185. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. avgnsta. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan aveCer, iztmli nedelje in praznike, ter velja po posti prej o man za avstro-ogerske dežele 7a vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje deftele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Drecnifitvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravnifit v u naj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
,,Kdo seje prepir?"
VII.
V popolnitev prejšnjega članka dodati nam je Se poučno podrobnost, po kateri blagovoljni čitatelj lahko posname, kako naklonjena je klerikalna stranka mladi slovenski literaturi. Ta podrobnost tiče se Gorazd-Aškerčevih „ Balad". „Slovenec* o teh »Baladah" niti plačanega in sera ta ni hotel vsprejeti. „Stidsteirische Post" pa, kateri je g. Bamberg bil tudi poslal jeden izvod v naznanilo in ocenitev, do današnjega dne ni spregovorila ni besede! Dočim vestno naznanja, kdaj prihaja in kaj prinaša „Stein der "VVoisen" in priporoča še druge, večinoma jako piškave izdelke nemške literature, boji se oznaniti slovenskih »Balad*. In ta list hoče biti glasilo štajersko-slovenske inteligencije!
Kakor v literaturi, isto tako je klerikalna klika v VBeh druzih zadevah naši narodnosti kruta mačeha, nemilosrdna pisana mati. Lepo podjetje „Narodni dom" našlo je baš mej klerikalci prvo opozicijo. Z borniranim izgovorom, da bo bode v tem narodnem poslopji plesalo, odrekali so premnogi zeloti svoje prispevke in tudi druge odgovarjali. Ne treba skoro opažati, da je izgovor zaradi plesa skrajno ničev in neosnovan, saj čitamo v sv. pismu, da je kralj David pri najsvečanejem cerkvenem odravilu javno plesal in se je to kot Bogu prijajoče dejanje posebno zabeležilo, naglašati pa moramo, da je nasprotstvo proti .Narodnemu domu" nastalo večinoma le zaradi tega, ker je klika uvidela, da v tem društvu ne bode imela večine, da ne bode svirala na prve gosli.
To je tudi uzrok drugi prikazni v narodnem našem življenji, tej prikazni namreč, da se klerikalna stranka pri narodnih veselicah in slavnostih odlikuje le s svojo odsotnostjo, da je bila celo pri slavuosti Valentina Vodnika, prvega pesnika našega in izbornoga duhovnika in pri slavnosti uzornoga škofa in pisatelja Mateja Ravnikarja na Vačah le neznatno zastopana.
Klerikalni dnevnik bi ta nedostatek rad pokril s posebnim plaščem. Pišoč o slavnostih in pojedinah na čast narodu ali v slovo kakemu veljaku,
LISTEK.
Igrača.
(Novela E. Krasil jn ik ovo, prevel V ojskar.) (Daljo.)
— Ne vem . . . kako si me prestrašil. Petja! . . . Kako, da se ne sramuješ! . . . celo srce tre-peče! karala je Čuvaševa od strahu zarudela Olga.
— Saj vender nesi mislila, da se morem ustreliti kar pri tebi? prašal je ta.
— Ne ... to no ... Ti se nesi mogel videti, a ko si priložil samokres k sencu, bil si tak, da sem pomislila: ti bi lehko storil to kdaj! odgovorila je v zadregi Olga.
Bolj resen izraz nego dosihdob preletel je Čuvaševu lica.
— Ne, srce moje, tega ne storim, vsaj sedaj, dokler ljubim tebe tako, kakor te ljubim. Dokler je življenje dobro, treba je živeti in posluževati se vsega, kar ono daje ... Ko pa pride čas, da življenje ni več življenje, temveč postane mrtvo, sebi ne v radost, drugim breme, — tedaj bode možno vzeti to orožje in odstraniti se brez hrupa, nare-
pripoveduje, da je ob mizah vse zbrano, kar se prišteva narodni inteligenciji, „a duhovnika ni nobenega v tej narodni družbi." Zakaj ni bilo nobenega? Člankar odgovarja: Ker so bili rajši in prostejši skupaj „svoji med svojimi" in potem nadaljuje: „Med ono šumečo veselico pa je morda mnogi duhovnik v sobi svoji opravljal molitev in iz dna srca k Bogu pošiljal vzdih : Bog obvaruj, ohrani in blagoslovi mili in dobri narod slovenski!"
Ta klerikalna izpoved je toli znamenita, da jo treba pribiti na steno „ad perpetuam rei me-inoriam." Iž nje se prvič poučimo, da klerikalni stranki sploh ne ugaja občevanje z narodnim občinstvom, ker so gospodje rajši i|n prostejši skupaj svoji s svojimi. Ni ga torej niti sledu rodoljubne ljubezui in vzajemnosti, le ločeni, sami za-se čutijo se srečne in proste. To je pač velik nedostatek, naravnost rečeno, neod-puBtna hiba, ker bi baš duhovni pastirji imeli biti v vedui dotiki b svojimi verniki, ne pa oholo ločiti se od njih in potem še javno pisati, da so rajši in proBtejšimej seboj, n eg o m e j nar o d no inteligencijo. Klerikalna stranku, ki tako rada tolče ob svojo z omiko nabasano vrečo, bi vender morala čutiti, da je omenjena izpoved skrajno brez-taktna in razžalitev vsega narodnega razumništva.
Še večjo politiško naivnost pokazal je klerikalni člankar z opazko, da je morda „mnogi duhovnik mej ono šumečo veselico v sobi svoji opravljal molitev*. Ako je mislil, da je s temi besedumi upravičil klerikalne stranke odsotnost pri raznih narodnih veselicah in slavnostih, se je korenito varal. Molitev je sicer potrebna in Bogu dopadljiva, a vse ob svojem času. Po lepem geslu: „Moli in delaj!" treba moliti Boga, a tudi delati sploh, posebno pa za narod. Ko bi ob narodnih veselicah in slavnostih, ali kadar so sklicani tabori in javni shodi, vsak rodoljub šel molit v sobico svojo, ne bilo bi niti jednega narodnega pojava, niti jedne politiške manifestacije. V nas nastalo bi narodno mrtvilo in gotovi krogi Di še z večjim preziranjem, še z večjo brezozirnostjo postopali proti nam, ker bi ne videli nobenega znamenja narodnega našega življenja.   Zato ima tudi klerikalna stranka svetu
divži drugim pot, odgovoril je Čuvašev in nekako čudno poBmejal se.
— Koučaj, Petja,, to ni lepo . . . jaz ne ma ram, da ti tako govoriš, rekla je Olga.
— Zakaj ? po8mehnil se je Čuvašev.
— Govoriš, kakor kak materijalist.
— Kaj hočeš, dete . . . Kar sem videl v življenji, me ni moglo narediti idealista, vzdihnil je Čuvašev, — nehoto se ne vorje nič več ... in pa čemii? Komu more narediti to zadovoljnost? Sicer se pa ne straši: jaz nisem povsem brezbožnež, i jaz verujem sedaj v božanstvo, kateremu se klanjam in je ljubim ... A to, pravijo modri ljudje, je najglavnejše, nasmehnil se je Čuvašev, pritiskajo Olgo k sebi.
VIII.
Vzajemna ljubav Olge in Čuvaševa se jima je zdela raj. A nikaka sreča ni trajna tu pod solncem, tudi v ta raj — se je utihotapil črv — izkušojavec.
Ćuvaševi so bili bogati in vsi so jih zmatrali takimi, pravo za pravo je pa bilo njih premoženje razkosano — vsi so trosili, a nikdo ni dobival; na tak način se lehko uniči tudi jako veliko premoženje.
Sprva so rabili imetje samo za domačo po-
dolžnost sodelovati pri vseh javnih shodih in slavnostih, ako tega ne stori, zanemarja svojo domovinsko dolžnost.
Sicer pa klerikalnega člankarja klerikalci sami na cedilu puščajo. Le poglejte jib, kadar je razpisan kak klerikalen Bhod! Bodi si kateri dan koli, nobeden ne gre v sobo svojo molit, vsi so na lici mesta, dobro vedoč, da je boljši in bolj potrebna osebutt prisotnost, nego pa še tako dolga molitvica v sobi. „To jest faktura*, ki podere vse klerikalnega člankarja pretveze in izgovore, a ob jednem glasno trobenta, zakaj se klerikalna klika odteza narodnim shodom in slavnostnim in v obče narodnemu delu.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 17. avgusta. Mladočehi in češko državno pravo. O mladočeškega državnega poslanca dr. Krama fa znamenitem govoru glede češkega državnega prava razvila se je jako zanimiva polemika, v katero je zdaj posegel dr. Kramar sam. V „Narodnih Listih" priobčil je velezanimivo pojasnilo glede svojega stališča, v katerem pravi mej drugim tudi nastopno: V vsem, kar sem glede češkega državnega prava kdaj pisal ali govoril, nisem bo nikdar v tem zraislu izražal, kakor to hote nekaterniki najti v zadnjem mojem govoru. Vedno sem naglaševal, da je nerušljiva pravica čeAkih dežela, da zahtevajo izvršitev one pogodbe, katera je bila sklenjena mej narodom in mej dinastijo. Samo glede forme, kako izvršiti neodvisnost teh dežela, da se s tem ne oškodi niti celokupna država, niti kateri posamnih narodov, to je ono uprašanje, katero je treba rešiti v duhu sedanjim okoliščinam primernem. Avstrijskega problema jedina rešitev je samostalnost češke kraljevine v federaliatiški Avstriji, zakaj to je primerno zgodovinskim, narodnim, geografskim in ekonomskim razmeram monarhije. — V drugem „poslanom" ugovarja dr. Kramar kar najodločneje, da ju kdaj sumil in dvojil o državnega prava češkega pravni Upravičenosti. — Polemika v tej zadevi je torej končana in dokazano je, da je tudi glede državnega prava mladočeški klub povsem jednih misli j. Svoji h svojim. Kako pogostoma zlorabljajo baš najodličnejši slovenski veljaki lepi ta pregovor, zakaj na jeziku
trebe in potrato Petra Kirilovica; sedaj je dorasla njegova sestra — treba jej je bilo razveseljevanj in lepotičij, a ko se omoži, dati jej doto; potem je bil pa tudi čas blizu, ko postane mali Saša mladenič in bode hotel živeti, kakor je navada.
Gospa Čuvaševa, katera je jedina nekoliko skrbela za usodo svoje družine, ker hči in mlajši sin uestii mogla, starejši pa ui hotel niti misliti o jednakih rečeh, zamislila se je že večkrat v to uprašanje.
Ker ni bilo možno računati na kako postransko pomoč, na primer: da se dobi kaj na loterijo ali podeduje, treba si je bilo pomagati samim. Taka pomoč mogla bi biti le v denarnem oziru ugodna ženitev Petra Kirilovica. Dosihdob se ni mešala gospa Čuvaševa, kot razumna in o dobri vzgoji svojega Bina prepričana mati, v način življenja Petra Kirilovica. Vedela je seveda, da ni živel samostanski; a to je bilo naravno: „11 t aut que la jeunesse se passe", mislila je francoski Čuvaševa. Da pa ne onečasti nje sin nikdar svoje stare družine, bila je prepričana.
Vse to je bilo lepo, a sedaj je prišel čas, da bi storil tudi Peter KiriloviČ kaj za svojo družino, katera je delala dosihdob toliko zanj.
jim je vedno, dejanski ga pa mnogokrat ne izvršujejo. „Narodni Listy" pravijo : ,Od 1. do 8. avgusta obiskalo je 1521 šolskih otrok razstavo češko. Ker zdaj izvestni krogi vso svojo pozornost na to obračajo, da bi kolikor možno ovirali, da se otrokom razloži pravi pomen razstave in jedro celega podjetja, opozarjamo stariše, naj otrokom razjasnujejo, da je češki razstavi pomen osvoboditi narod češki tujega upliva, posebno pa mu priboriti popolno gospodarsko neodvisnost. Vsak pošten in rodoljuben Čeh naj pazno pregleda vse oddelke prelepe razstave, in osvedočil se bode, da je narod goden za samostalnost tudi v gospodarskem pogledu, zategadelj pa naj noben Čeh ne kupuje ničesar, kar so izdelali tujci ali kar imado na prodaj tujci. Na zadošča, da je kdo rodoljub samo z besedami in s srcem, pravi piitrijotizem dokumentuje naj se z dejanji in najbolj patrijotično dejanje je to, podpirati vselej in povsod uaroduega delavca in narodno delo." — Ta izjava pretresla je vse Nemce, ki svoje izdelke v toliki množini prodajajo mej Slovani. Da bi se ravnali i naši rojaki po njej!
Iz J*l'llf/C.
Češko politiško društvo „Sladovsky" priredilo je v sredo zvečer občen ljudski shod, katerega se je udeležilo nad 600 oseb. Glavni govornik bil je mladočeški državni poslanec dr. Vašatv, ki je najprej poudarjal, da se sicer mladočeški poslanci vračajo s praznimi rokami z Dunuja, da pa vender niso breuspešno delovali, zakaj ugonobili so Dunajske puuktacije, ono nesrečno češko-nemško spravo, proti kateri se je dvignil ves narod. I to je pridobitev. Nadalje je dokazoval, da je ves preobrat notranje naše politike zakrivila vnanja politika, oziroma ozka zveza z Nemčijo. Zategadelj zrnat ra dr. Vašatv, da je dolžnost vsakega češkega poslanca, nasprotovati trojni zvezi tudi v državnem zboru. — Zborovanje trajalo je do polnoči in je shod izrekel dr. VaŠatemu svoje popolno zaupanje.
Naša mornarica.
V naši mornarici vršile se bodo v kratkem jako izdatne izpremembe. Admiral baron Sterneck šel bode v pokoj, a služba vrhovnega poveljnika mornarice in načelnika vojnega ministerstva odseka za mornarske zadeve, se bodeta povsem ločili. Po-veljništvo prevzel bode nadvojvoda Karol Štefan, načelnik pa bode baron Spaun.
V nanje države.
Minister l*ašič izrazil se je proti nekemu mad jurskemu žurnalistu jako povoljno o kralja Aleksandra vsprejemu na avstrijskem dvoru. Pašič pravi, da je z uspehi potovanja jako zadovoljen. Uprav ginljiva je bila preljubezniva, očetovska prijaznost, katero je cesar kazal nasproti kralju srbskemu. — Potovanje kral|a ni imelo oi-kakega politiškega namena in regent in minister sta tudi skrbela zato, da o politiki ni bilo nikdar govora.
Unska letina izpala je torej vender tako slabo, da je država primoram skrbeti za kmetov živež in za seme. Državni sovi t. sklonil je, kakor smo že javljali, da prepove izvažanje žita in drugih poljskih pridelkov, da onemogoči tako žitno oderuštvu, katero bi se bilo inače ugnezdilo na Ruskem. Vrh tega ukazalo je ministerstvo, da je dati onim občinam, kjer se ni pridelalo ničesar, takoj izdatna podpora in odka-zalo v to potrebnih sredstev. Kakor se vidi že iz tega, storila bode ruftka vlada vse, da zapreči stradanje mej ljudstvom. Omenjena odredba, da ni smeti izvažati žita iz dežele, je pa posebno hud udarec za Nemčijo, zakaj tudi ondu je letina bila slaba in zategadelj so se pripravliali, da nabavijo potrebnega žita iz Kusije. — Cene žitu so se zdaj na Nemškem močno povekšale, kajti dobivati je bode treba iz Amerike.
„Ako neče služiti, kakor je treba, se mora pa oženiti na priličen način/ ukrenila je gospa Čuvaševa.
Poslužila se je prve priložnosti in začela govoriti s sinom o tej stvari. Začetkom hotel se je Peter Kirilovič šaliti, ko je pa zapazil, da govori mati resno, postal je tudi resen in poslušal pazno in brez ugovora do konca, kakor je dolžen storiti pošten s,o
Čuvaševa je omenila tudi ono, na katero je računala, kakor na svojo bodočo hčer. Ta je bila Zin Hazarova, jedina hči in naslednica v družini in zelo bogata nevesta. Hazarovi so bili Cuvaševim v sorodstvu, a to sorodstvo ni bilo tako, da bi bil zakon mej Členi njih družin imel kake zapreke.
Žiri Hazarova je bila še jako mlada, stopila je jedva v svet, a to s strogo izbiričnostjo. Dila je lepa in narejala prijeten utis, a Čuvašev ni mogel ljubiti neskončne razlike v pojmih mej tem polotrokom, poznanim z življenjem po angleških romanih, in seboj, ki je doživel toliko in vse izkusi).
Dasi taki zakoni neso bili redki v njih krogu, vzbudila se je vender v duši Petra Kirilovica jeza proti jednakomu početju, a razven tega se je pečal
Unski zidjv na Turškem. Daron Hirsch pogaja se z vlado turško glede naseljevanja ruskih Židov v Mali Aziji. Baron Hirsch namerja vzeti v zakup mnogo zemljišč ob maloazijskih železnicah in bi zanje plačeval 8 do 10 milijonov frankov na leto. Vlada turška imela bi glasom te pogodbe pravico kapitalizovati to na-jeniščino, kar bi jej vrglo več nego 100 milijonov frankov. Turška vlada vsprejels bode baje te ponudbe, zakaj potrebna je denarjev, Židov seveda ni prav nič vesela. Kakor javljajo iz poučnih krogov, porabila bode turška vlada to vsoto v vojaške namene.
General lioulanger se je zopet oglasil, a povsem nenevarno. Ogerskemu državnemu poslancu Pazmaodvju, ki je prišel slučajno v Bruselj in ondu bivajočega Boulangerja obiskal, pripovedoval je, da se je po njega trdnem prepričanji v Peterburgu podpisala rusko francoska zveza. Ta zveza sklenila bi se bila že prej, da niso bili francoski ministri preveč bojazljivi. Vojne bo pa vzlic pogodbi še ni bati, a po sodbi Boulan-gerjevi bode zmogel, ako pride danes ali jutri do evropske vojske, oni, kateri ima največ sreče, kajti moči so jednake, istotako rusko francoske kakor združene moči trojne zveze.
Nemški cesar.
Glede nesrečnega padca, vsled katerega si je pohabil nemški cesar Viljem nogo, poročajo nemški listi nastopne podrobnosti: Cesar hodil je po ladij i v živem razgovoru z nekim vojaškim dostojanstvenikom. Nakrat izpoddrsoil se je cesar in padel tako, da si je izmaknil koleno na desni nogi. Zdravnik na ladiji uravnal je takoj nogo in cesar ležal je več dni bolan v postelji. Sedaj okreval je pa že toliko, da zopet hodi, akoprain še oi prav trden.
Iz Belgije*
Belgijska zbornica še vedno ni odšla na počitnice in so debate celo prav burne. Zadnji čas raznesla se je novica, da je belgijska vlada dovolila neki tuji državi, da bodo v slučaji vojne > vse belgijske trdnjave zasedli vojaki one (menda nemške) oblasti. — Ta vest razburila je vso deželo in v zbornici interpelovali so takoj ministerskega predsednika Beernaert-a, ki je pa vso zadevo na kratko utajil, poudarjajoč, da so velesile evropske garantirale neutralnost in neodvisnost Belgije. Opozicija pa s tem odgovorom ni zadovoljna.
Dopisi.
■z Velikih I.Hšć 12. avgusta. [Izv. dop.] Kako umestni so zabavni večeri posebno v krajih, kjer še ne vozi železnica, kaže nam mnogobrojna udeležba pri vsakem takem večeru. Isto dokazala nam je tudi veselica dijakov velikolaško-ribniških dne 9. avgusta t. 1. Vspored bilje sicer že prijavljen v „Slovenskem Narodu", toda moral se je zadnji dan nekoliko prenieniti. Nekaj okoličanakih učiteljev trdilo je, da se žali in smeši v burki „Šolski nadzornik" učiteljstvo, pričeli so agitacijo zoper veselico, pregovorili svoje tovariše in dijake, da niso sodelovali pri petji, pregovorili gospodično učiteljico Suwo, da je predzadnji večer odtegnila se dani besedi.
Le slučaj in požrtovalni napor gospodov prirediteljev ter velikolaških gospodov uradnikov je vse rešil. Z Dunaja prišla je na izlet gospa Krna Javorek, iz Metlike pa gospica Amalija Sturm, ki sta s svojim aviranjem na glasovirji deloma čvete-roročno deloma dvoročno kar očarali vse poslušalce.
Naši in ribniški dijaki, peli so popolnoma dobro „Pobratimijo* in „U boj", v prosti zabavi pa so se
preveč z ljubavjo k Olgi, da bi bil mislil na katerikoli zakon.
Na materino uprašanje, kaj misli o tem, odgovoril je Čuvašev zanikavno, a ko je bil sam, bil mu je vedno dolg čas.
likratu se je javila v njem želja, da bi se kar odpovedal vsemu, a premislil Bi je. Peter Kirilovič si jednega ni mogel predstavljati, kako je raožDo živeti, odrekli bo kaki stvari. Ako pa denarja nedostaje, mora ee storiti i to.
Čuvašev po svoji odgoji ni ravnal brez preudarka. Povedati materi kot uzrok, da se ne ženi, svojo ljubav k Olgi, zmatral je Čuvašev nemožnim. Ona bi tega ne mogla, niti hotela razumeti.
aCeB petites amouretteB — on les rompt si facilement."
Toda Peter Kirilovič je čutil, da njemu bode „rompre" ne samo težko, temveč kar popolnoma nemožno.
„Ne, kakor hočejo, Olge jim pa ne žrtvujem I Naj se le ženijo, ako so prisiljeni — to ni tako, kakor možiti se . . . A to je britko, ako se ogreni drugo življenje! Vender, naj trpi rajše Hazarova, kakor Olga!" mislil je Čuvašev. (Dalje prih.)
vedno vrstile umetne in narodne posebno tudi ribniške pesmi tako, da so želi pevci mnogo pohvale. Z jedno besedo, vse vršilo se je tako izborno, da nam ni bilo najmanje žal za nasprotno stranko.
Kar se tiče igre same, se je v resnici čuditi, odkod imajo naše gospice in gospodje toliko spretnosti glede preciznosti in mimike. Jelica (gospica Ivanka Hočevar) bila je kaj izvrstno pogojena zaljubljena hči starega učitelja Petroviča, ki povdarja vedno in vedno le službo. Katra (gospica Pavla WoIfling) bila je skrbna mati, ki se vedno topi le v ljubezni in skrbi za svojo hčerko ter bi jo rada kar s Stunkom omožila, Popovič in Kragulj, prvi resen šolski nadzornik, drugi pa rudečenos pisar žela sta isto tako burno pohvalo. V pohvalo oskrbeli in podarili so se gospicam Ivanki Hočevar, Amaliji Sturm, Pavli \Vblning in gospej Emi Javorek po jeden prav ukusni šopki. Razven navedenih pripomogli so deloma s svojim sodelovanjem in požrtvovalnostjo deloma s svojo naklonjenostjo še g. c. kr. okrajni sodnik Daniel Suflaj, gospica Ivanka Škofic, ter g. Franjo Grebene, ki nam je dobrovoljno prepustil gorenje prostore svoje hiše v zabavo.
Med prosto zabavo se je živahno plesalo in pelo. Udeležba bila je mnogobrojna iz Ribnice, So-deržice, Blok, da ne omenim Laščanov, ki prihajajo k vsaki jednaki stvari brez izjeme. Dalje nas je počastila z svojimi posetom tudi častita rodbina Lavrič, ki sedaj biva v Ponikvah. Vsi prostori bili so popolnoma polni in gostje zadovoljni s zabavo in postrežbo, želeč, da se kmalu zopet vidimo, kar tudi domačimi jako želimo.
Dohodki bili so jako veliki, kajti oskrbel se je nov stalen oder iu družbi sv. Cirila in Metoda doposlalo se je 16 gld. kot čisti dohodek.
Slednjič mi je de omenjati, da je bilo obnašanje naših in ribniških gospodov dijakov popolnoma taktno in pohvalno ter jih prosimo naj nam zopet kaj jed-nacega prirede.
Is 1*©*tujine 13. avgusta. [Izv. dop.] Preteklo nedeljo napravilo je tukajšnje gasilno društvo v prostorih župana, gosp. Frica Vičiča, javno veselico s šaljivo loterijo, v prid svoje blagajne. Obisk bil je mnogobrojen od tržanov, kakor tudi okoličanov; tudi gasilni društvi iz Zagorja in Planine sta se in corporo udeležili slavnosti. Tombola donesla je čistega dohodka 170 gld. in je ta lepi uspeh prepisati le priljubnost, katero to društvo v obče uživa; posebno upliva na društveni razvoj odbor, kateremu na čelu je vrli in neutrudljivi načelnik g. Petrić, katerega, to iz srca želim, naj Bog še dolgo društvu kot načelnika ohrani. Prej in po završeni šaljivi loteriji, svirala je PoBtojiuska godba in žela občo pohvalo. Postojinski pevci s svojim spretnim pevovodjo zaorili so nam marsikatero pesmico in nauduševali občinstvo. Naudušenje pa je vzraslo do vrhunca, ko je Zagorsko gasilno društvo jelo prepevati lepe naše narodne pesmi s takim poudarkom, da je moral biti vsak prepričan o duhu in zavesti, katera biva v srci našega najskromnej-šega Notranjca. V pozni noči, mej plesom iu petjem, 'počeli so se razhajati obiskovalci veselic in le-ta nam bode ostala v trajnem spominu.
Domače stvari.
— (K gorenjski volitvi.) Na Bledu pri Petranu je bil včeraj velik direndaj. Ves katoliški geueralni štab iz bele Ljubljane imel je ondu svoj glavni stan. Počastili so gorenjske volilce s svojim pohodom: krojač Sturm, državni poslanec Povše, Ilegali, kanonik Kluti, Peterca, Prosenc, urednik Žitnik, kapelana Kalan in Kržič, dr. Gre-gorič, neizogibna Ajuksa dr. Schusterschitz in dr. Supan in drugi. Dopoludne imeli so sv. mašo, šli so baje prosit za volitve srečen izid, popoludne pa je bil volilni Bhod, na katerem je bil glavni govornik Anžokov gospod. Govoril je dolgo ia veliko. Kmetje volilci so ga pazno poslušali, a bolj tiho mnogokrat ugovarjali, jedeukrat čulo Be je prav glasno: „Tako pa vender ne bode res." „Kdo ima več upanja do zmage, Mesar ali Pire — tako piše naš poročevalec — o tem si ne upam še izreči svoje sodbe, zamolčali pa nečem, kar sem sam videl in čul. Ko je prišlo do glasovanja, so kmetje volilci res vsi roke vzdignili za Mesarja, po shodu pa Bem iste kmete čul: BPirc bode vender boljši! Pirca bodemo volili!
— (V Zagreb!) Na drugem mestu priob-čujemo program, iz katerega je razvideti, kako slavnosten vsprejem pripravljajo bratje Hrvatje onim
slovenskim izletnikom, ki pridejo v Zagreb, da si dne 6., 7. in 8. septembra ogledajo tamošnjo izložbo. Iz tega programa je vidno, da Zagrebški slavnostni odbor ne bode Štedd ni truda ni stroškov, da napravi Slovencem kolikor mogoče prijetno bivanje v kraljevem Zagrebu. Zato pa tudi pričakujemo, da bode vsak slovenski rodoljub, kateremu bode količkaj dopuščale okolnosti, pohitel preko Sotle, da vidi lepi napredek najbližjih nam srcu bftfetov. — Oglasila za izlet sprejemajo — kakor smo že naznanili — odbor „Sokola", generalni zastop banke „Slavije" in gospod Vaso Petričic.
— (Zagrebška j ubileJBka izložba) prirejena v proslavo petdesetletnice hrvatsko-slavonske kmetijske družbe, otvorila se je v Boboto dopoludne pri najlepšem vremenu. Udeležba je bila ogromna in sijajna. Prisotni so bili vsi civilni in vojaški dosto-jenstveniki in veliko število povabljenih gostov. Govorili so: kmetijske družbe podpredsednik dr. Jakćin, predsednik razstavskega odbora pl. Vukotinovič in ban grof Khuen Hedervary, ki je razstavo proglasd otvoreno, na kar so pevska društva zapela slavnostno himno, po katere završetku je bil oficijalni pohod prelepe razstave, o kateri bodemo priobčevali obširneja izvestja. Vsi Zagrebški listi izšli so tem povodom v prazničui obliki in proslavljajo razstavo v vezani in nevezani besedi.
— (Slovenski biciklisti v Zagrebu) Kakor smo poročali, peljalo se je v soboto nad 20 biciklistov slovenskega kluba Ljubljanskega v Zagreb ter so bili sijajno in bratovsko vsprejeti. Danes vrnili so se prvi nazaj, večiua pa se še le vrne pozneje. Kolikor smo poizvedeli, udeležili so se iz-mej slovenskih biciklistov štirje dirkanja namreč gg. Bohinc, Pintar, Stiasny in Traven, ter je dobil drugi dobitek za diiko na 10.000 metrov g. Bohinc, dva dobitka pa je dobil gosp. Stiasny. Obširneje bodemo poročali v jedni bodočih številk.
— (Slovenci na izložbi v Zagrebu.) Odbor „Sokola" naznanja nam, da je po poročilih
— katera je prejel iz Zagreba — 2,a prihod Slovencev in za bivanje njihovo v glavnem mestu kraljevine Hrvatske določen sledeči program: Dne 6. septembra: Sprejem na kolodvoru. — Od tod gredo „Sokoli" in druga društva v sprevodu po Ilici na Jelačičev trg, kjer se bodo vse društvene zastave svečano ozališale. — Z Jelačičevega trga zopet v sprevodu do navlašč v ta namen postavljenega „pjevačkoga hrama", kjer se bodo shranile zastave in potem razhod po stanovanjih. — Popo-ludne odidejo vsi slovenski gostje v Maksimir, kjer bode ljudska veselica z godbo, petjem in ognjemeti.
— Zvečer kornera v pevskem hramu. Dne 7. septembra. — Ogledavanje mesta in izložbe. Zvečer vokalni koncert a la Slavjanskij v glasbenem zavodu. Dno 8. septembra. — Ob 11. dopoludne matined s sodelovanjem vseh takrat v Zagrebu zbranih pevskih društev. Ob polu treh popoludne banket in zvečer kornera v pevskem hramu. Temu programu dostaviti je še, da mestni zastop Zagrebški pripravlja še poseben, nenavadno slavnosten vsprejem slovenskim gostom. —
— (K izletu v Zagreb) — Dne G, 7. in 8. septembra bodo v Zagrebu shod vseh hrvatskih pevskih društev. Tem zauimiveje torej bode te dni bivanje vsacega Slovenca v Zagrebu, kajti dana mu bode prilika prepričati se, kako je petje napredovalo v raznih krajih prostrane Hrvatske. — Kakor nam poroča slavnostni odbor, bode slovenskim izletnikom prost priBtop k vsem slavnostim, katere se bodo priredile pevskemu shodu na čast; ni torej dvojbe, da se bode razvila prav pretsrčna zabava, kakeršna je mogoča le mej brati. — Kot posebno zanimivo beležimo baš danes vsprejeto vest, da bode o pevskih slavnostih v Zagrebu nastopal tudi novoustanovljeni pevski klub .Ljubljanskega Sokola".
— (Promet po gorenjski železnici) bil je pretekla praznika ogromen. V soboto zjutraj odšla sta dva vlaka, prvi imel je 43 vagonov, ki bo bili vsi prenapolnjeni potovalcev in romarjev, namenjenih na Šmarno goro, Brezje, Bled, ViSarije. Kačuni se, da se je v soboto na Gorenjsko odpeljalo 8000, včeraj pa nad 4000 oseb. Dasi je državna železnica pomnožila število voz, bilo je vender težko dobiti prostora in v Trbiži so včeraj ljudje faktično drug druzega vlekli nazaj. Navzlic silnemu navalu oseb, vršilo se je vse v lepem redu in potovalci ueso niti proteBtovali, da so se morali
voziti v vozeh za vojaške transporte namenjenih, iz katerih so morali kar po vrsti skakati. Železniško osobje in gg. načelniki postaj vršili so težazni svoj posel z veliko točnostjo in prijaznostjo in z veseljem konBtatujemo, da pri tolikem prometu ni bilo niti najmanjše nezgode.
— (Glas izmej občinstva.) Piše se nam: Dolge ulice so tako ozke in tesne, da se vozovi ne morejo izogibati in občinstvo, ki po teh ulicah pohaja, je v nevarnosti, da ga kak voznik ali jezdec poškoduje. Zlasti vojaki konjiki, ki naglo jahajo, zapro cele ulice in raimogredoči se ne morejo nikamor izogniti ter le k zidu pritisniti in čakati, da jezdeci odjahajo ; mej tem časom jim pa preti nevarnost, da jim kak konj stopi na nogo ali jih sploh poškoduje. Želeti bi bilo, da se te zapreke odstranijo in sploh ulice za voznike in jezdece zapro
— (Na gimnaziji v Mariboru) otvori se pričetkom bodočega Šolskega leta tretja slovenska paralelka.
— (Iz Celja) se poroča, daje soduijska komisija preiskala truplo davkarskega sluge Franca Končana, katero so pri Brežicah potegnili iz Save. Pokazalo se je, da ni imel nikakoršnih ran, da je torej bržkone ponesrečil. — Poznejša poročila pa trdijo, da je ta vest, ki je bila razširjena po vsem mestu, neosnovana. Dognano še ni nič gotovega in se nadaljuje preiskava.
— (V Primskovem pri Kranj i) treščilo je v nedeljo IG. t. m. zvečer okolu devetih v Bredi vasi ležečo Božičevo hišo. Strela razkosala je strešno bruno, razdrobila muogo opeke, priletela skozi okno v hišo, kjer je bila vsa družina zbrana. Tu zadene gospodarja na postelji ležečega v roko, odbije stolčku, na katerem je gospodinja počivala, nogo, oBtnodi starejšega dečka na glavi, ubije v sosedui sobi domačega zajčka ter naposled izgine v zemlji. Ogenj pod streho so sosedje hitro udušili in tudi od strele prizadeti so kmalu okrevali.
— (V Dolenji Planini) treščilo je sinoči ob 8. uri med silno nevihto v stajo g. Lončariča, tako da je bilo vse prosio pje v hipu v ognju, da sta zgorela dva prašiča in jeden konj. Požarniki so prihiteli od vseh stranij: domači, Uoški, RaŠki, Po-Btojinski in Cerkniški ter so le z velikim naporom zabranili, da ni pogorela tudi bližnja hiša. — Vsled požara zakasnila se je dijaška veselica za celo uro in se završila na splošno zadovoljstvo še le proti polunoči. Udeležba je bila od vseh stranij zelo živahna.
— (Nova brzojavna postaja) otvorila se bode v št  Jurji na južni železnici.
— (Nesreča pri streljanji s topiči.) V Št. Lorencu na Dravskem polji pri Ptuji ponesrečil se je 2Gletni delavec Pavel Flogar pri streljanji b topiči ob priliki nove maše. Unela se je poleg njega stoječa posoda z smodnikom ter ga hudo osmodila po obrazu in po rokah, prsih in trebuhu. Prenesli so ga v bolnišnico v Ptuj.
— (Mrtvo našli) so blizu Hajdinskega pokopališča pri Ptujem neko deklico, ki je šla v gozd nabirat smerekove storže. Ker deklica, katero je metala božjast, ni prišla ob pravem času domu, Šli so je iskat in jo našli mrtvo poleg svoje košarice.
— (Iz Reke) se poroča, da je parobrod „Kemenyi" društva „Adrie" zadel ob skale pri Aldemevu in izgubil krmilo in vijak. Neki angleški parobrod pripeljal je poškodovani parobrod v bližnje pristanišče.
— (Na biciklu okolu zemlje.) Poročali smo že kratko o dveh Američanih, ki hočeta na biciklu okolu zemlje in ki sta te dni došla v Gradec. To sta gg. Evgen Stevens iu George D. Mitchell. Pričela sta svoje potovanje v maju t. 1. in sta dozdaj prevozila na kontinentu 4000 kilometrov. Iz Gradca podala sta se v Zagreb, kjer hočeta pogledati razstavo. Potem gresta preko Si-seka, Broda in Maglaja v Sarajevo, dalje preko Višehrada in Soluna v Atene, kjer se ukrcata v Malo Azijo. Preko Palestine, Perzije in Indije poj-deta v Bombay, od tam po morji v Avstralijo in potem domu. Iz Gradca spremilo je deset članov tamošnjega kluba pogumna bicikliška turista do Zagreba.
— (C. in kr. intendancija 3. voja) naznanja, da se bodo vršile obravnave zaradi zagotovi jenja kruha in ovsa za leto 1892. v preskrbo-valni postaji in v preskrbovalnem magacinu v G r a d c i dne 7. septembra, v Mariboru dne 12. septembra, v Ljubljani dne 14. septembra, v Celovci dne 2. septembra, v Trstu
dne 17. septembra in v Goric i dne 19. septembra t. 1. Vsprejemale se bodo le pismene ponudbe, ki morajo biti narejene po določenem formularji ter imajo zapečatene doiti zgorej omenjene obravnavne dni vsaj do 10. ure dopoludne dotičnim c. in kr. preskrbovalnim magaciuom. NatanSneji pogoji se lahko slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne ogledajo pri dotičnih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih. Zvezki pogojev se dobe proti plačilu 4 kr. za tiskano polo pri imenovanih magacinih na željo tudi po pošti. Razglas in ponudbeni formular ogledata se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in sta bila tudi v našem listu z dne 11. avgusta razglašena.
— („lira In o društvo") v Kapeli ima v nedeljo dne 30. avgusta t. 1. ob 3. uri popoludne v šolskih prostorih prvi občni zbor s sledečim vspo-redom: A. 1. Pozdrav. 2. H. Volarič: „Slovauski svet, ti si krasan!" 3. Razlaganje društvenih pravil. 4. Dr. B. Ipavic: „Domovini". 5. Upisovanje novih udov. G. A. Hajdrih : „Jadransko morje". 7. Volitev novega odbora. 8. A. Hajdrib: „Sirota". 9. Slavnostni govor. 10. J. Vašak: „Slovau" 11. Razni pozdravi in govori. 12. A. Leban: „Mornar". 13. Deklamacija. 14. „Bojna pjeBma". B. Prosta zabava. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Novo mesto 17. avgusta. Vajo gasilnega društva vsled spletke uniformovanih meščanov prepovedal okrajni glavar. Na trgu stražili žandarmi, sicer bil navadni mir. Okrajnega glavarja postopanje razjarilo duhove pravih meščanov. Veselica bila sijajna.
Dunaj 17. avgusta. Pogajanja glede trgovinske pogodbe s Švico morale so se dne 15. avgusta na negotovo dobo odložiti, ker je sedaj določen rok pogajanjem z Italijo. Posredovalci razšli so se v trdnem upanji, da se bodo pogajanja kmalu zopet povzela iu naposled završila s povoljnim uspehom.
Budimpešta 17. avgusta. V gorenji in dolenji zbornici prečital se je kraljev re-skript, s katerim se državni zbor odlaga do 3. oktobra.
Razne vesti
* (Poskusen umor v kaznilnici.) V kaznilnici v Subenu hotel je neki na 10 let obsojeni 22letni kaznjenec umoriti kazuiiuiškega nadzornika v bukvovezuem oddelku. Sunil ga je odzadej z ostrim nožem v hrbet, ko je nadzornik sedel pri mizi. Drugi sunek zabranil mu je stražnik ki je pri-hitel na krik ranjenega. Nadzornika prenesli so težko ranjeuega v bolnišnico.
* (Vulkan Col i m a,) 30 milj severozahodno od mesta Colime v Meksiki, začel je bluvati ogenj. Kmalu je bilo vse mesto pokrito z lavo. Muogo ljudi prišlo je ob življenje.
* (Kača zlezla je) dvajsetletnemu Borghi-niu v Florenci skozi odprta usta v želodec, ko je spal na prostem. Zdravniki neso mu mogli pomagati iu umrl je po groznih mukah.
* (Morilec svoje matere.) V Rovinju obsodilo je sodišče nekega Francesca Demariua, očeta dveh otrok, na smrt, ker je pred nekaterimi meseci umoril svojo 60 letno mater s sekiro. Ko se mu je naznanila  obsodba  zasmejal se je na ves glas.
* (Eksplozija.) Pri razstreljevanji, ki se vrši pri podiranji mestnih vrat v Gibetu v Ardeo-ski'tn departementu na Francoskem, bilo je ranjenih 12 delavcev po eksploziji dinamita.
* (Pogum u a deklica.) V Olfenu v West-taluu napadel je 18 letni pekovski pomagač mlado kmetsko dekla. Pogumna dekle se je ubranila napadalcu in ga premagala po daljnem boju ter od vedla eama na policijo.
* (Nesreča.) V Turinu zadela sta parni tramvaj in poln omnibus skupaj. Poslednji prekucnil se je v jarek in je bilo mnogo oseb težko poškodovanih. Neka ženska z otrokom v naročaji bila je popolnoma zmečkana. Nesrečo zakrivil je pijani voznik omnibusa.
Narodno-gospodarske stvari.
o oddaji čistokrvnih plemenih bikov ci-kaste pasme (Beljancev iu Pincgavcev) in sive pasme (Muricedolco v), nakupljenih z državno podporo. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe bode nakupil meseca Beptembra s podporo, katero je dovolilo visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo za pospeševanje govedarstva, nekaj bikov cikaste pasme, t. j. rdeče- in belo-lisastih Beljancev in Pincgavcev ter nekuj bikov sive pasme (Muricedulcev).
Te bike bode oddajal odbor na podlagi doSIih prošenj, in s'eer z ozirom na potrebo dotičnih krajev po čistokrvnih plemenjakih. Beljanci in Pincgavci se bodo oddajali le na Gorenjsko, Muricedolci pa le na Notranjsko in Gorenjsko.
Prošnje za bike je uložiti do
1. Neptemhra i. 1. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbo kranjske v Ljubljani.
Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti :
1. ) Da je pripravljen bika vsprejeti o pravem času na oni bližnji  postaji, katera  bode določena;
2. ) da plača za bika polovico tistih troškov, katere je deželni odbor pri nakupu zanj imel, in
3. ) da podpiše zavezao pismo, u katerim se zaveže imeti prejetega bika dve leti za pleme in, če ga iz katerega koli zadostnega vzroka po dovoljenji deželnega odbora proda, povrniti po 5 gld. za vsak mesec, kar ga pred časom odda.
Živinorejci, kateri bodo rabili prejetega bika Čez 2 leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece, dobili bodo po 20 gld. in za vsak nadaljni mesec po 5. gld. nagrade.
Glavni odbore kr. kmet. družbe kranjske. V Ljubljani, dne 13. julija. 1891.
s Anatherinova uSa voda in zobni prašek 35
ohrani usta, krepča  čeljustno meso   ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vodu velja 40 kr.; jedna Skatlja zobnega  praska 20 kr.\2 steklenic 4 gld.;  12 fikatelj samo 2 gld. (81—102)
Lekarna Piccoll, pri angelju", v Ljubljani, Ounajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska.
„LJUBLJANSKI
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
St. 16.040.
Zahvala.
Povodom praznjevanja rojstnega dne Njega c. in kr. Apostolskega Velečanstva mi je preblagorodni gospod c. kr. deželni predsednik Auilrej barun Hlnkler izročiti iial Uveato goltltusirjev, od katerih je 100 gld. namenjenih Ljubljanskim uboicekom. po 25 gld. pa tukajšnji cesarice Elizabete bolnici za otroke, varovalnici malih otrok, deškemu in pod vodstvom gospe grofice Sofije Auerspergove stojećemu dekliškemu sirotiicu.
Izročuje zajedno te zneske njihovemu blagemu namenu smatram se dollnim, da potom javnosti najtoplejšo zalivalo izrekam za velikodušno darilo naklonjeno stolnega našega mosta uboščekom.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1891. (688) Znpan: drasaelli s. r.
Tujci: ~
16. avgusta.
Pri Um : Dožca, Messner, Marktbreiter, Ficht, 11 1 branu, Zeller z Dunaja. — liranetti iz Rovinja. — Kochler iz Iterolina. — Dr. Lewy, Vidali iz Trata. — Steinherz iz Maribora. — Murosi iz Milana. — Hansalik iz P ulja. — Križ z Vrhnike. — Fink iz Monakova.
Pri Slonu: Gottschalk iz Beroltna. — Fassler, pl. Raranicki, Pischeti z Dunaja. — Hentke iz Banjaluke. — Bajec iz Gorice. — Dr. Tschamer, Weiss, Schreiner iz Gradca. —■ Dr. S ten ta, Petkovich iz Trsta. — Spitz iz Po'uha. — Tnni i« Zadra.
Pri bnvarsbem dvora: Eisenzopf, Krauland z Dunaja. — Margreiter Ljubna. — Katz iz Berolina. — Peris iz Jaške.
Pri Jasnem kolodvora 1 VVunseh iz Trsta: — Candolari z Reke. — Fon iz Srpenice.
Umrli so t IJiiolJaiii:
14. avgusta: Ana Bndnar, poštnega uradnika hči, 11 let, sv. Petra cesta št. 32, jetika. — Rozalija Terpin, črevljarjeva hči, 2 leti, Streliške ulice št. 11, jetika.
15. avgtilta: Fran Steppan, knjigovodjev sin, 16*/i let, Ključavničarske ulice št. 3, jetika. — Janez Klim, pastir, 18 let, Hrenove ulice Št. 15, jetika. — Marija Ma-gerl, markerjeva lici, 7 mesecev, Opekarska cesta it. 27, boi j ast.
16. avgusta: Jovana Medic, posestnikova hci, 22 let. Dunajska cesta št, 32, jetika. — Pavla Fortuna, delavčeva hči, 1'/, leta, sv. Petra cesta Št. 50, meningitis.
V deželni bolnici: 13* avgusta: Ivana Dolar, delavka, 27 let, plufina tuberkuloza.
15. avgusta: Jožef Zupančič, delavec, 34 let, plufina tuberkuloza.
Meteorologično poročilo.
J 1 Q 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
1 (A > *	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	739'1 mm. 7384 mm. 738-2 nm.	18 0° C 88>6* C 190° C	brezv. si. veh. si. vzh.	obl. jasno jasno	000 mm.
g M i« 1—1	7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer	738-2 mm. 7368 mm. 735'6 mm.	16-2° C 26-4° C 190° C	brezv. brezv. si. vzh.	megla jasno jasno	0-00 mm.
> <* 1 «*» 1 T* l	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	7344 mm. 7329 mm. 735 1 mm.	168° C 28-4« C 140« C	si. vzb. si. jzli. al. jzh.	jasno jasno dež.	23-50mm. deija.
Srednja temperatura 20*2°, 20-5» in 19 7», za 0-8', 1*2* in 0-6" nad uormalom.
ID-cLinsLjsIsac "borza.
dne" 17. avgusta t. 1.
(Izvirno telegrafićno poročilo.)
včeraj — danea
Papirna renta.....gld. 92 25 — gld. 9175
Srebrna renta......92 10 —   .    91 55
Zlata renta......,   111-75 —   , 11150
6% marčna reuta ....     ,   102 30 —   „ 102-90
Akcije narodne banke   .   .     „ 1021'— —   „ 1021 —
Kreditno akcije.....„   285 25 —   „  233 50
London.......R   118 05 —   t 11815
Srebro........„     —'— —   „    —'—
Napol......... „      9 40 —   .      9 40
C. kr. cekini......,       * «1 —   . 5-63
Nemške marke......58 05 —   .    58 12'/,
4% državne srečke is I. 1854      250 gld. 135 gld. 50 ki.
Državne arefike iz 1. 1864 100   , 18(>   „   — ,
8gorska zlata renta 4°/0....... 104   „    10 „
gerska papirna renta 5s/a ...... 101   ,   60 .
Dunava reg. »redko 5°/0 . . . 100 gld. 121 „ — „ Zemlj. obe. avstr. 4'V/o *ttst- lirtti •   •   IP   »   — •
Kreditne srečke......100 gld.   188   ,   — ,
Riidolfovo srečke    .....      10   „       20   „   — „
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 a 154 , 50 , Tramway-druŠt. velj. 170 gld. a. v.           .   224   .    — „
/s-f£m
natrona in litijona najbogatejša kiselica
va
je najboljše zdravilo proti mehurnlm dljatezam (proti protinu, grušču in kamenu), proti bo-leznim na ieledol, na lcdvloah in ^-^*^vl"-, s  ' 0U na mehurji, proti kronlo.    L-<*Tsi i \o katarju  sapnikov, ^^t^JJi^^ proti  zlatej   illt J^!^*/a«»l»^»»r in iolte-nlol. ^
^^00^ ako
63
Radinjec
obljubljen je tudi kot hladilna pijač«, yxu*w Md " iJC*"" o^^^**^"        »ku  se zmeša z  vinom, s ^T.°e&°**    '^^*0*'^   sadnim sokom ali s sladkorjem ©•g (Mineralni šampanjec). (278—8)
Založniki v Ljubljani: J. JL.iiiiiiKer, M. KaNtiier, F. JPIatitz.
Zdravilišče
ftadiesko
ima klaellčne in ielezne kopali, posebno zdravilne proti protinu, mehurnlm in tenakim bolesnim, malokrvnosti, onemoglosti itd. itd.
Prospekte pošilja vodstvo zdravilišča Radeln na
Staj it h k i; in.
Obširni  popisi se dobč pri W. Braumiiller-J a na Dunajl.
že rabljen, dobro ohranjen, 54" visok, proda ne takoj asa 40 — Pismena  vprašanja pod
„Rudge" post* restante Litija. (685—1)
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze presrčnega sočutja o bolezni in smrti predragega in ncpozabljivega očeta, oziroma brata, tasta, deda in pradeda, gosp.
SCatija Qolob-a
posestnika in gostilničarja,
za mnoge lepe vence in za Častno spremstvo k sadnjemu počitku izrekamo vsem prijateljem in znancem, kakor tudi gospodom pevcem za ganljivo petje iskreno svojo zahvalo.
V Št. Juriji pri Kranji, 16. avgusta 1891.
t689) Žalujoči ostali.
Zahvala.
Globoko užaljeni po izgubi preljubljunega, dne 15. t. m. po dolgi in mučni bolezni v 17. letu dObe ovoje umrlega jedinega sina
FRANA STEPPAN-A
privatnega učenca trgovskega neillica v Idubljani,
izrekamo vsem onim, kateri so nas tolažili mej boleznijo in o smrti dragega pokojnika, potem za krasne vence in za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku svojo najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1891.
(636) Žalujoči roditelji.
Zaradi praznikov ni bilo mogoče javiti smrt in pogreb niti potom časnikov niti pa rte-listov.
Zahvala.
Globoko ganjeni vsled obilih dokazov sočutja v dolgi bolezni, kakor tudi o priliki izgube preljube hčerke, oziroma sestre
Ane Alojzije Budnar
izrekamo s tem najtoplejšo zahvalo vsem, kateri bo splošno skazali naši predragi ranjki kakorkoli svojo prijaznost. Presrčno se zahvaljujemo tudi za obilo udeležitev njunega sprevoda na iniro-dvor in za mnoge prelepe jej darovane vence.
(687)
Žalujoči ostali.
I KAROLTILL \
g      Ljubljana, Špitalske ulice 10. |
J Pismeni papir s kuverti v kasetah In mapah,
■ v formatu četrtinke ali osmerke, žalni pis~ z meni papir, žalni kuverti in žalne karte, z blanco, vlzitne in naslovne karte, ilustrovane I dopisnice, humoristične karte za turiste, pis-X meni papir za voščila v osmerki, četrtinki #
■ ali celi poli, voščilne karte, obedne karte in g ♦ vizitnice v najelegantnejsi in najmodernejši ♦ m_ obliki. (456—
Gostje iz Prage
obiskali smo prijazni Bled, potem romantiški Bohinj in si ogledali jezera in izvir Savice. — Bivali smo v hotelu pri Bohinjskem jezeru, kjer so nam jako dobro postregli, tako da smo l)ili povsem zadovoljni. Zatorej priporočamo ta hotel vsakomur najtopleje, kdor obišče prekrasno bohinjsko dolino. (684—i)
Velik živinski semenj!
Ker je živinska bolezen v okraju Zatiškem popolnoma pojenjala, dovolilo Je slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji, da bode
živinski semenj v Zatičini
Županstvo Št. Vid pri Zatičini
dne 13. avgusta 1891. (677-2) Kovač, župan.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Ni.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.
46
KX