128. številka. Ljubljana, v ponedeljek 7. junija. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan ifeier« izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v st r i j s ko-opr er ske deželo za vse leto 15 g\d.y za pol leta 8 ffld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Zn Ljubljano brez pošiljanja na dom za » so leto 13 gld., za četrt leta 3 gdd. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom nu'unu se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za ozn anila plačuje se od četiriBtnpne petit-vrste po ti kr., €e so ozn;>.nilr» jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi s-> ne vračajo. Uredništvo in up r si v ni štv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,Gledališka stolbs". Upravništvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, ozuanila, t. j. vse administrativno stvari. BOŽIDAR RAIĆ. t t$M>^ tem' k° bfje vse slovenstvo odločilni boj, ko vzlasti bratje na Štajerskem, Koroškem in Primorskem jedva zadržavajo burne napade silnih sosedov, v tem, ko vlada mej vodjami samimi mesto nekdanje navdušene, složne, odločne delavnosti neka utrujenost in razcepljenost, ko žalibog vojvode ne navdušujo več vojnikov, nego morajo vojniki vspodbujati vojvode svoje: v tem hipu pobrala nam je nemila smrt najodličnejšega voditelja in boritelja iz svete domače legije. Preminul je včeraj jutro za vselej nenadoma, ko smo se že veselili'njegovega ozdravljenja, ljubljeni naš Božidar, naš dični Kaić. Kaj da je ž njim zgubilo slovenstvo, kaj slovanatvo v obče, je vsakemu razumniku znano; kaj da naj si pa posebno utisnemo v spomin, v srce, to naj povedo v hipu prve neutešene žalosti naslednje besede. Preblagi pokojnik porodil se je pri sv. Tomaži na Slovenskem Štajerji 9. februvarja 1. 1827. Kot jako nadarjenega dečka pošljejo ga v Varaždin v šole. Zvršivši tu razrede gimnazijske, odide v Zagreb v modroslovje, kjer je z vso marljivostjo vršil svoje študije, a je ob jednom opazoval oživljanje narodne zavesti in literature hrvatske Tu se je že navzel ljubezni za jezik hrvatski ali ilirski, tu se je navdušil za svoj ideal, za zajednico Hrvatov in Slovencev. Bogoslovja učil se je v Gradci v razburjenih časih, ko so tudi Slovenci zahtevali zase pravice. Tovariš vneti je bil mlademu Božidaru izredno nadarjeni Radoslav Razlag. Milo je bilo slušati pokojnika pripovedu-jočega, kako marljivo so se učili bogoslovci slovenski poleg verskih naukov zlasti jezikov slovanskih. L. 1850. posvečen v duhovnika, nastopit je službovanje v Ljutomeru, a prišel Že leto pozneje kot duhovni pomočnik v Slivnico pri Mariboru. Tu seznanil se je z možem najobširnejše jezikovne znanosti, z Oroslavom Cafom, ter mu postal učenec v slovanščini in do groba zvest prijatelj. L. 1853. prišel je kot učitelj na gimnazij Mariborski ter ostal ondi do 1. 1860. Cela vrsta odličnih mož spomina se ga še danes kot Ijubeznjivega, za znanost vnetega učitelja. Ostavivši zajedno z vrlim g. Davorinom Trstenjakom gimnazij, nastopil je 1. 1860. kaplanstvo pri sv. Barbari v Halozah, kjer je deloval — od 1. 1870. kot župnik — vsega vkupe blizu 2 6 let. Toda, dragi čitatelj, to ni bil priprost duhovnik, priprost učitelj ; kot takega ne bi ga oplakoval toliki svet. Mož, pred čegar mrtvaškim odrom se danes solzimo, ni bil vsakdanji človek. V pro-roškem duhu pisal je o njem Razlag že 1. 1852: „Mlad, pa vendar star, v rodoljubji in delavnosti. Od njegovega bistrega uma, uprav „češke" marljivosti in srčnosti, ki se ne da od ničesa preplašiti, imamo tekom časa obilnih proizvodov pričakovati." Glavni smoter vsega delovanja bil je pokojniku rešiti in ohraniti narodnost slovensko. Zaradi tega je bil v prvi vrsti politik. Ni je bilo na slovenskem Štajerji prilike, kjer bi se ne bil on potegoval za svoj narod in njega pravice; ni ga bilo zbora, da bi on ne bil v njem svojih rojakov navduševal. A kaj naj rečemo o velikih narodnih svečanostih in o taborih, ki so Slovence prebudili za vselej iz spunja! Odsluživši jutranjo službo božjo svojim župljanom, odpeljal se je čestokrat kot pravi apostol po več ur daleč učit in propove-dovat tisočem zbranega naroda. Kdor je ob takoj priliki slavnega pokojnika veličastno postavo videl, priznati je moral: Evo „mens sana in corpore sano", a kdor je slišal govor iz njegovih ust, ta je rekel: To je rojen govornik. Takej silnej prepričevalnej zgovornosti, ki je pretresla poslušalca v dnu srca, mogel se ni nikdo ustavljati. Kjer je bilo zbranega na tisoče naroda, tam je bil Kaić v svojem elementu. Toda na taborih v Ljutomeru, v Ormoži, na slavnosti Vrazovi, Miklošičevi kazal ni le Demosthenove zgovornosti, nego kazal je v vsem ravnanji svojemu, kar se ne more dovolj povdarjati, tudi Demosthenovo poštenost. Žrtvoval je za narod vse, kar je imel, da, svobodno rečeno, tudi svoje življenje. Ko so ga namreč rojaki prisilili, da prevzame po Hermanovej smrti tudi državno-in deželnozborski mandat, rekel je: »Jaz znam, ka idem v svojo smrt, a ker hočete, bodi za narod!" — In žalibog, resnico je prorokoval. Pokojnik bil je i sicer zastopnik v vseh različnih zastopih. Njegovih govorov v zbornici se vsi še spominarao. Program njegove politike je bil isti vedno, kakor drugih naših poštenih politikov, ravnopravnost Slovencev z drugimi narodi, združena Slovenija, slovanska vzajemnost v naj blažjem znrislu besede. Obupaval pa o boljšej bodočnosti Slovencev ni nikdar, preverjen je bil, da pravica slednjič zmagati mora, in tolažil se je s LISTEK. Potopisne arabeske. (Draga serija.) VI. Gospod urednik! Zdaj, ko sem prespal vse sladke operne melodije, s katerimi sem si bil napojil sinoči tam v mestnem perivoji svoje v gorski samoti na pol oglušelo čulo in so mi čarodejne podobe vitkih Gradčank pregnali iz duše zopet novi utisi lepoto; zdaj se napotim okrepčan preko mosta na levo obrežje zelene Mure, da si ogledam mesto in njegove krasote! Vender, kakor sem že včeraj rekel, opisoval Vam ga ne bodem; temveč omenil tu le poglavite točke njegovih znamenitosti j. Začniva torej s cerkvami. Teh je v Gradci, če se nisem uštel, štiriindvajset. Izrednih umotvorov ni menda v nobeni. V cerkvi usmiljenih brutov sem videl lepo razpelo, katero se odlikuje po pravilni anatomiji. Pravijo, ua ga je izdelal nek protestantski kipar. V stolni cerkvi hvalijo altarske slike in pa tiste skrinjice za relikvije v postranski ladij i. Ondu so tudi gori na oboku spomina vredne slike al fresco, predstavljajoče nadloge štajerske dežele 1. 1480. V Elizabitinski cerkvi je lepa Marijina slika. V kalvarijski cerkvi, v severnem predmestji, katera je sezidana po načrtu nagrobne cerkve v Jeruzalemu, nahaja se dober posnetek Van Dyk-ove Madone. V cerkvi Karlavške kaznilnice je „pokop Krista" iz starejše Florentinske šole. Najznamenitejša slika, pristno umetniško delo, je v mestni župni cerkvi „uspenje Device Marije/ katero je baje naslikal sam slavni Tintoretto. Po jed-notnem zlogu zunaj in znotraj je najličnejša cerkev Marijo Pomočnice, dočim napravi mestna župna cerkev v gospodski ulici z obnovljeno svojo fasado in z vitkim zvonikom naj prijetnejši utis na ogle-dovalca . . . Razven cerkva so znamenite naslednje zasebne zgradbe: Admontski dvorec, palača španjskega Don Alfonza, Attemsova in škofijska palača; potem tako imenovana »slikana hiaa" v gospodski ulici, katere fasada je vsa obslikana z rimskimi vojevodi. Dalje deželna hiša s svojo starinsko čestito zunanjščino in posebno arhitektoniko in konečno Savravjeva palača s tistim Turkom, na oknu pod strešnim kapom, ki denašnje GradČane spominja, kako je leta 1532 ondu bivajočemu Ibrahimu paši nek poreden topničar s krogljo vrgel iz sklede pečenko . . . Na dalje so znameniti naslednji predmeti: Zbirka kovanih novcev, obsegajoča čez 30.000 komadov grškega, rimskega in keltskega denarja, mej katerim so nekateri silno redki izvodi. Joanej s knjižnico, v kateri je zbranih 100.000 zvezkov, s obširnem herbarijem in botaniškim vrtom, kjer je nasajenih preko 8000 rastlinskih vrst, mej jim i tudi planinske rastline. — Potem je vseučiliščna knjižnica, v kateri se nahaja 90.000 zvezkov in okoli 4300 rokopisov. Naposled galerija slik, mej katerimi so proizvodi od Brenghl-a, Bassanota, Tin-toretta, Karla Veroneskega, Caracija in Tizijana; tudi so slike tu od Albreehta Diirerja in od Lukasa Cranaha, ustvaritelja one leseno-tvrde Marije v sta-ronemškem kostumu . . . Javnih spomenikov Gradec nema kaj posebnih. Poleg treh spomeniških stebrov cerkvenega značaja, je šestero profanih spomenikov na glavnem trgu lah slovenskih vedno bolj občutili ostrino meča, ki ' ga je sukala neizprosna pest političnega nasprotnika, nego mehkobo glasov, koje je vzbujal pesnik s svoje lire Še veliko večja nesreča pa je bila, da se je pesnikovega spomina polastilo društvo, ki je postavilo ploščo „als ein Zeichen des uralten Heim-rechtes der Deutschen in diesen Landen". Ali naj je stvar taka, ali drugačna, to pa občutimo sedaj vsi, da je skrajni čas, da se duhovi potolažijo, da se vmiri razburjenost m da ponehajo izgredi, ki nikomur ne koristijo, najmanj pa slo- j venski stvari, kojo ljubimo pred vsem in katera je mej nami tako stalno ukoreninjena, da se nam ni treba bati za njeno prihodnjost. Slovenski značaj tega mesta varoval se je po | občinskem zastopu, ki je z možato besedo povedal | na odličnem mestu, kar se je v interesu javne varnosti in miru povedati moralo. Sedaj pa je dolžnost j občinstva, da svoje strasti ne pretira in da dela z | vsemi silami v to, da ne bi pluskala strast ob ne- J dolžno ploščo, ki je konečno le spričevalo revščine, in onemoglosti nasprotne naše stranke. Če z vsemi svojimi sredstvi ni mogla ta stranka druzega postaviti na Nemški trg, kakor omenjeno priprosto ploščo, potem brez skrbi lahko preziramo onemoglo to stranko! Gotovo pa smemo brez skrbi prezirati malenkostno ploščo, in to toliko bolj, ker je sedaj posvečena spominu mrtvega moža, kojega ime je mej pesniki sloveče in kojega ime je združeno v nekoliko z imenom največjega našega pesnika Franceta Preširna. Naj v miru počiva Anastazij Grtin v zemlji slovenski in naj v miru stoji njegova spominska plošča na zemlji slovenski! Vsaj bo ta plošča v poznih letih še oznanjevala, kako slabotna je bila nemška stranka v kronovini leta 1886; nekak grobni spomenik bode ta plošča, kateri bode poznejšim rodovom pripovedoval, da že leta 1886 ni bilo nemške stranke več v Ljubljani in da so zadnji ostanki te stranke pojemajoče svoje upe in svoje obupe zakopali pod ploščo na Nemškem trgu tik Križanske cerkve! Čast torej mrtvemu možu, čast torej tudi mrtvi stranki! Obsojati moramo zategadelj razsa-janja na Nemškem trgu, ter nujno prosimo občinstvo, da naj dela v to, da ponehajo v prihodnje vsi neredi. Vsaj vsak sprevidi, da so ti neredi le Nemcem v korist, da so voda na Jnemškutarski mlin, in druzega nič! S kako radostjo pretiravajo nemški listi ter si pomagajo z lažjo: v „Zvezdi" se je streljalo z revolverji, kmetje dero v mesto itd. Videti je, da je Nemcem žal, da ni kri tekla, in bi jim najbolj ugajal kak upor ali pa vojaški guverner v slovenskem našem mestu. Zatorej naj je vsak pozoren in previden, ter naj je prepričan, da se poti in trudi samo za nemško in nemškutarsko stranko, če demonstrativno in brez vsake potrebe zliva svoj srd nad ploščo, posvečeno mrtvemu Turjaškemu grofu! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. junija Desnica državnega zbora se še ni za gotovo odločila, ali bi v tem zasedanji zbor rešil carinsko novelo ali pa počakal do jeseni. Večina desničarjev bi rada, da se ta stvar do jeseni odloži, vlada pa želi, da jo zbornica takoj reši. Ogemko vlado je spravila Janskega afera v silno veliko zadrego. Ko je prišel 2. t. m. Tisza na Dunaj, se je preveril, da so v višjih krogih jako nevoljni zaradi njegovega odgovora na interpelacijo o Janskega aferi. Mnogo si je moral prizadevati, da bi potolažil nevoljo, pa se mu je vendar le deloma posrečilo. Ustavil je Dunaj s prepričanjem, da bode morffl kaj storiti, da d A zadoščenje skupnej vojski, katero so žalili Budopeštanski razsajalci, Časniki, poslanci v ogerskej zbornici z interpelacijami, še bolj pa on sam s svojim pristranskim odgovarjanjem na interpelacije. Kako zadoščenje bode dal Tis/.a vojski, se še sedaj ne ve. Vsekako je v jako kočljivem položaji. Paziti bo moral, da popravi, kar je zakrivil, tako, da se vendar ne bode preveč zameril Madjarom. Začetek je sicer že storjen. Kakor smo bili že omenili, je .Pester Lloyd" jako netakno in razžaljivo bil napadel skupno vojsko, zlasti pa njenega poveljnika feldmaršala nadvojvodo Albrehta. V petek je pa ta list objavil sledečo izjavo: „Oni del članka v sobotnem večernem listu „Pester Llovda" objavljenega, ki se bavi s Serajevsko napitnico Nj. c. in kr. visokosti gospoda nadvojvode Albrehta, zmatra se, kakor čujem, za razžaljen je tega člana dinastije in vojske. Priznavajoč se za pisatelja oneg*. članku, obžalujem, da je dal povod takemu razlaganju. Da bi bil nameraval, žaliti dinastijo v tem odličnem članu, vojsko v njenem teldmaršalu in generalnem nadzorniku, ne bode nikdo mogel verjeti, kdor je pozorno opazoval moje skoro dvajsetletno vodstvo uredništva, in kar se tiče posebno Nj. c. kr. visokosti gospoda nadvojvode Albrehta, so mi Njegove visoke vojaške in človeške kreposti, zlasti Njegova humaniteta in blagosrčnost, preveč znane, da ne bi čislal Njegove osobe, kakor vsi, ki Ga poznajo. Dr. Makso Falk, glavni urednik Pester Llovda". Te izjave gotovo urednik ni objavil popolnem iz svojega nagiba, ampak na željo ministra Tisze samega. Pomenljivo je, kaj Dunajski židovski listi pišejo o tej izjavi. Napadajo znova Belcredvja govor v gospodski zbornici, češ, da je dal povod oger-skemu listu, da je žalil nadvojvodo. Nepristransko mislečemu se gnusi, da tako opravičujejo madjar-skega žurnalista, kajti Belcredy-jev govor ni mogel biti nikak povoljen uzrok za tak nekvalifikovan napad. Sedaj nastaja vprašanje, ali je s to izjavo cela stvar končana. Najbrže še ne. Tisza je bode najbrže pri prvej priložnosti v zbornici moral popol-niti svoj odgovor s tem, da bode izrekel odločno grajo Budopeštanskim rogoviležem. V ostalem pa svojega odgovora ne bode popravljal, ker bi se potem na mogel več obdržati na krmilu. Njegov položaj se je precej omajal vsled tega, in morda čas ni več daleč, ko bode moral oditi, naj bode tudi na videz kaka druga stvar uzrok njegovej ostavki. Prejšnjega zaupanja gotovo ne bode več užival. Da se na želje Tisze več ne mislijo toliko ozirati, kaže pač to, da. se je general Jannkv s svojega dopusta nakrat vrnil v Pečuh in bode nekda takoj zopet stopil v aktivno službo. To je jako razburilo Madjare. Vsled tega so bili v Pešti že novi dijaški izgredi. Ogerska vlada bila je jako osupnena, ker Tiszi neso tega nič povedali ua Dunaji. Vitanje države. Iriiogoraka vlada odposlala je nekda v Kim izrednega odposlanca, da bi sklenil z Vatikanom konkordat. Črnogora Želi, da bi katoliški Crnogorci ne spadali pod nobeno avstrijsko škofijo. Zanje naj bi se osnovala posebna vladikovina v Baru. Srbski kralj podelil je profesorju Pasteuru veliki križ reda sv. Save. — Stavbeni minister polkovnik Topalović odšel je na dopust. Namestoval ga bode minister vnanjih zadev Franasović. Bolgarsko sobranje snide se 14. t. m. To zasedanje bodo jako burno. Opozicija, zlasti vzhodno-rumelijska, bode hudo napadala vlado, ki je deželi nakopala toliko bed, ne da bi bila dosegla popolno zjedinenje. Vladna stranka pa utegne kneza proglasiti za kralja, če tudi to sedaj ni prav verojetno. Stankom Vrazom: .Vienac za vas na križu visi!* — ,lnter arma silent Musae*, žalostna je istina, koje zapiši naš literarni historik svojemu delu na čelo. Vendar izredni naš Božidar gojil je z največjo ljubeznijo tudi strogo znanost in pismenost. Udal se je bil zlasti jezikoznanstvu slovanskemu in zgodovini. Redko kdo je kedaj poleg tolikih stanovskih, gospodarskih in drugih skrbij, tako temeljito in rad čita I s ta nisi o venske zbornike, tako strastno proučavat strokovnjaška dela Kopitarjeva, Miklošičeva, Schleicherjeva itd. Že za rana zastavil je tudi pero in ni ga odložil do smrti. Brezštevilni spisi njegovi nahajajo se v različnih slov. časopisih, nekoji znanstveni celo po nemških. Izmej vseh literarnih društev ljubil je najbolj Matico Slovensko, katere odbornik je bil notri do smrti, in katera je priobčila mnogo njegovih spisov. Za „Slovanstvo- n. pr. spisal je skoro čisto izviren oddelek „Bolgari". Zbog njegove učenosti in ljubeznivosti so ga tudi pohajali od blizu in daleč učeni možje. Blagi pokojnik je bil duhovnik, in kakor sicer, tudi kot tak navdušen. Kdor je njega kedaj slišal propovedovati, pomnil si ga bode Isto navdušenje, in ginjenost, kakor drugod, kazal je tudi v službi božji. A i v cerkvi bil je Slovan, to je kazal pri tolmačenji eoevklike papeža Leva XIII., isto kazal je resno nazaj zahtevajoč posvečeno s t ar osi o-venščino v cerkev domačo. Naj raj še je mili pokojnik zbiral okolu sebe učečo se mladino, in ta zgubi ž njim svojega največjega podpornika in prijatelja Kjer je opazil mlad talent, vzbujal ga je, obdaril ga s knjigami in ga vabil z drugimi navdušenimi tovariši v svojo gostoljubno hišo. Ćestokiat se je izrazil: Glejte, častna mladina, kadar nas ne bode, nastopite vi, kajti „sanguis martvrum semen christianorum"! In res je tako, promili nam pokojnik, setev, ki si jo sejal, rasla bode in obrodila sad, rodila ■pet črstvib poštenih značajev: vendar se mi, ki sm > često iskali pri Tebi tolažbe, ki si nam bil dolgoleten najiskrenejši prijatelj in najlepši vzgled, skoro ne moremo utolažiti nad bridko žgubo, nam ostaneš v hvaležnem spominu do zadnjega zdi h a. V LJubljani 6. junija. —.r.— Naše mesto je nekaj dni sem razburjeno in razlučeno kakor jezero, če ga tepe vihar. Povod tem rabukam daje spominska plošča, kojo so na Nemškem trgu postavili pesniku Anastaziju Griinu, ki se je ob svojem času porodil v naši beli Ljubljani. Ker pa se s to ploščo ni hotel počastiti toliko pesnik Anastazij Griin, kolikor politik grof Anton Aleksander Turjaški — kar je pač najbolje iz tega razvidno, da je to slavnostno zadevo vzelo v svoje roke tisto pritlikavo društvo, ki s črno-rudeče-zlatimi trakovi jedino zastopa tako imenovano »scharfere Tonart" v kronovini, društvo torej, katero že po svoji preteklosti nema niti najmanjših simpatij mej Slovenci, — katero je celo mej Nemci samimi nepriljubljeno, — razdražili so se duhovi in nastali so obžalovanja vredni izgredi, ki pa nikakor neso veljali pesniku Anastaziju Griinu, temveč politiku Antonu Aleksandru Turjaškemu. Nesreča je samo ta, da se pesnik in politik v osebi Turjaškega grofa strogo ločiti ne dasta in da smo mi v deže- hadvojvoda Jovan, potem cesar Fran I. general pl. VVelden, mineralog Mohs, Scbiller in pa tista ponesrečena „ gozdna lilija" Brands te tterjeva v mestnem parku. — Tembolj se more avstrijski naš Pen-zijonopol ponašati s prekrasnimi svojimi nasadi in sicer: z mestnim parkom, ljudskim vrtom, z omenjenim vrtom botaniškim pri Joaneji, z mestnim nasipom ob Muri mej Radetzkega in Albrechto* vim mostom in pa z idilskim svojim — Hilmskim ribnjakom. Najznamenitnejši mej temi je mestni park, ustvaritev bivšemu mestnega župana Morica viteza pl. Franck a. Ta park objemajoč grajski hrib ob iztočuo-severnem vznožji, obsega okoli 22 oral ali 12*5 hektarov zemlje. Tu so nasajeni košati kostanjevi drevoredi, umetno sestavljeni skupine vsakovrstnega domačega in eksotičnega drevja in grmičja, mej katerimi se vijugajo po zelenih livadah in tratah umetno prikrojene steze. Pravi biser vsega parka pa Vam je oni velikanski vodomet, ulit v Parizu, kateri je 1. 1873 na Dunajski svetovni razstavi očaroval vse obiskovalce razstavne rotunde. Tega je graško mesto v svojem tekmovanji z Dunajem kupilo za 30.000 gl. Tukaj v mestnem parku graškem je pravi raj vseh upokojencev ne samo iz prostrane Avstrije, nego tudi iz inih držav evropskih. Kako se Vam ti izvoljeni „Fruges consumere nati, zdaj na večer svojega žitja ondu grejejo na solnci, oziroma hlade v senci vonjavega rastlinstva, kakor baš letna doba nanese; kako Vam prekladajo s klopi na klop svoje stare, po različnih bojiščih Martovih, Venerinih in Bachovih zrahljane in obkleščene kosti; kako mirno in malomarno Vam štejejo dneve od prvega do zadnjega vsakega meseca — ko bi Vi to videli, gospod urednik, obžalovali bi pač z menoj vred, da niste i Vi pri svojem rojstvu posegli namesto po nehvaležnem gosjem repu, po pristnem krvavem meču . . .! Da boste vsaj prilično vedeli, koliko je teh izvoljencev, podajem Vam tukaj dvoje številk. Zdaj se nahaja v Gradci 900 umirovljenih častnikov, mej katerimi ni nič manje kakor 68 generalov. Potem je penzijoniBtov iz c. kr. uradništva 1500. Kje pa bo drugi umirovljenci, civilni in zasebni uradniki, vsakovrstni kapitalisti in rentirji? Lahko pač pre-računite, kolikor ogromnega denarja se tukaj nako- piči in potroši, če Vam povem, da že zgolj vojaški 1 umirovljenci „ vlečejo na leto — poldrugi milijon r goldinarjev pokojnine . . . Toda ostaviva te „neduhovito" sestavljene statistične podatke ter se obrniva konečno k drugemu istotako Gradec označuj očemu predmetu. In to so tukajšnji — ptiči. Prehodil sem v tem časi vender še nekaj gozdov ter občudoval množico teh krilatih pevcev na Goriških Brdih in na Krškem polji, v Soški dolini in na Fruški gori; ali toli neštevilne množice ptičev — pevcev nisem videl vsa leta svojega potovanja, kakor tukaj v Gradci v jednem samem dnevu, kako Vam to žvrgoli, žvižga in prepeva od ranega jutra do poznega večera in zopet vso noč do zlatega jutranjega svita — to popisati je v mojem pisalhiku premalo črnila! In ko bi videli, kako so Vam vsi ti krilatci pohlevni, krotki in pitomi, rekli bi pač, da ste dospeli v tisto deveto deželo Stritarjevo! Na stotine in stotine ko* sov, da ne govorim o drugih ptičih, pase se Vam tu pu parkovih tratah in če le malo postojite, pri-skaklja Vam celo krdelo teh snedokljuncev naproti in Vas gleda toli milo proseče, češ, kdaj mu vržete V poslednjem slučaji bi Busija posegla vmes in ne odjenjala bi prej, dokler ne izpodrine Battenber-žana. — Vzlic ugodnim volitvam položaj vlade ni baš ugoden. Pravosodni minister Radoslavov je Že dal svojo demisijo. — Pri volitvi v Kavaku v Vzhodni Rumeliji bil je jako hud boj mej Grki in Bolgari, kakih 30 osob :e ranjenih. Žandarmerija je le z veliko težavo zopet napravila red. — Crnogorca Peko Pavloviča so zaprli v Trnovem, njegov tovariš Bošnjak Usalac je pa ubežal. Kaj je temu uzrok, se ne ve. Turčija ima jako veliko škodo od lanskih in letošnjih zmešnjav v orijentu. Prisiljena je bila sklicati veliko vojske ter je vsled tega potrošila kakih 27 milijonov funtov šterlingov. Ker je b.la vojska večkrat slabo preskrbljena, zlasti jej je po zimi manjkalo toplih stanovanj, je blizu 30.000 vojakov pomrlo ali pa zbolelo, nekaj izmej teh seveda je bilo ranjenih in ubitih. Ti dogodki so tedaj hudo pretresli Turčijo. V Padovi se je te dni postavil spomenik Ga-ribaldiju. To priložnost so porabili it ulijuiiHltl vseučiliščniki, da so priredili sovražne demonstracije proti Avstriji. Dijaki so šli z vseučiliško zastavo po mestu, katero so pa tako razvili, da se je videla le jedna rudeča proga. Prisedši pred vseučilišče prilepil je jeden dijakov na zid oklic, ki hudo napada Avstrijo. Karabinjeri skušali so dijake razgnati in so res dva ranili, potem so pa morali bežati, da jih dijaki neso pobili. Potem je bilo še več izgredov. Dijaki so sklicali po mestu: „evviva Ober-dank, evviva Triente, evviva Tergeste itd." Kakor se govori, bodo vseučilišče zaprli, ko bi dijaki še dalje razsajali. Kakor smo že povedali, je komisija fran-coalte zbornice sklenila s 6 proti 5 glasom, da se imajo takoj iztirati vsi princi. Bonop artist d1 O mano je predlagal, da bi o iztiranji odločilo občno glasovanje. Njegov predlog je pa bil zavržen z 9 proti 2 glasoma. O sklepu zbornične komisije posvetoval se je ministerski sovet in sklenil, da vlada ne odstopi od svojega predloga, da se iztirajo le oni princi, ki se vedejo k i kor pretendenti, kar se pa tiče druzih prinčev, naj se pa da vladi pooblastilo, da jih bode smela iztirati, če se jej bode umestno zdelo. V zbornici bode o tem debata jako burna. NemSkl zvezni sovet zavrgel je predlog, katerega je bil vsprejel državni zbor, da bi se poljščina pogojno dopustila kot sodnijski jezik. Zvezni sovet neče tedaj Poljakom priznati nikake pravice. Nov dokaz nemškega nasilstva. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je za popravo zvonika v frančiškanskem samostanu v Brežicah 20O gld. — (f Ivan Dolina r.) V Trstu je včeraj dopoludne ob 10 V« uri nagloma umrl gosp. Ivan Doli nar, urednik .Jurija s pušo", član „ Tržaškega Sokola" v 46. letu svoje dobe. Pogreb bode jutri ob 6. uri zvečer od stanovanja Via Ferriera št. 323. Pokojni Dolinar kazal se je pri vseh prilikah iskrenega rodoljuba, bil delaven za vsako narodno podjetje ter odlikoval se s svojo odločnostjo in neustrašenostjo. Dasi ni dosegel visoke socijalne stopinje, bil je vender na Primorskem mej našimi prvoboritelji in bil izredna agitatorska sila, ki se bode mnogokrat pogrešala. Lahka mu zemljica! — (Poslednji trenotki Raiča Božidar a.) Ko se je RaiČ pred Šestimi tedni v Ljubljano pripeljal, bil je jako slab. Pozneje se mu je zdravje vsled izborne postrežbe pri g. prof. Itaiči •začelo popravljati tako, da seje 18. maja že prvikrat peljal na sprehod. Pri tej priložnosti dal se je po prigovarjanji svojih prijateljev fotografovati, česar poprej nikdar ni hotel storiti. Odslej se je začel po malem sprehajati in je vsaki dan v jutro in zvečer bil jedno do dve uri v drevoredu pod Tivoli. Upati smo začeli, da bode toliko okreval, da se odpelje v kake kopeli in tam popolnem ozdravi. Vmes je večkrat trpel za vročino ter se mu je glavobol ponavljal. Pa sam je bil dobre volje in dobrega upanja, veseleč se prelepih Haloz, kamor je želel se čimprej odpeljati. Toda bolezen (Brightova ledvična bolezen) je le na videz bila pojemala in v soboto se je g. RaiČ zopet začel slabejega čutiti. Po-poludne Čital je „Ljubljanski Zvon*, zvečer pa je šel v drevored, kjer je nenavadno dolgo ostal, zvečer dolgo pri mizi sedel, in ker je čutil zaspanec, veselil se, da bode dobro spal. V nedeljo ob 7,6. zjutraj pokliče svoje bratranca prof. Raiča, da naj meri toploto s termometrom. Bil j« tačas jako nemiren in ni mogel ležati. Ustal je in se šel opravljat, da bi šel na sprehod, pa se je nazaj ulegel v posteljo, ker mu je medlo prihajalo Premetaval se je nemirno v postelji rekoč: „Dobro me odeniu in par minut glasno stokal. Na vprašanje Raičeve gospe, ki mu je sama ves Čas z izborno skrbnostjo stregla: „Ali ga v prsih, ali v glavi boli", odgovori: „Ne" in kmalu je miren postal. Ker se je videla nevarnost, hitel je gospod prof. RaiČ po zdravnika, ob jednem poslali so po gosp. Župnika k oo. frančiškanom Mej tem Božidar Še jedenkrat ustane v postelji in ko ga Raiceva gospa vpraša ali mu je slabo, prikima. Pa ni mu bilo slabo, ampak dušilo ga je. Ko pa mu Raićeva gospa reče, naj se le uleže, da ga lože moči in drga, uleže se tudi resnično ter jame umirati. Ko se bratranec nekoliko minut pred •/* 7. uro domov vrne, je Že umiral, segnol nekaterekrati na prsi in glavo ter je v navzočnosti g. Župnika o. Modica nekoliko minut pred 7. uro zjutraj mirno zaspal. — (Vence na krsto Božidara Raiča) naročili ao: Slovenski državni poslanci na Dunaji, Klub desnega centra, „Triglav" v Gradci, M. Vošnjak, državni poslanec, „Slovensko pisateljsko društvo", Ljubljanski mestni odborniki, dr. Ivan Tavčar, Lastništvo „Štovana", Ljutomerski volilci, „Slovenski Narod" in „Narodna Tiskarna". „Matica Slovenska" razobesila je na svojej hiši v Zvezdi veliko Črno zastavo. — (O neredih v Ljubljani) pišejo se v nemško-židovske liste tako kosmate laži, da se mora vsacerau poštenemu človeku gnusiti. Sedaj se vsakdo lahko prepriča, koliko gre vere takim glasilom in njih zalagateljem. A tudi mej Nemci v Ljubljani širijo se razne podlo laži, s katerimi bi radi očrnili nekatere odlične narodnjake. Dasi ima laž le kratke noge, bodemo te laži jutri dostojno osvetlili, narodnjake pa opozarjamo, naj pazijo, kdo trosi take laži in obrekovanja, da se potem dotičnik lahko pozove na odgovor. — (Mestni magistrat Ljubljanski) izdal je včeraj naslednji razglas. Poslednja dva večera se je na trgu pred križevniško cerkvijo in po ulicah, ki tja drže, motil javni red in mir. Tega motenja miru ni bilo moči preprečiti zlasti zaradi velike množice radovednih ljudij, ki so tam okolu postajali in postopali. Tako zbiranje ljudij z jedne strani nehote tistim, ki kaić mir, potuho daje in •kako drobtinico, po katero, če je treba, vzleti Vam 'kar sam na dlan! Potem pa človek žaluje po — izgubljenem raji! . . . Ad vocem Gradec — »najnemškejše mesto!11 No, ut nomen docet, nastalo je to mesto isto tako pod pragermanskirai rokami, kakor na primer — da ne pojdem daleč po vzglede — Slovenji Gradec, Slov. Bistrica, injkar je več jednacih prvotnih nemških stavb na koleh! Ni čudo torej, da so polnokavni potomci teh Urtevtonov isto tako zagrizeni, kakor prebivalci v ravnokar navedenih Abderah. No, Nem* cev imate zdaj res tukaj na izbero, ali, da bi se jim poznalo, da jih je rodil vse očak Tevt, o tem ni dosti sledu na njihovih — slovanskih obrazih! Tu in tam naletite na pristen slovensk tip, da bi ga kar ogovorili: kam pa prijatelj Janez ali pa sestra Speva? In če pogledate okrog po javnih na pisih, pozdravlja Vas cel trop poštenih slovenskih imen izmej tistih soglasniških plotov In to vam je — „die deutscheste Stadt"? O toli slavljeni temeljitosti graških Urgerma-nov sem se prepričal baš sinoči pri koncertu v mestnem parku. Napihneni fantalini imeli so cele rokovati po gumbenih luknjah tistega prusačkega modriža (plavi); godba pa je svirala „Tam za goro zvezda sveti", „Mila lunica" itd, katerim poutpou-riji so stari penzijonisti, mej jimi marsikateri, ki nam je v Ljubljani motil volitve, pritrkovali s svojim orgijami takt! Vrli Gradčani so izvestno mislili, da so to napevi iz kake Verdijeve opere! O du biedere deutsche GrUndlichkeit! O tukajšnjih Slovencih bi Vam imel marsikaj poročati! Na primer, kje in kako sva se objemala in poljubovalo z iskrenim Solkanskim vitezom, kako se je v ,Triglavu" koval z jeklenimi govori grb častnega članstva mojstru-učitelju našega planinskega slavca; dalje, kako se nadobudna naša mla-dezen pripravlja za bodoče osvobojenje Slovanov v dvobojih s — pivnimi „vrčki" in naposle kje in kako „crerae" naše tukajšnje naselbine obsoja raznovrstne kozle, ki se streljajo po širni Sloveniji zlasti v njenem središči . . . Toda, kriz čez vse jednake tajnostj, da mi kdo ne očita, da se skrivam v senco tega ali onega imena! In s tem se Vam priporočam do svidenja v — Vukovaru! V Gradci, dne 2. junija 1886. Prostoslav Kretanov. pospešuje njih namero, z druge strani pa zelo od-težkoči in celo popolnem onemogoči delovanje javnih redarstvenih organov. Vsako tako zbiranje ljudij torej utegne postati nevarno javnemu miru in redu, tedaj ne sme trpeti se in bodi s tem izrecno prepovedano. Mestni magistrat pozivlje miroljubivo stanovništvo deželne stolice in je prosi, naj ga podpira pri izpolnjevanji težavnega in odgovornosti polnega mu naloga, naj se ogiblje vsakemu nabiranju ljudij pod milim nebom in naj sploh dela na to, da se mir in red vzdržita v javnem interesu. Hišnim gospodarjem je družino, obrtnikom pomočnike in učence ob večernih urah kolikor moči držati pri domu. Kdor se pri kakem zbiranji ljudi ne pokori pozivu javnih redarstvenih organov, da je iti narazen, zakrivi kažnjivo dejanje, katero je po §. 283. k. z. kaznovati z zaporom do meseca dnij. Proti tistim, ki kale mir, bode gosposka postopala z vso postavno strogostjo. Župan Grasselli. — (Ljubljanski „Sokol") imel je preteklo soboto izreden občni zbor, katerega se je udeležilo 48 članov. Predsedoval je podstarosta gosp. Nolli, ki je zborovanje jako spretno vodil. Gosp. predsednik otvarjaje zbor, pozdravil je došle Sokole predstavil komisarja g. tajnika Z am i d o, ter omenjajo zadnjih neredov, opominjal člane, naj tudi v bodoče tako pravilno postopajo, kakor doslej, da se društvu ne bode ničesar očitati moglo. Ko je gospod predsednik imenoval gg. Gebo, Kuharja in Pelana skrutinatorji, vršila se je volitev. Oddalo se je 48 listkov. Izvoljeni so gg.: Valentinčič z 48 (starosta), Nolli z 42 (podstarosta), odborniki: Majer z 48, Mulaček s 46, Skale s 46, Kališnik 8 45, Knific b 44, JeloČnik z 42, Armič s 36 glasovi. — Pri posamičnih uasvetih vsprejel se je soglasno in z živioklici predlog, da se g. prof. Stritarju povodom 10letnice brzojavno čestita in da napravi „Sokol" svoj prvi popoludanski izlet v Lavrico. — Volitev novega odbora sme se jako srečno imenovati in vsi člani pozdravili so jo z vidno radostjo. — (Izlet pisateljskega društva v Dol) v četrtek 3. junija se je prav dobro obnesel in bode vBem udeležencem, katerih je bilo nad 60. ostal v prijetnem spominu. Na kolodvoru v Zalogu pozdravila je izletnike deputacija bralnega društva iz Dola ter so čakali vozovi. V Dolu pa ni le napis: Dobro došli! vabil v senčne prostore Levčeve gostilne, temveč se je društvo res dobro imelo pri izvrstni postrežbi. Opočivši se, ogledali smo si vrt v graščini g. Palmeta, ki nas je sam vodil in kazal njegove znamenitosti. Le prokmalu smo se morali ločiti iz prijaznega Dola, da smo še o pravem času dospeli v Zalog kamor smo se vozili na vozovih, pripravljenih od gg. Levca, Palmeta in Pevca. Izmej napitnic omeniti mi je nagovora g. J. Kersnika z Brda, ki je povabil pisateljsko društvo, da naj se udeleži pri odkritji spomeniške plošče slovenskemu pisatelju dr. Jakobu Zupanu. Plošča uzidala se bode na Zupanovi rojstni hiši v Prevojah ter odkrila začetkom meseca julija. Dan in program slavnosti bode pravočasno naznanil odbor pisateljskega društva. — (Iz Metlike) 6. junija. Ustanovitev p o d-družnice družbe sv. Cirila in Metoda za Metliški okraj s sedežem v Metliki je c. kr, ministerstvo za notranje zadeve dovolilo. — (V Selcih) ustanovila se je poddružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Pravila je ministerstvo notranjih zadev že potrdilo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Gradec 7. junija. Na neizrecivim gubitkom slovenskoga naroda plaču Hrvati v Gracu. Dobrihovice v Českej 6. junija. Globoko užaljen o smrti najtskrenejšega rodoljuba in najnaudušenejšega Slovana Božidara Kaića kličem: Slava njegovemu spominu! Ivan Hribar. Dunaj 6. junija. Sinočnja Stritarjeva slavnost nepričakovano sijajna in praznična, udeležba premnogobrojna. Stritar navzočen 8 svojo gospo in sinom. Občinstvo odbrano z mnogimi slovanskimi dostojanstveniki. Izmej državnih poslancev deset čeških z dr. Riegrom na čelu, šest poljskih z grofom Dzieduszyckim, jeden maloruski, hrvatski, osem slovenskih. Vsa slovanBka dijaška društva. Program v vseh točkah izborno zvrševan, tako v govorih dra. Murka in slavnostnem govoru drda. Majarona, ki je Stritarja kazal zmagovalca, pričetnika nove književne dobe, uzor neizkaljene narodnosti, domovinske ljubezni, kulturne delavnosti njegov slovanski program bratoljubja in ljudo-ljubja in končal z zahvalo mladine. Gospića Su-manova, operni pevec Weiglein, zbori s solisti Mlcochom in Floršifem, čveterospev, tamburaši očarovali navdušeno občinstvo. Boris Miran večkrat do solz ganen. Pred zadnjo točko je ustal in govoril divno pesen „Rojakom", zloženo za večer. Več sto izvodov jo je dal razdeliti veselo presenečenemu poslušalstvu v spomin. V zabavnem delu govorili poljski poslanci Dzieduszvcki, vitez Sawczyuski, Češki prof. Kaizl, malomski Ochrimowicz, slovenski prof. Šuklje. Slavnost trajala do 3. ure po polunoči. Telegramov do osemdeset. Oprostila se s pismi mej drugimi rektor Zhishman in grof Coronini. Moraličen uspeh te slavnosti velik za slovenstvo. Celje 7. junija. Danes še le vsprejeli razglas okrajnega glavarstva z dne 26. maj-nika, da obrok za reklamacije veleposestnikov glede volitve okrajnega zastopa poteče 9. junija. Zapisniki pomankljivi. Pozor! Budimpešta 7. junija. Včeraj zvečer poskušale so se zopet demonstracije proti generalu Janskemu. Policija povsod zabranila zbiranje na ulici. Vojaki so deloma zastavili ulice. Več ranjenih, veliko oken pri prodajal-nicah razbitih, 31 osob so zaprli. Budimpešta 6. junija. Včeraj zvečer ob 8. uri zbralo se je 200 do 300 mladih ljudij pred uredništvom „ Pester Lloydaa in demonstrovalo zaradi znane izjave v predvčerajšnjem večernem listu. Vse trajalo le kratko, ker je policija hitro prišla in razsajalce raz-gnala. Ulice, kjer je uredništvo, vojaki ostro stražijo. Pariz 7. junija. Princ Napoleon kot glavar obitelji Napoleonidov protestuje v pismu do poslancev proti iz tiran ju. Posledica iztiranja bode proskripcija državljanov in groza državljanske vojne. ^-u.3a.a,3slra, "borza, dne" 7. junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 85 gld. 30 kr. Srebrna renta.......... 8"> , 85 „ Zlata renta........... 117 n — 5°/0 marčna renta......... 102 „ — „ Akcije narodne banke....... 885 . — , Kreditne akcije......... 282 J 40 London ... . . 106 r 35 n Srebro......... — ,, - „ Napol. ....... 10 „ 01 C. kr. cekini . . . . jL,j 5 „ 94 , Nemške marke tr.T<-' 62 , — 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 r250 gld. 130 „ — Državne srečke iz I. 1864 100 ^ld. 1HH „ 25 , Ogrtka zlata renta 4u/„ 106 B 30 , Ogrska papirna renta 5°/„ , . 95 , 20 , &% štajerske zemljišč, od^ez. oblitr. 105 „ 20 , Dunava r g. srečke 5°/,, 100 gld. 117 , — , Zemlj. obč. nvstr. 4'/,0',, zlati zast. listi 125 „ 90 Prior, oblig. Eiizabetine zapari, železnice 120 „ — , Prior, ohlig. Ferdinandove sev. železnico 98 n 75 Kreditne srečke 100 gld. 176 „ — „ Rudolfovu srećke ... 10 „ 18 „ 50 , Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 116 , 25 „ Trammway-(lrušt velj. 170 gld. a. v . 205 , 25 Prežalostnim srcem naznanjam v svojem in v imenu vse druge rodbine vsem prijateljem, znancem in rodoljubom, da jo včeraj ob 7. uri zaran po dolgi bolezni previden svetstvi mirno v Go spodu zaspal v 60. letu Bvoje dobe predragi mi bratranec čest. gospod RAIĆ BOŽIDAR, župnik pri sv. Baibari v Halozah, državni in deželni poslanec, ustanovnik in odbornik ,,Matice Slovenske", ustanovnik »Narodnega Doma" v Ptuji, odbornik okrajnega zastopa in člen okrajnega šolskega sveta ptujskega, cestni člen več narodnih društev in občin, člen mnogih narodnih društev itd. itd. Pogreb bodo jutri 8. t. m. ob lft&. zvečer s Tržaške ceste et. 5. Sv. zuduSnice služile se bodo pri čč. oo. frančiškanih v četrtek 10. t. m. ob 9. uri predpoludnem. V Ljubljani, 7. junija 1886. (416) Baić -A»:n.t©:ri, c. kr. profesor. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srenega sočutja mej dolgo boleznijo in ob mnrti našo ljubljene, nepo-zabljive soprog«, oziroma matere, gospe ANTONIJE POŽAR, m NAMRE, nad učiteljevo soproge, za mnogobrojno urfelt-žitev pri pogrebu, za mnogo darovanih lepih vencev, posebuo od g. Val. Kri-sperja, tovarniškega posestnika, g. L. Mikuš-a dru zine iz Ljubljane in gospo Vilh-.dmine Knralr, sod-nijskega pristava soproge, kakor tudi gospem Ilermini Knčera in Zintttti in gospodični Andolj-šek, učiteljici; gospodom duhovnom Kadeškim in Loškim, dalje tudi gg. pevkam, ki so tako milo pele pred hišo žalosti in na mirodvoru, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Radeče, 5. junija 18^. (414) Anton Požar, nadučitelj, soprog. Miroslava Požar, hči. Pavla Namre, sesti a. Kisla voda, v naiem zaloinišhu je izlla in se dobiva po vseh knjigo /ranicah knjiiiea: Umetno ribarstvo. Spisal Ivan Franke. 33U p6l* v 8° s podobami. Mehko vezana stane £o kr Krasna domovina naša si svojimi potoki, rekami in jezeri j t za umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaku druga deiela. Sredstva in pota, kako isto pri nas urediti in uprav Ijati, podaje čislani gospod pisatelj na jako umeven način v gon omenjeni knjiiiei. Le-ta bode vsakemu, ki ima srci in skrb za povzdigo narodnega blagostanja, dobro došlo sredstvo, da se o tem predmetu pouči. I^riporočujeva torej knjiiico osebito velečestiti du hovlčini, učiteljem in zemljilkim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo z velikim zanimanjem prebirali ter iz nje črpali gotovo lepo korist. Ig. pil Kleinmayr 61 Fed. Bamberg knjigotržniea v Ljubljani na Kongresnem trgu. .355—3) X&6o @@ Andrej Aiitlrojnšiv 1% l'odgor^J v koper-Bkem okraju, du bi podedoval dedščino umrlih bo-rodnikov, (411—2) Pojasnila da Josip 1'jtulir, poŠta Cernikal. „Kako sem se jaz €6 Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo. Sestavil in spisal J. AleAovec. .'15 pol v osmerki. Dobiva se za znižano ceno 1 gl«I. izvod, po pošti 10 kr. več, »amo pri ■A-iitoan/u. Obrezi, ključarskc ulice št. 3, III. nadstr. „Ne v Ameriko!" Povesi Slovencem v poduk, od istega pisatelja za znižano ceno ©O kr., po pošti 5 kr. več. (231—10) iz najboljše banaške pšenice po najnižjih cenah prodaja na drobno prvi umetelni mlin v Domžalah v Ljubljani, Slonove ulice št. 50. (395-5) 0--o.aird.ia.-/iila^a lin «1 oholo pri Josipu Kušarji v Ljubljani, Vegove nlleo sšt. €*. Za mnogobrojna naročila se uljudno prosi. Brnsko blago za elegantno poletno o To 1 e te o v odrezl&ik po 310 metra, to je 4 Dunajske vatle, vsak od rezek po samo gld. 4.80 iz jako rine po samo gld. ?•— iz velefino po samo gld. 10.SO iz najfinejše ovčje volne, ravno tako grebenasto sukno in blago za ogrtače razpošilja proti poštnemu povzetju dobro znana /lulica snknn SIEGEL-IMHOF v BRNU. Izjava. Vsak odrezek je 310 metra dolg in 130 cm. širok, to je popolnem zadosti za celo moško obleko. Znana solidnost in zmožnost gornje tvrdke je jamstvo, da se bode poslalo najbolje blago prav po izbranem uzorci. Ker mnogo sleparskih tvrdk Hlepari s tem, da trdi, da prodaja „Brnsko blago", pošlje zgornja zaloga uzorce znutonj iu trunko. (204—11) Radence ..natro-lithton-pofdcusi s.» eno mtro u nuj hol |š oajsroto zdrai lo. I /ulovil: F. 1'luiits. v loubljAiij, 1». N»lliiiK<»r vin wi:ppu v Trstu, I A. -1*ft»gK<>ll v gorici, v Cel.-;t in Marilmru v vsaki spoo. Irmvini. 'tmjr* o. A 9 febrm 1 Berlin in Dunaj, izumitelj sl.ulnih izdelkov, c. kr. dvorni založnik, skoro vseh evropskih snverenov, c. kr. Nvelnik itd., Dunaj, Graben, Braunentraue 8. Zdravstveno poročilo in zahvala redke vrste izumitelju originalnih zdravilnih in redilnih izdelkov iz slad nega izvlečka. Sijajni zdravilni uspehi Ivana Ilojff-a slad-vega zdravilnega piva pri prsnih boleznih, zadnšljiveni zaslezanji želodca in prsih. Bruck na Muri, 5. aprila 188B. Vaše blugorodje! Jako me veseli, da morem Vam naznanjati, da je Ivana Ilollu sladno pivo jako dobro upllvalo na i«lray|e moje soprog«, in prosim pošljite mi zopet 12 steklenic Ivan llofla sladnega piva, 1 kilo sladne zdravilne čokolade l mosuja bombonov iz sladnega izvlečka po poštnem povzetji. Z velespo-štovanjem Matija Kremi, Bruck na Muri. HotellSemmering, vila VViesenburg, 19. aprila 1886. Vaše blagorodje! Ko mi je po prvej poši-ljatvi odličnega Ivana Hoitta lioneeiitro* vauega sladnega izvl«-{-ku že mnogo bo-Ife v vratu in na prsih, prosim pošljite mi še 7 stekleničic, končen tro vanega sladnega izvlečka in 1 mošnja bonbonov za prsi po poštnem povzeiji, Ivana Boekuianu, hotel Semmerlng vila VViesenburg. „Pri zastarauih boleznih želodca". V G rade i, '2i*i li »a i><» \-si nj i. "4 "<>,: Eztractum K alt i Jchann Hoffli I/.datelj iu odgovorni urednik: Ivan Želez nikar. ^ y dobiva se v vseb lekarnah in v večjih prodajaluicah; zahteva naj so le z varstveno znamko (podoba in podpis izumitelja). Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".