Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več ua leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanilu (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. čo se r : .i enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena p; i.uerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
žžltev. 220.
7 Ljubljani, v sredo 28. septembra 1887.
Letu ni Iv X.V
Čelii in Veinei.
(Dalje.)
V mestnem zastopu Praškega starega mesta je bilo 16 Nemcev iu dva Ceha. Vsled kr. dekreta z dne 21. oktobra 1413 je bilo izvoljenih v mestni zastop 9 Nemcev in 9 Cehov. Ko je bil Hus v Konstanci obsojen, pričeli so se grozoviti busitski boji. Narodnostni fanatizem dosegel je vrhunec; obe stranki ste tekmovali v grozodejstvih. V češkem deželnem .zboru 1. 1419 sklenili so deželni stanovi, da noben tujec ne sme dobiti službe na češkem, v vseh mestib, kjer stanujejo Cehi, morajo biti češki magistrati, in sodnijske obravnave vršiti se morajo v češčini. Nemški rudokopi so v Kutni Gori vse husite, ktere so vjeli, pomorili ali pa žive pometali v rudnike. Žiška je razglasil 1. 1423, da je zgrabil orožje „ne le za resnico božje postave, temveč tudi za češki in slovanski narod". Tedaj že so Cehi večkrat vabili Poljake v svoj tabor proti Nemcem.
Ti zgodovinski : dogodki ovržejo vse trditve, da je namreč narodnostno vprašanje iznašla še le francoska revolucija. »Slovanske vzajemnosti" sledove najdemo že v onih davno minolih stoletjih. Narodnostna ideja je husite navduševala v boji „za vero in dom". To so zgodovinske resnice, ki nam po-jasnujejo razmere med Cehi in Nemci. „Za časa teh bojev", piše češki pisatelj Vlah, »spremenil je češki narod svoj značaj. V tem časi bil je češki narod do blaznosti navdušen za svojo narodnost. Kelih je bil bojno znamenje, vsa dežela bojni tabor, vse prebivalstvo velika armada."
Husiti so podlegli na cerkvenem polji, toda narodnostno vprašanje je ostalo na dnevnem redu. Nemci zapuščali so mesta, kamor so se selili Cehi z dežele.
Po sklepu deželnega zbora z dne 24. jun. 1434 smeli so se Nemci vračati v mesta in vasi, če jim je dovolila občina. 23. oktobra istega leta je sklenil deželni zbor, da na Češkem iu Moravskem ne smo
dobiti cerkvene službe noben Nemec. Meseca marca 1435 je sklenil deželni zbor, da Nemci v deželi ne smejo imeti služb, ne posestev.
Vsled veduih bojev zmanjšalo se je število prebivalcev, trgovina in industrija ste propali; kmetijstvo je opešalo in vso oblast dobili so v roke plemenitaši. Ti so samooblastno gospodarili v deželi do 1. 1526, ko je Ilabsburžan Ferdinand I. nastopil vlado. Skoraj sto let trajal je šo boj s plemenitaško oligarhijo, do bitke na „beii gori" (1620). V tem časi se razmere med Cehi in Nemci niso zboljšale. Češko slovstvo se je lepo razvijalo. Kot vzgled duševne delavnosti češkega naroda v onem časi je J. A. Komensk/ (1592 do 1671), ki si je kot oče novejše didaktike, kot učenjak in pisatelj pridobil ve- i liko slavo.
Kako veliko je bilo nasprotje med Cehi in Nemci, priča postava deželnega zbora iz 1. 1615, po kteri ni dobil nobeden državljanske pravice, če ui bil vešč češčini. Kdor pri javnih shodih ni govoril češki, moral je v šestih mesecih iz dežele.
Ko pa pride nesrečno leto 1618, prične se za češki narod žalostna doba, ki je trajala nad 150 let. Castiželjnost iu narodno sovraštvo zanetila sta tridesetletno vojsko, ki je ravno češko deželo vrgla v brezdno pogube, češki narod je propal z višine moči iu slave v revščino in duševno bedo. Stare češke plemenitaške rodovine padle so v boji na »beli gori". Skoraj tretjino zemljišča pograbil je liskns. Nad 30.000 družin, med njimi nad 1000 pleinenitaških, zapustilo je nesrečno domovino. Narodnim sovražnikom ste se pridružili kuga in lakota. Okoli tri milijone prebivalcev je imela češka dežela pred osodepoluo vojsko, po vojski komaj še 800.000. Zlata Praga je videla v svojem ozidji divjega Šveda, ki ji je pobral zaklade iu umetnine. Razrušena in požgana bila so sela, »češke vasi" so bile v pregovoru kot neznane stvari.
Z materijalno revščino odrevenela in oslabela je tudi duševna moč naroda. Usahnila je vsa češka
kultura, narod je spal zimsko spanje. Enako žalostne so bile posledice tudi v političnem oziru. Neprevidni, častiželjni voditelji naroda zlorabili so pravice iu prostosti dežele in tako povzročili nesrečno osodo. Do 1. 1620. je bilo češko kraljestvo le po personalni uniji zvezano z ostalimi habsburškimi deželami in ni bilo glede postavodajalstva iu uprave popolnem neodvisno. Po »novem deželnem redu" Ferdinanda II. (10. maja 1627) pa je postalo češko kraljestvo avstrijska pokrajina in izgubilo svojo politično samostojnost.
Vsled centralizacije in državnega absolutizma šopirila se je nemščina na češkem, Moravskem in sploh po avstrijskih deželah v šoli iu uradu. Tako se je širila germanizacija. Z dekreti in naredbami odpirala so se nemščini vrata v državne urade in javno življenje. Ideja centralizma je češčino in vsa ostale slovanske jezike potisnila v kot, iu za časa Josipa II. je bila nemščina tako rekoč državni jezik v uradu iu šoli.
To nasilstvo, ki je moralo žaliti vse nenemške narode, imelo je nepričakovan vspeh. Josip II. je hotel nemščino razširiti po vsi državi in tako olajšati vladni sistem ; koncem svojega življenja pa je moral spoznati, da vsi narodi toliko bolj sovražijo vsiljeno jim nemščino. Vzbujal se je zopet narodni čut, narodi so ostajali iz dolgotrajnega spanja. Čehi in Madjari bili so prvi, ki so vsled jozelinizma pričeli zavedati se svoje narodnosti.
(Dalje prih.)
\einiii na Irskem.
Brezozirno postopajo augleški konservativci proti Ircem. Nove prisilne postave že rode svoj sad. V Mitchelstovvnu so bili krvavi nemiri.
V imenovanem kraji morala bi se rešiti po novih postavah obravnava proti poslancu in vredniku 0'Brieuu zaradi njegovih govorov 9. in 11. avgusta.
LISTEK.
Cunjar Jaka.
(Obrazek s Slovaškega. Češki spisala Gabrijela Preissova.)
(Daljo in konec.)
Majdušine oči uprle so se zvedavo v njegovi ustni, rada bi bila že odšla.
Jaka opogumil se je najedenkrat. Jedenkrat mora biti — no, toraj! »Majduša — prosim vas, ali bi me vi ue vzeli? Do konca življenja bili bi srečni — — saj veste — —"
Dalje ni mogel. Vsa barva zginila mu je z obraza in glas se mu je tresel.
Majduša čutila je resuico njegovih besed, a vso prišlo je tako naglo in neverjetno, da se je morala nehote zasmejati. Potem prišla je še-le v zadrego kakor on, in rekla:
»Nikdar bi si tega ne bila mislila — ali — ker — Pekar, saj ste pošten človek, zato vam povem istino. Čez nekaj tednov vzamem si za moža Tomaža Pažejko; prišel je pred kratkim od vojakov in hodi
tii v cukrarno---morda ga poznate, iz Vublan je."
Dosta jo je stala ta odkritosrčnost. Kar najhitreje izmuznila se je z otrokom skozi d veri, a Jaka stal jo šo lep čas tako.
Cez tri tedne selila se je Katušinka v Vublane k Tomaževi materi. Tomaž je že vodil Jakca za roko. Ljudje so si govorili, da je Majduša postala zdaj ponosna, njen bodoči mož je bil reden človek.
Majduša šla je trikrat poslovit se k Jaki, kajti inače ui se mogla sniti ž njim — a vedno bilo je zaprto. Zato naročila je domačim, da uaj ga pozdravijo, da se mu zahvaljuje za vse dobrote iu da mu javlja, da bode imela v četrtek po zgodnji maši v Rrezovski cerkvi poroko. In dodala je še, da se ga bodeta z Jakcem često spominjala.
V dau Majdušine poroke podal se je Jaka kakor sicer zgodaj na pot po vaseh. Ni mu bilo sicer treba danes hoditi, a tudi doma ni hotel ostati, da bi se izognil spominom.
Ko je prišel za mestom na cesto, bil je tako zmešan, da ni vedel, kam bi se obrnil.
Premišljuje, a najedenkrat zgrabi ga jeza.
»Meni so je toraj za vse dobrote le smejala? Zdaj pojdem tijii, da mi vrne vse novce, ktere sem jej dal, in če ne dti z lepo, tožil jo bom, tožil!"
Razjarjeni Jaka učinil bi bil Majduši o svatbi rad kaj neprijetnega iu to bi bila dobra misel!
Hitel je v Brezov in prišodši ob 8. uri tijil, šel je naravnost v cerkev.
Jaka je bil pobožen človek. Često ustavil se je zjutraj v cerkvi pri maši in vroče molil. Zdaj pa je
kipela v njem jeza iu žalost s tako silo, da niti mislil ni na posvečeni kraj. Stoprav ua stopnicah ustavil mu je strah korake. Obstal in premišljeval je . . .
Od altarja zazvenel je zvonček dijoč svetost človeku nasproti. Pol dverij bilo je odprtih, in Jakiue oči pogledale so notri. Malo Ijudij je bilo ondi; hitro zagledal je poročenca. Stala sta pod bauderom, oba bila sta odičena in resua. Tomaž imel je roki skleneni in gledal je v tla, Majduša držala je mašno knjigo v roki, a gledala je preko njo na veliki altar. Jaka opazil je ua njenem obrazu nasmeh, in ta ga je znova bdi in jezil.
»Smeja se; meni se posmehuje!"
Megla se mu dela pred očmi, roki se mu treseti...
Med tem prišli ste k cerkvenim dverim dve starki nenavadno glasno govoreč, kajti jedna njiju ni dobro slišala. Jaka pa ju ne čuje. — Stoprv ko ste pri njem, zapazi ju iu posluša:
»Katušinka ima danes poroko", deje jedna, »po-čakajva na njo."
»Vendar jej je dodelil Bog to srečo, da bo vzela Tomaža," reče druga žena. »Spoštovala ga je še kot dekle, a ko je moral k vojakom, pregovorila jo je kumica za onega čevljarja, in revica bila je ž njim nesrečna."
Starki vstopili ste v cerkev.
0'Brien je že nekaj dni prej javno naznanil, da ne bo prišel pred sodišče, in ostal jo mož-beseda. Vsled tega so ga s silo pritirali pred sodišče.
Med obravnavo se jo v mestu vršil ljudsk shod, kterega so se vdeležili Dillou, Labouchore in trije drugi poslanci. Pred začetkom zborovanja hotel se je vladin stenograf preriti skozi množico ua govorniški oder; spremljalo ga je dvaindvajset redarjev. Ljudstvo se je ustavljalo in redarji so se morali umakniti, čez nekaj minut vrne se močnejši oddelek redarjev in napade ljudstvo s palicami in bajoneti. Prične se boj, in redarji morajo bežati v svojo vojašnico. Tu se nekteri redarji obrnejo in streljajo na množico. Dve osebi ste bili takoj mrtvi, dve pa ranjeni. Konečno jo stotnija vojakov razpodila ljudi.
Takoj isti večer je poslanec Sexton v angleški spodnji zbornici pri drugem branji fiuaučue postave omenil to zadevo. Trdil je, da so redarji predrzno napadli ljudstvo. Irski prvi tajnik, Balfour, je zavračal to trditev, češ, da so se redarji morali braniti proti narodu. Po njegovem mnenji vlada ni odgovorna za nemire in poboje, temveč voditelji irskega naroda, ki ljudi hujskajo proti postavam.
Ti izgovori so pač prazni. Policija je napadla narod s palicami in bajoneti. Izjemno stanje v Mitchelstovvuu ni razglašeno, shod je bil dovoljen, ju redarji niso imeli pravice s silo delati gaz vladnemu steuografu. Kmetje so sicer zapodili redarje, a ti bi ne smeli streljati, dokler se ni prebrala do-tična postava, da je shod razpuščeu. Vendar Balfour in vladni listi zvračajo odgovornost na narodno ligo iu njene angleške prijatelje.
Nemiri so graje vredni, posebno pa, če jih provzroči policija. Irski nasprotniki oznanujejo „inoraIo", toda pomisliti morajo, ali je moralno, če narod izzivajo z nemoralnimi sredstvi? Dogodki v Mitchelstovvnu so prve žalostne posledice irske prisilne postave. Irci se bodo vstrajno in odločno ustavljali novi postavi, in irske razmere se bodo le shujšale. Vsak Irec, kterega zapro, je nov žebelj rakvi sedanje angleške vlade. To jo politični pomen nove prisilne postavo, za ktero se je toliko poganjala vlada.
„Daily Nevvs" piše: „Vlada zasluži grajo zaradi sramotne politiko, koje logično posledico so nemiri in umori. Vlada želi krvi, in kri je tekla. Lahko bi se bili preprečili krvavi nemiri v Mitchelstovvnu. Narod ni imel orožja; ustavil pa se je policiji, ker je motila shod. Možje z orožjem so lahko zmagali. Pokazali so narodu barvo njegovo krvi in potem še le odložili orožje. Odgovornost pa mora prevzeti angleški narod. Vprašanje je jasno. Na eni strani postavni umori, na drugi pravičnost in sprave. Ako zahteva angleški narod, da se ponavljajo krvavi nemiri, kedar so irski narod poslužuje svojih pravic, osoda bo kaznovala narod in državo. Ako pa Anglija želi tako osodo, pozabila je svojo preteklost. Vladi je pot odločena. Moriti mora dalje, da Irsko popolnoma uniči, ali pa mora priznati, da so napačni vsi nasilni poskusi, in posluževati se sredstev mirti in odškodovanja."
Oh, kako čuti Jaka, da se je motil! Ta smehljaj nevestin in posmeh; kdo ve, misli-li nanj!
Sreča gleda jej iz oči in srce se raduje!--
Jaka so je obrnil. Izprevidel jo, da je nebeški Oče povsod, in zato je šepetal s povzdignenimi očmi:
»Odpusti mi, moj Bog, in dodeli jej srečo!" In odšel je zopet. Tu v Brezovcu ue more ostati dalje, šel bo čez Vublane domov in s potoma pogledal, kje bo Majduša bivala.
In na isti cesti, kjer je poprej sklepal maščevanje, pobiral in odstranjeval jo skrbno kamenje s pota, da pojdeta ona dva lažje od poroke.
čez jedno uro odzivala se je njegova piščalka po vasi; danes v dan Majdušine svatbo bil jo so-sebno dobro volje in nerad stopil bi v hišo ne-oglašen. Videl je tudi vračujočo se dvojico. Pred hišo, kjer bo Majduša s Tomažem srečna, čakala ju je starka z otrokom, in vsi štirje so so smejali. Pri tem vselil se je tudi v njegovo dušo blag mir, in vsa prejšnja trpkost bila je pozabljena. J. Z.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. septembra.
Notranje dežele.
Ministerska posvetovanja v Budimpešti obravnavala bodo posebno tudi vprašanje o puškah-repetirkah. Opozicijoualui listi trdijo, da se bodo zopet posvetovali o utrjen ji Budimpešte. Finance niso ravno ugodne, zaradi tega pa hočejo v ta namen dovoliti le malenkost — petnajstih milijonov.
Minister grof F a I k e n h a y n in cesarski namestnik pl. Z a 1 e v s k i obiskala sta dne 25. t. m. razstavo v JZrakovem ter sta bila prisotna pri razdelitvi premij lepim domačim konjem. Zvečer priredil je razstavni odbor banket na čast odličnima gostoma.
Finančni minister namerava uvesti davek na nagizdo ter podražiti smodke.
Pri dopolnilni volitvi v deški deželni zbor izvoljeu je mesto urnršega profesorja Krejčija grof Veucelj K a u u i t z.
Akoravno so Staročehi propali pri volitvi v Piseku, vendar se tega njihova glasila skoraj vesele. Dr. Itieger praži v svojem listu ministerskega predsednika Taaffeja, ali hoče izvesti svoj program ali pa oni naučnega ministra. V prvem slučaji ostali bi čehi tam, kjer so danes, namreč v vladi prijazni večini, o drugem slučaji pa molči staročeško glasilo, najbrže zaradi tega, ker je stvar sama ob sebi dovolj jasna.
Viaaimje države.
Srbska ustavna komisija zborovala bo toliko časa, da se skliče skupščina, potem pa bo tej predložila svoje načrte. — Vlada predložila jo po svojem zastopniku v Carjemgradu, Stojami Novakoviču, opominsko noto zaradi otvorjenja že dogotovljeno železnično zvezne proge Vranja - Ueskiib, v kteri prav odločno zahteva Srbija, da izroči Turčija to progo kmalu prometu, sicer bi bila odgovorna za vsako škodo, ktero bi imela Srbija vsled te turške počasnosti. Turčija je seveda zopet takoj obljubila vse mogoče, vendar pa je malo upanja, da bi kmalu sultan in njegova zavlačevalna politika kaj storila, kajti znano je, da jo augloški vpliv veljaven pri sultanu iu da hoče Anglija škodovati Srbiji in Avstro-Ogerski s tem, da kolikor mogoče prepreči vzhodne železnice iu s tem gospodarstveno-političui napredek srednje Evropo. — Komisija, ktero nalog jo presoditi finančno stanje, bo žo v prihodnjih dneh objavila vspeh svojega delovanja. Vukašiu Petrovič, bivši finančni minister, izdal bo brošuro, v kteri bo opravičeval svoje finančno gospodarstvo. To zagovorniško knjižico pričakuje Srbija zelo radovedno, vendar pa se že sedaj govori o njej jako nezaupljivo.
Bolgarska vlada se boji, da bodo vsprejele vse velesile novi rusko-turški predlog. Sklenila pa je, da bo branila vhod v Bolgarijo vsakemu komisarju. — Knez je že v denarnih zadregah. Vendar pa ga jo za sedaj še rešil strijc njegov, vojvoda Aumaleski, ki mu je zdatno podporo dovolil. Koburžan je zgubljen, kakor se je to zgodilo Baten-beržanu, ako mu poide zopet denar in ako strijc ne bo hotel v drugič globoko seči v svojo blagajnico. — Stambulov odpotoval je v Kiisteudil in Dubnico, da bo tam nadzoroval preganjanje roparjev.
Tudi ltusija trudi se na vso moč, da bi spravila svoje finance v red. Finančni minister Vyšnjegradsky kazal jo celo poletje veliko delavnost ter je Petrograd le enkrat ostavil z namenom, da se je z lastnimi očrni prepričal o težnjah ruske trgovine o priliki svetovnoznanega somnja v Nižjem
Odlični Kranjci.
(Daljo.)
K r a š o v i c J a n oz, roj. 4. jun. 1750, posvečen 1778, kapelanoval je v Kogatci in Zavračali, potem pa je služil ()'/a leta kot lokalni kapelan pri svetem Janži na Goričaku v Zavrački župniji. Zaradi boleh-nosti jo stopil v pokoj in ko jo bil nekoliko okreval, pomagal jo v dušnem pastirstvu pri sv. Trojici v Slov. gor. Dne II. dee. 1795 je nastopil župnijo pri sv. Janži na Dravskem polji, kjer je služboval do 28. febr. 1807, ko je odšel župnikoval na Hajdin. Ondi so 27. maja 1809 Francozi v farovž vdrli in mu 000 gold. lastnega in cerkvenega denarja vzeli '), zato je dal nad vratini napraviti sledeč kronogram: „A GaLLIs hVsarls paroChVs Dio XXVII. Menso VIrcntI spoLIatVs fVIt". *) Umrl jo na Hajdinu 4. junija 1818.
P a n i j a n J a n oz A 1 o j z i j „Oarniolus ex campo Metlingonsi, Ss. Thoologiae Baccalaureus ordinatus iu Presbyt. a Rdmo. Kppo Bujensi Bujae Anno 1749 die 28. Octobris ad tit. lllustr. comitis de Barbo.":1)
') J. Orožen, I. 520.
S. Povoden, »Boitrag z ur Kircliongescliiehto" (rokopis), "j Vizltacijski zapisnik od 1. 1760.
Novgorodu. Vyšnjegradsky hoče uajprvo odpraviti letni primanjkljaj, ki je na Ruskem od nekdaj že v navadi. To hoče doseči deloma s znižanjem državnih stroškov, deloma pa s povišanjem dohodkov. Na tabak in žganje obrnil je vso svojo pozornost. Tabačni monopol od dne 1. jauuarija prihodnjega leta je dognana stvar. Nekako predrugačile pa so se razmere glede žganja, odkar je Nemčija z novimi postavami pridobila svoji industriji žganih pijač tako trdno podlago, da Rusija v tem oziru ne more tekmovati s svojo sosedin jo. Kako da finančni minister štedi, označuje nam najbolj okoliščina, da s svojimi reformami niti ni prizanosel carjevemu dvoru. Z dovoljenjem Aleksandra III. pomanjšal je plače dvornim uradnikom, znižal penzijo, ter skrčil osobje dvornih uradnikov od 405 na 230. Sploh pase drži Rusija v najnovejšem časi načela, da so vrav-nano finance najboljša podlaga zdravemu državnemu organizmu. — Kakor objavlja nemška »Petersb. Ztg.", namerava vlada povišati carinsko tarifo. Izmed 241 točk ostalo bo nespremenjenih baje samo 88.
O dogodku na francoski moji zuane so sledeče podrobnosti iz poročila generalnega prokuratorja v Nancyji: V soboto krog 11. ure odšla je iz 5 ljudi obstoječa družba na lov blizo nemške meje. Dra-gonski poročnik Wangen pl. Geroldeck, ki je bil civilno oblečen, dobil je svoj določen prostor z gonjačem Brignonom, očetom 4 otrok. Komaj se jo ostala družba nekoliko odstranila, začula je trikraten strel. Hitela jo nazaj ter zagledala oba krvaveča na tleh, gonjača komaj 3 metre od meje s kroglo v trebuhu, poročnika pa petnajst metrov od meje z razdrobljeno nogo. Ranjenec je povedal, da so bili to streli iz puške-repetirke. Niti on niti gonjač nista čula kakega klica. Generalni prokurator konštatoval je uradno te okoliščine in krvavo madeže ua francoski zemlji. Med preiskavo prišel je nemški komisar Schirmeck z nekterimi logarji ter se posvetoval s prokuratorjem. Komisarjeva izjava glasi se tako-le: Mož, ki jo streljal, je vojak Itihard Kauffmann od lovskega bataljona „Zabern" ter je imel povelje, podpirati gojzdne čuvaje ob meji. Kaufimann je mislil, da hočeta lovca prekoračiti mejo. Zavpil je baje trikrat: „Stoj", potom pa je streljal, ker jo mislil, da ima pred seboj tatinske lovce. Francoza pa tajita, da sta videla in čula moža, ki )e bil 80 korakov od meje skrit za drevesom. Prvi strel ni zadel nikogar, pri drugem in tretjem pa ste bili zadeti žrtvi. Nemški kakor francoski listi pišejo zelo zmerno o tej zadevi ter upajo, da so bo mirno rešila. Francoska vlada zahteva odškodnino za ubogo gonja-čevo družino in primernega zadoščenja za ranjenega častnika.
Belgijska vlada predložila bo zboroma v prihodnjem zasedanji načrt zakona o splošni orožni dolžnosti. Načrt predelan je sedaj tako, da bode zanj glasovala lahko tudi klerikalna večina. — Top-ničarstvo pomnožila bo vlada za dva polka, ne da bi s tem posebno obremenila proračun. Častnikov ima vojna toliko odveč, da bi to izvela lahko brez posebnih stroškov. — Industrija z železom in premogom jela so je nenadoma razcvitati v miuolem tednu. Mnogo plavžev, ki so mirovali, pričelo je delati in promet s premogom po železnicah podesetil se je v prav kratkem časi.
Nekteri nemški listi preklicujojo vest, da se bo knez Hohenlohe odpovedal svoji službi ali da bo šel kot veleposlanik v Petrograd. Istina je. da je podedoval knez po knezu Wittgensteinu velikansko posestvo, ter da po znanem ruskem ukazu ne more nobeden tujec postati zemljišk posestnik na Ruskem. Hohenlohe odpotoval bo na vsak način v Petrograd, da bi ga tam oprostila vlada napomiuanega ukaza. V Vilui izhajajoči vladni list napada zaradi tega kneza, češ, ko bi mu vlada v tem oziru uslišala
Od 20. aprila 1752 kapelanoval jo kratek čas pri sv. Križi na Murskem polji, od junija 1755 do dec. leta 1761 pa v Ljutomeru. Od ondot se jo podal zopet k svetemu Križu, kjer jo služboval blizo 12 let.1)
To m o c M i k la vž »Metlingensis", 1789 kapelan v Zavračali.2)
21.	Sv. Michael pri Novem mestu.
Znane Jožef „lllyrus o S. Michael penes
Neustadl", 24 let star je bil pri sv. Andraži v Lavan-tinski dolini posvečen 0 sept. leta 1812 v subdijakona,
8. sopt. i. I. v dijakona, 13. septembra i. I. pa v mašnika.3)
Znane Martin, roj. 1721, posvočon 21. sopt. 1748 od Oglejskega očaka kardinala Delfina v Vidmu „ad tit. Dni L. B. de Jurizh ad Dominiura in Strugg in inferiori Carniolia". L. 1759 kapelanoval je pri sv. Benediktu v Slov. gor.1), julija 1701 postal pa jo župnik v Negovi, kjer jo 1. 1763 dal postaviti farovž. Umrl jo ondi II. dec. 1791.f>)
22.	Moravče.
Dotela Jakob, roj. I. novembra 1783, po-
')	Matriko ljutomersko in sv. Križa.
,J)	Vizitaoijski zapisnik od I. 178!).
")	Zapisnik ordinacij Sok. školijo.
4)	Vizitaoijski zapisnik od 1. 175!).
'■)	J. Orožen, 1., 260.
prošnjo potem bi se Nemci po vsej pravici norčevali. da so v Iiusiji postave lo za roveža. Viluski „Vjestnik" pravi norčuje se, dediči kneza Wittgen-8teiua naj bodo lo zadovoljni, da morejo v žep vtakniti toliko milijonov. Knez Hobcnloho mora tedaj poslati rusk podložuik, ali pa odpovedati so dedščini. Listi, ki nočejo verjeti, da se bo knez odpovedal namestništvu v Alzaciji in Loreni, vedo iz zanesljivega vira, da bo prepisal knez vse rusko premoženje svojemu sinu, ter da bo ta postal namesto očeta rusk podložnik. — Nemški cesar prišel je včeraj s svojim spremstvom v Baden-Badeu; na kolodvoru pozdravil ga je brazilijanski cesar.
Italijanski ministerski predsednik Crispi osmešil se je grozno pred svetom s pismom, ktero je poslal Rimskemu županu in v kojem daruje velikansko svoto — 10.000 lir v namen, da bi se ustanovil zavod za zapuščene otroke. Stvar jo sama na sebi hvalevredna, ko bi no bila Crispiju le sredstvo, da bi ž njo poveličeval sedanjo iu sramotil prejšnjo, papeževo vladno dObo. Ministerski predsednik piše med drugim: »Bilo bi to v resnici kulturno delo, da bi se tudi v Rimu ustanovil tak zavod za ubogo zapuščeno otroke, kakor se je to zgodilo tudi žo drugod". Ta zaušnica pa jo zadela lo Crispijevo lice, kajti vsakemu je znano, kako je skrbela vselej papeževa vlada za pouk in izrejo sirot, kako tudi še danes podpira papež revno mladino, akoravno je oropanec, brez svetne oblasti. Kako je mogel Crispi prezreti v Rimu: apostolski zavod sv. Mihaela za rokodelsko učence, sirotiške zavode pri angeljski Mariji, Tata Uiovani iu Santa Maria in Aquiro; poljedelsko učilnico v Vigna Pia, zavode za slepce in mutce, mnoge zavode za zapuščene deklice in velike iu mnogobrojne ustanove za uboge neveste?! Koliko ljudskih šol so v večnem mestu ustanovili papeži, celo takih, na kterih se poučujejo otroci zvečer, ako si morajo svoj kruh služiti med dnevom zaradi prevelike revščine. Italijanska vlada hoče svoje krivično postopanje proti papežu olepšati s tem, da z lažmi črni pred svetom prejšnjo vlado rimskih papežev. To pa ji pač ne bo dosti pomagalo, kajti pravica mora slednjič vendar zmagati. — V Mesini umrli so eden in isti dan prefekt, policijski ravnatelj, prvi nadzornik in prvi delegat policijskega urada. Iz tega sklepajo, da je brž ko ne kolera hujša, kakor to poročajo vladna poročila.
Angleško ministerstvo je sklenilo, da bo Anglija dovolila v zvezi s kanadsko vlado letno podporo, s kojo se bo ustanovila poštna zveza med Vancouverom, Japanom in Kitajem. Parniki odhajali in prihajali bodo vsak mesec po enkrat.
Afganistanski emir jo toliko bolan in slab, da se niti no more preseliti iz svojega letovišča Paghme v Kabul. Abdullah kan Birjandi, poveljnik 2000 mož močni vojni, ušel jo s svojo armado v Koijaimaisil, da se bo pridružil Ejubu kanu.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 25. septembra. (S higijonskega kongresa.) Včeraj popoludno mi je bila žala dolžnost stopiti na preznico ob bolniško postelj že ostarelega mi strica. — V večer došol od tod v Ljubljano sem napolnil svoj kovčeg; vsodel se po polnnoči v kurirni vlak tor poslušal žo danes po 11. uri v metropolitanski cerki sv. Štefana na Dunaji lep cerkven govor. — Hiter je, kaj ne častiti bralec, današnji svet? — Ko bi ga tudi videti ne bil mogel,
svočen 5. nov. 1800, kapelanoval je v Liboličah 1810, v I »obori i vasi 1810, 1811, v Dravbergu 1811, 1812, v Slovenski Bistrici 1812, 1813, v Poličanah 1813—1815, v Ribnici 1815, 1810, v Starem trgu 1816—1819, v Braslovčah 1819—1821, v Ločah 1821—1823, pri sv. Petru pod sv. Gorami 1823, 1824. Dnč 20. junija 1824 nastopil jo župnijo v Zolcpahu, kjer jc služboval do 22. aprila 1838, ko je postal župnik pri sv. Petru pod sv. Gorami. Umrl je ondi 30. jun. I857.1)
Matiček Klemen, posv. od Lavantinskega škofa Lenarta „ad tit. prov. Nobilis arniigeri Cristof-fori Gall do Rudolfsockh" na kvaterno soboto: „Vo-nito adoremus" 1. 1510 v dijakona, na kvaterno soboto: „Veni ot ostende" i. I. pa v mašnika.2)
Mor v a Ignac, »Carniolus Moreitschonsis", 24 let star v mašnika posvečen 21. maja I775.8) L. 1781 bil jo kapelan v Loskovci, od tam pa jc maja 1783 prišel v Hoče. L. 1785 so imenuje kurat pri sv. Miklavži na Dravskem polji.1) Umrl jo kot provizor na Gori 24. novembra 1790, 43 let star za sušico6.)
') J. Orožon, II., 1»., HO in VI., 386.
a) Zapisnik ordinacij Lav. Skollje.
") Knezoškofijski arhiv v Gradci.
4)	lločko matriko.
5)	Mrtvaška knjiga Gorska.	(Daljo prih.)
po besedi bi bil uganil govornika, te cerkve pridigarja Josipa Kocha. Pred dobrim letom sem ga namreč spoznal, ko je stopivši na prižnico v Lurški baziliki začel s priprosto besedo, a besedo iz srca: „Je-li res; ali pa se le motim, da smo dospeli na kraj svojega namena? Res je toraj, da mi je usojeno spregovoriti do Vas tu na tako svetem kraji, v slavnem Marijinem svetišči v Lurdu." Govoril je danes opirajoč so ua evangelij današnje 17to pobiukoštno nedelje: kako je vse srce — ne le polovico! — treba darovati Rogu. Posebno veliko povesti iz starega in novega zakona je navajal za utrditev, rabeč v isto pojasnilo tudi starih klasikov izreke in nazore. Glas je pridigarju Kochu pouosen; jezik lep nemšk; ponaša s cela strnjena z govorjeno besedo; v govoru pa mu je tista neprisiljena lalikoba, ki si morda najlože pridobiva simpatij. Po pridigi ob 12tih se jo začela ob velikem altarji tiha sv. maša z dvema blagoslovoma. Ko so zadouelo k iutroitu orgije, zapela je tudi vsa velika množica navzočih skupno nemško pesem: »Pred stolom". — Kadar mi zazvoni ta nemški tekst »Hier liegt" v uho, vodi me spomin do očeta, ob čegar grobu na Rodinah sem bival tudi še le pred nekterimi urami. S kakim ginjenjem so namreč uprav to rnašno popevali oče pred malo leti še gori v Smokuči in sicer tako, kot so se je učenček naučili v Gorenjcem bližnjem Celovci. Nikoli še ne in tudi danes nisem slišal veličastne »Hier liegt" brez mokrega očesa. In če mi je danes v cesarjevi prestolnici iu v cesarstva prvi cerkvi tudi tako bilo, posebna hvala še tebi, ti vneto pevajoči sosed menda delalncga stanu, ki si bival vse sveto opravilo tik mene in si svoj lopi bariton tako krepko prilagal tem burnim valovom ljudskega petja, dvi-gajočiin se iz Dunajskih vnetih src. — Naj ti bo to moje prvo poročilo z zdravstvenega kongresa, vdani mi bralec v sladkem domovji, kos dušne hi-gijene. A »Jove principiuin" je tirjal kedaj pagan; midva pa reciva danes: »Z Bogom začniva" imenitne posvete za ljubo zdravje človečanstva.
Iz Podzemlja, 26. septembra. 19. septembra bi je za nas Podzemeljčane radosten dan. Ta dan namreč delili so naš prevzvišeui knezoškof zakrament sveto birme. Koj potem, ko se je raznesla vesela vest, da bodo prevzvišeui knez letos na svojem pastirskem potovanji obiskali tudi našo faro, takoj začeli so se gibati tudi Podzemeljčani. C. g. župnik dali so v ta namen cerkev zunaj in znotraj pobeliti iu poslikati, tako, da se sme cerkev sedaj primerjati z najlič-nejšimi.
Pa tudi sicer so skrbeli farani za dostojen sprejem višjega pastirja. Že na poti v Motliko pozdravljal jih je v Gradacu grom topičev in pri mostu slavolok z napisom: »Pozdravljen sredi naših trat, Sredi bujne Belokrajno!"
V nedeljo popoludne pa, ko so imeli prevzvišeni k nam dospeti, bilo je vse na nogah. Za dvema zastavama, kteri sta nosila cerkvena ključarja, uvrsto se farani paroma, tor se podado knezoškofu na proti, na čelu njim domača duhovščina. Ni bilo treba dolgo čakati; kmalu nam naznani strel topita, da so visoki gost blizo. Prišlega kneza pozdravi domači g. kaplan v imenu Podzemeljske fare in na-to se v istem redu napotimo nazaj v farno cerkev. Na tej kratki poti pozdravljali so višjega pastirja razni slavoloki.
Drugi dan vrelo je ljudstvo na vse zgodaj v cerkev. Sveto opravilo pričelo se je ob 9. uri in jo trajalo do 1. ure popoludne.
Obeda v župniji vdeležilo so jo obilo gostov, daljuih in bližnjih. Poleg duhovnikov bilo je tudi nekaj svetnih, med njimi okrajni sodnik Metliški g. S m o I a iu oskrbnik nemškega viteškega reda gosp. K a m u n š u k.
Le prehitro so nam minuli trmotki njihovega bivanja mod nami Rolokraujci. Istega dno popoludno odpotovali so v bližnjo faro Semič, kjer so sklenili svoje pastirsko obiskovanje.
Vase slovstvo. „Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda".
1. Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani I8S7. Tisk »Katoliško TIskarno".
To jo drobna, 55 strani obsegajoča knjižica, ktero je izdalo iu to dni razposlalo vodstvo družbo sv. Cirila in Metoda. »Vestnik" nas seznanja z vsem dosedanjim delovanjem Ciril - Metodove družbo od
njenega početka pa do glavne druge skupščine v Trstu dne 19. julija 1887. — Poroča uam vestno in natančno, kako se je društvo osnovalo; obširneje govori pa o prvi in drugi glavni skupščini v Ljubljani in v Trstu. Družba Ciril - Metodova je, kakor tudi zasluži, že zelo razširjena po Slovenskem. Podružnic ima 64, družbenikov pa naznanjenih: pokroviteljev: 25 (3 pri osrednjem odboru); ustauov-nikov: 516; letnikov: 2530; podpornikov: 871; dalje eden častui član (Monsignor Andr. Einspieler). Skupaj 4180 društvenikov. Podružuice so nabrale 11.334 gld. 28 kr. Naštete so po krajih vso podružnice po imenih. Edino to pogrešamo v »Vestniku", da niso v njem objavljena pravila Ciril - Metodove družbe; posebnih odtisov je sicer razposlanih mnogo med ljudi, a taki papirji se hitro poizgubo, in nima jih človek hitro pri rokah, kader jih potrebuje; naj se toraj prihodnjemu »Vestniku" prilože društvena pravila.
Tak jo — pravi „Vestnik" na koncu — društveui stan o II. veliki skupščini. — Častiti rodoljubi spre-vid i jo, kje je bilo še ledino orati; kajti dokler se no podvoji, potroji število družbenikov, nemogoče je vspešno delovanje.
Res, velik je korak, ki ga je storila družba v enem lotu od I. do 11. skupščino; število podružnic se je hvalevredno ta čas pomnožilo zelo; a vendar »mnogo ledine je še, mnogo jo križema rok" in pričujoči »Vestnik" ima ravno nalog, da vzbuja pri rodoljubih vnemo za Ciril - Metodovo družbo, da ž njo seznanja tudi prosto ljudstvo in tako vsestranski pospešuje njeno razširjanje.
Družba ta je podporo vredna in potrebna, da dosežo svoj lepi namen. »Naša družba — govoril je prvosednik ujeti pri prvi veliki skupščini — pospešuje slovensko šolstvo ua katoliški podlagi. Katoliki smo vsi Slovenci; toraj naj bi je ne bilo slovenske hiše, ki te družbo ne pozmi. Naša družba pospešujo slovensko šolstvo na narodni podlagi. Ker nismo narodni le z jezikom, naj bi moral družbi pristopiti vsak narodnjak. Naša družba politike no pozuii. Politika razjeda, nepolitika združuje: duhovnik, zdravnik, advokat, uradnik, učitelj, kupec, meščan in seljau — tii v tej družbi bivamo vsi pod jedno streho; vsi jedno misleči za jeden blažen smoter — za pouk drage nam slovenske mladine vseh slovenskih pokrajin v milem matemem jeziku."
Menim, da bo dosedanje posebno pa najnovejše ravnanje našega naučnega ministra odprlo oči tudi tistim, ki upajo, da si po postavnem, parlamentarnem potu v kratkem času pridobimo versko, vsem narodnostim pravično šolo, da so tisti časi šo daleč, da si moramo, kolikor moremo, sami pomagati, ako hočemo zabrauiti vsaj najsilnejše, najbolj kričeče krivico, ki se gode sloveuski mladini po šolah. — Trdno sicer pričakujemo od svojih državnih poslancev, da bodo gledč naših šolskih razmer izpolnili svojo sveto dolžnost — toda doseči kaj, to ni v njih oblasti — zato pa naj si narod kar mogoče sam pomaga na šolskem polji iu v ta namen prav pridno snuje Ciril - Metodove podružnice. Sto podružnic m o r a .b i t i zastopanih na tretji veliki skupščini leta 188 8. To bodi geslo vsem vnetim rodoljubom, prijateljem družbe Ciril-Metodove.
Domače novice.
(»Deutsche Zeitung" in rusko vseučilišče v Ljubljani.) Kdor pazuo čita nemško listo Dunajske, ta se je že zdavnej uveril o brezsramni taktiki teh židovskih mazačev in njih pomagačev Ljubljanskih, kteri dosledno grdijo in črnijo Sloveuco iu v obče vse Slovane. Njim ni do tega, da bi izveščali resnico o naših razmerah, ampak do tega, da bi o vsaki priliki ponižali Slovence. V ta namen jim je dobra vsaka prilika. Evo, ravnokar je „Wieuer Allg. Ztg." povodom higijeuskega kongresa na Dunaji upila v svojih predelih o žalostnih zdravstvenih razmerah na Slovenskem, da so Slovenci za kolere ubijali zdravnike ter se trmoglavo upirali vsem postavnim naredbain. In včeraj zvečer je izkokodakala njo sestra lažnjivka »Deutsche Zeitung" grozno ilovico, da Slovenci hočejo osnovati v Ljubljani — • rusko vseučilišče! Temu glasu se res da nismo začudili, kakor i no bi zastrmeli, ako bi nekega vročega poletnega dno javila rečena obrokovalka, da Slovenci namer ja j o premestiti v Ljubljano sedež ruskega cara iu njegovih ministrov. Pri Dunajskih Židih je vse
na prodaj, samo istina ne. Mi izjavljamo, da so taka i jednaka obrekovanja iu natolcevanja prepodla ter nedostojna i najmanj prosvetljenega naroda, iu da se s tem nemški dopisuni obsojajo sami najbolj. Sicer vemo, za kterim grmom zajec tiči, ker se še dobro spominjamo žalostne podobe profesorja, baje trdega Nemca s slovanskim imenom, ki je nedavno moral oditi iz Ljubljane, iz naše slovenske metropole, ter zdaj njo in nje sinove, ker se drugače ne more maščevati, grdi in črni po nemških časnikih. Tak človek uima obraza.
(Umrl) je, kakor čujemo, danes dopoludne v Kamniku preč. g. o. Albert P i n t a r. R. I. P. 1
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) osnovalo si je v svoji hiši v Poljski ulici lastno gostilno, ktero je mestna gosposka že dovolila.
(Zdravstvene razmere Ljubljanske) so se zelo zboljšale; lansko leto je 95 ljudi več umrlo nego letos do meseca septembra.
(Vrla narodnjakinja) gospa Tavčarjeva podarila je dramatičnemu društvu za gledališki oder močnega lesa v vrednosti 50 gld. Naj je ta velikodušni čin drugim vzgled.
(Svoji k svojim!) Strugar g. Karol Vidmar otvoril je prodajalnico v poslopji čitalnice Ljubljanske. Dobiva se pri njem vsakovrstna strugarska tvariua po nizki ceni. Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča dela in kakoršuo-koli popravljanje. Mož je delal tudi v inozemstvu, toraj je vešč mojster kot strugar.
(Oboroženih redarjev) število je magistrat pomnožil za dva moža, toraj jih je sedaj 18. To je hvalevredno.
(Mestni gozd Tivoli) se bode razdelil v več parcel. Sestavljena je v ta uamen komisija, v kteri je tudi c. kr. višji gozdni komisar gosp. Piecka. Pričelo se je že z ozuačenjem raznih vrst dreves. Od leta do leta se bode skrbelo za pravilno pogozdovanje ter posekalo zamrlo drevje. Odredjen je magistratni pomočni uraduik gosp. Gregor Eržen, da napiše po navodu veščaka dotične sezname.
(Program delitve premij za govejo živino), ki bode na Bohinjski Bistrici v torek 18. okt. t. j. ua sv. Lukeža dan. Slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva in slavni deželni zbor kranjski sta na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolila dovoliti, da se na Bohinjski Bistrici za Radovljiški okraj napravi delitev premij za govejo živino, in sta v ta namen dovolila potrebni denar. Namen tej razstavi in delitvi premij je: a) Da se živinorejci tega okraja s primerjanjem goved različnih krajev spodbudijo v napredek živinoreje in o njem poučijo; b) da se razvidi vspeh, ki se je vzlasti s pripomočjo državne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače goveje živine. 1. Pravice do premij na Bohinjski Bistrici imajo vsi živinorejci okraja Radovljiškega. 2. Do 9. ure dopoludne mora vsa živina na mestu razstave biti, in sicer posebej junci, in posebej telice in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže. 3. Živina, ktera hoče premije deležna postati, mora najmanj že pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega županstva. 4. Možje, kteri bodo sodili pre-miranje živine, izbero se po dotičnem predpisniku c. kr. ministerstva kmetijstva in se morajo ravnati po propisih za to določenih. 5. Kdor je premije dobil, mora se s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse, kar imenovani ministerski pred-pisnik veleva ter da bode premirano goved najmanj euo leto za pleme obdržal. 6. V razstavo se pripuščajo: junci (biki), ki so pol do 3 leta stari, breje telice, ki so najmanj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele eno, dvoje, tri, štiri ali k večem 5 let. Goved sine biti izvirnega M a r i j a d v o r-s k e g a, M u r i š k e g a, B e 1 a n s k o - Pi n c g a v s k e g a plemena in pa mešana domača živina z prej imenovanimi 3 rodovi ali pa tudi z drugimi žlahtnimi rodovi ali pa tudi čisto domača živina. Za lepo živino so določene premije tako-le: I. premija (državna) za bike 30 gld. II. premija (deželna) za bike 25 gld. III. premija (državna) za bike 20 gld. IV. premija (državna) za bike 15 gld. I. premija (državna) za telice 20 gld. II. premija (deželna) za telice 20 gld. III. premija (deželna) za telice 15 gld. IV. premija (državna) za telice 10 gld. V. premija (deželna) za telice 10 gld. VI. premija (deželna) za telice 10 gld. I. premija (deželna) za krave 20 gld. II. premija (državna) za krave 15 gld. III. premija Izdajatel in odgovorni vrednik Josip Jerič-.
(deželna) z,a krave 15 gld. IV. premija (deželna) za krave 10 gld. V. premija (deželna) za krave 10 gld. Opomba: Na dan delitve premij, t. j. na sv. Lukeža dan, bode ua Bohinjski Bistrici tudi prvi letni in živinski somenj.
(Mariborska deželna bolnišnica) ima za 160 ljudi prostora, ter ji je 18 sob na razpolaganje; med temi so tri sobe za bolnike I. in II. razreda, dve sobi ste pa kužnim bolnikom odločeni. Sprejemajo se bolniki vanjo iz okrajev Maribor, Mareuberg, Ptuj, Rogatec in Šmarije. V miuolem letu jih je sprejela 1590; od teh je bilo 1043 moških in 547 ženskih. Od otroka plačuje se na dan po 20 kr., od odraslih ljudi pa: v I. razredu po 2 gold., v II. po 1 gld. 20 kr., v III. pa po 60 kr. Umrlo je v pre-tečenem letu ondi 196 oseb. Med temi jo bilo 106 moških iu 90 ženskih. 1079 oseb odšlo je ozdravljenih, 160 deloma ozdravljenih, 36 pa neozdrav-I jeni h iz bolnišnice. Postrežba bolnikov je v rokah usmiljenih sestra že od leta 1885.
(Trboveljsko razstavo) obiskal je preteklo nedeljo deželni glavar kranjski, gosp. grof T h ur n, danes pa tajnik trgovinske zbornice, gosp. Ivan Murni k.
(Odlikovanje.) Na bučelarstveni razstavi v Stutt-gartu dobil je naš rojak g. A m b r o ž i č iz Mojstrane, ki je osebno obiskal razstavo, prvo darilo, srebrno kraljevo virtemberško svetinjo, ktero mu je izročil priuc Viljem.
(Umrl) je ua Dunaji Lotar grof H o h e n w a r t, drugi sin Karola grofa Hohenvvarta, zastopnika Ljubljanskega mesta v državnem zboru.
(Med železniške vozove) zašel je po lastni neprevidnosti železniški delavec Janez S e 1 a n na Mariborskem kolodvoru 20. t. m. zvečer, kjer je vozove verižil. Vozovi so trčili skupaj in so Selanu zlomili levo roko in rebra so mu pretrli.
(Vojaška večerja.) S to jako pomenljivo vojaško zadevo, ki je za občno vojaško zdravstvo tako velikega pomena, pečali so se v poslednjem ministerskein zboru v Budimpešti pod predsedništvom presvetlega cesarja samega. Večerja se je v načelu dovolila in bo vlada v bodočem državnem zboru nasvetovala za vsacega moža po štiri krajcarje. Večerja se bo računila za vse moštvo od častniškega namestnika do poslednjega služabnika. Vpeljala se bo z novim letom 1888 in bo ali gorka ali pa mrzla, kakor bodo vojaki sami želeli.
(Iz Gradca.) Občutljivo hladno vreme smo tukaj dobili, odkar je v drugi polovici t. m. 20 in 21. septembra po gorenjem Štajarji velike gore sneg pobelil. Prestop iz znatne vročine v sedanjo prav jesensko temperaturo zvršil se je slično na tak način, kakor se je meseca junija mraz sprevrgel kai čez noč v hudo vročino.
(O jesenskih pridelkih.) Koruza obeta po Koroškem prav dobro, po Kranjskem slabo in srednjo, po Primorji pa prav slabo letino. Ajda je posebno lepa okoli Maribora. Krompir, kterega že ponekod kopljejo, se po Primorj:, Kranjskem iu Štajarskem vsled suše, ki ga je celih deset teduov privijala, ni nič kaj prida obnesel. Korošci ga bodo pa precej pridelali. Repa kaže različno, povprečno srednjo mero. Otave je veliko po Štajarskem in Koroškem. S hmeljem so bili zadovoljni ua češkem in v Galiciji, na Štajarskem pa ga je rja zdelavala, da letina ni, kakor bi lahko bila. Vina bo po Štajarskem še precej, koder ga ni toča pobila in strupena rosa vzela. Sadja bo srednjo mero.
Telesnimi.
Praga, 27. sept. Dosedanji podžupan Šolo izvoljen je županom s 00 glasovi. JVIladočeški kandidat dr. P o tU i p ny dobil 16 glasov.
Berolin, 28. sopt. „Nordd. Alg. Ztg." objavlja: Uradno jo dognano, tla je vojak na nemških tleli streljal v navidezna tatinska lovca ter da sta bila ta dva ranjena na nemškem ozemlji. „Norddeutsche" obžaluje žalostni izid tega dogodka. Pravi, da je treba počakati, ali bo sodnijska preiskava razodela krivdo ali pa lo pronaglenost nemških uradnikov.
Novi, 27. sept. Angleško brodovje priplulo j je danes semkaj ter bo ostalo tii do dno i 7. oktobra. Vojvoda Edinburški bival bo tri dni v Crnigori.
Rim, 27. sept. Po uradnih izkazih zbolelo je za kolero med dnem 12. in 10. septembra
105 oseb, kterih 38 jo umrlo. V okolioi okuženi so kraji Anagni, Sogni, Vicovaro, Alotri in Albano. V Mesini ni kolera nič prenehala; v 24. urah zbolelo je 118 ljudi, 49 umrlo.
Uliurli m«:
23.	septembra. Leopold Brunčie, črevljaijov sin, 4 mos., ltobor št. 5, jotika.
20. septembra. Jera Oosar, mokarjova vdova, G6 let, sv. Petra eosta št. 45, jetika.
V bolnišnici:
24.	septembra. Martin Ajdovšek, črovljarjov sin, 30 let, jetika. — Alojzija Hoher, steklarjeva žena, 30 let, llous.
T tu j « i.
2(3. so. tombra.
Pri Maiiču: i/ Alleraant, zasebnik, s soprogo, z Dunaja.
—	S. Gallatseh, zasebnica, z Dunaja. — e. Poppor, trgovec, z Dunaja. — 11. Selenšek, kapelan, iz Polja. = P. Tliomas, nadporočnik, iz Gradca. — A. Haindl, zasebnica, s sinom, iz Zagreba. — J. Klinsko, podpolkovnik, z družino, iz Slavonijo.
—	M. VVirant, zasebnica, iz Celja. — Srečko Vallontsehag, krčmar, iz Celja. — L. Vallentscbagg, posestnik, iz Konjic. — A. Elainbio, zasebnik, s soprogo, iz Trsta.
fri Monu: A. Stalil, inženir, s soprogo, z Dunaja. — 0. Gecl, zasebnik, z Dunaja. — H. Brucker, knjigovodja, z Dunaji. — .1. Trostli, potovalec, z Dunaja. — 1{. Bleohinger, poročnik, z Dunaja. — T. Mijajlovvits, trgovec, s sinom, iz Belegagrada. — S. Palman, posestnik parnega stroja, z Ogerskega. — P. Goldstein, potovalec, z Ogerskega. — A. Zinner, trgovec, z Ogerskega. — G. pl. Pongratz, bankir, s soprogo, iz Zagreba. K. Pi.sel, stavbar, z družino, s Štajarskega. — A. Weleher, župnik, s Češkega. — J. Mlasko, župnik, od Sv. Miklavža. — ,1. Sclilager, posestnik, iz Štajarskega. — F. Bornot, potovalec, iz Celovca. — Boschetto, Laubmnnn, zasebnika, iz Tridenta.
Pri Južnem kolodvoru: Dr. J. Gruber, zasebnik, iz Gorice. — J. Jauč, posestnik, s soprogo, iz Litije.
Pri Avstrijskem criru: I'. Gaber, posestnik, s soprogo, iz Škofje Loke. — B. Sellak, posestnik, iz Škofje Loke. — A. Zinerzlikar, nadučitelj, iz Šmar na.
Vremensko
e v	>
g Cas S t a 11 j o g ■--—i--Veter Vreme iS §
nmi/nvania zrakomera toplomera	oN ~
opazovanja v mra p0 Celziju	S g
7. u. zjut.l 73109 + rs-' Ši. zap. mogla 10 ftA 27.2. u. pop. 727 46 +1I-6 „ oblačno
9. u. zvee. 725 39 + 8 4 „	dež dez
Zjutraj megla, slana, potem oblačno, po 4. uri dež, na planinah je padel zopet sneg. Srednja temperatura 7-3° C., za 6 5° pod normalom.
!> a Mi! s*J « k a fii
(Tele«raiičm> poročilo, i 28. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 25	kr.
Sreberna ,. 5 »i „ 100 ., (s 16% davka)	82	„	45	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„	40	„
Pap rna renta, davka prosta......96	„	15	„
Akcije avstr.-ogersko banke......881	„	—	„
Kreditne akcije ....................282	„	40	,.
London.............125	„	85	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond....................9	„	96	,,
Cesarski cekini......................5	„	9 ">	„
Nemške marko...........61	„	55	„
Tržne cene
dne 27. septembra t. I.
j	gl.jkfT	gl. kr.]
Pšenica, liktl.	. . .jo 85	Speli povojen, kgr. .	— 64
Rež, „	...	4 55	Surovo maslo, „ .	— 00!
Ječmen, „	. . .i	3 25	Jajce, jcdno „ .	— 2r,
Oves, „	...	2 60	Mleko, liter
Ajda, „	...	4 22	Goveje meso, kgr. .	— 64
Proso............3 00	Telečje „ ., .	— 50
Koruza, „	...	4 55	Svinjsko „ „ .	— 60
Krompir, „	...	2 32	Koštrunovo „ „ .	— 34
Leča, „	...	11 — Pišanec.....— 45!
Grah, „	...	12 - Golob.....- 17
Fižol, „	...	10 —	Seno, 100 kgr. . . 2 41
Maslo,	kgr. .	1 -	Slama, „ „ . .	1 69
Mast, „ .	— 60 Drva trda, 4 □ mtr. 6 30
Speli svež, „ •	— 60 „ mehka, „ „	4 101
c, odčeva esenca
ti" JekarjaPlCCOh ja
v^fpvSs^v. Ljubljana.
Ta esenca, ki se narejn po nekem receptu gospoda Dr. E. viteza Slochla, c. kr. vlndlnegn svetovalen iu dcžclno-sanltctiicsru poročevalca za Kranjsko, jo takozvana ,,Tincturn Klici composita'', katera ozdravlja vso želodčevc iu trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. (glej navod, ki jo vsakej steklenici pridojan). — l/.deTovatelj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 3(1 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. Te steklenice prodaja po 1"» kršeno, lokar Iti/./.loii v Itudolfovem in večina lekarn na Ntir-skem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tlrolih.	(1)