Izhaja razen nedelj in praznikov
------ vsak dan opoldne. ——
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., — Učiteljska tiskarna. --------------
Rokopisi se ne vrečajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. =
Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke
mBBaassmaaaamma e
Štev. 104:.
V Ljubljani, četrtek cine 15. novembra 1917,
Za mir.
V torkovi številki »Napreja« smo objavili resolucijo, ki jo je sprejel dunajski proletariat na impozantni mirovni demonstraciji ^ v nedeljo1. Vsi govorniki so izražali najgtobokejše čuvstvo ljudstva s tem, da so krepko izražali mirovno hrepenenje avstrijskega ljudstva. Zelo žal nam je, da ne moremo priobčiti vseh govorov. Prvič imamo premalo prostora, drugič je pa cenzura »okrajšala« govore v »Arbeiter-Zeitiungi« tako, da ni niti eden popolen. Zato prinašamo v naslednjem le govor pr v obori-telja avstrijske socialne demokracije, sodruga drja. Viktorja Adlerja. Izvajal je:
Štirideset mesecev vojne je za nami, najstrahotnejši čas, ki smo ga kdaj doživeli. Kar je prestal vsakdo od nas v temi času, to ostane nepozabno za vsakogar. Nobenega ni v dvorani, ki bi ne blagoslavljal današnjega dneva, 'kot dneva upanja, ko se nam vendar že obeta konec vojne. Nismo trudni bojev, še drugačni boji nas čakajo, boji, ko pojde za našo stvar. Nismo trudni plemenitega boja, ki goni zgodovino dalje, ali trudni smo moritve, trudni potokov krvi, ki vdirajo v dom vsakogar, ki nastajajo povsod poleg prikazov glada in bede. Pozdravljamo znak, ki prihaja od vzhoda, pozdravljamo rusko revolucijo, katere naraščanje gledamo že desetletja. Poznamo vse, katerih imena imenujejo sedaj. Koiliko njih je prišlo skozi Dunaj kot begunci, kot pregnanci! Da stoje ti možje danes v prvih vrstah revolucije, je znak, d a, je postal svet drugačen. Tudi pri nas ne smejo delati več politike od zgoraj, naše usode nam ne smejo določevati nič več od zgoraj, narodi so zreli in rnbčni dovelj, da posežejo sami vmes, če bo treba. Pred meseci in tedni je bil klic mednarodnega proletariata:
V	Stockholm! Ko so defilirali francoski vojaki pred predsednikom, so odgovarjali na klic »Alzacija-Lorena!« s klicem: »Ne potrebujemo Alzacije-Lorene,-. česar potrebujemo, je Stockholm!« Za nas vse je bil Stockholm simbol. Ne verujte, da je bil trud za Stockholm brezuspešen, ker se nameravani kongres ni vršil zaradi imperialističnih intrig na Francoskem in v Angliji. Nasprotno, delo v Stockholmu je povzročilo, da se je pričelo zbujati zopet medsebojno zaupanje med proletarci, da so postali kljub vsemu zopet enega mišljenja, edini v želji, ustvarili razmere, da se lehko solidarno borimo za mir in v miru za osvoboditev proletariata vseh dežel. Če se obrača danes ruska revolucija z mirovno ponudbo na vse države, tedaj dela to v pričakovanju, da je povsod proletariat, izvrši svoj del, da ne bo ta mirovna ponudba zastonj.
Res je, da imamo v Avstriji velike uspehe, zavrnili smo sovražnika od naših mej in naše armade stoje globoko v Italiji. Ni lehko, ustavljati se na potu zmagovanja; toda čeprav so pri nas narodi tako malo edini — edini so le — so resnični narodi, narodi, ki trpe, se bore in delajo, edini v tem:	Krvaveti in izkrvaveti
neče noben narod, ne v Avstriji, ne izven nje. Vse one obsodimo na molčanje, ki imajo žalostni pogum, da se še danes kažejo kot junake in nevguance — doma namreč, med tem, ko puste, da krvave tam zunaj drugi — ki tukaj nabirajo zaklade, ki so pravi 'zajedavci vojne, kateor so bili tudi povečini prvi povzročitelji vo™e: odrekamo, jim pravico, da bi smeli od-P1 e ti le usta. Morda je težko, ustaviti se sredi zuiagosap^nega p0:jux[a. a]j morda se spomnijo danes tisti, ki razpolagajo še s papirjem, na kakršnega se pišejo diplomatične note, da je Avstrija prelila vedno še več krvi, da se zoi-pet iznebi svojih Pridobitev, kakor jo je prelila, da napravi osvojitve.
Ničesar nimamo Pridobiti v svetu. Veliki smo dovelj in obilo imamo dela, da omogočimo skupno delovanje naiodoiv, kj so v tem prostoru. Ze to je skoraj nepremagljiv problem. Obramba? Gotovo, Trsta nam ne smejo vzeti! Ali tudi mi nočemo vzeti nobenemu narodu na svetu ničesar. Veseli bomo, če dosežemo mir in življonsko možnost v Avstriji in treba bo za dosego tega vso modrost, s katero razpolagamo v Avstriji, in tudi poguma. (Cenzura.) Toliko govore o častnem miru. Dni mir je najbolj časten, ki bo najhitrejši'. Ne pozabimo vendar tega, da velja vsaka minuta neizmerno veliko krvi, ne le krvi nasprotnikov, o čemer beremo v časopisju, kjer vedno pripovedujejo', da ima sovražnik krvave izgube, a da so se naši polki odlikovali. (Cenzura.) Zato ne sirie-^ lzS'ubiti prav nič časa, takoj je treba de-
; "toka Rusije je iztegnjena in ponuja nam mil. - pomnite se, da smo smeli v Avstriji pr-vilvi a i pisati proti carizmu, ne da bi bili konfi-scirani, \o je izbruhnila vojna. Vso resnico
0 njegovih grozotah smo smeli povedati. Sedaj je ta zmai Pi omagan. Vsakdo bi zato mislil, da bo nasa vlada hitro in odločno pograbila loko, tembolj ker je ponudba le naravna posledica one ,politike, o ikaterej pravi Gzernin, ua jo zasleduje že mesece in ki jo oznanja v raizinnuDih in spretnih not3.i1 ju ^oivorili. Scdtij ga pozovemo: Izpolni, kar si obljubil. (Cenzura). Nihče od nas ne ve stališča Anglije in
1 rancije, ali vsakdo od nas ve, da Avstrija ne sme biti zapreka za takojšnje premirje in /a skorajšen mir.
Ne grozimo, ne slavimo, marveč povemo povsem mirno: Da se je doslej vojna lehko
vodila, k temu je pripomoglo organizirano delavstvo v Avstriji svoj pošteni delež — ne da vodi vojno, temveč da jo prenaša. Nismo hoteli .vzdržati vojne, toda ohraniti smo hoteli proletariat, da bo še tukaj po moritvi, da bo še življenja in boja zmožen, sposoben, da gradi bodočnost. Kadar bo konec grozot tam zu-wiaj, potem imamo delo mi. In prav zato pravimo, da se ne sme podaljšati niti za eno uro po krivdi Avstrije. Ali prav tako kakor smo mi polni hrepenenja po miru, ne po lenem počitku, temveč po miru, 'ki prinaša drugačno delo in bolj človeštva dostojen boj, prav tako je tudi v vsej tujini. Ni res, da bi gorela kjerkoli v velikih delavskih masah želja, da bi še pustile poklati za častiblenpe’ načrte in profite kapitalistov. Videli smo pač vojno pijanost, videli, kako se je izražala, tudi ljudstva so ostala trezna in nočejo danes drugega kot mir. Internacionala, ki je po obliki razrušena, je v bistvu bolj živa kakor kdaj prej. In našla bo . zopet primerno obliko. Danes smo edini s proletarci vseli dežel... (cenzura)... hoče, da se nadaljuje, če lehko preneha.
Ne omahujte, ne utrudite se, če nastopijo stvari in prihajajo iz Rusije vesti, ki se bodo morda glasile drugače kakor današnje. Revolucija v državi, kakršna je Rusija, ni enostavna stvar, temveč je velik, pretresljiv dogodek, boj med razredi, ki potrebuje nekaj časa in se nagiba sedaj sem, sedaj tje, preden se odloči. Toda'bodite uverjeni, kljub vseh-izmenjav od začetka revolucije, kljub vsega, kar je bilo in kar še pride: Rusko ljudstvo hoče mir; Rusija ni sovražna tujina, tam so naši i.iatje in ruska revolucija bo zmagala, naloga je le, da smo čuječni, da izvršimo v svojem krogu svoje delo v vseh oblikah, ki so mogoče: Parlamentarično, če gre, a tudi skrajno neparlamentarično, če bo treba — čuječni moramo biti na svoj način na naših tleh,% da obračunamo s svojim nasprotnikom in skrbeti moramo za mir z zaupanjem v. rusko revolucijo ... (cenzura) ..., zaupati moramo v svojo bodočnost in v bodočnost mednarodnega proletariata,'"katerega prvi cilj je mir, za katerim pride boj za proletarsko stvar, za cilje vsega človeštva, da se prične lehko konec izkoriščanja.' (Viharno odobravanje, ki je trajalo več
K. Kautsky:
Avstrija in Srbija.
Kakor povsod na Balkanu, ali boljše rečena povsod tam, kjer se šele poraja moderni narod, ni mogoče določiti natančnih jezi ko v h ih mej. Ob periferiji so jezikovna ozemlja močno pomešana. Na jugu in vzhodu ne prebivajo Srbi le skupaj z Bolgari, temveč tudi z Albanci, Grki, Rumu ni, Turki, na severu z Ogri in Nemci, na zapadli z Italijani. Ali to še ne dokazuje, da ne bi bilo mogoče potegniti gotove meje za narodno državo, temveč le, da ni ugotovljena na podlagi jezikovne karte. Ce je enkrat sprejeto načelo, tedaj je treba, kakor sta zahtevala že Marx in Engels leta 1848. za Poljsko, prepustiti določitev meje sporazumu v poštev prihajajočih narodov, ki ne sodijo vedno po jezikovnih ozirih, temveč tudi po potrebah prometa, zgodovinskih in drugih fak-, torjih. V vseh dvomljivih primerih bi morala imeti zadnjo besedo demokracija, večina prebivalstva iz spornega ozemlja. Brez njih se ne sme odločati o njih, ne na podlagi pravice osvojitve, ne po načelih vojaško močnejšega.
Srbska narodna država bi štela 10 do 11 miljonov prebivalcev. Ce bi se pritegnili tudi Slovenci, bi to bilo zelo slabo za avstrijske narode, izgubili bi popolnoma dohod k morju. Obupni položaj, v kakršnem so bili doslej Srbi vsled Avstrije, bi se premestil nanjo. Toda potrebno ni, da se pečamo obširnejše s to težavo, ker tudi najmanje ne kaže, da bo srbska skupna država posledica sedanje vojne. Ta država se upoštavi lehko le, če bi bila avstrijska monarhija popolnoma poražena. In stremljenje po taki državi, bi podaljšalo vojno na tak način, da bi bila vsa Evropa popolnoma uničena. Noben narod bi pri tem ne trpel bolj kakor srbski. Mogoča bi bila še druga pot, da se ujedini srbski narod. A ta bi bila popolno nasprotstvo ustanovitve srbske narodne države. Srbska narodna država se doseže lehko le, če se odtrgajo vsa jugoslovanska'ozemlja od Avstrije.-Lehko bi se pa tudi poizkusilo, da se ujedini Srbe v okvirju Avstrije'; namesto da se odtrga sedem miljonov J-ugoslovanov od veledržave, kar bi bila naravnost obupna operacija, bi leh-
utelesili mali državi Srbijo in Črno goro monarhiji.
^a,ka rešitev je ležala- v smeri razvoja cesarstva. Videli smo, da je cesarstvo v osemnajstem stoletju začasno anektiralo-^Srbijo, da so prosili uporni Srbi v začetku devetnajstega stoletja Avstrijo, naj se zavzame zanje in jih anektira. Ali Avstrija je bila takrat preveč zaposlena v Nemčiji in Italiji im je bila preveč sovražna vsaki revoluciji, da bi bila imela interes, 'moč in pogum za to.
Sedaj, ko si je priborilo in utrdilo prebivalstvo srbske kraljevine samo svojo svobodo v mnogih krvavih bojih tekom enega stoletja, in po vsej strahotni ogorčenosti, ki so jo na-
grmadila zadnja desetletja pred .vojno in vojna sama v njem, sedaj ne bo tako hrepeneče želelo, da bi prišlo pod avstrijsko žezlo. In vendar ni izključeno, da bi ne bilo napravilo neizmerno trpljenje vojne Srbe bolj naklonjene ideji, da se priklopijo Avstriji. Ali jih vlada Ka-ragjorgevič ali Habsburžan, to jim je najbrže vseeno. Gospodarsko bi se silno izboljšala njihova zemljepisna situacija. Dobili bi takojšen dohod k morju in popolen carinsko svoboden dohod k svojim najbližjim in najboljšim odjemalcem, k industrijskim ozemljem Avstrije, od katerih so bili doslej nasilno odrezani. Ce bi smeli obdržati svoje dosedanje politične pravice' in če bi bili s svojimi narodnostnimi pripadniki, od katerih so bili doslej ločeni, združeni v političnem telesu v okvirju zvezne države, tedaj bi prišlo njihovo nacionalno hrepenenje do svojih pravic.
Vsakdo bi menil, da bi bila taka rešitev srbskega problema za oba dela sprejemljiva, če bi privolilo srbsko prebivalstvo. Izvzemši seveda republikanske rešitve tega problema,
o	katerej bomo še govorili. Saj kako naj prihajajo ovire od druge strani, od Avstrije?
(Dalje prih.)
Pariške napitnice.
Pari z, 12. novembra (Havas.)
Pri slavnostnem obedu, katerega je priredil predsednik francoske -zbornice članom konference za vojaško enotnost, je govoril angleški premje L1 o y d George. V svojem govorit je pozdravil ustanovitev vojaškega sveta aliirancev ter izjavil: Vzroka, da nismo že davno izvojevali zmage, je iskati v pomanjkanju resnične enotnosti v vojnem vodstvu. Srbska tragedija, rumunska katastrofa in razsulo vojaške moči v Rusiji dokazujejo, da so Francija, Anglija in Rusija vodili štiri vojne namesto ene same, a sedaj se je zgodila enaka nesreča v Italiji in iz istega vzroka. Če smo prodrli en kilometer v sovražno ozemlje, če smo zasedli eno vas, ter ujeli nekaj sto sovražnikov, smo pretirano slavili zmago; kaj bi rekli mi, če bi prodrli 50 kilometrov v sovražno ozemlje, če bi ujeli 200.000 sovražnikov in odvzeli sovražniku 2500 najboljših topov, o-gromne množine municije in živil? Če bi alii-ranči v resnici bili enotno postopali, bi ne reševali sedaj naše zaveznice Italije, ampak bi prenesli vojno v sovražno ozemlje. Partikula-rizem je podaljšal vojno, enotnost jo bo skrajšala. Glede Rusije ne zdvajam, pa če tudi bi zdvojil o položaju Rusije, ostala bi neomajna moja vera v končno slavje naše dobre stvari. ■Gotovo vem, da borno zmagali, a želim, da zmagamo čimprej in s kolikor mogoče malimi žrtvami.
Italijanski naučni minister se je v imenu Italije zahvalil za enotnost aliirancev, nagla-šal je soglasno voljo italijanskega ljudstva za odpor ter pozdravil prihod aliiranih čet v Italijo. Izrazil jn končno popolno zaupanje in neomajno gotovost zmage.
Ministrski predsednik Painleve je priredil v počaščen je LIoyda Georgcja in italijanskega maničnega,. ministra Bereninija žajutrek. Minister Painleve je posebno toplo pozdravil italijanskega ministra kot zastopnika viteškega italijanskega naroda, katerega je zadela bridka usoda, ki pa se bo maščevala v bližnji bodočnosti. V teh dneh — rekel je Painleve — se prevažajo po vseh železnicah in cestah francoski in angleški vojaki, topovi in municija na ono stran alp. Pomoč bo odgovarjala veličini nevarnosti. Aliiranci se ne bore vsak za sebe, ampak vsak za vse; bore se za to, da med narodi pridejo do veljave mir, pravica in spoštovanje pravice — brez vnanje sile. Ena sama fronta, ena rama armada, on sam narod, to je program, katerega zahteva prihodnja zmaga. Da se ta enotnost uresniči, to bo naloga inter-aliiranega vojnega' odbora, katerega smo ravnokar ustanovili. Čim težje in bridkejše so ure, tem trdnejša mora biti naša odločnost, tem večja mora biti morala naroda. Gre za to, da vemo, kdo pade prvi. To ne bodo aliiranci, če se sami ne obsodijo v onemoglost. Na strani aliirancev so štiri petine civiliziranega sveta, na razpolago so jim ogromna pomožna sredstva. Armadam, pravice se pridružijo ameriške legije s svojimi neizmernimi pripomočki. Ne gre za to, da štejemo sovražnike, gre marveč za to, da se odločimo za največji napor naših moči, ki je potreben, da zmagamo in da vemo, da moremo zmagati. Oni, ki v sedanjem tre-notku mislijo na mir, so izdajalci domovine in človeštva. Tak mir, ki bi ga sprejeli pod grožnjami pruskega militarizma, bi bil mir ponižanja. Ne, naše geslo je boj, boj do onega dneva, ko se bo na bojišču zmagoslavno dvignila, pravica!
Painleve je končno apeliral na plašna srca, naj se dvignejo do dnevov meseca avgusta 1914 in da dajo slovo strahu in neodločnosti primerjajoč one dneve s sedanjim položajem. Francija je v onih dneh pokazala, kaj zaniore veliko ljudstvo. Če ljudstvo prestane take ure, ne da bi omagalo, potem smemo trditi, da je prestalo ogrnjeno preškušnjo.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30‘—, za pol leta K 15"—, za četrt leta K 7‘50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna pelit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Leto I.
Politični pregied.
= Iz državnozborskih odsekov. V proračunskem odseku je opozarjal posl. Heilinger na nezakonito kupčijo s tobačnimi izdelki. Zahteval je zato, da se uvede rajoniranje prodaje tobačnih izdelkov. — Ustavili odsek je končal razprave o zakonskem načrtu za ustanovitev ministrstva za socialno oskrbo. Zakonski načrt je bil sprejet v obliki, kakršno je predlagala vlada. Sprejet je.bil predlog drja. Korošca, da se pri izberi uradnikov za to ministrstvo ozira na vse narode. — Odsek za državne nastav-ljence je končal razpravo o draginjskih dokladah za državne uradnike, železniške uslužbence in državne nastavljence.
~ Socialistične konferenc« v Stockholmu ne bo. Berlinski »Vorwarts« prinaša od svojega posebnega poročevalca v Stockholmu sledečo brzojavko: Konference, ki je bila napovedana v manifestu, objavljenem že v listu »Politiken« ne bo. V petek zvečer se je sešla cimervaldska komisija in je izjavila, da je konferenca, ki so jo predlagali v imenu cele komisije nekateri člani komiteja, neprimerna. Manifest združuje popolnoma nelogično zah te- ! ve po takojšnjih mirovnih pogajanjih z vladami in po revolucionarnih akcijah. Ostro je kritizirala komisija predlog na vlade, naj pospešujejo konferenco s tem, da izdajo potna dovoljenja za Stockholm. Vse kaže, da so stockholmski boljševiki talko zmedeni, da ne vedo, kaj delajo. Odločitev pride lehko le iz Rusije same. Medtem vrše tukaj najrazličnejše vesti okolo, nekatere zvene celo zelo romantično. Tako pripovedujejo, da ministri niso bili aretrani, temveč da so zapustili zimsko palačo po podzemeljskem hodniku. Ljeninovi nasprotniki zatrjujejo, da je zapustil angleški poslanik Buchanan skupno s Tereščenkom Petrograd, da se udeleži pariške konference aliirancev. V prvi vrsti streme Ljeninisti po tem, da dosežejo ugoden mir in izvedejo agrarni problem. Lakota ogroža Rusijo. Pomanjkanje živil je v vsej severni Rusiji. »Rječ« poroča, da beži mnogo kmetov iz severne Rusije zaradi pomanjkanja živil v južno Rusijo, kjer so ruske žitne zakladnice. Čez noč so na postajah in pričakujejo vlake z živili, ki so namenjeni za mesta. Že itak pičlo žetev na severnem Ruskem so tudi slabo spravili in zadostuje komaj za setev. Težko je uganiti, kako bo vlada zabra-nila lakoto.
= Benetke odprto mesto. Iz italijanskega glavnega stana se poroča: Ker se sovražnik bliža Benetkam, je italijanska vlada vse potrebno ukrenila, da se varujejo zakladi umetnin pred opustošenjem. Storilo se je vse, da se sovražniku onemogoči vsak izgovor, da so Benetke utrjeno mesto ali da so del italijanske obrambe. Noben vojak ne sme stopiti v mesto. Civilno prebivalstvo se je pozvalo, naj prostovoljno zapusti mesto.
= Francosko časopisje o dogodkih na Ruskem. O dogodkih na Ruskem pišejo francoski listi sledeče: »Temps« pravi, da nastopajo boljševiki zelo sinotreno. Oslabljen je ruskih front se ni izvršilo še nikdar tako sistematično, kakor sta to izvršila Trockij in Lenin. Edini del ruske brambne sile, na katerega ne vpliva vaba razdelitve zemljišč, so kozaki, ki ne žele nobene izpremembe v posesti zemlje. Za enkrat pa še ni mogoče dognati, če se trezni del ruskega prebivalstva spomni sam nase. »Petit Parisien« meni, da je vse narodno življenje ruskega ljudstva na kocki. Tudi za entento je prišel najbolj kritičen čas. Sedaj je trajanje svetovne vojne vprašanje, na katero ne more nihče odgovoriti. V »Petit Journalu« označuje Pichon zmago Lenjinovih pristašev kot organizirano izdajstvo domovine in kot pripravo za nemški mir. »Journal des Debats« pravi, da nosi del odgovornosti na tragičnih dogodkih v Rusiji tudi ententa, ki ni pravočasno prekinila zveze z gostobesednim, a neodločnim K er jenskim. Sedaj velja za Pariz, London, Washington: Nobene granate, nobenega centima za rusko vlado, ki ne da vseh garancij solidarnosti z entento. »Echo« priporoča, naj nastopa ententa proti ruskemu pacifizmu z vsemi sredstvi in proti zelo nevarnemu mirovnemu nagnjenju, kjertkoli se pojavi v ententnih državah. Ilerve toži, da doživlja ententa sedaj najmračnejše dneve, odkar je izbruhnila vojna, vsled poraza Italijanov' in zmage maksima-listične nadvlade.
= Dogodki v Rusiji. Danskemu listu „Ber-lingske Tidende" se iz Haparande brzojavno poroča: Hettnan Kaledin je izjavil, da bodo kozaki podpirali staro vlado in da se mora oblast provizorične vlade zopet vpostaviti. Dotlej pa bodo kozaki prevzeli oblast v svojem ozemlju. — Razglas, katerega so podpisali Kerjenskij, Kornjilov, in Kaledin, naznanja, da so odslej politična središča države Moskva in Novočerkask, slednje mesto kot bivše glavno mesto kozakov. ~ Sliši se, da so Kozaki zasedli Kijev. — V ententnih krogih se pripoveduje, da imajo boljševiki na svoji strani 50 000 vojakov in pomorščakov, Kerjenskij in Kornjilov pa donske kozake, ki so baje po krvavih bojih vdrli v Petrograd. Petrograška garnizija se je b3je uriala Kornjilovu. Boljševiki drže predmestja s pomočjo pomorskih čet. Glavni stan Kornjilova je v Carskem selu.
—	Japonska In dogodki v Rusiji. Londonskim „Timesa se brzojavno poroča iz Tokia:
■
gg
NAPREJ, 6t. 1C4, 15, novembra lt!7.
Stran 2.
NAPREJ.
Vesti iz Rusije so povzrotile na Japonskem veliko vznemirjenost, zlasti na borzi. Pod vtisom ruskih poročil so bili odpovedani vojaški manevri. Splošno se sodi, da bo Japonska uravnala svoje postopanje v zmislu aliirancev.
Vojna.
Dunaj, 14. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:	Italijansko bojišče: Na
obeh straneh Sugansike doline je armada feld-cajgrnajstra grofa Scheuchenistuela v zadnjih dneh izvojevane usipehe znatno razširila. Njene divizije so prodrle do Primoiama ter so ob snežnem viharju iztrgale sovražniku več važnih obrambnih naprav vzhodno od Asiaga.iu oklopno utrdbo na Morn-te Lieser. Proti Italiji v o ju joče se zavezniške čete stoje torej od Adri-je do Pasubia povsod na sovražnih tleh. Ob jezeru Ledro, zapadno od Rive, smo vrgli sovražnika iz dveh utrjen ih opkališč, pri čemer so ostali v naših rokah ujetniki in strojne puške. — Na v z h o d u in na B a 1 k a n u nič novega. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 14. novembra. VVolffov urad poroča iz glavnega stana: Z a p a d n o b o j i-šče: Nobenih važnih dogodkov. Na Plamder-skem je artiljerijsko delovanje še le zvečer postalo živahnejše. — Na vzhodnem bojišču in na maecdoinski fronti nič novega. — Italijansko bojišče: V ozemlju Sedmih občin so zavzele naše čete z naskokom več višinskih pozicij vzhodno od Asiaga ter oklopno utrdbo Moote Lieser. Primolano in Peftre so v naših rokah. Ob dolnjem teku reke Piave artifjerijski ogenj. —- Pl. L u d e n d o r f f.
Dnevne beležke,
— Minister dr. vitez Žolger sprejema odslej vsako soboto od 10. predpoldne do 1. ure popoldne, Kakor znano se nahajajo prostori njegovega urada na Dunaju, I. Opernring 5, III. nadstropje.
— In konsumentje? Pišejo nam: V ponedeljkovem »Napreju" beremo, da je c. kr. deželna vlada uredila novo »uravnavo mleka", ki jo bo vodila posebna deželna komisija, sestoječa iz zastopnikov kranjskega deželnega odbora, kranjske kmetijske družbe, trgovske in obrtne zbornice (I), mlekarske zveze, c. kr. deželne vlade, metne občine ljubljanske in mlečne posredovalnice. Konsumenlov zastopanih ni. Pač bi se lahko smatrala takim ena dva, ki bodeta zastopala mestno občino in mlečno posredovalnico — seve prava izrazita in konsumentom odgovorna zastopnika to nista in nc bodeta. Vidi se, da konsumentje ne pridejo naravnost nikjer do zastopstva, treba bo res ustanoviti svobodno, prosto organizacijo konsumentov, ki bo morala biti uvaževana in pritegnjena v vse one odbore in komisije, kjer se »reže kruh" konsumentu, Ako se to ne napravi, potem seve ne bo nikoli nič storjenega z ozirom na konsumenta ampak vse „z ozirom na izredne razmere, ki jih je ustvarila in jih ustvarja
vojna" ...	*
— Poročilo c. kr. I. diž. gimnazije za leto 1916/17 je pravkar izšlo, in sicer v nemškem jeziku, dasi je zavod tzv. »slovenski" . • . Odkod to, zakaj to? Bodimo vendar moški. Slovenske šole morajo biti »slovenske" — nemške pa nem-
ške*	*
  »Domovina". Ljubljanski Slovenec poroča, da bo »Tiskovna zadruga" začela izdajati političen tednik „Domovina“. Nam se zdi neverjetno, ker »Tiskovna zadruga" ima povsem druge naloge in dolžnosti ...	.
— Pomanjkanje papirja. Pomanjkanje papirja je vedno večje. Vzrok temu ni samo pomanjkanje surovin, zlasti lesa in premoga, ampak tudi ogromna poraba papirja za armado. V prihodnjih dneh se razglasi neva miredba, ki bo poTabo papirja znatno omej.la. Posamezne vrste papirja, ki niso neobhodno potrebne, se sploh ne bodo več izdelovale; pri drugih se bo izue-lovanje omejilo. Izdala se bodo določila za porabo papirja v trgovskem prometu, ki merijo na znatno omejitev porabe papirja.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 4. do 10. novembra: Novorojencev 10, umrlo 43 oseb in sicci 18 domačinov in 25 tujcev. Na tifuzu jettmd 1 tujec, na jetiki 7 oseb, med, njimi 3 tujci, vsled mrtvouda l oseba. Za nalezljivimi boleznimi je obolelo: Za Škrlatico 1 domačin, za tifuzom 2 domačina, 1 tujec in 16 vojakov, za grižo 21 vojakov, za egiptovsko očesno boleznijo
1	tujec.	, ,
— Društveni shod na Jesenicah. Opozarjamo jeseniško delavstvo na društveni shod, k.i bo v nedeljo, 18. t. m. ob 9. dopoldne pri Jelenu. Spričo položaja priporočamo kar največjo udeležbo. V združenem delu se da marsikaj popraviti tudi sedaj.
-	— Z Jesenic. Delavstvu na Jesenicah sc godi vedno slabeje. V mesecih julij in avgustu so dobili le po 4 kg krompirja kot priboljšek, meseca septembra pa 5 kg na osebo, bo je ves priboljšek, ki ga dobiva jeseniško delavstvo poleg običajne moke. Nič bolijo rti s Špehom in mastjo. Meseca oktobra so dobili za delovno osebo 28 dkg Špeha, ki je bil sama koža, a so ga plačali po 28 K kg. Za ta mesec so dobili samo za 14 dni moko, drugega pa nič. Danes je že 9. novembra, pa še kart nimamo ne za mast ne za sladkor. Odbor organizacije in zaupniki se -trudijo, da bi - odporno«li temu neredu, ter hodijo vsak mesec po pisarnah, a vse nc zaleže nič. 'Odpravljajo jih povsod s tolažbo, da blago pride, da jc na po-tj. Železničarji 'dobe vsak mesec že 21. karte in živež. Če to lahko uredi železnica, če občine poskrbe pravočasno, zakaj se vse to pri tovarni toliko časa zavlačuje? Delavstvo -bolehh iti peša, delalo naj bi ob popolnoma nezadostni hrani. Lahko bi se vse to uredilo; če dobe gospodje vse o pravem času, potem bi dobili lahko tudi delavci. Ce se uveljavi vojna zveza, ki se je gospodje boje, j>otem se bo blago, ki bo na razpolago, vsaj enakomerno razdeljevalo. če se razmere na Savi ne izboljšajo, bo
to silno neprijetno. Jeseničarji mašijo oblasti, da napravijo konec tej bedi, ki že presega vse meje.
— Iz seje gospodarskega sveta — na Štajerskem. Na zadnji seji se je ta gospodarski svet pečail s predlogam obč. gospodarskega sveta v Gradcu, da naj se za celo deželo štajersko uredi prodaja slanine na ta način, da se draga slanina po zmerni ceni oddaja. Razliko pa naj se vzame iz državnega kredita, ki je dovoljen štajerski deželi. (— Kaj pa pri nas na Kranjskem? Ali bo še kakšna seja dež. gospodarskega sveta ali nobene več?! Tudi obč. gospodarskih svetov se ne ustanavlja...)
—	Dalje se je določilo sledeče cene moštu: za blago, (jabolčni mošt), ki ima 5 vohun procentov 70 K za 100 I, za ono, ki ima najmanj 3 volumen procente 55 K za 100 1; za hruškovi mošt sta določeni ceni 60 K oziramo 50 K; za jabolčni je-sih 25 K za 100 1. — Marmelade dobi štajerska dežela 315 vagonov; vsak jo bo dobil za osebo 1 kg na 6 tednov. Izdale se bodo posebne izkaznice. Cena marmelade bo . med 4 K 12 vin. in 6 K za eno kilo.
— Iz celovškega obč. sveta. Predlog pravne sekcije, naj se pritegneta v obč. oskrbovalni urad m gospodarski odsek po en zastopnik kon-surnuega društva »Einigkeit" in uradniškega gospodarskega društva — se odkloni po daljši debati, zlasti z ozirom nato, ker se je magistrat proti izrekel. — Sklenilo se je, da se gospodarski odsek in- obč. gospodarski svet združita v eno korporacijo. — Pomanjkanje premoga je hudo, krog 4000 družin je brez prerpoga. — Organizacija konsumentov pod imenom „ Verbraucher-vereimgung" deluje že p.ecej dobro. Župan VVelz-lar se jezi, češ, da so se na zadnjem shodu kritizirale občinske reči, kar ne gre.
— Iz celovške organizacije konsumentov. Celovec 12. nov. — Prt nas so Konsumenti organizirani v tzv. Verbraucherveremigung, ki ima več odsekov. V zadnji seji se je razpravljalo sledeče : V zadevi najemninskega varstva se je storilo potrebne korake; v novemberskein terminu so retos odpovedali gospodarji po odstotkih 200% strankam več kot lani osorej. — Razpravljalo se je o preskrbi s premogom in drvmi ter s krompirjem. Sklenilo se je, da bodo zastopniki organizacije v tem cziru intervenirali na presloj-mh mestih. — Tudi se je .sklenilo ugovarjati po-draževanju sadja po mestni aprovizaciji.
— Pomanjkanje petroleja in sveč, ki sta
glvana razsvetljava delavskih množic, je že preobčutno. Prosimo prizadete činitelje, naj se potrudijo, da se bo razdelila primerna množina petroleja oziroma sveč med ljudstvo.
Zadnje vesti.
Ljen'n gospodar Petrograda.
K o da n j, 14. novembra. Zadnja poročila, ki so prišla preko Hapanande iz Rusije, pravijo, da je Lje-nin še gospodar v Petrogradu in da še vedno trajajo boji za Petrograd. Iz listov boijševikov je posneti, da je bil v soboto Ijut boj v bližini Carskojega Sela med četami bivše vlade hi boljševiki. Boj je bil zelo. krvav, bilo je čez 1000 mrtvih in ranjencev. Gete Ker-jenskega so baje zmagale in boljševiki so se morali umakniti v smeri proti Petrogradu, kjer so jim jrriskočili na pomoč oboroženi delavci.
V	nedeljo so vkorakale Kerjonskega čete v Petrograd, kjer se jim je pridružil del garnizije. Prišlo je do iz-redno ljutih pocestnih bojev. Toda v ponedeljek se je položaj izpremenil. Gete boijševikov, ki so prikorakale iz Revala so napadle v hrbtu čete Kerjenskcga in 6000 mo-ž Kerjenskejevih čet se je pridružilo boljševi-kom. Kerjenskij jc bil baje zaprt v glavnem startu v Gačini, a se mu je posrečil pobeg. »No-vaja Žizn« poroča, da je Kaledin s svojimi četami v bližini Markova. Pravijo, da je imenovan za diktatorja Rusije. Kornjilov je v Moskvi, kjer so bili krvavi boji mod četami bolj -ševikov in vladnimi četami. Kornjilov je osvojil Kremi, kjer so imeli boljševiki glavni stan. Posrečilo se mu je, da je premagal bolijševike in tako so sedaj pristaši začasne vlade gospodarji mesta.
Zmaga revolucionarne demokracijo.
London, 13. novembra. (Reuter.) Poročilo o porazu Ker jenskega, kakor je sporočeno po brezžičnem brzojavil, se glasi v celoti takole: Včeraj je popolnoma premagala revolucionarna armada v ljuterm boju pri Carskojem Selu protirevolucionarne čete pod vodstvom Kcrjenskega in Kornjilova. V imenu revolucionarne vlade zapovedujem, da se ■ zoperstavljate vsem sovražnikom revoluciointirne demokracije in da se ukrene vse potrebno za aretacijo Kerjonskega-. Prepovedujem pustolovska podjetja, ki bo ogrožala uspeli revolucije in itriumf revolucionarne armade. Muravjev, vrhovni poveljnik čet, bojujočih sc proti Kor-njilovu.
Noč 12. novembra bo živela v zgodovini. Kerjenskcga poizkus, da bi mod ir a 1 s jmotire-vohicionarmmi četami proti Petrogradu, je bil dobil odločilen odgovor. Kerjenskij sc umika.
mi začenjamo ofenzivo. Vojaki, mornarji in delavci v Petrogradu vedo, da morajo z orožjem v roki pomagati volji demokracije do zmage in bodo tudi storili to. Meščanstvo jc hotelo izločiti armado iz revolucije. Kerjenskij je hotel uničiti revolucijo s silo kozakov. Oba poizkusa sta se izjalovila.
Delavci in kmetje! Velika misel nadvlade demokracije je združila vse čine v armadi in ojeklenila njihovo voljo. Vsa dežela bo videla, da vlada sovjeta ni začasna, temveč da je ne-izpremenljivo dejstvo in da pomenja premoč delavcev, vojakov in kmetov. Odpor proti Ker-jenskemu pomenja odpor proti veleposestvu, buržvaziji in Kornjilovu. Boj proti Kenjonske-mu pomenja utrditev pravice ljudstva za mir, svobodo, zemljo, kruh in moč. Povratka k preteklosti ne sme biti več. Še se moramo boriti in se žrtvovati, da odstranimo vse zapreke s pota, ali pot je sedaj prosta in zmaga zagotovljena. Revolucionarna Rusija in sovjeti imajo pravico, da so ponosni na svoj Palkovov oddelek, ki je bil pod jmveljstvom polkovnika Waldna. Spominjajmo se vsak čas padlih in poveličujmo boritelje. Dolgo naj živi revolucionarna, demokratična in socialistična Rusija! V imenu ljudskih komisarjev podpisal:	Trockij.
Mirovna ponudba centralnih držav.
Monakovo, 13. novembra. V poslanski zbornici je imel novi ministrski predsednik,daljši govor, v katerem je dejal med drugim: „Čeprav govore dogodki v Rusiji in po drugih državah doveij jasno, vendar nočem izrekati še določene sodbe. Ali eno naj si zapomnijo naši nasprotniki: Staro pravno pravilo je, da zahteva vsaka ponudba hiter odgovor. Zato bi bil skrajni čas za odgovor. Odgovor in svobodno pismo, na podlagi katerega lehko nadaljujejo nasprotniki vojno brez rizika in nevarnosti, da poslabšajo svoj položaj.
Entenla sc pogaja z novo vlado.
Rotterdam, 14. novem. »Morning Post" poroča: Ruski glavni stan je od nedelje dalje v zvezi z novo vlado. V glavni stan je prišlo sedem komisarjev petrograškega delavskega sovjeta. Kaže se, da je velik del armade z novo vlado, ki obeta mir. »Central News“ poročajo, da poslaniki entente v Petrogradu odslej še niso skle-niii, ne da bi priznali nove vlade. Po naročilih svojih vlad so pričeli pogajanja z delavskim sovjetom.
Oklic za ustanovitev nove vlade.
Dunaj, 14, novembra. Iz vcjnoperopeval-skega stana sperečajo sledeči oklic: Ruski veliki glavni slan, 14. novembra, ob po! devetih dopoldne. Na vse! V imenu takojšnje lekvidacije krize, uspešnega boja proti anarhiji, združitve vseh demokratičnih si! proti naraščaju nevarnosti od desne in za ohranitev miru in enotnosti na fronti podp:rajte splošni armadni odbor pri ustanovitvi enotne vlade, sestavljene iz protinarodnih socialistov vštevši boljševike, toda na podlagi, da se takoj skliče ustavodajalni zbor, da se takoj predlaga splošen mir iti se izroči zemlja zemeljskim odborom. — Predsednik splošnega armadnega odbora: Perekrestov, glavni stan.
Brzojavna zveza s Petrogradom.
London, 14. novembra. »Times" poročajo, da so zopet upostavljene brzojavne zveze s Petrogradom, Francoska vlada je prejela brzojavke poslanika Reulensa.
Odstop francoskega ministrstva.
Pariz, 14. novembra. (Agiance Ida/vas.) Potem ko je zbornica obravnavala o rUjilomotičnem in vojaškem položaju je zbornica sprejela z 250 glasovi proti 192 glasovom dnevni red, v katerem se vladi izreka zaupanje. Po zaključku seje je vlada podala ostavko.
Pariz, 14. novembra. V francoski zbornici je ministrski predsednik Paiinleve prečita! Izjavo, v kateri je opozarjal na resne dogodke v Rusiji isn na poraz druge italijanske armade ter povdarjal, da zamorejo narodi le na podlagi skupnega načrta s tesno zvezo njih armad izvršiti svojo nalogo, kakor je tudi zbornica že pred dvomi meseci pritrdila nameni vlade, dia se iz aliirancev ustvari en narod, ena armada ■in ena enotna fronta. To se je sedaj doseglo, ko sc je ustanovil skupni vrhovni vojni svet, v katerem so zastopani Anglija, Francija in Italija.
Tudi Amerika bo skoraj gotovo pristopila. Glede Rusije in Japonske se vrše še obravnave. Temu vrhovnemu vojnemu svetu je pri-deljen skupni generalštab aliirancev.
Glede podaljšanje angleške fronte je Pain-leve izjavil, da v sedanjem položaju ni mogoče odtegniti fronti nadaljnih letnikov. Sodelovanje Amerike je vsekakor potrebno in gotovo se bo veliko ameriško ljudstvo udeležilo prihodnje konference aliirancev. S pomočjo Amerike bodo aliiranci lahko postavili v najkrajšem času nove armade. Občudovanja vredni francoski narod se z grožnjami sovražnika in z vojnimi nezgodami ne da oplašiti in omajati, dokler ne doseže svoje pravice. P a in lev e je končno izjavil, da sprejme interpelacije o diplomatičnem in vojnem položaju, nc pa o vprašanjih notranje politike.
Poslanec Renaudel je zahteval, naj ministrski predsednik pove zbornici, kakšno politiko je zastopal v Londonu in v Italiji. Pain-leve je zahteval, naj se interpelacije odlože do konference aliirancev. Zbornica pa je zahtevano odložitev odklonila z 277 glasovi proti 186 glasovom.
C uri h, 14. novembra. V Partzu je prišlo do velikih demonstracij, sindikalistov proti politiki ministrstva in sicer istodobno, ko je vlada v tajni seji zbornice podala izjavo o novih dogovorih z Italijo.
Aprovizacija.
Sveža repa na rumene izkaznice A in rdeče izkaznice A. Stranke z rumenimi izkaznicami A in rdečimi A prejmejo svežo repo v soboto, dne 17. t. m. dopoldne pri Miihlelsnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: Od 8. do
9. zjutraj vse stranke z rumenimi izkaznicami A, od 9. do 16. vse stranke z rdečimi izkaznicami A. Vsaka oseba dobi 10 kg. — ‘Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
Repa na rdeče izkaznice brez A. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A prejmejo repo v petek, dne 16. t. m. na Dunajski cesti pri Miihl-eisnu. Določan je ta-le red: Od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 160, od 9. do 10. št. 161 do 320, od
10. do 11. št. 321 do 480, popoldne od 2. do 3. št. 481 do 640, od 3. do 4. št. 640 do 800, od 4. do 5. št. 801 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg. — Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
Umetnost in književnost,
Nova književna revija prične izhajati v Zagrebu v prvi polovici decembra po dvakrat na mesec, Imenovala se bo »Književni jng' in postane ogledalo celokupnega jugoslovanskega kulturnega življenja. Vse leto bo veljaia revija 28 K, pol leta 14 K, četrt leta 7 K. Revija bo prinašala poleg hrvaško-srbskih prispevkov v latinici in cirilici tudi slovenske prispevke. Naročila sprejema »Književni Jug" Zagreb, Vodnikova 6.
Razno.
* Odprava dvoboja. Cesar jc izdal armadi in mornarici ukaz, ki prepoveduje dvoboj in vsako udeležbo pri dvoboju. *
* Nastavljanje prepovedano. Dunajska policija je prepovedala nastavljanje pred prodajalnami za odrasle po noči, za otroke po dnevu.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip P e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
V'
/ Z/ c/
 o.
ra
15!
El
Iti
ES
bi
H
D
B3
tJ
U
B
121
m
ra
a
n
Si
M
ta
a
B
ta
a
ra
&
iptoln© krtdStno društvo
v Ljubljani.
r. z. z o. z.
f9
a
ra
li
ra
u
a
Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu se obrestujejo po 4 'h°lo od dne vloge do dne dviga. Na razpolago so domači hranilniki.
Rentni davek plačuje zadruga sama.
Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vrednostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji.
Menice sc eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere.	g
Telefon št. 120.	Cek-konto poštne, hranilnice št. 45.156. S
a
u
u
ti
19
H
U
0
RS
Vsa ffrohfŠtvena In stavbena
ntfearsfea dela
prevzame
i nduktivna zadruga UubDanskHi mhaffci
reg. zadruga z etn. poroštvom
Viž-6Sin«@ pri If&ibSJani
po Izredno solidnih cenah In jam« sa dobro Izvršbo.	Ima	Se	doslej	najboljše	reference.