Štev 268 Trst, v sredo 25 septembra 1912 redaj xx» >11, IZHAJA VSAK DAN .K ob neflaJjah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. •t «a:»ične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih t -hakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petrn, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-* ini, Dornber^u itd. Zastarel© fitev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 kolone. C-L^nE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toZljivo v Trstu. Glasilo politienega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinosti je moi !* NAROČNINA ZNAŠA ra celo leto X, pol leta (2 K, 3 mesece O K; na na- ročbe br^z doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ItroooiDK dk nedeljsko Izdanje „EDIIBOSTI" stane : oelo leto Kron 5'20, sa pol tete Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatri 20 (Narodni da*). Iidaj telj in odgov rni urednik &TEFAN GODINA. Lastnik kousorcij lista „Edinost". • Natisnila Tiskarn« .Edinont", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Štev. 20. Poitno-hranilni?nl ra*un Jtev. 841-652. TELFFON St. 11-57. DELEGACIJE. Sprejem pri cesarju. — Prestolni govor. DUNAJ 24. (Kor.) Danes opoldne sta bili delegaciji sprejeti v cesarskem dvorcu. Predsednik ogrske delegacije baron Lang Je priporočal v svojem nagovora na cesarja zvesto gojitev trozveze, ki je najsfgurnejše poroštvo evropskega miru in je obžaloval Vojno naše zaveznice Italije z našo tradicionalno prijateljico Turčijo ter pozdravil z največjo simpatijo predlog zunanjega ministra grofa Berchtolda. Predsednik avstrijske delegacije Dober-■ig je poudarjal, da je zunanji mir po čtoveški sodbi vsled zvezne zvestobe cesarjeve in vodstva zunanje politike v dosedanjem, izkušenem pravcu zagotovljen za dolgo časa. Oba predsednika sta zaključila s prisrčnimi voščili cesarju. Osar je odgovoril na nagovora predsednikov sledeče : Z zadovoljstvom sprejemam zagotavljanje vaše zveste vdanosti in vas najtopleje zahvaljujem. Naši odnošaji napram vsem državam kažejo trajno vseskoz prijateljski značaj. Naslanjajoč se na našo ozko in dolga leta sem preizkušeno zvezo z Nemčijo in Italijo se vodi naša zunanja politika prej ko slej po prizadevanju, da se čuvajo interesi države in ohrani mir. Z odkrito simpatijo zasledujemo prizadevanja italijanskih in turških državnikov, da najdejo potom direktnega, neobveznega razgovora temelj za mir, Časten za ooe strani Z ozirom na nejasen položaj v bližnjem orljentu je moja vlada predlagala izmenjavo menenja med velesilami, ki je podala soglasno željo vseh udeleženih, da se ohrani status quo na Balkanu. Vsled novih brambnih zakonov se Je razveseljivo pomnožilo število moštva naše armade in mornarice, pri čemer so se uvedle pri veČini vojaštva znatne olajšave v izvrševanju aktivne vojaške dolžnosti. Letošnje zahteve moje vojaške uprave so se z ozirom na f nančni položaj obeh držav omejile na najpotrebnejše. Po vaši požrtvovalnosti započeto pomnoževanje naše vojne mornarice bo omogočilo našemu brodovju, da bo v večji meri odgovarjalo rastočim potrebam varstva naših gospodarskih interesov. Zaupajoč, da se z običajno patrijotično vnemo polotite svojih nalog, želim vašemu delu najboljšega uspeha in vam kličem prisrčen dobrodošli. Avstrijska delegacija. DUNAJ 24. (Kor.) Avstrijska delegacija ]e imela daaes v navz čnosti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, vo|nega ministra vit. Aisffenberga in mornariškega poveljnika grofa Montecuccolija svojo prvo plenarno sejo. Na dnevnem redu so bile volitve v odseke. Med došlimi vlogami je bila interpelacija delegata S p i n č i ć a na skupno ministrstvo v zadevi razmer na Hrvatskem ter interpelacje delegatov Eilenbogna, Piti on tja in Schuhmeierja na vojno ministrstvo v zadevi najetja stavkolomcev v enzersdorfski tovarni vagonov po poveljnikih armade in domobranstva, delegata Nemca in *Tu-zarja na vojnega ministra v isti zadevi ter delegata H jberja na vojnega ministra v zadevi municijskih in železnih kartelov. Delovni program avstrijske delegacije. DUNAJ 24. (Kor.) Pod predsedstvom predsednika Doberniga in v navzočnosti ministrskega predsednika grofa Siurgkha in skupnih ministrov se je vršil danes pogovor načelnikov in poročevalcev odsekov o delovnem programu delegacij. Po predlogih predsednika Doberniga se snide jutri vojni odsek pod predsed>tvom dr. Šus-eršiča in se bo bavil z mornariškim proračunom; v četrtek ob 10 dopoldne začne svoje de o odsek za zunanje zadeve pod predsedstvom dr. Baernreitherjevim. Bosenski odsek pod predsedstvom gri fa Nostitza se snide sredi prihodnjega tedna. Meritorične plenarne seje se prično najbrž ▼ ponedeljek dne 7. oktobra. Ogrska delegacija. Ekopozć ministra za zunanje zadeve grofa Berchtolda. DUNAJ 24. (Kor.) Danes ob 4 popoldne se je sestal odsek za zunanje zadeve. Pred sednik pl. Berzevicsy se Je spominjal umrlega zunanjega ministra grofa Aerenthaia, nakar je zunanji minister grof Berchtold, živahno pozdravljen podal svo| ekspoić. Poudarjal je, da se mu ni treba spuščati v ponovno razglabljanje temeljn h elementov avstrijsko-ogr&ke zunanje politike, ker se cd zadnjega delegacijskega zasedanja, kjer Je označil pravec avstrrjsko-ogrske zunanje politike, ni dogodila nikaka sprememba v odaoša'lh napram prijateljskim vlastem, da pa hoče v kratkem izpre-govoriti o dosedanjih važnejih dogodkih na mednarodnem polju in našem stališču napram njfm. Dasiravno še ni končana italijansko-turška vojna, se vendar više nekaj Časa sem pogajanja privatnega značaja, ki se zde, da so bistveno pripomogla mirovni stvari. Mi, ki smo od vsega začetka kazali svoje toplo zanimanje za vsako akcijo, ki bi služila sklenitvi miru, moremo ta preobrat'ne da bi mogla edino le pozdravljati z vsem veseljem. Poleg zadoščenja, ki bi ga moral v nas pobuditi konec vojne med našo zaveznico in drugo prijateljsko silo, je treba posebno upoštevati, da bi se mogla lažje odpraviti notranja kriza v Turčiji, če bi odpadla zunanja komplikacija. Dogodki, ki se neka| časa sem vrše na Balkanu, so povzdignili nam, ki smo neposredni sosedje Turčije, našo pozornost. Nismo mogli prezreti nevarnosti, ki bi mogla nastati vsled nasprotstev med turško vlado in Albanci, ki se čutijo prikrajšani pri svojih starodavnih pravicah, za notranji In zunanji mir Turčije. Ko so potem sledile nato v Carigradu izpremembe vlade, ki je želela ugoditi albanskim željam, obenem pa so na večih krajih, zlasti vsled turško črnogorskega mejnega spora, bolgarskega razburjenja vsled bombnega atentata v Kočžmu in spopadov med Grki in Albanci v Epiru, nastale razmere, ki so pretile otežiti, ako ne celo onemogočiti spravo, smo se obrnili na velevlasti s predlogom za izmeno menenja 0 položaju na Balkanu. Nanren, ki smo ga pri tem imeli pred očmi, je šel zlasti za tem, da se da z enotnim postopanjem vlasti na podlagi ohranitve miru in statusa quo na Balkanu turški vladi Čas, in če bi bito primerno, prijateljski nasveti, za uresničenje njene inavgurirane politike in vzpostavitev urejenih razmer v njeni evropski posesti. V našo resnično zadovoljnost so vse vlade popolnoma umevale naš predlog in ' mu tudi pritrdile, s čimer Je bil ustvarjen kontakt med vlastmi in dragoceno poroštvo za kolikor mogoče gotovo precrečite/ nasilne rešitve krize. Zlasti resno želi ruska , vlada, da se zagotovi ohranitev miru. Bila bi pa nevarna prevara, ako bi smatrali zato nevarnosti sedanjega balkanskega položaja za odstranjene. Nezadovoljive razmere v provincijah evropske Turčije niso ostale brez nevarnih vplivov v so-!■ sedmih deželah in so postavile vodilne 1 osebe v njih pred težko nalogo. Upajmo, da Jih državniška previdnost in zavest težke odgovornosti zadrži, da ne bodo sledili im-puizem neodgovornih elementov. Na drugi strani bi pa pričakovali, da Turčija spozna resnost položaja in najde pot, da se izogne nevarnostim kompliKacij. N^še tozadevne informacije nas upravičujejo za domnevo, da hoče sedanja vlada ustvariti potrebne garancije za pravične življenske pogoje narodnosti. Svoj čas Je grof Aerenthal pozdravii zopetno vzpostavitev turške konstitucije posebno prisrčno Iz tega se }e izcimila legenda, da se je moj prednik indenfcficiral s poilr kj komiteja za edinost in napredek v turškem upravnem življenju (mladoturški komite), kar ne odgovarja dejstvom. Že v ekspozeju dne 30. aprila sem poudarjal, da spada prijateljsko razmerje napram turški državi k sporočilom zunanje politike naše vlade. Naši interesi niso vezani na to ali stranko, temveč na ohranitev teritori Ijema zunanje politike le Še pridobiti naj Senzacija z Manuelom. jasnosti in zaupanja. j DUNAJ 24 (Izv.) Pravcato senzacijo je Sledeč povabilu njegovega veličanstva j vzbudil danes na Dunaju račin, kako je bil romunskega kralja v Sinajo, sem se mogel sprejet v dunajskem cesarskem dvorcu prepričati, da se naša jugovzhodna sosedna bivši portugalski krat j Mmuel. Strara v država, s katero smo v najprisrčnejših pri- j cesarskem dvorcu Je nastopila in ob zvokih jateljskih odnošajih, neomajno drži izkuše- j generaine koračnice izkazala bivšemu kralju nih tradicij dosledne, po želji za ohranitvijo \ enako čast, kakor pravemu vladarju. Zna-miru inspirirane politike. j £j|no Je »udi, da cf clfelno poročilo poroča Sedanji položaj ni vzltc soglašanja vlad;0 posetu portugalskega kralja Manuela pri velevlasti v njihovem prizadevanju, da se našem cesarju, ohrani mir, nikakor pomirljive narave. Ne-i prestana bliskavica na Balkanu kaže poji Italija nS ko "tU TSka VOjna šano električno napetost političnega ozračla, f * razsvetliti temo nerešenih! Italijanske vojne ladije pred vprašanj. Diplomacija pazi, da prepreči gro- j Smirno. zeče konflikte in uduši nevarnosti požarjaj LONDON 24. (Kor.) Reuterjevemu bina Balkanu že v kali. Vsled svojega geo-jroju poročajo dne 23. t. m. iz Smir;.e: grafičnega položaja smo v bližini teh vročih Sedem italijanskih vojnih ladij Je pr šio talin gre tu za velike interese monarhije, zopet danes zjutraj pred vhod smirnskega Le tedaj, če smo tudi mi pripravljeni na zaliva in je v bližini „Dolgega otoka" pre-suhem in na morju moremo mirnega srca .iskalo neko mimovozečo ladjo, gledati v bodočnost. — j Mirovna pogajanja razbita? Izvajanja grofa Berchtolda — govoril' RlM 24 Tu se je d?nes r?zne6ia je prvikrat v madjarskem jež ku — }e de-' veJt da so se .talijanske-turška miro/na legacija sprejela z živahnim odobravanjem.; poga.anja definitivno razbila. Nato je bila seja odgodena na jutri. Homatije na Balkanu. Srbski ministrski predsednik o položaju. DUNAJ 24. (Izv.) Srbski ministrski predsednik Nikola Pašič Je dovolil intervlew zastopniku korespondence „S'avija" o stališču Srbije napram sedanji balkanski krizi. Pašić je izjavil, da so merodajni faktorji na Balkanu edini v stremljenju, da preprečijo, da bi se današnji nevarni položaj na Bal- SRZOJflUNE VESTI. Cesar k položaju. DUNAJ 24. (Izv.) V politiških krogih Je vzbudila veliko pozornost beseda, ki Jo Je izpregovoril pii današnjem sprejemu cesar napram predsedniku avstrijske delegacije, Dobernigu. Obrnil se Je k njemu in dejal: Ž-lim, da bi bil skoraj rešen ta težavni po . l . ložaj. Politiški krogi so mnenja, da se te kanu izpremenil v kritičnega. Kar zadeva cesarjeve besede nanašajo na težavne kom- ^^ n, Deželnozborske volit e v Ljubljani, Napredna zmaga. dobra v katerem se 'ozirati na vse eventualnosti in gledati na to, da je pripravljena na vse ne samo v _ . , „ 1 diplomatičnem, temveč tudi v vojaškem LJUBLJANA 24. (Izv.) Pd današnjih na-j ono jalne integritete države In njeno notranjo konsolidacijo. V združitvi legitimnih pravic razn h v Rimeiiji bivajočih narodov s po trebami tu:ške države, v tem vid mo nalogo turških državnikov, in poštena prizadevanja, da se reši to vprašanje, najdejo v nas vedno moralno podporo. V tej politiki nas potrjuje prepričanje, da ta politika odgovarja menenju naših za-vezn c. Imel sem prfožnost, da sera kor.fe-rirai z merodajnimi državniki nemške države v Berotinu, pii čemer sem dobil ponovno potrditev za skladnost v zadevi končnih smotrov obeh vlad. Enako je tudi izmenjava menenja ob priliki p >seta gospoda Beth-mann Hollwega v Cuohlovem podala popolno kongruenco nazorov zlasti tudi v zadevi konservativnih načel, po katerih ravnate obe zaveznici v b'ižnjem orijentu. Prihodnji mesec bom imel priliko, da se predstavim njegovemu veličanstvu kralju V ku rju Emanuetu in porazgovorim z markizom di San Giulianom. Ta nastopni poset odgovarja po mojem predniku uveljavljeni navadi, ki Jo posnemam tem raje, ker rao rejo odnošaii med duiaisko in rimsko vlado po osebnem razgovoru med obema vodite- domesinih deželnozborsklh volitvah za dva ljubljanska mandata je bilo vsega skupaj oddanih 3671 glasov, od teh veljavnih 3491 Udeležba je bila potemtakem prav dob a. Izvoljena sta bila kandidata narodne napredne stranke: profesor Josip R e i s-ner z 1942 in tržni nadzornik Adolf R i b n i k a r z 1927 glasovi. Klerikalna kan dldata sta ostala v znatni manjšini, ter dobila : Ivan Kregar 999, dr. Lovro Pogačnik 1002 glasova. Socijalnodemokratska kandi-dara sta dobila: Kristan 133, BartelJ pa 125 glasov. Nemca Pammer in dr. Ege*-sta dobila 397 glasov, oziroma 400 glasov. Razcepljenih glasov je bilo 14, 166 pa praznih. Narcdnonapredna stranka Je dosegla 407 glasov nad absolutno veČino, kar pomeni znaten porast, kajti pri zadnjih dežel-n< zborskih volitvah je ta večina znaŠa'a 312 pri predzadnjih volitvah pa samo 187 glasov. Nadomestna državnozborska volitev na Dunaju. DUNAJ 24. (Izv.) Pii današnji nadomestni državnozboiski volitvi na Dunaju za mandat ponesrečenega soc'jalnodemokra-tičnega poslanca Silbererja je prišlo do ožje volitve med socijalnodemokratskim kandi datom Mii lerjem in krščanskim socijalcem Procha-k-. m. Pri ožji volitvi bo izvol|en najbrž socijalni demokrat, ker mu oddajo svoje glasove češki avtonomisti in nemški liberalci. Češki kandidat Malik Je dobil 543 glasov. Potovanje srbskega kralja in ministrskega predsednika na Dunaj. BELGRAD 24 (Izv ) Z ozirom na vesti, da v kratkem poseti srbski kralj Peter avstrijskega cesarja na Dunaju in da bo ob tej priliki konferiral tudi srb>ki ministrski predsednik Pdš č z avstrijskim zunanjim mi nistrom grofom Berchtoldom, je izjavil srbski j ministrski predsednik PjŠ č, da mu o vsem; tem ni nič znanega in da se najbrž ne se- \ stane Še tako kmalu z grofom Berchtoldom. Aretacije v Dubrovniku. DUBROVNIK 24. (Izv.) Državno pravd-ništvo je dalo aretirati danes tri dijake. Stvar je v zvezi z nedeljskim protestnim shodom proti Cuvajevi strahovladi na Hr-1 vatskem. Aretiranci so obteženi veleizdaje. Razdor med Poljaki LVOV 24. (Izv.) V vrstah poljske IJud ske stranke se je začela živahna agitacija proti voditelju stranke, pesi. Stapinskemu, katerega dolže, da je premalo radikalen in se vse prerad druži z raznimi grefi, ki so j ljudsko šolo. edinole v škodo stranki. Očitajo mu tudi,1 za tisočak, In da je preveč popust'jiv napram konservativcem. Vršilo se Je. več shodov, na katerih so bile sprejete zelo ostre resolucije proti Stapinskemu. Na vprašanje, kake cilje zasleduje srbska politika, Je odgovoril ministrski predsednik, da na to ni treba odgovori:! z ri-čemer drugim, nego z nalogami, ki bi Jih morala Srbija rešiti v Turčiji, in to Je zahteva, da zagotovi Turčija srbskemu elementu v svojih zemljah nemoten kulturni, narodni in gospodarski napredek. To nalogo mora rešiti Srbija, ker to zahteva pravičnost in ker so tudi ostale evrop>ke države prepričane, da je edino le s pravičnim postopanjem s slovanskimi narodi v Tuičiji mogoča rešitev tega perečega vprašanja. _ Slovensko vseučilišče - v Trst! Po nadaljnih dokazoval Jih, da je Trst edino primerno mesto za bodoče slovensko vseučilišče, pravi pisatelj : „Samo nečesa še nimamo tu (namreč v Trstu). Ljudskih in srednjih in strokovnih šol. Toda tak ugovor je sof stičen. Lahi ga bodo sicer pograbili, tudi Nemci ga bodo, (saj so nam očitavali pomanjkljivo šolstvo že, ko je šlo za vseučilišče v Ljubljani), celo Čehi nam očltava|o ta res veliki nedo-statek. In vendar je to sofbt Čen ugovor Zato, ker ni še rešeno tržaško šolsko vprašanje, ne bi smeti mi zahtevati in djb ti ravnotam vseučilišča? Napak! Položaj tržaškega Slovenstva je tak, da se nam godi s Šolskim vprašanjem samim velika, vnet o-vpijoča krivica. Iz te krivice pa še ne more nikdo izvajati pravico odrekati nam vseučilišče. Ker |e naše upravno pravosodstvo Še pomanjkljivo, — ravno v tej pozitl nI točki pomanjkljivo — je rešitev Šolskega vprašanja odvisna od tržaškega mestnega sveta, t. J. od laške „liberalne", t. j. nacio-naitst'čne večine v mestnem svetu. Vseučilišče pa je odvisno od države. Tretjič je razvoj tržaškega Slovenstva v zadnjem desetletju — glej statistiko — tako rapiden, da je življenje prehitelo pravni poležaj šolstva. Četrtič bi že sam obsto| slovenskega vseučilišča (oziroma fakultete) v Trstu vprašanje tdko priostril, da bi bilo žnjim samim tudi to vprašanje reš no v kratki dobi. Saj bi se tako absurden p ložaj niti v Avstriji ne dal več vzdržati. Rešitev tržaškega šolskega vprašanja Je pa že samo ob sebi le vprašanje časa, slovenske moči in energije in spretnosti slovenskega vodstva ter ne sme biti nikdar predmet znanim avstrijskim »kompenzacijam", morda v zmislu: Lahi dobe fikulieto v Trst, mi pa To bi pomenilo menjati vinar več. Tu govorim naravnost tržaški Javnosti, ki si mora izvojevani po svojih zastopnikih v zmislu državnega št !-skega zakona in po § 19. osnovnih zakorov svo'e Tujsko, srednje in strokovno Šol^o Rtr&n II. t."PI>OST" št. 26S V Trstu, dne 25 septembra 1912. neodvisno od vseučiliškega vprašanja in mimo njega. Ml zahtevamo vse obenem. Res, da se to sliši nekam utopično. Ali t« je za nas potrebno, življenjsko važno in zato mora biti! Tržaško šolsko vprašanje pa je tudi vprašanje cel* ga naroda in mora biti rešeno z naporom cele slovenske državnozborske delegacije, ni pa nikak predmet, ki bi se nam dal v zameno za vseučilišče. To si naj vlada le izbije iz glave. Slovenski razvoj je šel tu skokoma, če se sedaj vseučiiiška zahteva in pa šolske vprašanje ne ujemata, je to le dokaz, da premagujemo prizadeto nam krivico in db stopamo hitreje, nego se jasni v glavah naših političnih mejasev in nasprotnikov. Nikakor pa ne sme biti to uspešen prigovoi naši vseučiliški zahtevi". Na koncu svoje brošure prihaja pisatelj do sledečih zaključkov : „Trst je najvažnejše trgovsko mesto Avstrije in najvežnejše gospodarsko težišče Slovencev ter Jugoslovanov. V Trstu smo ustavili asimilacijo in posedujemo manjšino, ki je večja, ko vsako slovensko mesto. V Trst kakor sploh na Primorsko teži slovenska selitev, tu raste slovenski srednji sloj, se utrjuje slovensko denarstve in podjetništvo. Le od tu se bomo nauči1-, ustaviti oziroma porabiti sebi v korist iz-seljeniški tok in industrijalizirati narod. Trst |e kraj, kjer se prične izvrševati praktično jugoslovanstvo. Iz teh vzrokov in ker so tu tudi v največji v domovini nam dostopni men dani tehnični (pedagoški) predpogoji za visokošolski studij, in Je zato izmed vseh slovenskih mest to mesto za visoko šolo najpripravnejše, ker hočemo, da nam bodi vseučilišče vzgojevainica uradnikov in organizatorjev : zahtevamo slovensko vseučilišče v Trstu I" „Ta zahteva, ki naj po laškem vzorcu In po naši potrebi izzveni v bojni klic: „Vseučilišče v Trst!" je sedaj akutna. Ona mora postati skupna zahteva vsega slovenskega naroda, vseh strank drž- .nih in deželnih poslancev, listov, ob činskih in okrajnih zastopev, deželnih zborov, društev, akademične mladine in posameznikov. Ta zahteva mora biti organizirana da jo sliši vlada, ter splošna, silna in nepojenljiva do izpolnitve. To hočemo, to moramo, to bomo dosegli: Vseučilišče v Trst! To so krepke besede, kakoršnih pač nismo navajeni čuti. Zato pa so nas te besede razveselile tembolj, ne morda zato. ker se pisatelj zavzema za Trst kakor sedež bodočega slovenskega vseučilišča — torej ne iz lokalnega patrijotizma aH samoljubja, — temveč zato, ker veje iz vsega spisa nekak prijeten in osvežujoč duh, volja za boj, življenje in napredek I Mesto da b prop tvedovai malodušnost, nam kliče pisatelj nasproti ponosne besede pesnika : „To hočemo, to moramo, to bomoI" Da, če !e hočemo, bodo vsi napori naš b narodnih sovražnikov in vsi naskoki na našo narodno posest brezuspešni in mi dosežemo to, kar bomo hoteli, če le bomo — hoteli! _ Obrambena razstava. Ce si prišel v dvorano „Slovanske čitalnice", vidiš po stenah razne zemljevide, dijagrame, slike itd. Po mizah pa so razstavljene razne razglednice, knjige itd. Nfč posebnega — se zdi človeku na prvi pogled. To so stvari, ki bi utegnile zanimati kafctga posameznika, ki se peča s statistiko itd., a nikakor ne širših slojev. Tako bi si utegnil kdo misliti. In vendar temu ni tako Materijal, ki je tu razložen, bi moral globoko zanimati slehernega zavednega Slovenca; saj je v njem izražena vsa naša na rodna beda, saj se v teh številkah, diagramih in slikah zrcali vse naše narodno trp ljenje; saj so to številke in slike, ki morajo v nas vzbujati toliko malodušje, kolikor tolažbo. Da, toliko eno, kolikor drugo! Na prvi hip, ko človek vidi, koliko slovenske zemlje smo že izgubili, se ga mora res polastiti malodušje, da začenja obupavati nad našo narodno bodočnostjo. Po drugI strani pa je zopet res, da kakor so številke večinoma žalostne, je v njih tudi mnogo tola žilneg3, ki nam pravi, da nimamo nikakega vzroka za obupavanje. In da Je temu res tako, bomo skušali dokazati. Naj navedemo pred vsem žalostno statistiko 1 Celovec je štel leta 1866 6000 Slovence;' in le 3105 Nemcev, dočlm Je bila oko lica še izključno slovenska; leta 1910 pa je bilo le še 1761 Slovencev in 25.581 Nemcev, a okolica že skoro popolnoma po-nemčena. V Ptuju je bilo leta 1900 450 Slove a cev in 2916 Nemcev, leta 1910 pa 602 Slovenca in 3672 Nemcev. Tu smo torej v 23dijem desetletju sicer absolutno napredoval', a relativno nazadovali. V Mariboru smo od 4062 proti 19298 Nemcem leta 1900 padli na 3823 proti 22653; nazadovali smo torej absolutno in relativno. RazveselJivejŠe so Številke v Cel u. Tu smo od 1450 proti 4940 Nemcev leta 1900 poskočili na 2027 proti 4625 Nemcem; tu smo torej toliko relativno, kolikor abso lutno narasli, a Nemci ravnotako padli. Značilne so tudi številse o pristojnost' orebivahtva goHomenjenih spodnjeŠtajerskih mestec. Leta 1910 je bilo pristojnih: v slovenske v nemške obč'ne občine v Ptuju 2088 1173 v Celju 4(62 1772 v Mariboru 14645 5958. Kaj nam govore te številke? Da je sin našega kmeta in kočarja, ki se izselja z dežele v mesto, oni gnoj, na katerem poganja vsa nemška ekspanzija svoje najboljše sa d j ve! Ves statističen materijal, kl Je iu razpoložen, nam je bil že več ali manje znan tudi preje. Vendar nas je na karti, ki oznsča naše izgube in dobičke, zelo preseneti nekaj: namreč izguba na Koperščini. Kako ie mežno to? Naša zavedna Koperščina da bi bila nazadovala ? Ne, to ni možno I In vendar I Pokazali so same uradne statistične podaike iz to te rih je razvidno, da smo padli od 608 8°/Oo leta 1900 na 570 7 %0 leta 1910! To je bilo za nas vsekako presenečenje! In še do sedaj ne moremo prav vero vati. Zato počakamo do objave definitivnih resultatov po posameznih občinah in vaseh, ker za sedaj sto|imo res ored ugar.ko ! No, naj že bo kakor heče, to je gotovo, da, četudi bi bilo dtfntivno potr leno, je to nazadovanje le na papirju! Zato pa smo na Piranščini napredovali od 122 3 % o leta 1900 na 183 °/o0 leta 1910 Posebno razveseljive so številke nara ščanja našeg* življa v Gjrici, kjer Slovenc že od 1-ta 1880 naprej stalno napredulemo Leta 1880 so našteli v Go ici šele 7 83°/0 Slovencev, leta 1890 že 17 82, leta 1900 20 61 in leta 1910, po izvršeni reviziji, 36 84. Zanimivo Je, da so v Gorici, kljubu temu, da se je vsled bohinjske železnice naselilo tam mnogo nemških uradnikov, vendar Nemci pe*centue!no oadli od 116: leta 1900 na 11*05 leta 1910. To je vsekako pripisovati okolnosti, da so pri prejšn] h štetjih, — da bi zmanjšali šte vilo Slovencev — mnogo teh upisali za Nem ce, ker pa leta 1910, vsled organiziranega odpora Slovencev in revizije ljudskega štetja, ni več § o tako gladko. Iz vsega tu navedenega sledi, da n& severni meji nazadujemo, dočfm napredujemc tu na jugu. (Trsta nismo omeniii, ker so številke glede Trsta itak že znane našim čitateljem.) ^ + (Pride še). Razstava je odprta ves dan od 8 zju traj do 8 zvečer. — Vstopnina znaša le 20 vinarjev. _ Domače v&sft* Podivjanost. Pišejo nam: V nedeljr zvečer sem prišel slučajno v gostilno dalmatinskih vin v ulici Scorzeria. Tam {e se dela veča družba Italijanov, oziroma slovenskih odpadnikov. Kmalu za menoj je prišla neka gospica ponujat cvetke 2a cvetlični dan. Na prijazno ponudbo gospice pa sc začeli podivjanci tuliti kakor živine. Go spica najbiže ni bila pripravljena na takov... pozdrav, kajti zbežala je kakor plaha srna, predno sem mogel prihiteli Jaz, da kupim cvetic. In najbolj me Je osupnilo, ko sem uzrl med tistimi fdnatiki par znanih mi — suojalnih demokratov. In taki ljudje nas hočejo učiti, kakova je — kultura!! Saj m nikdo siljen, da kaj da. Vsakemu je svo oodno, da odsloni. Ali to more storiti tudi brez surovosti, ki je tem ostudneja. čt |e naperjena proti slabotni ženski, ali cek proti mlademu plahemu dekletcu. Če bi t Kaki silčni priliki prišlo kako italijansko de fdetce ponujat cvetje, bi našinci bržkont tudi odrekli dar. Ali surovi ne bi bili prot njej. So pač našinci manje — kulturni. Al diugače povedano: glavni karakteristikor tiste toli proslavljane (ali ne prave) Italijan s|edne take pidik' nismo izrabili, nasprotno: zamolčali smo vse, Čeprav smo morati radi tega požirati očitanja od izvestnih strani. Ic kakor nismo 30prej, tako tudi danes nočemo navajat« imena, niti konkretizati posamičnih slučajev, ker smo bili in smo na stališču, da je na| huja krivica, ako se za grehe posamičnika dela odgovornega ves stan. Le tako na m'gniti hočemo — da pridemo spominu go spode pri „Slovencu" nekoliko na pomoč — na slučaje pred sodnijo v Rovinju, na dogodek v Dekanih in pa na dogodke v Trstu za časa vladanja sedanjega kardinala ^agla, katerim dogodkom Je bila središče ieka „g-^flca", ali „markiza-, aH kar Je že ^iia, iz Rima in o katerih dogodkih smo 3iii natanjčno obveščeni iz {rogov čestitih duhovnikov, ki --o se zgražali. Da Je v nas takega Vdovskega duha In takega sovraštva prof duhovščini, — kakor bi hotel trditi „Slo ;enec" — bi hlastno porabljali take prilike a do Bile peči ni bilo v tistem času (t. j. redi 14 stoletja) nobene nase bine! Ta c ditev ne odgovarja resn ci. Znano je, da St ze v 11. stoletju omenjajo v zgodovini ne samo večji kra|i po G jrenjskem, kakor Bled, Zasip, Begunje, Dovje, Kranjska gora, te:i>uč udi neznatne vasice, kakor Žaleče, Miino, Sclo pri Bledu, Koritno, G »mŠče, Mužje, Srbenje, Krnica, Zgoša itd. (Qei Kos Gra-d i/o, tretji zv. str. XI. do XIV.) Se vtč tra|ev navajajo zgodovinski viri iz 12. m 13 stoletja. Gorenjsko je b.lo tedaj sredi 14 Poletja precej gosto naseljeno. Tržaško vodovodno vprašanje. „Pic-colo* Je te dni priobčil razgovor z drugim podžupanom dr. Brocch^em v zadevi vodovodnega vprašanja. Dr. Brocchi je izjavil, Ja se nadeja, da bo mestnemu svetu še ptea Božičem možno ponovno se pečati s t* ždšKim vodovodnim vprašanjem, ker bo d edaj poročilo izvedencev že gotovo. Dr Brocchi se nadeja, da bo izjava vtščakov ugodna za provizorij od izvirKa Timave, to e, od takozvanega Sardočevega mlina Trebče izključuje dr. Brocchi popolnoma Suditi po izjavah prvega podžupana, |t pričakovati še hudih bojev radi tižaškeg* vodovodnega vprašanja. CM slavnost pri Sv. Ivanu se je vršila v nedeljo prav slovesno. Že po 3 pop. cačell so se polniti prostori Nir. doma. Poleg domačinov je bilo posebno veliK Iruzth oKoličanov in meščanov. Med njimi liž. poslanca dr Gregorin in dr. Ry^ar, dež. poslanec dr Slavik, a zapazili smo tudi nnogo izven tržaških skupščinarjev, odiič tih ljubljanskih gostov kakor: prvomestmka Družbe vladnega svet. Senekoviča, blaga -nika i-te, notarja Hjdovernika, ravnatelja Hribarja in druge. Poleg salonskega orkestra „Vrdoljskega Sokola" nastopili so vedno požrtvovalni domači cerkveni pevci, za njimi pevska zbora „Primorec" iz Trebič In „Lipa" iz Bazovice, ki so želi vseobčno priznanje. V dvorani ^e je na to vršil varlete, kjer so sodelovali gca. Ponikvarjeva (krasoslovila Blagovest-nikom) g. Kemperle (oel 2, času in razmeram primerna kupleta), gca. £uban (pela večnolepo Nezakonsko mater a na vseobčo jahtevo je dodala Voteričevo „Biseri" a to tako dovršeno, kakor smo mi že vajeni slikati to našo ljubljenko. Gojenec sfetoivan-skega otroškega vrtca Ivan Kocjančič in učenka Solza sta uprizorila otr. pritorček „P.janček" in deklamacijo. G. režiser Dra-gutinović |e proizvajal Waldersteina, „Moj orijatelj LS^el" iz Jesenssih manewov kakor '.na pač le on, a spremljal ga je, kakor tudi druge pevske točke, g Adolf. Razume se, da vsi ti: orkester, pevci in solisti so sodelovali dragevolje in iz ro-doljubja. V paviljonu so prodajale gospa in Josp;ce ooleg cvetja predmete v korist lružbi. Po programu se |e razvila prijetna vobodna zabava, pri katerej je vneto pre-jeval svetoivanski cerkveni pevski zbor. Pri tej priliki so darovali oziroma preplačali vstopnino sledeči gg.: NinČek Fonda, Zafred, Jožef Vatovec, dr. P.-etner po 2 K, Josip Fonda, Kariš Iv. l>o K 1 60, Perhavc, Gorenjec po K 1 20, Jurkič Angelj, Franc s Pianovepa, Anton Prelc. M iič Leopold, Žeieznik po 1 K, Ka-muščič 80 v, BjbJer, ŠtegeiJ Ivan, Neg jde A iton, J.-rnek, C^k Amalija, Vodopivec, vidre Ivan, Trobec Anton, Barelto F, Ba-r^tto A, N. N., Ivan Stopa, ravnatelj Hribar, R idoif Bradač, N N. po 60 vin, Dobrotnik, ŠiŠmelj Franc, Černigoj, Mijot Iv. Mar. po 40 vin, N. N Pečar Mihael, Cula, Kosovel, Šrrekelj, Poniž, Mozirko po 20 v, N. N. 30 v;n Cvetlični dan pri Sv. Ivanu se je ob-aesel prav dobro; S»etoivančani so se tudi tanrat izkazali s tem, da so obrali vse svoje vrtove; kdor pa Jih ni imel doma, je pa c etiice kupil. Darovali so gg. in družine: Hrist, J. Dovgan, K Fabijam, M. Suban, Bartol, Persič, Kocjančič, Trampus, A Š>/ab, Uan in Anton Udovič, Mevla, Suban tonama drož, Negode. Grgič, oče Udovič, Grgič Antonija, Udovič Mirija, Švara, Tro-Dtc, Kokalj. Iz Rocola: g a Vcuk; iz Bazovice : g a Gruntar; iz Lonjerja g.č Čok; če je pomotoma kako ime izostalo, prosimo tem potom oproščenja. Cerkveni pevci so e, kakor vedno, tudi pri tej pr redit vi pokazali vrle rodo^ube in nem poslali mnogo cvetlic Vsa hwala gre tudi gospicam prodajalkam : BernetiC, Furlanl, Odlnal, Po-nlKvar, Sosič, Štofr, Vidmar in Žeieznik ter ljubkim otrokom: Schmidovlm s cvetličnim oiom, Zori Kavčič, Žeieznik, Germek, Trobec in Kralj. Vsem tem in vsem on ni, ki so tako pridno in dragevolje begali po cvetlicah — na|prisrčnejša hvala ! Iz za cvetličnega dne v Rojanu. — Dali so mi „službo- za cvetlični dan; spremljati je bilo treba gospico s cvetkami n nabirati denar — in to po zgornjem delu Rojana. Bil sem v velikih dvomih: „7a božjo voljo, saj ne naberem nič, ko je po onem kraju večina ljudi revežev, ali pa vsaj ne — bogatašev..." Bal sem se, da bova z gospico na marsikaterem pragu zavrnjena z >esedami: „Pojdita v bež^m imenu! Saj imamo mi sami cvetk za prodajo...!" No, danes pa morem z največjo radostjo konstatirati, da sem se zeio varal s ivojimi „upi*. Povsod — tudi v najrevnejši hiš ci — sem mogel občudovati ono veliko umevanje take prireditve, kakor J« naš cvetlični dan. „Prav, prav: le pridno aaoirajta za šole, za našo deco.Tako so uma lekli tu in tam, segali v žepe in po-Idgaii darove — male in velike — „domovini na altar". Res je sicer, da bi se človek komaj branil kupiti cvetko iz ročice ljubkega slovenskega dekleta, ali dejstvo Je m ostaja, da ne man.ka naštn» okoličanom zavednosti. Cvetlični dan je pokazal, da so naši okoličani možje-narodnjaki, ki žrtvujejo, kar le morejo, ko gre za to, da se žrtvuje svojemu narodu; pokazal je, da se nam ni treba bati za obstoj, ko imamo tako zavedno ljudstvo za seboj. Podimo le po tej poti uaprej, in potem lahko rečemo ž« ddnes z mirno vestjo, da se bližamo časom, *o nam bodo „mllše zvezde kakor zdaj sijale". Cvetlični dan v Skednju. Veselica v Štednju je bila prav dooru obissrana ia Kupčija s cvetlicami kaj anim rana. Ogromno večino udeležencev so seveda tvorili zaveda domačini, bilo je pa tudi precej meščan v, osobito Šcjntjakobčanov. Tudi Sv. M je bila dobi a zastropana. Med udeleženci sta bila tudi prvomestmk Družbe Senekovič in blagajnik g. notar Hudovermk l gospo soprogo in gospico hčerko. Dovel •■H je predsednik trž. moške podiužnlce g. Jr. Abram. Vr e škedenjske gospice so po-taiaie, da znajo imenitno skub tl ljudi. Za sakim vcg'om, ali bolje na vsakih pet ko-ako j sta stala brhka mlada Šktdenjka in Skedenjc. ki sta pomolih človeku pod nos Sukna, »od e in modno bi »g O trn gospode iu dacne prip< ro£a KAREL KOCI AN, : : tovarna aukna : : v Humpolou (6o*ko>. : t Utiifiri fraacri. : i V Trstn, dnp 25 septembra 1912. „FDINOKT'1 At 268 III. cvetlice od ene in pušico od druge strani. Koma] pa ste se odkrižali one dvojice, že vam je bila na vratu druga. To Je bilo zunaj na vasi. Notri na veseličnem prostoru pa so se k cvetličarkam pridružile še kro šnjarice, ki so pobrale še ono, kar so one pustile. Za pevske in godbene točke sta skrbeli v prvi vrsti „Velesila" in domač* gkedenjska gcdba. Zastopane so bile tud» Slava" od Sv. M. Magd., Šentjakobska čitalnica in „Ilirija* od Sv. Jakob?. Vsa prireditev Je pričala, da imamo v Skednju res trdnjavo, ki Jo stražijo vrli in vneti junaki: vsikdar pripravljeni za delo in žrtev! — Ćast in hvala vsem, ki so se trJdili 1 Požrtovalna slovenska služkinja. — Poročilo o nedeljski veliki skupščini Ciril Metodove družbe treba popolniti v toliko, da }e prvomestnik pročital med drugim tud pismo v verzih priproste slovenske tržaške služkinje, ki Je darovala za družbo 5 K Čast taki vzgledni požrtvovalnosti sloven skega dekleta ! Dokler bomo imeli v svoji sredi taka dekleta, se nam pač ni treba bati za svoj obstanek! Osrednja banka čeških hranilnic v Pragi, in njene podružnice v Brnu, Kra-kovu, Lvovu, Črnovicah, na Dunaju in v Trstu, Piazza del Ponerosso 2, pričnejo izplačevati z dnem 27. t. m. bres vsakega odbitka in provizije kžrebane vrednote in polletne obresti z 4l/2% in 4% komunalnih ter 4% železničnih ooligacj Deželne banke kralj. Galicije in Vladimirja z veliko vojvodino Krakovsko. Točasno se nahaja v prometu za K 1 320 849, 4l/a% komunalnih, K 577.140 4% komunalmn In za K 892.782 železničnih obligacij. Tečaj za poročnike in kapitane trgovske mornarice na navtični akademiji se začne dne 1. oktobra. Upisovanje se viši pri ravnateljstvu. Izven Trsta bivajoči slušatelji dobe podpore naučnega ministrstva. Zahvala. Dne 1. septembra t. 1. Je priredilo mladinsko izobraževalno društvo „Bratstvo" v Lubljani o priliki slavja petletnice „Narodne delavske organizacije" v Trstu poseben vlak iz Ljubljane v Trst In nazaj. Ta izlet je imel zelo velik moralen uspeh in zahvaljujemo se iskreno vsem, ki so k temu pripomogli: slov. časopisju, zlasti „Siov. Narodu", „Dnevu" in „Edinosti" ; darovalcem prispevkov, da so se mogli nekateri vajenci brezplačno udeležili izleta (o tem se priobči poseben Ukaz); zahvaljujemo se nadalje vsem udeležnikom izleta, ki se niso ustrašili italijanskih gro ženj in italijanske gonje, pa tudi ne slabega vremena. Z'asti pa se iskreno zahvaljujemo zavednim Tržačanom za navdušene pozdrave na kolodvoru in v »Nar. domu", kakor tudi za bratsko ljubav in naklonjenost, ki so io ljubljanskim izletnikom v toliki meri izkazovali. Zahvaljujemo se pa tudi vsem izletnikom za njih vzorno vedenje in disciplino v Trstu, da se niso dali zavesti z izzivanji Italijanov ter so tako s svojim resnim in dostojnim nastopom pokazali, da stoji slovenski delavec in slovenska mladina kul turno visoko nad italllanskimi kričači in iz zivači. S tem ste slovenski, in posebej še narodno delavski stvari največ koristili in najbližja bodočnost pokaže, da je bil 1. september mejnik v razvoju in napredovanju organizacije narodnega slovenskega delavstva in°z njim slovenske mladine. Vsem, bi so k temu kakorkoli rripomogli, izkreno zahvale ter kličemo: Naprtj po začrtani poti dela organizacije iz izobrazbe za slovensko mladino in delavstvo 1 Odbcr nar.-soc. izobr. društva „Bratstvo" v Ljubljani. Razpisana služba. Pomorska oblast v Trstu razpisuje siužoo pristaniškega Čuvaja (poduradnika) v Pu. tu (otok Krk), ozi roma mesto, ki se eventueino izprazni vsled popolnitve tega mesta. Plača K 1000— in aktivitetna doklada K 3C0 —. Prošrje pristaniškemu kspitanatu v Malem Lošinju tekom 6 tednov od 25 septembra t. I. dalje Spremembe v voznem redu južne železnice. Ni progi Trst Ndbrežina Krmin nastopijo s 1. oktobrom nastopne spremembe : Brzovlak št. 20 odhaja iz Trsta 32 min. poprej, to je ob 5 40 zjutraj; istotako odhaja Simplonski ekspresni vlak štev. 22 h Tista za 5 min. popreje, to le ob 7 55 zjutraj. Osebni vlak št. 86 — 1015 v Videm odhaja iz Trsta za 35 min. pozneje, to je cb 12 45 opoldne. Osebni vlak št. 88 v Benetke Je določen za 30 min. pozneje in odhaja torej iz Trsta ob 120 Dopoldne. Brzovlak Št. 26 v Italijo in Kormin Je določen 15 min. kasneje; odhod iz Trsta ob 7 5 zvečer. V nasprotni smeri je brzovlak št. 1002 — 21 določen 5 min. kasneje in prihaja torej v Trst ob 8*45 predpoldne. Brzovlak Št. 1010—23 v Krmln in Be netke vozi, ne da bi se dotaknil Nabrežin^, direktno preko Bivija in prihaja v Trst žt ob 10 33 predpoldne. Osebni vlak št. 1014—83 Je določen poprej in ima na Nabrežini zvezo z osebnim vlakom št. 32 na Dunaj; v Trst prihaja ob 11-38 predpoldne; osebni vlak št. 32 r.& Dunaj odhaja iz Trsta za 10 min. kasne|e. to je ob 10 5 predpoldne. Osebni vlak Št. 1016—85 je določen 31 min. kasneje, tako, da prihaja v Trst še le ob 2 48 predpoldne. Osebni vlak št. 1018-87 iz Vidma Je določen pozne|e, vozi hitreje in prihaja v Trst ob 4 15 popoldne. Vrhu tega sta uvedena med Nabrežlm in G T'co dva nova osebna vlaka Št 1021 ^ in 1012b, da ie stem dana ugodntja vozna Driiika za delavce razmh tovarn in kamen: -omov. Natančneja določila glede p<»r&bc teh dveh vlakov in glede časov obratovanja priobčimo jutri. Slovensko gledališče. V nedeljo bo otvoritvena predstava predstoječe gleddlške sezone. Kakor je že tranctja, bo sezona priieia s slovanskim komadom, in sicer z ru ko revolucionarno dramo Brin skega „MOLOH". Predstava Je v A abonementu. Ker manjka le par dni do sezone, opozarjajo oni, ki bi žtleli abonementa, naj se oglasijo čim preje. tržaška mala kronika. Trst, 24. septembra 1912. Zaradi vmešavanja. Ivan Vt-cchlet, star 21 let, stanujoč « R >colu št. 8<>6 in Viktor Vecchiet, star 23 let, stanuj« č ori S M Magd. Zg. št. 724, oba zidarja. *ta st včeraj popoldne spoprijela na Javr i cesti Prišel je stražnik in hotel odpeljati \a\c s seboj; tu pa se |e vmešal drugi in ga skušal iztrgati stražniku iz rok. Priti je mo ral drugI stražn k, da je bilo mogoče potem oba odvesti na policho. Predrzen tat. Ko so snoči zbiral* uslužbenci tvrdke Ign*c Bittmann na C »rsu štev. 10 zaklopnice pri trgovini, je ukradel neznan tat svilnato žensko bluzo in tri pare svilnatih nogavic v skupni vrednosti 70 K Tatvino so naznanili pol ciji. Društvene vesti* Pevsko društvo „Trst*. Danes vala za ženski zbor, jutri moški zbor, v petek mešani zbor. Člani nove konsumne gosti'ne se opozarjajo, da odslej lahko vplačue|o članarino pri gosp. G aviču v ulici L ztaretto vecchio. Akad. fer. društvo „Balkan". Dane? ob 7 odborova se|a. Ob 8 sestanek v gor-ijih prostorih restavracije „Balkan". Naj pridejo vsi tovariši. Tržaško vojaško veteransko dru štvo cesar Fran J *stp I. priredi 6 oktobra t. 1. na c. in kr. vo|aŠkem strelišču pri Bazovici VI. veliko cesarsko streljanje na dobitke, spojeno v družinsko veselico. fllar* deL organizacija. — Skupina „ Mestna Plinarna" sklicuje za danes ob 6 zvečer sestanek članov v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu Po življa se čiane naj prinesejo s seboj člansko Knjižico. — Zidarjem naznanjamo, da se nahaja urad posredovalnice dela v ulici degli Artisti 5. (Teatro Modrammatico). Vesti iz Goriške. Cvetlična dneva -v Gorici. Čeravno ni ta ideja nova, Je treba vendarle čestit&t vodstvu CMD, da Je prišla do tega umest nega vira novih dohodkov. Cvetučni dnevi so se obnesli po vsem Goriškem doseda nepričakovano dobro, kar je vsekakor znaš, ja ni naše ljudstvo tako apatično, katror mislijo nekateri. Čeravno je bilo še dan poprej nekoliko beganja in negotovosti, kar Je pa razumljivo, a'co se upošteva, da sta bila cvetlična dneva prva prireditev take vrste, se te vendar na-braio v goriškem mestu 1300 kron brez nobenega usiljevanja. Prodajalo se jt po hišah in javnih lokalih, na ulici so usta vili le kakega znanca, ki je rad kupil ce Lco, da le ni bil klerikalec po kranjskem vzorcu. Kupovali so cvetlice celo Italijani, ako se ie zašlo pomotoma k njim; znamenje, da marsikateri goriški Italijan ne ve pravzaprav, kaj Je. Radovoljno je daroval premožnejši C M4VEK - TKbT žgalnca ka?e TELEFON 1743. Va|b«"» tšl vl»- «or>l^*»nlQ o čene kivi. 3E Uelikanska zaloga pohištva in tapecarij :: Paolo Gas!wirtb :: TRST, oL Stadion it. 6 - Tžlefon 22-85 (&tta siedalltta Penite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. koIomIhi "i irii □ t Prva jugoslovanska J|||J()|| PSCOT tovarna glasovirjev Trst — via Farneto št 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. Delo točno. Cene nizke. f Alberto Finzi & €.0 Trst, ulica Gaetano Donlzetti 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Allg. Čreditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah : ŽilO VSafce vMe, debele In filie otrobe, oves in Stičivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak dr. v Budimpešti. Ceniki in nmorci se pošilja i o na zahtevo. jj^Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trstjp 8tran IV. „EDINOST" St 268 V Tretu. dnp 25 septembra 1912. Z bankovci je kupil doUor cvetko le 30 vinarjev je vrga j^ogt raznaševalka našega časopisa v puš!co z besedami, da ima za CM vedno der-arja na razpolago. Kdo je bil požrtv'slnejši ? S; delovali so oba dneva akademiki, par Sokolov in rodoljubne goriške dame, med njim; v prvi vrsti g e Kopačeva, Deklevova, Bwaiiova, Zajčeva, Šaplova in venec ljubkih gospic. Splošno se je opažalo, da ni bilo blizu nekaterih narodnih dam, ki so z nav-du ienjem sodelovale pri cvetličn. dnevih Rde-{'-4a križa; hudobna govorica je Šla od ust r!o ust, da so nenadoma zbolele. Želimo jim, ; ^Pr vtALI OOLASI se računajo po 4 tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več.Naj* nanja pristojbina znaša 40 stot. slača se takoj Inser. oddelku. ts kot »luga v kaki pisarni oziroma kakem Bkiadi*ču. Ponudbe pod „Mladenič na Inaer. 1 oddelek „Edinosti". 2C43 Mladenič lavni ples P™re<^e mla(*ernč' v Sfcooem dne Fu'lanu. 29. septembra 1912 v gostilni pri 2044 |XAp Be trgovski pomočnik izuven in napol iz-lOtrG učen, vstop takoj, na deželi. Naslov pove inseratni oddelek Ed nosti. 2045 Cnrl j od vina in Špirita, velika izbera. se proda;o. OUUI Ulica Macchiavelli 3, blizu Kibjega trga POZORI Odprla se je nova čevljarska delavnica. Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča M hael Hučič Trst, Šalita del Prcmontorio 3 M Rt fl V* IP in avtomo^le druge roke vsakovrstne Iti U l||'jO Btroj**, ter razLO orodje itd. kupi F. B., Gorica, via Duomo 4. 2017 Moderne spalne sobe dele izdeluje M Majcen, mizar, ulica Keivedere 28. ogel Torquato Tasao. 555 Fotografa Anton- naalov: Trat, ul ulica 7 delle Poste 10, Gorica, Goapostrs 4449 Kupujem železo, stare kuvine • Anton Cerneca, Trst, ul. Olmo St. 12 1765 Zaloga obuvala - in lastna delavnica :: 7RSF :: :: ulica Arcata 19 Velika izbera čevljev za moške, ženfckt in otroke. - Sprejema naročila po meii ter tudi popravlja :: p<» jako ElzHh In zmernih cenah. Palior PrnH^ia bombaževine, slik in dežnikov na riUUoja mesečne obroke Via Chi« zza St 16 I. nad tropje. Ivsn K 1 u n. 44 rinhrn služinčad dobfe gospoda v posredovaluicl UUUIU Qi. Barriera 7, il. 1939 flrf nhlscti autorizirana „Ducaiska kuhiniaJ. U U U UIC O U Obed in večerja 52 kron dkb čno. Pečenka, sadje, močniki, Črna kava. Ulica Barrie a ŠL 7, II. Btcber. 1938 7Q H S m O 8e izgota ljajo vsakovrstna dela L.l:dnc pOi^Tfiifccen^ COCOOOOCCCCCCOOOC O C O O O C cocccocrooocccoooocoocc ooooooooocooooocooooooo I PRIPOROČLJIVE TURDKE I O C oococo . ooocoooooocooooc OOCOOOOCOCO OOOOOOOOOJC occr-rcrccccroc coccro- FRAN RUPNIK, Krojači: kroja5ki mojater, Trst ulica Ge( pa št. 10, L n. bivSi: prvi sobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 tn od 3—6. ^75 Trat. PtHzza C. Gol <1 on I M II NUOVO JCotei provinčial (Novi deželni hdtel) Trst, Ja go Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrokov, slame, turščice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve Itd. 8lc;o prve vrstt. Zelo ugodne eene. Giosuć Crucciatti via eiulla 33. — Telefon 313 X/IV. Kron 6200!! AUTOMOBIL! FORD 191! Ncjvvčja t«varns sveta. IzdeisvanSe letna 40-C00 v-n -dlrcga tipa CKASSIS 20 HP ieat razalb tipov k»i ,,Ft»KD" Je naJpopola«JJ», u»Jhltr«jfci )u n»Jekono--n;'; i'J» k»i Jih obatoll. GENERALNI ZASTOPNIK a«TON SKERL . TRST Piazza Soidom 10-11, Tel 1734 i»llkt otntrttr.a jtrtgt, ollca Bsohl 16, vogal alloa Bstohi«* TELEF0II 2247. - 8TOTK PNEUM GOODRICH (■m»r1kac«*f). Aatomcblli na poaodr/ po caiaf. 7»ri;*0 1n ▼*dr<0V«Q> HTlomobilo* — — Solidna pr.*ti • p p.l=l—- ii TEODOR KORN Trst, uL Miramar štv. 71 Stavbeni In galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PliEJEMAJO SE V8AKOVR8TNA -- bkLk FV PoPkAVE = PO NIZKIH CSUAH. Delo dobro in zajamdeno. : Poslovodja: Frani« Jenka. lil li ■j L TIIK. 2J-i6. □ J Salumeria - Buffet Trst, via Carlo Glit^a št. 8. Vsakovrstne prekajeno meso, kn liano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. ^rcrrrrrrr Prvovrstno pivo. Priporoča se za obilen obisk JAKOB VOLPIN. n JVIarlin Dovgan Trst, nllea. (jiulia 86. Priporoča cenj. občinstvu svojo n\ < novo prevzeto in i* f>0 let obstoječo ^ trgovino jestvin in kolo- * nijalnega blaga. Dobiva «e Kolmako t»vo, Ilir-**, e ie^tenine ^ ter rezno blago iz Darodnih tovarn ^ Razpošilja po pošti dnevno pakete ~~ do pet kg naprej. — Blago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERME. SVOJI K SVOJIMI wmm T V R D K A Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4 v ul^co Campanile štev. 19. | S. M. MM, tforušlo Mm M1 Tr.-t, ul ca Lazzaretto vecchio št. 45. priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož in vseh drugih čevljarskih potrebščin. Haročbe se izvišujejo hitro in točno na vse strani. — Tvorniške cene. upoiane in zvečer abonement zelo ugodno. Izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič giavobi»la). Zmerne cene. Besta*rac ja- Hotel Balkan (bSO |