24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOMfSfSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
Vol. хххп. — leto хххп.
EQUALITY
fN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE .V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
cleveland, ohio, wednesday (sreda), MAY 18, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 98
Nov grob
Martin skubec
Po kratki bolezni je umrl v St. Alexis bolnišnici Martin Skubec, star 54 let. Doma je bil iz vasi Ponikve pri Trebnjem, odkoder je prišel v Cleveland pred 38 leti. Zadnjih 27 let je delal pri Cleveland Transit Co.
Tu zapušča sestro Mrs. Mary Kurent. Soproga Mary je umrla leta 1928. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9:15 uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
*
jack ambrose
Včeraj popoldne je preminil Jack Ambrose, star 57 let, stanujoč na 6313 St. Clair Ave. Pogreb oskrbuje/Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
V zadnje slovo
članice društva Sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da pridejo nocoj ob osmih v Zakrajškov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Tomšič, v četrtek zjutrkj se pa naj po možnosti udeleže njenega pogreba.
DomaČe vesti
Na obisku
Iz Malartic, Quebec, Canada, je prišel na obisk k znancem in prijateljem Mr. Frank Sparm-blek, ki je doma iz Dolenje vasi pri Cerknici. Tu se nahaja pri družini Mrs. Uršula Branisel na Trafalgar Ave. Danes se poda v Indianapolis, Ind., na obisk k bratoma J«hn in Anton, s katerima se niso videli že veliko let. Prihodnji teden se zopet povrne v Cleveland, kjer bo ostal nekaj dni. Dobrodošel!
Seja farmskega odbora SNPJ
Redna mesečna seja odbora in zastopnikov SNPJ farme se bo vršila v četrtek 19. maja v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Seja je zelo važna, ker se bo nied drugim ukrepalo tudi glede piknika, ki se vrši v nedeljo 29. maja. Prošeni so vsi člani in odborniki, da se udeležijo,
V bolnišnici
Mr. Frank Kastelec iz 15405 Holmes Ave. se nahaja v St. Alexis bolnišnici radi sladkorne bolezni. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi • mu pa želimo, da bi Čim preje okreval!
YANDENBERG ZAHTEVA, DA SE POJASNI OBVEZE AMERIKE PRI ZATIRANJU UPOROV V EVROPI
New-yorški senator trdi, da bodo ameriški vojaki poslani v Evropo, da podprejo nedemokratične vlade
WASHINGTON, 16. maja—Senator Arthur Vanden-berg je danes pozval vlado, naj pojasni kakšne obveze bo v okviru Severno-atlantske vojaške zveze imela Amerika pri zatiranju notranjih uporov v deželah, ki so podpisale vojaško pogodbo.
Pes
Vile rojenice
I
!
1
v nedeljo zjutraj so se zgla-^le vile rojenice pri Mr. in Mrs. ^dward Šinkovec, 18103 Neff .^d. in jima pustile v spomin ®inčka - prvoro jenčka. Dekliško ^e mlade mamice je bilo Mary ^arn ter je hči družine Louis in Mary Mam iz Neff Rd. Oče pa sin Mr. in Mrs. Valentine ; Šinkovec na E. 237 St, Euclid, Čestitamo!
Republikanski senator, ki je član važnega odbora za zunanje odnošaje, je rekel, da bi vlada morala jasno povedati, če bodo ameriške čete poslane pod katerimi koli okoliščinami v tuje dežele, v katerih bi izbruhnila re-volta proti vladi in aktivno pomagale tej vladi, da zatre re-volto.
Vprašanje vloge Amerike pri kontra-revolucijah je bilo sproženo ob priliki zaključnih zasliševanj glede Atlantske vojaške pogodbe. Zasliševanja vodi senatni odbor za zunanje odnošaje. Predsednik tega odbora Tom Connally, demokrat iz Texasa, je naznanil, da bodo zasliševanja zaključena v sredo, nakar bo senat moral z dve-tretjinsko večino potrditi pogodbo.
Newyorski senator pravi,
da se bo zatiralo revolte
Senator Linfield iz New Yorka, ki zastopa organizacijo Mladih progresivcer, je prvi opozoril, da bodo ameriški vojaki poslani v dežele Atlantskega pakta, da zatirajo upore. Rekel je, da bi se mladini Amerike moralo odprto povedati, da Atlantska pogodba pomeni, da bodo poslani v Evropo, kjer bodo polagali majaj očim se in nedemokratičnim vladam, ki bi lahko bile strmoglavljene.
Linfield se je oprl na določbo v Atlantskem paktu, po kateri bi se napad na katero koli državo podpisnico pakta smatralo za napad na vse članice, pakta. Oprl se je tudi na izjavo Državnega oddelka glede orožja, ki se ga bo pošiljalo državam članicam v Evropo in dejal, da ta izjava pomeni, da je prvi namen pošiljanje orožja v Evropo, da se ustanovi v državah podpisnicah pakta vojaško moč, ki bi kontrolirala notranje nemire.
Linfield zahteva, da se akcijo o paktu preloži
Senator iz New Yorka je zahteval, da se akcijo glede ratifikacije Severn o-atlantskega pakta preloži in počaka na sklepe Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil, ki se bo sestal v Parizu 23. maja. Pred senatnim odborom je nastopil kot priča proti paktu. Izjavil je, da organizacija Mladih progresivcev, katero zastopa, sicer nima zvez s Progresivno stranko Henry A. Wallacea, da pa se strinja z njenim programom.
Predsednik odbora Connally ni hotel dovoliti, da bi proti Atlantskemu paktu pričal glavni tajnik Ameriškega slovanskega kongresa George Pirinsky. Rekel je, da Pirinsky ni državljan in ne vživa nobenih ustavnih pravic v Ameriki.
Proti paktu je pričal tudi predstavnik metodistične organizacije Commission on World Peace, dr. Charles F. Boss, ki je rekel, da bo organizacija
s katerim se samo nadaljuje mrzlo vojno.
Predstavnica ženskega oddelka Christian Service of the Met-odist Church, Mrs. Clifford A. Bender, je zagotovila, da Sever-no-atlantska pogodba nasprotuje duhu in načelom Združenih narodov in da se bo zoperstavila ratifikaciji pakta.
Rooseveltov sin zmagal v New Yorku
Kot njegov oče pred 35 leti, se je tudi F. D. Roosevelt Jr., boril proti Tammany Hallu
NEW YORK, 17. maja —Na posebnih volitvah v new-yor-škem 20. kongresnem distriktu je danes Franklin Delano Roosevelt Jr., zmagal kljub opozifelji Tammany Halla, proti kateremu se je njegov oče, pokojni predsednik Roosevelt, boril pred 35 leti.
Od treh kandidatov je Roosevelt dobil največje število glasov. Podpirala ga je Liberalna stranka, dočim mu je Tammany Hall zanikal demokratsko nominacijo.
Volilni rezultati so: F. D. Roosevelt Jr., je dobil 41,146 glasov, občinski sodnik Benjamin H. Shalleck, katerega je podpiral Tammany Hall, je dobil le 24,352 glasov, republikanski kandidat William H. Mc-Intyre je dobil 10,020 glasov in kandidatinja American Labor Party Annette Rubinstein 5,348 glasov. Vsi trije Rooseveltovi nasprotniki so vkupno dobili 39,720 glasov.
Rooseveltova zmaga je velika klofuta Tammany Hallu. Po zmagi so mlademu Rooseveltu, ki je star 35 let, pristaši priredili viharne manifestacije.
Volitve v 20. distriktnem kongresu so bile razpisane radi smrti demokratskega kongresnika Sol Blooma, ki je v tem distriktu 13-krat zaporedoma zmagal za sedež v poslanski zbornici.
V volivni kampanji je Roosevelt sicer napadal Tammany Hall, toda je obenem zagotavljal, da podpira Trumanov "fair deal" program, posebnq, kar se tiče stanovanj in civilnih svo-bodščin. Zagotovil je, da je vedno bil demokrat in da bo demokrat tudi ostal. Toda predsednik Demokratske stranke senator J. Howard McGrath je zavrgel mladega Roosevelta, ko je podprl njegovega proti-kandidata Shallecka.
Voditelj Tammany Halla Hugo Rogers je sicer čestital Rooseveltu na zmagi in zagotovil, da bo "dober kongresnik," toda je obenem izrazil up, da njegova zmaga ne pomeni naraščajočo moč manjših strank, tako da bi bilo v stanju "diktirati
NEPRILIKE MESTA. KI IMA DVA POLICIJSKA i ŠEFA LITCHFIELD, 111., 17 maja. — Prebivalci Litchfielda se nahajajo v nerodnem in zelo Zapletenem položaju. Mesto namreč ima dva policijska šefa, ki se črno gledata.
Župan mesta je nedavno imenoval nekega Leroya Franklina za npvega policijskega šefa, FrankUn bi moral zamenjati .policijskega šefa R. G. Stiefela, ki pa se trmastp drži svojega urada in neče pa neče podati ostavke.
V mestu, ki ima 8,000 prebivalcev, ne vedo, kateri od dveh je postavni policijski šef.
Steifel se opira ha mestno postavo, po kateri morajo novega policijskega šefa potrditi mestni očetje. Do tedaj pa ima vso pravico voditi urad. Mestni očetje doslej Franklina niso potrdili, čeprav ga je imenoval župan.
Policijski šef Franklin je pooblaščen, da lahko aretira zločince. Xoda zločince ne more zapreti, ker ima ključe ječe policijski šef Steifel, s katerim Franklin iz razumljivih razlogov ne govori.
Steifel ima tudi ključe policijskega av(a. Z njim pa se ne more voziti, ker mu nobena gasolinska postaja v mestu neče prodati gasoli-na. Fmnklln pa .bi 'gasrtin dobil, toda nin\a ključe od avta.
• Steifel pravi, da ne bo izročil ključe je^išnice, še manj pa avta.
Dva policijsTka. šefa se sprehajata po mestu, vsak ца svoji strani ulice. Ko se srečata, se sicer po strani pogledata, ampak medsebojno se sploh ne oslavlja-ta.
Izgleda, da bo sodnija rekla svojo končno. Težave so v tem, ker glede tega kočljivega vprašanja župan in mestni očetje ne soglašajo-
Združeni narodi zavrgli načrt, da se Tripolitaiujo vme pod Italijo
umaknila podporo temu paktu, velikim strankam.'
KKK teroristi hoteli obesiti vojnega veterana
LAFAYETTE, Ga., 17. maja —Kakšnih 20 Ku Klux Klanov-cev je danes vdrlo v stanovanje 26 let starega vojnega veterana J. S. Stokerja.
Člani tega ameriškega fašističnega'gibanja so vojnega veterana v prisoštvu njegove žene in treh otročičev a silo odpeljali iz hiše, ga vrgli v avto, odpeljali na neko osamljeno mesto in mu za vrat zataknili zanko, češ da ga bodo obesili.
Žena Stokerja je skoro padla v nezavest, otroci pa so začeli milo jokati, ko so jim teroristi odpeljali očeta.
Serif Wymon Harmon je ukazal takojšnjo preiskavo glede tega novega nasilja Ku Klux Kla-novcev.
Stoker, ki je komaj ušel, je na policiji izjavil, da so mu Ku Klux Klanovci ukazali, naj poklekne, nakar so mu za vrat zadrgnili zanko. Vmes je drhal vpila "Obesi ga!" in "Ubij ga." Na njegovem vratu so se poznali znaki vrvi, srajca pa mu je bila vsa krvava, ko je prišel na policijo in zaprosil za zaščito.
Kljub takojšnji policijski akciji, pa ni bil ulovljen niti eden član teroristične organizacije.
Ogromna množica na predvajanju slovenskega filma
Včeraj je v gledališču "Abby" na Waterloo Rd. bil predvajan prvi slovenski umetniški film "Na svoji zemlji." Ogromna množica naših Slovencev in Slovenk se je trla pred blagajno gledališča že ob 6.30, ko so se odprla vrata., Četrt ure za tem je gledališče bilo nabito polno, zunaj pa je še vedno v dolgi vrsti čakalo na stotine naših rojakov in rojakinj.
Ker je dvorana za predstavo ob 7. uri bila prenapolnjena, je na stotine posetnikov bilo prisiljeno, da so se udeležile druge predstave ob 9. uri zvečer. Mnogi pa so se vrnili domov.
Menda za nobeno našo prireditev, ni vladalo tako veliko zanimanje, kot prav za to predvajanje prvega slovenskega umetniškega filma. Značilno je, da se je v velikem številu udeležila tudi mladina.
Clevelandski Slovenci so z velikim zanimanjem sledili filmu. Nič jih ni motila velika vročina^ v nabitem gledališču.
Каф^ samega filma tiče, je kot prvi slovenski film Ml res izboren, čeprav se s tehnične strani ne more še primerjati z ameriškimi. Toda filmska industrija v Sloveniji je šele v povojih.
Za nas ameriške Slovence, ki smo čitali le poročila o obnovi, borbah in socializaciji Slovenije v naših časopisih, je ta film bil nekaj povsem novega. Skupaj z obzornikom "Izgradnja" nam je živo predočil novo Slovenijo, ki se bori in kljub ogromnem trpljenju in žrtvah vstaja v novo življenje ter z velikim navdušenjem gradi svoj novi red.
Vodstvo gledališča je poročalo, da je prejelo mnogo telefonskih klicev, če se bo film ponovilo, ker je bilo veliko ljudi, ki radi enega ali drugega vzroka niso mogli snoči iti v gledališče, a film pa bi radi videli. Zato se je vodstvo pogovorilo s tozadevnim odborom in film se bo ponovno pokazalo v Abby gledališču v soboto popoldne ob 2. uri in potem zopet ob 4. uri. Tako se bo dalo priliko videti film tudi onim, ki ob večerih delajo.
Film "Na svoji zemlji" bodo kazali tudi 25. maja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. pod avspicijo podružnice št. 39 SANSa.
Arabci napadajo Zedinjene države, ker se zoperstavljajo neodvisnosti Libije
NEW YORK, 18. maja—Generalna skupščine Združenih narodov je danes zavrgla načrt, po katerem bi se libijsko področje Tripolitanijo izročilo pod poverjeništvo Italije.
Za načrt je glasovalo 33 držav, proti 17, osem držav pa se je vzdržalo glasovanja. Toda,
ker predlog ni dobil dve-tretjin-ske večine glasov, je avtomatično propadel.
8,000,000 NEMCEV VOLILO ZA LJUDSKI KONGRES
BERLIN, 17. maja — Uradni volilni rezultati glede volitev kandidatov za nemški Ljudski kongres v sovjetski zoni so:
Za kandidate Ljudske fronte je bilo oddanih 7,943,949 glasov proti 4,080,272.
Izvoljenih je bilo 2,000 članov Ljudskega kongresa. Krščanski demokrati in liberalni demokra ti so večinoma glasovali proti.
Na operaciji
V Doctor's bolnišnici se na haja poznani Andy Božič iz 23106 Nicholas Ave. Danes se je moral podvreči operaciji. Želimo mu skorajšnje popolno okrevanje!
Z današnjo akcijo Združenih narodov je resno ogrožen sporazum, ki sta ga sklenili Anglija in Italija glede delitve bivših italijanskih kolonij. Ta načrt so zagovarjale tudi Zedinjene države.
Pred tem je skupščina odobri-a načrt, da se Kirenaiko izroči pod upravo Anglije, ki namerava na tem področju zgradi vojaške baze. Toda o celotni reso-uciji, po kateri bi si velike sile razdelile bivše italijanske kolonije, se bo še glasovalo.
Arabci in Slovani napadajo imperializem
Generalna skupščina je porazila predlog arabske države Irak, da se takoj da polno neodvisnost bivši italijanski koloniji bi ji. Skupaj z delegati slovanskih držav so Arabci napadli Zedinjene države in Anglijo, da glede kolonij zagovarjata imperialistično politiko, to je, da se hočeta polastiti bivših italijanskih kolonij.
Slovani in Arabci trdijo, da sta se Anglija in Italija sporazumeli in sklenili kupčijo s kolonijami in da so pri tej kupčiji Zedinjene države bile "molčeči partner."
Sirijski delegat Rafik Asha je posebno ostro napadel zapadne sile. Zahteval je takojšnjo neodvisnost za celo Libijo in napovedal, da se bo Tripolitanija "z vsemi sredstvi" zoperstavila načrtu, da se jo vme pod italijansko vladavino. Ameriko pa je obtožil, da izvaja popolnoma imperialistično politiko.
Zaključno besedo je imel sovjetski delegat Jakob Malik, ki je obtožil zapadne sile, da so sklenile 'cinično kupčijo" z bivšimi italijanskimi kolonijami.
Fašistična Španija bo brez posojila
WASHINGTON, 17. maja — Vladni uradniki so danes dali drugo klofuto fašističnemu režimu Španije, ko so zavrgli prošnjo Španije, da se ji odobri več-milijonsko posojilo.
Toda uradniki Državnega oddelka in vladne Uvozno-izvozne banke so izjavili, da nočejo raz-motrivati o prošnji Španije "za sedaj," kar pomeni, da ima Franco še vedno izgledov, da bo posojilo lahko dobil pozneje.
Španski predstavnik v Wash-ingtonu Andres Moreno je izjavil, da bi njegova dežela potrebovala okrog $1,250,000,000 za "obnovitveni program." Obveščen pa je bil, da je Španija vsled svojega sedanjega finančnega stanja prevelik rizik.
Opazovalci menijo, da bi Španija dobila posojilo, če bi uvedla nekakšne "ekonomske reforme," kakor Л0 ji to svetovali ameriški uradniki.	'
Pogajanja so trajala deset dni. Tekom pogovorov je španski predstavnik skušal prepričati ameriške uradnike, da bo Španija postala izboren trg za velike količine ameriškega bombaža, žita, strojev, sirovin in ostalih potrebščin pod pogojem, da se ji odobri ameriško posojilo.
Baje so aperiški predstavniki odgovorili Morenu, da ne vidijo nobene možnosti, da bi Španija bila v stanju vrniti katero koli ameriško posojilo, posebno pa ne, če bi presegalo eno mili-, jardo.
WALLACE ZAKLJUČIL SERIJO GOVOROV
NEW YORK, 17. maja—Vo-ditelj ameriških progresivcev Henry A. Wallace je danes zaključil serijo svojih mirovnih govorov, katere je imel v večjih mestih Amerike.
Wallace je posebno svaril pro-
Predlagal je, da se kolonije po- 4;i nevarnosti Severno-atlantske;
stavi pod poverjeništvo Združenih narodov, s tem, da se jih pripravi za čimprejšnjo neodvisnost.
Ameriški delegat Warren Austin je jezno zavrgel obtožbe o ameriškem imperializmu, angleški delegat Sir Alexander Cadogan pa je te obtožbe kratko označil za "neumnpst."
AMERIKA BO ODOBRILA МЕШК1 VEČJO POSOJILO
MEXICO CITY, 17. maja — Zedinjene države bodo verjetno kmalu odobrile Mehiki posojilo v znesku $100,000,000, ki jih potrebuje za razvoj svojih ležišč olja,
S posojilom bodo ameriške družbe prvič po letu 1938 izkoriščale oljne vire Mehike. Za te namene bo ustanovljena skupna Ameriško-mehiška uprava.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
vojaške zveze, ki je po njegovem zagotovilu zvišala vojno nevarnost.
Zaključni govor je Wallace imel v Madison Square Gardenu. Rekel je, da je v teku ture spoznal, da se je ameriško ljudstvo začelo buditi in se zavedati nevarnosti Atlantskega pakta.
"Ljudstvo je sprevidelo, da je ta pakt pogodba s smrtjo. Liberalci pa so ga spoznali kot prvi veliki korak v fašizem.
"V srcih vseh ljudi je ogromna želja za mirom. Pariška konferenca (velikih sil) mora to željo spemeniti v določene sporazume,' je med ostalim rekel bivši podpredsednik.
TRIJE СЕШ OBSOJENI V PRAGI bADI IZDAJSTVA
PRAGA, 17. maja—Češkoslovaški tiskovni urad je naznanil, da 80 radi izdajstva bili obsojeni na smrt trije češki uradniki.
V dosmrtno ječo pa je bil obsojen gen. Karel Kultvasr.
stran 2
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
_Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece).
..$8.50 , 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$10.00 - 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
POLOŽAJ CERKVE NA POLJSKEM
Zadnje čase ameriški časopisi obširno poročajo o obnovljenih trenjih med cerkvijo in državo na Poljskem. Kot v večini držav vzhodne Evrope, se tudi na Poljskem cerkvena hijerarhija ne more pomiriti z novimi ekonomskimi in socialnimi odnošaji. Se vedno jim nasprotuje z vsemi sredstvi, ki ji stojijo na razpolago, najrajši pa to borbo vodi pod krinko "obrambe vere."
Na Poljskem, kjer je pretežna večina prebivalcev katoliške vere, so ti odnošaji med cerkvijo in državo postali tako zaostreni, da so celo po vojni nekateri duhovniki aktivno sodelovali z podtalnimi proti-vladnimi skupinami. Večkrat se je zgodilo, da so duhovniki načelovali takšnim skupinam, ki so pobijale vladne uradnike in člane levičarskih strank.
Na številnih obravnavah na Poljskem je bilo razkrito, da so nekateri duhovniki celo odprto hrabrili umore in rope.
Trpke obtožbe poljskega tiska proti nekaterim duhovnikom so naletele na gluha ušesa pri najvišjih predstavnikih cerkve. Še vedno, kljub pomirjevalnim ponudbam za poravnavo spora, ni prišlo do pravih odnosa j ev med cerkvijo in državo, ki bi omogočili mirno delovanje cerkve in obenem odstranili ovire, ki stoje na poti novi Poljski.
Za boljše razumevanje teh trenj, kakor tudi verske svobode, ki pa nima nič skupnega s politično aktivnostjo nekaterih duhovnikov, bo dobro, če omenimo izjavo, ki jo je še marca meseca podal poljski minister za javno upravo, Wladyslaw Wolski.
Wolski, ki jp govoril o odnošajih med cerkvijo in državo, je med ostalim rekel:
"Zadnje mesece, so nekatere skupine duhovnikov pokazale znake naraščajoče sovražnosti napram vladi in ljudski demokraciji. Več članov višje cerkvene hijerarhije je skušalo potom pastirskih pisem in zaupnih navodil povzročiti nemire in napetost, češ da je vera ogrožena, čeprav takšne trditve nimajo nobene osnove.
"Primeri, ko duhovniki ne samo podpihujejo, pač pa celo sodelujejo s kriminalnimi in proti-vladnimi skupinami, niso redki. To stanje cerkvena hijerarhija ni skušala preprečiti s proti-merami. Cerkvene oblasti se ne zoperstav-Ijajo infiltraciji zločinskih elementov v verske organizacije, katere skušajo izkoriščati kot osnovo za svoje aktivnosti.
"Jasno je, da je to nasprotno naporom velikega dela ljudstva, ki obnavlja svojo deželo; ljudstva, ki se v želji za redom, mirom in blaginjo zoperstavlja vsem poskusom, da bi se oviralo deželo pri njenem napredovanju in socialnih pridobitvah.
"Budno čuvajoč mir in javni red, vlada ne bo trpela nobenih hujskajočih aktivnosti. Iz tega razloga samo napu-ščanje sedanjega stališča duhovščine in zavračanje njene vladi sovražne taktike, lahko ustvari pravilno osnovo za normalne odnošaje med cerkvijo in državo.
"Vlada z vso odločnostjo izjavlja, da ne namerava zatreti verske svobodščine. Duhovščina na Poljskem uživa nekatere pravice, ki so daleč bolj obsežne kot pa so pravice duhovščine v ostalih evropskih deželah. Vse govorice, da se je v šolah prenehalo z verskim poukom, so brez vsake podlage. Verski pouk bo ohranjen, toda vlada vztraja pri strogi izpolnitvi ustavne določbe, da se verske svobodščine ne sme izrabljati za kršitve zakonov. Vlada ne bo trpela zlorabo vere s strani nekaterih duhovnikov, ki sejejo med mladino razdor in jo hujskajo proti vladi.
"Istočasno se vlada odločno zoperstavlja vsem dejanjem, ki žalijo verske čute vernikov in kršijo zakone. Samostanske šole in ustanove, ki jih vodijo duhovniki, kateri spoštujejo obstoječe zakone, imajo zajamčene svoje podedovane pravice.
"Dobrodelne verske ustanove prav tako lahko vršijo svoje aktivnosti, po pravilni kontroli in preiskavi s strani vlade.
"Vladne oblasti se ne nameravajo vmešavati v verske zadeve in ne v notranjo upravo cerkve. Lojalne versk^ ustanove in predstavniki duhovščine imajo zajamčeno polno zaščito v soglasju z žakoni in ustavo.
"Doslej so odnošaji med cerkvijo in državo dokazali iskreno željo s strani vlade, da se upootavijo normalni odnošaji v duhu lojalnosti in vpoštcvanja javne blaginje."
PET NOVIH ZADRUG V SLOVENIJI
Od začetka leta lo srede marca se je število kmečkih obdelovalnih zadrug v Sloveniji zvišalo od 68.na 94. V 34 vaseh so razen tega pripravljalni odbori, ki so že napovedali ustanovne občne zbore. V torek je bila ustanovljena nova obdelovalna zadruga v Divači, v četrtek pa v vasi Trška gora. Kranjski okraj ima sedaj 5 kmečkih obdelovalnih zadrug in 11 -pripravljalnih odborov za nove kmečke obdelovalne zadruge. V naslednjem prinašamo krajša poročila z ustanovnih občnih zborov novih obdelovalnih zadrug v Dram-Ijah, Veliki Pirešici in Stari Fužini.
V Dramljah
Drami je v okolici Celja so te dni doživele velik dogodek. Devetindvajset kmečkih ljudi je sklenilo prenehati s starim načinom življenja in si ustanoviti obdelovalno zadrugo. Pripravljalni odbor, ki je že dalj časa urejal prve temelje zadruge, je dognal priprave tako daleč, da je lahko sklical ustanovni občni zbor v vaškem prosvetnem domu.
Razburjeni a veseli so se zbrali zadružniki v domu, ko so med nje prišli zastopniki Partije, Fronte in oblasti. Z napeto pozornostjo so poslušali njihove pozdravne besede in na obrazih se jim je bralo, da jim govorniki odkrivajo v preprostih besedah to, s čimer so se vse življenje borili, a kar bodo eele sedaj lahko odložili, ko se bodo združili v eno družino.
Dobro so razmislili pravila in se o njih tudi podrobno poraz-govorili. Sporazumeli so se, da bodo dohodek delili tako, da ga bo 80% odpadlo ha delo, 20% pa na vloženo zemljo, stroje in živino. Vsak zadružnik bo imel pol do il ha ohienice.- Zadružnikom z otroki so priznali posebne dodatke, če oče in mati opravita v mesecu 60 delovnih dni, jim bodo pripisali tri delovne dni za vsakega otroka, če jih opravita 40, dva delovna dneva, če jih opravita 30, pa enega in pol. Ce pa je mati sama ali oče sam, mu bodo za 30 delovnih dni pripisali za vsakega otroka 3 delovne dni, za 20 delovnih dni dva delovna dneva in za 15 delovnih dni 1 in pol. Za zadružni obratni sklad bodo vsako leto
vložili 10% dohodkov. Dva odstotka dohodkov bodo letno od-kazali socialnemu skladu, ki bo skrbel za bolne in stare zadružnike.
Ko so se do dobra pogovorili tudi o drugih nalogah, ki bodo sedaj vsebina vsakdanjega življenja zadruge, so si soglasno izvolili upravno vodstvo. Za predsednika so si izbrali Miho Močnika, ki mu bo pomagalo več drugih dobrih gospodarjev. Pozno v noč so se pletli pogovori o novem življenju in zadružniki se kar raziti niso mogli. Bili so veseli, ker so napravili tako velik korak v novo življenje.
V	Veliki Pirešici
Tudi v Veliki Pirešici so te dni ustanovili obdelovalno zadrugo, v katero je vstopilo 13 družin z 21 člani. Združili so se predvsem mali kmetje, ki so vse doslej najbolj čutili izkoriščanje nekdaj veleposestnikov, danes pa tudi vaških bogatašev.
Občni zbor je bil zelo živahen in so se zadružniki p o dolgem razpravljanju sporazumeli o vsem, kar bo temelj njihovih novih odnosov. Ohišnice so odmerili po 10 do 40 arov in pri tem poudarili, da bi jih večja ohišnica samo ovirala pri delu za zadrugo. Z veseljem so sprejeli prvi setveni plan nove zadruge, ki jim zagotavlja, da bodo odslej sami gospodarili na svojem. Za brigadirja so si izbrali najboljšega zadružnika.
V	Stari Fužini
Stare Fužine so zopet pokazale, da so stara partizanska vas.
V	soboto 12. t. m. so se v prostorih zadružne sirarne zbrali najzavednejši kmetje, ki so sklenili, da si ustanovijo svojo obdelovalno zadrugo. Tako se je Stara Fužina pridružila Srednji vasi, kjer so nedavno ustanovili prvo obdjslovalno zadrugo v jeseniškem' okraju. Nova zadruga v Starih Fužinah se imenuje po junaškem bohinjskem partizanu Kmečka obdelovalna zadruga "Tomaž Godec",
Starofužinski zadružniki so trdno odločeni, da bodo s svojim delom dokazali vse prednosti socialističnega načina gospodarjenja. Prepričani so, da bodo tako pritegnili v svojo družino prav kmalu tudi tiste sosede, ki se do danes še niso mogli odločiti.
TOVARNA LIKERJEV V AJDOVŠČINI
Na desnem bregu potoka Hub-Ija je med drevjem, ki je že pognalo prvo zelenje, skoraj skrita tovarna, da jo s ceste težko ugledaš. Že na koncu poti po zelenečem drevoredu, ko že skoraj stojiš pred poslopji, komaj zaznaš življenje v njej. Prav za prav ne moreš verjeti, da v poslopjih, ki imajo videz zapuščenega zidovja, ki ga je v dolgih letih, odkar stoji brez haska, razjedel čas, živeli in delali ljudje.
V teh zgradbah, ki so vanje prinesli življenje šele novi gospodarji, se danes razvija in bori za proizvodnjo tovarna likerjev in drugih sadnih proizvodov. Nenavadna in obenem bogata je zgodovina tovarne.
Pred dobrimi stodvajsetimi leti jo je zgradila Avstrija v vojaške namene, le majhen del tovarne je bil namenjen tekstilni industriji. Kasneje se je v vse zgradbe naselila tekstilna industrija in tako je prevzela Italija, ko je zasedla naše primorske kraje. L. 1927,pa so Italijani tovarno popolnoma izropali, vse dragocene stroje so preselili v Podgoro pri Gorici z namenom, da bodo primorske delavce prisilili oditi na delo v Italijo, kjer bi jih načrtno poitali-jančevali. Tako so ostale tovarniške zgradbe zapuščene, brez slehernega življenja in so dolga leta razpadale. Tu pa tam so jih začasno izkoristili za skladišča ali podobno, posebno med
zadnjo svetovno vojno so v njih uredili začasne konjušnice.
Kako so ustanovili podjetje za predelavo sadja
Leta 1945, ko je bila tudi naša Primorska osvobojena, je letina bogato zasula Vipavsko dolino s pridelki, posebno s sadjem. Bilo ga je toliko, da so se veje drevja šibile in lomile pod težo plodov. Takrat je ta izredno dobra sadna letina pokazala, da ima prav Vipavska dolina vse pogoje za zgraditev sadne industrije.
Pokrajinsko poverjeništvo za Slovensko Primorje je začelo takoj po osvoboditvi ustanavljati svoja pokrajinska podjetja in je takrat prišlo tudi do zamisli, da bi staro, napol razdrto in zapuščeno tekstilno tovarno obnovili, jo vsaj za silo uredili in v njej ustanovili podjetje za predelavo sadja.
"Bil sem takrat še v vojski, na Vipavskem vojnem področju, ko me je nekega dne poklical k sebi referent za organizacijo pokrajinskih podjetij na Poverje-ništvu," pripoveduje Jože Gač-nik, sedanji direktor tovarne. "Razložil mi je celoten načrt in me vprašal, če bi imel toliko poguma, da bi se spoprijel z vzemi težavami za izvedbo te težke naloge. Pred vojno sem bil kletar pri nekem podjetju z vinom in sem to referentu tudi povedal. Poguma in volje do dela mi takrat ni manjkalo, čeprav nisem prav dobro vedel, kako se bom
naloge lotil. No, dolgo nisva me-šetarila. Zaupno nalogo sem prevzel."
Samo troje delavcev je bilo v začetku
Samo troje jih je bilo v začetku. Jože Gačnik, ki je vodil delo, Joško Maraž in sodar Ven-ceslav Gorkič. In ta trojica se je z neverjetnim pogumom in vztrajnostjo vrgla na delo. Vse prostore so morali najprej očistiti nesnage, ki se je v vseh dolgih letih nabrala v njih. Spočetka so si zasilno uredili samo en prostor, ki jim je bil obenem spalnica, delovna soba, pisarna in vse drugo. Imeli pa so dva milijona lir kredita in vso pomoč oblastnih organov, pri čemer se .je posebno izkazalo vipavsko vojno področje. Trojica je dobila novih sodelavcev, da jih je bilo vseh skupaj že v kratkem času sedem.
Po zasilni ureditvi prostorov so si iz kotla za kuhanje svinjske krme uredili destilacijski kotel, ki so ga kurili z drvmi. Na parni kotel takrat še ni bilo mogoče misliti. Pa je šlo tudi tako. Uspelo jim je nakupiti blizu dvanajst vagonov brinja, da so na to iz brinjevih jagod začeli kuhati brinjevo žganje in olje. Se veda pa so od kmetov nakupovali tudi sadje in ga prodajali dalje, da so si tako ustvarili os novno glavnico za nadaljnje delo.
Tako je bilo vse leta 1946. Vzporedno s skromno in malenkostno proizvodnjo brinjevega žganja so dalje urejevali tovar no, popravljali in obnavljali prostor za prostorom in širili svoje podjetje. Domačini so se smejali tem prvim poizkusom proizvodnje, se jezili, češ, da so z brinjem "zasmradili" vso dolino delovni kolektiv pa je kljub temu narastel od sedem пд dva-intrideset ljudi.
"Mar mislite, da smo imeli malo dela, malo vseh križev in težav", pripovedujejo danes ti prvi pionirji. "Dobiti tovarno v roke v takem stanju, in jo potem urediti in spraviti na tako višino, na kateri je danes, dra gi tovariši, ni bila malenkost. Si lahko predstavljate? Streha, ki je bila vsa zaraščena z meter visoko travo, je ob deževju ta ko propuščala, da smo morah delati pod dežniki, tako je lilo na nas. Okna niti enega celega Zabili smo jih z deskami, v kolikor jih nismo založili z opeko. Okenskega stekla nismo imeli, še sanjati si nismo upali o njem. Tako smo uporabili deske in opeko, da smo se vsaj zasilno zavarovali pred burjo in drugimi vremenskimi neprihkami, ki se jih pa vseeno nismo povsem ubranili. Vendar kljub temu ni nihče zapustil dela, nihče ni vrgel puške v koruzo ..."
Mirko Lampe, ki je vodil vse strokovno delo v tovarni, začel s kuhanjem žganja in kasneje prvih likerjev, je imel v današnjem obratovodji tovarne Jerku Beretiču vzornega učenca. Ta si je vse tehnično znanje, s katerim danes uspešno vodi celotno delo v tovarni pridobil z nenehnim študijem in- neumornim praktičnim delom.
"Veste takrat smo delali likerje iz brinjevega žganja," z nasmehom pove, če ga vprašaš o tistih dneh. "No, najboljši ravno niso bUi, imeli so duh in okus po .brinju. Ne morem pa reči, da so bili slabi, saj so šli vsi do zadnjega v promet . . ."
V seziji 1947 so delo že precej mehanizirali
Sredi sezone leta 1947 so dobili boljše tehnične priprave in potrebno posodo. Prebivalstvo Vipavske doline so zainteresirali za odkup, da so ga mogli dobro in uspešno izvesti. Dobili so nove stroje, kakor hidravlično stiskalnico, moderne polnilne aparate in polavtomatski stroj za zapiranje steklenic, obenem pa velik in moderen parni destilacijski kotel. Potreba po novi in novi delovni sili je rastla z vsakim dnem. Vrata v tovarno so se na široko odprla in delav-
ci — domačini, ki se takrat že niso več smejali, so začeli prihajati v velikem številu v podjetje. Skoraj vse delo, ki so ga do takrat večinoma opravljali ročno, je postalo ob strojih mehanizirano in tembolj vabljivo za novo delovno silo.
Tudi proizvodnja se je tisto leto razširila na izdelovanje sadnih sokov, sadne pulpe, sirupov in naravnih likerjev v večjem obsegu. Obenem pa je tovarna prevzela tudi organizacijo za nabiranje in odkup malin in drugih gozdnih sadežev ter zdravilnih zelišč za "Zdrav-prom." Iz sadja slabše kakovosti, pa so začeli izdelovati tudi razne destilate, ki so jih potem tudi uporabljali za izdelavo naravnih likerjev.
Lani pa se je tovarna, preimenovana iz Podjetja za eks-port in predelavo sadja v Tovarno likerjev in predelave sadja, že široko razmahnila. Poleg Vseh že naštetih proizvodov so začeli izdelovati tudi kompo-te, pozneje tudi vse vrste marmelad, rasla pa je tudi likerska proizvodnja, ki se je razširila iz ekstraktov na naravne likerje in se zvišala za 300 do 400 odstotkov.
Tovarna ima pred seboj široko bodočnost
Vendar viška tovarna še ni in ga še dolgo ne bo dosegla. Vse možnosti ima, da se bo razvila iz skromnega podjetja v eno največjih tovarn te vrste v državi. In kar je najvažnejše: dvignila se je. iz najbolj primitivne obrti in se razvila v široko podjetje, z resničnim in vztrajnim prizadevanjem in z velikimi napori delavcev. Vsa
leta, ko sb tovarno šele pripravljali in obnavljali, so graditelji delali in vtrajali pod najtežjimi pogoji. Delali so, ne da bi pO" znali uradne delovne ure. Nihče ni pisal in nihče ni vprašal za plačilo vseh tisočev nadur i® prostovoljnih delovnih ur. Delali so z zavestjo, da vračajo PH' morski industrijo in s tem izboljšujejo tudi svoj življenski standard.
Tudi letošnja sadna sezonai ki bo prihodnji mesec nastopila, jih bo našla pripravljene. Čeprav nepretrgoma izdelujejo izvensezonske proizvode kot žganje, likerje, džeme i. dr., s" vendar vse pripravili že zdaj za izdelavo sezonskih izdelkov sadnih sokov, kompotov, pulp® in ostalega. Obenem pa bodo tUr di nadaljevali z obnavljanjem i'' gradnjo tovarne. Prebelili bodo vse prostore, tovarno pa bodo tudi razširili z gradnjo nov® žganjarne, destilacije in še nekaterih potrebnih prostorov.
Ko polaga tovarna v Ajdo^' ščini zdaj, ob prvi polovici p®'' letnega plana obračun svojega dela, se nam odpira pogled ^ jasne in pomembne rezultate j"' naške borbe delovnega kolekti' va za proizvodnjo. Imena pr^''' pionirjev Joška Gačnika, Jerik® Beretiča, Venceslava Gorkic*' Joška Maraža in ostalih, ki s" se izkazali v proizvodnji Fran"^ Česnika, Jerice Ciglič, Andreji Žigona, Alojza Žigona, Vidmarja, Štefana Bizjaka, P"' rice Černigoj, Mira Vrtovc*' Kristine Kobal, Ivanke Konest®' bo in Angele štancar nam vore, da tudi v bodoče ne popustili v borbi za proizvod^J" in v borbi za plan.
GRŠKI BEGUNČKI V SLOVENIJI
2rtve nasilja, ki ga nad mirnim prebivalstvom v Grčiji izvajalo monarhofašisti, so tudi otroci borcev demokratične armade. Nasilje nad temi nedolžnimi žrtvami moremo primerjati le z najbolj podlimi zločini nacistov v minuli vojni.
Zato si je pred pobijanjem, zapiranjem, k o n c entracijskimi taborišči ter pred umiranjem od pomanjkanja in lakote v domovini poiskalo zavetje in rešitev mnogo otrok in njihovih mater v Jugoslaviji. Pobegnili* so čez mejo v Jugoslavijo in jugoslovanski narodi, ki so si priborili svojo svobodo pod podobnimi pogoji, so jih sprejeli z odprtimi rokami. Pomoč žrtvam reakcionarnega nasilja smatra jugoslovansko delovno ljudstvo za svojo prvo dolžnost v borbi za mednarodno solidarnost.
Skrb za beguiice je prevzel Jugoslovanski Rdeči križ. Sestradane, do smrti preplašene in onemogle otroke in njihove matere je nastanil Rdeči križ v novo ustanovljenih mladinskih domovih. Posamezni Glavni odbori Rdečega križa so prevzeli v oskrbo primerno število otrok.
V LR Slovenijo je prispela prva skupina grških beguncev v začetku julija 1948. Tej skupini so pozneje do septembra sledile še tri in po stanju 22. marca živi v treh Mladinskih domovih in enem okrevališču Rdečega križa Slovenije 401 otrok v starosti od enega in pol da vključno devetih let. Od tega skupnega števila je 207 dečkov in 194 dchl:?. Z otroki so v domovih tudi grške žene in mladinke, ki so pribežale v 'Jugoslavijo.
Predšolski otroci, ki jih jo 201, žive delajo in se igrajo pod skrbno roko otroških negovalk, a šoloobvezni imajo v vseh domovih redni pouk. Poučujejo učitelji iz LR Makedonije, ki obvladajo njihov materni jezik, saj je večina teh otrok iz Pirin-ske Makedonije. Nobeden izmed begunčkov ni v domovini mogel obiskovati šole, zato so vsi nepismeni. Učni uspehi so vsak dan večji. Otroci počasi pozabljajo na strahote, ki so jih preživeli, postajajo veseli in vse
bolj sproščeni in vse to vpi'^^ na njihovo dojemljivost in sobnost učenja. Učiteljem, ki^ od začetka morali delati vsakršnih učnih pripomočke^' bodo pri delu bistveno poma^' le začetnice, računice in slik^^ ce v makedonščini, ki so J' mladinski domovi pred kratk'"" prejeli od ministrstva za sveto LR Makedonije. Učitelj' domovih tedensko sklicujejo ^ otroške negovalke in grške ^
ne ter mladinke na vzgojne Stanke. Tu se uče, kako no postopati s jft-edšolskim kom, kako ga pravilno vzgaja in pripravljati na šolo.
Pedagoški vodje mladinsl^'^ domov skupno z GO Rdeče? križa Slovenije skrbe tudi kulturno prosvetno delo v d ^ movih. Potujoči kineraatog'"^ je obiskal domove in predvaJ .
jugo slovanski dokumentar
film "Grški otroci". Pri рг^^ј^ du meje in v zbirni bazi je v filmu posnetih mnogo otro ' ki sedaj žive v LR Slov^o'^^, Film bi moral biti predvaja'' ^ Parizu na zasedanju Genera skupščine OZN, vendar je glo-ameriški glasovalni stroJ preprečil.
Otroci so pribežali v Jug®" ^ vijo goli, bosi ter do skraj''^,^ izčrpani. Mnogo je bilo bol'' Krastavost, razna očesna ter gnojenja so kazila upadle obraze. Procesi na čih pa so opozarjali na naJ^ jo previdnost in skrb.
jel^
V Sloveniji so otroke skrbne roke naših zdravnik"^ ostalega zdravstvenega os® Življenje v sončnih dona®^ tečna hrana in mir ter skrbnost, vse to je storilo" s je: velika večina otrok je , noma ozdravela, vsi so s®. pravili in si oponriogli.
ki jih je bolezen že resneje padla, je RK uredil plani''® zdravilišče na Gorenjskem-
Grške otroke v mladio®||^^ domovih Rdečega križa obis,, jejo zastopniki JA ter nih organizacij, zlasti in vgjnih invalidov. Naše c g stvo Rdečega križa, naše
(Dalje na 3. strani)
j
18. maja, 1949.
enakopravnost
STRAN 3
PESEM LJUDSKE VOLJE
Ko so protiljudski oblastniki stare kapitalistične Jugoslavije marca leta 1941 pristopili k fašističnemu trojnemu paktu, da bi na ta način mogli obdržati in učvrstiti svoj zatiralski režim, so ljudske množice na poziv komunistične partije Jugoslavije s svojim odločnim nastopom razbile te izdajalske naklepe. Pa-triotična mladina iri delovne množice so po vseh jugoslovanskih mestih demonstrirale proti temu novemu izdajstvu domovine. S svojim odločnim nastopom so narodi Jugoslavije raztrgali sramotno pogodbo in pred vsem svetom dokazali svojo globoko svobodoljubnost. S tem dnem so jugoslovanski narodi krenili v boj za uresničenje svojih davnih teženj, v boj za neodvisnost in resnično demokracijo, ki so si jo potem izbojevali med osvobodilno borbo.
17. marca proslavljajo narodi Jugoslavije s ponosom obletnico začetka svojega odpora. Iz "Tovariša" povzemamo članek, ki nam opisuje marčne dogodke v Ljubljani.
. Svet je živel v strahotni na-' petosti vojne furije in Jurij je 2 rastočo skrbjo opazoval, kako se oblači politično nebo države. Hitler je imel v Munchenu ■ govor in dejal, "dfe nemški narod s fanatično vero v zmago gleda v bodočnost. Zdaj je nastopil Ves narod in ko pride povelje, bo marširala vsa Nemčija." V Romuniji je bil že dalj časa s svojim štabom general List, ki je bil vodil vojne operacije na Poljskem. Bolgarija je pristopila k osi. Z vkorakanjem nemške Vojske v Bolgarijo je dosegla grožnja splošne nemške invazije in Balkan' svoj višek in sovjetska vlada je izjavila, da nemška f Zasedba Bolgarije p p iijepem ' mnenju n e pomeni okrepitve miru na Balkanu, temveč razširjenje vojne. To je bil že protest in začuli so se jasni glasovi, da utegne Nemčija vdreti V Ukrajino. Bolgarija je izvedla splošno mobilizacijo, po Jugoslaviji se govorice, da ji je Nemčija dala nekakšen ultimat in da je Berlin sovražno razpoložen nasproti Beogradu, niso hotele poleči. Položkj države je bil videti od dne do dne bolj brezupen.
Jurij Sevc je gledal v brezup-nost časa in ta brezupnost ga je 2 vsakim dnem manj morila. Bližala se je velika odločitev. Tedaj je skozi okno priletel časopis: Jugoslavija je pristopila k trojnemu paktu Nemčije, Italije in Japonske. Za trenutek niu je nehalo biti srce. Nato je iznova pograbil časopis in zlo-goval: Naše meje so trajno zajamčene. — Naša država ostane še nadalje izven vojne. — Nemčija in Italija jamčita nedotakljivost naših meja in ne bosta zahtevali prehoda za svoje Vojaštvo.
Smehljaje je spremenil vse trdilnice teh obljub v nikalnice in vse nikalnice v trdilnice. Šel je ven in se sprehajal po mestu. Mrki obrazi, zaskrbljene oči, jezni pogledi, stisnjene ustnice,
kletev tu, kletev tam in šepet, tišina, rastoča tišina.
To je bil znameniti 25. marec 1941 leta, ko je sleherni poštenjak v državi pljunil od studa, ko je sleherni lopov začutil v sebi, da nekaj ni prav. Potekla je noč potekel je dan in nič se še ni zgodilo. A nekaj se je moralo zgoditi, nekaj odločilnega. Izgredi so naraščali, narod, ki je čutil, da je njegova čast vržena v blato, da je izdan največjemu verolomnežu in nasilnežu dobe, si je dajal duška in policija je na cesto pridrvela s tanki. Potekla je še ena noč.
Ljubljana se je zbudila v sivem, oblačnem jutru. In ko si gledal ljudi, si videl, da se še včeraj od presenečenja in sramote uklenjena volja prebuja.
Tedaj se je od nekod iznena-da razletel jasen, močen vzklik: "Živela naša hrabra vojska! Živela svobodna Jugoslavija!
Vse je za trenutek obstalo. To je bila beseda, vzeta izven srca: Živela svobodna Jugoslavija ! — A kaj je to ? Vzklikanje se ne polože, h rum narašča; •'Živela naša hrabra vojska!" — Za čast iri neodvisnost domovi-
ne
I"
Preko noči si bile zavele vse sproščujoče sape, odpihnile vlado, ki. je izdala narod in državo.
Jurij Sevc se je smehljal! — Smehljal se je, ker je v tem trenutku doživljal tisti, ki si je lastil pravico da vse Evrope in vsega sveta, zaušnico, kak'ršne si ni mogel predstavljati niti v sanjah. In smehljal se je, ker je videl, da je to ljudstvo pošteno in bojevito in zmožno pristnega navdušenja v trenutku ko mora sprejeti na sebe najsilnejši boj in največje trpljenje. Po vseh ulicah so se vile množice manifestantov: "Živela naša hrabra vojska! Živela svobodna, neodvisna Jugoslavija!''
In nihče več ni podvomil, da ta država že propada in da vstaja že tudi hkrati nova, prerojena, večja, pravičnejša, silnejša. Okoli poldneva je bila Ljubljana eno samo valovito morje ljudstva.
Jurij Sevc je počakal Valentino, da bi ji pomagal priti h kosilu. Ugledal jo je sredi veselega in bojevitega vzklikanja.
doslej še nedoživljenega navdušenja, ki ga izražalo ljudstvo v zavesti svoje časti. Valentina, drobno dekletce v rdečem jopiču in modrem dokolenskem kril. cu, je stala in vzklikala in gledala tako jezno, kakor bi hotela zdaj nekoga pretepsti. Jurij je spremenil svoj sklep, da bi jo spremenil domov. Povabil jo je v najbližjo krčmo na kosilo. Ko sta poobedovala, je Valentina" nenadno dejala:
"Zdaj pojdeš!"
Jurij je pokimal in dejal: "Morda me ta čas poziv že čaka. Splošna mobilizacija je neogibna. To, kar se dogaja po cestah, pomeni popoln prelom z Nemčijo in Italijo. To je zaušnica, kakršne ne premore vsak narod. Zakaj to naše dejanje, da si upamo Goljatu povedati v obraz, da smo časti vredno, svobodoljubno ljudstvo, je naša zgodovinska zmaga, ki se nam bo obrestovala še stoletja. Jaz pa, Valentina, morda kmalu, zelo kmalu odpotujem."*
Na Ljubljano je legel mrak. Vsepovsod so se užigale svetilke. Od vsepovsod so se v središče mesta stekale množice ljudstva. Jurij in Valentina sta se vstopila pred pošto, da bi videla večerni sprevod. Po zraku se je prelival en sam odmev silnega hruma vzklikajočih množic. Zdaj pa zdaj je bilo, kakor bi se razlegalo globoko, skrivnostno bobnenje. Gneča je postajala hujša in hujša. Valentina se je zgubilo v množici. Tudi Jurija je zajel ljudski val. Slišati je bilo od silnega vpitja samo še bobnenja. Potem sta se Jurij in Valentina spet srečala in naglo zavila v stransko ulico ter se oddahnila. Pogledal je Valentino in se začel glasno smejati. Bila je pravo strašilo. Razmrše-ni lasje so ji padali na vse strani, krilo in nogavice je imela zasukane, jopič je bil samo še podoba nekakšne rdeče cunje. Jurij Sevc je tlesknil z rokami in vzkliknil:
"Kakršna coprnica pa si!"
Obupno je pogledala po sebi in začivkala;
"Saj taka ne morem na cesto!"
"Ne, na cesto ne moreš taka, ker si že, ampak domov moreš."
Ko si je obleko malo uredila, sta šla dalje. Po vseh oknih so gorele sveče. Vsepovsod si čutil zmagovitost ljudstva, ki je sla-
vilo zmago svoje notranje moči. Pred največjim bojem svoje domovine je slavijo zmago svoje volje. Jurij je trdo spregovoril:
Če bo kdaj kdo govoril, da je bilo ljudstvo podkupljeno, tedaj Valentina, se spomni vseh teh tisoč ip tisoč gorečih sveč po oknah, se spomni vseh teh sto in sto vencev in šopkov. Prižgale in nametale so jih roke, ki nimajo morda niti za večerjo."
Na trgo sta goreli dva veliki plamenici in pošastno razsvetljevali bližnje hiše in velikansko množico, ki je tiho strmela v mogočna plamena. In človek dvajsetega stoletja je onemel, ko je videl tu in tam klečati može, žene, otroke, mladeniče in dekleta nemo zroče pred se ne v molitvi, ampak v enem samem silnem hotenju, da pride narod iz tega boja ovenčan s častjo pravične zmage. V temni večer je k brezzvezdnemu nebu kipela doslej neznana pesem ljudske volje.
"Slov. Vestnik"
SLOVENSKI NAGROBNI NAPISI V TRSTU PREPOVEDANI
Trst, apr. (Tanjug). — Oblasti v Trstu so znova razglasile fašistični zakon iz leta 1932, po katerem so prepovedani slovenski napisi na nagrobnih spomenikih. Na podlagi tega zakona so oblasti prepovedale slovenske napise na glavnem pokopališču v Trstu, v Bazovici in Ka-tinari, kjer živijo samo Slovenci. Protesti slovenskega prebivalstva proti temu zakonu so ostali brezuspešni.
v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
GRŠKI BEGUNČKI V SLOVENIJI
(Nadaljevanje z 2. strani)
in z njimi vse delovno ljudstvo bo v dneh, ko se v vsem svetu vrši Teden solidarnosti z borbo grškega naroda, svojo skrb za grške begunce še povečalo, še bolj bo poskrbelo, da bodo tudi otroci v teh dneh čutili, kako iskrena vez spaja vse poštene svobodoljubne narode sveta. Otroci in osebje v mladinskih domovih Rdečega križa pa bodo v teh dneh pripravili proslave, ki naj Izzvene v manifestacijo naše solidarnosti in bratstva!
"Slovenski Poročevalec"
OBSOJENE FAŠISTE IZPUSĆAJO, PARTIZANE PA ZAPIRAJO
TRST, aprila (Tanjung). — Samo v zadnjem mesecu so v Trstu obsodili 7 bivših partizanov na skupno 32 let in pet mesecev robi je in enega na dosmrtno ječo. V tržaških zaporih so že dalj časa obsojeni partizani z Opčin, iz Lokev in Furlanije, ki morajo skupno prestati 149 let zapora. V zadnjih tednih je policija aretirala okrog 20 bivših partizanov in članov Narodne zaščite, ki jih dolže krivih dejanj proti fašističnim zločincem. Vsi fašisti, ki so bili obsojeni od tržaškega izrednega porotnega sodišča, pa so bili am--nestirani.
Zveza partizanov Tržaškega ozemlja je včeraj protestirala pri generalu Gaitherju zaradi stalnih obsodb bivših partizanov, in zahtevala, da se vse te krivične obsodbe razveljavijo in aretirani tovariši izpustijo.
Brighten^ Yoiir Comer With New Slip Covers For Your Furniture
Men With a Future
RPD—MA-eao
A class of Aviotion Cadets listens intently as an instructor explains the function of the C-1 Automatic Pilot, Single or married men with two years of college (or its equivalent), between the ages of 20 and 26V2, may apply for Aviation Cadet training now. Classes start every six weeks.
The time of year doesn't have as much to do with your decision to acquire new slip covers, asithe way your living room looks. If it looks shabby, you want gay, new slip covers. Turn home decorator, save money and have fun in the bargain by making them yourself, at your sewing machine.
Your first concern in making your own is to see that your .sewing machine is in good order. If you don't own one, now is the lime to take a look at the many models available at your Singer Sewing Cente You'll find that you can make everything from draperies to rugs, as well as your slip covers, with your sewing n)a-chine and its attachments.
If you have any qualms about tackling a slipcover project, try a few lessons at your local sewing center where sewing experts can show you the latest tricks and short-cuts.
If you want to change your covers with the seasons, you may select materials like the novelty layons, cretonne, semi-glazed or unglazed chintz, poplin or percale. If you want coverings of year-round nature, choose heavier type ftbrics like denim, tapestry or upholsterers' sateen. Be sure that your fabric and trimmings arc pre-shrunk and sun-fast.
There are commercial slipcover patterns available for different types of chairs and sofas. Do a careful, pin-fitting job with the pattern. You may want to make your own muslin pattern to help insure a glove-like fit and cut down the possibility of wasting fabric.
The better your pin-fitting job, the more successful the finished results. Cut your pattern so that the up and down lines of your material will follow the up and down lines of the piece you're covering. In placing the seams, follow the original lines of the chair or the original cover of the unholsterv.
AFERA VISOKIH PREDSTAVNIKOV KATOLIŠKE CERKVE V RIMU
RIM, aprila. (Tanjung). — V Rimu je prišla na dan nova afera, v katero so poleg kardinala Alcalesija (napoljskega nadškofa) zapleteni še nekateri ugledni predstavniki katoliške duhc5v-ščine. Kakor se je zvedelo, je dobil kardinal Alcalesi pred 18 leti od družine industrijalca Gu-asaldija nad 700 milijonov lir današnje vrednosti za zidavo doma za mladoletnike. Toda kardinal je ves denar vložil v delnice več italijanskih velepodje-tij in si a tem zagotovil dosmrtno rento. Družina Guasaldi je že pred dvema letoma vložila tožbo zoper Alcalesija zaradi .utaje in prevare, toda včeraj j® sodišče na tajni seji ponovnq, odložilo obravnavo.
V "Enakopravnosti" dobite, tedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Zastopniki Enakopravnosti
99
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76lh Si.
UT 1-6888
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newburSko okrožje:
Diamond 8029 FRANK RENKO 11101 Revere Av#.
fWJ
t

M:
o-
Buy an EXTRA U.S. Savings Bond
DURING AMERICA'S
Opportunity Drive
Be a Modem Forty-^Niner!
An extra Savings Bond now means extra opportunity in your future. You get four dollars at maturity for every three invested now. And there's no risk to you whatever because your Savings Bond will be fully replaced by the U. S. Treasury if lost, stolen or destroyed.

ti,'
Buy your extra U. S. Savings Bond at your nearest bank or post office.
Ж
Tl
ENAKOPRAVNOST
Prežihov Voranc
SKRIVNA BRALNICA
Poglavje iz romana "Pristrah"
(Nadaljovanje)
"Beri!" je nekdo zavpil Stra-hunu.
Za odgovor je najprej zacvilil pastir, ki ga je Strahunu vlekel za ušesa, ker ni dobro svetil. Menda je bil v zadregi in je Zaradi tega začel lasati ubogega pastirja, ki je požgal že cel sveženj dobrih tresk. Potem je dejal sam Strahun:
"V 'Novicah' je samo še ena pesem, drugo smo že vse pre brali ..."
Pogledal je tako globoko s
svojimi očmi po zbrani družbi, da se je skoraj zganila.
"Samo ena pesem . . . ?"
*'Samo ena pesem!"
"Preberite tisto pesem, da bomo vedeli, kaj je," je zahteval nekdo, ki je ves čas čepel na pvipjskein koritu ob steni dimnice.
"Dobro!" Strahun se je odhr-kal in začel počasi brati naslov tisti pesmi: "Zdravljica."
Strahun ni znal dobro brati le nevezq,no pisanje, ampak je istotako, če ne še lepše, bral vezano besedo. To je imel še iz
šol, kjer je veljal za izvrstnega deklamatorja in recitatorja. Bral je s takim naglasom, kakor da bi se vse skupaj zibalo na ladji, ki jo žene rahel veter po razburkanem morju, vedno dalje in dalje.
Pesem je bila dolga. Ko je Strahun prebral prvo kitico, si videl, da so se obrazi poslušalcev razjasnili, podoba je bila, da jih je minil strah pred pričakovanjem nečesa neužitnega. Ko je prebral drugo kitico, so se vsi za nekoliko dvignih, tisti, ki so sedeli in tisti, ki so stali. Ko je Strahun bral tretjo kitico, so bile vse oči uprte vanj, kakor da bi sproti morale vleči iz njega vsako pisano besedo, kakor se vleče kri iz žil. Bilo je vide-
ti, da je pesem prevzela tudi samega Strahuna, zakaj bral jo je s posebno slovesnim, prav svečanim naglasom in je za poudarki vedno kak hip počival. Ko je tako prebral četrto kitico se je nekje iz gruče ljudi odtrgal srčni, vzdihu podoben glas in splaval pod strop črne dimnice, kjer je odmeval, kakor da bi bil to strop cerkve in ne dijnnice. Pri peti in šesti kitici je bilo že več takih toplih, srčnih glasov, ki so vzdihali pod strop. Domači dekli, grofici, ki je prej dremala poleg velike dekle na zidu, se je nenadoma izvil tak glas iz prsi, da se ni vedelo, ali je smeh ali jok.
Strahun pa je neusmiljeno bral dalje;
"žive naj vsi narodi.
ki }irepene dočakat dan,
da, koder sonce hudi,
. prepir iz sveta bo pregnan, da rojak, ■
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak."
Občutki, ki so zgrabili vse poslušalce, so zagugali celo dimnico in celo vežo in jo dvignili iz noči, v katero se je še malo prej pogrezala. Ljudje so mislili, da strme pred se in da molče, toda v resnici so ee vse oči sprijele v en sam pogled in vsa usta so spregovorila en sam glas, ki je zvezal vsa srca. Ko jo Strahun prebral zadnjo, osmo kitico in ves poln občutka ob-nlolknil, je med poslušalci za hip nastala skoraj grobna tišina. Toda le za hip. Ko so se prepričali, da je pesem končana, je
nastal med njimi vihar navdušenih src. Nekateri so na ves glas pritrjevali pesmi, drugi so vstajali in ropotali z nogami, kakor da bi se jim nekam mudilo, kmalu pa je vpilo par desetin glasov:
"Še enkrat, še enkrat . . !"
Strahun je moral pesem prebrati še dvakrat in vsakikrat je med poslušalci zagorel isti ogenj navdušenja kakor pri prvem branju. Ko se je ta ogenj naposled polegel, je nekdo na ves glas vpil:
"Kdo.pa je ta, ki je to pesem zložil?"
"Dohtar France Prešeren, neki strgan dohtar na Kranjskem," je odgovoril Strahun, ki
je poznal Prešerna še iz raznih zvezkov "Kranjske čbelice".
"Ali je to človek, vprašam jaz?" se je oglasil nekdo. ■ "Kakšen človek, moj bog!" je vpil neki drugi glas. Bilo je, kakor da bi vrelo v piskru. Besede in klici so leteli vse križem. Tedaj pa je vse skupaj presekal močan, zapovedujoč glap:
"Tisto pesem boste dali nam s seboj!"
Eden izmed treh gostov z namazanimi, zastrtimi obrazi je vstal in iztegnil svojo dolgo roko proti Strahunu, kjer so ležale "Novice".
"Mi jo bomo prepisali!" se je hotel izgovarjati Vohnet.
"Prepisali, prepisali!" so vpili še iz veže.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
enakopravnost
18. maja, 1949«
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
3
Pozno ponoči je prišel Grigo-rij iz štaba na stanovanje. Pro-hor Zikov ga je čakal pri lesi.
—O Aksinji nobenega sluha? — je pobaral Grigorij s hlinjeno brezbrižnostjo v glasu.
—	Nobenega. Zgubila se je kje, — je odvrnil Prohor in za-zdehal, hkrati pa je že straho-ma pomislil: "Bog ne daj, da bi mi spet velel iskati jo... Vsi hudiči so se mi skopali na glavo!"
—	Prinesi vode, da se umi-jem. Ves sem prepoten. Nu, urno! — je že nataknjeno dejal Grigorij.
Prohor je odšel v hišo po vodo in jo počasi točil iz vrča Gri-goriju na roke, strnjene v prgišče. On se je umival z očivid-"no naslado. Slekel si je po znoju smrdečo bluzo in zaprosil:
—	Na hrbet mi zlij.
Pod mrzlo vodo, ki mu je ob-lila potna pleča, je zastokal, za-prhal in dolgo in močno drgnil od jermenja zastala ramena in kosmate prsi. Ko se je brisal s čisto podsedlico, je že z vedrej-šim glasom velel Prohor ju:
—	Zjutraj mi bodo prignali konja — prevzemi ga, očedi in dobodi zobi. Mene ne budi, dokler se sam ne predramim. Samo, če bodo iz štaba poslali, me zdremaj. Razumeš?
Šel je pod napuSč kolnice. Legel je na zapravljiček m se pri priči potopil v nezdramen spanec. Proti jutru ga je zazeblo, spodvijal je noge in nategoval od rose premočeni plašč, potem pa, ko je vzšlo sonce, je spet zadremal in se zbudil okrog sedmih od bobnečega topovskega strela. Nad trgom na sinjem in vedrem nebu je krožilo svetlikajoče se letalo. Vanj so streljali z one plati Dona s topovi in strojnicami.
—	Saj ga vendar lahko sklatijo! — se je oglasil Prohor in srdito plesal s čohalom okrog visokega rdečkastega žrebca, privezanega k jaslim. — Poglej, kakšnega vraga so ti poslali, Pantelevič!
Grigorij je bežno ošinil žrebca in zadovoljno vprašal:
—	Nisem pogledal, koliko let ima. V šestem je bržkone?
—	V šestem.
—	O, pravšen! Nožice ima vitke in vse v nogavicah. Čeden konjiček . . . No, zasedlaj ga, pojdem gledat, kdo je priletel.
—	Pravšen že — ni mu kaj reči. Kakšen bo kaj za tek. Ampak kakor vse kaže, bo nemalo ognjevit, — je godrnjal Prohor in pritegoval podprege.
še en dimastobel oblaček šrapneljega razpoka se je pokadil ob letalu.
Ko je letalec izbral kraj za pristanek, se je začel naglo spuščati. Grigorij je odjahal skoz leso in zadirjal k tržni konjušnici, za katero se je spustilo letalo.
V konjami za tržne žrebce — dolgem kamnitem poslopju, stoječem na robu trga — je bilo natlačeno nabitih nad osem sto ujetih rdečearmejcev. Straža jih ni puščala, na potrebo, stranišč v poslopju ni bilo. Težak gost smrad človeških iztrebkov je stal kakor zid okrog konjušnice. Izpod vrat so pritekali smrdljivi curki scalnice; nad njimi so v rojih mrgolele smaragdne muhe...
Noč in dan so se v tej vozi obsojencev razlegali zamolkli stoki. Na stotine ujetih je umiralo od izčrpanosti in legarja in
griže, ki sta gospodarila med njimi. Umrlih včasih po cele dni niso odnesli.
Ko je Grigorij ob jahal konjar-no in je hotel ravno razjahati, je vnovič gluho udaril top z one plati Dona. Hrstenje bližajočega se izstrelka je naraščalo in pretrgal ga je močan tresk raz-leta.
Pilot in častnik, ki je priletel z njim, sta že prilezla iz kabine, obstopili so ju kozaki. Tedaj pa so se na hribu oglasili vsi topovi baterije. Granate so začele padati ravno okoli konjušnice.
/
Pilot je naglo zlezel v kabino, a motor ni maral vneti.
—	Vleči samotež! — je pre-dirno zaukazal kozakom častnik, ki je bil prilezel izza Don-ca, in se prvi uprl ob krilo.
Letalo se je pozibavalo in se lahkotno pomikalo proti smrečju. Baterija ga je spremljala z brzim ognjem. Eden izmed izstrelkov je zadel konjamo, nabito polno ujetnikov. V gostem čadu, v vrtincih apnenčastega prahu, ki so se zasukljali, se je podrl vogal. Konjušnica se je stresla od živalskega rjovenja rdečearmejcev, ki jih je zajela groza. Skoz nastalo vrzel je skočilo troje ujetnikov; kozaki, ki so priteWi, so jih prerešetali s streli od blizu.
Grigorij je oddrvel vstran.
—	Ubijejo te! Jahaj v borovje! — je zavpil kozak, ki je letel mimo, prestrašenega obraza in z izbuljenimi očesnimi belinami.
"Prav res me lahko zakači. Vraga, to ni šala," — je pomislil Grigorij in se vrnil domov, ne da bi raz jahal.
Ta dan je Kudinov sklical v štab strogo tajno posvetovanje, pri čemer je Mel^hova bbšel s povabilom. Prišedši častnik don-ske armade je na kratko sporočil, da bodo vsak čas rdečo bojno črto prebili oddelki udarne skupine, ki je zbrana pri trgu Kamenski, konjeniška divizija donske iarmade pod poveljstvom generala Sekretova pa bo prodrla in se združila z uporniki. Častnik je navedel, da je takoj treba pripraviti sredstva za prevoz, da bi se konjeniški uporniški polki, brž ko bi se zlili z divizijo Sekretova, premestili na desno plat Dona; nasvetoval je, naj bi potegnili rezervne edinice bliže k Donu, in prav ob koncu posvetovanja, ko so že izdelali načrt za prevoz in premike čet v pogonu, je vprašal:
—	Zakaj pa imate ujetnike v Vešenski?
—	Drugje jih ne moremo kje imeti, ker po vaseh ni prostora, — je odgovoril nekdo izmed štabnih.
Častnik si je skrbno obrisal z
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik Izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil г novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
8131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod lamo
na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
T«Li EN 5013

žepno rutico gladko obrito prepoteno glavo, razpel ovratnik vojaškega jopiča in z vzdihom dejal:
—	Pošljite jih v Kazansko.
Kudinov je začudeno dvignil
obrvi.
—	Pa potem?
— Od tam pa v Vešensko . . . — je omalovažujoče pojasnil častnik in namrščil hladne sinje oči. In tesneje je stisnil ustnice in rezko končal: — Ne vem, gospoda, zakaj se z njimi ubadate? Zdaj vendar ni nič primeren čas za take reči. To sodrgo, ki raznaša vse mogoče bolezni, tako telesne kakor tudi socialne, je treba iztrebiti. Kaj bi se muhali z njimi!. Jaz na vašem mestu bi že tako napravil.
Drugi dan so na sipine odvedli prvo skupino ujetnikov, kakih dve sto mož. Izmozgani, mo. drikastobledi rdečearmejci so komaj prestavljali noge in šli kakor sence. Konjeniška spremljava je na gosto obkrožala neurejeno korakajočo trumo ... V razdalji desetih vrst med Vešensko in Dubravko je bilo dve sto mož do zadnjega pobitih. Drugo skupino so odgnali proti večeru.. Sprevodnikom je bilo ostro zabičano: zaostajajoče samo pobijati, streljati pa je v skrajnem primeru. Izmed poldrug sto mož jih je osemnajst prispelo v Kazansko . . . Enemu izmed njih, mlademu ciganu podobnemu rdečearmejcu se je po poti zmešalo. Vso pot je prepeval, plesal in jokal in pritiskal na srce šopek natrganega šatraja. Po-gostoma je padal na obraz v razgreti pesek, veter je mahal z umazanimi cunjami buharske robače in tedaj so spremljevalci videli njegova koščena pleča, pokrita z grbančeno kožo, in črno
STANOVANJE
dobi ženska ali dekle za družbo pri vdovi. Lahko, si sama kuha in pere.
Vpraša se na 21950 MILLER AVE., RE 4084
Ali kašljate?
Pri nas imamo izboino zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD. '
ZA SVATBE, BANKETE IN ZABAVE
naročite
PERUTNINO
pri
Maple Heights Poultry
Andy Hočevar in sin, lastnika 17330 BROADWAY MOntrose 2369 na domu: MOntrose 1917 J
v blag spomin
četrte obletnice smrti našega predragega očeta

Valentine Turk
ki je svoje mile oči zatisnil za vedno dne 18. maja 1945.
v tihem grobu tam počivaš,
večno, smrtno spanje spiš, duh IVoj pa- še vedno živi in ohranimo ga do konca naših dni!
žalujoči ostali:
Valentine, Edward, Frank Stanley in Victor, sinovi Frances, poročena Zore, hči ter sinahe, zet in vnuki
Cleveland, O., dne 18. maja 1949.
obrunkaste podplate bosih nog. Dvigali so ga in škropili z vodo iz čutar. Vojak je odpiral črne, od blaznosti bleščeče se oči, se tiho smejal, se opotekfel in spet šel dalje.
Usmiljene ženske v eni izmed vasi so obstopile spremljevalce m neka dostojanstvena in život-na starka je strogo rekla načelniku sprevoda;
—	Osvobodi vendar tistegale črnikastega. Znorel je, božji brat je postal in velik greh napravite, če takega pokončate.
Načelnik sprevoda — podpra-porščak rdečkastih brk — se je zasmejal:
—	Mi, babela, se ne bojimo nobenega greha vzeti na dušo. Tako ali tako ne dobiš pravičnika med nami!
—	Daj, osvobodi ga, ne upiraj se, — je stanovitno moledovala starka. — Saj vendar smrt nad slehernim izmed vas zamahuje s koso . . .
Ženske so jo vse od kraja podprle in praporščak se je vdal.
—	Kaj mi mar, vzemite ga. Zdaj ni več škodljiv. Za našo dobroto pa nam boste dale vsakemu skledico presnega mleka.
Staruha je odvedla prismuknjenega v svojo kajžo, ga napi-tala in mu postlala v izbi. Prespal je dan v eni sapi, potlej se je pa predramil, obrnil okencu
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
$7800
E. 155 St.—Za eno družino, 7 sob z 2 dodatnimi zgotovljenimi sobami na podstrešju. Vse bakrene cevi so bile vložene nanovo pred enim letom. Nahaja se v prijazni, mirni naselbini v Collinwoodu. Se mora videti, da se lahko pravilno ceni. Zelo dober nakup za to ceno.
AL BATICK
18009 WATERLOO RD., IV 5577
SEDAJ JE ČAS DA DASTE
NOVO STREHO!
Ako rabi popravila, se obrnite do nas. Napravimo nove žlebove. Vedno prvovrstno delo.
Frank Kure
16021 Waterloo Rd.
hrbet in tiho zapel, Starica je stopila v izbico, prisedla na skrinjo, podprla lice z roko, dolgo in živo strmela v omršaveli obraz fantiču, potem pa v basu zagodla:
—	Kakor je slišati, vaši niso daleč . . .
Prismojeni je za kak hipec umolknil, pa precej spet zapel, a že tiše.
Tedaj je starka ostro spregovorila : .
—	Ti, ljubi moj, nič nikar pesmic ne dromljaj, ne prenare-jaj se in pameti mi ne soli. Življenje imam za seboj, mene ne preslepiš, nisem neumna! Pameten si, vem . . . Slišala sem, kaj si v spanju govoril, pa kako razborito!
Rdečearmejec je pel, a čedalje tiše in tiše. Ženica je nadaljevala :
—	Nič se me ne boj, nič zlega
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 St. Clair Ave., HE 5311.
5c ■ 10c VARIETY STORE
Edina taka trgovina v naselbini; se proda po zmerni ceni. Izvrstna prilika za družino. Vpraša se med 2. in 4. popoldne.
8598 GARFIELD BLVD.
В. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh ▼rst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoti 3113
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N, Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
ti ne želim. Meni so dva sinka na nemški vojni ubili, najmlajši pa je to vojno v Čerkasku umrl. Vidiš, pa sem jih vse tri pod srcem nosila . . . Pojila sem jih in hranila in z mladega ponoči bedela . . . Zato pa se mi tudi smilijo vsi mladi fantje, ki na vojski služijo, se srčno bojujejo . . — Malo je premolknila.
Tudi rdečearmejec je utihnil. Zaprl je oči in komaj opazljiva rdečica mu je obarvala zamolkel ličnice, na tenkem shujša-nem vfatu mu je začela napeto utripati sinjkasta žilica.
Kako minuto je stal, se tajil
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
V obetavnem molčanju, potW pa je malo odprl črne oči. Nji' hov pogled je bil razumen i'' vzburkavalo ga je tako nestrpno pričakovanje, da se je stan-ca majceno malo nasmehnila.
(Dalje 'prihodnjič)
Oglašajte v Enakopravnosti
JOHN PERSE
CHARDON RD.
dobite vsakovrstne cvetlične sadike in paradižnike. Z vsakim nakupom dobite brezplačno gomoljko 'dahlia.' Chardon Rd.,
_pela hiša od Bishop Rd.
Podr. št. 5 Slovenske moške zveze <
Uradniki za 1. 1949 Predsednik John Sever Podpredsednik Joe Ponikvar Tajnik-blagajnik Tony Kramp®'' 1003 E. 66 PL, Tel.: EN 5408. Zapisnikar Frank Kuhar Nadzorni odbor: Frank КићаЛ Andy Campa in Louis Erste-Zastopniki za Federacijo Frank Cesnik, Tony Kramp®'' Louis Erste in Matt Zaman.
Seje se vršijo Vsako 3. sobot" v mesecu, soba št. 4 Slov. doma na St. Clair Ave., ob zvečer. Tajnik pobira asesm®" vsakega 25. v mesecu v SNP-
■'X
V»'* ''i"''

MANAGER


ШШ



шшт
em while
uou're 'hot"!
How you doing? All right? ,
Well, we don't want to throw cold water. But remember—there comes a time to every man when his earnings start to go downhill.
The money you'll need in the future, you're eamins right now. And one safe way—one sure way—to set some of that mrniey aside is to do it by purchasing U. S. Savings Bonds.
You can buy them at this bank.
Don't miss this opportunity to save while you're still going stropg!
Rit more opportunity in your Mure! Invest in US. Savings Bonds.
ENAKOPRAVNOST
TlWe /# ЛЛ oIKciaŠ V. S. Trea«cuy
prepare«/ mnd^r awejA*# of	_
Treaeury Department and Adverii%in4 Cwwe*
'vw# rm ОРРОЛГОНПУ
Oft.lV£