Ta morilka |WMW ñapan» baéne in tekstila* delnice. '"""»«o "TT* _ ' V -URO SVETA iUSILO SLOVENSKE DNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, DL, t*ok, 18. oktobra (October 18), 1927. njih Durhsm, N. C. -med številnih naloga ki jih i/vr-iuje tukajšnja Centralna delavska unija, jO boj proti tuberkulozi. Ta morilka «elo hudo razsaja med tekstilnimi in tobačnimi delavci in poberelzmed njih lepo števila žrtev. čudnega ni, ako bela kuga davi te delavce v Durhamu Hk drugih večjih Teapotdomaka rupcija pred d iščem. petrolejeka ko-kriminalnim ao- Washington, D. C. — V pon deijek 17. oktobra je bila otvor jena sodnijeka obravnava proti petrolejaketnu magnetu Harry H. Sinclairju in bivšemu tajniku notranjih poetov Albertu B. Fullu. ki sta obtožena, da eta ogoljufala zvezno vlado pri oddajanju momarlčne oljne rezerve v Teapot Dortu v privatno izkoriščanje. Vlada, ki vodi tožbo, bo imela sitnosti s pričami. Vae glavne PMe ho ušle nekam v Evropo. Jugoslovan ho ienlh Murphyaboro, lil. — Prihodki petek, 21. oktobra, mialijo f^*lti v Marionu Rado Mllicha, kl jo bil z znanim gangežem Blr-»«•rjorn vred apocnan krivim več outlegarakii umorov. Okrajni ^ii, ki opravlja elužbo krvni-«*• j« izposodil vešala od okraja Jscknon, in ko bo MMc& obešen. Ptfskajo v n» Hirgerja. v Kartonu ie oven Berlin, 17. V znanstvenika'eo spustili 2200 voltov toka v teku ene mlnu* te in ostsl je živ. Chieago. — Več kot 13,000 gledalcev, ki so poeetili letno nasstavo najnovejših radijskih Bnaiz- aparatov v OoUseumu, je bilo zadnjo soboto zvečer priča demonstraciji, ki doslej še nima para na svetu. Bernays Johnson, Čikaški električni inženir, je pred vso to množico demonstriral, da električni tok ne ubije človeka v Kičem slučaju. Demonstracija, kateri je _ --------_ _ , . mostni sdravatvsni komisar dr. industrijskih mestih Severne Btttideaen nasprotoval, a je ni Karoline. V teh mestih zaslužijo' delavci komaj dolar lii pol, kveč-jem dva dolarja ns dan. Organizirani delavci so glavni podporniki zs zgradbo okrajne bolnišnice za jetlčne v boju zoper to strašno morilko med delavci. V lokalnem dnevniku •*I>urham Sun" so izdali oklic, da naj delavci glasujejo za zgradbo bolnišnice. John A. Peel, predsednik lokalne delavske strokovne organizacijo, izjavlja, da dolge do-lavne ure in nis^a dekvsks mezda največ pripomorejo k razširjenju jetike. Durhamaki stavbinskt delavci so najbolje plačani mod vsemi delavci v Durhamu in sa to je tuberkuloza bolj redkaprika-zen med njimi. Neorganizirani delavci v tekstilnih in tobačnih tovarnah so najbolj dostopni je-tiki. Njih slabo lesa se ne more nrtfB llozo. In zatsgadelj jih bo tudi največ v novem zavodu za jetlčne. Delavčevo telo, ki je sisbo hranjeno, ae nekaj česa upira bacilom,* a ns to jim podleže. Tak delsvec nima navadno tudi aolnčnega zrsčnsga stanovanja, ker mu primanjkuje za živila. V takih stanovanjih ss pa bscili hitro množe. Co delavec v takem stanovanju zboli za jetiko, tedaj hira, mesto da |>i te mu obrnilo na bolje, dokler ga smrt ne reši muk in trpljenja na tem svetu. Proces prod Fttta m napOTfiwiM|i mogel preprečiti, je bils prvs te vrste na svetu., Ns msjhnem o-dru sredi ogromnega Coiiseuma je atal električni stol, ravno tak, kakršnega rsbijo zs ekaekucije zločincev. Johnson je stopil pred stol in v kratkem govoru, ki js bil razpršen po radiu, je dejsl, da on ne verjame, ds je vsak obsojenec ns smrt takoj mrtev v stolu. Večins je ssmo omamljenih, nakar umrejo šele potem, ko jih zdravniki razrežejo. Gotova manjšina umre v atolu vsled sunkov in vsled mokrote, ko jih oblije pot iz strahu. Kdor je sdrev, hladnokrven in vajen e&lftričnih aunkov, lahko prenese najhujši tok. To hoče on demonstrirati. listo se je Johnson sezul, slekli suknjo in telovnik, zsvihel si je rokave trajoe in se usedel v stol. Privezsli so gs z jermeni na nogah, rokah in tez prsi ka-delajo z obsojenci; pritrdili .... J k— JUk. ...t.-- ___ro tudi fnivo m «ss uszs so mu dali železen obroč. Ko je dal Mimnenje, je eiknila elektrika, ds je bilo slišati po vsem prostoru, zeleni pismeni so švignili iz obrača na ustih in njegovo telo as je krčevito streslo. Gledslci eo zadrževali aapo, bi) js moment silne nspetostl, nsto ps je presenečene množica opszils, ds postaja železo ns ustih rdeče in žareče. Eno minuto se je zvijal v Stolu. Ko so zsprli tok in gs brž odVfcssll, je vstsl iz stols kakor pijan, tods pri zsvesti in vzel je Jbrmeh a pritrjenim razbeljenim železom ter ga prelomil na dvoje. Spuatili so vanj 2200 voltov, ampersže 860, to je več kot potrebujejo zs slektrokutirsnje zločincev. Tok Js bil tsko močan, da je rsztsJU železo ns Jer menu, tods Johnson nI bil ni kjer sežgsa. Nskaj hipov kssne-je je sa odrom omedlel, s prišel js hitro k sebi in bil je toliko močan, da js stopil nasej na o-der in povedal «udom, da ae mu ni zgodilo nič nevarnsgs S tem jr Johnaon dokazal, da je Jektričiri atol zelo dvomljiva nsprava za nagle usmrtitev« človeka. ___ NA PRAVEM ZAPADU SO KO-NJI »E V ČASTEH. živinorejci še ae marajo ovojih hlevov (spremeniti v garaže Reaff. Alberta. - Tem, kjer pričenja pravi zspod, kjer so vi-soke gore in kjer prenehajo goste šume. Je konj še v č slih. Ceste eo skalnate in ozke in IJud js ae ne zanimajo toliko se evte kot zs bonje. Tu konj nedome-stuje sv to. Konjereje! menijo, ds aočejo svojih hlevov Izpre-meniti v garaže, dokler bo večja zahteve po konjih kot po sv-tih. KOSTIME HEBO ZVIŠANJA MEZK Meads se povlšs le Isjtnsatom, kapitanom Itd- ampak pro-stskl In aarženti. .. New York, N. t. — Mezde policijskim pros tekom in aaržen-tom ne bo povišana, dasirsvno sta jim povišanje obljubila župan Walker in proračunski odsek. Mezda se poviša policijskim lajtnantom, kapitanom in nadzornikom. Lajtnantom so poviša mesds ss $200 ns Isto. Kapitanom in nadzornikom zs $600. Lajtnanti zdsj prejemajo na leto $8*600, kapitani $4*00 in nadzorniki ps $6,400. Z agnjegasci bo ravno tsko. Njih lajtnanti, kapitani in nadzorniki dobe povišano mosdo, ki ps bo nskoliko nižjs kot policijskih čsstnikov. Minimalna mezda cestnih čistilcev se poviša ns $1,760. Njih zdajšnja letna minimalna mezda je $1,600 ln $1,6000. Mestnim tehničnim delsvcsm, ki so organizirani in združeni z Ameriško delavsko federacijo, eo obljubili mezdno povišanje, toda povedaAi še nieo, sa koliko ae mezds poviša. . Nameščencem v bolnišnicah se mezda tudi zs nskoliko poviša. Ampak namestili bodo še sodem sto novih policajev. llošaMs Jaki aL V Brliva MU lita Asi si Ost, t, Ittf, iš, ma NAR a* ZAPOUtUSKE cija hMiJa « *k- DUoacripuoa tssrlr Jubilejskl maalfsst naznanja, da bo 86 odatotkov hmatse .la* vzetih od daafli davki I akl zakonik se aaiehča in na kaaaa ealanaiamo le aa la- dajalce. m • Leningrad, 17. okt. - Sovjetski centralni isvr^mlni odbor js objavil JubUe^aU manifest k desetletnici oktobarake revolucije, v katerem napianja mnoge olsjšavs in referata, Odbor zbo-zboroval prvič pred desetimi 1* zboroval prvi« prdO desetimi le» ti, ko jo tmaio4ta revolucija aovjetov etrmogtatila rettm Ko-renakija. *> i Manifest .ao glasi, da rusko delsvstvo dobi po vsej deželi kot darilo ob dMotlo^l revolucije sedem urni Mavnik, kmetom ae pa znižajo davtl ia 86 odstotkov kmetov je lafnotih od plačevanja davkov. Zsastali davki Is leta 1926 bodo črtani. Vlsda Je- immenlle 60 milijonov rabljev «a zgraditev dekv-skih sen i torijev ia «rugih 60 milijonov sa nova Ws šolo Smrtna, kasen m odpravi zs vss zHvčins, is stvo sovjetov ia Splošna niks, obsojene do Ipra Jata zs-porne kasni, isvaatC*a * jetni kl političnega enačaja, ki eo a sarotili proti aovjelaki vladi in oni, ki ao poaeverilj ali ukradli vladni denar. !r ■ sa isdaj nasilja v vss jst- Jons me«U z mlekom bo prvo vrste. | Wsshingtoa, D. C. — Pomožni trgovski tajnik Cochrane poroča, da Varšava, glavno mssto POljSks, zgradi občinsko mlekarno, ki bo prebivalce oakrbo-vala z mlekom. Rsspsčala bo dnevno 260,000 galon mleka. Poalopja In oprema mlekarne bo stala več ko $400,000. Veliko korist od mloksrns bodo imeli airomaki, pravzaprav otroci siromsšnlh etarišev. Mleko, kolikor ga bodo dobila dete-ts siromskov, bo tveže In prve kskovosti. Privatne kompanije, ako jih bo še kaj ostalo, ns bodo moglo konkurirati v osni In kakovosti mleks. Mlekarna se bo pečala skoraj gotovo s produkcijo sirovega mssls, sira In drugih mlečnih izdelkov. Čistost In anags bo-deta valiki in ves obrat bo o-premljen z najmodernejšimi stroji. Ljudstvo se bo hitro prepričalo, ds je veliko boljo sanj, ako industrije obratuje in lsstujs, mesto ds jih obratujejo In Ustu-jejo kapitalisti In pri tem gle-dsjo le zs svoj Issten dobiček, ne ozirajo se ns potrebe in koristi konzumentov. GOREČO CIGARETO SMATRA ZA KOJOTOVO OKO. Ustrelil _____ 17. okt. — Prodsed-I nlk Kemal peša je zečd v soboto ^ «hmmia, berlinski lutersnski govoriti pred aovo nerodno kl je 8. julije t L ^ dv» para V letalu visoko nsd ..—r------._ . ... klinom, Je dobU radi tega od ril sodim dnL PrvJ dan je govo-•vojr (j-rkve ukor In piečati mo-' ril i n m mark kasaL ¡liho Glenwood Spriaga. Celo. Blilie McNeeee Je bil etrastsn lovse. Ko je šel ponoči ne lov, je zasvetilo v temi oko In McNeeee Je pomeril hi ustrelil. Ko je pri-4d ne lice meets, kjer je upel, ds leži ustreljena zver, je znal svojo zmoto. Ustrelil je na-znanca, ki Je sedel na štoru in pušfl cigareto. Tekel je v bližnje mesto New Castle po pomoč In nsznanM ee je šerifu, kaj jo «toril. Najstarejši smertihl peftse Lenox. lows. — WIHIam Mui-bll vseka- skupščino o svojem oovsm pro-,»n, atar 91 let, kl je bil vesks-aramu Naznanil js, da bo govo- kor nejstarejši sktlvnl konštab-trmna. nw——**^ združenih državah. ~ ur in včeraj ravno to- te jo obaod na vratih ovejo* -M Denunclran, kar je Isjavll v pridigi/ da Jhlmel Derwln prav glede ovoBaljs Hovsha. London, 17, okt. — Dr. E. W. Barnes, škaf birmkighamakl, ki je nsdsvno iljsvil v pridigi v svoji stari katedrali sv. PsvU v Londonu, da je imel Derwin prav glede Njsvojs človeka in da on ne verJ«po več v biblijsko pravljico o Jdamu in Evi, js bil včeraj dsnuaktrsn kot heretik v leti cerkviJa v pričo vernikov ravno v moatontu. ko Je hotel stopiti na ptilaieo. Kanonik lutieck WebsUr js vstsl v cerkvi in vodeč za aeboj gručo mladedHev je stopil as-prej in prečita) pripravjjen ro-kopia, kl jo Vseboval obtožnico Kanonik je dejal, da v Imenu Boga In zvsstth vernikov škofije svečano obtožuje škofa Bar-ea, ds uči heretičea nauk in ssersmuje doktrine In zakra-mente svete katoliške cerkva Nato je kaaoalk pozvsl vomlks, naj zspuste cerkev, da ss ns okužijo od krtvoverskfc naukov škofs Barneas. Manj kot polovica navzočih je odšla s kanonikom. ftkof Bsrass je molčal na ob-tošbo, nato pa mirno zečel a svojo pridigo, v kateri je ponovno rekel, da sta svet In človek plod evolucije. DELAVČEVA U*0DA COOLIIGE HAJBI2 NE (»EM KUBO Gibanje sa raspast Psnameri-ške unije postajs vedno "močneje. Wsshington, D. C. — Prod nskaj dnevi ao vellkomeetnl dnevniki poročali obširno, da predeednik Coolidge odpotuje prihodnje loto na Kv^bo ob času, ko bo tam sboruvals Panameri ška unija. .Zdi se, ds ss is tegs potovanja no bo nič, kajti v politiki Panamsriške unijo je pridal pihati veter,, ki napoveduje drugo vreme. Konferenca PanameriŠke unl je ee vrši v mesecu januarju v Ha van i na Kubi. Zdaj ae pa allšl, da dela aenor De Teja, mehiški poelanlk na tem, da ae ras-pusti Panameriška unija in mesto njs ustanovi Ameriške latinska unija. • To pa Coolidgu nI všeč. Ta ko so ao pričele širiti v glav nem meetu govorice med poli-tičarjl, ds Cooildgs' najbrž no pojde v Hsvsno. Do msosca Js-nuarjs v prihodnjem letu Je še daleč In v politiki Združenih držav napram lattaskt Ameriki se lahko še veliko lzpremeni V Mehiko odhaja kot poelanlk Dwlght Morrow, drug tvidko Morgan k Oo. Od njaga pričakujejo, da ublaži marsikaj, kar js povzročslo nesporazum mod Letino! In njih M*tti1ml dl. Morrow je un nasprotnik oboroAeaa IntamdMcije. litin- Itov bilnitki mm JH(OHvl«M Listi v Pragi In Belgradu dolše II talijo, da je poelaU morilca v Prago. ~ Srbi In Grki lovijo komltaie. ^ Dunaj, 17. okt. — Izbruh o-gorčenjs proti Muaeolinlju je is-bruhnll tudi v* Pragi na vsllko veselje v Belgradu, kjer so bili do sdaj skoraj pssmljtni v protestih proti ssvratnl fsšUtovski politiki. Ko pa je sadnjl petek albanaki študent uatrolil v Pragi pravkar došlega albanskega po» alanlka Oeneja, je savršels tudi msd Cshoslovakl. t Kakor danss poročsjo, ata su-nanja urada v Pragi ln Bslgra-du stopila v tvsso, da rasrsiita STEV^NUMBKR 245 TRPLJENJE IE-LAV6EV V FAJI-I STICNMTALIJI Delavci oo žrtve Muaeolinljevih ■aaalUbeilčnih iH»iskusov. ■Wsshlngton. D. C. — Delavci v fašiotovaki Italiji ao šrtve an-alfabetlčnlh gospodarskih poizkusov Mussolini j s. Msd ts poizkuse spads tudi prizadevanje sa povišanje vrednosti Italljansks lira. Tako js razumeti poročilo H. C. MacLeana, ameriškega go-apodarakega atašeja v Rimu. To porošllo jo bilo ladano pod naslovom "Italijanska denarna politika." _______Ta ameriški uradnik pojss- intrige, kl as'skrivajo za iia|H»|f tuja, kako jo laslljsns vrednost vsjšlm umorom» medtem pa Časopisje v Cehoslovakljl In Jugoslaviji odprto dolši Italijo, da je ona zssnovds cslo vrsto umorov pnsmenom, da na vsak način provocira vojno na Balkanu. Llati v Pragi ao včsraj objavili ssntacljoaahto poročilo, da js slbsnski študent Bobi prišel direktno It Mma v Prago ln jo poaetil italijansko poslsnlštvo, kar insčl, da jo poalsništvo vedelo v naprej, kaj ss pripravlja. Bobi je prišli v Prago z Italijanskim potnim llatom. U Bel grada porošajo, da je Ahmed Zogu tudi zapleten v umor, čeprsv ja bil ubiti Cena njegov avi4 Zogu, albknakl diktator In Mussolinijev savsi-nlk, je bil nevoščljiv Ceneju na njegovi popularnosti pri AJbaa-clh, ksr io usnešno pomagal ro- deesa asji ^é^eaa.y <1)111-hoženfh Intervencij, kl jih Maa-trajo sa pravo kovsns posti, ali zs pravo, kl ga deli močnejši slabe jšim. paoifiitiiii gibiiji Hartford, OL - V podjetju White Star Refining kompanije je naetole ekeplosija, kl Je poškodovala sedem delavcev. Poškodovsne delavce so odpeljali v bolnlšnieo v AJtonu. IU. , Pariz, V Angliji Ima še aa ato privržencev. — V Ameriki je pa ajogova trdnjava aa napada« , Wsshlngton, p, C. — Dr. Syd-ney Strong, star kongregsoijo-nslni duhoven, js v tej sekti pričel 1 novim gibanjem mod duhovni. To gibanjs ima namsn preprečiti vojne. ' Strong upe, da prsd Dnem premirje dne 11. novembra pošlje predeodnlku Coolidgu na tisoče pisem t obljubo, s katero ss podpisani fcavešo, ds mu vsst prepoveduje odobriti in podpirati individualno vojne naprave sli pa opravljati vojno sluftbo. Strong pravi v posebni okrožnici na kOngrogaoiJonalno duhovne. ds J Za tem ameriški atašej uja, da jo (»stala potreba ds avtJn kot patlanllr v Bel-gradu. * Na Dunaju aumljo, da Je umor Ceneja v tesal tvezl z umorom srbsksgs genersls Ko-vačeviča. Belgradsks "Politika" je včeraj pisala: MVčeraj ao kovali balkaneks zarote ns Dunaju, danss jtti kujejo v Rimu. Za Sofijo ln mscedonsklml koiplts-šl stoji Rim; ta Tirano in Ahmed Zogujsm Js Rim. Jugo^ slsvljs Js na poti Rimu, tato Jo Ja treba oklonlti t želoznlm obro-čem. Ali ml amo čujačl In ne bomo dali Italiji prilike, da nas ujsms v psstl. Cene bsj js bH prijstelj Jugoalsvlje, s bil js tudi prljstslj Albsntje, zato js moral umreti." Cehoolovaškl liatl ljuto obsojajo atentat. Praga. 17. okt. — Aflvladh Bebl, morilec poalanlka Ceneja,1 Je pri zaslišanju priznal, da Je prišel semo zato v Prago, d* ubije poelanlka. fttjrl dni Ja tikal. |ekel Ja, da ga jo ubil zato, ker je hotel. Cena prodstl Albanijo Jugoslaviji. Po kazenskem pravu v Cehoslovakljl je Bebl lahko obeojen na smrt. , Krak aa Ogrskem I H17. okt. — Največja leona družba na Ografcam, siovttev odMI a Berlin, ko je pro- i dr. Edmund aten» A Co., Je ban-jel obvestile Is N oak vi, da ja kratirale. Dnažbs dolguje mW-iec njegove poalenllke Frsaaéljl. Tempe. Fla. — Obrežna straža je zasegla kubeneko Jadrnico "|'aJ<*nsMoštvo Isdje je ušlo. Ladje js bils zasežena pri Kdgemfmt Keyu, ko se Je prekucnil mali «olnček. Obrežna straža je potegnile Isdjo v lu-ko. Ns nji Je dobHs devet grških IzšelJenlkov, kl eo Ispovedsll, ds Jih js moštvs oropslo zs $1J00 In nato zapustilo Isdjo In jo prepustil svoji ueodl. 102 kuklakaarja obtožena v Ala- Montgomery, Ale. — Velepa-rota v Luvemu so okraj fren* shew js obtožilo 102 «lana ku- ski klukeklaatko orgsnisscijs radi bičanj, mnogth oseb. Med obto- jen dolarjev. Dve veliki baaki O žanei je mnogo vodttalh kuklA-I Budspešti sU seis prtsadetl. I ser Je v. industriji. Ali te taka gospodarska politika obnese? Ameriški ekapert misli, da na. Pri tem mssdnsm snlšanju ss ja vporabll srgumsnt, da bodo dala vel na bol jem, ker bodo delali po nižji mesdl In bodo Imsll ^^ m JMllc i^ui^ARM ItfMNM^fl^ meni tudi znlžsno kupoval no moš; nadaljuje zvedonae, in mezdo Je treba zopet -anlftati, ksr pomeni trpljenje , .. Prszgodsj js, pravi atašaj, da laroše, ako aa bodo ŠMjaaj-škl stroški še tako io nadalje zniževali, da bodo delavee od- MaoLesn izraba, da ae gospodarska kriza Italije Še nI popo|w noma razvila. POooJilo Jf bilo najeto šele pred štirimi lati, na podlagi katerega Ja hotel Mua* solini oživeti InduatriJo In pa dvigalu vrednost lire. Xa toga ae da aldepati, ds ss bodo gospo-daraks razmere v Italiji obrnili še na slabše. Delavci la nlao Izpili kupe trpljenja do dna Najhujše Jih še čaka. Medtem ko Je gospodarski položaj v Italiji tako slab, da je tetko najti prave beeede, da ee osnačl pravilno, pa Mussolini roHJa a ssb-Ija. Italija nima sa en daa kruha za naeičenje svoje srmads v tre» notku. ko prlčno pokati puške In topovi. Zeto se vsak rassOdsa človek njegovemu rožljanju s sabljo lš smeje. Avstrijska kameri la Js rošljs-Is tudi toliko čsss a ssbljo, da so taroštjsll tudi drugjs In roft-IJanJa s sabljo svatrijeke ksms-rljp je bMo konec. i* vlade sa vspsoUvttov krššsa- 17. okt. je bila v soboto Hi^Hfta Jifl ao v Javne šole spet vrne ■ ki je bil Izključen pa lists 1918. Socialisti. I in demokrstjs so sa-visds. S tem jb prišla vlada v 'i" PROSVETA GLASILO 8L0TEWSCT MABOPW PODTOtW WWOλ ^ LkmWk SLOVKNSM NASODNB PODPOBJfS JKPWOTB C«» ogt—OT po ae^aa traisjs Naročnina: Z«din>n« drtav« (Izven ai cura) $«.00 na lato. 9*4* ■» pol Uta; ChlcAffo la Ckaro S7.M na Uto, S» 7» sa pol léta, ta aa tae- Mmttvo W.00. __ _______ Naafov aa va* fear tau stik s "PROSVETA" Mgjj is Lawáals AwshCMoi -THE ENLIGHTENMENT* Orps si ma itmi SiÉÉi ' * Owaatf by Um SUvaaa Natlaaal Advarttaiag ratas «a MM Subscription: United State« (except Chicago) and Canada t*4t »•* paar; CWea*o $7JS. aad foreign aoantrUi »4)0 par year. MEMBER of TAS FEDERATED ISS Datum v oklepaja a. pr. (Sept. »0-1 »27) poUg vaiega kaaaa aa aaalava ds vsa Ja s tea daevoai poteUa aarWaiaa. Paaavite fa Ša aa van aa aatavt Hat IZ MALIH KOMPANU SE SNUJEJO VEUKE IN NA TO TRUSTI. V prejšnjem članku smo pokazali, kako so nastale izpremembe v čevljarski industriji Kako se je iz male obrti razvila kapitalistična produkcija. Kapitalistična produkcija v velikem ni le uničila obrti in produkcije v malem, ampak ona stremi tudi po cenejfii produkciji in vedno večjem dobičku. To pomeni, da znižuje produktivne stroške, kjer jih le more znižati, da je dobiček, ki se razdeli med delničarje toliko večji. Čevljarska industrija se je pričela razvijati v novo-angleških državah. Od tukaj se je pričela pomikati proti severnim centralnim državam. Ako se hočemo o tem prepričati, nam je trebjt pogledati le poročilo delavskega departmental ki se nanaša na čevljarsko industrijo za dobo od leta 1928 do 1927. To poročilo nam pokazuje, da je itevilo zaposljenih delavcev v Novi Angliji padlo za 21.4%, v atlantiških državah za en odstotek* naobratno se je pa Število delavcev v tej industriji pomnožilo za 7.9% v severnih centralnih državah. Med srednje atlantiike države se prištevajo države New Jersey, New York in Pennsylvania, v severno cen tralno skupiho pa države Illinois, Indiana, Iowa, Michi Kan, Minnesota, Missouri, Ohio in Wisconsin« Tudi mezde delavcev zaposljenih v taj. industriji so padle v novoangleftkih državah zelo hitro. Meseca junija leta 1927 so znesle le že 59.5% od povprečne mezde leta 1923. Povprečna mezda v tej industriji je za prvih osem mesecev leta 1927 približno za trideset odstotkov nižja kot leta 1928. Zakaj so kompanije pričele graditi tovarne v sever ,no centralnih država))? Odgovor je lahek. Varok je edi I aa ta, da se znižajo produktivni" stroški in pov&a dobi- Ml ■■i^B V Chlcagu šo največje klavnice sveta, torej je logik no tudi največ živalskih kož na prodaj, iz katerih se izdeluje usnje. V severno centralni skupini je veliko usnjarskih tovaren, v katerih izpreminjajo živalske kože v usnje. Prevozni stroški za živalske kože in usnje is usnjarskih tovaren na trg severnega centralnega zapa-da so veliko nižji, kot pa na trg v novoangleških državah. Sirovine sp torej na severno centralnem zapadu cenejše, kot pa v Novi Angliji. Tako je tudi z dovršeni mi produkti. Ce je treba pošiljati kože ali usnje is lili noisa v Novo Anglijo, čevlje pa iz Nove Anglije naza, v Illinois, tedaj so taki čevlji veliko dražji, kakor če kože iz čikaftkih klavnic gredo v čikaške ali milwauške usnjar-i\e, usnje iz teh usnjaren pa zopet v čikaške ali milwauške tovarne za izdelovanje čevljev, čevlji iz teh tovaren pa zopet na čikaftki ali milwauški trg, ker so stroški za trans-portacijo kož, usnja in čevljev nižji, kakor v Novo Ang iijo in zopet nazaj na čika&ki ali milwauški trg. V novoangleških državah so delavci v čevljarskih tovarnah organizirani. Ta organizacija je Šibka in n moderna, ampak organizacija je, ki lahko ondotnim delavcem služi kot Ščit za obrambo in napad. Tam, kjer so čevljarski interesi pričeli ¿ele graditi tovarne,* pa delavc Še niso \)ili organizirani, temveč jih je bilo treba šele organizirati. Kapitalisti se pa zavednjo, da je velika laglje vtr-gati mezde delavcem tam, kjer niso organiafrani, ali se še le organizirajo, kot tam, kjer ao že organizirani. Tud to dejstvo pgmnožujc dobiček čevljarskih interesov. iz navedenega sledi, da morajo biti delavci organ zirani, če hočejo tutpešno braniti svoje interese. Ta delavska organizacija pa mora biti moderna, prilafodena mora biti razvoju v industriji, če ni, pa privatni interea izigravajo delavce proti delavcem. To pa ne velja le za čevljarako industrijo, ampak je merodajno za vse induatrije. Ako delavci niso organ 0SVB*I_ TOREK, 18. OKTOBRA. Mala lati » ofenzivi klerikalcev ia komunistov proti S.NJ\J. Detroit, Midi. — Od ustanovitve jednote do danaa -hna 8. N. P. J. zajeftaice, ki bi radi epodjedli to trdno deblo. Pred vojno js imela naša jednota enega sovrstnika, to je bila iolta jezuitska klerikalna klika» katera se js nesramno zaletavaj« v jedboto, kakor orel, ki čaka na mlado jagnje iz višine, da dobi priliko, ds se zaleti in zasadi kremplje v žrtev. Vse to početje klerikalcev se do danes še ni posrečilo. Jednota je prešla čez vse to prešanje. Ra-idno je šla naprej ,da je postala največja slovenska podporna organizacija v Ameriki. Prva katastrofa jo je zadela eta 1008. T**© leto je prebolela dva težka udarca. Potreba je nastala, da je jednota sklicala v letu 1908 še izredno koifc vencijo v Chicagu, da ao ae uredile finance. To je bil prvi gmotni udarec. Drugi jo je zadel v eseni 1908, ko se je dogodila strašna eksplozija v premogovniku v Cherry, 111. PrJ tej eks-ptosiji je blk> ubitih veliko članov S. N. P. J. Tisto leto J$ bila edneta šele v svojem pravem razvoju. | Blagajna je bila šibka; jednota pa je morala izplačat vseh ubitih članov poamrt-nino njih dedičem. Članetvo ae je zavedalo- svoje dolžnosti ter je brez vsake kri tike plačalo izredno naklado gpsmrtninski sklad. Ni bi-nobenega k i kanja ne upitja med člani. Ravno leta 1907 in 1906 je bil v Ameriki tudi fi nančni krah in ena največjih kriz v 20 letih. Tisti čas se e slovenska duhovščina na tiho posmehoval* in od veselja roke mela; bila je sigurna, da je za ednoto prišel pogin. Pregovor pravi: Kdor se zadnji smeje, se najbolj smeje. Prišlo 'je svetovno klanje Poklicani ao bili zdravi ih čil mladi člani v vojno. Zopet je jednota izgubila lepo število dobrih članov. Leta 1918 se js pa še utihotapila španska influen ca, katera je tudi zahtevala lepo število članov" naši materi S. N P. J. Vse te 'krize, vse te katastrofe, katere ostanejo agodo vinsko zapisane pri naši Jedno-ti, vse je bilo temeljito premagano in jednota je oatala ns svoji podlagi. Zakaj? Zato, ker je bila v rokah zavednih delav cev in dobrih gospodarjev, kateri so znali vršiti svoje delo točno in neustrašeno vzl^c vsem napadom krutih sovražnikov Vedno je Imela sovraftniks Med vojno je bil delavski politični preobrat, ker je bila delavska masa ¿-azprašens. Po vojni ao ss pojavile različne str u je. Naatali so boji med verskimi institucijami ; katera vera in cerkev naj bi poatala gospodar verskega fanatizma: katoliška ali proteetantovska. Ako bi ae papeš preselil v Ameriko bi katoliška struja nosila "ta-kelj." ker pa js ostal- v Rimu, p» ga je prskosils proteetantovska tetruja! Za ta boj med veram se je organizirala kuklukakla-novska garda, katera je začela rogoviliti po vsej Ameriki prot katoličanom pod plaščem "ato-procentnih Amerikancev". Napadi so bili tudi proti naprednim in radikalnim etrujam. Vse so hoteli čes noč uničiti. Toda vse zastonj! Delavske struja in organizacije ao se počele cepiti. Oslabela je aocijaliatična stranka v Ameriki. ker ao bili v aocijaliatičn stranki tudi taki elementi, niso nikdar razumeli aocijslis-mu in ga nikdar ne bodo. Bi so omahUlvci, kateri ao miali samo na revolucijo in če bodo člani socijalistične atranke. da potem jim ne bo treba več de- • Revolucija ni prišla; preobrata ni bilo. Delati se mora. če ae hočodar Iti? Ali članstvo ni samo gospodar čas svoj denar, da se da tako slepo napumpsti od demagogov s črnimi blatnimi in ničvrednimi lažmi? Člani 8. N P. J., ali niSte toliko zmožni, da znate sami obsoditi vaše glavne odbornike, nego da vaa hujekajo nečlani in to demagogi, ki najrajši videli, da bi našo dično S. N. P. J. v resnici radi uničHi Tukaj v Detroitu je bil «klican ahod dne 10. septembra. Tema je bila: "Dolžnost proleUrijata v Ameriki in v starem kraju". Prišel je v Detroit zloglasni pro-vokator Bartulovič, kateri se dal imenovati v Ameriki "Chaa. Novak", kar pa nI njegovo ime on je bil gl. govornik. Ni ae držal parlamentarnega reda. ni govoril o temi, za katero je sklical shod. Samo hrumel je in lagali 50,t)00 dolarjih in o Antonu Kri-stanu. Niti ene besede ni zin o H. Fordu, ali o Dodge trustu ali o Cadilac Co.. ali o Packard Co. Vse te reveže in siromake je oboieval. Na barikado vlekel Antona Kristana, kateri je vso Evropo v enem žepu nesel v Amerfiko, v drugem žepu ps celo Ameriko v Evropo. Ime je za tarto gl. odbor S. N. da bo kmalu ves jednotin denar zakadil s cigarami in ds je jed note v veliki nevernosti ter ds A. Kristan je obogatel od vel kanskegs kapitala. On. Chaa. Novsk. je pa auh od strahu sa jedaotin denar, ker gs njemu sič ne dajo. To je bi shod! Te je Mo predavanje To /abriciran mi. Piaalb ae je v platelčku "Delavec", ds ao bili socialisti navzoči. Bilo je vaega občinstva 8t ljudi obeh spolov. Ako bi vsi bili sqpijslisti, je to ničla, ker je bgo samo 6 člsnov kluba in nekaj* simpetičarjeV, ki so razumeli plodovito laž, so ae rajši odstranili, kakor ,pa ds bi poajušali laži provokâtorja. Za. kaj si je Bartulovič skoval to až? Nastala je kriza in pošel denar v uredništvu "Delav ca". Kako denaf dobiti od ljudi kako jih nalsgati in iiipnoti-z i rati, da bi se dobilo nekaj dolarjev za svoj Žep? • Ch. Novsk se je napotil v Detroit, ker od tu je že večkrat odnesel nekaj dolarjev, da izrabi tudi to priliko, ko so kleri-kalni listi prinesli z velikimi črkami laži na prvi strani. Ch, Novaku ni bilo treba drugega, eskor na prvo stran "Delavca velikimi črkami veliko laž natisniti. Hsjdi v Detroit, da bom še tam malo ns boben laži tolkel in slikal grob 8. N. P. J., delal vielke gl. odboru S. N. J. S tem bom dobil nekaj denarja. Uresničil se je Novakov provokatorski načrt. Dne 10 septembra je bruhal ogenj iz njpgovegs žrela proti 6. N. P. I n dne 11. sept, je pa pisal proteste, resolucije in dénar kolek-tal, ds se je zopet peljal v Chicago v Pullman vozu in kadi cigarete za delavske žulje Ko je bil shod aranžiran za obrambo Sacca in Vanzettija v Detroitu, se je na shodu nabralo $109. 80. Dvorana je bila zastonj. Ko je Charly Novak odšel iz Detroits, je ostalo samo 09c za obrambni fond za Sacca in Vanzettija. Cigsv je bil tisti denar? Ali ni bil od poštenih delsvskih žuljev, sli so tisti denar delavci idtradli, ali je bilo Ch. Novaku za osvoboditev Sacca in Vsnzettija? Ali mu je bilo več za denar? Prišel bo čas,, ko,bodo delsv-ci-trpini spoznali provokatorje, da jih ne bodo nspumpali z laž mi ssmo zato, da dobijo denar od njih. Priše! bo čas, ko bo aa-vedns masa videle p jih napake in jim ne bo več slepo sledila Ako hoče gl. odbor 8. N. P. pomagati našim rojakom v domovini, aH niso tudi naši rojak Jugoalsviji delavci-trpini Ali smo se tsko odtujili od njMi da jih več ne poznamo? Govori se: "Jugoslsvijs bo propsdla in vidno propada in tsm ni obstanka." Nss mora bit sram, ksj takega govoriti. Zakaj nismo tsm ostali, ds bi tsm ustvarjali to bogastvo, kakor smo gs v Ameriki? Iz domovine so odšli nsjbolj fizično krepk ljudje, najboljši rokodelci, mehaniki, sploh najboljša grupa. Vojns je ps še tisto pobila, ksr je bilo dobregs. In posledice so ostali so starci, otroci in pohabljeni, kaj sploh kdo more pričakovati od tskega narode? Do žnoet nas veže, de pomagamo gojjti in ustvarjati, da se država vzdigne ns gospodarsko stališče. Ako nočemo graditi, nam tudi ni trebs podirati. Ksr se laže in ' govori o "Kristanovi banki tega ni treba nobenemu verjeti. To je zadružna banka, v kateri je Anton Kristan rav natelj. Ako bo S. N. P. J. posodila denar na dobre obreati in jamstva, storila bo le dobro delo. Členi in članice, uverjen sem ds msrsikdo ims željo ns stsra leta se vrniti v Ätaro domovino in tsm umreti. Ker smo člsni S; N. P. J., bo tudi potrebs. ds S. N. P. J. vloži densr Um bsnko, da se bodo Upličale po-sm rt ni ne s malimi stroški. Zakaj potem toliko vpitje in strahu! Ksj bodo naši delavci reki v domovini, ko bodo izvedeli, da ae štejemo, ds smo'zavedni delavci, ps tuksj v Ameriki podpiramo kapitalist Kine banke v Jugoalsviji ps nočemo delsv ake zadruge? Kakšen odgovor jim bomo dali? Prišel bo čsa,.ko bodo dali odgovor tudi demagogi in provokstorji. Kadar ae bo detavatvo otreslo teh pijavk in pumpsrjev isši. potem bomo delavci začeli skupni boj'proti našemu reanemu sovrstniku, ki nss enako isfcorišče in nas tlači k tlom. Toraj ven s demegogi, dol a kapitalizmom, živel saved-nI proletariat ! Združimo se da-je tisti boj med kapitalizmom isvei celega svata in sesljale be ia delsvcem. Tsko se je članstvo'aoince svobod«! — Aale» J srca. limi laž- Rimsko vprašanje. V Rimu imajo Že petdeset let rimsko vprašanje". Porodilo se je takrat, Jco je Gsribskti vzel papežu Rim in ko je Italija rekla, ds on kot reprezentsDft kraljestva, ki ni od tega sveta, ne potrebuje" dežele, ki je od ega sve^a. Tedaj se je sveti očd zaprl v Vatikanu In f. naznanil temu svetu, da bo "jetnik" to-iko časa, dokler mu Italija ne vrne Rima, oziroma njegove iprejšnje države. Marsiksteri vernik bi bil zelo zadovoljen tako "ječo", v kakršni sedi, leži n se šeta sveti otee. Od tistega časa imajo v Rimu rimsko vprašanje. Italija se ni zmenila za to vprašanje, dokler ni prišel po milosti božji na krmilo imperator Benito Musso-ini. Mussolini je svoječasno rekel, da je socislist, ateist in še kak "ist". A vojna je marsikomu sleklA oboje hlače in svet je videl garjevca. Zgodilo se je, ds so nsjvečji reskcijonarji čez noč postali največji revolucijo-narji in navečji revolucijonarji so se prelevili v največje reak cionarje. Med zadnjimi je bi tudi Benito. Ko se je to zgodilo, se je pri petilo še to, ds ima "jetnik" papež danes največjega prijatelja in zaveznika v bivšem socialistu in ateistu. Mussolini je namreč prišel do prepričanja, da napredek ne leži pred nami, temveč za opazovalnica Piše Ivaa Melek. nami; pe največji napred< k i, treba iti dvatieoč let "nazaj Danes poročajo iz Rima. da sveti otec in Mussolini rošita rimsko vprašanje. Papež dobi koa eveta ali mesto, ki bo samo njegovo. Papeš ko mes^o bo država v državi ket Je na pri-mer republike San Marino. Na ta način bo vse rešeno: Musso. lini in Itslijs bosta odvezana prokletstva in papež se udr a zakletvi ter lahko odide na rm-jero ali v Maroko, kadar mu bodo kardinali stregli po življenju. Kv Ako se je Benito res odločil za ta korak, je nsjboljše, če pošlje svetega očeta v Trst. S tem ubije dve muhi. Trst nosi Italiji le izgubo, ker je gospodarsko propadel. "Drugič mora Mussolini tamkaj imeti veliko armado, ker je noč in dan v strahu, da plane Jugoslsvijs k morju. Ce ps postane papež gospodar Trsta, bodo slovenski in tirolski klerikalci noč in dan romali tja — in mesto bo kar plavalo v bogastvu. Obenem mine nevarnost invazije, kajti slovelnski klerikalci bodo potem stali na straži zs papeža, ne za Jugoalavijo. Ta rešitev potolaži tudi slovenske Rimce v Ameriki, ki še niso pozabili, da je Kristan prodal Trst Italiji. Potem Tbodo še hvaležni Kristanu, da je pomo-gel svetemu očetu do Trsta — in odpuste mu veliki greh. Upam, da me slovenski Rimci ne obtožijo novega / izdajstva radi te sugestije. SUKE IZ Kaktus piše o misijonu in igri. Pueblo, Colo. — V nedeljo de-vetegs oktobra je bil lep in soln-čen dsn, kakor so akoro vsi dnevi v naši državi. Ta dan se je naša elovenaks naselbina pripravila, da se "očisti" mslih in velikih grehov. Ts dsn je Ci-rilova fara pričela sv. misijon. Vi Ciksiani ste tAkO dobri, da ste nam poslali iz vaše srede misijonsrjs, ds je nss "spreobrnil" m ns pravo pot pripeljal. Prišel je v nedeljo zvečer. Skozi cel teden se je ta mož trudil, "čistU" tsko, kakor čistijo hrvatski komunisti svoje partije: bolj ko "čistiš," bolj je umazano. Ko odide misijonar, je navadno vsaks fara še bolj grešna. "Naša" fara je grešila, greši zdsj in bo v bodoče tsko kakor greši človek, ki ne ve, čemu in zsksj je človek: kaj so njegove dolžnosti in ksj so njegove pravice. Misijonarji govore ljudem: bodite ponižni, skromni, deflsjte vse za "izveličsnje". Enoinisto vse Življenje. In kader katoličan umre, ree ni vedel zskaj je živel. Življenje mu je ugsnks. Vse je uganka kar je znanstvenega. Boji se pekla in vendar gs vedno kliče ns pomoč. Veruje v vraže in strahove. Otroke uči. ds jih je Bog dsl, s obenem jih strsši. ds jih bo psrkeljček vzel, sko ne bodo dobri. ' Nsvsdno imsjo taki otroci vse Instinkte prvega razvojnega človeka. Takoj v mladosti, mesto ds bi se jih pripravilo, ds bi se jih kolikor mogoče menj instinktivno prijelo, se jim zsstrupljs mlsdo dušo, tsko ds ostsnejo ostrsšeni vse življenje. In še so zato misijonl, ds atrašijo ljudi, ki so še v poli ni šivljenski dobi. Bilo bi bolje, ako bi se taki misijonarji o-prijeli dela, kakšne produkt i vno-ati zs človeško družbo, mesto da atrašijo že itak oetrašene ljudi. Človek, ki govori ljudem nekaj, v ker sam ne veruje, je največji hipokrit. • Kakšne grehe Imsjo naišl fs-rsni v Cirilov! fsri, ds jih je moral priti odpuščst čiksški človek? Vai, razun per biznis-manov, ao zspoeljeni V je-kisrni in drugih obratih. De-lsjo trdo. Ali je to njih greh? V strahu so, ds i to trdo eksistenco izgube. Odraščens mladina ae podi po cestah brez vaške zaveati, kskšns naloga jo čaks V življenj*. Pozabila bo še tiato, ksr je pridobila v šoli. Ali je to njen greh?^ Tsko je nsečens. ta naučeno je, da greši samo v svojo škodo in ško-do družbe. Tisti večer, ko pe je pričel Cirilov misjon, to je devetega! oktobra, je bils v Jožefovi dvo- j ranh vprizorjena tudi igra "Stari IUja/' ne "Stsri žlijs kakor so i ga v Fueblu oglašali. Priredilo -jo je društvo "Orel". Ko sera prišel v dvorano, so mi povedali, ds so tsm blizu pričeli tudi z misijonom. Dasi naša naselbi- j na je pOvečini pod iJoveljstom klerikalcev in klečeplazna, je bile dvorsns vseeno napolnjena. Mislil sem ai: "Ciril, tvoje ovce ti vseeno Vhajsjo, čeprav ti sera ps tam vržejo kakšnV dolarje, da ns glsduješ." Z igro so pričeli malo pozno, ps ksj zsto; to je nsša navada. Igra mi ni bfls znsna in ko se je pričels razvijsti, sem mislH, ds smo tudi v dvorani pričeli z misijonom. Igra predstavlja vsško cerkev ii\ vsškega ubožca "Ilijs," kakor jih je še dosti na Slovenskem. Igralci so pohajali v cerkev, od koder se je sli-šslo cerkveno petje in "orgije," kakor se to dels še po vseh cer-kvsh ns Slovenskem. Manjkalo je ns odru lipe, vsške lipe pred cerkvijo, in če bi bila, bi bila slika dokaj popolna. Ob tem prizoru je bil v dvorani tak mir (aploh se pri nas znamo zdržati mirno, če smo pri igri, v cerkvi sli pri vinu; v tem imamo kredit od vss Cikažanov), kot ds je človek kje v SS/noti, ijer ni daleč nsokrog živega itjs. Vdeleženci v dvorani, ki so zspuščsli svoje rojstne kraje pred dvsjsetiml in tridesetimi leti, so se gotovo v duhu pre-, selili veak v svoj rojstni kraj, kjer so preživeli leta, mlsda leta in Veselo mlsdo življenje brez skrbi. Sedsj so očetje in mate-; re, odgovorni zs svoj naraščaj in hlspci dels zs internecijonalm , kspitslizem. Poezije in »pomi-ni vplivsjo ns «oveks tako. da nI Um, kjer aedi, ami»>< um' kjer je živela mlada du*a mlad človek. Tak je ssčetek v tej igri Ko-nee je "oitarije" in prizori, ka-krilnih je še polno po slovenskik krajih. Tudi to je nsvdu^k) vdeležeifte, saj si je marsikst^ ri mislil: "Tudi jaz sem "S» tsko klicsl s litrom,* čepr»\ i* pri tem mislil ne pretep. TsM je bile kleriklens vzgoja mladine in je ša danes sa 8k>ven*V * Kritiko igralcev ne bom J*-asi. Ce bi poakusii. bi ee zameril nekaterim; "nekateri." to * tisti, ki so res, peksssli vso nadarjenost in vao zmožnost igrs»-cev in takorakoč popoln^ >r < Dalja aa Si torek. i». PROSVITA (Iiviitvo Prosvcti.) iiM^iiiiMi«m......Ja in je ta neznan tudi njeni go- volitve v Ljubljani spodinji ter njenim sodelavkam so se dne 2. oktobra izvršile pač tako kot. smo pričakovali. v tovarni. Porodila dete z dvema glava< Kot najjačja ifranka soJzšli iz ma. 8ejmu y ^J» boja demokratje, ki so dobili pod imenom "napredni blok se je raznesla vest, da je neka kmetica v bližnjem selu porodila kukale, »o dobili «Ml je odpoijg, duhovnik ^ in mS^/ST S r®"0714' *kr,tl »«"V"» fMo. Pre,d' 5,1 Sl?i„1 N>4el je IK>rodnid ^Ko bolno Jtr.„, J« ,„ 2 V giroma]ni hi8j kmeU jiiandata, imetljci p» «, man- SimiJa. rWe z dyema , „J d,t (dr. Gregorit) in 247 »ta- je bilo ie mrtvo 2,ve,o je 80V- r^T^L^ P*"8 "r «v kandidate. Soc*aliati so sicer L J^*? 1 X»iko napredovali od ekuJ**' Kakor J*™'* iinskih vomevTprejeli so 687 ^ *e J,e f0^0 tudi v Ljub-Zvin dve mesti. Zadnjič ae M dosl€' ^znanemu sle-dobili le 438 glasov; napredek ^^.^P^11 J8 je 99 glasov. Komunisti in z^f*™, "^ankovd" sijajen njimi združeni Bernotovci so bu»™\» • «rtev sleparja je prejeli pri volitvah U eept. t. 1. M*lft to P* natakarica v Mi-478 glasov, včeraj pa le 392, f^vraciji v Kolodvor- tedaj so nazadovali za 86 glasov. 8k» u d' .Ivanka Stopičeva. V Dobili pa so valed velikega «»tavragio je stonj 25. sept. ostanka po količniku tudi 2 man- n®f^n» °4kro» ?01et*n ™>ški, data. Novi občinski odbor bo v temno kmečko obleko, težko delal, ker se bo težko do>?vor?č kočevsko narečje. Zal val je brizganec. Cez čas se je obrnil do natakarice Ivanke bila delavna večina. Kdo bo župan, je Se vprašanj?. Ce so-,. . 1 ci j al isti in komunisti ne glasuje- £ vprašalkje je gospod Miklič jo, bo izvoljen demokrat njen odgovor, da restavra- Puc. Pa - kdo se v Lljubljani *?* n! domft' Je n1ez"anJec n* ie razume: kako bo? Bom po izvršenem dejanju pftročal. Krvava nedelja v mariborski daljeval pogovor, rekoč, da ima -i sebi dolarje, ki bi jih rad | menjal. Natakarica je omenila, da je okoli«*. Nastop" jeseni je oživil I'MPrtft tudi menjalnica, ki se na-tudi popivanje. Zlaati ob nede- na dvorišču hiše, nakar je ljah so gostilne napolnjene in ««znanec njej ponudil dolarjeH popivanje konča običajno a pre- nakup in sicer po ugodni ceni tepom. Nedelja 25. sept. pa j e Stopičeva je bila bila še poeebno krvava in je za-1 neznancu ugoditi, htevala par smrtnih žrtev. V pripravljena Mož ji je izročil bankovec za 100, drugega noči od sobote na nedeljo je bila pe za 20 dolarjev in za oba mu veselica v Rošpohu v gostilni je Stopičeva odštela 6600 Din J iFrana Praha. 2e po polnoči sol Neznanec se je nsto brzo po-prišli štirje fanti v gostilno, in | »lovil in odnesel pjite. Stopičeva je drugi dan stopi la z bankovcema v Jugo-banko, sicer brata Polič, Fran RadoliČ in Ivan Bobič, Pomožni natakar cestar Štefan Polenžak pa je iu vnovči za domači denar, fante odpravil spat. Kmalu za Uradnik je bankovca sprejel, ta njimi je odšel tudi on proti do- koj pa ji je vrnil lOOdolarski mu. Na poty pa so se fantje (bankovec in ji razodel, da je to obrnili in ga, ker jih jo potisnil — reklamni listek. Drugi ban-skozi vrata, naperili z latami in kovec za 20 dolarjev je bil pravi palicami. Pretepali so ga tako in ji je uradnik tudi takoj Izpla-dolgo, da so mu zdrobili lobanji), «al zanj 1100 Din. 2e umirajočega ao ga sorodniki Stodolarski falzifikat, ako ga odpeljali v bolnico, kjer pa ao je aploh mogoče tako označiti, zdravniki takpj uvideli, da ni več je na eni strani zelen, na drugi pomoči. Zato so ga sorodniki Pa rmenkaste barve. Goljuf je peljali zopet domov, toda Polen- bil celo tako rafiniran, da je re-* Sak je že med potjo umrl. klamni listek nekoliko natrgal in Pri Sv. Petru pri Mariboru palflra potem zlepil z lepilnim pašo fantje po vasi kožuhovali. P*rjem, s čimer je hotel doseči, Kakor običajno, so se nato sprli da bi žrtev niti malo pe dvomi-in «tepli, pri čemer je dobil 21- le, da je to pristen bankovec, letni Ervin 2gov z nožem par Stopičeva je ogoljufana za 5500 globokih ran po plečih in glavi. V Dupteku je nastal velik Din. Komercijallzacija železnic v je postalo akutno Zeležničarska orga- Pretep med fanti v gostilni Ma-1 Jugoslaviji rajnik. Kot največja žrtev je vprašanje, obležal 201etni posestnikov sin nizacija se je s tem vprašanjem Fran Skofic iz Sv. Martina v bavila na dveh sejah. Prvo se-Slov. goricah; dobil je tri težkeJ jo so razbili komunisti, ker so rane z nožem po giavl in tudi | rteprijateljl vsakega resnega de-Mcer so ga precej obtolčenega Pripeljali v mariborsko bolnico. Samomor mladenke e ftpiri-tmočnik Viktor Svetek|^ ' prijavil, da leži na cesti v Hradeckoga vasi neznano dekle, kl w je najbrže zastrupila Iz »tražnice so takoj telefonirsli t*> r^ilni voz, ki je naložil že *kf>r" popolnoma oslabljeno d*ki«. Iv uJ m napravi red** upravi. DrugI referent Je bil Pongra-čič iz Zagreba, ki je v biatvu povdarjal glede uprave isto kot Stanko. Sv6je trditve je podprl tudi z nekaterimi drastičnimi ♦ ; .i. u.x i primeri. Nujen Izhod je iz tega ter jo prepeljal v bolnico. J njegovem mnenju ko- in.ci pn se je »tanje nooroč-| ¡¡¡¡¿¿^ ^leznlc. Po njegovem referatu Je pre-ČIUI g. SUnko poročilo tajnika Zdenko poslabšalo in je po k^tkih mukah izdihnila. ,>ri njej so nažli neke listine, ^vske zbornice Filipa Urat-tt Uti-rih je razvidno, da je za- L^ konferenci nI mogel prl->na Minka Bovhanova, do-L^tvov^tl in pa lelezničarja mh «p. Voda. občina THtišče gahuna iz Maribora. J okraju. Nadalje je Pongračlč je nato predU- Pri sebi tudi na policijo L^ «aoludjo, ki ao jo dalegaU naalovljfno pismo, spisano oči- Ldofcrill. V Resoluciji se pravi, v silni razburjenosti. V da pozdravljajo na kooferenci j proaj, da se sporoči njena | »astopane organizacije korak. ji birekrataki. ne- Konferenca smatra, da bo mqgoče za izmenjavo upravnega sistema v komercialno-trgov-akega doseči boljše rezultate samo tedaj, ako bodo pripušče-ni v železniško upravo tudi zastopniki delavcev in zlaati železniškega osobja. To; je eminent-ne važnosti za uspeh podjetja. V skupni upravi komercializi-ranih Železnic naj bodo zastopniki parlamenta, vlade, gospodarskih, delavskih in atrokov-nih organizacij ter zaatopniki kmetako-delavskih konzumnih in produktivnih zadrug. Vsi ti zastopniki naj vstopijo v upravo samo po svobodno izvršenih volitvah. Nato govori resolucija še o raznih socialnih zahtevah delavstva ter protestira proti ev. prevzemu uprave železnic od strani privatnega kapitala. Pozdravljati je težnjo železničarjev, da skušajo najti pot k izboljšanju sedanjega stanja na Železnicah. Katica Lubu, ki je zastrupila moža, oboo jena na smrt. Te dni se je v Velikem Beckereku vršila razprava proti seljakinj Katici Lubu iz Malega Torka ki je zastrupila svojega moža da bi lahko Živela s Petrom Gi-lezanom, v katerega je bila etra-hpvito zaljubljena. Dne 27. sepL je bila razglašena sodba, v ka tero se Katica Lubu obsoja \ smrt na vešalih. • Smrtna kosa. — V Ljubljan je umrla po daljšem bolehanju gdčna. Vera Trudi. — Dne 28 aept. je umri Josip Zupan, višj uradnik držsvne železnice > Ljubljani. ZDRAVSTViO Poljudna beseda o higijeni In okrbl za odrovje. SLIKE IZ MOTIM (Nadaljevanj« a I. straaD šenost, bi me pa preveč radi imeli. Bom pa še drugič kaj pisal ko bodo že bolj dolgi večeri. — Me ga Ion Kaktus. Previdnost je potrebna. Warren, Ohio. — Kakor izgleda prihaja mnogo našega in drugega naroda v to naselbino z namenom, da si kupijo hišo ali pa farmo. Nihče naših rojakov pa si ne zna pomagati, kako bi laihko napravil boljšo kupčijo, da bi vedel kaj kupuje. Temu bi si rojaki z lahkoto odpomogli, ako bi pogledeli v "Prooveto" ali v "Zajedničarja" in bi vzeli naslov kateregakoli društvenega odbornika ter mu piaali za Informacije. Na ta način bflz-vedell za tukajšnje delavske In druge razmere In ne bilo bi razočaranj. Večkrat se pa zgodi, da ne vprašajo ljudje za informacije pred prihodom sem. Kadi \egs se kajpak tudi večkrat zgodi, da sledi takemu ravnanju razočaranje, ker nasedejo agentom, kateri zahtevajo od njih velike vsote denarja, dobe pa slabo v zameno. Blizu Warrena je dosti malih n velikih farm, ki ae jih lahko kupi na lahke obroke. Mnogo teh farm je komaj miljo ,od me-V mestu in okolici pa Je tudi veliko hiš naprodaj. 1 Hiše se lahko kupi, ako se da sto ali dve sto dolarjev, ostalo pa ae plačuje na lahka odplačila, ki ae ločujejo kot rent. Človek, ki misli kaj kupiti, lahko pride do sojega kota na lep način. — Anton Rudin. *ir r ki naj pookrbe za da ee-- J5 -*reb. Zastruppila se jo s Ukonomski In škodljiv sistem U-M'intom, v katerega je vlila li-lJezniške uprave zameni k ko- - Motiva Chicago Ima 3,741,»It prebival-coy. Chicago. — Frederick Rex, mestni knjižničar, domneva, da na podlagi zadnje registracije volikev šteje čikaško mesto 8,-741,910 prebivalcev. V sedmih etih je prebivalstvo narastlo za 1,040,206 glav. Najbolj obljudena je sedma warda. kl ima 114^ 72» prebivalcev. Trije črnci v električne« atolo. Mtledgeville, Go. — V drtov-Ai jetnišnici Georgije je bila v noči od petka na soboto Izvržena trojna eksekuckja tr4\ zamorcev v električnem stolu. Ek-sekucija je trajala 88 minut. 77 poplav v prejžojem leto. , Washington, D. C. — V letu 1926 Je bilo v raznih krajih sveta 77 povodnji, kar je rekord v znani zgodoviai. Tako pojoča k-jBtriški Rdeči križ v ovojem let- ne aava-1 morciaioo-trgovinskim. - ««poročilu. SKRIVNOSTI CLOVRfiKIH Tajni kovači naše usod«.—No-.traaja aekredja In nje svsaa z našim značajem ln teleaao vnanjost jo.—Pri vrelcu po-mlajenja. — Skrlvnootl spola in spolnoatL • Razvoj, rast. temperament vnanjost in nadarjenost posa mesnega človeka zavlse od drobčkanih organov v človeškem telesu, kl so težki komaj en al par gramov ter dolgi in Širok nekaj mm, največ par cm. Ti Čudni organi se imenujejo žleze ln so znani po tem, da Izločajo sok, tako zvane aekrecije. prejžnjih dobah jih niso po-znali. Leta 1864 je znani Virchow prvi opisal nekatere izmed njih Danes poataja njih pomen znanatvenem In praktičnem zdravilatvu od leta do leta večji Sekreclje eo dvojne; notra nje In vnanjo. Pri vnanjih gredo izločki po poeebnl poti na*me-sta, kl so jim določena. Sem spadajo predvsem potne in loj ne žleze in pa razno žleze, k vplivajo na prebavo: n. pr. ustne slinavke, želodčni in črevesni sok, vranica, trebušna elinav ka In jetra % žolčem. 2leze z notranjo sekrecljo pa oddajajo svoje soke naravnost krvi in so-krvici. TI ialočki ae imenujejc hormoni, po gržki besedi hor mao, kl pomeni priganjati, vzpodbujati. Zaznavamo jih pc njih učinkih: telo ali posamez-ni organi postanejo dražljivl zr raat ali funkcijo. V vratu Imamo'zelo važno žlezo, ščltno žlezo eli ščitnico, ki izloča v eni uri 1/2000 gramov šoka a-približno 1/8,000,000 joda. Po-tem takem vsebuje kri 0,000,-000.006% joda. Ta neizmerne drobčkan delec pa je Uko dra gocen, da je prlroda posebej po skrbela za to, da bi bilo njego vih dobrot deležno Vse /telo. V ta namen je ščitna^ej» bolj pod pluta e krvjo nego drugi or gani; enako je tudi pri drugit žlezah t notranjo sekretijo. Vaa kri, kar je Je v telesu,, jo obide 16 krat na dan. O važnosti Žlez z notranjo se krecljo ae bomo brž prepričali Na spodnji strani možganov j< Uko zvena hipofiza, kl UhU ko maj 5 gramov. Ima tri loputni eo, Ce Je ni ali ako iz kakih bolezenskih vzrokov ne proizvaja več hormonov, Je oviran razvoj kosti« Tak človek ne ra-sU več v višino. Vaak izmed nas je videl kakega pritlikavca TI podenj-možje ao zaradi Ugs Uko zaoeUli v restl, ker jim j« hipofiza pokvarjena. Pa tudi ljudi z nenavadno veliko giafo, rokami, nogami, brado ali ušesi ste nemara že videli. La4e Je skazila tako zvena akromogeli-ja ali dolgoraaloft, ki prav Uko izvira Is hipoflze. \ Srednja loputnica tega čud nega organa Ima še neko zanimivo lastnost, kl JI daje važno vlogo pri nosečih ženskah. V tem sUnJu naraste 2 in pol krat In daje pobudo za raat novega bitja. Ko so bliža porod, silijo njeni hormoni k izločitvi, t. J rojstvu otroka. ZadeJŠna loputnica pe lahko povzroči silno de. bele kolke, zaloti z mastjo oko-lico spolovil In grudi ter zabrlš# vnanja spolna znamenja. Mnogi na Uh mestih nenormalno de beti ljudje, kl Jih srečujemo na ulicah, eo žrtve Uklh motenj v hlpoflzi. V možganski okolici Imamo še neko važno Žlezo: tako z veno epifizo ali češariko, kl je 8 mm dolga. 6 mm šlrftkf In UhU 2 grama. T« žleza ima veliko vlogo v človeškem razvoju, ker je v zvozi s r polnimi žlezami. Otrok, pri katerem ao iz toga ali onega vzroka ustavi proizvajanje češerkfnih hormonov, postane prezgodaj spolno zrel. Pot in pol leU stara deklica, ki jo je prelsksl pisec teh vrstic, je bila na onih delih U-, kl oo v zvozi s spolnim življenjem. Uko razvlU kakor 18—Išietoo dekle Oboleloot če-šarike lahko povzroči neaatad no velikost. To je druga skrajnost. Kakor motnje v hlpoflzi ovirajo rast la delajo pritlikav J j, umrla nekaj prod razkritji ee, Uko motnje v čoiarki po-|virchows, pa je bil ugaaka. ■pošujejo rast in ustvarjajo obre. Zelo vašne so nadalje Še omenjene ščitne žleze. Le-te izločajo žolto, ilovici podobno sluz, tako ivanl kallold, kl — kakor smo že omenili — vsebuje silno neznatno, a tudi silno važno koli-čino joda. Ako izloča ta iieaa zaradi nekih motenj preveč hormonov, nastane Uko zvana Ba-sedowa bolezen, ki jo poaebno označujejo golže na vratu. Živčni sesUv takih bolnikov je vrlo razdražen, oči so napete in srčno delovanje povižano. Ce bolniku izrežemo vso žlezo, bo za nekaj časa ozdravljen kmalu pa bo jel neozdravljivo hirati. Preje je bil preveč raadražen, zdaj pa posUja čedalje bolj top, njegove duževne sposobnosti propadajo, raat zaaUja in tudi spolno žloae uaUvijo delovanje. Taki bolniki ae imenujejo v medicini misoedeml. Odkar ae je spoznalo, kakžne posledice zapušča odstranitev omenjene žleae, se pri operacijah golže ne izreže več cela Žleza. Golšavost v zvozi a obolelostjo ščitne šleze ae pojavlja kaj rada v> goratih pokrajinah; Uko jo poaebno znana zaradi številnjh kretenov dolina Chamonix na podnožju najvižje gore v Evropi Mont Blanca. V UJ pokrajini ln nji podobnih ae je dognalo, da Je i v vodi I v prati Ur v živilih, katera vaebujojo jod, pro-malo Joda. Najnovejša razia-kavanja pa ao. dognala, da jod ni edina učinkoviU sestavina kalloldov ščitne žleae; če namreč kretena zdravimo a samim jodom, no bo postal zdrav. Ako pa tak človek več uživa aubsUn-co iz ščitnih žlez, utegne posta-ti is topoumneg» bitja človek t duševnim In umatvonlm Šlvljo-nJem. V primerih, kjer poteka slaboumnost In idiotlja iz drugih vzrokov, na pr. pomanjkljl-vega razvoja mošganov ln lobanje, Je eevoda tudi to sredatvo Raman. &itna žleza se raztaea v dveh loputnicah. _ Na nji so epIUlIJe, t. J. vrhnjice, ki izločajo kallold ln ki Jih je odkril 1.1864 že orne-njeni Vlrchow. Ako jih odstranimo, naaUnejo težki krči (te-Un), Njih hormon vpliva ni raat zobovja in koati. S poizku ■1 na Šlvallh ae Je dognalo, da po odstranitvi Uh opiUlIJ postanejo kosti krhko In mehke Nove raaUjo vrlo počaai ali pa iploh no: preprečen ja voa proces poapnenja Uko pri kosUh kakor pri zobovju. Ce živalim zopet vcepimo U epIUIIJo, izgi nejo vsi nenormalni pojavi. Največja žleza z notranjo se krecijo v otroški dobi Jp Thymus ali prižeijc, kl vpliva na doražčajočega Človeka vae do spolne zrelosti. Ce ga iz tega ali onega vzroka nI, ao močno prikrajšani živci in milioe, kosti imajo premalo apna in apol-ni razvoj zaosUJa. Spolno žleze In Thymusova žleza delujejo vse do nastopa spolne zrelosti. Pomanjkanje spolnih žlez povzroča močno debelost In pove-čanje Thymusa. Ko postanejo leze dozorele, izgine Thymus; pri odraslih ga najdemo le koj drobčkan osUnek. Važne so nadalje 2—8 cm široke In 5 cm dolge, Id—16 g Udke, polmescu podobno prlo-bistl na ledvicah, kl Izločaj« dvs nasprotna si hormona; adrenalin In cholln. Ako prloblatl odstranimo, nastanejo težke črevesne In živčne motnje, ž njimi pa popolno telesno In duševno »ropadanje. Koža poprime pri *m procesu brončeno barvo. V zvezi z rodnimi žlezami vplivajo priobistl tudi na laso In sploh na rast dlake. Co mlado dekle zboli na Uh žlezah, eo umaojša o Jajčniki, vrhu tega pa zrase 0 na bradi In pod nosom bujni brki, često posUne vse telo ko-cinasto. Taka jo biki mehiška plesalka Pastrana, k I Je v^rvi k »lovki prejšnjegs stoletja po «vala po vsej Kvropi. Imel« 0 dve vrsti zob no zgornji In spodnji čeljusti, b*« In koolčs sto brado. Po vsem životu so 1 zraslo goste kocine. Bolj ali manj brkate žensko se č#šč* vidijo. I lanes al U pojav lahko razložimo, sa časa Pastrana, kl Za želodtom ležeča žloaa ima IWanjo i trebušna ^^ notranjo sekrecljo. Le-ta dobavlja čre-vesom prebavne soke, hkrati pa proizvaja insulin, kl uravnava sladkorno vsebino krvi. Izpre-mem^e inzuiarnih celic povzročajo sladkorno bolezen, kl se zdravi fl^ umetnim dovajanjem inzullna. Rodne žleze so postale posebno popularne zaradi pomlajeval-nih metod (SUinačh, Voronov). Tudi U imajo vnanjo in notranjo aekreclfa Pri moškem dozorevajo seihena v modih, pri ženski pa jajca v ovariju. Ženska ima sa spolno zrelih let še poaebno žlezo z notranjo sekre-cijo, zvano CuTpus luUum. Ta Žolta teleoca izločajo hormon, kl je v avezl z mesečnim perilom, nosečnostjo in . dozorevanjem jajc. Danea ni dvoma, da vplivajo rodne žleze pri moškem in pri žeaaki na obliko Uleaa, na značaj, na duševno življenje In osebnost. Ce jih pri moškem odstranimo, dobimo evnuhe. Pri živalih dosežemo a skoplje-njem to, da poeUno poprej divji bik pohleven In aa delo uporabljiv vol, lz merjasca nitana svinja, is žreboa priden konj. Hormoni rodnih Žlez ao šolo važni tudi sa vzdrževanje in tvoritev Uleanlh in duševnih apolnlh znakov. Ce U žleze pra-ooplmo, podvešemo ali obsevamo Roohtgenovimi žarki, začnejo bodisi znova proizvajati hormone ali pa jih proizvajajo v več ji meri ko praje. To ao doka-sali poizkusi dunajakega profesorja SUinacha. Povižano pro. izvajanje hormonov povzroča pri «•«zgodaj postaranem bitju po-mladiUv. Vplivi rodnih žlea na možgane eo izrazito erotični; pri polskuaih i živalmi ao je pe-Icaaalo, da ee samci z veliko vnemo saHTmaJd sa samice, kažejo toražjo ln voljo do ravaanja ln lodobno, pri samicah pa ao pojavlja večja maUrinaka ljubezen. Ce samca «kopirno In mu vcepimo jajčnik, Jamo dobivati njegovo Ulo ju značaj čisto žen ske lastnosti njoatl ske. Pri samicah ae pokažejo pojavi v nasprotnem smislu. Posrečil se Je tudi Že poizkus, da so vcepili kastrlrancu oboje: testlkel in ovarlje, Uko da se je v enem Utju umetno sdruži-io oboje spolov z njih nasprotu jočiml ae lastnostmi. V naravi Ukl pojavi niso preveč redki. V medicinski lltereturl se posebno omenje kot izrezit polu tan (dvospolnik) AvgusU Pora» dotter. Rodne Žleze so pri ml kroskopičn! preiskavi pokazale substanco Ustikla in ovarlj. S tem v zvesl Jo tudi splošpo znan pojsv, da kažejo nekaUri moški tipično Žensko nastrojenje ali da so Žene možače. Poznamo moške z ženskim životom, brez brk In brade, s prsmi, ki prehajajo preveč k ženskim oblikam. Taki moški imajo radi žensko obleko (alf vsaj živo barve na svoji obleki) In nosijo s posebnim veseljem dolg« lose. Nezakonski sin gospe S. In cesarja Franca Jožefa je imel člato ženski obraz In posUvo. Rad se Js oblačil po Ženskem okusu, Ko Jo posUl sUrejšI In Je občutil mučno rezdvejenoet svojega značaja In vao težo dvoapolnostl, je obupal nad seboj in storil samomor, Tudi možače niso redke; njih medenica Je ozka, prsi so premalo rasvlU, glas Jim zveni bolj gkiboko, pod nosom poganjajo brke, češče se tudi oblačijo v moško obleko. Med tema oblikama pa je sove mnogo ,. tako da ga po vnk-težko razločimo od žen- prehodov. Sem apedaU telesna In duševna ženska In moška ho- moseksualnoat, v kolikor sU prirojeni. Tako avaai tranavo-atiti dobe v nekaterih deželah iHilicijska dovoljenja sa nošenje obleke drugega spola. Prav tako kot notranja aokro-cija vpliva naravno staranje na Človekovo telesno ln duševno stanje. To apoananje jo uporabil tudi Steinach, kl ae Je začel bojevati «oper aUroetne znake z obnovo notranje aekrecije. Co prevdle ali prereše aetnenovod postarane živali, naatopl čea nekaj čaaa duševna in duševno-sckaualna pomladitev. ^Stolna-chove teorije nekaUri še odločno pobijajo, vendar pa jih je praksa v neštetih primerih potrdila. Proučevanj« notranjo selure-cij« je dalo podlago tako ivani organo-terapiji V obliki Ublot ali injekcij se dovajajo telesu izvlečki is ščitnih žles, thymu-aa, hipofize, priobistl, tesUkla In ovarlj, ki so ladelujejo la drga-nov rasnih živali. Pred vsem rabijo v U namene kamele, kose, UIoU. kunci, mačko, pel, morski prašiči, podgane in miši. Vsak preparat ae najprej delj Čaaa praiskuša na živalih; ato-prav po temeljitih poiakuaih ee uporabi tudi aa človeka. Kolikor že vemo o hotranji aekrecijl ln o nje vplivu na telesni, duševni la apolni razvoj ln o pobijanju motenj takih ee-kreclj s organo-terapljo in a drugimi adravllakiml pripomočki) toliko stojimo stoprav na sačet-ku uporabe Uh tssledkov na področju psihiatrije, kriminal-nega dušeslovja itd. Poenamo n. pr. tako ivano psihozo nosečnosti, kl je v zvesl e preveliko obremenjenostjo ovarlj. tono, ki kažejo ta boleaon-aki znak, bi uUgnile lblaaaeti, če bi ae noeečnoat ponovila. Preje ao sdravlll omenjeno pelhoeo b skopljenjem ali sterilisacljo (neplodnostjo). Fraenkelu Je uspelo, da jo pospešil notranjo sekrecljo ovarlj ln tako oodra-vil psihozo nosečnosti, Lom-broso In drugI so dognali svoso mod ženskim zločlnstvom In mesečnim perilom. V severni Ameriki ao že upeljall prepotrabon ukrep, da se notorlčni zločinci obeh spolov store neplodoviti oziroma neopiodljivi, a čemer se akuša preprečiti raamnoževanje duševno manjvrednih oeeb. Tudi nervoene motnje, nekatera oblike padavice In duževne depresij« ao po mnenju nekaterih raziskovalcev v zvesl z notranjo sekrecljo. Morda ni daleč čas, ko se bo v šoli, v mladinskih zavodih, pri policiji, sodiščih in omenkuje marveč blebeče, zbija lele, ne sečlh ln bo-drečih očeh. Kej je res vsaka prava ljubesen piska? Nekoč pe. ko se bile prikipele trpke muke njenega dvamečege in obupanega erra le do vrhunca, ae je naglo obrnila in je tako spretno ujela plahega zaaledovevra v ravno nastali gneči ob uličnem vogeln, de ee jI ni mogel več umakniti.- Za kratek hip je potopila svoj pogled v njegovih umikajočih ae očeh. "O, gospod kaj ste vi? Ali imste morda spet kaj takb lepega zrnne?" ae je okorno premagala. "O, gospodična, prosim, preveč bi me odlikovali!" ae Je bolj uatralil kakor razveselil. "Veste, če me imate kaj radi, pilite mi eptt!" ji je ullo, in jo je hilo aram, akoraj "O, saj bi, a niti ne vem, kako ste razumeli ono peeem," je rdel ker se je spomnil, kako goreče ji je v tisti pesmi razodeval svojo hrapenečo ljubezen, ln ker je mielH, da ga po-slula vae ulica. "Vae sem razumela, vae -r ali zdaj moram v urad, kjer eefti nekaj pozabila," je dejala veeelo in je čakala, da bi jo apremljal. France Lovrin pa Je bil v strelni zadregi in je molčal. "Ce imate čaa, pa me apremite!" mu je pomegala. Spotoma ae mu je razvezal jezik. Govoril ji Je tako mirno in zanimivo, da ae je Merija čudila. In pogovarjala ata se kakor stara znanca, ki ae že dolgo nista videle. / DrugI dan Ji Je Uročil peamico, ki Je vi-aoko plemtala v radostnem razmahu dočakane areč* 7 "Ne vem, kaj boste dejali," je dvomil, "ko niti na prvo le nisem dobil odgovora." "Joj, sli jss nisem pesnica; prilike mi pa tudi le niste dali, da bi govorila, kakor znam." Zazdelo ee Ji Je, da je rekle preveč, in je zardela. Ali pogumno ga Je gledala haravnost v oči in c* mu Je smehljala, ljubko ln zapeljivo. > "Gospodična — gospodična! Kaj res smem upati tolike blaženoeti?" je drhtel pesnik. 4 "Drugič, prosim, drugič bova govorila o tem I" se je branile, ker se ji niata zdela pripravna za take pogovore ne kraj ln ne čaa. Zagledala ss je v njegove tresoče ae uat-nice, v goreče temne oči in v vso njegovo krepko, e visoko poetavo. 'Kako te ljubi moje zbegana in grelne duša! je vpilo po pričakovani odvezi njeno ubogo erce, ki je bilo v lahkomiselnosti toliko-krat oskrunjeno. Predno ee je bila privadila avoji novi sreči, ki ae ji Je tako mirno In nežno amehljala, je bi e kakor omamljena; kajti njehe radostne mkli ao veaelo svetovale pri plahem Fraacetu tako stanovitno, da bi bila živahnega Emila či-»to pozabMa. če ae ne bi bila njena prodana nUJL1nt°,l,l0.rf,liU 1 nJe«°V0 in divjo Zd*J Ps Je bile trdno 'aklenila, da «e i »milom prav gotovo ne ispozabi nikoli več. Zato ae ge Je začela irogibatl, kolikor Je le mogle. •j ? «f M kar tako odgnati. Ob priliki Jo je počakal in jo je začel peatlti. Marije se Je branila ln jokala, pe zaman. "Danes te čakam, moral priti, čeprav potem nikoli več!" Je trdo dejal In Jo oetro gledal v objokane oči. Ob določeni uri ni mogla atrpeti. Sle je, Hej ni mogla drugače. Čutila je. de je pod vplivom neke tajne, nepremagljive sile. kateri bi ae ne mogla upreti. Najhujle pa Ji je bilo. ker ee Ji je ideto, da v takih pijanih urah umira blaga ljubesen do krotkega Franceta. Ko ee je pomirila in ao ae jI vrnile pokoj, nejle miali. jo Je grizel pekoč kea. In upele Je v čisto ljubesen. ki JI jo je predramil krapoet-nin France, in ki bi jI mogla aaduliti težko Vsa čista in umita ee je sdeia sama aebi, kadar si je osvojile veeelo okolico velikega Trata Po tihih stezah v goediču pri Opčtnah ali v skritih dolinah kaUnareklh sta se vodfla in véanle aamommje eahtoie »ne vzpodbude. Tudi so njihovi-možje čeeto #e v okovih stare-ga naziranje. da spada lena samo v dom in nikamor drugam. Alro primer j smo dolga stoletje, katera je potrebovala evropej-ka, predno je postala to. kar je danes, je napredek turške žene le kljub temu velikanski. > Bilo je minulega leta, ko sem bil na obleku pri svojem prijatelju, ki je v AnatoUjl vodil neko zgradbo. Ob petkih, muslimanskem prazniku, je vedno sprejemal družbo: Kajmanaka, častnike okoli letečih garnizij in nekaj uradnikov. Vel so bili Turki, s keterimi emo preživ ljsli prav prijetne urice ob ka-vi, pivu in duriku (nekaki aad jevec, ker Turkom je vino prepovedano). Toda bili so vedno aamo molki, ker razen nale du najske kuharice le ni prestopi la naš prag ženska noga. Moj prijatelj ae je obrnil do majorja, ki je bil najstarejši od onih častnikov, ki ao zahajali k nam, s prošnjo, da bi poskrbel da prihodnjič turiki gospodje privedejo e seboj tudi svoje žene. • .u . | Major/ eter vojak z mnogimi odlikovanji, ni hotel s početka b tem «nič slišati. Bil je mnenja, da se to ne '»podobi, čel: Žena nej bo dome. Toda midva nieva popustila. Na utemeljitev, da ee počutiva oeebno užaljena, je končno vender ugodil najini protnjl. Ko je napočil prihodnji petek, eva najin dom prav posebno praznično uredila in se pripravila za sprejem gostov. Gospodje so prihajali vsi ns konjih, a od dam ni duha ne sluha. Obaula sva starega major je z očitki, a on naju je potolažil čel: "Dame le pridejo. Končno ao vendar doepele vse skupaj, vee na enem vozu; izgledale so kot kopčki nesreče svojih črnih "bellildh", prašne in pretresene na anatolskih cestah. Odksssli smo jim poseb-Sobo, kjer so se zamogle spraviti zopet red ln tam eo poče-nile vae v krogu na tla in molčale. Prigovarjala eva stotnika, naj jih privede med haa, a on je bil mnenjey da je tako dobro: "Mi tukaj, 'dame Um." Naatalo je prerekanje, toda kajmakan (mestni poglavar) ae je pridružil najini zahtevi in končno je stopil stari VojšČak po dame Prišle ao, se boječe stisnile v kote naše družabne sobe in ao vedno molčale. ^Vendar nam je tud uspelo iztrgati se iz neprijetne-ga položaja. Neki mladi Častnik, ki je že od začetka bi\ ns najin strani, je prinesel gosli s sebo, in na nje zaigral, a midva a pri jateljem avn zaplesala en valček, ln posvala goste, naj se ) Nasprotno pa Turkinja, katere mož si kot noeač, rokbdelec, delavec, kmet, izdeloval« prog, ter delavec na deželi, služi svoj vsakdanji kruh, je le vedno taka kot doelej. Njej, Id ne zna čitati, ne pisati, je vpraša: nje o ženski« emancipaciji mozaveeti) le nedOetopno In b: bilo začasno le brezpredmetno. Uvedba švicarske državljanske zakonodaje v Turčiji daje tudi ženi civilno enakopravnoat napram možu. A problem zakonskega živijo* nja? Reven Turek ima vsekakor aamo eno ženo, ker bi drugo že vzdrževati ne mogel. Večina Turkov živi |z gospodarskih razlogov, kljub temu, da turška vera dovoljuje poligamijo (mnogoženstvo), samo z eno ženo. Mož mora trdo delati in žena enako. Oba živita borno. A duševno si nista tako oddaljena in tuja kot mož in lena srednjega in viljega razreda. Reven Turek in njegova žena eta oba analfabeta .(nepiemena), oba brez duievnega zanimanja, duševnega Življenja, oba brez udeležbe na politiki. Njihovo življenje je: dek), jesti, piti in spati. Preko tega na poznata nič. A vendar ata bogata, njihova revščina jih ne tlači, življenje jim nI muka, marveč samoob-sebi umevna potrebnost. Revni Turki nsjdejo smoter življenjs v samih sebi. Blagor jim, ki u-mejo biti srečni tudi na ta način! BH Ti. OKTOBRI. damami la goste, n pridružijo. nam Nove težko- IZREDNA PRILIKA! U 97t.lt m li» r*L (a*r.) Hitra posoi za jt čas da V in poduk i Sedaj ss vasa nudi lepa In podučalh knjig, katere «obitc U Hlggine" vredna $1.00. dobite knjigo ga a knjigo "Jima, naročnika ^Hkaji-•2.00 aH kako dm» nafft celoletni nsrojji nini dobile veliko In krasne vemum knjiga "Ameriški Slovenci,' V kateri bodete nalH mnogo ssnknftvega In podnčnega, ae aamo o razvoju nSle S. N. P. Jednote, temveč tudi e razvoju našega na-v Ameriki, In drugih sgoMnsko-vnlnlk dogodkih. Vred-knjige je fft.00. Ako «e niste, ssčnite s agttscUo takoj. Idtte aa delo in pri-dob(te listu kar mogoče več naratislmr, ker Hrs%>i1J bo list razširjen, lemvečji bodo uspehi na Mtmmsm In gospodarskem polji ▼ Ameriki. k . ^ > |r: •■ sa CMcngo In Clce. eno lete Cena je: na leto 16.00, sa f zs, eno Iste |7J0, sa psi 10^0, sa p« leta H*0. . Ispotaüte le $8.75. PROSVBTA. WT Ia> Lewadsls Ave* Prflešeao leMte MMMHM. Kaalev Nsslov ....... m........y n. S-Jt »fa».......... — «WIIM»HM»IMW —.......- Ime Naaiev in «»te mišice. Ne psclte ss okoli v agoniji, «e vam bo dal Johnson's Red Cross le-dlčni obli« takojinjo pomoč. Ne Obo-pajte, ker se vam a#svila Is no pomagala. Poskusite Johnson'« Red Cross ledtfal obHš, ki vem da trajne ugodnosti—gorkoto, podporo ter neprestano masira vnet« mišk« in okorele sklepe. Blsgodejni vpliv Johipon's Cross Isdičnegs oblile je trajen, ker v svoji polni moči pritiska naravnost aa kožo, aa bole« del iS kola ga neprestano vsesava, dokler estaas obM ns životu. Če imste okorele mitiee in sklepe, vsled dela, ali ker delu niste vajeni, vsled prepiha, revmatiama ali kaksgs drugegs vzroka, pritisnite Johnson's Bed Cross ledttai obHž na boleče mesto la čudili ae boste hitri in čudoviti uspešnosti. Naprodaj v vseh lekarnah. . .. ' £ —Adv't. I ■ t * I fi i * i. i AifttPigyr ') 682 strani, Mo vi Sknreaeko-Aaglaika u^jjva4paj^ za^^ etane Taktn Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni reato j, knjiga ki katera gamerate črpati mnogo naukov sa -telesno in dulsvno dobro.................^wiMwiiniiiiim ljenjs a«»iHprfif frančilkanov, in doitvljaji lojska, izvrstno spopolnjena s sHksml,................................JLM če, nova pogajanja. Kazala sva globoko užaijenoct. Končno stopi stari stotnik, pogledi svoje dolge brke in reče: "Vsi veste da sem dober moelem.. . . toda našim ljubim goetiteljem na čast . . ." in zapleše a . avojo eo-progo, ki je od osuplosti bila popolnoma omamljena. Drugi ao mu aledili in od tedaj naprej eo prihajale dame vaaki petek. Ti družebni popoldnevi ao bili sa cel Kaj maltama t velika aenza-cija. . m -j # Prepričan aem, da bo kapelo v nekaj letih večino turikih len istrgsti Iz njihovih domov in privesti jih v družbo. Kakor primitivna pač je, vendar pomeni to prvi korak k oevobojenju turške žene. Navaočnoet mnogih inozemeldk tehnikov in inženirjev v Anatoliji. katere bodo potrebovale gradbe železnic in tovaren, bodo popolnoma zrevo-lucionirali turlko življenje, e-nak upliv bodo Imeli mladi Turki, ki ee nahajajo v inozemstvu na Itudiju, aaj so to večinoma sinovi častnikov in uradnikov. 2e danee ee udojstvujejo turške lene v rasUčnih poklicih, tako kot: pisateljice, zdravnice in celo aodnlss. Žensko udruže-nje obeege «olik krog politično zavednih len in akoravno jim le nI priznana volil na pravica. Je upanja, da leto v naj- Nirodto najbfljli vendió a tega dela življenja slovenskih delavcev t doslej akri-1.75 Jteusle Hlggtes krasna povest, U ^ja gpllsl sloviti amarilki pisatelj Upton Sinclsir, Molek »m.....»m............................................ p» Ivan |L00 Zapleaft S. redne konvencije S. N. P. Jy 282 stran! mehko _»0e "Hrbtenicaw—28c "Informator"—knjižica s vsemi potrsbnim! podatki o 8.N.J.~selopriporočljivssatane—etanessmo.JOc Pilite panjs na: # KNJIŽEVNA MATICA GL N. P» I. 2W7 So. Lewndale Ave, a a i a i a a a É a a ■ a a a ■ i i i i kradle« čaau dobe vaaJ činake ie stope Kakleo krat je naatal med ssoikknl napram lenakl» nam predočuje dejstvo, da ja bilo pri zadnjih drlevnoebereklk volitvah m no-go molkih glneov oddanih as teaake k.ndldetinje Vee. ker je bilo doalaj tu Tarkinji.1 srediu k N. P. J. SPREJEMA iVSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabita» veselice in shode, vmtnice, časnike, knjige, koledanj tatake itd v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dragih ^»TVOWSKABNE APELIRA NA CLA^8TVO 8. N. P. J, DA TISKOVINK JU - NAROČA v svoji tiskarni One xmerne, unjjAo cMo prve vnU. V« pojaiaikd«j«Tod*ta>takan>e A & N. P. J. PRINTERY M574» So. Lawadale Avawaa ^ [CHICAGO, IL TAM SB DOBE NA ŽEUO TUDI VSA USTMBNA POJASNILA