Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 8. junija 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci, Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 23. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Düh moči. Nastano je veter, hiša se je strosila, nad glavami zbranih apoštolov pa so se prikazali ognjeni jeziki. Tak je popisani v Sv. pismi prihod sv. Düha. Komaj je napuno srca zbranih, je nastanola v njih velka sprememba. Prle neso znali, ka bi naj delali, zdaj pa jih je napunila moč i odločnost, tak da so stopili pred neprijatele i so njim batrivno povedali, da se jih ne bojijo, ar čütijo v sebi božo moč. Denešnji svet potrebüje sv. Düha. Potreben njemi je düh moči, odločnosti. V živlenji srečavamo pomilüvanja vredne lüdi, šteri preživlajo svoje dneve brez pravoga cila i se obračajo, kak veter piše. Eden den bi pozdravlali: „Hozana“, drügi den krišali: „Razpni ga“. To so lüdje, ki bi slüžili Bogi i vragi, ki bi bili katoličanci i moderni brezverci, ki bi hodili v cerkev i sedeli v krčmi itd., z ednov rečjov, ki bi delali to, ka drüžba žele, tak da če je ta drüžba bogaboječa, bi bili tüdi oni bogaboječi, če pa je slaba tüdi oni neščejo de lati izjeme. Odkod ta neodločnost? Trdnosti moči nega. Tiste moči, ki človeki prav: „če si mož, bodi mož, če si veren, bodi veren, čeravno tvoj prijateo, sosed, znanec ne takši, nego te mogoče zasmehüje i se iz tebe norčari.“ Te moči nega v velkoj večini dnešnjih lüdi. Nekše bojazlivo pitanje se zbüja v njüvom srci, rekši: „ka de te ali oni pravo, če me bo vido iti v cerkev, k meši, spovedi itd.“ To pitanje je tak močno, da ne da mes ta drügomi, bole važnomi pitanji: ka de pa Bog pravo, če ne bom delao tak, kak zapovidavle v svojih desetih zapovidaj.“ To pitanje bi se moglo zbüjati v srci vseh lüdi, potem bi bilo človeštvo bolše i srečnejše kak je zdaj. Na risalske svetke si želimo düha moči, ki nas bo vtrjüvao, da po predpisaj bože postave preživemo svoja zemelska leta i srečno dosegnemo svoj zadnji cil. Pozdravimo Kristuša-Krala. Pisali smo že i šče bomo pisali od velkoga euharističnoga kongresa, ki de se vršo od 14. do 17. augusta toga leta. Zakaj se bo vršo te kongres? Zato, da pokažemo, kak mogočna je katoličanska Cerkev i da se poklonimo euharističnomi Kristuši. Moderni svet ma vnogo bogov, štere česti i se njim klanja. Bog ednih so penezi, bogastvo, bog drügih razveselüvanje, bog tretjih greh, nezmernost, požrešnost, samolübnost, posvetna slava itd. Vsakši moli svojega, vnogi pa molijo vse te boge. Naproti vsem tem stojijo tisti, ki molijo ednoga, pravoga Boga, gospodara vsega stvarstva. Med temi ščemo i moremo biti tüdi mi. To se bo pokazalo tüdi na euharističnom kongresi. Ali je euharistični kongres potreben? Ja, potreben je. Kristuš je kral i njegova zmaga se more poka- zati tüdi ma zvüna. Pokažejo jo vsi tisti, ki se bodo zbrali na kongresi. Sto jezere vernikov, ki bodo stopali po zagrebečkih vulicaj v prošeciji, bodo vsem brezvercom i vsem brezbrižnim krščenikom dokaz, da Kristuš še žive i bo živo vekomaj. Euharistični kongres pa je potreben tüdi za verne krščenike. Kda bodo vidili tisto velikansko vnožico, ki se je zbrala, da bi z njimi vred počastila božega Krala, se šče bole navdüšijo za svojo vero i bodo z vekšov vernostjov i radostjov spunjavali svoje verske dužnosti. Na euharistični kongres smo vsi povableni. Beli Zagreb nas vse z veseljom sprejme. Zato pa se pripravlajmo. Vse, ka trbe znati, se zvedi na farofaj, zato se naj vsakši obrne k domačemi g. plebanoši ali kaplani. Ka novoga v Belgradi ? Novi češki poslanik. Za novoga češkoslovaškoga poslanika v Belgradi je imenüvani dr. Robert Flider, dozdašnji poslanik v Štokholmi. Rumunski gostje. Belgrad so preminoči teden obiskali romunski automobilisti. Sprejeti so bili jako lepo. V nedelo so se vršile njim na čast automobilske tekme, pri šterih so večinoma gostje zmagali. General Hadžič, bojni minister je imenüvani za poslanika Jugoslavije v Bukarešti. Dozdašnji poslanik Antič pa postane minister dvora. Svetovna politika. Konferenca Male antante. 25. junija se začne v Štrbskom Plesi konferenca zastopnikov držav Male antante, ki bo trpela tri dni. Razgovori med Nemčijov i Rusijov. Med ruskim komisarom za zvünašnje zadeve Litvinovim i med nemškim poslanikom von Dirksenom so se začnoli razgovori, šterim se pri- pisüje velka važnost. Razgovori se süčejo okoli stvari, štere zadevajo obe državi. Konkordat v Mehiki. Podpisani je bio preminoči teden konkordat, šteroga je sklenola mehiška vlada z rimskim papom. S tem konkordatom se je boj proti Cerkvi popunoma dokončao. Gandi popüšča. Vse kaže, da se nacionalistični boj v Indiji konča. Na stotine lüdi je zaprtih, na stotine mrtvih, dosegnoli pa revolucionari neso nikaj. To je Gandija prisilo, da je poslao iz voze podkrali pismo, v šterom izraža obžalüvanje zavolo nemirov. Švedska vlada odstopila. Ministerski predsednik Lindemanov je podao krali odstop, ar je dobila vlada v obeh zbornicaj nezavüpnico. 13 parov odrezanih vüh. V ednom vagoni vlaka, ki vozi na progi Lodz-Tomašev so našli pakec, v šterom je bilo 13 parov odrezanih človečih vüh. Što jih je püsto tam, se ne ve. 2 NOVINE 8. junija 1930. Šola v vagonaj. V Mehiki je dnes šče vedno na jezere občin brez šole. Vlada se dozdaj ne dosta brigala za vesničko deco i njihovo izobrazbo. Brez vsakše vzgoje so rasli iz dneva v den. Zdaj pa je tüdi tam začno novi düh. Ravnatel šolskoga oddelka države Neuvo Leon, Andres Osuna, se je pogodo z upravov mehiških želežnic, da njemi da na razpolago peč i tri vagone. Dva od teh vagonov je napuno s šolskimi klopmi i ostalimi vučnimi potrebščinami, tretji vagon pa je dao prenapraviti v stanovanje za dva vučitela. Te šolski vlak obisküje zdaj v določenih časaj posamezne občine države Nuevo Leon, štere so brez šol i ponüdi deci priliko, da si pridobijo kemveč izobrazbe. Kalendar. juni (30 dni) 23. teden. Senje: 10. Ljutomer, 12. Turnišče, 15. D. Vidovec, Dekanovec, Sv. Sebeščan, G. Petrovci. Vreme: Nestanovitno. Grmlajca, nevihte. Proti konci tedna vedro. Novi vozni red: Hodoš: prihod iz M. S. ob 1114 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri Murska Sobota: prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri prih. iz Ormoža ob 912, 1541, 1935,2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v. Ljutomer: prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702, 1310, 16, 2048 v. odh. v M, S. ob 728,1355, 1615, 1854 v. D. Lendava: prih. iz Čak. ob 516, 908, 1349, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1416, 21 v. Čakovec: prih. iz D. L. ob 625, 1125, 1514, 2210 v. odh. v. D. L. ob 423, 802, 1255, 1932 v. Što ma opravek v Maribori, Ljubljani i Zagrebi, naj potüje tak iz Sobote, kak iz Lendave s prvim jütrašnjim vlakom. Murska Sobota Krstni kamen v sobočkoj farnoj cerkvi. Grad, park i drügo. Pitanje, naküpa grada s parkom ne ostalo doma v Slovenskoj krajini, nego zna za nje po ljubljanskom listi vsa slovenska javnost: Obečali smo, da od te važne stvari še spregovorimo. To obečanje ščemo zdaj spuniti. Kda se je zvedilo, da občinski odbor šče küpiti grad s parkom, smo se taki obrnoli k nešternim gospodom, ki poznajo Soboto, kak svojo lastivno domačijo, s pitanjom, kakšega mišlenja so oni. Odgovorili so približno sledeče: Jako čüdno je, da se je zdaj naednok telko začnolo govoriti od naküpa grada s parkom i da se s takšov silov dela na to, da bi se ta küpčija kem prle sklenola. Pri toj küpčiji trbe prav dobro premisliti ali bo občini v hasek? Nešterne stvari govorijo proti njoj i to: 1. grad je v takšem stanji, da se brez popune predelave ne da nücati; 2. tak velkoga parka Sobota ne nüca, zato je škoda metati vö peneze, šterih občina itak nema; 3. na celom imanji je do 14 miljon duga i vüpniki bodo pri küpčiji gotovo delali kakše ndprilike; 4. pravoga küpca nega, zato de najbolše čakati dražbo, do štere prle ali sledi gotovo pride; 5. odajo i naküp ma v rokaj edna i ista oseba — g. Benko, ki kak zavüpnik grofa odavle, kak župan pa küpüje za občino. — Te i še nekelko drügih razlogov so povedali gospodje, ki so rojeni v Soboti i popunoma poznajo razmere. Da bi bio park Soboti v ponos, radi pripoznamo. S toga stališča tüdi ne govorimo proti naküpi, če ravno smo prle spomenoli, da Sobota ne nüca tak velkoga parka (nego bi joj bio zadosta tüdi petkrat menši park). Edini zrok, ki govori proti naküpi je velko breme, štero bi občina prevzela na sebe. Davkoplačüvalci majo že zdaj takše občinske doklade, da jih komaj zmagajo, potem pa bi bile doklade naravnoč neznosne. Tri, do štiri miljone (na telko smemo računati stroške pri naküpi i popravi grada) penez je za teh par sto davkoplačüvalcov preveč. Tü pa tam se čüje, da Sobota ma peneze í lehko plača tüdi do 5 miljon. Po našem mišlenji to ne drži popunoma. Pa če tüdi Sobota istinsko lehko spravi vküp do 5 miljon Din., zakaj ne bi ponücali teh penez za neobhodno potrebne stvari; pred vsem za popravlanje vulic. za kanalizacijo, za zidanje šole itd. Ka de pravo tühinec, ki pride v deževnom časi od železniške postaje do glavnoga trga? Med potjov se čisto zblati, v obcestnih jarkaj de vido plavati nesnago, štere je na voze v njih, vido de nezazidane lüknje, posebno pa našo sirmaško šolo, štera niti vesnici ne bi slüžila v čast. Ali bi po vsem tem Občüdüvao grad s parkom? Ne. Mislo bi si, da smo jako slabi gospodarje, ar se za potrebne stvari ne brigamo, miljone pa mečemo vö za stvari, brez šterih bi lehko živeli. Naj zadostüje. Reč bodo meli itak davkoplačüvalci samo. Če se odločijo za naküp, potem tüdi ne bodo smeli preklinjati, kda bodo plačüvali. — Tridnevnica — Boskov svetek. Dnevi od 25. do 29. preminočega meseca so bili za Soboto nekaj posebnoga. To so bile dühovne vaje i priprava na prvi svetek blaženoga Boska. Da bi bile te vaje tak lepe, ne nihče pričaküvao. Telko spovedavanja i sv. obhajil v sobočkoj cerkvi na ednok še nikdar ne bilo, kak zdaj. Sv. zakramente so sprijali lüdje, ki že 20, 30, celo 40 let neso bili pri sv. spovedi. Na zvüna je bio najlepši dogodek „rimska prošecija“. Na jezere lüdi je šlo v sredo večer z gorečimi svečami v rokaj iz farne cerkve v Martinišče. V četrtek je priredilo vodstvo zavoda slavnosten obed, na 8. junija 1930. NOVINE 3 šteroga so bili povableni predstavniki glavarstva, gimnazije, občine i nešterni drügi dobrotniki Martinišča. G. glavar Lipovšek je v napitnici, štero je izrekeo zavodi, naglaso, da je gimnazija v Soboti neobhodno potrebna, ravnotak pa je potreben tüdi močen dijaški zavod. — Ljubljanski visokošolci v Soboti. Preminoči teden si je ogledao Soboto slovanski seminar ljubljanske univerze. Izletniki so priredili v Sokolskom domi literarni večer, občina pa jim je dala v Faflikovoj restavraciji večerjo. Dijaki i dijakinje so si ogledali tüdi Martjance i Tišino, nato pa so se podali proti Radencom i so po Slovenskih goricaj nadalüvali svojo pot. — Za gimnazijo. Preminočo sredo večer se je pri Banfiji zbralo vekše število starišov i prijatelov, ki so se razgovarjali od prihodnosti naše gimnazije. Na tom posvetüvanji so znova prišli do zaklüčka, da je Slovenskoj krajini, popolna 8 razredna gimnazija neobhodno potrebna, zato moremo za njeni obstanek zastaviti vse moči. — Zanimiva tekma. Preminoči četrtek je športni klub „Mura“ pripravo Sobočancom posebno zabavo. Priredo je tekmo med „starimi“ i med „drukari“. Tekma je bila tak smešna, da se je lehko vsakši iz srca nasmejao. Imenitno je bilo gledati stare i trebušaste gospode, kak so drkali za žogov (labdov) i so pri tom švicali, da so bili kak ribe mokri. Najbole imeniten je bio g. šolski upravitel, šteroga njegova šalivost tüdi tü ne zapüstila. — Nove telefonske zveze. Po odloki ministerstva za zgradbe je M. Sobota dobila telefonsko zvezo s Halbenrainom v Austriji. Navaden govor košta 16 Din. 50 par. Nadale se je otvoro telefonski promet prek Ljubljane i Trsta med centralov M. Sobotov i centralami Reka, Trst, Bolzano i Milano. Pristojbina za navadno govorilno enoto v relacijaj M. SobotaReka i M. Sobota-Trst je 24 Din. 75 par, v relacijaj M. Sobota-Bolzano i M. Sobota-Milano pa 39 Din. 60 par. — Napredüvanje. Hedvika Kočevar, uradnica sobočke pošte je napredüvala v 3. sküpino II. kategorije. Častitamo! — Sokolska slavnost. Preminočo soboto i nedelo je slavio sobočki odsek Sokola kralevine Jugoslavije otvoritev doma. Pri toj priliki je priredio v soboto večer v domi akademijo, v nedelo popoldnevi pa v parki javni nastop. Sodelüvali so tüdi drügi odseki. Slovenska krajina — Smrtna kosa. V Črncih je bio v tork pokopani 59 letni kmet Franc Prelec. Pokojni je bio že dve leti betežen. Vračo se je v večih špitalaj, bio je tüdi dvakrat opererani, a vse to ga betega ne rešilo. Trplenje je prenašao z velkov potrpežlivostjov. N. p. v miri! — Tolvaji v Rakičani. Čačinovičovi so preminoči četrtek zajtra s strahom opazili, da so meli ponoči goste, ki so odnesli postelnino i obleko. Tolvaji so vdrli v hišo skoz okno sobe, v šteroj spi domači dijak. To noč ne spao doma i to priliko so nepozvani gostje ponücali. — Tüdi od drügih strani prihajajo glasi, da tolvaji v večih mestaj probajo srečo. Mogoče je to v zvezi z vnogimi veselicami v krčmaj? Penez je malo, zato si ščejo nešterni tak pomagati, da bi lehko šli divjat v krčme. — Ogen pri Sv. Jürji. V Medžimurji pri Sv. Jürji je v pondelek vövdaro ogen. Zgorele so troje štale, med njimi tüdi plebanošove. V štali je zgoro tüdi bik, ki je vagao do šest metrov. — Toča i viher. Preminoča nedela je bila za nešterne naše kraje nevarna. Ob meji v dolnjem deli je klestila toča i je divjao takši viher, da je drevje podirao. — „INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI. — Uradni dnevi kmetijskoga referenta v Lendavi bodo v lepom vremeni vsaki petek na sreskom načelstvi. V slabom vremeni se vršijo uradni dnevi kak dozdaj samo vsaki drügi i štrti petek v meseci. — V M. Soboti je sreski kmetijski referent strankam na razpolago vsako sredo na sreskom načelstvi. Kmetska zveza ma namen, da zdrüži kmečki stan v enotno stanovsko, strokovno i kulturno organizacijo, ki bo zmožna priboriti kmečkomi stani v celotnom javnom živlenji vse pravice na vseh področjih javnoga gospodarskoga i kulturnoga živlenja ino tisti socialni položaj, ki se ga v državi dostaja. Kmetska zveza nudi potom pisarne svojim kotrigam strokovne, gospodarske, pravne i organizatorične tanače i pravno zaščito ino posredüje za nje z vlogami i osebno. Pisarna Kmetske zveze je v Maribori. Aleksandrova c. 6. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 38 — Pozdrav pošilajo iz Falkemberga v Nemčiji: Šiftar Ludvik paler iz Brezovec, Škraban Gizela z Brezovec, Hari Fana z Panovec, Hari Irma z Kükeča, Filo Treza i Ana z Panovec. Pošilajo 40 Din . naročnine, štera je redno prišla — i se zahvalüjejo za Novine. Radi bi tüdi znali, kama naj se pošila penez za delavski dom. Njim naznanjamo, da naj ga v jesen dajo prek g. Kereci v Soboti, kda domo prido. Tisti višek, ka bi koštala poštnina rajši naj dodenejo v jesen. To zato priporočamo, ka zdaj ešče vsaki malo slüži zato tüdi samo malo more poslati, v jesen pa, kda dosta prinesejo domo, lehko več dajo za svoj dom. — Sokolski izlet v Belgrad. Osebe, ki neso kotrige Sokola, pa se ščejo vdeležiti vsesokolskoga izleta v Belgradi, si morejo po naročili odloka Kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani pri sreskom načelništvi preskrbeti posebne legitimacije, da se morejo z njimi po potrebi izkazati i se ne ispostavijo kakšemi oviranji, slobodnoga gibanja. — Sreski načelnik Lipovšek. — Pozdrav pošilajo vsem svojim domačim iz Francije Prkič Eranc, Škaper Jožef, Šlemer Ludvik, Šohar Števan, Kar Jožef i Fana, vsi iz Doličov, lepe fare Gradske. Naznanjajo, da se njim dobro godi, da majo dobroga delodajalca i ka so blüzi cerkve i idejo vsako nedelo lehko k božoj slüžbi. Edno je samo žalosti, ka so sami z dühovnikom v cerkvi, ar narod je brezveren. Novinam, štere so redno v roke sprejeli, se jako veselijo. Zatem pozdravlata iz Elincourta svoje domače Šinko i Rac Marija obe iz Gornjih Slaveč. Naznanjata, ka njima dobro ide. Stoletnica smrti prvoga Črensovskoga plebanoša Borkovič Petra. Što se svojih dobrotnikov ne spomina, jih vreden ne. To je stara rečenica. Med dobrotnikami, štere ma štera fara pokazati, je pa gotovo v prvoj vrsti tisti, ki se je poskrbo za postanek fare. Takši je pokojni Borovič Peter, prvi črensovski plebanoš. Vmro je leta 1830. juna 10. To je ravno pred stomi leti. Star je bio 56 let. Rojen je v Vučojgomili; 34 let je bio star, kda je prevzeo prvi vodstvo nove fare, štera je prle spadala pod Turnišče i Beltince i to tri Bistrice pod Beltince, ostale občine pa v Turnišče. Vodo je novo faro 22 let. Pred tem je bio kaplan pri Sv. Martini tri i pol leta, pri Sv. Bedeniki poldrügo leto, v Soboti ravnotak dugo, v Beltincih edno leto i v D. Lendavi dve leti. Govoro je poleg slovenskoga maternoga jezika vogrski nemški i hrvatski. Leta 1830. maja 29. se je vršila tak zvana cerkvena vizitacija na toj fari, za 10 dni potom je düšo püsto. Iz toga spisa je razvidno, da je nova fara mela te samo malo kapelico, štera niti törma ne mela, nego v lesenom zvoniki sta visila dva zvona iz med šteriva je eden tüdi počeni bio. A goreči plebanoš se je 4 NOVINE 8. junija 1930 poskrbo kak pravi vizitat, da se je nabrao penez za novi zvon. Kakšega düha je bio prvi črensovski plebanoš, se najbole vidi iz njegovoga teštamenta. Te nam pokaže kakše srce je meo i kelko dobra je včino fari. Ka je redno opravlao svete predge, spovedavanje pa prečiščavanje, svedoči više imenüvana vizita. Kak je pa vse opravlao, s kakšim dühom pa osvedoči teštament. Glejmo ga nakráci! Teštament se začne z etimi lepimi rečmi: Jaz Borkovič Peter, nevreden črensovski plebanoš, kda sem premislo v svojoj düši kratkost človečega žitka, smrti nezbežno gotovost i negotovost njene vüre, naj preprečim vse mogoče svaje po mojoj smrti, pri popolnoj zavesti i popolnoma neprisileno etak razdelim svojo vrednost: Zdaj zroči najprle svojo düšo v roke svojemi Bogi Stvoriteli i Zveličiteli, telo pa zemli. Jako genlivo je, kda žele biti pokopan s svojimi ovcami na pokopališči i to v že leta 1821. pripravlenom grobi. Zatem v krasnih rečaj naznanja, da se odpove vsemi zemelskomi, vsakoj časti, vsakoj vrednosti, njegova vrednost je živa vera, trdno vüpanje i goreča lübezen do Boga, šteroga smilenje prosi i se vüpa, da je tüdi zadobi. Zdaj prav globoko požalüje vse svoje grehe i se zroči dobromi Jezuši i njegovoj presvetoj Materi Mariji v obrambo. Kak rada je mela ta dühovniška düša. Jezuša i Marijo, se vidi iz teh lepih reči teštamenta; „O Jezuš, Sin Device Marije, pun smilenja i dobrote! O sladki Jezuš, poleg tvoje velke smilenosti se me smilüj! O Marija, mati božega Sina, naša zagovornica, pomiri me s svojim Sinom. Svojemi Sini me zroči, svojemi Sini daj v roke po smrti mojo düšo. Marija, mati milosti, mati smilenosti, sovražnika me reši i na smrtno vüro me sprejmi k sebi!“ Kak dete govori materi tak guči njegova düša Mariji. Se vidi, da jo je kak dobro dete rad meo i toisto lübezen tüdi preporačao svojim farnikom. Ne čüdimo se zato, če je Marijina slava i dika tak močno razširjena i vtrdjena v toj fari i če si Marija ravno to faro zvolila, kde je zagledno beli den prvi pobožen slovenski list Slovenske krajine: Marijin list, šteroga 25letnizdaj obhajamo. Potem ka se je zročo še svojemi angeli čuvari i lüblenim svetnikom začne razdelüvati svojo vrednost etak: Za cerkev črensovsko 1000 forintov v gotovčini i potem iz vse ostale vrednosti ka je meo šče tretji tao na cerkev. Te je to tak veliki dar bio, ka zaistino moremo praviti, ka je pokojni skopao s tem svojim darom fun- dament novoj, velikanskoj črensovskoj cerkvi. Za zdržavanje kriza, ki je na pokopališči i pod šterim počiva njegovo telo, je določo 200 forintov. Te križ je pa itak pokojni dao postaviti za svoje peneze, nekaj sa njemi samo pomogli farniki. Te je jedini križ črensovskoga pokopališča. Sirotam črensovske fare 200 forintov; šolskoj deci 200 frt. za včenje, sirotišnici v Kőszegi 400 frt. za celoletno školanje šestere dece siromaških gospočinarov ali i želarov; če takših ne bi bilo, naj sirote dobijo te peneze; potem, se je pobrigao za svojega naslednika i je darüvao pohištvo za njega, potem je položo fundacijo na večne meše i razdelo nekaj, svojoj materi, sestri i rodi i to poleg nekaj živeža drügo tretino ostale vrednosti; tretji tao so pa pali dobili siromaški dijaki kősečke sirotišnice, kde se je največ naših gospodov zošolalo. Testament je pisao sam. Zato je pa düh, ki ž njega diši, njegov düh. I te düh je düh dobroga pastira. Fundacija, štero je pokojni, položo za gordržanje kriza i svojega groba, se je po letaj, kda je spadno penez, zgübila. A ide na nikoj tüdi njegov, grob: koprive i, drüga trava raste iz njega, izpod, kriza toga najvekšega dobrotnika, črensovske fare. Da se ne pozabijo njegova dobra dela i naj se lüdstvo spomene ž njegovih zaslug, so zdajšnji g. plebanoš Čačič Jožef poverili g. Klekl Jožefi vp. plebanoši skrb, ka dajo z pomočjov farnikov popraviti njihov i vseh dühovnikov grob na pokopališči. V te namen se je držao že en ofer i je sproso g. Klekl tüdi podporo od posojilnice v Črensovcih. Ar pa je delo drago i ar se more preci velki prostor zagraditi, cementirati i velki križ z večimi podobami renovirati, zato se oprosijo vse zahvalne ovčice črensovske fare, posebno one v Ameriki, če kaj prevüpajo, naj darüjejo za popravek groba prvoga črensovskoga plebanoša. Svoj milodar naj vsaki pošle na naslov g. Kleklna v Črensovce i naj označi, na koj je dar namenjen. Toisto povedano tüdi domačim farnikom. Lepa Gorička nam je dala, prvoga vreloga plebanoša Borkovič Petra! Pred 100 leti je položo fundament našoj lepoj cerkvi i fundament pobožnosti cele fare. Kda obhajamo 100 letnico njegove smrti, bodimo črensovčarje zahvalni i to zahvalnost pokažimo s tem, da bomo dali pokojnoga zaslüžnoga pastira grob v dostojno formo oblečti. ČRENSOVČAR. ZA NEDELO. Na risàlsko nedelo. Evang. sv. Jánoša vu 14. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuč vučenikom svojim: či što lübí mené, reč mojo bode zdržávao; i Oča moj de lübo njega i k njemi pridemo i stanje si pri njem napràvimo; ki ne lübi mené, moje reči ne zdržáva. I reč, štero ste čüli, ne je moja, nego onoga, ki je mené poslao, Očé. Eta sam pravo vam, pri vas bodoči. Oveseliteo, pá Düh svéti, koga pošle Oča vu mojem iméni, on vas bode včio vsa i prinášao de vam na pamet vsa, šterakoli sam vam pravo. Mir vam ostávlam, mir moj dam vam; ne, liki svet dáva, jas vam dam. Naj se ne burka srcé vaše, niti se ne boji. Čüli ste, ka sam jas vam pravo: odhájam i pridem k vam. Da bi lübili mené, radüvali bi se zaistino, ka idem k Oči: ár je Oča vékši od méne. I zdaj sam vam povedao prvle, liki se zgodi naj, gda včinjeno bode, verjete. Že ne bom dosta gučao z vami; ár je prišeo poglavnik etoga sveta i vu meni nikaj nema. Nego naj spozna svet, ka lübim Očo i kak je meni zapovedao Oča, tak činim. Razgled po domovini. 80 letnica ljubljanskoga püšpeka, štero je obhajao na svetek Vnebohoda Kristušova je bila tak veličastna; kak maloštera podobna prireditev. Lehko se pravi, da se je celi, slovenski narod poklono staromi slavlenci. Posebno se je skazala v tom pogledi Ljubljana. Slavlenci neso izrazili srčnih voščil samo predstavniki, vseh oblasti, nego tüdi zastopniki vseh naših drüštev. Kak v zadnjoj številki tak tüdi na tom mesti želemo častitlivomi püšpeki na stara leta vnogo božega blagoslova. Konjske dirke na Cveni. Preminoči četrtek se je zbralo na Cveni od blüzi i daleč na jezere naroda. Prignale so jih konjske dirke, ki so že več let posebnost za Cven. Na dirkaj so nastopili domačini i tekmovalci iz drügih krajov. Zanimive so bile posebno jahalne dirke oficerov, šterih se je vdeležila tüdi edna Romunka, ki je prijahala iz Bukarešta. Velesenje v Ljubljani, ki se je odprlo 29. maja zbüja tak doma, kak tüdi v sosednih državaj velko zanimanja. Samo preminočo nedelo je bilo na gjem 24 jezer obiskovalcov. Med temi je bilo vnogo tihincov iz Češkoslovaške, Nemčije, Italije, Francije i Austrije. V ednom dnevi 144 cigaretline. Gjordje Psano se je v Sofiji vadlao, da v ednom dnevi pokadi 121 cigaretlinov. Vadlingo je dobo, ar ne pokado samo telko, nego celo 144 cigaretline. 8 junija 1930. NOVINE 5 Za naše male. Antolin Andrej: Jelen, riba i ptica. Najmlajši brat pravi: „Probati itak smem svojo srečo, mogoče še več dobim, kak sta dobila vidva oba vküp.“ Drügo zajtro se najmlajši sin napoti k mosti. — Znova pride sv. Peter i Kristuš do mosta. Kristuš pita: „Kelko je mostnine?“ Sin odgovori: „Telko, kelko mi v božem imeni data.“ Kristuš: „Ali bi se rad od mene kakšo umetnost navčo?“ „Rad“, odgovori mostninar, „če bi mi prinesla kaj haska.“ Kda Kristuš to čüje, pravi mostninari: „Bodi jelen!“ I taki je bio mladenec v jelena spremenjeni. Kristuš znova pravi: „Bodi človek!“ Jelen se včasi spremeni v človeka. Kristuš znova pravi: „Bodi riba!“ Mladenec je bio naednok v vodi v ribo spremenjeni. Zlate plavute je meo, lüske iz čistoga srebra, namesto oči pa je meo dva dragiva kamna. Na Kristušovo reč je bio znova človek. Nato pravi Kristuš mladenci: Umetnosti štere te zdaj včim, ti prinesejo vnogo haska. A zdaj ti povem: „Bodi ftica.“ Proti nebi je sfrčao lepi ftiček. Peroti je meo zlate, a rep je bio z džündžom pokrit; namesto oči je meo dva dragoceniva kamna. Kristuš znova pravi: „Bodi človeki!“ i ptič se v tom hipi spremeni v človeka. Nato pravi: „Te tri umetnosti naj ti bodo na velko srečo!“ To rekši odide s sv. Petrom dale. Večer je šo sin domo. V hišo stopivšemi se brata iz srca nasmejeta i ga dražeč pitata, jeli je kaj mostnine prineseo. Brat njima odgovori: „Več sem prineseo, nego vidva v obeh dnevaj.“ Najstarejši brat ga začüdeno gleda i njemi veli: „No pa pokaži, kelko maš!“ Tüdi srednji brat ga zaničlivo pogleda rekoč: Ka boš ti srmaček? Ali je pri tebi šlo več lüdi prek mosta, kak pri nama? Najmlajši brat odgovori: Toga ne vem, kelko lüdi je šlo prek mosta, ali to pa znam, da sta tistiva dva človeka šla, ki vsaki den prideta. Teva dva sta me navčila umetnosti, kakše vidva neveta. „Ha! ha! ha!“ — se njemi brata zasmejeta. „Pokaži no svoje umetnosti da vidiva kelko znaš.“ Mlajši brat se je začno spreminjati, da jiva je bilo groza i strah. Mislila sta si brata, da je comprnjak i bujti sta ga štela, ali on jima je zbežao. Dugo je potüvao po sveti. Naednok pride v nekšo deželo, v šteroj je bio imeniten kral, ki je meo grade iz samoga srebra. Pri tom krali se za hlapca pogodi i paseo je krave, goske i svinje. Ednoga večera je bila pri krali veselica i velka gostija. Plesali, jeli i pili so, kak da bi bilo kakše gostüvanje. Kda so se že vsega navolili, pravi prvi minister: „Zdaj pa še vsaki naj pokaže, če zna kakšo umetnost.“ Kda to brat, ki je slüžo, čüje, se približa h krali i ga prosi, da bi on smeo svoje umetnosti pokazati. Kral si je mislo, da se paster šali, a vseedno privoli v njegovo prošnjo. Brat stopi sredi dvorane i zapove škaf vode prinesti. Kda se to zgodi, se spremeni najprle v lepoga jelena. Vsi so začüdeno gledali. Kralova hči pristopi i si odtrga falaček rogla, da bi ga mela za spomin. Potom se spremeni v lepo ribo, ki plava v škafi po vodi. Kralova hči si vzeme edno plavuto i si jo shrani v spomin. Nazadnje se mladenec spremeni v krasnoga ftiča. Kralova hči si zmekne edno pero iz peroti i si jo spravi v spomin. Vse to je pa dobro shranila v zlato škrinjico, štero je zaprla z zlatimi klüči. Pripetilo se pa je, da je mogao kral na vojsko i tüdi hlapec je mogao z njim iti. Daleč v sovražnikovoj deželi se kral spomni, da je pozabo kralesko palico doma, brez štere se ne smelo na boj. Hitro razglasi po vsem tabori, da tisti, ki njemi prinese palico, dobi njegovo hčer za ženo. Taki priskoči hlapec i pravi, da njemi on prinese palico. Krali je bilo prav. Včasi se hlapec spremeni v ftiča i zleti na kralov dvor. Tam je nekaj časa klonkao na okno, da so njemi odprli, potem je povedao, zakaj je prišeo i dali so njemi palico, Kda pride nazaj v kralov tabor, je kral trdo spao. Ar ne šteo krala büditi, si leže tüdi on k počitki. V tom časi pa pride kralov dvorni strežnik mimo spečega mladenca. Videč, kak trdo spi vzeme meč i ga buje. Potom vzeme kralovo palico, zbüdi krala i njemi jo da rekoč: Ravno zdaj pridem iz vašega kralovoga dvora i vam prinašam palico kak je bilo naročeno pastiri. Te slepar vam je vujšeo i ga ne bo pred vaše oči. Tak je lagao kraleski slüžbenik, ki je hlapca vmoro. Potom naglo odide iz kralovoga šatora, da pokopa mladenca. Vojska se je končala i kral je premagao sovražnika. Že so bili doma i kralevski slüžbenik se je pripravlao, da se zda s kraličinov. Med tem prideta Kristuš i sv. Peter do tiste jame, v šteroj je bio mladenec pokopani. Kristuš taki zakliče: „Mladenec stani!“ V tom hipi se prikaže mladenec iz jame i pravi: „O kak dugo sem spao, jeli se jeli se je krao že prebüdo?“ (Dale.) VGANKE. Predzadnja številka. Dobili smo 11 rešitev. Prav so rešili: Vogrin, Horvat i Ščavničar Marija Rakičan, Glavač i Gjuran M. Sobota, Št. Sraka Lipovci, Bedič i Zadravec Marija. Nagrado (Slovensko dekle) dobi Ščavničar Marija. Zadnja številka: Rešitev: 1. Vsak je svoje sreče kovač. 2. Krojaški pomočnik. 3. Hrast z želodi. 4. List. 5. Železnica. 6. Dr. Prešeren je naš najslavnejši slovenski pesnik. Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki. Nove vganke: 1. 1. soglasnik 2. časomer 3. sirmak 4. varaš v Sloveniji 5. napravi vuč. v zvezki 6. Zdrava pijača 7. moško ime 8. pot 9. varaš na Hrvaškom 10. del dreva 11. letni čas 12. sorodnik. Po sredi na vkumes narodni svetek. Poslao Sraka Št. dijak Lipovci.) Številke se naj tak razvrstijo, da de na vsakoj strani i na küklaj 50! (Poslao I. Bedič, dijak.) 2. 3. J. Kočar Ka je te mož? Posl. Gider, Vančaves. 4. Žival z začetnov slovov „k“, štero vsaki kmet ima. Če pa „k“ spüstiš, jo v hiši kmečkoj spet dobiš! Ka je to? (Poslao I. Špilak Vel. Polana.) 5. L, s, b, k, s, e, a, l, a, ü, m, i, k, b, e, ž, o, b, i, g, n, j, a, e, g, a. Štera zapoved je to? (Poslao F. Smodiš, Vančaves) 6 NOVINE 8. junija 1930. 6 Iz teh slov dobiš jako poznani slovenski pregovor. (Poslao A. Prša, dijak.) Za nagrado razpišüjemo dve lepivi knigi. Za smeh. Katehet je razlagao deset božih zapovedi i pitao vučenca, proti šteroj se je že pregrešo. „Proti devetoj“, njemi je odgovoro. „Ne mogoče“! je pravo dühovnik. „Deveta boža zapoved se vendar glasi: Ne želi svojega bližnjega žene“. — „I vendar grešim proti toj zapovedi. Kda me mama nabijejo, si vsikdar mislim: Oh zakaj nemam sosedove mame . . . !“ Vkanenje. Na nekšoj teškoj skali so odkrili napis: „Blagor njemi, ki me prevrne na drügo stran!“ I z vso močjov so se lüdje spravili nad skalo i jo prevrgli. Vüpali so, da bo kaj izredno dragocenoga pod njov. Na drügoj strani skale pa so čteli napis: „Hvala vam! Ar navolila sem se že na ednoj strani ležati!“ V vozi. Dühovnik letniki. „Vi ste še tak mladi, pa ste že v zapori! Ka de si mislo od vas vaš sirmaski oča?“ Jetnik: „Lehko taki znate. Je zapreti v sosednoj vozi.“ Mati: „Oh, ti nesrečen dečko, že palik si se pretepao. Dva zoba si zgübo!“ Tinek: „Nesam ne, vej pa oba zoba mam v žepi“. Dobro je povedao. Kmet je prišeo v Ljubljano i se pelao s tramvajom. Ar je bilo tesno i je on sedo, nešterne ženske pa so stale, ga je sprevodnik pozvao, naj napravi mesto nešternoj gospej, ka je kmet z dobre vole napravo. Gospa pa je zavrnola prijaznost: „Na te topeo sedež pa ne sedem!“ Kmet: „Ka mislite, da bom zavolo vas šče mrzle obkladke noso sebov?“ Vsaki po svojem. Kmet je ležao na smrtnoj posteli. Kda čüti, da se njemi bliža konec, pozove sina i njemi pravi: „Jakec, stopi po gospoda, da se ne bom pekeo v pekli, ar sem prisleparo njivo.“ Sin pa odgovori: „I, ka bi! Vej ne bo tak hüdo! Nekelko se bodete pekli, nekeliko potrpeli — njiva pa li ostane pri hiši!“ Kde je vrtnar? Za hišo i dom. Lük — vrastvo. Vnogi, ki jejo osoleni lük ali lük na olji, ne pomislijo, da lük ne samo hrana, nego tüdi zdravilo. Večkrat se čte, da si je te ali oni zvračo z njim protin. Najbole zdravilen je sirovi lük. Jej naj ga posebno tisti, ki je betežen na jetraj, ali pa ma protin ali vodeni beteg. Za deco je lük premočen, zato se njim naj ne davle. Pepeo — gnojilo. Vnogo je gospodinj, ki ne vejo, ka bi si začnole s pepelom. Siplejo ga v kakši jarek, ki jé blüzi hiše. S tem si delajo velko škodo, ar bi se dao pepeo dobro ponücati kak gnoj. Pepeo je potreben posebno zelenjavi (šalati, grahi, ugorkam itd), zato pa ga ne sipavati v jarke, nego ga z gnojom vred spraviti v ograde. Pepeo je dober tüdi proti golazni, štera vničüje rastline. Sühoga trbe potrositi po listji i tak pomali pomori golazen. Pošta upravništva. Mekiš Janoš, Nuskova. Marijino podobo dobite v Prekmurskoj tiskarni, kak smo vam naznanili v Marijinom Listi. Je že tam. Ružič Karol, Luisgrade. Dobili smo vaše i g. župana pismo naednok. Od 1. juna vam bodo Novine na novi naslov hodile. Baller Rozika, Bakovci št. 173. Zglasite se pri podružnici agrarne zadruge v Soboti pri g. Titani iz Kroga v Faflikovoj hiši i dajte pismeno prek svojo zahtevo. Če ste kotriga zadruge, se prošnja sme sprejeti i naprej poslati. Zelko Števan, Fürfeld. Od 27. aprila vam redno pošilamo. Naznanite nam, štere številke neste dobili? Vsem! Vsem! Vsem! Polleta bo skoro minolo? Ka to pomeni? Plača naj vsaki naročnino, ki neje šče! Širitelje, prosimo vas, da nabirate naročnino! Dužniki v Nemčiji, Franciji, Ameriki i povsod, kde ste, spunite svojo dužnost! 2 Odam dobro ohranjen motorbicikli znamke „INDIAN SKAUT“ zavolo odpotovanja za 7000 Din. Polde Petovar Ivanjkovci pri Ljutomeri. Mlatilnica. 3 Zavolo drüge küpnje se oda na ratno odplačilo 7 let stara mlatilnica z „LANZ“ samohodečov lokomobilov 6 HP. Pozvedi se pri lastniki Poredoš Fr. Moravci p. Martjanci. BSA motorbicikl 500 c3 Sport Typa popunoma novi se fal oda. Opita se v M. Soboti Šolska ulica hšt. 32. 2 To hasni! Tak henjajo bolečine, srce radostno bije, obraz se veselo raztegüje . . . Če Vas zgrabi revmatizem ali ishias, prehlajenje ali živčna trüjenost, če zaboli v glavi, v šinjeki — teda si privoščite krepko mazalo s Fellerovim pravim prijetno dišečim Elsafluidom! Vsigdar zaneslivo delovanje toga dobroga narodnoga sredstva je dela že skozi 33 let tak prilübleno. „Elsafluid“ z zakonom zavarüvani! Ravno tak pri znotrešnjih motnjaj, krčaj, slabosti zadostüje nekelko kaplic na cukri! To pomaga! V apotekaj i vseh podobnih trgovinaj: poizkusne stekleničice 6 Din., dvojne steklenice 9 Din., špecijalne steklenice 26 D. Po pošti najmenje 1 zavoj z 9 poizkusnimi ali 6 dvojnimi ali 2 špecijalnima steklenicama košta 62 Din. Šest takših zavojov s poštninov i zavojom samo 250 Din. Naročila na naslov: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Če pa nücate dobro odvajalno sredstvo, ki krepi, želodec, teda zahtevajte Fellerove Elsa-kroglice, 6 škatlic 12 Dinarov. 8. junija 1930. NOVINE 7 BILEČAN: OH DOM, KJE Tl Sl ZDAJ! (Pesem vojaka-študeta.) Na straži sem; mesec sije, srebrne svoje žarke lije pred stražarnico naokrog. Tiho — pomiril svet je Bog Enajst je ura prošla že in kmalu prišla bo polnoč. Oh lepa, topla to je noč, saj krasen maj že prišel je. Jaz se sprehajam gor in dol in se zamislim v tiste dni, ko nisem vedel, kaj je bol, ko nisem znal, kaj pravi se — ločiti Res, lepo je takrat bilo in tako nikdar več ne bo. Za temi dnevi tožim jaz, zato zavzdihnem vsaki čas: „Oh dom, oh dom, kje ti si zdaj, Ti moj edini pravi raj, kjer moji dragi vsi žive in kamor vleče me srce.“ Ko prišel bom v domači kraj, ne bom več nikdar šel nazaj. Saj vsak najrajši je doma, kjer prava sreča mu sija. ŠTEFAN LAZAR : KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. Dekletov obraz je bil od strahu nekoliko bled, velike, sanjave oči so se svetlikale ko temen diamant. Krasne oblike mladega telesa so se zarisale skozi preprosto obleko in so razburile celo Hegaijevo srce, ko se je predramil iz začudenja in stopil naprej, da bi si jo bolje ogledal. Moabita sta se globoko priklonila. — Kdo sta? — Moabita — je odvrnil Mardokej. — Odkod? — Izza reke Arnon, iz mesta Aroer. — Kje sta bila? — V Iraku. Po karavanski cesti proti jugu sva prišla do razvalin Akemen, od tam sva na mulah prijahala v Suzan, da bi videla mesto. Hegai je prikimal in je venomer gledal dekle. — Kako ti je ime? — Mardokej. — In kaj ti je to dekle? — Njen stric sem. Mojster Hegai se je obrnil k Esteri. In kako je tebi ime, hčerka? — Estera. Mojster se ji je nasmehnil. — Lepo ime imaš. In prijeten glas. Dekle je sramežlivo zardelo. — Ali sta peš prišla? Muli sta zunaj. — In kam gresta sedaj? — Napotila sva se proti domu v mesto Aroer. — Ali imaš očeta, mater? — Sirota sem. — Jaz sem jo vzgajal — je dejal Mardokej. — Vrl človek si, — je kimal Hegai — vzgojil si lepo dekle! Dobrohotno, a zvito se je smejal dekletu. — Kajne, rada bi že bila doma? — Da. — Ker te nekdo čaka . . . Vprašaje jo je pogledal. Menim, da imaš zaročenca. Estera je na tla povesila oči. — Nima — je odvrnil Mardokej, — Ima čas . . . Otrok, koliko si stara? — Osemnajst let. Mojster je zadovoljno kimal. — Ljuba Estera, ali bi ne hotela ostati tukaj? Dekle je ponižno molčalo. — Zakaj? — je vprašal Mardokej začudeno. — Da bi jo predstavili kralju. Mardokej se je nasmehnil. — Ima doma primerne mladeniče, doli do potoka Zareth; najboljšemu jo dam. Artembares se je delal začudenega. — O, ti Moabit, kako malo pameti imaš! V zemljo skrivaš zaklad? Ali ni bolje, da živi to dekle tukaj v kraljevem sijaju, kakor pa da pase doma med hribi koze? — Tako jel — Vidva lehko govorita. Nisem je zato vzgajal, da bi se odtrgal od nje . . . Hegai je vmes posegel: — Moabit, nimaš prav! Kajne, dekletov rednik si? — Da. — Ali dober oče nima dolžnosti, da zasigura otrokovo srečo? — Res, toda ali bi bila srečna? — Srečna, gotovo srečna — se je smejal Artembares. — Stvar je ta mu je pojasnil Hegai da iščejo Kserksu ženo v stosedeminvajsetih državah. Izmed najlepših izberejo dvanajst, jaz jih vzgojim in katera izmed dvanajstih se kralju najbolj dopade, tista bo kraljica. Pobožal je Esterin obraz. — In mogoče je, da boš ravno ti tista. Hčerka, ostani tukaj . . . Estera je zardela. — Oprosti, milostljivi gospod, jaz nisem vredna . . . — To Kserkses odloči! — In kaj se zgodi, ako Kserkses ne izbere nje? — Tudi potem lahko ostane tukaj. Ne. Ali pa odide z bogatim darilom. Mardokej se je obotavljal. Estera, ali bi ostala tukaj? — Ti si oče in tvoja beseda mi je sveta . . . — Ubogljiva in ljubka — je kimal Hegai — Tako je treba. Le ostani mirno tukaj! — Naj bo — se je udal Mardokej. Le to mi dovoli, milostljivi gospod, da jo včasih obiščem. Ni mogoče. Videl bi jo lahko kvečjemu skozi okno, a tudi to ni gotovo. No, skozi okno . . . Dobro je tudi tako, — je dejal Artembares — ta kratki čas kmalu poteče. — Estera, kaj praviš k temu? — je vprašal Hegai. — Dekletova dolga, mehka trepalnica se je stresla. Milostljivi gospod, glej na me kot na svojo ponižno služabnico . . . — Zdi se mi, da si zelo ljubezniva deklica. Ostani taka in bogovi bodo s teboj. Kdo je že tvoj bog? — Kamos — je odvrnil Mardokej pobožno. Hegai je potrepljal Moabita po rami. 8 NOVINE 8. junija 1930. — Vrl človek si. Pogodila sva se. Sedaj bo šla Estera z menoj v preddvor lepote, kjer jo preiščejo, ali je zdrava? Hodi, hčerka! Estera je šla z njim ko plesoči solčni žarek. Hegai je natančno opazoval vsak njen gib in videlo se je, da je vesel. — Hodi, golobica. Mardokej in norec sta ostala zunaj. — Dobro smo končali! — Le nesreče naj ne bo . . . — Hegaiju se je zelo dopadla! — Bojim se. — Česa? — Slučajno se izve, da je judovsko dekle in.. Tudi v tem slučaju ni nesreče. Tu je norcu vse dovoljeno. Rekel bom, da sem Hegaija potegnil za nos in smejali se bodo. Sreča, da dobro govori moabitski! — In še večja sreča, da ima čisto perzijsko izgovorjavo. — Gospod je videti dober človek! — Poštenjak je. Edino ta je v resnici pošten v celem dvoru! — A ti? — Jaz sem norec. In se je trpko zasmejal. — O, ne reci tega. Ti si dober in pravičen. — Ako bi tudi to ne bil, potem bi bilo moje življenje v resnici nepotrebno. Pod drevesi se je prikazala mlada deklica, za njo dve oveneli tetki. — Kdo je to? — Kraljičina Amitis. — Kako je lepa! — Lepa, a ni baš ljubezniva. Razvadili so jo. Zelo je trmoglavna in zvita. Prava fantovska narava. — No, glej! Kraljičina je z zlatim lokom streljala golobe na palmah. Jaz je nimam rad in tudi ona mene ne. To dekle še prinese Perziji veliko žalost. Vrh stopnic se je prikazal Hegai in se je veselo smehljal. Tu ostane! Zadovoljno je gladil sivo brado in je prišel na dvorišče. — Sedaj se oblači, takoj pride ven in se poslovita. Ali ostaneš v Suzanu? — Ne morem oditi . . . — Prvemu kuharju povem, da ti da vsak dan hrano iz kraljeve kuhinje. — Hvala, toda jaz ne smem . . . oziroma nimam navede jesti to hrano. Mi Moabiti živimo drugače . . . — Potem dobiš denar. In je takoj dal Mardokeju petdeset kraljevih zatnikov. — Ne ... ni treba. Začudila sta se. — Zakaj ne? — To bi izgledalo, ko da sem jo prodal! Artembares se je zasmejal. — O, ti Moabita, čuden človek si! Petdeset zlatnikov? Saj bi bili premalo za to dekle vsi zakladi Suzana! —No — no — no! — ga je miril Hegai. A je tudi sam čutil, da bi bili vsi zakladi zlatega mesta mala cenca. — Tam prihaja Estera! Z zibajočo se postavo je prišla na dvorišče z neko ljubko ponižnostjo. — Poslovi se od strica! — je dejal Hegai ves ginjen. XIV. Srnica. — Prinesem sveže mesto! — je dejal Artembates, vrgel lok, ki mu ga je podaril podpoveljnik telesne straže, Artafernes, na ramo in je šel iz votline. Šepal je ob robu livade in stopajoč s kamna na kamen je šel čez šumeči gorski potok in je zavil na levo proti velikemu gozdu, ki je bil Kserksovo priljubljeno lovišče. V tem gozdu so bile vsakovrstne živali, kakor jih je mogoče najti od vzhoda do zahoda. Nekaj jih je bilo pripeljanih kot davek, druge pa je kralj dal nabrati z velikimi stroški in trudi od vseh strani zemlje. Sem je prihajal s sijajnim spremstvom, da bi v naročju matere narave nekoliko pozabil na vladarske skrbi. Dostopa v gozd ni imel živ človek, ker so ga kraljevi gozdarji takoj ujeli, ako pa je bežal, so ga s puščicami ubili. Artembares pa je bil mnenja, da je njemu dovoljeno vstopiti, ker tudi on pripada dvoru in s šalami on da pravo začimbo h gostijam, ki jih prireja Kserkses v dvoru ali pa tu sred gozda. Stopil je torej v goščavo in je prodiral naprej v smeri potoka, hrbet je naslonil na neko deblo in je tiho zrl v gozd. Solnčni žarki so se v hladni, temni senci dozdevali kot izginjajoči kuščarji. Nad glavo je lahno šumelo listje. Razumel je njihovo govorico in je razumel tudi mrmrajočo besedo potoka, ko se je bistra, peneča voda lomila ob rjavih, kroglo oblizanih kamnih. V pretrganih svetlobnih pegah so se podili rdeče-plavi, rjavo pegasti metulji; gledal je njihovo letanje in se zamislil. Rosa je blestela. Majhen kuščar ga je gledal, plašne oči je široko odprl, potem pa je uboga živalca izginila. V gošči so šumele žuželke in so se veselo grele na svetlobnih žarkih, nekje je ptica-ujeda vreščala, potem pa je nastal mir, sapica je utihnila, šumljanje listja prenehalo in ker je umolknila tudi visoka tirada komarjev, se je zdelo, ko da je gozd zadržal dihanje. In sedaj je onstran vode, daleč v gošči zahreščala veja. V daljavi se je razgrinjal zlat pajčolan. Od tam prihaja zver. Pod nogami se lomijo suhe veje, počasi gre proti kristalnemu potoku, vedno bližje . . . Artembares se je stresel, neslišno je počepnil, vzel v roko lok in ostro opazoval. Zeleno listje se je odprlo in ha robu livade se je prikazala krasna srna. Artembaresovo oko je za trenutek vzplamtelo, potem je nastavil lok in pomeni na nič hudega slutečo žival. Srna se je ustavila, glavo visoko dvignila, na desno in levo povohala in je plašno, potem nekoliko hitreje stopicala proti potoku. Skakljala je črez kamenje, ki je bilo obraščeno z mahom, na bregu je stegnila glavo in začela srkati bisernočisto vodo in ko je pogasila žejo, je nekoliko zamišljeno zrla na senco, ki je padala na vodo od vitkega trupla. Potem je dvignila glavo, dala od sebe neki vzdihu podoben glas in se je ozrla v goščo, ko da je od tam še nekoga čakala k potoku. (Dalje prih.) 8. junija 1930. NOVINE 9 Razglasi. Vsem občinskim uradom! Razglasite krajevno običajnim potom, da se prošnje za potne liste v Zedinjene države Amerike sprejemajo do vštetoga 9. junija 1930. Na prošnje vložene po tom roki se ne bo moglo ožirati. Prvenstveno se sprejemajo prošnje žen i maloletnih otrok onih naših državlanov, šteri so bili pravilno pripüščeni v Zedinjene države Amerike. Komaj če bi ne bilo takših prosilcov, se bodo sprejemale tüdi drügih oseb. Prošnjam je priložiti krstni list, domovnico, nravstveno spričevalo, šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, potrdilo davčnoga urada od plačanih davkov, potrdilo sodnije, da je ne v sodni preiskavi i po mogočnosti dokaz, da je bio oča, ali mati pravično pripüščena v Zedinjene države Amerike. Opomnite pa prebivalstvo, da sprejem prošnje ne nikše jamstvo, da bo prosilec potni list tüdi dobo i da do v mnogom slučaji stroški, šteri so zvezani s pridobitjov vsefele dokumentov v mnogom slučaji brezi uspeha. Po zakoni o neposrednih davkih tč. 5. i 11. se zemlišča, štera se pogozdilo po navodilaj i nadzori drž. gozdarskih organov oprostijo od plačanja davka za čas od 20 let. Če so pogozdena zemlišča takša, da ne bi bila sposobna za nobeno drügo kulturo (nerodovitna zemla), se oprosti od davka 40 let. To oproščenje se ne odnosi na tista zemlišča, na šterih je bio gozd posekan ali iskrčen i so pa pogozdena. Potrebna potrdila za tozadevna zemlišča izdaje sresko načelstvo v Murskoj Soboti po predhodnom izvidi i predlogi šumarskoga referenta. Sreski načelnik: LIPOVŠEK s. r. Razgled po domovini. Čelüst prerezao z nožom. V nedelo 25. maja je v vinotoči Jožefa Holca na Galušaki pri G. Radgoni popivala fantovska drüžba. Tüdi tam so se nahajali nekši Makso Verzel, posestnika Janez i Neža Kosec iz Smolincov. Po odhodi fantovske drüžbe je za nekaj časa odišeo tüdi vinjeni Makso Verzel, Koščeva zakonca sta pa ostala šče v vinotoči. Kda se je Verzel vračao po cesti proti domi, je prišlo pred njega fantovska drüžba, štera se je na cesti kregala, zavolo toga je postao tüdi tam Makso. Nato sta pa prišla tüdi Kosecoviva zakonca. Kda sta se teva dva bližala fantovski grüči, je Makso Verzel brez vsakoga prereküvanja smekno z nožom Janeza Koseca i njemi prizadeo občütno poškodbo na desnoj strani lica, tak da je nož prerezao čelüst i je konica noža izstopila pod bradov. Poškodba je hüjšega značaja i bo mela za posledico najhitrej trajno skažen obraz. Poškodüvanec se nahaja začasno v domačoj oskrbi. Prvo pomoč njemi je ponüdo zdravnik g. dr. Sokolov pri Sv. Jurji ob Ščavnici. Obisk kalkutskoga nadpüšpeka. Našo domovino je obiskao msgr. Perier, misijonski nadpüšpek v Kalkuti. Visiki gost, šteroga so vseširom lübeznivo sprijali, se je müdio med drügim tüdi v Zagrebi i v Ljubljani. Zbüdo je v obeh varašaj velko zanimanje. Iz sveta. Skok z višine 8300 metrov. Te dni je postavo letalec Byrd White novi svetovni rekord v skoki s padalom. Skočo je z letala, štero je letelo visiko 8300 metrov i je bilo opremleno s kisikovimi aparati. Postao popunoma nepoškodüvan. Skok je trajao pol vüre. Včasi po odskoki je najprle omedlo. Potem pa njemi je zmrznola roka, ar je pozabo na njo potegnoti rokavico. Samo kda se je bližao k zemli, je prišao ponovno k sebi. Nato je odpro ešče rezervno padalo, da bi omilo silen pritisk. Registrirane aparate bodo odposlali v Washington. White je že pred krátkim skočo z višine okoli 1000 m. Grozna nesreča v Genovi. V tork se je primerila velka nesreča. Zrüšo se je petnadstropni izseljeniški dom, v šterom je prebivalo do 250 inozemskih izseljencov, šteri so bili brez sredstva i so čakali na odpravo v domovino. Staro poslopje se je popunoma porüšilo. Izseljenci so se ravno pripravlali k nočnomi počitki, kda se je začüo silen ropot. Pod razvalinami je ostalo velko število ponesrečencov, štere so do večera ne mogli rešiti. Rešüvalci, gasilci, mornari i stažniki so šli na pomoč i ves den vodili rešilno akcijo. Kelko so mogli dozdaj ugotoviti, so izpod razvalin potegnoli 3 mrtve i prek 40 ranjenih izseljencov, med njimi je bilo 20 oseb prav težko ranjeni. Določena je bila posebna komisija, da ugotovi vzrok nesreče, štere žrtev je postao izseljeniški dom. Med ranjenci je tüdi več Jugoslovanov. Nesreče v Angliji. 6696 oseb - 18 oseb dnevno - je zgübilo lansko leto na angleških cestaj svoje živlenje poleg vsakovrstnih prometnih nesreč. Vsega sküpaj je bilo tej nesreč 151.801, poleg navedenoga števila mrtvecov, so zahtevale 170.917 ranjencov. Proti prvejšemi leti se je zdignolo število nesreč za 4219 slučajov, število mrtvih za 558 oseb, število ranjencov za 6079. Najodličnejše mesto v tom pogledi je London, kde je bilo 1383 lüdi bujtih i 56.321 ranjenih. Za njim sledijo grofija Lancaster, mesta Birmingham, Liverpool i Manchester. Najvarnejši kot v celoj Velkoj Britaniji je otočji Scilly, kde neso prosile prometne nesreče nobene človeške žrtve. Hiša na 71 štokov. Te dni so otvorili v Newyorki na svečen način novo hišo, štera je z svojimi 71 štokmi dozdaj najvišiše bančno poslopje na sveti. Ta hiša pa ne predstavla samo rekord, ka se tiče višine, temveč tüdi ka se tiče brzine, šterim so ga dovršili. Nücali so v to svrho samo 377 dni. Konci toga je ešče nekša zgodovinska zgradba, ar notranji prostori so z vekšega tak, kak je hišo postavila Manhattanska drüžba leta 1799. na tistom mesti. Pri novoj hiši so z vekšega ponücali tisti materijal. Železniška nesreča. Na postaji Monceran blüzi Pariza se je zgodila preminočo nedelo velka železniška nesreča. Vküp sta vdarila dva vlaka. Trije vagoni so se čisto razbili. Pri tom je vmrlo 8 lüdi, 25 pa jih je žmetno ranjenih. Žmeten položaj sodnijskih praktikantov v Beči. Velko senzacijo je zbüdo v Beči dogodek, ki se je pripeto pred par dnevi ná civilnom sodišči v Beči. Eden uradnik je prišeo bos v urad. Kda ga je sodnik pitao, ka to pomeni, je odgovoro, da ma samo eden par obüteli, ar pa je dao te popraviti, je mogao bos priti v slüžbo. Eden drügi praktikant ne mogeo v slüžbo, ar ne meo hlač. Eden tretji je na vulici spadno vküp, ar že tri dni ne jo. Viher, toča v Erdèlyi. Zadnje dni je divjao v nešternih krajih Erdelya viher, ki je tro drevje, odnašao strehe i je pozročo tüdi vnogo drüge škode. Zvün toga pa je toča vničila setvo i sadovnjake. Pošta upravništva. Šmidlehner, Rudolf, Vilers. 30 frankov sprejeli. Kalendar dobite na konci leta. Prkič Franc, Fismes. Naročnino sprejeli, pozdrav dali objaviti. Trplan Janoš, De Nobecourt. Naročnino sprejeli. — Gomboc Franc, Bileča. Bodi do 1. augusta kak prosiš. Šinko Marija, Elincourt 10 frankov sprejeli od g. urednika Novin. Liste prošene ti pošilamo. Šipoš Jožef, Vittenfeld. 60 Din. sprejeli. Za to naročnino dobite do konca novembra Novine i M. List. 10 NOVINE 8. junija 1930. AGRARNE ZADEVE Velka zmaga. Taksator i inšpektor dolnjelendavskoga veleposestva g. Dragan Turk je tožo zadrugo, predvsem pa njenoga predsednika trikrat tüdi na sodnijo, ne pa samo na upravno oblast i ministerstvo, kak smo svoj čas objavili, ka nam je dala banska uprava krasno zadoščenje s svojim odgovorom i rešenjom. Tožo nas je tüdi na sodnijo i zahtevao da se predsednik zapre i zadruga razpüsti. Mariborsko okrožno sodišče je zavrnolo njegovo trojno tožbo i njemi je dalo možnost, da če šče, po zakoni lehko priziva na višje deželno sodišče v Ljubljano. G. Turk se je poslüžo toga paragrafa i je prizivao proti rešenji višjega sodišča. A višje deželno sodišče je tüdi odbilo tožbo g. Turka. Kda to našim kotrigam naznanjamo, je prosimo, naj se za to velko zmago zahvalijo sladkomi Srci Jezušovomi te mesec. Nova tožba. Gospod Turk nas znova toži, ka prej zato, ar neščemo küpiti agrarne zemle, se more zadruga razpüstiti. Kda vam to naznanjamo, vas prosimo, da se toj tožbi ne smejete. Komisija iz Beograda. Na razne pritožbe agrarne zadruge je poslao še prvejši minister g. Dr. Frangeš komisijo iz Belgrada, štera se je javila te dni pri predsedniki zadruge i poslühnola zadrugine pritožbe pa vzela vse v zapisnik. Spravišče agrarnih interesentov v Ljubljani. Preminočo nedelo se je v dvorani Delavske zbornice vršilo spravišče slovenskih agrarnih interesentov, šteroga se je vdeležilo okoli 300 odposlancov. Na dnevnom redi so bila sledeča predavanja: 1. Načrt zakona ministrstva za kmetijstvo o likvidaciji agrarne reforme i predlogi „Zveze slovenskih agrarnih interesentov.“ — Predavao geometer Milan Mravlje. 2. Načrt zakona o ukinitvi fideikomisov i notranja kolonizacija. — Predavao g. Albin Prepeluh, podpredsednik „Zveze“. 3. Agrarni interesenti i starostno zavarüvanje kmečkoga lüdstva. Spopunitev dnešnje socialne zakonodaje. Agrarni interesenti i pospešüvanje kmetijstva. — Predavao g. dr. Janže Novak, blagajnik „Zveze“. Vsa tri predavanja so bila jako važna i so jih zborovalci z velkov pazlivostjov poslüšali i navdüšeno odobravali i jim pritrjüvali. Po končanom predavanji je bila z odobravanjom sprejeta naslednja resolucija: Opolnomočni delegati agrarnih interesentov iz Dravske banovine, organizirani v „Zvezi agrarnih interesentov Slovenije“ v Ljubljani, zborüvajoči 1. junija v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani izražajo svoje vüpanje i prepričanje: 1. Da bo kr. vlada kemprvle vpelala socialno pravičen zakon o končnoj izvedbi agrarne reforme, ar je to v interesi našega gospodarstva i tistih 20.000 kmetskih drüžin, ki že 10 let čakajo, da bi mogli definitivno vrediti svoje gospodarstvo na razširjenoj površini zemle, ki si jo obetajo od agrarne reforme. Pretečena doba strankarskih borb ne mogla vrediti toga zgodovinsko važnoga pitanja. Dnešnji zborovalci smatramo dnešnji čas i dnešnje stanje, kak edino primerno, da se to pitanje reši. 2. Da se z ozirom na alpski značaj zemliške posesti v Sloveniji i nujne potrebe notrašnje kolonizacije, štero ovira izseljavanje, agrarna reforma socialnim i gospodarskim prilikam primerno razširi, to je, da se povekša površina zemle, štera naj se razdeli med agrarne interesente s pritegnitvijov novih objektov. 3. Da se pri končnoj rešitvi agrarno-reformnoga pitanja posebno vpošteva dejstvo, da je v Sloveniji večina veleposestev gozdnoga značaja, da so ta veleposestva nastala zavolo privilegijov iz fendalne dobe i da trbe ostanke teh fevdalno lastninskih privilegijov vkinoti. Zato je potrebno agrarno reformo razširiti tüdi na gozdne površine i to na fideikomisna veleposestva. 4. Prosimo visiko kr. vlado, da zavolo teh posebnih nalog agrarne reforme v Sloveniji, štere zahtevajo hitro rešitev, to pitanje reši nazavisno od ostalih pokrajin v državi s posebnim zakonom. FAL DRVA. Na mojem posestvi se po primernoj ceni oda 6 do 8 vagonov brezovih i jošovih drv. Drva se postavijo na postajo v Šalovcih. Što žele küpiti, si naj drva ogleda. FRIM ŽIGMOND ŠALOVCI. Odam 12 hl. jabučnice i 8 hl. vina. Cena zmerna. FERENC, Moravci, Mala Nedelja, Ljutomer, SENO. Na risalski pondelek popoldnevi ob 2. vöri se bo odavala goristoječa trava v Moravcih pri hiši št. 91. LIPICS. I-a REMENJE „KNOCH“ Svetovno znana i pripoznana od vseh strokovnjakov, kak edna najbolših i najbole trpečih gonehnih remenov. Pri teh remeni si prihranite najmenje 100% na penezaj. Dobijo se pri tvrdki IVAN ŠEGA, M. Sobota Za kühnjo. Kvašene ugorke. Kmečka jüžina po leti so navadno kvašene ugorke i čaren krüh. Gospodinja, ki šče meti dobre skvašene ugorke, naj dela takle: Ugorka se razreže na tri podugovate falate. Pečke se vzemejo vö. Nato se denejo falati v lončeno po- 8. junija 1930. NOVINE 11 sodo. Med falate se lehko dene višnjino listje, nekelko prpra (celoga), sol pa ne. Na to se vlije jesih, lonec se pokrije s krpov i še z lesenim pokrovom. Za tri dni so ugorke skva šene. Ugorke z vrhnjom. Ugorke olüpli, prereži na dvoje i koščice poberi vö. Potem zreži obe polovici na tenke falačke i jih osoli, posipli s sladkov paprikov i prideni par žlic dobroga vrhnja. Nato vse zmešaj. Takše ugorke so dobre s kühanimi ali pečenimi krumpiši. Gospodarstvo Nove davčne olajšave. Nj. Vel. krao je podpisao zakon o spremembah i dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Te novi zakon prinaša olajšave tam, kde je z narodnogospodarskih pogledov najbole potrebno. S tem zakonom se najmre vpela novo znižanje dopolnilnoga davka k zemlarini, ki se za prizadeta posestva gible med 5 do 45% dozdašnje višine. Tak de najmenšim kmetovalcom, šteri so pomoči najbole potrebni, dopolnilni davek k zemlarini znižan skoro na polovico. To znižanje vala od 1. januara toga leta naprej. Nadale se spremenijo določbe gledoč na obdačenje kmetskih hiš, štere neso oproščene hišnoga davka, to so najmre hiše kmetovalcov, štere se ne bavijo izklüčno s kmetijstvom. Končno se določajo olajšave gledoč na pridobnine, štere se plačüje za pridobitne posle okoli pitanja svinj i živali gojenja rib, včel itd., to je za takše kmečke posle, šteri se opravlajo kak samostojna obrt. Ti posli so bili dozdaj uvrščeni v 1. sküpino z osnovnim pridobninskim davkom od 10%, odzdaj pa so uvrščeni v drügo sküpino z osnovnim davkom od 6%, ka pomeni zižanje za 4%. Olajšave se tüdi priznajo prodajalcom monopolskih predmetov, posebno trafikantom. Predavanja od dobičkanosnoga perutninarstva se vršijo sledeče nedele: v Nedelici dne 15. junija i v Martjancih dne 22. junija. Predavanja se vršijo v osnovnih šolaj i začnejo vsikdar ob ½ 15 (½ 3) popoldne. — Prav dobro uspelo perutninarsko predavanje pa je bilo v nedelo, dne 11. maja v Predanovcih i 1. junija na Cankovi. Vseširom predava sreski kmetijski referent ing. Wenko. Važno za svinjerejce. Da bi se svinjska rudečica kem bole omejila, je sreski kmetijski odbor skleno poceniti ceplenje proti tomi betegi i dodati po 1 Din. za vsaki falat cep- lene svinje. Svinjerejci se vabijo, da se te ugodnosti poslüžijo i v kem vekšoj meri dajo cepiti svoje svinje proti tak razširjenomi betegi rudečici. Cene: Penezi (29. maja.): dolar Din 56∙40, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. ,7∙90, lira Din 2∙90, pengő Din 9∙80, marka Din 13∙37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2∙20. Zivína: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15∙—, svinje Din. 16—17∙— (debele do 18 Din.) Zrnje: pšenica Din. 180, žito Din. 140, kukorca Din. 130—140, krumpli Din 50, ajdina Din. 160, proso Din, 150, črešnjevec Din. 300, mešani Din. 200. Mariborske cene: Na svinsko senje dne 23. maja je bilo pripelanih 426 svinj i edna koza. Cene so bile sledeče: Mladi prasci 5 do 6 tednov stari komad 150 do 200 Din; 7 do 9 tednov stari 250 do 280 Din; 3 do 4 mesece stari 300 do 350 Din; 5 do 7 mesecov 450 do 550 Din; 8 do 10 mesecov stari 650 do 850 Din; edno leto stari 1000 do 1200 Din. Eden kg. žive teže 12 do 13 Din, eden kg. mrtve teže 14 do 17 Din. Odanih je bilo 293 svinj. AMATERJI! FOTOGRAFI! Naznanjam, da se dobijo v mojoj trgovini vse potrebščine spadajoče v fotogravsko stroko kak tüdi aparati. 1 BALKÁNYI ERNEST trgovina s papirom i tiskarna DOLNJA LENDAVA. HALO! HALO! Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini CÖR ANA trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami MURSKA SOBOTA Aleksandrova 2. 13 RITUPER ALOJZ mehanikar i trgovec z biciklini v MURSKOJ SOBOTI ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline. 8 Vaš prvi pogled pri küpüvanji vöre naj bode posvečen zaščitnoj znamki, Staroznane znamke „IKO“, „OMIKO“ i „AXO“ iz švicarske tovarne vör tvrdke H. Suttner Vam nudijo jamstvo, da küpüjete solidno odporno vöro. Vöro za celo živlenje! Ar se vporabla samo izbrani materijal velike finese i trajnosti. Že sa 44 Din dobite pravo švicarsko Anker-Remontoir žepno vöro št. 120 i samo 58 Din stane prava švicarska RemontoirRoskopf vöra št. 121. s Ia strojem, a svetečim se radium-številkami i kazalci. Že za 98 Din dobite zapestno vöro št. 3720 s kožnatim remenom, dobrim strojom i dobre kakovosti. A prava poniklana Anker-büdilka št. 125 stane samo 49 Din. Vsaka Suttnerova vöra je točno pregledana, zapira se proti prahi sigurno i pošila se je po povzetji, z več letnim jamstvom. Rizike nega, ar te ka se ne dopadne, se vöodmini, ali pa se povrne penez. Tüdi Vi dobite brezplačno novo veliko ilustrirano domačo knigo ženskíh i moških vör, lančekov, prstanov, vühanov, okrajnih predmetov pa zlatih, srebrnih darov itd., če jo zahtevate. Pišite še dnes svetovnoj razpošilalnoj tvrdki: H. Suttner, Ljubljana št. 945. 12 NOVINE 8. junija 1930. JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti Ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko krajino pri upravi NOVIN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno! (GENERALNA TALIJANSKA PLOVITBA - GENOVA) GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE —38 — Kmečka posojilnica v Murskoj Soboti Ček. rač. št. 15229. r. z. z n. z. V lastnoj hiši. Sprejema hranilne vloge i je obrestüje od 8%-9%. Za vloge je dobroga stanja že več, kak 30,000.000 Din. Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze v to kmečko kaso, štera podpira v stiski naše lüdstvo. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC