začetek ob 19. uri (7. /.večer). Sodeluje pevski odsek. Vabljeni prijatelji tambm-^Ške glasbe in plesa. Odbor.	3361
UNTON - V SOBOTO 29 XI.
TELOVADNA AKADEMIJA
SOKOLA MARlBOR-MATlCA
cen na trgu povdarja, da je ponovno pozval tržni odsek k delu.
Nato je obč. Svet prešel na spečijal-no debato in so bila Vsa poglavja rednega proračuna potrebščin ter rednega kritja sprejeta večinoma soglasno, enako tudi	izrednega prome-
ta, ki izkazuje 24.002.000 Din potrebščin in istotoliko kritja (21.600.000 iz kaldrminskega fonda in 2,402>000 Din novo posojilo).
Za izredno kritje primanjkljaja v iznosu 11,885.712 Din so bile tudi skoro soglasno snrejete vse občinske doklade in davščine v iznosu 11,615.000 Din. Edino davščina na prenočišča se je namesto 10% od kosmate oddajne cene sob. kakor je predlagal finančni odsek, določila na 5%.
Tudi so bili soglasno sprejeti proračuni meščanske imovlne, mestnega vodovoda (s 4%no vodno naklado in vodorrter?člno). proračun mestne klavnice s prebitkom, mestne plinarne z izgubo 17" £39 Din. mestnega elek-
tričnega podjetja s prebitkom 17.109 Din, mestnega pogrebnega zavoda s prebitkom 908 Din, mestnega avtobusnega podjetja s prebitkom 7847 Din, In gradbenega sklada s prebitkom 33 tisoč 872 Din. Za kritje proračuna mestnega gradbenega sklada se uvede nova
davščina na blagovni nromet v iznosu 1,750.000 Din.
V	tem proračunu je tudi določenih 100 tisoč Din kot anuiteta za posojilo za novo stanovani«ko gradbeno akcijo.
Sprejet je bil končno soglaono še predlog
za najetje posojil
in sicer: 2.402,000 Din za mestni zaklad, 1.315.000 Din za mestni vodovod v svrho njegove Izpopolnitve in 1 mil. 500.000 Din za delavske kolonije. Amortizacija je predvidena že v pro* računu.
Z zahvalo občinskim svetnikom za hitro In stvarno delo', je župan ob pol 21. zaključil sejo.
V sezoni nabiranja Miklavževih In boiiinih darov
TROJKE, DVOJKE IN ENOJKE SO ŽE STOPILE V AKCIJO. _ VELIK KRIŽ NABIRALCEV, ŠE VEČJI DAROVALCEV. - TUDI DOBRODELNOST BODI
EKONOMIČNA IN PRAVIČNA.
Sezona nabiranja darov za Miklavževo in božičnico se je že pričela ter je v polnem teku. Po našem mestu hodijo trojke, dvojke pa tudi enojike bodisi z nabiralnimi polami — včasih pa tudi brez njih ter prosijo darov za revno domačo, za ubogo okoliško in za siromašno obmejno deco. Razen teh prvih nabirateljev, se takoj za njimi pojavijo drugi. Razna humanitarna in kulturna društva v mestu in zunaj na deželi, od požarne brambe pa do čitalnice in bralnega društva namerava'o prirediti Silvestrovo s srečo' o-vom, licitacijo, ribolovom itd. In za vse to je treba darov in dobitkov, katerih je v našem mestu na izbiro, seveda za — dinarčke. In ravno v tem tiči vsa neprijetnost za nabiralca in tudi za darovalca. Nabiralec bi rad imel vse podarjeno, darovalec — ki je najčešče trgovec — bi pa rad vsako stvar prodal. — Pa romajo enojke, dvojke in trojke od trgovca do trgovca, od obrtnika do obrtnika, od znanca do neznanca. In vsi ti naprošenci za darove — pred vsemi drugimi naši trgovci in obrtniki — imajo ravno v tejle dobi okrog Miklavža in božiča najtežje dneve v letu. Komaj si se enega iznebil, že ti za njim pride drugi, potem tretji, četrti itd. In pri vseh naj ohrani mirno kri, iz ust naj se mu siplje sama ljubeznivost in vedno naj levica ne ve, kaj dela desnica. Takale je pač približno slika teh »akcij«.
Glede javne dobrodelnosti se je tudi Maribor silno razvil v povojnem času in doprinaša žrtve, ob katerih bi sam zastrmel, ko bi videl na enem mestu zbrane vse darove, katere je doprinesel v posameznem letu pod vse mogočimi naslovi in najrazličnejšimi nameni javno in privatno, za mesto, okolico in za našo mejo in podeželje. Ako k vsotam, katere žrtvuje že samo občina za socijalroo in mladinsko skrbstvo (hiralnica, mladinska dnevna zavetišča, koloniie itd.) prišteje mo še donesek raznih dobrodelnih prire
Mar ibarski in dnevni drobiš
Ako se je že dokaj zatrlo pri nas v mestu in na deželi javno beračenje, potem naj bi se na eden ali drugi način odpravile tudi take »akcije«, ki so v jedru isto in so navadno skrajno mučne za oba dela, torej za nabiralce in za darovalce. Zakaj pri vseh takih nabiralnih akcijah prav gotovo niso vsi darovi pravično razdeljeni. Ne mislimo namreč, da bi jih nazadnje ne razdelili dotični faktorji kolikor največ morejo vestno in pravično. Ampak že pri nabiranju se zgodi pogreška. Največ darov namreč ne dobi najpotrebnejši in najvrednejši, ampak tisti, ki ima boljše osebne zveze, kateremu teče jezik bolj gladko, ali pa včasih celo tisti, ki je pri nalivanju bolj — korajžen, recimo, dasi mnogi rabijo za to tudi izraz — nesramen.
Dandanes je že toliko dobrodelnih inštitucij v vseh krajih, da bi miklavževske in božične nabiralne akcije prav lahko izostale. Za našo mejo naj skrbita CMD in Jugoslovanska Matica, katere bo gotovo vsak rad izdatnejše podpiral, če bo vedel, da ga ne bodo nadlegovali še drugi ob raznih prilikah za isti namen. Naša okolica si že deloma oskrbuje sredstva za Miklavža in božičnico v občinskih ali šolskih proračunih. Največ pa lahko zberejo sredstev v ta namen društva Rdečega križa s prireditvami in drugače na svojem teritoriju. Te vrste dobrodelnost spada v delokrog teh društev. !n tako bo vsakdo skrbel za svoje reveže iz lastnih sredstev kolikor bo pač mogel.
Kljub vsemu temu pa nikakor nismo proti'privatni dobrodelnosti. Saj veiio in vidimo: časi so težki, pomoč potrebna. A tudi ta pomoč naj bo ekonomična. Naj bi se sestavil odbor iz vseh aobrode;nih društev v mestu in okolici. Ta bi zbiral darove bodisi v blagu ali denarju Kdor bi sc temu odboru odkupil s primernim darom, bi dobil od njega posebno potrdilo, katero bi ga zaščitilo pred vsakim nadaljnim nabiranjem. Tako bi se gotovo nabrala prav lepa vsota, katera bi se
ditev in tombol, pa še razne druge nabiralne akcije, pa sigurno dobimo vsoto, ki I potem razdelila med potrebne bo izdatno presegla miljonček.	I
mnrihnreifen nlpAnli^rplsledi jugoslovanska glasba (radio-orke-liiariDorsKu gieuuiinLtri ter) večern. spored za zak]juči Hawa._
REPERTOAR:
Petek, 28. novembra. Zaprto.
Sobota, 29. novembra ob 20. uri »Sveti plamen«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat.
Nedelja, 30. novembra ob 15. uri »Lutka«. Kuponi. — Ob 20. uri »Aleksandra*. Kuponi.
Pondeljek, 1- decembra ob 15. uri »Življenje je lepo«. Kuponi. — Ob 20. uri »Dnevi našega življenja«. Kuponi. Slavnostna predstava.
Nedelja In državni praznik v marib. gledališču. V nedeljo, 30. t. m. se bosta vršili dve okretni predstavi: ob 15. uri se bo vprizorila vesela in melodijozna Audranova opereta »Lutka«, ob 20. uri pa se bo pela Szirmaijeva moderna šla-ger-opereta »Aleksandra«, pri kateri bo nastopila zopet gdč. Udovičeva, ki radi bolezni poslednji čas ni nastopala. — V pondeljek, 1. decembra se bo ponovila ob 15. uri optimistična komedija Marcela Acharda »Življenje }e lepo«, ki jo je ob-občlnstvo sprejelo z velikimi simpatijami, ob 20. uri pa se bo vprizorila kot slav nasitna predstava igrokaz slavnega ruske ga dramatika Leonida Andrejeva »Dnevi našega življenja«. Pri vseh štirih predstavah veljajo kuponi.
Radlo-Ljubljana. Program prihodnjega tedna.
V nedeljo popoldne humoristično čtivo pisatelja g. Milčinskega, duet citer in kitare. Zaključijo pa ta popoldan dijaki I. drž. gimnazije v Ljubljani z igro Leva Tolstega »Kjer je ljubezen, tam je Bog«.
Zvečer izvajata vijolinski virtuoz gosp. prof. Jeral ki g. Dr. Švara (klavir) III.
sonatni večer, na katerega sporedu sta ------------------------- ...
Beethovnovi C-dur in g-mol sonati. Nato | koljubno delo! —
jazz. — V pondeljek se prične opoldanski program že ob 11. uri. Šentjakobska dekliška šola bo priredila takrat v proslavo ujedinjenja slavnostno akademijo Zvečer se bo prenašai zelo svečan pro gram iz Beograda. Igral bo beograjski kvartet, pel bo akademski pevski zbor Obilic« in končno se ho prenašalo II. dejanje Krstičevega »Zulumčarja« iz opere pod taktirko g. Ivana Brezovška. Torkov večer obeta koncert samospe vov g. Marjana Rusa, nato pa bo igral citraSki tercet »Vesna«. — V sredo večer se bo vršil prenos iz Prage. Češka filharmonija pod vodstvom Vacl. Ta'ichn bo poda’a pet skladb V. Novaka. — Če trtkov \ ečer bodo izpolnili vrli Matičar5! Bo to obenem proslava 40 letnasp pev skega cn.lovanja g. Završana. KvarceiG Marice bo podal spored slovenskih umet nih pesmi iz pretekle in polpretekle dobe (za nameček še moderna Ravnikova »Kam si šla, mladost«), nato pa sloven ske narodne. — Petek zvečer je Miklav žev zvečer. Radio-orkester bo igral nalašč našim malčkom otroško glasbo. — soboto zvečer ge bo prenašala opera iz Beograda.
Podpirajte plemenite cilje!
Te dni je Protituberkulozna liga Mariboru, ki se bliža svoji plodonosn desetletnici, pričela pobirati članarino in prostovoljne prispevke. Naj ne bo nikogar, ki bi pozabil priposlano po ložnico ali odklonil inkasanta. Oni, ki bi prejeli položnico, če tudi so že za dostili svoji socijalni dolžnosti napram inkasantu, naj oproste, ker bi toza devna kontrola bila zvezana z veliki mi težkočami. Nadejati se je, da bo vsak rad položil s^oj prispevek za velevažno humanitarno institucijo, ki že skoro deset let vrši svoje človc-
Proslava državnega praznika v Mariboru.
Na državni praznik dne 1. decembra 1930 in sicer po cerkveni slovesnosti v stolnici (okoli 11.30) sprejema okrožni inšpektor v sprejemni dvorani okrožnega inšpektorata Dravske banovine v Mariboru poklonitve in čestitke uradnih o-seb in korporacij.
Obrtno društvo.
Dne 1. decembra se bo vršila proslava državnega praznika. Obrtno društvo vabi vse obrtništvo, da se zanesljivo udeleži proslave s svojitn naraščajem. Zbirališče ob 9.30 uri v Narodnem domu: nato se vsi navzoči udeleže predavanja g. Založnika v telovadnici dekliške meščanske šole na Slomškovem trgu o pomenu 1. decembra. Ob 11. uri bo v Stolni cerkvi služba božja, katere se u-deleži vse obrtništvo in obrtniški naraščaj. Za obrtniški naraščaj je udeležba obvezna.
Slovensko trgovsko društvo vabi svoje člane na proslavo ujedinjenja dne 1. decembra v Narodnem domu. — Smrtna kosa.
V Mariboru je umrla gospa Marija orber. Pogreb se bo vršil v nedeljo, ob 15. uri, izpred mrtvašnice mestnega po-copališča na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
Na Spodnji Radvanjski cesti je umrl včeraj železničar Ivan Ferk. — V Jez-darski ulici 3 je umrla petletna Marija Ternovšek;
Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 8. predavanje g. prof. dr. Žgeča o vprašanju, ali je seksualna vzgoja mladine potrebna ali ne. — Maša v spomin dr. Ivana Šestana se bo vršila jutri 29. f. m. ob 7. zju-raj v frančiškanski cerkvi. Člani in prijatelji Aerokluba so vabljeni, da se je udeleže. —
Sprememba v obmejnem policijskem komisarljatu.
Komisar obmejne in železniške policije v Mariboru sr. Jakša Stanič je premeščen v Beli Manastir. dosedanji komisar tarnošnje obmejne policije g. Stevan Krajmnvič na --^vzamo vodstvo tukajšnjega obmejnega komisa-rijata. —
Sodba v procesu radi umora pred 21 leti.
Včeraj pop. je bil po dva in poldnevni razpravi končan revizijski proces proti Antonu Kozjaku iz Kaple na Kozjaku, ki je bil dec. 1928 pred mariborsko poroto radi najetega bratomora 31. oktobra 19C9, radi požiga ženine hiše v Račah 1 1913 in radi napeljevanja h krivemu pričevanju obsojen v smrt na vešalih. Ob enem z njim je bil obsojen kot najeti mo rilec Kozjakovega brata Andreja Ivan Pressnitz. Aprila 1929 sta bila oba pomi-loščena, Kozjak na 20, Pressnitz na 15 let. Nov. 1929 je Pressnitz v kaznilnici umrl, Kozjak >pa je radi obsodbe za sokrivdo na umoru brata vložil prošnjo za revizijo procesa, kateri je višje deželno sodišče v Ljubljani ugodilo in odredilo novo razpravo, ki se je pred senatom pe-torice mariborskega okrožnega sodišča vršila 25. \n 26, tm- ter do včeraj popoldne. Senat je končno izrekel oprostilno sodbo, ker se Kozjakova sokrivda ni dala nedvomno dokazati.
Ker pa Kozjak radi obsodbe za požig in napeljevanju h krivi prisegi ni vloži’ prošnje za revizijo, je moralo sodišče radi teh zločinstev izreči novo sodbo in je obsodilo Kozjaka na 8 let težke ječe.
Dva gostilniška vloma.
Nocoj ponoči je doslej še neznani sto rilec vlomil v gostilno Ane Matko na Ruški cesti 7 in je odnesel iz zaprte miznice ikrog 400 Din denarja, dalje us njato torbico z 200 Din, pleteno ročno torbo, 6 klobas in nekaj drugih jestvin. Osumljen je neki vajenec, vendar se zdi da niso na pravi sledi. — Danes zjutraj krog 2. je stražnik, ki je patruliral po Mlinski ulici, iz veže gostilne Gajšek za čul ropot. Hišna vrata so bila nezakle njena in ko jih je stražnik odprl ter za klical v vežo >4do je?«, se je odzval iz teme glas »hišnik«. Stražnik je stopil vežo, pa je že zagledal temno postavo, ki je zbežala čez dvorišče in odtam Čez vrt proti železniškemu nasipu. Ko sta gostilničarjem izvršila pregled, sta našla da je vh>ni1stf prišel skozi kuhinjska vra
KINO
.^Fr- Grajski: ====ss
Samo še nekaj dni
Ce mladina ljubi
100% nemika veseloigra. Govoi, petje.
Union:
Samo še nekaj dni
Kneginja čardaša
100°/,, nemška opeieta. C reti Theimer
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17	19. 21. uri: ob netleliaji
in praznikih ob 15 17.. 19 in 21. 'ir' PredDrodaia dnevno: od 10. do u-ure na blaeaint. XXVI
APOLO KINO
V soboto in nedeljo nemi velefilm;
Temni ksvalir
Senzacija!	Senzacija'
no*
Himen.
Poročila sta se v Mariboru gdč. y (oser, hčerka finančnega svetnika i° ' Stevo Krlič, pisarniški vodja. Bilo s čno!
Odbor brivskih in frizerskih po®1 nikov	)a,
opozarja svoje člane, da uraduje D gajnik vsako nedeljo od 9. do 12- .j, v hotelu »Pri zamorcu« v mali so ci. Tam lahko vplačujejo člani č'an rino za, šolo. — Odbor.
Lutkovno gledališče Sokola-m vprizori v nedeljo ob 10. uri doP „ mali dvorani Narodnega doma v P slavo državnega in sokolskega Pfa.'ž nika igrico »Domovina« (pet slik dob bojev za svobodo) s petjeni godbo. Vstop (brezplačen) ima san sokolska deca. —
Kdor želi Miklavža na doitit naj se blagovoli v svrho nadaljuih jnt
ta v odprto gostilniško sobo, odprl s P°' narejenimi ključi kredenco in vzel iz ® raznih sladkarij za 40 Din, cigaret za Din in za 100 Din kovanega denarja t j steklenico malinovca. Razun denarja ^ cigaret so drugo vse našli na dvoriš*-zadnjih vežnih vratih, kjer je 1°P° pobegnil. Aretirali so nekega osutn'.'en J in je preiskava v teku.
macij zglasiti pri gledališki blagajni
3340,
TRENCHOATI,
površniki, hubertusplašči, usnjeni
kože, pllšl, snežni čevlji, snežni šk°r galoše, kakor tudi razno manufak*11' blago na obroke. ORNIK, Maribor roška cesta 9.
'x5
Božični bazar.	0]1i
ki bo dne 1. dec. v unionski dv°ra se otvori ob 9. uri zjutraj in 0 rnst odprt do 20. ure zvečer. Vstop P* ^ do 4. ure popoldan. Takrat zp,]c-koncerta in čajanke. Podmladek K ^ čega križa in podporno društvo revne učence v Mariboru Pros!;e.t)o* obiskovalce, da si omislijo kak v min, bodisi izmed ličnih izdelkov ^ še marljive mladine ali pa izrr)e *jj. likodušnih darov, med katerimi so di dragocene starine. — mize s 6 sedeži po 10 Din s c .J jc Stojišča 3 Din. Predprodaja vst v trgovini Brišnik in Hofer. —	.
Miklavž in Božiček izbirata dar j.
Otroci, naprosite starše, da va ^ poročijo Miklavžu in Rožičku.
Vas osrečita s temi srčkanimi ni skimi knjigami, ki jim na .,sV nrifT0' enakih: Potovanje in čudovite i de Tomija Popkinsa. Prigode da Kozamurnika, Janko m pe-Prigode porednega Bobija, £ ;nCcsk3 beluh in sinko Debelinko, . pStric‘1 Zvezdana. Bratec Branko in Mica, Skok, Cmok in Jokica.jute knjige dobite vedno v upr tra« in »Vcčernika« v M Aleksandrova cesta 13. —
v	M a r i b o r u, dne 28. XI. 1930.
VFfFP ViK Tfitr*
Inkaperuanci
BAJNA DEŽELA. — ČUDOVITA ZGODOVINA. _
IN ZASUŽNJENJE.
PRASTARA KULTURA
Dandanes, ko so razne moderne iznajdbe skrajšale razdalje in zbližale kontinente in ko je tisk prodrl že v sleherno kmečko hišo, je vsakdo gotovo že čul to ime. Podajmo se v južno Ameriko, čfeto na zapadni breg srednjega dela ogromnega trikota, tam sta državi Peru in Čile. Ta kraj je zelo čudovit, nikoli dovolj preiskan, nikoli dovolj občudovan. Tam so puščave, tako puste kot jih nima Sahara, najdemo pa tudi doline, kot jih ne premore Italija. Visoke gore Kordiljerov z večnim snegom in lepe planote, po katerih tečejo mogočne reke.
■ V tej čudoviti deželi, za katere natančen opis tu ni prostora, je bil narod Inka ustanovil svojo mogočno državo, ko je posedel za nekim drugim indijanskim narodom, ki je tudi že bil na precejšnji kulturni stopnji. Po poročilih je vladalo to državo 90 kraljev, ki so se odlikovali po modrih ukrepih, upeljavi Poljedelstva, zidavi krasnih templjev itd. Po zadnjem kralju je narod propadel in Po ustnem izročilu se ga je končno šolnini bog usmili! in mu poslal v 12. sto-Jetju po Kr. kralja; ta je ustanovil dina-stijo, ki je s 13 kralji vladala do prihoda Spancev.
Peru je bila absolutistična monarhija. ^Si zakoni so bili dani v imenu božanstva. Kdor jih je kršil, je bil kaznovan s smrtjo. Imeli so 5 zapovedi, ki so prepovedovale laž, uboj, prešuštvo in tatvino, hodniki so morali končati vsak ^ro-os v Petih dneh. Država je bila razdeljena v štiri dežele s svojimi kraljevimi namestniki. Kralja je moralo brezpogojno Rogati tudi plemstvo in duhovništvo, državni jezik je bil jezik »kvihna«, ki So ga učili posebni potujoči učitelji. Vladarji
in duhovniki so govorili posebno Jarečje, ki se ga nižji sloji pod smrtno kaznijo niso smeli naučiti.
Zemlja je bila kraljeva. Tretjino pridelka je dobila dinastija, drugo tretjino t«mpljl in duhovništvo, zadnjo tretjino 'o Pa razdelili med ljudstvo po številu
družinskih članov. Zidali so mogočne ceste čez najbolj strme bregove. Deželo so kanalizirali; eden izmed kanalov je bil dolg 600 km. Posebne pisave niso imeli, pač pa tako zvano zaznamenova^ nje misli z vozli na tkanini. Vsak novi kralj si je zidal novo palačo, ki jo je okrasil s kipi in podobami živali. Vse orodje v palači je bilo zlato ali srebrno. Nekaj čudovitega so bili njih vrtovi z naravnimi in umetnimi zlatimi in srebrnimi cvetlicami. Ker so bili bojeviti, so zidali tudi trdnjave.
Lenoba je bila kazniva, zato so se morali že otroci učiti delati; deklice tkati, kuhati in peči, dečki pa očetovih del. Kar je bil oče, to je moral postati sin; nihče se ni smel dvigniti više. Med vsemi spretnostmi so se Peruanci najbolj odlikovali v tkanju, izdelovanju lončene posode in v zlatarstvu. Najvišji bog jim je bil »lija Tekce« (Začetek brez začetka). Tega boga ni nihče videl, zato mu tudi niso zidali templjev. Templje so gradili vidnemu solnčnemu bogu Juti. Inka-krali je bil verski poglavar. On je dajal verske postave. Duhovnikov je bilo troje vrst, poleg menihov, ki so živeli skupno v samostanih.
Templji solnčnega boga so bili polni zlata; bogovom so darovali sadje, cvetlice, živali, žito in drugo. Ob zmagoslavnih praznikih so darovali tudi ljudi. Največji praznik na čast solnčnemu bogu je bil v poletju, o kresu, na katerega so se pripravljali, tri. dni s postom.
Verovali so v neumrjočo dušo in v vstajenje telesa, ki se potem zopet združi z dušo in gre v boljše življenje. Tudi so poznali spodnji svet, kjer trpe hudobni.
Na tej kulturni stonnji so bili Inkaperu-anci, ko so prišli Španci in v pohlepu po zlatu podjarmili državo. Osvobodila se je šele leta 1821. zopet, ali ne več pod domačini, temveč pod Španci. Danes je tam prava pisana množica raznih ljudstev. kot nikier drucrie na svetu.
Najstarejša pariška kauarna zaprta
Te dni so zaprli / Parizu najstarejšo tamkajšnjo kavarno. Je to kavarna Iro-cope. Pred tremi leti je bil ta lokal iz-Premenjen v vegetarijanski, kar je končno dovedlo tudi do poloma, kajti Fran-c°zi so znani ljubitelji mesa. V lokal so v zadnjem času zahajali sploh samo še revni dijaki iz študentovskega predmestja Pariza.
Kavarno je pred 240 leti ustanovil Ita-•Han Procope iz Sicilije in je kmalu po stala znamenita po vsej Franciji. V njo So namreč zahajali kot stalni gosti Vol taire, Piron, Diderot, Rousseau in šte-vilni umetniki Comedie Francahe, ki se k tedaj nahajala v bližini kavarne. Ko Pa se je kasneje gledališče preselilo, Je kavarna izgubila na važnosti. Vendar pa k Pod drugim francoskim. cesarstvom Postala zopet znamenita, ker so v njo Nahajali Gambetta, Rochefort in Jules J^ales. Gambetta je običajno igral tam-s s-vojimi prijatelji domino. Miza, za ktero je sedel, kakor tudi miza, za kate-r° ie sedel Voltaire, ste ostali kljub Vsem popravam vedno na starem me-Tudi miza, na kateri je v kavarni ^egenca igral Napoleon šah, je še sedaj £a svojem mestu. Ni pa še znano, ali bo "avarna Procope končno zaprta, ali pa b° morda kasneje v kaki drugi obliki davljena občinstvu na razpolago.
Ko je šel g. Kimouec| u kino...
Gospod Kinovec, stari kino-tiger je prišel prejšnji teden slučajno v Maribor. Ker je imel nekaj prostega časa in ker ni hotel delat svojemu lepemu imenu sramote, je šel ob 5. popoldne v enega izmed tukajšnjih kinov.
Pri blagajni je najprej povprašal za morebitne uradniške t. j. znižane cene. (Naš Kinovec je bil namreč star penzi-joniran uradnik.) Znižanih cen žalibog ni bilo, zato se je odločil, da kupi prvi prostor in pomoli g. blagajničarki enega kovača. »Še pet dinarjev prosim!« zasliši skozi okence. »Kaj 15 Din stane I. prostor« se je zgrozil Kinovec in se popraska! za ušesom. Ker pa je bil stari stari kino-tiger, se je udal v kruto usodo in plačal. Takole na tihem si je pa mislil vsakojake stvari. »To je pa res čudno!« si je mislil stari Kinovec, »v Zagrebu sem prejšnji teden plačal za prvi prostor 8 Din in sem videl prav lepe stvari. Morda imajo tu večje davke in takse na vstopnice? Ali plačujejo mogoče g. kino-podjetniki v Maribo^ ru večje vsote za kaj mora biti vzrok za takšno razliko v ceni. Pa ne, da bi drugod dobili aparate v proizvajanje ton-filmov zastonj, ka - li?«
Tako si je mislil in brundal saim s seboj naš ubogi Kinovec in čakal, da se začne predstava.
Čez čas je zazvonilo v znak pričetka. Šel je v dvorano, se vsedel na določen prostor in pričakoval različnih razodetij. Toda ta razodetja so bila za 15 Din zej^o skromna. Pri reklamah ni bilo nobene godbe in ko se je g. Kinovec ravno pripravljal, da se malo razgleda po svetu potom različnih »Journa-lov« in se malo nasmeje Micky-miški, je začel glavni komad.
»Nanu, kaj pa je zopet to! Nobenih prediger? Čudno, čudno!«
PROPOZICIJE ZA TEK OSVOBO-JENJA.
Dne 1. decembra ob 11. dopoldne se bo vršil letos že v tretjič spominski tek »Osvobojenja« skozi mesto Maribor na 2300 m dolgi progi za prehodni pokal in* neprehodnih spominskih daril! Tek je spominsko - nacijonalno - propagandnega značaja!
Start točno ob 11. uri pred državnim moškim učiteljiščem. — Proga: Koroščeva ul. - Maistroma - Kolodvorska -Aleksandrova - Slovenska - Gosposka -Cilj - Glavni trg! Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti, dijaki in vojaki. Tekačem tuje narodnost! udeležba ni dovoljena! Vsak tekmovalec mora preteči vso progo. Tekmovalci morajo biti najkasneje do 10.45 na startu, kjer se javijo s klubovo oz. dijaško legitimacijo starterju! Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS! Med progo bodo postavljene štiri kontrole in sicer na 500 m,
i-podjetniki v Maribo-1f	p*°^n*'
posoditev filmov? Ne- Sj? 2 i°™^Istotako. opozarjamo
tekače, da je spremljanje kolesarjev prepovedano in kaznivo z diskvalifikacijo posameznika! Čas prvih treh bo merjen. Tekmovalec se javi na cilju časomerllcu in zapisnikarju! Vsak tekmovalec nosi na prsih oz. hrbtu številko v svrho kontrole. Tekmovalci se vpišejo v zlato spominsko knjigo, ki jo hrani ISSKM. — Pri reditev bo izvedel ISSK Maribor pod pokroviteljstvom komandanta mesta!
Vrhovni sodnik: dr. Odon Planinšek; starter Maks Koren; časomerilci Evgen Bergant, Fischer, Vesnaver; zdravnik dr. Stamol; kontrola na progi Verstovšek, Pohar, Stepic in Petrovič; zapisnkar Pavel Gulin; rediteljska služba na cilju Verstovšek I. in Stopar; glavno rediteljsko službo na progi vršijo skavti; vodja tekmovanja g. Danilo Vahtar.
. ,	,	„	,	Občinstvo	se naproša, da se radi reda
Obrnil se je k	zraven sedečemu so-	pokorava odredbamrediteljev ter tako
sedu in ga pobaral:	»Oprostite	prosim,	omogoči žiadek potek tekmovanja! Pokaj v Mariboru	ne	predvajajo	nobenih	sebno velja to za slovensko in Gosposko
Sokfllfrtno
BRATJE IN SESTRE!
Narodna Odbrana proslavlja narodni praznik 1. dec. v vseh prostorih Narodnega doma v pondeljek 1. dec. ob 20. uri. Udeležite se proslave v čim večjem številu! Zdravo! — Sokolsko društvo Maribor matica.
Društvo Sokol - Hoče
priredi v nedeljo 30. novembra ob 3. popoldne slavnostno akademijo z govori, deklamacijami, telovadnimi nastopi, petjem itd. v sokolski dvorani v Hočah. — Vsi, ki hočejo vstopiti v naše društvo, se pozivajo, da pridejo točno ta dan ob 2. uri v Sokolski dom k zaobljubi.
Volkovi napadli vojaško patruljo.
^ poljskem okraju Molodecnu so se v ^dniem času pojavila cela krdela se-5[fadanih volkov. Napadati so začela va-selišča in zlasti ponoči prišla čisto ?° kmečkih domov. V bližini občine Ra-je večje krdelo volkov napadlo celo j^iaško patruljo nekega poljskega občnega oddelka. Vojaki so se seveda izstavili v bran, razvili bojno črto in V°rili močen ogenj na požrešne zveri, akar so volkove pregnali, čeprav šele 0 daljšem naporu.
Rnefcčote o Hmperju
Številne so anekdote, ki krožijo o slovitem francoskem učenjaku Amperju in njegovi raztresenosti.
Ko je bil Ampere profesor na pariški politehniki, ni bilo dneva, da ne bi bil obrisal table s svojim, robcem, čela pa s cunjo za brisanje tatte.
Nekega dne je našel na poti v šolo čudno pisan kamen. Pobral ga je, jel ogledovati in se pri tem tako zamudil, da je v zadnjem hipu opazil, da bo zamudil šolo. Planil je proti šoli, pred vrati pa je zagnal uro vstran in kamen vtaknil žep telovnika.
Govori se tudi, da se je nekega dne, ves zatopljen v svoje račune, ustavil pred nekim omnibusom ter začel s kosom krede pisati na šipo omnibusa, ki se je nenadoma razbila v njegovo veliko presenečenje. Menil je bil namreč, da se nahaja pred tablo.
Ampere je bil zelo dobrega srca in nje govi učenci na politehniki so to večkrat izrabljali: pravili so mu zato na primer, da ne vidijo dobro in tako so ga pripravili do tega, da je pisal ogromne številke na tablo. Zato mu tabla nikdar ni bila dovolj velika.
prediger?«
mu ie od-
če glavni komad ne »vleče«.«
»Čudno, čudno« je godrnjal Kinovec. Glavni komad ni bil slab, pa tudi dober ne! Razumel je naš prijatelj samo polovico tega, kar so različni junaki na platnu govorili. »Ali je bil aparat slab ali so bile kake druge »motnje« v kino-ope-raterski sobi, tega g. Kinovec ni mogel zvedeti
Komaj se je dobro vsedel, je že moral tudi vstati in iti. Pogledal je na uro. Šest in petnajst minut. »In zato sem plačal 15 Din« se je razjezil ubožec.
Šele pri Zemljiču se je malo potolažil s kranjsko in četrt črnine. Po skromni večerjici je šel v Astorijo, da dobi mogoče kakšnega partnerja za partijo ša ha. Pa ga ni dobil. Ves razjarjen, da mu gre nocoj vse narobe, se vsede v kot in brunda sam s seboj.
Okrog 11. ure opazi prihajati skozi vrata svojega starega prijatelja, ki se mu že oddaleč smeji.
»Veš, moj dragi Kinovec, bil sem v kinu.«
»Tudi Ti«, pomilovalno pogleda.
»Nisem imel drugega posla, pa sem šel. Glavni komad je bil tako-tako, zato sta bili pa predigri dobri!«
»Kaj ti si imel celo dve predigri? Koliko si plačal?« ga vpraša ves razburjen Kinovec.
»15 Din, prvi prostor.«
»To se pa že vse neha! Plačal sem Iti Din kakor Ti, videl pa polovico manj \sakor Ti. Ob peti uri je bilo sicer samo okrog 20 ljudi, toda to po mojem mne nju ne pride v poštev! Če plačam isto ceno in to kakšno ceno!!, hočem tudi isto videti!«
Tako in podobno je rentačil in se jezil g. Kinovec in prisegel, da ga kino pod takšnimi okolščinami več ne vidi.
Počasi se je pomiril in zaigral s prijateljem partijo šaha
ulico! Naproša se pa občinstvo, da teka-
m pri f AVrtm.
rejo že ob 10.30! Vršilci kontrole zbirališče od 10.—10.30. Javiti se vodji! Kolesarjem vožnja po progi strogo zabranie-na, kef s tem škodijo tekačem. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu! — ISSK Maribor.
Medmestna tekma LJuWJana:Maribor.
Brez vsakega treninga nastopi v nedeljo dne 30. t. m. na hitro roko sestavljena reprezentanca našega mesta proti reprezentanci Ljubljane v Ljubljani in sicer na zahtevo Ljubljanskega nogomet nega podsaveza. Uverjeni smo, da bodo naši igralci, četudi ne tvorijo najboljšo enajstorico, zastavili vse sile, da rešijo ugled našega mesta. Mnenja pa smo, da tako nepripravljeni nastopi niso v interesu stvari!
MOLNP, službeno.
Za medmestno tetano Maribor :Liub-Ijana se nominirajo sledeči igralci: Pišof, Barlovič, Wagner, Konič, Frangeš, Ro-.njak, Starc, Bertoncelj II, Klippstatter, ga vpraša prijatelj m gajBačniik, Pavlin; rezerva Koren II. Vsi
navedeni igralci morajo biti v nedeljo točno ob 5. zjutraj na glav. kolodvoru. Spremljevalec g. Ilovar. Drese stavi na razpolago SK Železničar. Vsak igralec mora prinesti seboj kompletno opremo (črne hlače). Tajnik.
SK Železničar, nogometni odsek-
Igralci: Pošif, Wagner, Frangeš, Ro-ujak, Bačnik in Pavlin morajo biti v nedeljo 30. t. m. radi medmestne tekme Maribor :LjubIjana točno ob 5. na kolodvoru. Spremljevalec g. Bukovala. V pondeljek dne 1. XII. pa morejo biti igralci: Konrad I. in II., Glavič, Kohout, Kaburek, Suri in Antoličič ob 5. uri na glav. kolodvoru, ker se igra pokalna tekma ASK Primorje:SK Železničar v Ljubljani. — Spremljevalec g. Marinič. Načelnik.
ISSK Maribor, upravni odbor.
Drevi ob 20. uri odborova seja v hote-llu »Orel«. Odborniki se naprošajo, da se seje radi važnosti sigurno udaleže. — Tajnik. —
Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži Din 10«, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r» " z o. r- v Btar*’
*~ojnlnlalte te CMD
WmV
V P P F Tf V T V TuTf*
V	M a r 1 h o r ti, 'dne 28. XI. 1930.
I»n» ..« . ,	■	.,fat	-,-■■<■
M. Zeraccoj
U se#td jezuita
Zgodovinski rooiao.
12
Tribuletov glas le zamrl v rahlem ihtenju.
In dočim se je kralju mračil obraz ob tem tolma-fienju njegove »kaprice« in ob pogledu rta Tribuleta, tfilšetifiga k njegovim nogam, je nadaljeval nesrečnež:
»Kraljeva hči! Bogme! Mislil sem si nekaj takšnega! Tako lepa je!... Vedno se mi je zdelo, da manjka gams krone njenemu čelu! Kako se bodo svetili njeni Zlati lasje pod biseri in demanti!...
»Mislila je, da je uboga najdenka... zdaj pa je kra-
l]eva hči!...«
V	tem jecljanju ga je prekinil zdajci glas Franca I.:
»Vstani, norec!«
ŠtfaŠria tesnoba je stisnila Tribuleta za srce.
Njegova radost, njegova nadzemeljska radost seje razpršila V nič! In s to strašno jasnostjo se je dvignila pred njim zavest.
»Žileta je kraljeva hči — ti pa si kraljev norec!«
Stoje je zasledoval zdaj z očesom, ki bi bilo tigru omečilo sree, kratko-stopnjo hojo Francovo; kralj pa jfl hodil semtertja z rokami na hrbtu.
»Povej mi vse«, je velel nazadnje. »Ne Izpusti no-betle podrobnosti..; Kje si jo spoznal? In kako?«
Tribuletov obraz se je razjasnil...
Kdo ve? Morda mu kralj pusti ZiletO!
In potem! Ohi potem! Kakšen raj sreče in ponosa je zagledalo v duhu njegovo očetovsko srce!
»Tako je bilo, sir,« je spregovoril s tekočim glasom, »Saj Se spominjate Manta, kajne da? Pred desetimi leti ste šli nekega dne skozi to mesto... Jaz sem Zagreli! tam ne vem kakšen prestopek. Bilo je na ulici... bliau 6tarih razpadlih vrat, kjer je viselo dvoje Ogromnih verig. In vi, sir, ste me veleli za kazen privezati na ti dve verigi ter ukazali, da naj ostanem tako dva dni... Ali se spominjate, sir? ... Jaz se bom spo* minjal na veke. Blažena ura, ko so me priklenili na stara vrata in me izpostavili Zasmehu vsega mesta. ... Ali se spominjate, fcir?«
»Dalje, dalje!« je odgovoril kralj.
»Priklenili so me torej, sir... oh, rte pritožujem •e... imeli ste tisočkrat prav... Vše mesto je šlo mimo mene. Duša mi je Bila polna sramu in Srda... Žalosten sem bil tako, da sem si želel samo smrti... Možje so se smejali... otroci so kričali name in me obmetavali s kamenjem... Vidite, sir, tu ... nad desnim oče-som imam še zdaj brazgotino od enega tistih kamnov...«
Tribulet je položil svoj drhteči prst na brazgotino. Kralj je ostal hladen kakor led,
»O, blažena, o srečna rana! Da vam povem, sir... ctvitriJ«»c*-,-1	*,.* jtf raice pritekel k
meni in obstal pred mano... Pogledal S6m ga ... in psiček ml je začel lizati roke. •» Toda tista lepa ženska ga je pretepla... Uboga žival!«
»Dalje, dalje!« je ponovil kralj z zamolklim glasom.
»Da vam razložim, sir... Pozabil hisem niti ene
podrobnosti... Jaz ne pozabim nevarnih trenutkov v svojem življenju... Ne pozabim jih nikoli! Prihajal je večer... čutil sem se žalostnega do smrti... Človeška okrutnost me je navdajala z grozo... Srce se mi je zalivalo z žolčem in preklinjal sem svojo mater, da me je rodila na ta nesrečni svet. Okrog mene je bilo več nego petsto ljudi, žensk, plemičev, meščanov, otrok ... in krik zasmeha je postajal čimdalje hujši. Kar zagledam, kako se mi bliža... Ah, sir... odpustite... srce mi medli ob tem spominu ...«
Tribuletu je pohajal dih; privoščil si je trenutek odmora...
Kralj ni rekel ničesar.
»Deklica, sir... predstavljajte si majhnega angelčka ... z lasmi, razpletenimi po ramah — lasmi, ki so bili podobni svetniški gloriji... in z očmi tako sladkimi ... tako sladkimi... da me grabi za grlo, če se le spomnim te njihove neizrekljive sladkosti... Množica je govorila: Žileta je, mala prodajalka lilij... Žileta Šantlis.« In res je držala v naročju velik šopek natrganih lilij . . . Prišla je k meni... Ah, sir, val zlobe mi je zalil vročično glavo... Zarenčal sem: »Ti tudi? Kaj hočeš tu! Ali me prihajaš bit tudi ti?« Nasmehnila se mi je, izpustila svoje lilije na tla... in nato... mi je obrisala obraz... Trepetal sem osuplosti... Nato se je naslonila name in pogledala s svojimi jasnimi očmi, kakor, da me hoče čuvati in braniti...«
Množica pa je kričala: »Vrlo! Vrlo!« Moški so ploskali z rokami, ženske so plakale ganjenosti...«
In spet se je prekinil Tribulet; genotje srca ga je dušilo.
»Nadaljuj!« je rekel Franc I. mrzlo.
»Kaj naj vam rečem Veličanstvo!... Drugi dan, ko so me odvezali, je prišla Žileta k meni ter mi z oboževanja vredno ljubkostjo ponudila eno svojih lilij... Uboga lilija!... Shranil sem jo v neki stari knjigi... In še večkrat, kadar ml krvavi srce, jo grem pogledat in pritisnem poljub na nje orumenelo belino... Izpraševal sem malo prodajalko ... Povedala mi je, da prihaja iz
Bloa... in da živi v Mantu že leto dni sama, čisto
sama... ob dobrodelnosti tujih ljudi...«
»Ob miloščini!« je zaškripal kralj, in lice mu je zardelo ...
»Ni se skora>.več spominjala svoje matere, ki je bila Izginila! Svojega očeta ni poznala nikoli... In tako sem jo vprašal, ako hoče iti z mano ... Dvignila je k meni svoje globoke oči in dejala: »Da, zato, ker ste tudi
vi	nesrečni, kakor jaz ...« Od tega trenutka je bila moje ljubljeno dete irt zaklad mojega življenja. Sčasoma je pozabila dogodek, ki je združil usodi najih dveh... Ona misli, da sem dober pariški meščan ... Vzgojil sem jo... V tisti mali hiši ob trahoarskem zidu... kamor jo tečem pogledat, kadarkoli si morem ukrasti v Luvru kako urico... To je vse, sir! Ona je moja poslednja tolažba in moja edina radost; dovolj je, da se oklenejo njene
roke mojega viativi^e^i^fi.J^^ffl-fieTjol^Šlr; ‘povedal sem vse.«
Franc 1. je pomiril Tribuleta s Čudnim, nepopisnim pogledom, v katerem se je družila ljubosumnost t užaljenim hapuhom.
Molčal je vec minut. Tribulet pa ga je opazoval s tesrtobo, s Čim dalje hujšo skrbjo ...
Nazadnje se je kralj ustavil pred njim in dejal z ledenim prezirom!
»Že dobro... zdaj lahko greš in oblečeš zopet svojo livrejo «
To je bilo vse, kar je imel Franc I. odgovoriti temu ubogem očetu 1...
Tribulet se ni genih
»Ali si me slišal, norec? ...«
»Sir! Ali niste slišali krikov mojega srca? Ali vam nisem povedal, da je Žileta moje življenje? ...«
»Norec, odpuščam ti, da si se drznil dotekniti — pa makar le s koncem svojih prstov — hčerke francoskega kralja... Saj nisi vedel, kdo je!... Toda zdaj je končano!... Žilete ni več... In da se tvoje oči ne dvignejo do nove vojvodinje... vojvodinje Fontenblo-ske! Prepovedujem ti, da bi ji rekel le besedo! Za tvojo glavo gre; le pazi! . . .
»Sir!« je zajecljal Tribulet. »To ni mogoče... takšno rnučeništvo... Premislite, kako jo ljubimi...«
»Dovolj!... Izbriši iz svojih misli vsak spomin o preteklosti!«
»Oh. če mi hočete prepovedati misliti in čutiti, po* tem mi ^trgajte srce!«
»Še eno besedo, noreč, pa prideš v Bastiljo za o* stanek svojih dni!«
Norec je vztrepetal... Bastilja — večrta ločitev!
Kralj se je zasmejal z glasom, ki je strašno odmeval V Tribuletov! glavi.
»Oh,« je zaihtel brez uma, »ne bom je več videl.•• Ločem bom od nje na veke... Sir! Sir! Kar hočete, vse storim, samo pustite me tukaj... Usmilite se! Dajte mi jo videti... Ne, sir, saj je ne bom nagovoril! Samo vidim jo naj! Vsaj od daleč naj jo vidim!«
»Videl jo boš. Čez par dni priredim veselico, da jo predstavim svojemu dvoru... Ti boš na tisti veselici. Tribulet. Veselica bi ne bila popolna brez norca; in celo brez takšnega kakor je Tribulet!«
»Jaz... bom ... na veselici...« je jecljal nesrečnež, ki se mu je mešala v glavi.
»Kako pa!« se je zarogal kralj.
»Ali .bom moral opravljati svoj posel?«
»Zakaj ne?«
»Pred njo!«
»Ohee, norec kaj pomnijo te jeremijade?«
Franc I. je čutil kruto naslado ob muki, ki jo )® pripravljal norcu. Tako se je hotel maščevati! Tribulet, norec, zaničevano, prezirano bitje, predmet vsesploš* nega zasmehovanja, je smel objeti Žileto s svojimi žlahtnimi rokami! Tribulet jo je ljubil z očetovsko Hu' beznijo!
Za vse čase je hotel kralj potisniti bednega nore* nazaj v njegovo senco... Izkopati je hotel neprekora*' ljiv prepad med njim in med svojo hčerjo...
Vojvodinja FontebloiiSka bo vztrepetala sramu, k® izve, da je tisti, ki ga je ona imenovala svojega očeta-dvorni norec, Tribulet!
»Snnmni kni wm ti rekel,« je povzel kralj 5 preišnjim zaničljivim mirom. »Ako izve iz tvojih ust ali tudi le po najmanjšem tvojem migljaju samo ena živ« duša, da se je zodilo, kar si mi povedal, prideš v stiljo ali pa na vešala! Vojvodinja Fonteblonska hfl kralja francoskega, nima nič več skupnega z malo Žileto Santlis...«
Pletenine,
vse vrste po meri in okusu ter vsa popravila Izvršuje hitro in točno po naj-nilji ceni mehanična pletarna Javornik, Vojalnlška ul. 2, Maribor. XXIV
Prodam ceneno
moško obleko in dobro zimsko suknjo, Ogleda se lahko od 12. do 16. ure* Puškinova ul. 11 I.	3359
Premog Peklenica,
brez smradu, žlindre !n kamenja, malo pepela. Voz stane 38 Din franko dom. B. Ouštln, Cankarjeva ul. 24.	3053
Oddam s hrano ali brez
opremljeno sobo s prostim vhodom in električno razsvetljavo dvema dijakoma. Aleksandrova c. 55 I, levo. 3376
Klobase vseh vrst, domače, vsako soboto in nedeljo pri O s e t u, Mariborski dvor.	3351
Premog,	1	Stanovanje,
R?’ TallenbMI,m'a '3, tel«o»| dve sobi In kahtnia oddan, fekaf. !*  ___________________________________ 3319	slov	v	upravi.	3000
vez Din 50.— vez. Din 34.—
Vso zimo se boste zabavali
84 Si naročite
nove knjige .Jutra" I
K nožnica ..Jutra** t
Marce! Prlollet, »ŠerŽant Dlavolo«, pustolovnl roman ......
A. Bernflde, »Beltegor«, detektivski roman, broS. . , Din 24 »Uilttr v oblakih«, letalski kriminalni roman,
 „	.	broš.	Din	28.—, vez. Din 38.—
M	0UK	’ *2J®8e«, Z8°d. pustolovnl roman, broš Din 40.—, vez. Din 50,—
M. Zevaco, »V krempljih Inkvizicije«, zgodovinski roman
bfdš. Din 60.—, vez. Din 70.—
Mladinska kniiž*$ca ..3u*raM:
rt	«“flca	Mica«,	pravljica	s slikami vez. Din 12.-
Th‘JRotman, »Prigode Tonija Popklnsa«, vesela zgodba s slikami vez. Din 12,-.
taJlliU trii PrepiSjte sel *V°iem ,iIined na,bol|žcsca* kar Pr8more dan«*“»
Na orodal
v Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13
T^OKLI _
MARIE) O F=2
Inseriraite
v
,'Ve2erniku“
Poročilo Iz kolekture ANTON GOLEŽ MARIBOR-Aleksandrova cesta 42. - XV. žrebanje dne 37. nov. 193«-(Za eventuelne tiskovne napake se ne odgovarja.)
Din	200.000.—:	36750,
Din	40.000.—:	16021,	98367,
Din	10.000.—:	58024,
Din	4.000.—:	16979,	22306,	39975, 52656,	87774*
98722,
Din	2.000.—:	1953, 1641, 7076,	9818, 12605,	13X90*
16517, 16547,	Ž3695,	24491,	25173,	32557,	3Ž879,	33470,	348H
38793, 39259,	39408,	40106,	40707,	41287,	42078,	42660,	436$*
44384, 45469,	46571,	50054,	"51268,	53865,	56794,	65227,	6S3S0.
66068, 69235,	70058,	71322,	73592,	79529,	80828,	83230,	83305-
83905, 86186,	88234,	89471,	93997,	95268,	95379,	96148,	96395,
96432, 98068, 99554, 99964.
Prihodnje Žrebanje dne 28. nov. 1930.
Nove Brečke prispejo v prodajo dne 10. decembra 1930._____________
XLV
Stalna priložnostna prodaja velike zaloge
nogavic, telovnikov, puloverjev,
vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno
karlovarske porceanase posode
ori Kormann-a, oilek ostankov. marmor, Gosooska 3
Maja Konzorcij »Jutra« t Ljubljani; predstavnik izdaja teMa la urednik: FRAN
BROZOVIČ v MaHboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKU i)CTKLA v Maribora.