Pošlnfsa plačana v gotovfnL Lete XIX., št. 217 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Ljubljana, nedelja 18, septembra Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo Notranji razplet sudetske krize Sudetska kriza ima, kakor smo že večkrat poudarili, dve plati: enQ notranjo, ki se tiče odnošajev med praško vlado in sudetskonemško stranko, drugo pa zunanjo ali diplomatsko plat, ki se tiče odnošajev med interesirani-mi državami. Medtem ko je na dip-o-m a tekem področju ob vrhuncu krize spet prevzela pobudo Anglija, je bilo vse do zadnjega glavno težišče odgovornosti za notranji razplet sudetske krize predvsem na Henleinovi strani. Potek dogodkov v sudetskih krajih je zlasti po znanem zaključnem Hitlerjevem govoru v Nurnbergu pokazal, da je bila Henleinova akcija, ki je sistematično stopnjevala napetost do one trajne meje, ob kateri je mir v Evropi visel že na eni sami niti, zasnovana in vodena brez zadostnega čuta odgovornosti za posledice, ki bi jih taka akcija lahko povzročila. Če .so namreč henleinovci z organiziranim stopnjevanjem napetosti skušali doseči, da bi odgovorni češkoslovaški krogi izgubili živce in razsodnost v trenutku, ko bi jim bili najbolj potrebni, se je to maščevalo nad njimi samimi. 2e ob znanem Henleinovem ultimatu praški vladi ob proglasitvi obsednega stanja so nekateri dobro informirani listi, med njimi ^»Neue Zurcher Zeitung«, zapisali, da "je Henlein storil ta svoj nepremišljeni korak na svojo pest in na svojo odgovornost, znabiti v prepričanju, da je igra za sudetske Nemce že dobljena. Pokazalo pa se je, da je postopal prenagljeno, in namesto dr. Hodže je izgubil živce on. Imenovani švicarski list zatrjuje, da so bili v Berlinu zelo presenečeni zaradi Henleino-vega početja. Henlein pa je šel še dalje v svoji nepreračunliivosti: definitivn0 je prekinil pogajanja s čsl. vlado, razpustil za pogajanja določeni odbor stranke pod vodstvom poslanca Kundta ter zavrgel svoj karlovarški program in izdal novo geslo svoje borbe z veleizdaj-niškim »Domov v ra.ih!« S tem je postavil ves svoj dosedanji program na glavo in izdal svoje prave karte. Tako je svojo vlogo v okviru češkoslovaške države odigral. Sudetski problem je na mah zadobil obseg, ki je nakazoval najhujše. V to kratko razdobje, v katerem je sudetska kriza dosegla svoj vrhunec, sta tako na zunanjem kakor notranjem področju posegla dva nova dogodka, ki obetata ugodnejši razplet krize, četudi je previdnost v obeh pogledih še vedno na mestu in bi bilo spričo zapletenosti problema še pre-uranjeno, vdajati se kakemu optimizmu. Mislimo na eni strani na Chamberlainov poseg v razvoj z osebnim stikom s Hitlerjem, kar naj sudetskemu problemu odvzame njegovo mednarodno ostrino, ter na nastop nepredvidenih okolnosti v sami Češkoslovaški, k jer je prišlo v petek in včeraj do naglega preokreta. V notranjem razvoju sudetske krize nas s tega vidika zanima predvsem preokret v stališču samih sudetskih Nemcev. Res je, da se je ta preokret izvršil tako nepričakovano in v takšnih okolnostih. da je previdnost glede nadaljnjega razvoja sudetske krize v republiki še vedno utemeljena, toda na drugi strani ni mogoče prezreti dejstva. da .je spričo neuspeha Henleinove prenagljene akcije nastal v sudetskih vrstah razumljiv poplah. Ravno to pa jemlje sudetskemu problemu tisto ostrino, katere se je bilo treba v zadnjem času najbolj bati. Taktika ekstremne-ga vodstva sudetskonemške stranke .je šla v zadnjem času za tem, da se z naraščajočim neredom in vedno novimi incidenti prikaže nesposobnost osrednjih in lokalnih državnih oblasti, da bi še mogle vzdržati red na kritičnem ozemlju. Tej taktiki .je pravočasni nastop odgovornih češkoslovaških čin:te-Ijev izpodnesel osnove. Razpust sudetskonemške stranke, ki se je s svojimi dejanji že sama izločila iz češkoslovaškega državnega okvira, je bil le logična dopolnitev tega razvoja. Vsa pozornost bo veljala sedaj predvsem akciji tako zvanih disidentskih sudetskih poslancev Roscheja, Kundta, Neuwirtha in drugih, ki se po lastnih izjavah ne solidariziraj<-> več s Henlei-nom. Ako je ta njihov preobrat iskren, smemo pričakovati znatno notranjo razbremenitev sudetske napetosti, kar seveda ne bo moglo ostati brez vpliva na ojačenje položaja praške vlade. Mimo tega, recimo, nemškega problema sudetske krize pa se kaže na obzorju razveseljiv preobrat tudi v pogledu večje strnjenosti vseh češkoslovaških sil v skupni fronti za obrambo domovine Ako je vodstvo slovaške ljudske stranke končno vendarle našlo prav0 pot, da se je vsaj ob tričetrt na dvanajst preusmerilo v skladu z živ- CELODNEVNA SEJA ANGLEŠKE VLADE štiri točke glavnih nemških zahtev - Danes prideta v London Daladier in Bonnet V Angliji gledajo na položaj še vedno z največjo skrbjo London, 17. sept. h. Angleška vlada seje sestala danes dopoldne ob 10. k izredni plenarni seji, ki je trajala vse do 13-30 in se je nadaljevala od 15. do 17.45. Na seji so bili vsi ministri razen ministra za dominione lorda Stanleya ter lord Runciman. diplomatski svetovalec angleške vlade Vansittart in državni podtajnik zunanjega ministrstva Cadogan. Na seji je najprvo poročal ministrski predsednik Chamberlain o svojih razgovorih s Hitlerjem, na to pa je lord Runciman podal poročilo o polo" žaju na Češkoslovaškem. Chamberlain je obrazložil stališče Hitlerja in nato podrobno razpravljal z navzočimi ministri o nemških zahtevah glede rešitve srednjeevropske krize. Nemške zahteve O teh zahtevah do sedaj ni bilo javnosti sporočeno še ničesar. Kljub temu nocojšnji listi s precejšnjim soglasjem, ki kaže na enotnega informatorja, navajajo naslednje nemške zahteve, sporočene od kancelarja Hitlerja predsedniku Chamberlainu: 1. V Češkoslovaško naj se takoj pošlje mednarodna komisija, k: nai zagotovi red in mir v sudetsko-nemških pokrajinah. 2. Češkoslovaška policija in češkoslovaška voiska se morata umakniti iz vseh nemških in mešanih pokrajin. 3. V najkrajšem času. najkasneje v šestih mesecih, naj se izvede plebiscit. Pokrajine, v katerih hi se S0°/n prebi" valstva izreklo za prikliučitev k Nemčiji, hi Nemčiia anektirala. v ostalih sudetsko-nemških pokrajinah na hi se uvedel kantonalno~avtonomni sistem. 4. Češkoslovaška se mora odpovedati vsem svojim obrambnim zvezam. Za njene bodoče meie bi jamčila Nemčiia in vse sosedne države, razen tega pa še Anglija, Francija in Italija. Runcimanovo poročilo Po poročilu Chamberlaina je poročal lord Runciman o položaju na Češkoslovaškem. Obrazložil je tudi stališče češkoslovaške vlade glede nekaterih nemških zahtev, zlasti pa glede odcepitve nemških pokrajin in glede plebiscita. Zatrjuje se, da je lord Runciman na podlagi svojih osebnih izkušenj in pre- iskav svoje misije obrazložil angleški vladi nacionalno razmerje v teh pokrajinah in opozoril na skoro nepremostljive težkoče, na katere bi naletela zahteva po plebiscitu. Debata v vladi V splošni debati so nato razpravljali o stališču, ki naj ga zavzame angleška vlada. Govorili so zlasti tudi o cestanku med Chamberlainom in Hitlerjem. Smatra se, da Chamberlain ne bo šel v Nemčijo, če sc ne bo našla vsaj približno sprejemljiva osnova za rešitev srednjeevropske krize. Chamberlain je obljubil, da bo Hitlerju v relativno kratkem času sporočil svoje mnenje. Zato so na današnji seji proučili vse okolnosti. zlasti pa narodnostno vprašanje na Češkoslovaškem in pa interese angleško-francoske varnosti, pri čemer so upoštevali tudi odločnost češkoslovaške vlade, da bo za vsako ceno branila suverenost in integriteto češkoslovaške republike. Na dopoldanski seji angleška vlada ni prišla do nikakega sklepa in so se zato posvetovanja še popoldne nadaljevala. Kakor se zvečer izve, bo imela vlada sejo tudi jutri, čeprav je to v izrednem nasprotstvu z angleškimi običaji. Danes dopoldne sestanek s Francozi Na popoldanski seji je bil nekaj časa tudi vrhovni poveljnik angleškega letalstva sir Newall. Francoski poslanik Corbin je prevzel povabilo angleške vlade za ministrskega predsednika Da-ladiera in zunanjega ministra Bonneta, ki naj bi prišia na posvet v nedeljo dopoldne v London. Kakor se je zvečer sporočilo, bosta Daladier in Bonnet jutri zjutraj z vojaškim letalom odpotovala iz Pariza v London. Chamberlain je naglasiJ nujnost tega sestanka, da bi mogli angleški in francoski državniki izmenjati misli in sc dogovoriti za enotno stališče glede nadaljnjega razvoja položaja v Srednji Evropi. Informiranje poslanikov velesil Popoldne je prišel v zunanje ministrstvo tudi italijanski poslanik Grandi, da bi se informiral o sklepih angleške vlade, ki pa takrat še niso bili znani, erlinu niso zadovoljni Računali so, da bo že na prvem sestanku med Hitlerjem in Chamberlainom dosežen sporazum Berlin, 17. septembra. AA. (Havas) Sestanek med Chamberlainom in Hitlerjem, kakor vse kaže, ni tako zadovoljil, kakor so pred njim pričakovali. Nedvomno so se na nemški strani strani pripravljali na mnogo daljše razgovore, ki naj bi trajali še ves včerajšnji dan in celo še danes. Ze. časnikarje, ki so na vrat na nos prihiteli z vseh strani v Berchtesgaden, so še zvečer pripravljali mnogoštevilne telefonske instalacije. Ko je pa izšlo poročilo o prekinitvi razgovorov in o novem sestanku, se je v nemških krogih pokazalo silno nezadovoljstvo. Pokazalo se je pa tudi, da je ta prekinitev pomenila, da je položaj veleresen. V Berlinu in Berchtes-gadnu so račun ali s tem, da bo Chamberlain pristal v načelu na nemške zahteve, glede sudetskih Nemcev bi pa s Hitlerjem razpravljal o načinu, kako naj se izvrši priključitev. Nagli Chamberlainov odhod jasno kaže, da se sporazum v nasprotju z nemškimi pričakovanji, ni dosegel. Nemški politični krogi izjavljajo, da jim ni nič znano, da bi se bil v Berch-tesgadnu vršil kakšen shod za priključitev Sudetov Nemčiji na podlagi Hen-leinovega proglasa. Ne taje pa, da so vodilne nemške političn osebnosti neprestano v medsebojnih stikih, da lahko zasledujejo razvoj političnega m vojaškega položaja. V teh krogih izjavljajo. da Henleinov proglas ne določa, kako naj bi se priključitev izvedla, čeprav zahteva priključitev Sudetov k Nemčiji. Prav tako pa izjavljajo v teh krogih, da bi se nekega dne utegnilo ljenjskimi interesi Slovakov, je dalo najbolj naraven odgovor vsem onim, ki so Slovake postavljali v isto vrst0 s henleinovci. Tu ni zmagala le razsodnost človeka povprečne pameti, zmagala je kri, zmagala je zavest zgodovinske skupnosti in neminovne povezanosti dveh delov enega samega naroda, ki sta drug na drueega navezana na življenje in smrt. Ta preokret je morda najpomembnejši pozitivni doprinos k zdravemu razpletu sudetske krize. zgoditi, da bi moral rajh izkazati v Nurnbergu obljubljeno pomoč, če bi sedanje stanje še dolgo trajalo. Mnenje »Frankfurter Zeitung" Berlin, 17. sept. AA. (DNB). * Frankfurter Zeitung« piše z ozirom na sedanji položaj na Češkoslovaškem: Ni treba mnogo vedeti o poteku razgovorov, ki sta jih imela predsednik angleške vlade Chamberlain in kancelar Hitler v Berchtesgadenu. O njih se za zdaj ničesar ne ve. V interesu uspeha pa tudi ni pametno, da bi se mnogo vedelo. Na drugi strani pa se iz napovedanega drugega sestanka in nadaljevanja razgovorov more sklepati, kolikšne važnosti je bil ta sestanek, čeprav se nemško in angleško mnenje v marsikaterem oziru razlikujeta, vendar se je moralo pokazati znatno soglasje, namreč obojestransko prepričanje, da je treba najti rešitev, s katero bi se izognili vojaškim zapletljajem in bi sudetski Nemci prišli do svojih pravic. Zbiranje železa Berlin. 17. septembra. AA. (Havas). Maršal Goring je izdal nalog napadalnim oddelkom, da naj zbirajo vso želc/.nino, kjerkoli jo dobe, da se nemški narod čimbolje oskrbi s to najdragocenejšo surovino. Zbiranje železa sc bo v Berlinu vršilo od 18. septembra do 31. oktobra. kretacije Čehov na Dunaju Praga, 17. sept. AA. (Havas) Agencija CTK poroča: Med 15 Cehoslovaki, ki so državljani nemškega rajha in ki so bili aretirani na Dunaju, so tudi tele osebe: tajnik češkoslovaškega manjšinskega sveta na Dunaju, predsednik češkega Rdečega križa, glavni urednik češkega lista na Dunaju in prof. češčine na Dunaju. Prav tako so zaprli nekaj drugih oseb in funkcionarjev raznih organizacij. Nekaj Cehov, ki so jih v začetku tedna aretirali na Dunaju, so zdaj izpustili. Praga. 17. septembra. AA. (CTK). Praški listi poročajo, da so na Dunaju aretirali 15 Cchoslovakov, nemških državljanov. Na intervencijo dunajskega generalnega konzula so štiri izmed njih izpustili. Dalje poročajo listi, da so tudi v Berlinu aretirali več Čehoslovakov. ker je seja vlade še trajala. Seja angleške vlade se bo jutri dopoldne ob 10. nadaljevala. Med današnjo sejo sta obiskala zunanje ministrstvo francoski poslanik Corbin in ameriški poslanik Kenedy. Ameriški poslanik Kcnedv se jc informiral o položaju in o poteku vladne seje ter obenem sporočil, da bo glede na sedanji mednarodni položaj predsednik Roosevelt ostal do nadalj-nega v Washingtonu. Stališče opozicije Londonski politični krogi, ki pričakujejo tudi skorajšnje sklicanje angleškega parlamenta, z največjo pozornostjo zasledujejo razvoj dogodkov na Češkoslovaškem in v Srednji Evropi sploh. Splošno prevladuje mnenje, da jc položaj še vedno nadvse kritičen. Delavska in liberalna stranska sta zavzeli na skupnem posvetovanju enotno stališče glede Češkoslovaške. Obe stranki odklanjata vsako misel na od« cepitev sudetskih pokrajin od češkoslovaške republike in pozivata vlado, naj odkloni nemške zahteve, ako vsebujejo odcepitev. Ministrski predsednik Chamberlain je po končani seji ministrskega sveta zvečer sprejel zastopnika delavske stranke majorja Atlecja in Herbcrta Morrisona, ki sta pozneje obiskala tudi zunanjega ministra lorda Halifaxa. Zvečer se je v uradnih krogih zatrjevalo. da bo vlada sklicala izredno sejo spodnje zbornice takoj, ko bo sprejet načelni skleo o nadaljnem stališču angleške vlade. Angleška vlada želi dobiti soglasnost parlamenta za svoje sklepe, ki bodo odločilne važnosti ne samo za bodočo angleško politiko, marveč za ves nadaljni razvoj mednarodnega položaja. Izgleda, da so si angleški politični krogi in sploh vsa angleška javnost šele sedaj na jasnem, kako dalekosežnega pomena je zahteva po plebiscitu na Češkoslovaškem. Kralj ostane v Londonu London, 17. septembra. AA. (Reuter) Kralj bo prebil nedeljo v bližini Londona. Ni še znano, kakšne načrte ima vladar, vendar se v Balmoral do nadaljnjega ne bo vrnil. 21 ministrov na seji London. 17. spet. AA. (Reuter). Od 22 ministrov je prisostvovalo današnji seii vlade 21 ministrov, to je vsi. razen dnminion-skeaa ministra Stanleva, ki se mudi v Kanadi. Runciman pri kralju London, 17. sept. br. Lord Runciman je bil opoldne gost kralja, ki se zelo zanima za položaj na češkoslovaškem. Runciman mu je moral podrobno poročati o vseh svojih opazovanjih. Francoske informacije o Hitlerjevih zahtevah Pariz, 17. sept. AA. (Havas) »Petit Pa-risien« pravi, da je po poročilih iz Rima in Berchtesgadna Hitler po vsej priliki predložil Chamberlainu tale načrt: 1. Samoodločba nemških krajev v CSR pod nadzorstvom sudetskih županov in nato na podlagi plebiscita priključitev k Nemčiji. 2. Za pokrajine, kjer je prebivalstvo na obe strani enako mešano, federativna ureditev v okviru češkoslovaške republike 3. Garantiranje vseh češkoslovaških meja po petih velesilah, med katerimi bi bila tudi Nemčija. Te meje bi določile posebne komisije. Mnenja londonskih listov London, 17. septembra. AA. (Reuter) »Daily Telegraph« piše: Kakorkoli se konča sedanja kriza, berchtesgadenska konferenca je rodila konkreten in važen rezultat in zaradi njega sta Hitler in Chamberlain vredna zaupanja z obeh strani. Ta konferenca je vzrok, da je nastalo nekakšno premirje v strahovitem vrtincu dogodkov in da smo dobili časa za razmišljanje in pogajanja. List odločno obsoja širjenje senzacionalnih in razburljivih glasov, ki redno izvirajo iz slabo informiranih virov, in ostro obsojajo škodljive indiskretnosti o namenih posameznih vlad. Posebno angleški državljani morajo vedeti, da jih britanska vlada ne bo postavila pred gotova dejstva. »Times« pravi: Ce poskus sporazuma ni uspel, in vse kaže, da ni, je treba izdati primerne sklepe in jih čimprej izvesti. To velja posebno za primer, če bi ureditev češkoslovaško-nemškega spora zahtevala revizijo teritorialnih klavzul mirovnih pogodb. Čeprav bi bila potreba po reviziji nujna, pa se državniik ne smejo prenagliti s postopkom, temveč morajo hladnokrvno ukreniti, kar je potrebno. ČSH plebiscit odklanja Izjava podpredsednika vlade — Soglasje listov Praga, 17. septembra, h. Današnji in jutrišnji listi obširno razpravljajo o možnosti plebiscita na Češkoslovaškem in soglasno ugotavljajo, da o kakem plebiscitu na ozemlju češkoslovaške republike ne more biti govora. S posebnim zadovoljstvom podčrtava j o vsi listi izjavo, ki jo je o tem vprašanju podal podpredsednik češkoslovaške vlade prometni minister inž. Bechine, ki je med drugim dejal: »Govoriti o plebiscitu na Češkoslovaškem, je nesmisel. Prepričan sem, da bi bil plebiscit najkrajša pot do vojne, ker na Češkoslovaškem ni in ne bo nobene vlade, ki bi pristala na plebiscit. Ce pa bi se našla taka vlada, bi jo ogorčenje naroda v eni uri likvidiralo. V tej državi ne more biti plebiscita in tudi ni mesta za mednarodno policijo, ker smo mi sami napravili red in ga bomo tudi sami ohranili. V ostalem pa plebiscit ne bi ničesar spremenil na razmerah, kajti še vedno bi ostalo blizu milijon Nemcev v mejah češkoslovaške republike in to bi bil vedno zopet. kamen spotike in povod za nove spore in grožnje Nemčije. V pogledu plebiscita povemo vsem in vsakemu: Do sem in ne dalje!« Tudi Madžari zahtevajo Budimpešta, 17. septembra. AA. (Havas). »Pester Lloyd« prinaša uvodnik o češkoslovaškem problemu in posebno podčrtava načrt, ki ga prinašajo angleški listi in po katerem naj bi se nekateri predeli ČSR odstopili rajhu. List meni, da takšna solucija dejansko pomeni ohrani, tev miru, vendar bodo tudi Madžari morali zahtevati svoje pravice- Proklamacija dr. Hodže Praga. 17. sept. br. Jutri opoldne bo izdal ministrski predsednik dr. Hodža prokla-macijo na vse prebivalstvo republike. Pro-klamacij bo osebno prečital po radiu. Prenašale jo bodo poleg vseh češkoslovaških tudi nekatere inozemske radijske postaje. češkoslovaška vojska Praga, 17. septembra. AA. (CTK). Dunajski" radio je v češkem jeziku poročal danes, da v češkoslovaški vojski obstojita dva tabora, prvi, ki je naklonjen zahtevam sudetskih Nemcev, drugi pa, ki je nasproten temu. Minister za narodno obrambo Mahnik je pooblastil CTK, da sporoči: »Češkoslovaška vojska spoštuje ustavo j in zakone republike ter se zaveda, da se kot steber države ne more in da se ji ni treba vmešavati v politiko, ki spada v pristojnost vlade in predsednika republike, pod katerega poveljstvom vojska ostaja čvrsta in edina. Edinost naroda, vlade in vojske je tako občudovanja vredna in dovršena, da izziva pri sovražniku jezo in strah. To je pravi razlog neosnovanih laži, ki jih češkoslovaški narod zavrača kot popolnoma smešne.« čsl. minister v Londonu London, 17. sept. h. Nocoj ob 19. je prispel z letalom v London češkoslovaški minister za socialno skrbstvo inž. Nečas. Na letališču ga je pozdravil češkoslovaški poslanik dr. Jan Masaryk. Minister Nečas ostane več dni v Londonu ter bo imel sestanke z angleškimi državniki in vodilnimi politiki. Belgijska nevtralnost Bruselj, 17. septembra. AA. (Havas) Belgijska agencija poroča: Zadnje dni od raznih strani zahtevajo od vlade, da skliče parlament in senat, ali vsaj odbore za zunanje zadeve, ali pa, da vlada poda izjavo o svoji zunanji politiki. Vlada smatra, da ob sedanjem stanju mednarodnega položaja izredni sestanek parlamenta ni potreben, prav tako pa tudi ni govora, da bi bil sklican odbor za zunanje zadeve. Vlada je odločna v tem, da se drži načel politike nevtralnosti, ki jih je že večkrat formulirala pred parlamentom. Ta njen sklep izhaja iz dejstva, ker se je v teku sedanje mednarodne krize prepričala, da njeno stališče, ki ga je zavzela na polju zunanje politike, ni samo mnogo doprineslo k ohranitvi splošnega miru, temveč daje v največji meri izglede, da se bo Belgija izognila nevarnosti vojne, in da se bodo cilji, ki si jih je postavila v zunanji politiki, uresničili. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima 445 malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, de se javi dvojno Napeto pričakovanje Mussolinljevega govora Po londonskem mnenju bo Mussolini v svojem današnjem govoru v Trstu Se bolj poudaril zahteve svojega pisma Runcimanu Seja Društva narodov Milijon človeških žrtev kitajske vojne — Anglija vztraja na določbah DN o ukrepih proti napadalcu ženeva, 17. sept. b. Kitajski delegat VVellington Koo je podal na včerajšnji seji skupščine DN pretresljivo sliko o dosedanjih kitajskih žrtvah v vojni z Japonsko. Samo žrtve med civilnim prebivalstvom so doslej dosegle najmanj en milijon. Ogromna pa je tudi materialna škoda, ki se samo v Šanghaju ceni na 4 milijarde dolarjev. Ob koncu svojega govora je kitajski delegat postavil naslednje zahteve: 1. uporabo čl. 11 pakta DN. kar pomeni poziv Japonski, da se udeleži ženevskih razprav. 2. zapora nad orožjem, petrolejem, surovinami in krediti, namenjenimi Japonski, 3. finančno pomoč Kitajski, 4. takojšnjo odpošiljatev posebne komisije DN na Kitajsko, da ugotovi japonska grozodejstva. Glede na razvoj dogodkov v Srednji Evropi je zbudila pozornost izjava angleškega delegata lorda Lela\varra. čuvarja angleškega državnega pečata, ki .ie v začetku svojega govora najprej opravičil odsotnost zunanjega ministra lorda Halifa-xa, pri čemer je pripomnil, da bo tudi sam takoj po govoru zapustil Ženevo da se udeleži seje angleške vlade. V trenutku ko to govorim, je dejal dalje, so v teku prizadevanja za ohranitev miru. V teku je akcija velike važnosti, kateri želimo popolnega u.= Deha. Z grozo opazujemo, da je svet postal nor nor in bestiaie.n Med kaosom in namj je samo še steklen most. Dvajset let po vojni, k: je uničila del naje civilizacije, se nahajamo pred nevar- ! i r,ostjo nove vojne, ki bi bila še vse bolj strašna. Nato se je Delavarre dotaknil reforme pakta DN. Lahko se reče. da pomeni ta del njegovih izvajanj precejšnje presenečenje. Iz njih je razvidno, da se nameravata Anglija in Francija v primeru izr-bruha sovražnosti i>os!iižiti procedure Društva narodov. Nasproti mnenju, da bi se Anglija zavzela za odpravo sankcij, je izjavil* Kar se tiče načelnih osnov DN, ni nobenega kompromisa. Prepričani smo, da sedanji položaj ne more biti trajen. Angleška vlada priznava dejstvo, da izražajo nekatere države dvome glede avtomatičnega funkcioniranja sankcij. Angleška vlada je mnenja, da bi se v primeru napada moral proučiti konkretni primer, in s-cer avtomatično in takoj, čim bi prišlo ao izbruha sovražnosti, šele po ugotovitvi napadalca. toda šele po tej ugotovitvi, bodo posamezne države lahko po svojem preudarku odločile, ali se izrekajo za izvajanj«- »sankcij aii nc, pri čemer bodo svoje postopanje prikrojile svojim dejanskim močem. Napad na članico DN zadeva vse ostale njegove članice. Pri tem absolutno vztrajamo. Nikdar nc sme ravnodušnost zajeti naš!h src. Ob zaključku svojih izvajanj je angleški zastopnik še pripomnil: »V svetu se vse preveč govori o realizmu. Resnični realizem pa je samo oni realizem, ki zna spremeniti politični idealizem v resničnost.« Nova Volitve bodo v novembru — Nasprotujoče si sodbe o pomenu in namenu razpisa novih volitev Rim, 17. septembra. A A. (Havas) V po-itičnih diplomatskih krogih pričakujejo z največjim zanimanjem jutrišnji Musso-nijev govur v Trstu. Sodijo, da bo Mussolini govoril o mednarodnem položaju in da bo pr ciziral stališče Italije do vseh glavnih evropskih problemov. London, 17. septembra. AA. (Štefani). Listi poudarjajo pomen ducejevega potovanja v Ti-st, ki zbuja pozornost in zanimanje na vsem svetu. Londonski krogi so prepričani, da bo Mussolini v svojem jutrišnjem govoru v Trstu točno orisal politiko italijanske vlade. »Evening News« meni, da bo duce jutri podal uradno obliko mislim in načelom, izraženim v odprtem pismu lordu Runcimanu. »Manchester Guardian« prinaša uvodnik o Mussolinijevem potovanju v Trst in I pravi med drugim, da se bo Mussolini pri- j peljal v Trst po morju in da bo v tej veliki I jadranski luki ponovno podčrtal in orisal smernice, ki jih je obrazložil v svojem odprtem pismu lordu Runcimanu. List pri-občuje vsebino tega pisma in pravi v svojem komentarju, da predlaga Mussolini Včeraj je Washington, 17. sept. h. Prezident "Roosevelt je imel danes popoldne po radiu govor, ki so ga v diplomatskih krogih pričakovali z veliko napetostjo, ker se je napovedovalo, da bo ob tej priliki govoril o položaju v Evropi in označil stališče Zedinjenih držav. V sporazumu z angleško in francosko vlado pa je Roosevelt to namero opustil in se v svojem današnjem govoru omejil zgolj na notranje-politične zadeve Zedinjenih držav. Dc nadaljnjega pa bo ostal v Washingtonu. kjer bo počakal. kako se bodo nadalje razvijali dogodki v Evropi. Norman Daviš o položaju \Vashington, 17. sept. AA. (Havas). Potem ko je obedoval s predsednikom Roo- radikalno ureditev češkoslovaškega problema. Njegovega načrta doslej niso sprejeli in zato bi se položaj utegnil ponovno poostriti. List meni, da je jedro sedanjega problema v tem, kakšno stališče bo zavzela ta trenutek Italija. V glavnem ob-stojita dve možnosti: Ali bo Italija v sedanjem trenutku marširala na strani Nemčije, in v tem primeru bi njena velika letalska sila mogla zapreti prehod skozi Sredozemlje, posebno skozi preliv med Sicilijo in Afriko in tako ustvariti zelo težaven položaj za zvezo med Veliko Britanijo in Palestino ln skozi Sue« — ali pa se bo Italija progla^la za nevtralno in bi v tem primeru njena nevtralnost bila največjega pomena za obe stranki. London, 17. sept. AA. »Daily Mail« citira v dopisu iz Rima italijansko stališče: 1. Treba je čimprej stvar urediti; 2. treba je takoj izvesti plebiscit v vseh krajih; kjer žive narodne manjšine; 3. ustanoviti je treba neodvisne kantone v vseh pokrajinah z narodnimi manjšinami; 4. treba je sklicati zastopnike štirih velesil, da se izvede revizija mednarodnih pogodb. seveltom se je Norman Daviš dolgo posvetoval z višjimi uradniki zunanjega ministrstva in z zastopniki tiska. Novinarjem je rekel, da narodi v Evropi žele mir. Mislim, da so danes izgledi za mir večji kot pa so bili pred nekaj dnevi. Norman Daviš je rekel, da se je položaj v Evropi zbolj-šal največ zaradi Chamberlainovega obiska ori Hitlerju. Oboroževanje na morju War>hhijttodo porabili skupno 750 milijonov j dolarjev. »Nevvvork Times« piše, tla bo mornariško ministrstvo v pri-hodinjih tednih sklenilo dogovor o zgraditvi novih štirih linijskih ladij. Vsaka od teh bo stala 70 milijonov dolarjev. Odhod Nj. Vel. kralja v Beograd Beograd, 17. septembra. AA. Nj. Vel. kralj Peter II. je odpotoval z Bleda v Beograd danes ob 19. Na postajo ga je spremljal Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Slovesu na postaji so prisostvovali člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja in radovljiški sreski načelnik. Naši kraljevski princi na šolanju v Angliji Beograd, 17. septembra. AA. Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej in kne-ževiča Aleksander in Nikola so se odpeljali na Angleško na šolanje. Bolgarski kralj v Parizu Rambouillet, 17. septembra. AA. (Havas) Predsednik republike Lebrun jc danes priredil kosilo na čast bolgarskemu kraljevskemu paru. Beležke Seja vodstva JNS Predsednik Jugoslovanske nacionalne stranke Peter Živko-vič se jc vrnil iz Dalmacije v Beograd. Spotoma je prisostvoval še v Sarajevu konferenc strankinih /aup nikov iz osrednje Bosne V Beograd se vračajo tudi senatorji in poslanci JNS. ki so imeii zadnje tedne številne shode in sestanke ši.rom države. V ponedeljek 19. t. m. bo v Beogradu se ja glavnega odbora .JNS Na njej bodo podana poročila o političnem položaju v splošnem in v posameznih pokrajinah. Razpravljali bodo tudi o bodoči taktiki stranke. Dr. Maček pride tudi letos v Rogaško Slatino Predsednik HSS dr Maček se je nedavno vrnil iz Kupinca kjer je bil preko poletja. nazaj v Zagreb. Imel je tam več sestankov z drugimi vodilnim; član' svojega tabora kakor poročajo zagrebški listi bo dr. Maček te dni odpotoval v Rogaško Slatino, kjer bo tudi letos osti;i tri tedne na zdravljenju. Proti malodušnosti med koroškimi Slovenci Zadnja številka v Celovcu izhajajočega »Koroškega Slovcnca«, glasila slovenske narodne manjšine v Nemčiji, razpravlja o primerih inalodušja. ki se tu in tam pojavlja med našimi rojaki zaradi novih razmer. List pravi o tem med drugim: »Vse to so sence našega slovenskega življenja. Srečavamo jih v raznih barvah ;n variantah mnogokod. Zakrivila jih je naša tako zelo suženjska nrav. Dosedanja zgodovina in okolica sta nas vzgajali v ljudstvo bojazljivega značaja in nekatere izmed nas celo v rod. ki se sramuje samega sebe in svoje prirojene narave. Res ponekod še vedno prevladuje miselnost, ob kateri je žc pravo junaštvo, čc se kdo prostodušno prizna za Slovenca Tudi je res, da je tako priznanje k prirojeni narodnosti dostikrat združeno z žrtvami in nevšečnostmi. Še bolj res pa je, da je narodna neznačajnost vir in korenina še hujšega gorja, najprej duševnega in nato zelo otipljivega gospodarskega zla. Za naše dneve in prilike veljaj geslo: Vsikdar in vsepovsod zaveden sin in zavedna hčerka svojega naroda! Kako glasno izpovedujejo Ncmci v svet svojo narodnost in svoje junaštvo! Res ni naša lastnost, da bi bili glasni, zato pa še davno ni treba med nami bojazljivccv in zajcev«. Članek, ki ima naslov »Več sonca in manj senc«, končuje z zahvalo »zvestim rojakom, ki danes bolj ko kedaj izpolnjujejo in izpovedujejo svojo slovensko zvestobo.« Nacionalna in verska zavest Novosadski »Dan«, glasilo JRZ za Vojvodino piše o nacionalni in verski zavesti in se med drugim zavzema za to, da bi pravoslavna cerkev v Jugoslaviji iz svojega službenega naziva izpustila označbo »srbska«. List med drugim pravi: »Ako bi pravoslavna cerkev prenehala biti »srbska pravoslavna cerkev«, bi tudi katoliška cerkev sčasoma prenehala biti nekaka hrvatska narodna cerkev. Imeli bi potem v državi pravoslavno cerkev, ki bi se ne nazivala srbsko, in katoliško cerkev, ki bi se ne istovetila s hrvat-stvom. Na ta način bi nastala situacija, da bi se nacionalna zavest lažje oddvo-jila od verske. Imeli bi Sx-be, ki bi to bili zato, ker so Srbi. a ne zato, ker so pravoslavne vere. In dobili bi Hrvate, ki bi bili Hrvati zato, ker so Hrvati, popolnoma neodvisno od svoje vere.« Dveletnica smrti Svetozarja Pribičeviča Prihodnji torek bodo na Hrvatskem v mestih, kjer imajo bivši samostojni demokrati svoje organizacije, priredili proslavo ob dveletnici smrti bivšega strankinega voditelja Svetozarja Pribičeviča. Križarski dan na Hrvatskem Današnjo nedeljo bodo slavili v vseh župnijah zagrebške nadškofije križarski dan. Nadškof dr. Stepinac je izdal posebno okrožnico, v kateri poziva duhovnike in vernike, naj podprq z vsemi sredstvi organiziranje križarjev. V njih naj se zbere čim več hrvatske mladine. Križarska organizacija v zagrebški nad-škofiji šteje sedaj 850 društev z okoli 30.000 člani. Od tega je kmetskih društev 390 z 12.950 člani, delavskih društev 110 s 5250 člani, dijaških pa 40 s 1900 člani. K temu pride še 310 društev »mladih križarjev«, ki imajo tudi okoli 10.000 članov. Samo zadnje leto je bilo ustanovljenih 105 novih križarskih društev „Domoljubova" kritika V »Domoljubu« je napisal neki podeželski opazovalec svoje misli o taborih JRZ. Med drugim pravi: »Številni, skoraj pre-številni letošnji tabori so menda že pri kraju. Sedaj premišljujem, koliko bomo Varšava. 17. sept. AA. (Havas). Po uka- « zu predsednika republike, ki ic bil snoči | objavljen, sc bodo volitve v sejni vršile 6 novembra, v senat pa 13. novembra Fron- 1 ta narodne edinosti, ki jo vodi maršal j Rvdz Smigly. jc že snoči objavila proglas, v katerem poziva vse državljane dobre volje k tesnemu sodelovanju z v'ado Varšava. 17. sept. r. Razpust parlamenta jc prišel za javnost nepričakovano in je zato vzbudil ogromno senzacijo po vsej Poljski. Razpustitveni dekret utemeljuje razpust z »važnimi spremembami, ki so od zadnjih volitev nastopile v življenju Poljske«. V nekaterih političnih krogih so mnenja, da je treba tolmačiti razpust kot poskus odgovornih činiteijev za zadovoljitev širokih množic prebivalstva in za obnovo normalnega političnega življenja. V svoj prilog navajajo ti krogi iz razpustitvenega dekreta besede, da sc je »med najširšimi množicami ljudstva pojavila potreba aktivnejšega sodelovanja pri državnih poslih.« Drugi politični krogi zopet mislijo, da se razpust ne sme tolmačiti tako. Vlada ic razpisala volitve po starem volilnem zakonu, katerega opozicija ves čas najhujše pobija, pa sc zato razpis volitev ne more smatrati za koncesijo opoziciji. Konono se razpust ponekod tolmači tudi z mednarodno situacijo, češ da si je vlada hotela stvori-ti proste roke. tako da bi mogla v primeru potrebe hitro sprejeti nujne sklepe in jih izvesti. Pariz, 17. septembra, b «Temps« prinaša o političnem položaju na Poljskem naslednjo sliko: Z razpisom parlamentarnih volitev in razpustom sejma prehaja notranjepolitični razvoj na Poljskem v povsem nov stadij, ki utegne vplivati tudi na poljsko zunanjepolitično usmeritev. Žc leta obstoja med vladnim taborom in opozicijo velik prepad, ki ga niti poskusi konsolidacije z ustanovitvijo tabora nacionalne unije niso mogli premostiti, ker je opozicija navzlic neštetim vabilom dosledno odklanjala pristop v to novo politično grupacijo. To odklonilno stališče vseh opozicionalnih (Wi-toševih kmetov, socialnih demokratov, Kor-fantyjcvih krščanskih socialcev in nacionalnih demokratov) je bilo toliko bolj značilno, kor ni med njimi nobene povezanosti, niti ideološke niti taktične. Toda tudi v vladnem taboru žc dolgo ni prave edinosti. Opozicija vztraja pri svoji zahtevi o uvedbi novega, demokratičnejšega volilnega zakona ter o zunanjepolitični naslonitvi Poljske na obe zapadni velesili. Ako jc sedaj predsednik Moscicki razpustil sejm, ki ga je opozicija bojkotirala, ni to le pomemben uspeh opozicije temveč tudi posledica zunanjepolitičnega položaja, kar spet pomeni priznanje pravilnosti zunanjepolitične presoje opozicije. Ta razvoj pa je treba očividno pripisati tudi vplivu vojaških krogov, ki so spričo sedanjih evropskih zapletljajev priporočali zlasti večje zadovoljitev kmetskih množic. imeli čistega dobička od teh taborov. Mi danes prehitro živimo. Govore in besede na taborih kar na debelo požiramo, premalo pa jih prebavimo. Ploskamo, da prihajajo govorniki komaj do besede, prekinjamo jih z medklici in končano je njih in še marsikatero dejanje. Prenekateri govori so bili izgovorjeni, pa bodo ugasnili in bodo pozabljeni do škode. Mi bi morali naše tabore bolj na globoko izrabljati. Ne samo tako, kakor pravi sveto pismo: In ga je videl in je mimo šel. Kako mi poslušamo naše govornike? Preveč gledamo, kako kdo govori, ne pa, kaj govori... Za zunanjost nam je, za lupino, za jedro pa ne pograbimo. Tabori so minuli. Kje pa je delo. Delo nas še čaka. Naj bi ne čakalo predolgo!« Praško časopisje Poročali smo že, da so v Pragi prostovoljno prenehala izhajati tri glasila sudetsko-nemške stranke, češ. da v sedanjih cenzurnih razmerah ne morejo vršiti svoje naloge. Sedaj izhaja v Pragi šc 82 političnih listov, med njimi 44 dnevnikov Nemških političnih listov v Pragi je še vedno 21, od tega 10 dnevnikov, 6 tednikov in 5 mesečnikov. Čeških dnevnikov šteje Praga 33, k temu pride še 6 ponedeljskih listov in 19 političnih tednikov. Končno izdajajo v Pragi svoji glasili še Madžari in lT(krajinci. Četudi bodo nove volitve izvedene šc po starem volilnem zakonu, ki ga opozicija pobija. in bo nov volilni zakon sprejel šele .re_ prečijo kršitev starih meja naiše države, je naravno, da so nam stare rodbine naše domovine dale nalogo, da pred vami ma-nifestiramo isto voljo. Zvestoba češkj državi, h katere ustanovitvi so pripomogli naši predniki in katere idejo so tisoč let sejali med ljudstvom, nam nalaga očitno nalogo, da to posebej podčrtamo. Ozemlje češkega kraljestva, ki obstoji kot celota že toliko stoletij in ki je prestalo toliko viharjev, bo prestalo tudi današnjo vznemirjenost in nasilje. Naša želja je. da stare meje češke krone ostanejo nedotaknjene; ta želja izvira iz skrbi za bodočnost naših potomcev in iz čustva odgovornosti glede svO" bode in hlagostanja Nemcev na Češkem. Naši predniki so si zmerom prizadevali, da ustvarijo prijateljsko razmerje med obema narodoma. Mi pa stremjmo tudi za tem, da dele naši sodržavljani nemškega jezika z nami ljubezen do domovine. Ko izrekamo svojo vero v boljšo bodočnost, smo sj v svesti naših podedovanih obvez do domovine in države, ki je bila ognjišče naših prednikov in katere stoletne pridobitve hočemo tudi danes braniti«. Smrt češko-nemškega politika Praga. 17. sept. h. V starosti 72 let je danes preminul dr. Franc Spina, profesor na nemški univerzi v Pragi bivši minister in voditelj koaliranih nemških strank. Boosevelf CUlCSl govoril po radiu, a v sporazumu z Londonom ni obravnaval evropske krize Mednarodna poletna šola za srednje- ▲ evropska vprašanja v Tatranski Lomnici / DrugI tečaj je b U nedavno zaključen Lani so merodajni krogi v Češkoslovaški republiki prišli na srečno misel, da organizirajo na lastnih tleh poletno šolo, kjer bi imela inteligenca vsega sveta priliko, da posluša predavanja najboljših evropskih kapacitet o perečih problemih, obenem pa se slušatelji v svobodni in akademski diskusiji sami informirajo o vseh vprašanjih srednje Evrope, ki jih zanimajo. Ze lanskoletni prvi letnik češkoslovaške poletne šole je postal pod predsedstvom dr V. Prochazke zaradi udeležbe odličnih reprezentantov političnega in znanstvenega življenja iz podunavskega bazena pravo središče za študij teh vprašanj. Slušatelji drugega letnika so imeli letos že pred seboj zajetno knjigo »Razprave o Srednji Evropi« (»Etudes centro-europeen-nes«), v kateri se nahajajo sila zanimive razprave Karla Stloukala, Michela Anto-nesca, Jovana Djordjeviča Jožefa Boro-vičke, Jirija Vraneka, Vladimirja Vocha-ča. dr. Kamila Krofte, Slavka Stojkoviča, Elemera Hantosa, Jožefa Chmelara in drugih o najbolj aktualnih vprašanjih podunavskega bazena. Letos je bil pod predsedstvom dr. Prochazke drugi letnik poletne šole, ki je trajala od 21.3 do 4. 9. 1938. Kurza se ie udeležilo okoli 200 mladih intelektualcev, večinoma novinarjev, publicistov in drugih javnih delavcev iz vsega sveta. Jugoslovenov je bilo v kurzu 15, med njimi tudi trije Slovenci. Letošnja predavanja so bila še bolj skrbno izbrana od lanskoletnih in glede na napeti položaj v Srednji Evropi še veliko bolj aktualna, ker so se zlasti nanašala na manjšinska vprašanja v Češkoslovaški. Serijo predvanj je otvoril univerzitetni nroiesor .T. B. Kozak iz Brna s temo »češkoslovaška demokracija«. Nato so sledila predavanja Jacquesa Ancela, univ. profesorja s pariške Sorbonne (Problem meja v današnji Evropi), Vaclava Černega, docenta praške univerze (Kulturna orientacija Češkoslovaške), Imricha Karvaša, univerzitetnega profesorja iz Bratislave (Go-p-oodarski problemi ČSR). Za njimi so se razvrstila predavanja predstavnikov na- rodnih manjšin v republiki in sicer poslanca Junga za Poljake, Franca Rehwalda za Nemce in Alojza Jossika za Madžare. Višji svetnik zunanjega ministrstva Jožef Chme-lar je v kratkih obrisih prikazal načrt pripravljenega nacionalnega statuta. Minister Virgil Madgearu iz Bukarešte je predaval o gospodarskih odnošajih srednjeevropskih držav pred in po »anšlusu«, bivši ministrski predsednik St Danev iz Sofije pa o Bolgariji po svetovni vojni. Angleški podpolkovnik Young je predaval o Angliji in Srednji Evropi, nakar je sledilo predavanje ministra zunanjih del dr Kamila Krofte. Predavanje je v ministrovi odsotnosti prečital dr. Masaryk; nosilo je naslov »20 let srednje Evrope«. Jugoslavijo sta zastopala prejšnji šef presbiroja Milan Marjanovič s temo »Zedinjena Jugoslavija in njeni manjšinski problemi« ter Mileta Novakovič, univerzitetni profesor iz Beograda s predavanjem »Države srednje Evrope in Društvo narodov«. Serijo predavanj je zaključil francoski minister Picrre Cot s predavanjem o Franciji in srednji Evropi. Predavanja so bila v francoskem in angleškem jeziku, istotako debata, ki je bila zelo živahna in včasih celo ostra ter smo ravno v tej debati videli, kako resnična je Masarykova krilatica »Demokracija je diskusija«. Vsem kurzistom brez izjeme, pa naj so zastopali to ali ono stališče, bili tega ali onega svetovnega nazora, je bila dana največja svoboda, tako v njih izvajanjih. kakor tudi v vprašanjih, ki so se včasih tikala najbolj delikatnih vprašanj češkoslovaške notranje politike. Ravno ta debata in predavanja odličnih čeških znanstvenikov so pokazali, da ta svoboda ni bila v kvar češkoslovaški stvari, ker so se slušatelji lahko prepričali, kako ten-denciozna je kampanja proti ČSR, zlasti kar se tiče njenih manjšin. Predstavniki poljske in madžarske manjšine so morali lojalno priznati izjemno privilegiran položaj manjšin v Češkoslovaški republiki in dobro voljo češkoslovaške vlade za še boljšo ureditev tega vprašanja. Nemško manjšino je zastopal demokratsko orien- Lep narodni praznik v Gornji Radgoni Deputacija gornjeradgonskega Sokola z vencem od grobu radgonskih žrtev in Maistrovih borcev Veličastno je naše obmursko sokolstvo proslavilo včeraj ob priliki okrožnega zleta 201etnico Jugoslavije ter se obenem poklo-niio radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem ki so leta 1918 dati; svoja mlada življenja na oltar svobode. V obmejni živelj cornjeradgonske okolice so neusmiljeno^ butali pred osvobojen jem tuji valovi. Zdaj živi zadovoljen 20 let v svoji lastni domovini Jugoslaviji, zato smo danes tudi videli, da se je strnilo vse, kar misli narodno. Ves tra je bi?! v prazničnem razpoloženju. Raz hiš so visele državne zastave, okna so bila okrašena s cvetjem, državnimi zastavicam in slikami Nj. Vel. kralja. Tudi občina je pozvala občane, naj bvesijo za-sSave. in ie to storila tudi sama na občinski hiši. Sokol: so ee zbirali na okrašenih vozovih in a^tomot;!ih od blizu in daleč. Med gosti je bilo lepo število Lenarčanov in Ptujčanov. Po sprejemu gostov prj vlaicu se je formirala povorka. ki ji je bile na čelu državna zastava, nato sokolski prapori, delegacija Zveze Maistrovih borcev z vencem, delegacija Nanvoea z vencem zastopstvo oblastnega odbora Jadranske straže, mest-ra godba »z Ljutomera, venec sokolskega društva iz Gornje Radgone, gasilci in dolga vrsta sokolstva. Povorka se je ustavila pr©d mestno hišo. Godba j-e internirala državno himno, nakar je nagovoril goste starosta domačega društva br. Mavric, ki je poudaril veliko važnost osvobojenja za Gornjo Radgono. Goste je nato pozdravil član uprave občine Gornja Radgona g. Hrastelj. ki je poudarjal potrebo narodne strnjenosti na meji. Župni starosta br. dr. Gorišek je predočil zgodovino obmejnih Slovencev pred osvoboje-njem. Vsi govorniki so zaključili svoje govore z vzklikom kralju in močni Jugoslaviji, ki jim ie sledil mogočen odmev v množici. Mestna godba je intonirala Hej Slovani, nakar se je množica v povorki, ki sta se ji pridružila t.udi župan g. Šantel in član uprave g. Hrastelj krenila na pokopališče, kjer se ie poklonila radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem. Ob grobu žrtev je bila častna sokolska straža. Tople spominske besede so pred grobom spregovori:!; starosta br. Mavric, prof. Bizjak za Nanos in g. Petrovič za Maistrove borce. Vsi govorniki so položili na grobove, vence. Med govori, ki so globoko odjeknili v množici, je godba igrala lOj Doberdob« in dve žalostinki. Popoldne se je ob 15. zopet formirala povorka, v kateri je bilo 486 sokolskih pripadnikov v krojih in civilu. Povorka je krenila z državno zastavo ter 6 članskimi in 1 narašča jskim praporom po Spodnjem G risu mimo državnega mosta na letno telovadišče pred Sokolski dom. Iz nje so se neprestano čuli vzkliki kralju Petru II. In Jugoslaviji, tirani Nemec Rehwald, ker se henleinovci vkljub vabilu niso hoteli udeležiti šole. Edini njihov pristaš, očvidno nalašč poslan kot opazovalec, je skušal na dosti neroden način napadati politiko vlade, dobil je pa tako temeljit in porazen odgovor ravno od svojega sorojaka Nemca, da je moral v dvorani priznati, da je v političnih in ekonomskih vprašanjih laik. Poleg že omenjenih predavanj so bili organizirani še posebni večerni tečaji, od katerih je omeniti zlasti sestanek pripadnikov raznih slovanskih narodov, ki ga je organiziral neumorni in agilni dr. Klouda. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, naslovljena na mladino vsega sveta, v kateri se slovanska mladina izreka za mir in proti vsakemu imperializmu. Slušatelji so na podlagi izčrpnih predavanj in debat po končanih predavanjih odšli na svoje domove, uverjeni. da je Češkoslovaška republika v Srednji Evropi trdna trdnjava demokracije, svobode in socialne pravičnosti. V upanju, da bo njena republika prebredla vse težave, smo v kritičnih časih zapuščali njena gostoljubna tla. Dr. Rudi Kvovsk.v. občinstvo ob straneh pa jo le obsipalo s cvetjem. Po stiku na telovadišču je "ledi! pozdrav državni zastavi, nato pa nastop telovadnih oddelkov. Vse vaje so bile izvedene skladno in so žele navdušeno odobravanje. Z veseljem smo pri njih ugotovili lepo število mlajših vaditeljev. Nastope so spretno vodili br. Stopar in Sta-novšek ter s. Ogorelčeva. Zahvala vodstva CMD l 'odstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani izreka prisrčno zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je 49. glavna skupščina v Ptuju dne 11. septembra tako lepo uspela. Obema podružnicama v Ptuju, ki sta pripravili tako prisrčen spre jem na kolodvoru in v mestu ter vse pripravili za nemoten potek skupščine, iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi vsem meščanom, ki so z okrasitvijo hiš poudarili pomembnost prireditve, kakor tudi onim, ki so prihiteli k sprejemu na kolodvor. Prav posebna zahvala velja na skupščini navzočim zastopnikom javnih oblasti in naše vojske, senatorjem, narodnim poslancem, predsedniku mestne občine, zastopnikom javnih korpo-racij ter zastopnikom viteških, prosvetnih in narodno obrambnih društev. Številnim navzočim zastopnikom podružnic se zahvaljujemo, da so s svojo prisotnostjo dokazali zanimanje za delo vodstva. Zahvaljujemo se nadalje vsem poedincem in društvom, ki so našo skupščino pozdravili pismeno, brzojavno ali z darili, zlasti pa še neimenovanemu dobrotniku, ki je ob tej priliki poklonil Družbi 10.000 din za njeno narodno, prosvetno in kulturno delo na severni meji. Vse prijatelje, podpornike in naše podružnice, ki so v preteklem lefu nesebično in požrtvovalno delovali za skupni cilj, se zahvaljujemo in jih prosimo, da še nadalje pomagajo pri malo vidnem, zato pa tem važnejšem in usodnejšem narodno-obrambnem delu. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 17. septembra 1938. Kaj pravijo Beneš, Hitler in Chamberloin? To Vam pove vsak dan radijski aparat illMU^i Ji l i !' ! ''7 HfrK rtjf^tmP? J RflDIONE 439a Kdor ima ta aparat, je zmeraj zraven, kjer se kaj zgodi. In glasba tega aparata! — Če bi bil ta aparat vijolina, bi nosil ime STRADIVARI ! Zahtevajte takoj projekt in cenik od RADIO li DRUŽBA z o. z. V LJUBLJANI — MIKLOŠIČEVA CESTA 7. Steklenico z bankovci je izkopal Kratko veselje ubogega kajžarja Domžale. 17. septembra. V Sumberku. slovečem gozdu onkraj Domžal, je prišlo pred nekaj dnevi do zanimive najdbe, ki nam živo kliče v spomin dobo svetovne vojne, obenem pa nazorno izpričuje siromaščino, s katero se številni mali ljudje otepajo v današnjih dneh. Lastnik gozdne parcele je kajžarju Josipu Keršiču iz Domžal, ki s priložnostnim delom preživlja številno družino, dovolil, da na poseki izkoplje nekaj starih štorov iz zemlje in si ž njimi pripravi drv za zimo Ko se je Keršič mučil s težkim delom v gozdu, se mu je izpod korenin enega najzajetnejših štorov na lepem zarezala »sreča«. S krampom je naletel na steklenico, ki je bila varno zaprta s pločevinastim pokrovom, a ko jo je "odprl, se mu je iz nje usula kopa bankovcev, kakršnih že dolgo ni imel v rokah Bilo je 85 starih avstrijskih bankovcev po 20 kron. opremljenih z rojstno letnico 1913 — iz tiskarne so bili prišli tik pred svetovno vojno, ki jim je ugrabila vrednost. A Keršič je ob najdbi vendarle upal. da se mu je nasmehnila sreča, da mu je bog ali vrag naklonil »šac«. Sel je od Ponci.ia do Pilata, da bi našel instanco, ki mu bo staro cesarsko valuto premenjala v naš denar Seveda je bilo vse njegovo prizadevanje zaman — zaman je upal. da bo lahko sebi in družini nakupil najpotrebnejšega za zimo. Po nekaj urah nemirno pričakovane sreče in strahu se je vrnil v Sumberk, da iz zemlje iztrga še nekaj bednih štorov in korenin. Vse, kar je bilo na tej zgodbi kaj vrednega in oprijemljivega, pa je bilo vprašanje, od kod je steklenica z zakladom, ki bi bil v času, ko je bil v Sumberku zakopan pod drevo, zalegel za nakup čedne hišice in lepega koščka zemlje kje na deželi. Najbrž je ta steklenica v zvezi z dejstvom, da so se v Domžalah med vojno pogostokrat mudili večji oddelki vojakov. Kdo izmed računskih podčastnikov je — po vsej priliki ob koncu vojne — pone-veril denar iz vojaške blagajne ali pa si ga je pridobil kot izkupiček za kak ukraden material Pred odhodom iz Domžal ga je zakopal v gozdu v upanju, da se bo o prvi priliki vrnil in ga lahko odnesel s seboj. Pa se je v svojih računih uštel, denar je kakšni dve desetletji obležal v zemlji, in ko ga je Keršič spravil s svojim krampom na dan. je bil v steklenici namesto nekdanje veljave samo še prazen nič. ZNAMKICE V KORIST SLEPIH ŽENA IN DEKLET Pod Visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije prosi odbor gospa za zaščito slepih žena in deklet vse in vsakogar, da z nakupom novih umetniško izdelanih znam-kic podpre akcijo Odbora. Znamkice stanejo din 1.— komad in se nabavljajo pri administrativnem odseku Odbora v Beogradu, Alekse Nenadoviča trt. 36. Ček. rač. pošt. šted. broj 57.846. Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna »Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da ie »Franz-Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. Ogl reg C 15. 485-55 Smrt zavednega šmarskega narodnjaka Šmartno, 17. septembra Uslužbenec v Knafljičevi usnjarni g. Anton Sotlar je zadnji čas bolehal in je moral večkrat v ljubljansko bolnišnico. Kakor sodijo, je bila to posledica padca po stopnicah. Vse prizadevanje domačih je bilo zaman. Antonu Sotlerju pa se je izpolnila poslednja želja, da je umrl doma. Vsa dolina je razumela težko bol, ki je zadela Sotlerjeve. Pokojnik je bil sila vesten in priljubljen tako v Knafljičevi tovarni kakor v vsej soseski. Zaradi odločnega značaja in kot zavednega narodnjaka so ga cenili vsi. Vedno je kazal svojo nacionalno prepričanje, pri nobenih volitvah se ni uklonil vabljivim besedam nasprotnikov in je vedno glasoval za napredne kandidate. Tudi deco je izročil v sokolske vrste in so Sotlerjevi med najbolj pridnimi SokoličL Številna udeležba na pogrebu je dokazala, koliko je imel pokojni Tone prijateljev in znancev. Pogreba so se udeležili Sokoli v civilu in z znaki, pokojnega vestnega gasilca pa so spremili gasilci v krojih in s praporom. Zapeli so člani našega Zvona. Pogreb so oskrbeli stanovski tovariši iz Knafljičeve tovarne, ki so g~a tudi ponesli na poslednji poti. Preminil je v 55. letu. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočim ostalim pa naj bo v tolažilno zavest, da izgubo očeta poštenjaka obžaluje vsa dolina. Jesen ob Bohinjskem jezeru Sonce izpolnjuje na Gorenjskem vse dolžnosti, kadar se mu zljubi. Prav ostro še zbadajo njegovi žarki, da ti, če si vztrajen, še vedno prepleskajo polt. To vedo prav posebno še dekleta, ki ne odlože rade ljubkih, kratkih hlačk. Kajpak, tudi oblike pridejo bolj do veljave! Saj! Domačih deklet takšno okolje letos ni nič več vznemirjalo. Vsemu se je treba privaditi. Poglavitna stvar je, da ostane denar v deželi. Takole okoli desete aH dvaindvajsete ure »Zlatorog« polagoma usnuje. Tišina pa, ki zavlada ob enajstih, te lahko spravi v obup, če se spomniš prilik kje drugje in kje drugod. Nobenih samodržcev več, nobenih brlizgov nikdar počiva iočih lokomotiv, nobenega praskanja in vzdihovanja tramvajskih voz. pa tudi nobenega radia in vese-Ijačenja! — še pes, ki ima vso pravico in dolžnost, se ne oglasi. Luna ti sije na posteljo, kadar se ji zfju-bi, ti pa, če se ti zdi pripravno, lahko sanjariš o osamljenosti in tegobah tega sveta. Pa morda vendarle občutiš, da absolutne tišine, ki bi v njej prav vse odmrlo, ni. Ali je to šelest listja, ali valovanje iezera? Tudi veter in jezero spita. Prav tenko prisluhni! Utripanje srca. dihanje prirode in polzenje časa je to, kar tj ne gre do uma. Oho! Vogel, Komna in Komarča — vse je bilo nedavne dni zagrnjeno z nizkimi cunjastimi oblaki. Od Pršivca (1761 m) sem je pričelo pršeti. Menda zato, da ne pozabiš njegovega zasluženega vzdevka. Pred oknom se v drznih zaletih kakor čr-no-bele iskre utrinjajo ljubke lastavice. Ta j in ona bi te mimogrede v drzni krivulji j rada poljubila. Tam ob cesti se jih je na usločeni žici zbralo par sto. Cvrče, preu-darjajo in si likajo perutL Ali znabiti že kramljajo o daljnih južnih deželah s palmovimi gaji in večnem soncu? Ali postajajo njih srčeca nemirna, ker se morda že seli vanja neugnana sla potovanja? Ubogajo pač nemško rečenico: Um Maria Geburt (8. IX.) ziehen die Schvvalben furt. Ah da! Vsi muhasti so oblaki, pa tudi sonce je skozinskozi pretkano, kadar se mu zljubi. Nabrekne pegasta, žareča lica, našobi usta in zapuha, pa so oblaki kakor ribniška sita. Nazadnje tudi teh zmanjka! Seveda je imel tudi krivec svoje prste vmes. Čast in steva obema! Pršivec je svoje delo opravil in si misli: Tebe tudi! ■— Lastavice se v soncu veselo čebljajoč zopet pode za mušicami, žica ob cesti je zopet napeta in prazna. — O d&, tudi lastavice so kakor razposajeni paglavci in imajo svoje muhe! Resnično čudovito? Kakršno je vreme, takšni so naši obrazi: kisli, čmerikavi od dežja, vedri in nasmejani od sonca. — »Zlatorog« ima streljaj daleč ob jezera lastno čolnarno in kopališče. Tam gospodari mojster Gustelj, ki je doma iz Nove- gozdov, ki so znašali le 23.8 milijona din, to je za 6.0 mili jo na din (za 20%) manj nego v lanskem letu. Gospodarske vesti = Ugodnosti za prv0 državno obrtno razstavo v Beogradu. Z odlokom generalne direkcij« državnih železnic je dovoljena polovična voznina za posetnike prve državne obrtne razstave, ki bo od 8. do 25. oktobra t. 1. v Beogradu. Posetniki te razstave bodo pri odhodu kupili cel° vozno karto do Beograda in legitimacijo O št. K 13. Karta bo veljala s potrdilom o posetu razstave za brezplačni povratek. Ta ugodnost velja za potovanje v Beograd od do vključno 16. oktobra, za povratek pa od 9. do vključno 18. oktobra. — Nadalje poročajo iz Beograda, da bodo vs,i predmeti, ki se pošljejo v Beograd na to razstavo, uživali na državnih železnicah ugodnost na ta način, da bo treba pri pošiljanju blaga sicer plačati celo voznino, medtem ko bo pri povratku prevoz brezplačen. -Razstavljalci morajo na ovoju naznačiti, da gre za razstav no biago in si morajo shraniti tovora; list, na podlagi katerega bodo s potrdilom razstavnega odbora lahko dobili brezplačen prevoz pri povratku blaga. = Gostilničarska pivovarna v Laškem je pričela obratovati. Iz Laškega nam poročajo, da je tamošnja nova Gostilničarska pivovarna pričela obratovati. Sedaj izku-hava dnevno po 150 hI piva in bo njeno pivo prišlo na trg za jesensko posezono, zlasti pa za Božič. Pivo je varjeno iz plzen-skega slada in našega žalskega hmelja z dodatkom žateškega hmelja = Iz trgovinskega registra. Vpisali sta se nastopni tvrdki: Jeloonik & Simončič. Nova manufaktura »Pred Šenklavžem«, Ljubljana; Torpedo, trgovina s pisalnimi stroji, družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavnica 200.000 din; poslovodja Alojzij Mate-lič, trgovec v Ljubljani). Pri Tvornici za I dušik d. d. v Rušah, so biM izbrisani čkm I 1 upravnega sveta dr. Josip Bohinjec, dr. Ivan . S lokar, dr. Šandor Spitzer in Artur Kubie, vpisana pa sta bila novoizvoljena člana upravnega sveta dr. Stanko Žitko, odv. v Ljubljani, in Ivan Avsenik, industrijec v Ljubljani. — Pri Delniški družbi pivovarne Union v Ljubljani je bil izbrisan upravni svetnik Peter Kosler. vpisan pa je bil upravni svetnik Oskar Kosler, graščak na Ortneku na Dol. — Pri Splošnem jugoslo-venskem bančnem društvu d. d., podružnici v Ljubljani, jc vpisana sprememba imena prokurista in podravnatelja Lca Griin-\valda v Leo Gordan. — Pri »Avtomontaži« d. d. v Ljubljani je bil vpisan kooptirani upravni svetnik Hinko Graner, industrijec v Čakovcu. — Pri tvrdki »Triglav-Auto«, družbi z o. z. v Ljubljani sta bila izbrisana poslovodji Franc Mavric in Jakob Rozman, vpisana pa sta bik paslovodji Rafko Heinrihar, pos. in trg. v Boh. Bistrici. in Jakob Arh, pos. v Boh. Bistrici. — — Pri tvrdki Franc Šerko in sin, poprej Adolf Obreza, v Cerknici je zaradi polnoletnosti izbrisana označba nedoletnosti imetnika Danijela Šerka, obenem je izbrisano, da zastopa tvrdko kot imetnikova mati in varuhinja Dana Šerkova. Gradbena dela. Tehnični oddelek sreskega načclstva v Mariboru je razpisal drugo licitacijo za gradnjo sodobnega cestišča iz malih kock na cesti Maribor-Pesnica od km 138.04 do km 141.76 (proračun znaša 4.54 milijona din). = Konkurz je razglašen o imovini ležeče zapuščine po pok. Maverjevi Ivani, učiteljici v pok. iz Stožic, ki jo zastopa skrbnik Ivan Koman (upravnik mase dr. Jos. Sajo-vic st., odv. v Ljubljani; prijavni rok do 8 okt., ugotovitveni narok 14. okt.). — Dobave: Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 28- t. m. ponudbe za dobavo šipk in spojnic. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo portlandskega c men-ta. Komanda podvodnega orožja v Kumbo ru sprejema do 30. t. m ponudbe za dobavo vijakov iz medi. Uprava vojno.tehnič-nega zavoda v Kragujevcu sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo ž leza raznih dimenzij, do 1. oktobra za dobavo aparata za sterilizacijo vode ter za dobavo stroj, nih jermen, do 3. oktobra pa za dobavo krp in bombaževine. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 13. oktobra ponudbe za dobavo 1 žajev, firneža, terpen-tina, kolofonije in sidola za čiščenje. Za izpopolnitev izobrazbe tapetniških po. močnikov in mojstrov se zahteva, da pristojne oblasti na predlog obrtnih institucij prirejajo tapetniška tečaje in omogočajo obrtniške razstave, pri katerih kupcL odjemalci direktno spoznavajo kvalitetno delo. V pogledu tapetniškega podmladka je bila izglasovana resolucija, po kateri se tapetniški mojstri obvezujejo, da v času 3 let ne bodo sprejemali novih vajencev, po tem času pa samo take, ki imajo vsaj 2 razreda srednje ali pa meščanske šole. Sledilo je predajanje o kalkulaciji v ^tapetniški stroki, kakor tudi o zadrugarstvrj, ki daje možnost.. da tapetniški obrtniki udruženi pri svojih nabavljalnih zadrugah gospodarsko okrepe in tako postanejo konkurenčni pri svojih izdelkih. Kot poslednja točka je bilo razpravljano in na pred. log Wariša g. Puc_a od vsega kongresa soglasno sprejeto vprašanje o tesnem skupnem di tavanju vseh tape trnkov v državi v tem smislu, da vse organizacije stoje v stalni zvezi zaradi izboljšanja razmer v tapetniški stroki. Koroški drobiž Pogorelo je gospodarsko poslopje pri Kuratu v žitari vesL škode je okroglo 3000 mark, ogenj je povzročila najbrže iskra iz mimovozečega podjunskega vlaka. Poročila sta se mizarski mojster Podjer-bergom France Kovačič in hčerka slikarja iz Lipe Terezija Florjančič. Tako dober tek vzbuja naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 30-letni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročala prevelik tek. V Celovcu sta sklenila zakon uslužbenec tvrdke Zuzzi Rasto Kanale in Poldka Knap od Sv. Jurija na Vinogradih. V Beljaku je umrl zdravnik dr. Kremer, velik prijatelj koroških Slovencev. Rajni je bil rodom iz zgornje dravske doline m je nad 30 let služil s svojim zdravniškim znanjem mestu in slovenski okolicL še v septembru se izvede v sej državi štetje sadnih dreves, da se ugotovi letošnja sadna letina. __ , , Pri vožnji lesa se je ponesrečila 55-letna Ana Wedenik iz Svetne vesi. Voz jo je priprl ob hišno steno, pri čemer je zadobila hude notranje poškodbe. V Zabrdi pri Rad:: h je umrla 38-1 etna Amalija Rutnik po. Koračeva. Rajna je bila iz zavedne slovenske družme. Pri Apačah so začeli graditi veliko električno centralo, ki bo proizvajala tok za vso okolico med Rožem in Podjuno. V dnevih sreče za dneve grozote Danes se prične teden Rdečega križa nego gnezda. Smreka poleg smreke, vmes slastna planinska paša in cele gmote od nekod sproženih skal. Srdit je bil boj Titanov pred bogzna koliko leti. Samo zemlja in njene neodkrite tajne vedo, zakaj se je ta boj bil in kdo ga je bil razvnel. Morda se tisti čas zemlji še niso docela polegle porodne bolečine. Le poglej predse pa levo in desno navzgor! Same trdnjave z navpičnimi stenami, ki sta jih izklesala čas in narava. — Le ne misli, da. je to tam gori že slap Savice! Samo v žleb zajeta voda pada čez rob v mogočnem curku, ki ga lovi spodaj izpeljana močna železna cev, čez katero pravkar stopaš, človek si je znal priboriti vodno silo, ni pa zaradi tega oskrunil lepote narave. Tu na desno vodi pot čez strmo Komar-čo v Triglavsko skupino, midva pa kreneva na levo čez most mimo vabljive restavracije »Savice« in nato zopet desno navzgor, nakar naju po preteku pičle četrt ure v vsej svoji divji prelesti pozdravi bobnenje Savičinega slapa. Jeseni se od ene bohinjski kot spet z novim čarom. Jesen, ta nedosežna slikarica, ga z njim prevleče od nog do glave. Po drevju ti plešejo listi v vseh mogočih barvnih niansah, od zelene do žolte, od rjave do rumene, od vijoličaste do ... Sami poglejte! Vse te barve pa odbija jezero, ki še zdaleka ne omrtvi, kakor bi morda kdo so- = D°bave. Ekonomski oddelek gen. direkcije drž. železnic v Beogradu sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo keramičnih ploščic. Gradb ni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo vodovodnega materiala in pisarniških potrebščin. = Licitacija: Dne 22. t. m. bo pri teh. ničnem odseku štaba voditelja del v Ljubljani (Metelkova ul.) licitacija za dobavo raznega telefonskega materiala ter železne pocinkane žice. = Licitacije. Dne 23. t. m. bo v inten. dan-turi štaba šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu licitacija za dobavo ovsa in alkoholnega kvasa. Dne 5. oktobra bo pri upravi drž. monepolov v Beogradu licitacija za dobavo žeblj v. Dne 8. oktobra bo pri štabu letalstva v Zemunu licitacija za dobavo jeklene pločevine in cevi,^ 12. oktobra za dobavo pnevmatike za letala, 18. oktobra za dobavo materiala za radio in elektromateriala in 19. oktobra za do. barvo motornih vozil. Kako je takrat, ko po zemlji zadivjajo z vso neusmiljenostjo potres, lakota, po-vodnji. bolezni? Kaj si preživel že dneve takih grozot? Strašne so ure, ko nad človekom zavihti meč neizprosna usoda! Bogastvo dela, poštenosti in štedljivosti je v hipu v prah zdrobljeno in berač ali bogataš kličeta na pomoč. In ako pomoči od nikoder ni? Srečen in preblažen si, ako takih trenutkov ne poznaš. Mati privija k sebi svojo deco, kateri drugega ne more več dati, kakor pojemajočo gorkoto svojega telesa in ves izliv ljubezni iz svojega srca. V objemu čaka na svojo in svojih otrok smrt. Sin gleda mater, ki obupno kliče, pa ji pomagati ne more. Mož gleda ženo, ki v poslednjih silah obupa ruje in grize, da uto-laži glad, pa ji pomagati ne more. Vihar divja zbesnelo po naravi, pa nikjer strehe. V temni noči pod zemljo potres tuli. drobi se zemlja, klici in rjovenje na pomoč. Pomoči od nikoder Samo za kratek hip se zamisli v te grozote! Že samo misel je strašna, da strese. Na dneve takih grozot se pripravlja in misli društvo Rdečega križa, ko stopa pred te in te prosi, da v sreči položiš skromen dar na oltar vseh tisočev in tisočev nesrečnih po potresu, povodnjih, lakoti in bolez- j nih. Sebi pomagaš, kajti glej, s Tvojim pn- dil o njem. September in oktober oživljata na svojevrsten način ravno zaprti bohinjski kot, ko morda drugod že zavejejo strupene, mrzle sape. — In tretjo nedeljo v septembru! Tega najbrž ne doživiš v nobenem drugem kotičku naše dežele. Planšarji in planšarice se pri-bašejo s svojimi čredami s planin, da se po opravljenem delu zopet sestanejo in razvesele. Je to njihova stara šega še iz časov, ko je bil bohinjski kot manj obljuden in ko so po gorah še samevale pastirske rovte in stanovi. Ti samorasli, pri-rodni ljudje prirede imenovano nedeljo tako zvani »kravji bal«, ki ima s harmoniko in klarinetom svojo tradicijo. Ples pa otvarja vsako leto najstarejša planšarica Petričeva Franca, ki se še danes zavrti prav tako kakor pred 53 leti. Da se »kravji bal«, ki je svojčas trajal po tri dni, že od nekdaj vrši pri »Zlato-rogu«, je umevno. Mnogo neprisiljenega veselja boste užili, ako se odločite, da od blizu občudujete to tradicionalno planinsko prireditev, ki vam bo razodela mnogo pristno bohinjskega. — Svojevrstnost folklore, narodni običaji, pristne bohinjske narodne noše in dovtipna, še vedno mlada Petričeva Franca. — Pridite! Hotel »Zlatorog« z vso svojo romantično okolico vas vabi! Borze Na ljubljanski borzi se je pretekli teden devizni promet dvignil na 11-00 milijona din nasproti 4.44, 6.68, 7.49 iii 7.73 milijona din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu je nemška marka popustila zaradi velike .ponudbe od 14.20 do 14.25 na 14.00. Pri tem tečaju je morala intervenirati Narodna banka, sicer bi marka padla pod 14. DEVIZE Čirih. Beograd. 10. Pariz 11.9350, London 21.2825, New York 443.50, Bruselj 74.95, Milan 23.33 Amsterdam 2:38.55, Berlin 177.50, Stockholm 109.70, Oslo 106.a5. Ko-benhaivn 05 Praga 15.24, Varšava 83.10, Blagovna tržišča ŽITO + Chieago, 17. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 67, za maj 68; koruza; za dec. 51.875. BOMB AS + Liiverpool, 16. septembra. Tendenca mirna Zaključni tečaji: za sept. 4.61 (prejšnji dan 4.58), za dec. 4.67 (4.64), za april 4.70 (4.68). + New York, 16. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 7.83 (7.87). Kongres tapetnikov iz vse države v nedeljo 11. t m je bil v Zagrebu pivi kongres tapetnikov iz vse države na pobudo tapetniške organizacije iz Ljubljane s sodelovanjem Saveza hrvatskih obrtnika v Zagrebu. Na kongresu so bili zastopani tovariši iz vseh večjih mest kraljevine, kjer delujejo tapetniške organizacije, pa tudi iz manjših krajev, v katerih samostoini? organizacije ne obstoje. Na kongresu se je razpravljalo o vseh perečih vprašanjih, ki teže tapetniške obrtnike. Odločno se je zahtevalo, da se mizairji ne vmešavajo v tapetniško delo in da v tapetniško stroko spadajoča dela prevzamejo samo tapetniki. S tem v zvezi ae morajo licitacije pri oddaji javnih del in nabavk razpisati za tapetniške potrebe ločeno od mizarskih del. Od 1. oktobra t. 1. tapetniki ne bodo več sprejemali naročil za tapetniška dela od mizarjev, trgovcev z pohištvom in od drugih posredovalcev, ampak hočejo sprejemati naročila od od. jemalcev naročnikov. Glede brezpravnega dela in šušmarstva se je kongres pridružil dosedanjim zahtevam Saveza hrvatskih obrtnikov in vseh obrtniških organizacij ki že več let neprestano zahtevajo specialen zakon o brez. pravnem delu in šušmarstvu. Glede stro. kovnega šolstva in o strokovni izobrazbi tapetnikov se je ugotovilo slabo stanje strokovne in šolske izobrazbe in se zahteva predvsem ureditev višjih narodnih šol, potem pa da se otvorijo strokovne vajenL škr> šole, ter strokovni tečaji v krajih, kjer ni dana možnost za otvoritev strokov, nih šol. spevkom bo Rdeči križ Tebe varoval epidemij. da Te val strupenih bacilov nc doseže. V dnevih, ki so napram grozotam 'a-kote. potresa in povodnji. dnevi prave sreče, Te prosi Rdeči križ. da odpreš srce m daruješ ter se s tem pokloniš veličanstvu neizprosne usode, ki morda tudi mimo Tebe ne bo šla neopažena. Varuj in čuvaj se pred tem veličastvom in v sreči nc bodi F dneh od 18. do 24. septembra 193S. jc teden Rdečega križa. Usoda hoče od nas vseh. da je te dneve v naših dušah ljubezen in usmiljenje. To bodi veliki teden kulture. Ko je po naši dragi domovini ze večkrat — tudi letos — divjala p o voden j; kdo je čul klice na pomoč? Rdeči kriz! Ko jc naše brate po Bosni, Hercegovini m Srbiji iz mehkih sanj budil potres, kdo je hitel na pomoč? Rdeči križ! Rdeči križ je skrbna mati, ki zbira, da ima v urah, ko usoda udari, potrebna sredstva na razpolago. Prepozno jc zbirati, ko je pomoč že potrebna! Pristopi v tednu Rdečega kriza k velikemu oltarju ljubezni in usmiljenja in daruj. Bogato boš naložil svoj dar! Odkupi s® usodi! . . „ Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Nelojalna konkurenca ali nečedna tekma n.* Dunajska in angleška mehanika pri klavirjih Tvornica klavirjev je objavila v časopisu naslednji inserat: »Tvornica klavirjev Z P v D. prodaja prvovrstne pianine angleške mehanike po 9000 din. Navadne, 120 cm visoke, politirane, križne strune po 8000 din. Večletna garancija. Na obroke po 300 din mesečno.« Konkurenčna tvornica klavirjev L. pas tem oglasom ni bila zadovoljna m je tožila prvo tvrdko, da mora tako priobčevanje v časopisih opustiti. Utemeljevala je tožbo takole: S tem inseratom vabi P. kupce pod neresnično pretvezo, da imajo prvovrstni planini angleško mehaniko. To je pa neresnično, ker planini sploh nimajo angleške mehanike. P. tedaj javno navaja nekaj, kar utegne izzvati zmoto pri kupu-jočem občinstvu in mu pridobiti prednost pred drugimi konkurenčnimi podjetji. Gre torej za nelojalno reklamo po § 2 zak. o nelojalni konkurenci. P. se je zagovarjal, da obstoja bistvo angleške mehanike v tem, da se udar na tipko ne prenese neposredno na kladivce in od tu na struno, temveč posredno preko več sestavljenih vzvodov. Pianini pa imajo tako angleško mehaniko, zato inserat ustreza faktične- mu stanju. . . „ Bili so zaslišani trije izvedenci. A_m ±s izdelovalca klavirjev in pianinov ter C profesor glasbe. Vsi trije so bili edini v tem da se uporabljata za glasbila na tipke dve vrsti mehanike: 1. dunajska m 2 angleška. Prva obstoja v tem, da sta tipka m kladvice v neposredni medsebojni zvezi^ bistvo druge pa sloni na principu da tip. ka ne udarja neposredno ™ kladivc^ temveč posreduje med njima odbi.jalm jeziček: repeticijska mehanika, od katere pa se razlikujeta dve vrsti: a) navadna^ peticijska, ki nima. repeticijskega vzvoda ter se udarec prenese od tipke na kladvice le dvakrat, in b) dvojna repefacijska^ pri kateri se udarec prenese trikrat. To velja za klavirje. Glede pianin so bili vsi izvedenci edini, da imajo pianini v splošnem navadno repeticijsko mehaniko, pianini z dvojno repeticijsko mehaniko pa se ne izdelujejo za promet, ampak samo na izrecno naročilo, cena takega piarmia pa je 20.000 din. Glede izraza »angleška mehanika« pa so si izvedenci nasprotovali. A je izjavil, da se tudi med strokovnjaki rabi izraz angleška mehanika tako za navadno kakor tudi za dvojno repeticijsko mehaniko dočim sta B in C rekla, da se rabi za navadno repeticijo polangleška, za dvojno pa angleška, ki ima za posledico prijetnejši način igranja. Cene za pianine se gibljejo med 10.000 in 15.000 dm. Izvedenca A in C sta še povedala, da publika pozna samo dunajsko in angleško mehaniko, ne razlikuje pa pri slednji med navadno in dvojno repeticijsko mehaniko. Iz mnenja izvedencev torej sledi, da predstavlja dvojna mehanika najpopolnejši konstrukcijski sistem, ki pa se pri piani-nih v prometu ne uporablja, ampak se pri slednjih montira le navadna repeticijska mehanika, za katero ie med strokovnjaki v rabi izraz »polangleška«, da pa neprimerno slabše funkcionira kakor dvojna. Sodišče je izreklo, da mora Z. P. opustiti take inserate, ter odredilo, da se sodba obiavi v dveh dnevnikih. Razloeri: In-sera* z navedeno vsebino predstavila dejanje nelojalne konkurence po § 2. Po tem zakonitem deločilu se smatra za nelo- * Glej članek v »Jutru« od H. sept. jalno konkurenco, če se kaj takega navede o kakovosti, naravi ali sestavi blaga kar utegne izzvati zmoto pri publiki, ker se s tem ustvarja premoč enega podjetja na šk^do drugega. Kaj utegne povzročiti zmoto je merodajne povprečno naziranja publike. Odjemalci so pri kritju svojih potrebščin praviloma navezani na podatke ponudnika, točen preizkus resničnosti ponudb ni vedno mogoč, navedbe ponudnika se sprejemajo v zaupanju na njegovo poštenost. S tem pa pridobi oni, ki zatrjuje neresnične stvari, v konkurenci pred onim, ki v prometu z odjemalci ostane pri resnici. V predmetnem primeru široko občinstvo sploh ne razlikuje med posameznimi konstrukcijskimi sistemi, temveč ve le to. da je angleška mehanika boljša od dunajske in da je izraz »angleška mehanika« splošno udomačen, ne da bi si občinstvo točneje predstavljalo, v čem ta mehanika obstoji. Ako torej kdo v listih ponuja pianine z angleško mehaniko po 9000 din, na« vadne pa po 8000 din, se pri publiki brez-dvomno vzbudi videz, da obstojata dve vrsti pianinov ter da se dobe pri inserentn pianini z angleško mehaniko. Kakor pa so izvedenci povedali, se taki pianini ne izdelujejo za promet, marveč le po naročilu, toda za ceno 20.000 din, pa tudi samo podo dovršena vsa gradbena in kiparska dela in tako se bo naš narod po 20 letih dostojno oddolžil mrtvim niueenikom, kj so po trpljenju našli smrt na obalah Jonskega morja. * Poroka. Včeraj opoldne sta se poročila v šentjakobski župni cerkvi v Ljubljani gdč. Danica Klavorova in inž. Drago Matanovič, asistent tehnične fakultete v Ljubljani. Poročil ju je g. župnik Janko Barle. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče! * Razstava slovenske knjige v razdobju 1918—1938. Ker je mogoče, da smo v teku priprav nehote spregledali kakšno založbo naših knjig, prosimo po tej poti založnike, ki niso prejeli vabila, da nam pošljejo za razstavo po en broširan izvod svojih izdan j. Društvo bo sprejemalo knjige od 20. do 24. t. m. v Trgovskem domu v Ljubljani. Razstavijo pa se vse naše izvirne, leposlovne kakor znanstvene knjige ter prevodi, izvzemši le šolske knjige. Po razstavi, ki bo od 2. do 12. oktobra, se bodo vse knjige nepokvarjene vrnile lastnikom. — Društvo slovenskih književnikov. * Večern; tečaj za nemščino, stenografijo. strojepisje knjgovodstvo. trgovsko računstvo in korespondenco na Trgovskem uči-lišču in stenografskem iinst.itutu Robida, Ljubljana. Trnovska ulica 15. (Tudi posa-Diez.ni predmeti!) * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove srrenrMce Sanatorij za živčne bolezni ZAGREB, Zelengaj 37. Tel. 93-80, 67-46 šef-zdravnik: Dr. Djuro Vranešič * Iz šolske službe. Po službeni potrebi je premeščen bivši šolski upravitelj gospod Alojz Lušin, sedaj učitelj v Braslovčah, v Dolnjo Toplo reber na Kočevskem. ,■ - - -c ~~ ' ' * x • • v -v G. Lušin je dol- ga leta služboval kot upravitelj narodne šole v Braslovčah, kjer si je s svojo ljubeznivostjo ter s svojim vzornim šolskim in izvenšolskim narodnim in prosvetnim delom med prebivalstvom pridobil polno spoštovanja in simpatij. Vsem je še v spominu njegovo delo za zgraditev ponosnega Sokolskega doma v Braslovčah, za ustanovitev Strelske družine in za povzdigo kmetijstva. Pred letom dni je tega priljubljenega prosvetnega delavca zadela težka nesreča, ko mu je obolela njegova življenjska družica, skrbna gospodinja in mati treh otrok, izmed' katerih se dva sina vozita vsak dan z doma v Braslovčah v Celje v gimnazijo. Vemo, da v Jugoslaviji ni kazenskih mest, kamor bi se pošiljali ljudi po službeni potrebi, ker ima narod povsod pravico do svojega šolstva, ne vemo pa, kako bosta prizadeta dijaka nadaljevala iz novega očetovega službenega kraja svoje študije in kako bo mogla živeti v tem kraju dobra in priljubljena gospa upraviteljeva, ki potrebuje po težko prestani bolezni trajnega zdravniškega nadzorstva. Gospoda Lušina naj spremlja na njegovem bodočem življenjskem potu zavest, da se ga tisoči spominjajo z ljubeznijo __ ....... * Protituberkulozna zveza v Ljubljani prosi vse merodajne činitelje, predvsem uprave občin, da bi pri sprejemu v službe lažjega značaja, kakor vrtnarje, nadzornike nasadov itd., v prvi vrsti upoštevali na j etiki lažje obolele osebe. V tem oziru se je Zveza že obrnila na upravo občin in na bansko upravo, svojo prošnjo pa sporoča tudi splošnosti s pripombo, da imajo v modernih občinah vsega sveta na tuberkulozi ozdravljeni bolniki pri sprejemu v službo lažjega značaja brezpogojno prednost pred fizično zdravimi osebami. To načelo je tudi zdravo in v vsakem oziru humano. Svoje krajevne edinice naproša Zveza tudi tem potom, da to stran našega po-kreta v polni meri podprejo z osebnim stikom pri odločujočih činiteljih občinskih uprav. Lutz-peči n, najboljše, Tovarna Ljubljana—šiška. * Razpis svetosa>vsKe nagrade. Akademski krajevni odbor Jadranske Straže na Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani je sklenil razpisati za šolsko leto 1938/39 nagrado za najboljši spis o našem Jadranskem morju. Ta nag-rada, ki bo ob. Segala znesek 500 din, se bo podelila ob podelitvi ostalih svetosavskih nagrad, 27. januarja 1939. Nagrada je namenjena slušateljem filozofske fakultete, bodisi zgodovinarjem, in geografom, bodisi na. ravcslovcem. Točnejši naslov se ne določa, temveč se izbira teme prepušča slušateljem samim. Razprave naj se vlože do 15. decembra na dekanatu filozofske fakultete. Najbolje renomirani DUNAJSKI DEKLIŠKI PENZIJONAT ST. v. KASTALY centrum, Langegasse 65, telefon: A27-4-22. Vrt s terasami, fronta na park. — Možna vsaka izobrazba, nadaljevalni študij za jezike, trgovske stroke, glasba, umetna obrt, gospodinjstvo (vzorčna kuhinja). — Cene času primerne. * »Bran-i-borov« reklamni srečolov, o katerem so domači listi že poročali, je našel v naših pridobitnih krogih izredno razveseljivo zanimanje in prav topel odziv. Dan na dan prihajajo v društvene lokale najoriginalnejši reklamni domisleki v obliki vzorčnih kolekcij iz vseh panog naše trgovine, obrti in industrije. Nekatere trgovine bodo v prihodnjih dneh razstavile svoje reklamne vzorčne kolekcije. Nad vse častno so se odzvali slovenski slikarji, ki so položili na oltar domovine svoja dela, katerih vrednost gre v težke desetti-soče. Ker bo ta srečolov, katerega žrebanja se bodo vršila že meseca oktobra, prvi poskus reklame take vrste pri nas, je po dosedanji udeležbi sodeč, pričakovati najširšega uspeha. Trgovci, obrtniki in in-dustrijci, kakor sploh vsi stanovi, ki vam je kaj do najrazširjenejše reklame intere-sirajte se v društveni pisarni za stvar, ki bo v prvi vrsti koristila vam samim, a boste z njo tudi podprli delo za narod in domovino. KASTEL D.D. ZAGREB DOBIVA SE VSEH APOTEKAH Reg.br. 15426/38 Prijavite se za izlet s posebnim vlakom v Trst, ki se vrši dne 16. oktobra, pravočasno pri vseh biljetarnah Putnika, * Turistična konferenca na Bledu. 21. in 22. t. m. bo na Bledu turistična konferenca, ki jo je sklicala generalna direkcija državnih železnic. Na nji bodo zastopani delegati jugoslovenskih, nemških, madžarskih in češkoslovaških železnic, pa-robrodnih družb ter turističnih zvez. Razpravljalo se bo o prometu jadranskih vlakov, o takozvanih čedokovih in dunajskih posebnih vlakih v tujsko prometni sezoni. * Potniški zračni promet za letos zaključen. V kratkem bo na vseh naših zračnih progah letos zaključen potniški zračni promet. Na progah Zagreb—Sušak—Ljubljana in Dubrovnik—Sarajevo letala ne letajo več. na progi Sušak—Zagreb—Praga je bil včeraj promet ustavljen, ko je krenilo iz Zagreba zadnje potniško letalo v Prago. Do konca meseca bodo letala letala še na progi Milan—Benetke—Zagreb—Ze-mun—Bukarešta. • V včerajšnjem kulturnem pregleda je tiskarski škrat zamenjal naslove prvega in drugega članka. Citatelj lahko posname iz besedila, da je naslov »Cemu naj podpiramo gledališko umetnost« namenjen drugemu in naslov »Vittorio G. Rossi« prvemu članku. + Dopisni esperantski tečaj traja samo dva meseca. Zahtevajte ponudbo. Dopisni esperantski tečaj, Ljubljana, Nunska ulica 3. * Dobrotnikom slepih in javnosti! Podporno društvo slepih v Ljubljani je z odlokom kr. banske uprave dravske banovine, spremenilo društveni naslov v »Društvo slepih« v Ljubljani, pisarna v Gradišču 7. Prosimo ponižno plemenita srca, da tudi v bodoče priskočite na pomoč slepim in jim olajšate njihovo kruto stanje. Za vsak najmanjši dar Vam bodo iskreno hvaležni. — Odbor. ORIGINALNI AMERIŠKI žvečilni bonboni — sadni — mentolni — janeževi IR/0e MASK REG. Zaloga za Jugoslavijo: MAKS JERAS — Ljubljana Miklošičeva c. 34. Telefon 38-36. BODI ŠIK — ŽVEČI CIK! je ameriška parola! * Iz »Službenega lista«. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine« št. 75 z dne 17. t. m. objavlja uredbo o upravnih taksah za policijsko nadzoro-valno službo pri javnih prireditvah, pravilnik o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev, in pravilnik za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah. Zahtevajte sporede in informacije za posebni vlak v Trst, ki se vrši dne 16. oktobra, v vseh biljetarnah Putnika, * Novi protituberkulozni dispanzer v Pesjem pri Velenju bo blagoslovljen in otvorjen danes ob 14. * Nov grob. Iz Slovenj ega gradca nam poročajo: Preminula je dne 10. t. m. zadeta od srčne kapi v Čateških toplicah, kjer je začasno iskala okrepitve, gospa Slava Banova, vdova po nadrevidentu južne železnice. Pokopana je bila na ča-teškem pokopališču. Pokojnica je bila srčno dobra mati in velika dobrotnica revežev. Ohranimo ji blag spomin! IZLET V TRST za Din 58.— s posebnim vlakom v nedeljo 9. oktobra. Avtobusni izlet 5. — 6. oktobra v Vipavo, Gorico, Doberdob, Trst za Din 120. Informacije in prijave »Tourex-Slovenija«, Tujskoprometna gospodarska zadruga z o. j. v Ljubljani, Masarvkova 12. * Slovenski novinar iz Chicaga pripoveduje. V razgovoru z urednikom chicaške-ga »Proletarca« Frankom Zaitzem, ki smo ga včeraj objavili pod tem naslovom, je ostalo nekaj tiskovnih pomot, izmed katerih moramo dve zaradi pravilnega razumevanja popraviti. Tako je treba razumeti, da predstavlja. »Ameriški družinski koledar« najpopularnejšo (ne najpopolnejšo) slovensko knjigo v Ameriki. V svojem zaključnem pozivu vsem. ki se jih tiče, pa kliče Frank Zaitz: Poskušamo, če bi se mogli kako zbližati in najti pota za skupno delo, dasi je že pozno (ne pa: prepozno). Lutz-peči f najboljše, Tovarna Ljubljana—Šiška, * »ChicKS« ali po domače »Cik«, tako so krstili Američani novo vrsto žvečilnih bonbonov, izdelek znamenite ameriške tvornice, ki si je mahoma osvojil ne samo Ameriko, temveč tudi ves ostali svet. Vrednost in prednost žvečilnih bonbonov za zdravje, posebno za zobe, znajo danes ceniti vsi, ki jih uživajo, zlasti so žvečilni bonboni »Chicks« priporočljivi športnikom, turistom in vsem, ki imajo telesne ali pa duševne napore, saj jih nenavadno p osveži jo. V Jugoslaviji so bili šele zdaj vpeljani ti žvečilni bonboni, katerih za. stopstvo je prevzela tvrdka Maks J t ras v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34. Zahtevajte bonbone »Chicks« pri svojih trgovcih, prepričajte so o kakovosti vseh vrst, tako sadnih, mentolnih in janeževih žvečilnih bonbonov! • Udeležite se avtobusnih Metov: od | 9. do 10. oktobra v Trst; od 19. do 20. oktobra v Trst; od 29. oktobra do 2. novembra v Gorico; od 29. oktobra do 2. novembra v Trst; od 29. oktobra do 2. novembra v Idrijo. Prijave sprejema iz-letna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! • Italijanščino in italijansko korespondenco se lahko učite v posebnem tečaju na Trgovskem učilišču in stenografskem^ institutu Robida, Ljubljana, Trnovska 15. • Z otrokom se je vrgla v prepad. V družini železniškega uradnika Mihajla Mauna-ge v Semizovcu so bili zadnji čas prepiri na dnevnem redu. Naposled je žena Ljubica obupala in sklenila sebi in enomesečnemu, še nekršoenemu otroku končati življenje. Podala se je na neko pečino in je najprej vrgla v prepad, globok 30 metrov, svojo hčerkico, nakar je še sama skočila za otrokom. Dete se je na mestu ubilo, a nesrečna mati je obležala s polomljenimi nogami ;n rokami. V sarajevski bolnišnici jo je smrt rešila trpljenja. Iz Llubliane u— D°brovoijci jugoslovan*Kegia pOlKa Matije Gubca v Tomsku! V lastnem interesu pošljite nemudoma prošnjo za priznanje dobrovoljskih pravic sreski organizaciji Saveza ratnih dobrovoljesv v Ljub. Ijani, Frančiškanska ulica, kajti rok za vlaganje prošenj na vojnem ministrstvu v Beogradu poteče dne 1. oktobra. u— V Jakopičevem paviljonu bodo danes ob 11. slovesno otvorili kolektivno razstavo akad. kiparja Borisa Kalina, ki obeta biti dogodek redke pomembnosti. Otvoritveno besedo, ki jo bosta spregovorila predsednik Kluba neodvisnih likovnih umetnikov prof. Stane Kregar in akad. kipar Nikolaj Pirnat, bo prenašala tudi radijska postaj. Ljubitelji umetnosti se vabijo k udeležbi. Slabotne noge so boleče, gimnastične vaje jih krepe in odstranjujejo bolečine. Gimnastika za dame in otroke. ILSE DRUŠKOVie, diplomirana učitelj, telovadbe Kersnikova ul. 8. Pojasnila od 17-19. ure. n— Zimski čas napravlja vsakomur skrbi, celo onim, ki imajo redne dohodke. Kako pa zro neprijaznemu letnemu času nasproti siromaki, ve le oni, ki je sam kdaj izkusil bridkost pomanjkanja. Vsakdo more revežem lajšati gorje s tem, da daruje zanie. obleko, perilo, obutev in drugo blago. Vse to zbira mestni socialni urad vsako sredo pred Vodnikom na trgu, kamor postavi svojo stojnico. Ob deževnem vremenu se zbiranje ne vrši. Podprite reveže, olajšate njih trpljenje, in darujte v sredo iz svoje zaloge ono. kar morete pogrešati. n— Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani priredi danes promenadni koncert vojaške godbe v Zvezdi ob 11. Odbor-nice in odborniki Rdečega križa bodo danes zbirali prostovoljne prispevke na prometnih točkah v mestu. Ne hodite mimo! Položite mali dar na oltar ljubezni in usmiljenja. u— Ne zabite! Danes ob 15. uri bo proslava 201etnice na Sokolskem telovadišču t Mostah. Naznanilo. OBRATOVALNICA ŠIMENC FRANC za kemično čiščenje in parno likanje oblek, pralnica in svetlolikalnica, je otvorila tudi sprejemališče v palači Slon, Frančiškanska pasaža. Solidno tvrdko najtopleje priporočamo. * K mednarodni plavalni tekmi v Trslu bo vozil Putnikov avtobus v soboto 24. t. m. Prijave v vseh biletarnah Putnika do torka opoldne. u— Osebna vest. Na državni dvomzrednj trgovski šoli v Ljubljani je oil postavljen z dekretom ministrstva trgovine in industrije za suplenta dipl. phiL Stanislav Janež. Lutz-peči jff *f najboljše, Tovarna Ljubljana—šiška. u— Na današnj; proslavi 201etnice Jugoslavije pri Kolu jugoslovanskih sester v Mostah na letnem telovadišču Sokola v Mostah bo govoril o SOletnici naše države predavatelj ZKD g. dr. Branko Alujevic. KINO SLOGA — TEL. 27-30. Misifa poročnika Reda." Napeti film slavnega cowboy-pevca DICKA FORANA. — Predstave danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri! * Popusti za obiskovalce budimpeštan-skih kopališč. »Putnik« objavlja: Vsak posetnik Budimpešte in njenih slovečih kepališč uživa po treh tednih bivanja velike ugodnosti na podlagi posebnih ku-ponskih knjižic. Ti boni dajo pravico do polovične veznine na madžarskih železnicah, kakor tudi do madžarskega vizuma, ki stane 2 in pol penga. Vsakemu gostu, ki 10 dni biva v Budimpešti, je dovoljena polovična voznina na povratku. Vse informacije lahko dobite pri »Putniku«. Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SI3IANDL, Ljubljana, Dvofakova ul. 3. telefon 24-07. * Ne pozabite, da imate v Sloveniji največjo in najsrečnejšo kolekturo državne razredne loterije »Vrelec sreče«, že v 36. kolu so dobili naročniki ogromne vsote v velikem številu na srečke, kupljene v ko-lekturi Alojzija Planinska. Poleg večjih dobitkov je zadela tudi srečka st. 32670 premijo 1 milijon dinarjev, kupljena je bila v kolekturi »Vrelec sreče«. Vljudno Vas vabim, da kupujete srečke ali oseb. no ali pa napišete priloženo naročilnico in jo odpošljete po pošti. Srečke lahko plačate po prejemu. Dobitki se izplačajo takoj. Za izplačilo jamči država. Priporoča se Alojzij PlaninšeK, glavna kolektura državne razredne loterije. + Velika škoda po železniški nesreči t Ovčarski Banji. Medtem ko neki menih vneto razlaga po Čačku. da je nesrečo v Ovčarski Banji povzročil prst božji, hitijo ljudje še vedno na kraj katastrofe. Škodo je komisija ocenila na 700.000 din. Kdo je kriv, še ni ugotovljeno. Preiskava traja dalje. Ranjenci, ki ležijo v bolnišnici v Cačku, se ne počutijo najbolje, zlasti nek; dijak in neki železniški uradik sta v kritičnem stanju. Mrtve ponesrečence so vzele družine. da jih pokopljejo na domačem pokopališču. Aretiran je bil strojevodja brzo-vlaka Erdeljanovič, ker je vozil skozi postajo, čeprav je signal kazal na >stoj!« u— Angleško društvo v L j ubijanj sporoča. da bo pričelo s 1. oktobrom spet z rednimi tečaji angleščine za svoje člane in sicer za začetnike in naprednejše ter tudi s konverzacijskimi tečajj. V tečajih bodo poučevali društveni, dobro kvalificirani učitelji. Tečaji bodo po dogovoru v društvenem lokalu na Kralja Petra trgu 8. Prijave za tečaje kakor tudi novi člani se sprejemajo do vključno 1. oktobra, vsako sredo in soboto od 18. do 19. v omenjenem društvenem lokalu. Danes ob 14*30, 17*30 in 20.30, jutri ob 20. premiera" Žarah Leander, „Ona je moja" — Kino Moste• r-- n— Danes dopoldne, ali pa tudi popoldne. če ne pojdete na izlet, se boste razvedrili, če greste pogledat Kondorjevo razstavo karikatur v plesni dvorani Kazine, I. nadstropje. Že lepo število ljubiteljev karikatur si je razstavo ogledalo in so bili vsi prav zadovoljni ter so se nekateri dalj za majhen denar tudi karikirati, saj je Ladislav Kondor vedno pripravljen, da sede na stol in vas kar brž spravi na papir. JESENSKA SEZONA! DOLENJSKE TOPLICE RADIO-TERMA 38° O Od 1. IX. dnevna penzija v Zdraviliškem domu I. razred Din 45.— s prehrano in kopelmi. V kopališkem domu 10 dnevna paušalna penzija Din 600.—, 20 dnevna 1.100.—. V pavšalu vračunan poleg prehrane, kopeli in perila, enkratni zdravniški pregled in vse takse. Izredni zdravilni uspehi! Krasni izleti v okolico. Zahtevajte prospekte. UPRAVA. Specijalna Turška nova MeinI mešanica, ž njo pripravljena turška kava bo ostala vašim gostom v prijetnem spominu. J U LIO MEINL specijalna trgovina a kavo u— Dve nesreči na cesti. Pred kavarno Evropo je včeraj malo pred poldnem neki motociklist podrl 79-letnega mestnega reveža Karla Pogačnika, stanujočega Ob Zeleni jami. Pogačnik je dobil pri padcu precej hude poškodbe po glavi in po nogah. Okrog 14. pa je na vogalu Fugnerjeve in Sv. Petra ceste, pred hišo, v kateri se nahaja Murmajerjeva lekarna, neki vojaški avto zavozil v trojico, ki je stala tam v živahnem pomenku. Pri nesreči so bili ranjeni znani policijski agent Jože Haupt-man. zidar Franc Devetak s Poljanskega nasipa in trgovska sotrudnica Antonija žigonova z Rožne doline. Reševalci so vse tri prepeljali v bolnišnico, kjer so jim zdravniki obvezali rane, a ker so bile poškodbe samo lažjega značaja, so lahko kmalu odšli v domačo oskrbo. Vsi 16. X. za din 78.— s PUTNIK-om v Trst! u— Angleško modo v prikrojevanju in praktični izdelavi vam prikazuje prizna, ni strokovnjak v modne n salonu Rozman, Dvorni trg 3 Za omenjeni praktični tečaj se je treba zglasiti osebno najkasneje do 23. t. m. v navedenem salonu. BufSe »Rio« črna express kava 1.50 Din- BuSfe »Rio« zendviči po 1 Din. BttKe »Rio« izredno dobra vina Lep spomenik — dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost interesentov Stalna razstava — nizke cene FRANJO KUNOVAR, kamnoseštvo TeL 49-09. Sv. Križ — Ljubljana u_ Moderna fiziološka gimnastika za dame in gospode. Vam z delom in igro postane neobhodna potreba. Vsak ponedeljek, sredo in petek od 6. do 8. zvečer v telovadnici učiteljišča, Resljeva cesta. Začetek v sredo, 21. t. m. ZVOČNI KINO SOKOLSKJ DOM V S1SKL TELEFON 41-79 Nepozabni film Kirchf eldski župnik predvajamo v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri in v ponedeljek ob pol 9. uri. V dopolnilo; Paramountov zvočni tednik in kulturni film. SOKOLI! Posedajte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: Mdlle Docteur! u—? Vlomilski plen v gozdu. V četrtek ponoči so neznani vlomilci vdrli v hišo posestnika Ivana Babnika v Dravljah in odnesli precej plena, zlasti obleke, perila in jestvin. V Dravljah in po okolici so tatvine zelo pogoste, predvsem zaradi varnega zavetja, ki ga tatovom nudijo pred zasledovalci bližnji gozdovi. Ko je policija začela poizvedbe, je dognala, da se v gozdu nad Pržanom, vasico pri Dravljah, radi skrivajo sumljivi postopači. Dva detektiva sta odšla v gozd in našla votlino, v kateri sta naletela na celo zalogo nakradenega blaga. Ko se je znočilo, sta pripravila zasedo in kmalu je proti votlini v resnici prišel neznan človek in začel blago spravljati na kup. Ko sta ga prijela in odvedla na policijo, so spoznali v njem 32-letnega Ludvika Kolmana iz Lesc, ki je znan vlomilec in tat. Kolman je zadnje čase opravil celo vrsto vlomov po Kosezah, Podutiku in Glincah. Večkrat je prenočeval na skednju posestnika Zaletla na Pr-žanu, kjer je policija prav tako našla kov-čeg, natrpano poln nakradene obleke. Zdaj policija išče še njegove pajdaše. ZLATNINA — SRERRNINA najceneje pri LOGAR PRED ŠKOFIJO št. 15 — LJUBLJANA KIRURG PRIMARIJ dr. Minar Fran zopet redno ordinira. Dr. Ivan Pintar Specijalist za ženske bolezni in porodništvo zopet redno ordinira. ZOBODRAVNIK dr. Kraigher zopet redno ordinira. Beethovnova ul. 9, tel. 38-30 Dr. LOJZE BRENČIČ specijalist za zobne in ustne bolezni ▼ Ljubljani ne ordinira do 2. oktobra Mednarodni piesni natečaj na pariški razstavil — Briiantna mu likalna KINO MATICA 21-24 ob 11., 15., 17., Iz Celja e— Sokclsko društvo Celje - matica bo priredilo v nedeljo dne 2. oktobra 1933 ob 14 uri na Glaziji v Celju, v primeru slabega vremena tega dne pa v nedeljo dne 9 oktobra 1933 tombcio. ki bo nudila nad 700 dofcritkov. Cena tcmbolskih kart js samo 2 din. Vsak društveni član je vsled sklepa uprave dolžan prevzeti vsaj 10 tcmbolskih kart. boa*si v svrho raz-oečave bodisi v lastno uporabo, in prosi uprava, da č:anstvo ne odklanja razna-šalcev, ki jih v teh dnu Aeroklnba na letališču v Leveu pri Celja. Ostaia letala bodo priletela danes. Včeraj popoldne so se pričeti poleti občinstva nad Ceijem in ofcoheo. Po-jfti to do trajali danes ves d.in. Danes bodo vožil; ved dan avtobusi izpred kolodvora in hotela Skoberne na letališče v Leveu •i;, -lazaj. Letalski miting se bo pričel danes toč 10 ob 14. z blagoslovitvijo m krstom dve n brezmotoruih letal, ki sta bil-, zgrajeni v Ceiia. Nato bodo izvršili člani celjske j lralne skupine nekaj aviovlekov s eelj-skisn jadralnimi letali. Nato bo aeroviek visokozmožnega jadralnega letala. S tem letalom bo uvajal znani jadrami letalec g. Raznožnik iz Ljubljane akrobacije. Sledile , a.:r - ' .icije .vihiiga in nato vojaškega Icvt-kc-ia ieU Naš odlični pilot lovec in akrobat kapetan g. Djal bo izvajal senzacionalne akrobacije z lovskim letalom. Nato i-o K&vajal naš s.oviti skakač g. Svetislav Šajič iz Beograda skok s padalom. Sledilo bo skupinsko letenje in prestro je vanje bombnih letaL Zatem bodo priletela bombna letala ponovno na letališče in bombardirala improvizirano naselje. proniet na di/avni cesti, ki vodi mirno letališča, bo iti -.1 mitingom omejen. Ves spored bodo videli sanfo oni. ki bodo na letališču. Za miting vutda v Celju ter v bližnji in daljni; okolic; izredno živahno zanimanje. Susies vsi na AEE45MITING - "^■'»■■aM«*1 n*mn*tittaB¥l1HIIII iHjjllTiT e— Celjanj! Letos 13. septembra je poteklo BO et, odkar .-o Nemci v ^tuju napadli udeležence skupščine Družbe sv. Cirila -n .»ietoda. Janičarska drhal je hotela vol i o tedanjih oblastnikov s sno pn iv-t, narodno zavedni šolski družbi, da poda obračun storjenega in smernice bodočega deta v težki borbi, da b<; se slovenski otrok učil v materinem jeziku. Kot c. .:ovor ua to nezaslišano izzivanje rene- i.ov v Ptuju se ie dvignila 20. septemb.a J v vsa narodna L 'ubliana, da pokaže ":-.;.-rav;.iciiOšt braniti našo pravico na aa^i zemiji. Avstrijske oblasti pa so poslale na ttiaco nemško soldatesko, da ?atre narodno zavest in pritisne slovenskega človeka zopet ob tla. Padli so streli, izkrvavela sta mučen.Ua Lunder ju Adamič. V spomin na žrtvi septembrskih dogodkov Li v oživitev naukov? ki jih črpamo iz njih, Lo priredila Starešinska orgamzacja »Sloge« v Celju v torek 20. t. m. ob 20. kome-morarijo v veliki dvorani Narodnega doma. \ .:• . to vse narodno zavedno občinstvo da se udeieži te spominske svečanosti v čim več jeni šiev;lu. Mo.-ka ;ii ženska podružnica CMB pozivata svoje članstvo. da se v čim v.:-! ;«-m številu udeleži svečanosti. e— Kolu jugoslov. sester v Celju je poklonil odvetnik g. dr. Gvkion Sernec v Celju 100 uin namesto venca na grob ge. Jo-sipine Srebreto"e v Brežicah. e— Žnev petarde. Ko se je vračal 54 leir.i gostilničar, trgovec z živino in posestnik .Josip Cretnik iz Nove vasi pri Št. Juriju ob juž. žel. v petek zvečer h St. -Jurija domov, je na cesti zažgal petardo. Petarda pa je prehitro eksplod-rala in odtrgala Čretniku prstan ee in mezinec na levi roki. Črelnik se zdravi v eeijski bolnišnici. e— Nabavite si srečke drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju! Celje mora dobiti novo poslopje za gimnazijo. Kakor smo že poročali, je na državni realni gimnaziji v Celju vpisanih letos 1254 učencev in učenk, od tega S45 učencev in 409 učenk. Na novo so bile otvorjene letos na tem zavodu klasične vzporednice, v katere se je vpt^ilo 70 učencev in učenk. Celjska gimnazija ima tako letos 30 oddelkov, poslopje pa je bilio zgrajeno za 12 oddelkov. Zaradi pomanjkanja učilnic ima 13 oddelkov v popoldanski pouk, 17 oddelkov pa dopoldanski pouk. Večina k v'net»v se mora že uporabljati za učilnice. kar gotovo ni v prospeh pouku. Na z; vodu priman jkuje 5 profesorjev, kar isto-tako ne more -agotovili šolo obiskujoči mladini normalnega potika. Živimo v časih, ki so gospodarsko težki. Ko vidimo, s kolikimi napori in žrtvami pošiljajo starči svoje otroke v šolo, da bi jim omogočili boljšo podlago za borbo v življenju, smo polno upravičeni in dolžni, da ponovno javno dvignemo glasno zahtevo, da se število manjkajočih učnih moči izpopolni iz vrst onih. ki že leta čakajo na namestitev in da se začno takoj potrebne priprave, da dobi Celje kot veliko gospodarsko in kulturno središče že drugo leto nujno potrebno novo poslop e za gimnazijo. Dolžnost mestne občine je. da tega vprašanja ne zanemari, da predoei nevzdržne razmere banovini ki je no zakonu dolžina, da v tem pogledu tudi Celju d,a to, kar Celje krvavo potrebuje in po svoii davčni moči širokega svojega okoliša tudi polno zasluži. a__ Dramatska šola. Tudi letos bodo oh zadostnem š.evilu resnih interesentov predavanja o dramatski umetnosti, združena s praktičnimi vajami pod vodstvom gl. režiserja Joška Koviča. Vsi resni zanimanci naj se javijo pri dnevni gledališki blagajni ali pa na stanovanju Joška Koviča, Gregorčičeva 26./I. od 13. do 15. ure. Prvi sestanek udeležencev bo v nedeljo 25. t. m. ob 10. v gledališču. a_ Bič jih je izdal. Posestniku Josipu Gselmanu iz P "Čehov e so odpeljali s travnika za tri voze otave. Na travniku so našli bič, ki je orožnike spravil na pravo sled 41-Ietni Anton, 48-letni Viljem, 21-letni Josip in 21-letni Adolf so priznali, ca so odpeljali otavo in jo prodali nekemu posestniku na Dravskem polju. V teku preiskave se je pokazalo, da imata Anton in Viljem tudi druge grehe na vesti, predvsem tatvino pri gostilničarju Kolanču v Počehovi. a— Velika škoda zaradi sjane. V noci na petek je na nekaterih poljih Dravskega poba povzročila slana veliko škodo m pomorila poljske pridelke, zlasti ajdo. F~ft~E V Z E M estetske restavracije Cenjenemu občinstvu naznanjava,_ da s 15 t m od bateliria g. & ats£ Jsuca.jn pr-v?e-L " starozJt iu prenovljeno ho elsko » rHin ^l^-o^^C« V Go-poski ulici potruai.a ^e bova. da b-do cenjeni gostje ob vsakem času z av boljšimi iedili in specwlitetami divjačine ter z dobrimi vini lastnega pridelka v vsa kem no^edu zadovoljeni. Sprejmejo se ebo-ppnti l la tert Za obi'ea obisk se priporočata jI. in F. iVEINGKBL Novo vodstvo v JB ligi. V petek 3e bil pri Orlu redni občni zbor JB hge P sednik dr. V. Kukovec je omenjal pakt večnega prijateljstva med našo državo m Bol^ari/o ter bolg. sporazum z balkans^-mi državami. Ob zaključku je izjavil, da ne more več prevzeti .predsedmstva ^er if-'iteva vodstvo J C lige. kjer je tudi predsednik. v sedanjem č?su več dela m pozornosti. Zatem sta poročala prof. Šed^vy in dr Tominšek za nadzorni odbor Izda ki izkazujejo 700 din dogodki 2394 din. Članov je 90. Novi predsednik je prof. Sedrvv. Iie«reča je preil vrati! Nove srečke drž. loterije so prispele! Dobit, jih v^]-večji izbiri pri VIRU SREČE »PUTIvI-KJ« Maribor, in njegovih podružmean v Celju, Ptuju in Gornji Radgoni. __ Društveno življenje. Danes ob 10. bo v Unionu akademija sreskega odbora RK. Sodelujejo skoro vse mariborske šo. le. — Pri Renči ju na Pobrežju bo nastop septeta bratov živkov v prid pobreški revni deci. a_ Temperamenten občni zbor so imeli v pet-.k 16. t. m. Matični pevci. Pri volitvah vodstva pevskega odseka so bili izvoljeni: dr. Crnek, načelnik, Vlado Berton. celj in Mariia Rozmanova, podnačelmka, tajnica je Slava Pahorjeva. blagajnik Jaka Novak, revizorja S-iver in štor. a_ Hude notranje poškodbe je utrpel policijski pripravnik Sikosek, o čigar nezgodi smo poročali v včerajšnji številki. Tudi rebro ima strto na desni strani in se s. daj zdravi v bolnišnici. oKoli 20.000 dinarjev škode je po. vzročil petkov preteči požar v čistilnici nafte tuk. tvrdke Motoroil, kakor Je to ocenil lastnik sam. a_ psvožen ctoK. vogalu Languso-ve ulic- in Koroške ceste sta notc-li čez cesto triletna Zvezda in šes'.letna Zora. hč r. ki sluge A. Pečenka. Tedaj je v divjem empu pridrv l mimo kolesar, ki je povo. zil ubogo Zvezdo ,da je obležala na cesti s hudimi notranjimi poškodbami. Kolesar se za pov-ženo dekletce nj zmenil, ampak je nadaljeval svojo pot. S-daj se zanima zanj policija. 46-le'.nega splavarja Franca Mikla, ki se je peli?l na svojem kolesu iz Selnice proti Dogošam, je podrl na tla še neizsledeni avtomebilist. M:kla, ki je dobil nevarne poškodbe P» vsem telesu, so prepeljali v bolnišnico. a— Možu je razbila n»s. V noči na soboto so imeli pri Kocbekovih pri Sv. Mar. tinu pri Vurbergu pr pir. ž?na je v razburjenju sesla po ročici in zamahnila proti svojemu 45-letnemu možu Matiji s taks. no s-lo, da mu je razbila nos. Zmago so odločile simpatije hčerke, ki je bila ra materini strani. Matijo Kocbeka so pr-peljali v mariborsko bolnišnico. a- Kradejo in vlamljajo. Slovenjebistrr ški orožniki so aretirali krošnjarja Ius!ca ker je prodajal nekemu trgovcu svinisko mast. k; ie bila ukradena iz vojaških skladišč 50 kg svinjske masti so na^li za/cooa-nih'v sviniaku lamošn ega posestnika. V hišo posestnika Ludvika Kurija v Žici v Slovenskih goricah eo se vtihotapili drzm rokomavhi in mu odnesli razne predmete v vrednosti preko 1000 dinarjev. Storilcem so že na sledu. a— Kn'esar v starko. Na banovinski cesti pri Selnici oh Muri je 16-tetnj Srečko Lorber zavozil s kolesom v 681etno preu-t-karico Terezijo Ferkovo, k je težkimi poškodbami po vsem telesu tn pretresenim; možgani. Loroerja je on vrelo v obcestni jarek, k er je obležal negiben s hudimi poškodbami na glavi in obeli rekah. , . _ , . Dru£a smrtna žrtev ruške eksplozije V Rušah je podlegel 40-letni delavec Kinko Ditmajer, ki je dobil ob eksploziji v ruški tvoraici v sredo 14. t. m. hude poškodb-. Nesrečnega delavca, ki zapušča globoko užaloščeno ženo in ki je bil dol. go vrsto let vesten uslužbenec ruške tvor-nice, pomilujejo vsi. ki so ga poznali, ola-va njegovemu spominu! HARRY BAUR v filmu o tragični usodi carske rodbine in o propasti mskega carstva Ko zdaj po vsej državi proslavljamo 20-letnfco preboja solunske fronte, na kateri so bili s krvavimi žrtvami položeni najtrdnejši' in najdragocenejši temelji nase državne samostojnosti in narodne svobode, bo v Dot o ju po zaslugi Sokola in drugih nacionalnih organizacij lepa počastitev spomina tisočerih žrtev avstroogrskega nasilja V nedeljo bodo tam posvetili skupno grobnico narodnih junakov in mucemkov. ki jm jp smrt rešila najhujšega trpljenja v taborišču za srbske internirance- Združitev proslav zmaae na solunoki fronti 9 turobno svečanostjo v Doboju ie umestna, ker so žrtve avstrijskega nasilja v Doboju ravno tako dragocene, kakor žrtve na solunski fronti Pa še nekaj je! Glavni delez zmage nn =olun*ki fronti, ki je bila odločilna v zgodovini Srbov. Hrvatov in Slovencev, imajo oni srbski bojevniki, ki jih je n svojih klešč iznustil strašni »Otok smrti« pn krku, ta -Otok smrti« pa ima mnogo slicnosti_ s taboriščem srbskih interniraneev v Doboju. Smrt ie n«. svojem otoku na tujem v množicah pobirala one bojevnLke, ki so izčrpali svoje življenjske sile pri strašnem umiku preko albanskih gora. Smrt je bila na svo^ jem otoku rešiteljica tisočerih trpinov, ki pa so vendarle do zadnjega upali, da se jim bo iz tujega sveta odprla pot do novih borb za zmago pravice in svobode. Smrt, ki je kosila v strašnem taborišču v Doboju, pa je bila še strašnejša. Njene žrtv,e n'so .vlde]® pred seboj niti iskrice kake nade. ker » morale troeti in umreti v st rosnem oklepu na videz nepremagljive sovražne sile. Srbskim četam, ki so v začetku svetovne vojne prestopile mejo. se je pridružilo mno-00 ljudstva iz Bosne in Hercegovine, a ko ;0 Avstrijci vdrli v Srbijo, so z največjo vztrajnostjo lovili begunce iz Bosne.^ Mno-rre so prestregli na begu pri Ustipraci in v Šandžaku. Že pri prvem transportu je prišlo v Dobo j poleg uietih bojevnikov iz brbije in Črne gore 2900 zajetih beguncev iz bosanskih in hercegovskih pokrajin. Vse te svoje ujetnike je avstrijska soldateska stlačila v barake, kjer so bili prej garjevi konji V nekaj tednih so bile te strašne okužene barake nabito polne. Prignali so v nje tudi vse osumljence iz širše okolice v strašnem taborišču so brli zastopani vsi stanovi pole" starcev in žena so bili tam tudi otroci. V barakah ni bilo postelj, ni bilo peči, tudi poda niso imele barake in nesrečni ujetniki so morali gaziti j>o blatu in v lužah so tudi spali. Barake po bile močno zastražene in. ko se je zmrač-lo, ni smel nihče ven. Ni čuda, da so se tam ze v nekaj tednih razpasle razne epidemije. Ujetniki so dobivali za hrano smrdljivo eorbo in malo kruha. Odrasli so dobivali za pet dni po en hleb slabega kruha. Dobavitelji prehrane, ki so dobili dovoljenje za prodajo priboljškov so interniranee v pravem pomenu besede rzropali do golega. Ko ie nastopila zima, je zavladala nad taboriščem smrt. Na dan j,e umrlo po sto interniraneev. Dojenčki na prsih mrtve matere niso bili redka prikazen. Ze P<> prvem tednu so stražarji opustili zamudno delo pokopavanja posameznih mrličev. Okrog barak eo izkopali neka i velikih jam in potem so vsako jutro v nje metali mrliče, ki eo Iz Gcrnje Radgone gr— Osebna vest. Vodja carinskega pododdelka v Gornjem Cmureku g. Radi-voj Mojsilovič se je odpeljal v petek 16. t. m. po lastni prošnji na novo službeno mesto v Caribrod. Ves čas dolgoletne službe na- naši severni meji je bil splošno priljubljen v vseh krogih. Bil je član sokolskega in drugih nacionalnih diruštev. Želimo mnogo sreče. gr_ Novo gasilsko četo so ustanovili v Apački kotlini. V nedeljo je bil v gostilni Kern & Probst v Lutvercih ustanovni občni ztor ob navzočnosti 27 rednih in 8. podpornih članov. Po kratkih poročiPh, ki sta jih podala sklicatelja g. Simenčič Tomaž in Grand Franc ter kot zastopnik občine Apače Franc fečap, za predsednika je bil izvoljen Tomaž Simenčič. gr_ Šoferska šola. Pod okriljem Touring kluba v Ljubljani bo v začetku oktobra ustanovljena v Gornji Radgoni šoferska šola. ako se priglasn vsaj 12 udeležencev. Pri manjšem žtevilu udeležencev, bo šola spet v Murski Soboti skupno za vse. Trajala bo 3 tedne. RASFUfW ~ Detftcm Himfe KINO UNION — TEL. 22-21 Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri Pozor! Danes ob 10.30 isti film po globoko znižanih cenah od 2.50 Din naprej ' SokolskI javnosti in sokolskim prijateljem l V Roraški Slatini zidamo »Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja«in ga hočemo tor moramo dograditi v dobi sokolske Petrove petletke Gradimo ga v Rogaški Slatini, najznamenitejšem zdravilišču Jugos!av,ae, kjer se zW raTo goVe S raznih delov sveta. Zato hočemo, da bo ta novi dom v resnici predvsem najk^l spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru L Uedzmtel^ SSmu nesmrtnemu sokolskemu bratu, saj bo služU najlepšemu namenu vzorni odgeji jugoslovanske mladin^ ^ ^ sokolske prijatelje, društva in ustanove prošr je ki S prilagamo sliko idejnega osnutka bodočega Sokolskega doma, k, gu dSio že gradL Ne zavrzite priložene poštne položnice, kajti s hvaležnostjo sprejemamo tudi najmanjši dar, ki ga polagate na oltar našemu Sokolskemu domu. , GRADBENI ODSEK. Zdravo I Živahno delovanje Sokola v Bsinjasn L^gateu Po nepozabni manifestaciji obmejnega sckolstva v Dolnjem Logatcu dne 6. in iulija se naše delo nadaljuje z nezmanjšano silo. D - lo v telovadnici je bilo po nastopu nekoliko popustilo, na zadnji seji pa je bil d Ino reorganiziran vaditeljski zbor in preurejen urnik telovadbe, na kar opozarjamo "^še onih par nedisciplinirane v, katere bomo merah izključiti, če ne bodo začeli posečati redne telovadbe. Tudi vrsta starejših članov bo nadalj vala z redno telovadbo ob torkih zvečer. Prijavite se vsi člani, ki ste stari nad 30 let. saj je naše društvo eno tiskih redkih prdež Iskih društev, ki imajo vpeljano telovadbo te vrste. Kraljev rojstni dan smo proslavili kar najsvečaneje z bakladc po vasi in akademijo v domu. Sprevoda so je zaradi izrednih okoliščin udeležilo ogromno število ljudi tako, c,; so se morali prav vsi prep.-čati o izredni ljubezni obmejnega ljudstva do mladega kralja. Preblizu je meja, da Lastniki kinemato-g?aS&v preSseiimkti - a, bi to ljudstvo ne vedelo, kaj je narodna svoboda! Prav zaradi teh okoliščin je bila povorka tako v ličas.na in živa. No, marsikdo se je popraskal za ušesi, ko je videl toliko — samih Sokolov! V nedelio IS. t. m. bomo imeli veliko tombolo. Zooet bomo razdelili med srečni-k preko 300 dobitkov v skupni vrednosti okeli 15-000 din. med glavnimi so: plemenska nmica, moško in žensko kolo. drva, prašiči, i'd. Srečke pa si let »s nabavite v predprodaji, k?r 20 cenejše! Gradb ni program r.aše Petrove petletnice smo v glavnem že izvršili. Dodali smo še Petrovo dvorano, sedaj pa se v veže polaga moderen tlak, da se tujci n bodo več spod' iksli nad nedostojnim vhodom v naš prelepi dom. To delo pa je že preko okvira naše petletnice! Članstvo opozarjamo .d- bomo imeli od sedaj glavne letne skupšiine na jesen. Za letos -'e sklicana na nedeljo 2. oktobra. Letos, po ust) lrih. ki smo jih dosegli, bodo vsi' funkcionarji podajali svoja poročila I veselih obrazov. Skrnš'r'na pa bo dala 110. i ve pobude za nadaljno uspešnejše delo! |iva slsčnost „Otoka smrti" Krfu z dnber skisn taboriščem srksRife interniraneev SKim W privlfekli iz barak. Bogzna koliko napol mrtvih so pokopali v s karbolom in apnom politih jamah. Pozneje je bilo mrlicev toliko. da za nie ni bilo več prostora v b mm barak in vozili so nh z velikimi tolni na drugo stran preko reke Bosne- V strašnem taborišču, skozi katerega 3e šlo od 27 decembra 1913 do 5. julija 1917 preko 45.700 žrtev, med njimi skoraj polovica žena in otrok, je uprizarjala avstrijska soldateska najstrašnejše sadistične orgije. Od zore do mraka so na dvorišču tatorisca privezavaii na kole in pretepali interniranee k: so se pregrešili proti kakemu predpisu taborišča. Sadistično so glumili tudi vnemo za higieno in odredili so. da morajo biti vsi prebivalci okuženih barak, moški in ženske ostriženi do kože. Dogajalo s« je. da so si internirane žene pulile pramene las in, ko jim je kri tekla po licih, so vpile* »Ne bodo nas strigli krvniki l« Na dvorišču taborišča ie bila velika blatna mlaka in ko eo delili kruh - za osebo hlebec za pet dn: — so sadistični vojaki metali hlebce v mlako in deca je morala skakati v umazano brozgo in se v njej boriti za kruh. V najhujši zimi so tudi odre. djli, da morajo hoditi interniranci po pičlo, nezdravo hrano v sprevodu iz barak v mesto. poldrugi kilometer dateč. Slabo oblečeni in bosi reveži so morali to pot tja in nazaj napravili na dan po dvakrat. Vodstvo , taborišča ie zbralo za stražnike vojake, ki so se izkazal, s svojo okrutnostjo. Ko je prišel v Doboj prvi transport interniraneev. po tam službovali vojaki iz Dalmacije. To posadko so takoj zam njaii z drugimi oddelki, ki so bili spo?obni. pripraviti žrtvam taborišča najhujši pekel. V nedeljo 18. t. m. bodo ob grobnici, kjer eo zbrane kosti nad 5000 žrtev dobojskega internacijskega taborišča, počastili spomin vseh znanih in neznanih žrtev strašnega nasilja ter s to spominsko slavnostjo predočili narodu vrednost in veličino nnSe svobode, ki je zahtevala toliko žrtev in trpljenja. Na občnem zboru Saveza kinopodjetni-kov kraljevine Jugoslavije je bila sprejeta resolucija, naslovljena na g ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča. Resolucija se glasi: resolucija, sprejeta na redni glavni skupščini Osrednje zveze kinematografov kr Jugoslavije, v Beogradu dne 14. sept 1938. Na naslov predsednika ministrskega sveta g. dr. Milana Stojadmoviča v Beogradu. Gospod predsednik! Osrednja zveza kinematografov kr. Jugoslavije, se je večkrat obračala s pred-stavkami. prošnjami in pritožbami, v katerih je dokumentarno naslikala težko stanje cele kinematografske branže v državi, ki v zadnjih desetih letih ni dobila nika-ke«a olajšanja javnih bremen, temveč nasprotno vedno le nova in večja bremena. Naši stroki so naložene najvišje takse ne samo v Evropi, temveč na celem svetu. Pole« obstoječe 20%-ne državne takse m 10°/o-ne občinske takse se je v zadnjih letih uvedla še 8%-na banovinska taksa, nadalje 10°/o-na gledališka in najnovej-a pouči jska taksa, kar znaša vse skupaj 48/c od btto dohodka. Naša podietja, ki so po gornjem obremenjena z 48°/o poslovnega davka, plačajo pole« vsega tudi še državne in samoupravne davke in doklade kakor vsako drugo trgovsko podjetje. Pri tem stanju je popolnoma nemogoče, da bi sc obstoječi kinematografi mogli vzdržati, a še manje je mogoče, da se kinematografija razvija v tistem obsegu, kakor bi to odgovarjalo po številu prebivalcev v relaciji z ostalimi evropskimi državami. Nemogoče je. gospod predsednik, da bi se pri navedenem stanju razvila tudi naša narodna produkcija, dasi so dani vsi pogoji, da tako domačo produkcijo ustvarimo in razvijamo. O priliki Vašega nastopa na čelu kraljevske vlade ste obljubili, da hočete javna bremena gospodarstva znižati in jih pri a-cioditi današnjim gospodarskim možnostim, Lir ste doslej skoro vsem storili in s tem izpolnili svojo dano obljubo. Naši_ stroki pa. ne samo. da sc niso olajšala ze itajc prevelika bremena, so se naložile tudi se neve dajatve. Mi smo želeli, da Vam na*: pro^je izročimo osebno, toda nismo imeli možnosti, da Vam po naših predstavnikih predložimo ustne pritožbe, in zato storimo to tem potom ter Vas prosimo kot danes najbolj upoštevanega in najuglednejšega gospodarstvenika, da sami presodite, ali je mogoče, da se gospodarska stroka vzdrzu ako je obremenjena z 48% taks od celokupnega prometa, ne računaje v ta odstotek davke in doklade, ki jih morajo plačati kakor vsa ostala trgovska podjetja. Prosimo Vas, da se nam vp ošteva jo ti naši minimalni, vendar popolnoma upravi čeni predlogi: 1. da sc državna taksa zniža od 20To na 10%; 2 da se samoupravne takse (občinske in banovinsike) znižajo od celokupnih 90% od državne takse na skupno 50"/o od državne takse; 3. da se v krajih, kjer danes še ni nobenega kinematografa, oprosti prvi novi kinematograf za dve leti vseh taks. s čemer bi se omogočilo, da se tudi v najmanjših krajih otvorijo novi kinematografi; 4. da se pooblasti minister financ, da more vsak kinematograf za časa predvajanja domačega narodnega filma oprostiti vseh državnih in samoupravnih taks. ker bi se s tem omogočil razvoj domače filmske pro-dukcije) 5. da se ukine policijska taksa, ker kinematografi niso začasni prirejevalci zabav temveč stalna protokolirana trgovska podjetja. j Gospod predsedniki Neprijetno je, če moia gospodarstvo izognit; se gotovim stvarnim bremenom T. ustavitvijo '.ela ker vsaka ustavitev dela gospodarskih podjetij zadene v prvi vrsti socialno najšibkejše t. j. nameščence, delavce in njihove družine. Iz teh razlogov prenaša naša stroka le z največjemi napori vsa ta bremena. Zato Vas prosimo, gospod predsednik, da našo upravičeno prošnjo čimpreje upoštevate, ker pod tak "nimi okolnostrr.i ne bomo mo-j_."ti več dolgo vzdržati naših obratov. Osrednja zveza kinematografskih podjetij kraljevine Jugoslavije Za *Em%Mm dla v ¥eoai! #■8 * a Kakor posnemamo iz časopisnih poročil, se je ustanovila s pomočjo države d. d. »Silos«, katera naj v žitorodnih krajih zgradi potrebne sile. Sili naj bi bili tudi sh -ambe za sadje. V splešnem se naši kraji s Prek.murjem vred kaj radi naziva-io mali Banat. Srezi Ljutom r. Murska Sobota in Lendava so menda edini v fca-nevini ki pridelajo žita preko lastne porabe. Pri tem seveda pripominjamo, da ie p'treba vsekako v čja kakor poraba. Naša gospodarstva so do redkih izjem v slabem položaju. Lar^ -:o ceževje, letošnja poplava ir. nato suša so kraje izredno prizadeli. Vsak gospodar komaj čoka, da omlati in nrrda pr:delk: pri najnižji ceni. Prilike so take. da mora gospodar po žetvi prodati več, kakor bi smel, nato pa pozneje kuouje drago m ko. S šilom bi tem nedostatkom bilo odnomagano. Odvisno žetev bi km-t vskla ;iščii in dobil na to blago posojilo. Pridelek bi prodal, ko bi bila najugodnejša cena. V času potrebe bi bila v silu zaloga, da ne bi trebalo plačevati dragega prevoza iz južnih kra-f v Tudi sadje bi ee p-mladi dokaj bolje vnovčevalo, med tem ko ga prodajamo zdaj za nizko ceno, pomladi pa uvažamo jabolka iz Kalifornije. Nepotrebno je nadaljno razglabljanje o potrebi sila za" naše kraje. Upamo, da so odločilni faktorji ž, tako odločili, da se za Cbmurje sezida silo za žito m sadje, seveda s sušilrico čistilnico in z vsemi potrebnimi prit i kli nami. Ker je Veržej najbolj centralno stoječ kraj za vse tri sreze, pride pač za pesča-vitev v peštev v prvi vrsti naš trg. Ob železniški postaji *s0 naravnost idealna stavbišča. Gramez in pesek sta na licu mesta. Dovozne ceste so v dobrem stanju. Opekarne s0 oddaljene kemaj tri do pt kilometrov. Električni daljnovod s Fa.e gre v neposredni bližini postaje. Delovne moči in prevezi so ceneni Zemljišče trg. že te dni dobimo t lefon. Ostali krsii v ljutomerskem okraju ne Pridejo v poštev, četudi šteje ob železnici, ker so pr: oddaljeni za celotno Prekrnurje. Vsi argumenti govore za to. da se silo za obmurska polja in sadovnjake postavi č!mprej v Veržeju. Prosimo bansko upra-v_ da Z vsem svojim vplivom doseže postavit v sila v Veržeju. za katerega se potegujemo ne samo iz krajevnega patriotizma, temveč pred vsem zaradi potrebe za ves okoliš. KRVNJ V kinu Narodni dom bo danes ob 17., 19. in 21. pel sloviti tenor Benjamin Gigli-v krasnem glasbenem velefilmu »Osamljeno srce«. BLED. Zvočni kino predvaja danes poldr" in zvečer veleiilm >Sever kliče s z zabavno predigro. JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes ob 15. in pol 21. zvečer veleMm >Tri ljubka dekletca« z Deanno Durbmovo. Med dodatki Paramountov zvočni tednik, barvana šala in kulturni film »Boljarska e vadba«. Sledijo ^Potepuhi«. ZAGORJE. Danes si oglejte razstavljene dobitke za sokolsko tombolo, ki bo ob dveh popoldne na letnem telovadišču! Preskrbite si pravočasno tomboteke tabl'ce. RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 15.15 in 20. film »Otmicai z Gustavom Frohlichom v glavni vlogi. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. \ •snso-- -- ca o plinskih napa Kdor je pripravljen In poučen, se m« n! treba teti plinov Možnost nove svetovne vojne, ki bi po brezobzirni rabi novih uničevalnih sredstev daleč prekosila strahote zadnje velike vojne, vznemirja že nekaj let zlasti evropske narode. Odgovorni čini-telji, posebej še vojaški krogi, se mnogo bavijo z vprašanji uspešne obrambe in zaščite civilnega prebivalstva. Vsakoletne vaje s plinskimi napadi na velika mesta opozarjajo občinstvo na pomen letal in plinov v bodoči vojni. Nasvet, ki ga je dal nedavno eden izmed odgovornih državnikov, češ da naj si prebivalci večjih mest če le mogoče že sedaj poiščejo zavetišča na kmetih, je pač izvedljiv samo za majhno število mestnih prebivalcev. Uprave velikih mest se pripravljajo na tiste težke dni tako, da grade podzemska zatočišča, ki niso varna samo pred plini, marveč tudi pred zažigalnimi in drugimi bombami. Nekateri pisatelji, ki si izmišljajo verjetne podobe bodočih dni, že pišejo, da se bodo mesta začela razvijati namesto v višino v globino, v zemljo. Tako sliko bodočih mest podaja v nekem svojem romanu Anglež H. G. Wells. Po romanu je bil prirejen pretresljiv film, ki prikazuje bujno domišljijo možnosti bodoče vojne. Čeprav je že sedaj potrebna kar najširše organizirana skrb za zaščito prebivalstva pred napadi iz ozračja in čeprav so v drugih deželah, tako na pr. na Češkoslovaškem, že vsi prebivalci velikih mest preskrbljeni s plinskimi maskami, bi vendar bilo napačno, če bi pretiravali s slikanjem grozot bodoče plinske vojne. Profesor kemije na univerzi v Edin-burghu James Kendall, ki se je uveljavil med zadnjo veliko vojno v službi zavezniških vojsk kot znanstveni sodelavec v vodstvu kemične vojne in ki je proučeval ta vprašanja na podlagi novih izkušenj v abesinski in španski vojni, je objavil nedavno zanimiv članek. V njem popravlja pretirane in nekritične glasove o plinski vojni. Iz članka posnemamo nekatere podatke. Pred vsem se izogibajmo panike! Ljudje, ki radi vznemirjajo javnost, piše omenjeni strokovnjak, navajajo s posebnim zadovoljstvom dejstvo, da ena tona gorčičnega plina zadošča za usmrtitev 45 milijonov prebivalcev. To je sicer res, vendar le pod pogojem, da bi se 45 milijonov ljudi postavilo v vrsto, izplazilo jezik in čakalo, da kane nanj kapljica tega plina. Težko pa je verjeti, da bi bili ljudje voljni takole dočakati svojo smrt Prav tako je namreč res, da bi lahko en sam parni valjar usmrtil vseh osem milijonov prebivalcev Londona, če bi vsi prebivalci legli pred njega na cesto. In vendar ni nikogar, ki bi zaradi tako nevarnega parnega valjarja padel v paniko. Ena izmed osnovnih točk, ki jo je treba venomer ponavljati občinstvu za primer plinskih napadov, je tale: Varujte se kakršnekoli panike! Resnična nevarnost tiči samo v paniki in napadalčev edini namen je prav za prav v tem. da izzove tako zmedo. V zadnjih mesecih svetovne vojne so v angleški vojski dosegli nenavadno nizko število obolenj za posledicami plinskih napadov; vse to je učinek dejstva, da so se vojaki navadili stroge discipline. Vedli so se natanko po predpisih. Ob prvih plinskih napadih, ko učinki tega novega orožja še niso bil dovolj znani, je pogosto nastala panika in število obolenj Je bilo kajpak precej visoko. Naše najdragocenejše orožje zoper pline je to, da poznamo vsa dejstva o plinu. Danes je bolj verjetno, da kdo nagloma umre po pretežkem kosilu, kakor pa da umre po plinskem napadu. Kako bo s plini na fronti? Profesor Kendall meni, da bo v bodoči vojni uporaba plinov na fronti v najvišji meri neverjetna. Res je, da so se v abesinski vojni plinski napadi dobro obnesli in bistveno pripomogli k zmagi Italijanov. Toda to orožje je bilo učinkovito samo v posebnih abesinskih razmerah in je malo verjetno, da bi take razmere vladale kjerkoli v bodoči evropski vojni. Države se bodo odrekle kemične vojne ne iz človekoljubnih ozirov ali raznih mednarodnih pogodb, marveč iz sebičnih vzrokov, ker bi plinska vojna samo podaljšala splošno vojno. Plinski napadi bi prisilili vojaštvo obeh sovražnih front, da bi se zarilo globoko v zemljo. To bi vojne odločitve zavleklo in operacije silno podražilo, in če vemo, koliko bo stala vsak dan bodoča vojna, si lahko mislimo, da jo bodo skušale vojskujoče se države kar najbolj skrajšati, ne pa zavleči. Ne smemo namreč pozabiti, da v bodoči vojni ne bo več nobena evropska država v takem položaju, kakor je bila Nemčija v zadnji vojni, ko je šest mesecev pred drugimi državami uvedla rabo strupenih plinov. V bodoče bodo imele vse države teh sredstev na pretek, in če bodo hotele pospešiti odločitev na frontah, jih bodo kar najmanj uporabljale zoper frontno vojaštvo. Napad z gorčičnim plinom Postavimo, da nastane velika napetost z drugo državo. Vojna sicer še ni gotova, vendar je vlada spričo preteče nevarnosti razdelila vsemu prebivalstvu plinske maske. Otroci jih nosijo s seboj v šole, možje na delo. Obmejna kontrola nenadno sporoči, da se bliža mogočno ladjevje sovražnih letal. Poročilo razširi radio, sirene zatulijo v svarilo in v poziv, da naj vsak človek zapusti ulico in se skrije v zavetišče, pripravljen, da si na dano znamenje nadene plinsko masko. Cez pol ure že padajo na glavno mesto ogromne količine velikih in majhnih pum, ki obsegajo gorčični plin, ki po silovitosti prekaša vse druge. Ulice so medtem že prazne in razen v primerih, ko pade puma naravnost na hišo ali zadene v okno, ne vidi noben skrit človek učinka teh plinov. V nekaj minutah jamejo dekontaminacijski oddelki v svojih posebnih oblekah in maskah odstranjevati nevarno tekočino, ki se je razlila tam, kamor je padla puma, in jo kemično nevtralizirajo. Uro pozneje se oglasi nov signal, da naj prebivalstvo odloži maske. Vsi še ostanejo doma, dokler ne naznani nadaljni signal, da je vsa nevarnost minula. To seveda zavisi od števila vrženih pum in delno tudi od moči in smeri vetra. Se nekaj ur so zaprte nekatere ulice, ki niso bile dovolj razplinjene, drugod pa življenje velemesta zavzema svoj vsakdanji tok. Posebne izdaje listov sporočajo, da je bilo nekaj sto ljudi, večidel otroci, dokaj slabo prizadetih od plina in so jih bili morali prepeljati v bolnico. Kakšnih dvajset ali trideset ljudi so usmrtili veliki kosi pum. Ta podoba se utegne zdeti komu preveč optimistična, pravi omenjeni angleški strokovnjak in nato pristavlja: Je docela resnična, če bo vsak prebivalec storil natanko to. kar mu bo zaukazano. Vtem pogledu navaja prepričevalne dokaze iz prakse, kakor jih je ob napadih L 1918 zabeležil J. B. S. Haldane v svoji knjigi o plinski vojni. Ko so Nemci v okolici Cambraia izstrelili 150 tisoč pum, napolnjenih z gorčičnim plinom, je umrlo samo 50 ljudi in sicer vsi samo zaradi tega, ker so bili prezgodaj sneli plinske maske. Kako naj se zavarujemo v stanovanju? Najbolje je, piše angleški strokovnjak, če imamo v stanovanjih posebno, po modernih izkušnjah izolirano sobo, v katero se zateče rodbina v usodnem trenutku. Toda kako je z rodbinami, ki si take sobe ne morejo pripraviti. Tudi ti se lahko s prav majhnimi stroški zavarujejo pred plini. V vsakem večjem mestu najdete v večini stanovanj kakšno manj nastanjeno sobo, ki si jo lahko sami izoliramo za primer plinskih napadov. Predvsem moramo ob vetrovnem dnevu preizkusiti v svojem stanovanju vsa okna in duri kako daleč prepuščajo prepih. Priporočljivo je, da si takoj zamašimo sleherno luknjo, ki jo najdemo; s tem zmanjšamo tudi možnost, da dobimo pozimi hripo in si napravimo stanovanje toplejše, ne glede na to, ali bo vojna ali ne. Poleg navadnih zamašil, ki jih dobimo v sleherni trgovini, si nabavimo zadostno količino plasticina ali kakšne druge podobne tvarine. Naj bo vedno pripravljen na lahko dosegljivem mestu. V primeru plinskega napada zapremo vsa okna, vrata in ventilacije ter v prostoru, ki ga hočemo izolirati proti plinom, zamašimo s plastično snovjo robove oken in duri. Zamašiti moramo tudi luknje v ključavnicah, pogasiti ogenj v peči in jo dobro zapreti. Nato prelepimo šipe na okno z močnim rjavim papirjem. Važno je, da si izberemo sobo, ki je kar moči zavarovana pred vetrom Ce sami nimamo take sobe, jo ima nemara naš sosed. Ce nas ob plinskem napadu kdo prosi zavetišča, odprimo za minuto vrata in jih zopet zalepimo s plastično snovjo. Nato sedimo z rodbino za mizo in čakajmo. Mogoče odpremo radio: lahko da bo pošiljal važne vesti, ali vzamemo v roke kakšno knjigo. Plinske maske si nikar ne natikajmo, dokler se ne oglasi signal ali dokler ne občutimo, da je plin v zraku. Maske tudi ne smemo sneti, preden se ne oglasi varnostni signal. Navadne civilne maske zadoščajo v vseh okolnostih. V nobenem primeru pa ne hodimo prezgodaj na ulico. Ce ohrani vsak človek mirno kri in rf uredi zavetišče po teh predpisih, tedaj se mu ni treba bati strupenih plinov. Upajmo, da ne bo treba tako kmalu uporabljati mask in se držati predpisov, toda bodimo pripravljeni na vse in si dobro zapomnimo, kaj nam je storiti T trenutkih nevarnosti. Postani ln ostani član Vodnikove družbe! Septembrski dogodki 1908 Obe smrtni žrtvi — levo Rudolf Lamder, desno Ivan Adamič — na mrtvaškem odru. Fotografija je bila leta 1903 v tisoč in tisoč izvodih kot slika in razglednica razširjena po vsej Sloveniji. Objavili so jo tudi številni slovanski listi in revije f• venskem nam statistika kaže za tri deset- \ letja od 1880 do 1910 naslednje številke: J naš prirastek 9%, nemški 24%, italijanski : pa celo 28%. ? To žalostno stanje ni vznemirjalo nikogar, ker ga nihče n.1 poznal v celoti, nihče proučeval vprašanja naše obupne borbe in nihče tudi iskal leka zanj. Prvi, ki so s številkami točno dognali ta strahovita dejstva, so bili ravno naši akademiki, izvež-bani za manjšinjsko delo v šoli bratov Cehov. Lotili so se dela tam, kjer Je bila njihova pomoč najkoristnejša. Temeljita preosncrva našega obrambnega prizadevanja je njihovo delo. Poudarjali so borbenost in zahtevali naj iz našega javnega življenja izgine mlačnost in plahost. Pri vsaki nasprotnikovi surovosti so naši listi hvalili ovčje krotko zadržanje našega človeka s sramotno stereolipno frazo: »Le hladnokrvnosti in prisebnosti naših ljudi je bilo zahvaliti, da ni prišlo do hujših nastopov«. Tako se 'je na veliko gojila naša boječnost, reakcija na brutalnosti iz nasprotnega tabora se je smatrala za surovost in neomi-kanost. Borbena omladina pa je prepovedovala geslo »zob za zob« ter neizprosno trdost kadar je bilo treba braniti čast slarcel. kolikšen davek boste morali plačevati Iz naslova pritlobnine? Kupovanje in preprodajanje nepremičnin, če se vrši obrtoma, spada v prvo skupino pridobitnih podjetij. Plačevali boste 10 odstotkov osnovnega davka od 100 din čistega dohodka ln razen tega dopolnilni davek od skupnega čistega dohonka vseh davčnih predmetov (če se namreč pečate še s kakšnim drugim pridobnint podvrženim obratom) Dopolnilni davek, ki ne podlega samoupravnim dokladam, je različen ter znaša od 2 do 12 odstotkov, če boste dosegli n. pr. 10.000 din čistega dohodka, boste plačevali 2 odstotni dopolnilni davek, nad 10.000 r"o 20X00 din 2.5 cd sto. nad 20.000 do 30.000 din 3 od sto, nad 30.000 do 50.000 din 4 od -to, nad 50.000 do 70.000 din 5 od sto, nad 70.000 do 90.000 din 6 od sto itd. I. T. v S. — čudno se vam zdi, da za letos od davčne uprave še niste prejeli obvest i o o .merjeni pridobnini. Kaj vam je ukreniti, da zveste davčno osnovo? — Kakor srno infornrrani, so bila v območju dravske finančne direkcije zasedanja davčnih o.iborov že pred dobrim ir^ sečem zaključena. Če obvostilr res še r^ste prejeli, ali če ga morda mesto vas ni prevzel kdo drug. potem leži pri vaši občini, ali pa se je izgubilo. Vsekako pn predpis še ni pra-vomočen. če vam davčna uprava s prejemnico ne more dokazati, da je bil plačilni nalog pravilno dostavljen vam ali morebitnemu vašemu pooblaščencu. R. K. v T. — AH imate kot oče dev -tih otrok, od katerih je bil najmlajši rojen letos 15. VHI. še vedno pravico do davčne .oprostitve? — Ker se zakon o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi j oseb z devetimi ali več otroki za letos ni spremenil, vam ta pravica ob določenih pogojih še vedno pritiče. O pogojih smo tu že govorili. Da ne boste v zadregi, naj jih ponovimo, Najmlajši izmed živih otrok ne sme prekoračiti 14. leta starosti. Vsota vaših davkov po vseh davčnih oblikah na leto ne sme presegati 500 din. Plačila samoupravnih doklad in eventualnega splošnega in skupnega davka na poslovni promet pa radi devetih otrok ne boste mogli biti oproščeni. »Uslužbenski davek«. — Da vam odgovorimo na vaše vprašanje, moramo ugotoviti, dali ste naročnik našega lista. In zato nam je potreben vaš točen naslov. AA. — Isto velja tudi za vas! Pravna J. K., LJ. — Kakšni stroški zadenejo pri prodaji zemljišča kupca, odn. prodajalca? Plačati so prenosne pristojbine, stroški pogodbe itd., kar je po navadi odvisno od višine ku-pnine. Kdo jih nosi, je stvar dogovora med prodajalcem in kupcem. Bistrica. — Stranka, ki stanuje ▼ vaši hiši, je sprva plačevala najemnino z« tri mesece skupaj in je imela trimesečni odpovedni rok. Kasneje ste se ž njo domenili, da bo plačevala najemnino mesečno. Ako ste pri tej priliki določili tudi odpovedni rok za 1 mesec, potem velj? ta rok. Ne morete prepovedati, da bi stranke ne obiskoval kdo, ki je vam neljub. M. 256. — Kako bi pri hranilnici ▼ K. dvignili vlogo, naloženo za svojo kčerko, ki rabi denar za ureditev samostojne obrti? V tej stvari se z glasi te pri g. varstvenem sodniku v K., razložite mu vse in mu ponudite dokaze (priče, poizvedbe po županstvu ali celo po orožnikih) in ga prosite, da izda o vašem predlogu pismen sklep s pravnim podukom; zoper ta sklep, če vam ne bo ugodeno, imate pravico pritožbe na okrožno sodišče v Novem mestu. Glede možnositi izplačila od hranilnice same, se morate obrniti nanjo samo, ker nam ni znano, kako je z njeno likvidnostjo.n F. K. v T. — Pravite, da odvetnik ni prav vodi! vaše pravne zadeve. Vaše vprašanje pa ni dovolj jasno. Pri sodišču lahko zahtevate, da vam dovolijo vpogled v spise proti plačilu taks F. M. v M. — Ker gre za majhen znesek, po zakonu ni predpisano zastopstvo po odvetniku; res je, da bi svoje zastopniške stroške nosili sami, tudi če pravdo dobite, saj pravite, da nasprotnik nič nima. Vaša žena gre lahko za pričo in jo bo sodnik tudi zaslišal, če bo smatral to za potrebno. M. J. V. v V. — Varnostni organ vam je prepovedal imeti radio odprt, da se čuje na cesto. Vprašate, ali je bil v to upravičen. V vašam primeru čisto gotovo. Saj je šlo za širjenje tuje propagande ln za žalitev predstavnika bratske, prijateljske in zavezniške države. Ako organ za to ni imel posebnega navodila, zadostuje za njegov nastop njegova dolžnost, da pazi na mir in red. Bilo je ponoči, šlo je tedaj tudi za ka-lenje nočnega miru. Nad tujo propagando te vrste bi se upravičeno ogorčevali vaši scvaščanje. Okoliščini, da dotični organ ni imel na sebi opasača, ne pripisujte prav nikakršne važnosti. 7, F. v St. pri M. — Stranka, ki se je izselili. je pustila na vrtu nekoliko drevesc, rekoč, da jih bo kasneje izkopala. Vprašate. koliko časa sme stranka pustiti ta drevesca še na vašem vrtu. Ker se niste domenili za določen rok in ste drevesca pustili teden dni v zemlji, nato pa dali stranki tridnevni rok, da jih izkoplje, velja ta rok, zlasti k; , poraba vrta ni bila določena v najemninski pogodbi. Obvestite stranko, naj pride drevesca izkopat. Določite dan in uro. Ako se ne bo javila, lahko sami iz-kopljete drevesca tako, da jih ne poškodujete, obenem pa takoj obvestite stranko, naj pride panje, da se ne p^suše ali kako drugače ne trpe škodo. Njenih groženj se ne boite. M. K, v Sp. Š. — Vaš oče je staroupoko-"enec. Vprašate, aH ni kake mednarodne pogodbe. na temelju katere bi mu država morala zvišati pokojnino. Pogodbe s takimi določili ni. Iz zneska mesečnih prejemkov vidimo, da je bil vaš oče pravilno upokojen po starem. Pokojnino bi mu lahko zvišala samo naša država, alko bi se tega vprašanja lotila, da ga uredi skupno za vse upokojence. M. K. v M. — čitali ste v naši posveto- j valnlcl, da žena orožnika šele tedaj izgubi železniško legitimacijo za vozno ugodnost, ako ima službo, ki ji nese vek ko 500 di-rarjev mesečno. Vi imate kot žena orožnika tudi zaposlitev z mesečno plačo 200 din. Pravite, da ste zato izgubili legitimacijo za vozno ugodnost. Najbrž imate še kake druge dohodke iz te službe, n.pr. brezplačno stanovanje, hrano itd., kar znese potem skupno preko 500 din. V takem primeru se neda nič napraviti, da bi zopet dobili legitimacijo, dokler imate te dohodke. Zdravniška Hrastnik: Trpite na pogostem nahodu, združenim 8 kihanjem, ki traja navadno samo po 2 uri. To se Vam pojavlja posebno v jeseni, ko se vračate z dopusta. —-V Vašem primeru ne gre za običajen nahod-, temveč bazira nahod na posebni preobčutljivosti živcev žiL Priporočam splošno utrj©-valno kuro. n. pr. {rotiranje z mokro tro-tirko po vsem telesu. Nadalje pridejo v poštev posebna preparati, s katerimi lahko že v začetku ustavimo nahod in tako preprečimo nadaljnje neljube pojave. .Paziti morate tudi na redno prebavo! Glede zdravil se obrnite na Vašega zdravnika! Ptuj: Postali ste tako živčno bolni, rta se tresete po vsem telesu. Zdravil ki so Vam jih predpisali razni zdravniki, ne prenesete in Vam tudi ne pomagajo. — Iz zdravil ki so Vam bila predpisana, lahko sklepam na bolezen, ki jo imate ln Vam lahko rečem, da so to običajna zdravila, ki jih predpisujemo v takih primerih m ki &o po mojem izkustvu tudi zelo uspešna To velja posebno za ono zdravilo, ki je francoskega izraza. Mogoče, da bi bilo samo potrebno povečati dozo. Posvetujte se o tem z Vašim zdravnikom, ki Vas ima že sedaj v oskrbi. Neizkušen: Vprašujete, kako in kdaj se pojavi sifilis? — Sifilis se ne prenaša samo s spolnim občevanjem, temveč je možna infekcija tudi na drug način. Tako n. pr. lahko obole zdravniki, babice, otroške negovalke in slično, ker je pač v bistvu poklica da pridejo v dotiko s sililftiki. 3 ledne po infekciji torej se pojavi na dotič-nem mestu iz jed a trdih robov z dnom. ki izgleda kot slanina. Žleze v okolici oteče to, vendar meo boleče na pritisk. To v glavnem. Ako Vi. v Vašem primera, sumite, da ste se inficirald, ne izgubljajte časa, temveč pojdite takoj k zdravniku, v svrho preiskave. To je važno pred vsem zaradi zdraviienja, ki je tem bolj uspešno, čim prej se začne. Pri tem Vas opozarjam, da je v Vašem primeru tudi dotična bulica v ustih lahko sifilitične narave in je tedaj tolažba, da lahko izvira od zob, samo kvarna, ker lahko na ta način zamudite ugoden trenutek pravočasnega in uspešnega zdrav-ljcnjA« G. A. apokojenec: Star site let. Zaradi močnega glavobola ste morali v bolnico, kjer so Vam vzeli skoro pol litra krvi in kjer ste dobili še razna druga zdravila. Stanje se Vam je po vseh teh posegih !e malo popravila — Iz navedenega lah.ro sklepam, da nimate verjetno visok krvni pritisk, ki je najbrž dosegel zopet isto stopnjo kakor prej. Ne bo kazalo drugega kot to, da greste ponovno v bolnico. V Vašem primeru je treba pač bolj energičnih posegov, ki se dajo izvesti najlažje v tol-nicd. R. Seh.: Pozabil sem na Vaše vprašanje ln Vas prosim, da ee oglasite ponovno. V N A Slovenska šahovska zveza je imela preteklo nedeljo važen delegatski sestanek, na katerem je bilo zastopanih 8 (izmed 22 v zvezi včlanjenih) klubov. Sklenjeno je bilo sočasno, da se zveza takoj prijavi J. š. savezu kot podsavez. Pred nekaj meseci so namreč končno po dveh letih le stopila v veljavo nova pravila saveza, ki ustanavljanje podsavezov omogr5ajo. Za svoj vstop ▼ savez bo stavila zveza nekaj pogojev v okviru ea veznih pravil, ki bodo gotovo sprejemljivi. — V odbor zveze sta t la mesto dveh odstopivših članov koaptirana gg. A. Erker in M. Zupan. Mali mojsrtrski turnir v Plymuthu je rmel samo 8 udeležencev in je bil končan kar v 6 dneh, vendar je zaradi udeležbe svetovnega prvaka vzbudil posebno zanimanje. Dr. Al j eh in po uspešnem revanžn^m matehu z dr. Euwejem zelo redko nastopa na turnirjih — igral je šele samo na malo pomembnih prireditvah v Montevideu in Mar-gate-u, — pa je tako tudi sicer slabo zasedeni turnir v Plymuthu le dobil svoj pomen. Pričakovati je bilo seveda, da bo dr Alje-hin z lahkoto zasedel prvo mesto, toda slučaj je tokrat poskrbel ne samo za presenečenje v rezultatu, temveč tudi za športno zanimiv potek turnirja. Po zmi^gi nad Milner - Barryjem v prvem kolu je moral namreč dr. Aljehin v dragem pustiti Listu pol Pad palmami, pod palmami... Slovenec piše iz tujske legije v Alžiru Spomladi sem čital v »Jutru« članek, ki ga jc dal na razpolago kočevski Slovenec g. Stojan Cirk. Shranit sem si njegov naslov in nanj poslal žlS z dne 25. 7. s kramljanjem »Iz Koče\'ia proti jugu«. Kot odmev sem 3. 9. prejel od svojega rojaka pismo z dne 25. 8. Priobčim ga — z neznatno krajšavo — bodočim prostovoljcem v preudarek. Spoštovani g. doktor, zelo me je izne-nadila Vaša lepa pošiljka. Srčna Vam hvala za trud in za spomin na neznanca v Afriki. Vaša črtica — kako ste hodili po Kočevskem — me je močno razveselila, ker te steze poznam kakor svoj vedno prazni žep. Priporočil bi Vam. da se potrudite na Ko-čevstko Reko, od tam na Borovec, od koder napravite lahko več izletov. Popnete se na Krempo, dalje na Steno, ki nudi razgled, vreden »vadidušnika«. Nato proti vasi Ravne-Draga v Osilnico. Ali pa greste v vas Brigo, potem na Stružnico, v Brod na Kupi, ali pa po drugi težji poti v Ku-želj. To so nepozabni izleti. Za podatke bi Vam priporoči! svojo sestro Zdenko, ki jo boste našli bodi si doma v Kočevju ali pa v Štalcarjih na osnovni šoli. Kar vprašajte ▼ gostilni Šlajmer Ivan (Kočevje) po moji mami in sestri — pa boste lepo hodili in na tanko poučeni o teh stezah. Spomladi pojdite na Krempo po narcise. Že prej bi Vam bil odgovoril, a tu je treba biti razpoložen: drugače človek kaj napiše, kar lahko potem obžaluje — kakor mi je žal, da sem spustil tisti nesrečni sestavek v Jutro. Z njim sem razhudil fantazijo nekaterim fantičem. Pisali so mi, da bi radi v legijo. Legija je jako žaltava. Trda prede še meni, ki sem dober Francoz in ovladam ali razumem tudi druge jezike. Star in izkušen vojak sem. Vem, kaj hočem tu doseči, kaj je koristno zame in kaj škodljivo. Težko je človeku, posebno ko ga prime otožnost aH še hujše — domo-tožje. Toda vselej pride o pravem času tolažba, bodi si od mame ali pa iz Pariza od vojnega atašeja (sem rez. art. oficir), pa mi je lažje pri srcu. Tako morem dalje vztrajati v tem babilonskem taborišču, ko vidim, da še ni sem popolnoma izgubljen kot drugi. Mnogo čitam, francosko seveda: vojaško znanstvene in splošno znanstvene stvari, zlasti geografijo v vojnem pogledu. In arabščino se učim. A za to ni dosti časa, saj ga požre preko dneva sonce na prostem pri vežbah z raznimi merilnimi napravami. Spominjam se doma. Domače zadeve pa pobiram iz »Politike«, ki je uredništvo Srbom zastonj pošilja. Saj nas Jugoslovanov je čedalej več, da s« zvečer dostikrat zberemo na klopeh pod košatimi palmami in se porazgovorimo. Kar je Slovencev, so veje čedalje več, da se zvečer dostikrat zbe- činooa iz Italije, fest fantje. Mi Hrvatje, memo. Nikomur ne gre slabo, .seveda so težave, še večje pa so za deiavce po tujini. In ti fantje so zadovoljni Sidi-Bel-Abbes je veliko lepo mesto, malo manje od Ljubljane. Nepregledne daljave sama pšenica, pa zopet vinogradi: bogastvo Evropcev in Arabcev. Na drugi strani pa vidimo siromaštvo Črncev in mnogih Arabcev. Ali tudi ti se pretolčejo po svojem standardu. Evropci so večinoma Spanci. Trgovine židovske. Krasno državno gledališče, 4 kinematografi, elegantni hoteli in bari. Zvečer promenada po diskretno mračni glavni ulici pod palmami, ob zvokih vojaške godbe (tujska legija), ličnost tn lepota žena — ognjevite Španke, Italijanke, Francozinje, Zidovke — spahiji, legionarji... To se . vi-di pri nas samo v filmu. Seveda mi tujci ne dobimo kar tako poznanstva. Treba je postati podčastnik, ki je sijajno plačan, okusno oblečen, potem je na vsakem koraku vabljen in pozivan. A mi legionarji se držimo po strani, čeravno kako lepo črno oko vabi. Mi Jugoslovani pa pravimo: »Za nas so lepše, čer prav doma«, in samo gledamo. Mesta sem sit Jutri grem na posebni zdravniški pregled zaradi sposobnosti za službo v Sahari, kamor me srce vleče že celo življenje: mir, tišina nepoznanega. Kot saharski nomad, odtrgan od sveta želim biti nekaj let Miče me tja skrivnostna Atlantida, tja v tajinstemi Hogar. ki ga je 1935. odkril kapeta® Coohe s svojo odpra- točke, po nevarni bo«« ▼ koognici—pa ga je Thomaa, ki je beležil dve zaporedni zmagi, prehiteL To stanje je P<*em ostel° ^ do 6. predzadnjega kolaJ dr. Aljehm i Thornas sta namreč zaporedoma dobila nadaljnje tri partij«. V 4. kolu sioer je imel Thornas izredno srečo. V srečanju z Listom je bil on sam, kakor tudi njegov nasprotnik, v izredno hudi časovni stiski ter je j enaki poziciji napravil težko napako, ki bi izgubila celo figuro. Tedaj pa je L1«4 — prekoračil čas in tako izgubil partijo! Šele v predzadnjem kolu je dr. Aljehin dohitel Thomasa, ki je tedaj zopet s srečo remiziral z Menchik - Steveneooovo. Slučaj je za zadnje kolo postavil še tudi ravno »derby« med obema vodečima. Presenetljivo je, da se svetovnemu prvaku ni posrečilo dobiti te važne partije. Dosege! je samo remis in moral razdeliti prvo nagrado s Thomasom Končno stanje v turnirju je bilo: L — II. dr. Aljehin in Thornas 6 (iz 7 možnih), III. — IV. Milner - Barry in List 3V*, slede Menchik - Stevensonova, MaHasoo in Wheateroft 2*/«, Bruce 1. — Visoki procent obeh zmagovalcev je povzročil tako izredno razliko točk napram sledečima. — V rezervnih mojstrskih turnirjih sta zmagala Wallis pred Holandcem Prinsom in Holandec v. Scheltinga. v čigar skupini je s slabim rezultatom igral tudi dr. Seitz. V enem stranskih turnirjev je zasedla prvo mesto 14-letna Ellen SanndcTS, ki je že na nekaterih simuitankah, tako proti dr. Aljehinu in Spielmar.nu, v Londonu dosepla uspehe ter jo označuje; za čudežnega otroka. Njen uspeh v Flvmuthu, kjer je siploh prvič igrala na močnejšem turnirju, pač potrjuje to mnenje. Nimcovičeva indijska obramba. Beli: De. Aljehin Črni: Milner - Barry. (Plymuth, 5. t m.) 1. d2—<14 Sg8—f6 2. c2—c4 3. Sbl—c3 Lf8—b4 4. Sgl—f3 V zadnjem matehu za svetovno prvenstvo je preje tako priljubljena poteza 4. Dc2 izgubila veljavo, ker vodi ob pazljivi igri samo do remija. Zato poskušajo beli, kadar hočejo dobiti, sedaj razne druge sisteme. Potezo v partiji je svojčas Nim-covid, morda nekoliko pretirano, smatral za napake, ker ne stori ničesar z-a kontrolo nad točko e4. Vsekakor njena objektivna vrednost ni velika. 4. .. b7—b6 Najbolje. 5. Lcl—g5 Lc8—b7 6. e2—e3 b7—h6 7. Lg5—h4 V eni izmed partij drugega inatcha je dr. Euwe tu proti dr. Aljehinu raje vzel 114 « /v 7 0—0 8. Lfl—43 d7-d5? Ta poteza tu ne spada v ustem. Pravilno je bilo Lc3:+. 9. bc3:, d6, 10. e4, Sbd7 ter event e5, morda celo s prednostjo za črnega. Sedaj pa pride beli v prednost, ki je najbrž že odločilna. 9. c4 : d5! Dd8 : d5 10. Lh4 : f6 g7 : f6 11. e3—e4 Dd5—h5 Na druge poteze dame bi beli lahko z 12. Dd2 začel nevaren napad na oslabljeno kraljevo krilo črnega. 12. g2—g4! Dh5—g6 13. Ddl—e2 Sb8—d7 14. h2—h4 Črna dama je popolnoma odrezana od bojišča, kar mora prit! nekako do izraza. Črni v naslt in jem poskuša še s protiigro na drugem krilu. 14.... c5 15. 0-0-0! Zelo podjetno! 15.... c5 : i4 16. Sf3 : d4 Sd7—c5 17. f2—f3 Sc5 : d3 + 18. De2 : d3 Tf8—d8 19. Dd3—b5! Beli ima takorekoč »damo več«, s katero lahko zelo uspešno operira. 19.... Lb4 : c3? Znatno boljše obrambne možnosti bi nudilo Lc5 ter nato event. a6. Čim bolj črni menja svoje figure, tem bolj pride premoč belega do veljave. Or,abitev na c3 tu seveda nič ne pomeni. 20. b2 : c3 Ta8 c8 21. Kcl—b2 Tc8 c5? Po tej nadaljnji napaki se črna pozicija hitro zruši. V poštev je prihajalo še Kh7 z namenom Dg8. 22. Db5—a4! Tc5-a5 23. Da4—b4 Ta5-c5 Sicer bi odločilo De7. Sedaj pa ima beli na razoo!ago enostavno kombinacijo, ki mu prinese ne samo kmeta, temveč tudi nevzdržen napad: vo. Zanimajo me Tuaregi ta bele mehare, ki so veBblodi za ježo. medtem ko so kamele tovorne živali. Tukajšnja vročina bi bila n naše kraje nevarna: 50® C. ▼ senci! Tod pa se živi in se dela kakor ▼ temperaturi 16» C. Vendar od 11. do 15. spimo, se umivamo, se kopljemo. Jaz sem pripeke le navajen in mi niti ni vroče, kakor bi se Teklo. Nemcev je tod obilo, toda zapostavljeni so. Nihče jim ne zaupa. Slovanov prihaja čedalje več, tudi naših najbližjih: sicer pa smo precej neznani, kakor da smo prišli t Marsa, ne iz Jugoslavije. Kako zapadnja-ki malo po®najo zemljepis, je grozno. Beograd je v ČSR, Beneš predsednik Jugoslavije. Kolikokrat imam predavanja t debatah o srednji Evropi — ki jo štejejo za Rudko! Pozdrav Vam, uredniku Ravijena ta rsej domovini P. S. Za Saharo so me odvrgli zaradi slabega zobovja. Ko mi napravijo novo, nje odpošljejo. r Stojan Cirk. Gospodu Cirku želimo, da bi se mu čimprej uresničile davne sanje in bi spoznal »jana, tvnafijeva ai. a. Nedelja. 18. septembra Ljubljana 8: Radijski orkester. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Vesel drobiž s plošč. — 9.45: Versk; govor (g. p. V. Učak). — 10: Cerkvena glasba iz stolnice. — 11: Otroška ura: Gašperček. — 11.30: Otvoritev razstave »Kluba neodvisnih« (govori g. N. Pirnat). — 11.45: Koncertni pleei s plošč. — 12: Koncert Bežigrajskega pevskega zbora. — 13: Napovedi. — 13 20. Radijski orkester. — 17: Kmet ura: Življenje v moštu in vinu (inž. I. Zupančič). — 17.30: Slovenske pesmi s plošč. 18: Veseloigra »Površnik« (flani rad. igr. družine). — 18.30: Za dobro voljo ( plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19 30- Nac. ura: Samostan Savma, njegov zgodovinski značaj in lepole (M. Porenta). _ 19.50; Violinski koncert ge. Fanike Brandl-Jevdjen-jevič. pri klavirju proi. M. Lipovšek. — 20 40: Saljapin (plošče). — 21: Veseli zvoki ladijskega orkestra. — 22- Napovedi, poročila. — 22.15: Vesele in žalostne {.--jeta Jožek in Ježek. ponedeljek, septembra Ljubljana 12: Slavne pevke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13; Napovedi. — 13 20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Na. pov dt — 18: Plošče. — 18.40: Nekaj poglavij o biologiji žene (ga dr. Zajc-Lavri_ čeva). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Topli vrelci izpod Gorjancev (J. Rudolf Dostal). — 19.50: Zanimivosti (g. M. Javornik >. — 20: Zdravice ob čnih filmov iplofe). — 18.40: Duševne bol 3-ni in tele a konstntucdja (prof. E. Horvat). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Osnovna šola v sbižbi nac. vzgoje. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Lahka glasba s plošč. — 20.50: Koncert s sode. lovanj m ge. Kr-enije VidaMjeve in Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, noročila. — 22.15: Originalna švicarska gedba bratov Malenš* . Beograd 17.35: NaroctPe pesmi. trtoSče in klavirske skladbe. — 20: Narodna glasba. _ 20.30: Mešan koncrcni g[»red a plošč. — 21.45: Lahka godba, petje in plošče. — Zagreb 11.15: Koncert orkestra. _ 20: Zvočna igra. — 2030: Violinske skladbe. _ 21: Pctj- in orkestralni koncert. — 22.20: Lahka godba tn ptes. — Praga 19.25: Vojaška godba. — 20: P-e_ citacije. — 20.05: Orkestralni koncert. —. 21: Orkester in pevci. — 22.20: Dušikove klavirske skladbe. — Varšava 21.10: »Stoletje saksofona«. — 22: Brahmsove in Marxovp pesmi. — 22.30: Lahka in ples. na miustka « plošč. Sofija 16.45: Orkester, solisti in plošče. — 19 Pester glasbe, ni spored. — Dunaj 10.30: Vesela muzika. _ 12: Koncert orkestra. — 15.30- Plošče. _ 16: Lahka godba. — 18 30: ves li zivoki za delopust — 20.10: Kmetiški koledar za september. — 21.15: Večer Schuberto-ve glasbe. — 22.30: Plesi za vsakogar. —1 24: Nočni koncert — B Tlin 20.10: >Slo-vo od poletja«. — 21.15: Arije in pesmi. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert. — Mtiochen 19.15: Koračnice. —» 20.10: Med banašlrimi gvabi... 21.10: Orkestralni in pevski koncert. — 22.30: Ples. — 24: Kakor Dunaj. — Stuttgart 20.10: Dunajski simfoniki. — 21.40: Komorni koncert r——---' »Ali d opazila, da so gnjat skuhali v vinu?« >Da, zdelo se mi je, da rma vino neki posebni pikantni okus!« ^ .(>Everyhody.j Weeklyci i/Vasa zensteu atrcm šola se je zopet pričela Pričetek šole je obenem tu£rtroto» ££to T v^btr^vln^ to dta30 ln 20. I« m enameeeCno porabo, rane din 9. — LJuctaftt Sohdn. oddelek H/7. Zagreb, Jetačtta* «1 1» rega krzna. V topHh krmeBJh žepfli bo pozimi grela deklica preanražeoe rokce kakor v mufu (4. skica). Preprosto in okusno uSSnkn^B krog tn krog nagubano krilce i® temnomodrega blaga, široke gube so precej redko vstavljene. BliEioo nosi deklica preko krilca. Na bluzi cl so tudi žepki, kijih vsaka šo. larica potrebuje, životek je pod okrogMm 6edlom drobno naguban, okrogli ovratniček in mah manšetki na poldolgih rokavih pa storijo, da učinkuje mala bluza. S« bolj ljubeznivo (zadnja skica). Za svoje In otrokove pravice Koncem avgusta t. 1. je bilo v Beogradu zborovanje mater nezakonskih otrok iz vse države. Zborovanja ni sklicalo kako obstoječe društvo, marveč esebno ga. Darinka Pavlovič, telefonistka francosko-srbske banke v Beogradu. Na zborovanju so govornice objasnile položaj nezakonske matere in olrolta pri nas ter zahtevale zboljšanje njunega socialnega položaja. Dejstvo, da je bilo tako zborovanje sploh sklicano in se je vršilo, celo pa, da se ga je udeležilo veliko žensk priča, da se njihov položaj v resnici izboljšuje, da se spreminja ženina miselnost ter da gi-nejo predsodki, kljub temu, da celo pri nas ni manjkalo takih, ki so dali duška svoji moralni ogorčenosti nad takim početjem. Toda kdor pomisli, kako sta še danes brez pravic neporočena mati in njen otrok zlasti v južnih pokrajinah naše države, mora priznati, da je naravnost dolžnost teli mater, da zahtevajo varstvo in pravico zase, še bolj pa za svoje otroke. Posehno prizadete so nezakonske matere, ki žive v pokrajinah, v katerih je v veljavi srbski državljanski zakon, po ka- ne more dedovati zapuščine svojega očeta. Nezakonski materi tn njenemu otroku krivičen je tudi uradniški zaKon. Dočim prejemata državni uradnik ali uradnica za lastnega ali posvojenega otroka družinsko doklado, nezakonska mati — državna uradnica nima pravice do te dokla-dP za otroka, čeprav mu je neprimerno bližja kakor posvojevalka adoptiranemu otroku in so njene dolžnosti do otroka brez dvorna bolj prvobitne, a tudi neizogibne. To ni le krivično, to je tudi nelogično! Ko bi pa državljanski zakon popolnoma izenačil pravice zakonske in nezakonske matere in njunih otrok, tedaj bi odpadle tudi krivice, ki jih zadajajo nezakonski materi druge uredbe. Stremljenje nezakonskih ma*er je, priboriti si to izenačenje, Zakoni, ki ne bd bili obremenjeni s predsodki, bi jim to gotovo že davno priznali Kajti vsakdo, ki misli in čuti naravno, mora priznati, da vodi zakonsko in nezakonsko mater v materinstvo isti klic narave, da sledita obe istemu hrepenenju, ki Je v vsaki že- Iltna Izbira -- K0ŽUH0VINE Prekrojevanje in moderniziranje krznenih plaščev, jop in našivov v popolno zadovoljstvo Vam najcenejše opravi — trgovina in krojenje krzna F. 3 I Z J A LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ii tereni je nezakonski materi zabranjena tožba za ugotovitev očetovstva ki tožba za plačevanje preživnine. Po tem zakonu je nezakonski otrok popolnoma brezpraven, saj ga ne prištevamo niti k očetovi, niti k materini družini in zato n? more zahtevati, da ga vzdržujejo. Tudi nima pravice, podedo-ati premoženje niti po svoji lastni materi. Pri nas v Sloveniji, v Hrvatski in v Dalmaciji so v veljavi še stari avstrijski zakoni, po katerih je sicer pravni položaj nezakonske matere mnogo boljši, vendar pa bi bilo treba tudi tu popraviti e marsikatero določbo, ki je krivična zlasti nezakonskemu otroku. Kakor je znano, tudi pri nas nezakonski otrok nima pravice do očetovega imena in je skrb za otroka in njegovo vzgojo prepuščena le materi. Tudi načelne važnosti js pa zakonska določba, po kat' ri pripada materialna skrb za otroka v prvi vrsti očetu; še-'e če je on ne zmore, preide ta obveznost na mater oziroma na materine starše. Očetovi sorodniki nimajo nobene dolžnosti do otroka. V nasprotju z določbami, veljavnimi za srbske pokrajine, lahko pri nas mati toži nezakonskega očeta za izpolnjevanje preživninskih dolžnosti, če mu je dokazano očetovstvo. Vendar ~a če sto vse te napisane pravice tudi naši neza-konslri materi praktično nič ne pomagajo, ker se nezakonski očet,e skušajo otresti svojih dolžnosti na najrazličnejše načine ter obiti zakon, le da jim preživnine ni treba plačevati. Kakor omenjeno, je posebno krivičen za nezakonskega otroka zakon o dednem pravu. Tu so na boljšem celo posvojeni (adoptirani) otred, ki imajo pri zakonitem nasledstvu glede zapuščine svojih posvojiteljev enako pravico, kakor njihovi zakonski otroci, dočim nezakonski otrok ni najnararvnejša in najmočnejša sila njenega bistva. Oe je usoda privedla eni na njeno življenjsko pot moškega, ki je mogel in hotel njuno pri rodno zvezo sankcionirati in je to mogla spoznati za primarno tudi otrokova mati, — a je druga ostala sama s plodom svoje ljubezni — ali je zato vredna obsojanja? Obsojanja zlasti s strani tistih, ki za moškega nezakonskega očeta nimajo Žale besede? To Je 'vojna morala, ki se kaže v vsej nedoslednosti zlasti do žensk. V tis'i sapi, ko zasmehujejo »staro devico«, mečejo kamenje na žensko, ki ii usoda ni naklonila, da bi svoja najnaravmejša čustva izživela v zakonu, marveč je postala mati izven zakona. Proti tej dvojni meri bi se morale boriti vsP žene, pa najsi so same neposredno prizadete ali ne. Ker je pa pravična zakonodaja prvi korak k izboljšanju tega stanja, je prav umijivo, da so r>- poročene matere prav na ta temelj postavile svojo borbo. A. V. Naša ženska domača obrt Trgovski list je 13. julija letos v članku »Ektport naših čipk resno ogrožen« naslovil na naša ženska društva poziv, naj se v zadnji uri zavzamejo za prevažen del naše ženske domače obrti, za čipkarstvo, ki je svoj čas in deloma še danes donašal slovenskim ženskam zlasti v obmejnih krajih trajen vir dohodkov. Ni dvoma, da se bodo vsa ženska društva odzvala temu klicu po zaščiti zaslužka tisočerih žensk na ta način, da bodo izposlovala neoviran izvoz naših čipk in neovirano trgovanje z njim. z zunanjim svetom. Jabolka šel sem na svoj jutranji sprehod po poti, ki je sploh nisem poznal. Bilo je krasno vreme. Jesensko sonce je sijalo tako jasno in toplo kakor v začetku poletnih dni, zrak pa je bil lahek in čist. Urno sem prekoračil stezico med visokimi brezami. Imel sem namen priti po ovinku do majhne postaje ob skupini vil, odkoder je vozil vlak v mesto. Pot mi je bila docela neznana. Bila je tako lepa, tako mična in tako blizu cilja! Na desni se je v soncu kopala hišica, ki ni bila v ničemer podobna vili. Bila je to hišica sred] lepega vrtička. Ustavil sem se pred ograjo ter se ozrl Okoli sebe. Hišica je počivala v nemem pokoju. Pomislil sem: kaj njeni prebivalci še spijo ali pa so že odšli zdoma? Pred hišo je bila vrtna klopica, na klopici je sedela velika punčka z očmi iz steklenih biserov. Vsenaokrog je ležalo rumeno listje, da se je igrača zdela hladna in zapuščena. Stopil sem korak naprej in sem ob3tal. Pred menoj, za ograjo, je bil sadovnjak. V njem so visela z drevesnih vej velika rumena jabolka in zrele hruške. Tik ograje je stala jablana z zlatimi renetami. Ko sem spoznal ta sad se je zgodilo nekaj nerazumljivega. Tiho in previdno sem se ozrl okrog sebe in ko sem položil roko na ograjo, me je prešinila misel: j.Moja mladost! Jabolko moje mladosti! Domislil se se. kako sem kradel jabolka prvič v življenju. S kakšnim veseljem! In kako so mi dišala! Začutil sem kisli sok sadeža med zobmi, uzrl črne pečke — o, sad moje lepe mladosti!« Z naglim okretom sem preplezal ograjo in že sem bil na vrtu. Nekaj trenutkov sem tiho počakal. Nikogar ni bilo od nikoder. Nič se ni zgenilo. Sadov nisem mogel doseči z zemlje, zato sem splezal na jablano, kjer sem si napolnil žepe z zlatim sadjem. Ko se mi je zdelo dovolj, sem se spustil po deblu k tlom in sem planil zopet čez ograjo. Moje srce je utripalo tako burno kakor pred petnajstimi leti — dihal pa sem zdaj z večjo težavo kakor takrat. Pred ograjo je stal resen gospod visoke rasti. Poznal sem ga s svojih jutranjih sprehodov, a tu ga nisem srečal še nikoli, seveda, ko še nisem šel nikoli tod mimo! Bil je videti trd in strog in je z veliko resnostjo spregovoril: »Vse sem videl! — Kradli ste jabolka.« Meni je šlo na smeh. Mislil sem: »Zdaj se moram spustiti v beg! Kakor strela! Drugače bo odpel gospodar velikega psa ali pa me bo lastnoročno prijel za vrat in me bo tako premi atil, da bom za vselej pomnil, kdaj sem obiral njegova jabolka.« Vendar nisem zbežal. Stal sem mirno na svojem mestu in sem rekel strogemu gospodu: »Tako je, priznam, da sem kradel jabolka. Napolnil sem si z njimi vse žepe in nisem že dolgo let imel takšnega užitka! Pomislite, pet minut sem zopet čutil utrip življenja in radosti svoje mladosti, svojih otroških let Ali ni to vredno takšnega zločina? želite morda pokusiti jabolko? Zlate renete so!« Ošinil me je s strogim očesom, jaz pa sem vzel jabolko iz žepa in sem ugriznil vanj. potem pa sem nadaljeval svojo pot z nabitimi žepi nakradenega sadja, čigar teža mi je vlekla hlače k tlom. Na ovinku ograje sem se ustavil v dvomu, kam naj zavijem. Ozrl sem se okoli sebe. Strogi gospod je stal še vedno na svojem mestu — ne, ni več stal! Stopil je na ograjo ter iztegnil svojo roko po sadežu na jablani Ni ga dosegel in ga ni mogel utrgati. Moja duša pa se je topila od veselja, kajti videl in vedel sem, da se bo strogi in resni gospod v naslednjem trenutku zavihtel čez ograjo in bo splezal na drevo kakor jaz. Nis?m ga hotel motiti v njegovem početju. Nadaljeval sem pot in jedel ukradeno zlato reneto. Bila je kisla, kakor sveže jabolko moje mladosti. . . Pri okencu za alimente »Annie Bates, dva dečka, prosim,« Je dejala ženska pri okencu. Stari knjigovodja je iztegnil kazalec in šel skozi register od imena do imena ter odvrnil: »Obžalujem. Za vas ni nobenega nakazila. Naprej, prosim?« »Kaj pa to pomeni?« se Je zavzela ženska pri okencu. »Saj vam pravim, da Imam dva sinova. Ce ne verjamete, stopite z mano domov, da se boste p tem prepričali na lastne oči!« »Kar se vere tiče, nič ne trdim«, Je odvrnil stari knjigovodja. »Nisem rekel, da ni tako, kakor vi pravite, ampak v mojem seznamu ne najdem vašega imena. Zato vas prosim, da me ne zadržujete v mojem poslu, saj vidite, da čakajo še druge v vrsti.« »Kaj me brigajo vaši seznami! Prisežem, da se ne ganem z mesta, dokler ne dobim tega, kar mi gre! Prejšnji mesec je prišla po vzdrževalnino za otroka moja sestra, ker sama nisem imela časa. Dobila je denar brez oklevanja. Pripeljala bom priče, če ne verjamete, da je bilo tako.« Pred okencem je nastalo mrmranje, Vse ženske, ki so čakale na izplačilo, so potrdile, da govori Annie Bates resnico. Zato je stari knjigovodja še enkrat vzel knjigo v roke in vprašal: »Kako se že pišete? Annie Bates?« Zopet je šel s prstom po registru od imena do imena. In da ne bi bilo njegovo iskanje zaman, je iztegnila svoj vrat skozi okence tudi prosilka. »Dva dečka!« je dejala. »Rojena dne 5. prejšnjega meseca«. »Kaj obadva obenem?« je vprašal knjigovodja z začudenim obrazom. »Tako Je. Prišla sta na svet kot dvojčka.« »Preklete babe!« Je zarentačll knjigovodja ob tem pojasnilu. »Zakaj pa nista tega takoj povedali?« Odložil je register za nezakonske otroke svojega gospodarja ob stran in Je segel na drugo polico po posebno knjigo. »Ce sta dvojčka, sta zabeležena v seznamu za dvojčke, ne pa za anojčke, te M razume!« K temu pa Je vsekakor treba todi pripomniti, da so naša ženska društva že od nekdaj podpirala domače čipkarstvo. Stalno ao propagirala, naj sleherna slovenska in jugoslovenska ženska upošteva domačo, ročno izdelano čipko, « katero naj krasi sebe in svoj dom. Splošno žensko društvo je leta 1926. na svoji veliki razstavi na velesejmu velik del prostora posvetilo ročnim izdelkom naših žensk, Osrednji zavod za ženski domači obrt pa je imel tudi lep prostor za razstavo svojih izdelkov. Ob priliki te razstave Je izšel almanah »Slovenska žena«, v katerem Je pod zaglavjem »Iz zgodovine idrijskih čipk« opisano delovanje čipkarskih šol v Jugoslaviji. Teh je bilo tedaj v Sloveniji 11 z 720 učenkami. Zanimivo bi bilo vedeti, v koliko smo odtlej v tem pogledu napredovali. Vsekakor je tedaj zavod izobrazil na leto lepo število učenk, ki so tudi po končani šoli ostale v stalni zvezi z zavodom, od njega prejemale naročila in z delom napredovale v prvovrstne delavke in nekatere celo v prave umetnice. Mnogo delajo, z velikim veseljem in s spretnostjo tako da je po pravici naša čipka zaslovela izven domačih meja. Z Osrednjim zavodom pa so bila v stalnem stiku tudi naša ženska društva in ko se je izkazalo za potrebno, je Splošno žensko društvo že pred leti v vlogi na trgovinsko ministrstvo prosilo za prosto ali vsaj znižano carino na uvoz lanenega sukanca za izdelovanja čipk, toda naletelo je na gluha ušesa. Ce pa pogledamo malo bližje naSo čipkarsko trgovino, vidimo, da si sicer prizadevamo za izvoz naših čipk, da pa trgovina z njimi v lastni državi ni organizirana, da, celo v njih ožji domovini Slovenji ni taka, kakor bi morala biti. Po naših letoviščih in zdraviliščih, kjer se zbirajo odlični gostje iz mnogih držav, paberkujejo naše čipke ob cestah, obešene na plotovih ali na vrveh, napetih v parkih od drevesa do drevesa. Prodajajo jih revne prekup-čevalke. Včasih so te čipke prvovrstne, včasih pa vse kaj drugega kakor to ln kvarijo ugled strokovno izdelani čipki Taka improvizirana trgovina niti najmanj ne da slutiti, da imamo Slovenci prvovrstne čipke, izdelane pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom. Zveza gospodinj je že razposlala na uprave naših kopališč in zdravilišč prošnje, naj pripravijo našim čipkam sicer cene, a lične prodajne prostore. Vsak tujec namreč rad ponese iz krajev, kjer se je mudil spomin domov. Kaj je za spomin lepšega kot izdelek, tipičen za kraj in narod? V nekem malem slovenskem podeželskem kraju so neki Angleži nekoč mimogrede pobrali vso zalogo čipk za spomin na svoje potovanja po Sloveniji Zveza gospodinj }b priredila dva razstavi domače umetne obrti, zadnjič na lanskem pomladanskem velesejmu ln vsaka se je udeležil tudi Osrednji zavod s svojimi izdelki Zveza gospodinj je to storila zaradi tega, ker se zaveda, da je treba predvsem organizirati domači trg, pretehtati želje in okus kupujočega občinstva, a tudi tujce opozoriti na naše izdelke Od ljubiteljev in poznavalcev slovenske čipk« je prejela v razstavo zbirko slovenskih prtičev in prtov, izvezenih po izvirnih slovenskih motivih, obšitih s klekljano čipko prav starega slovenskega vzorca. Vsa zbirka je bila zelo učinkovita, in bi bila razprodana, če bi bila naprodaj. Tako pa je bila le poučen kažipot našim delavkam, in pa dokaz, da imamo tudi Slovenci pestre vzorce, ki so prav tako lepi, kot izdelki Srbkinj in Hrvatic, le da nimajo svoje posebnosti ir. značilnosti. Najprej bi bilo treba organizirati prodajo preo /sem doma že iz razloga, ker Je trgovina z inozemstvom v vseh panogah zelo težka, zlasti še v današnjih prilikah, ko je vsaka država več ali manj avtarkič-no usmerjena, in vplivajo na mednarodno trgovino tudi politične spremembe. V čipkarstvu vsaka država daje prednost svojemu, ker ima skoro sleherna svoje tipične čipke. Idnjske čipke, delo slovenskih žensk, so zaslovele po vsej Italiji, ter jih Italija uvaja v svoj trg. To bo tudi vzrok, da je odrekla kontingent sorodnim izdelkom iz Jugoslavije. Pričakovati je da se bodo ženska društva med prvimi zavzela za naše čipkarstvo, da mu s smotreno organizacijo domačega trga pripomorejo do večjega razmaha doma. Za izvedbo pomoči dajejo najboljši vzgled Srbkinj e in Hrvatice, ki so preko društev in zadrug uveljavile svoje proizvode doma in v tujini Vsak popotnik — tujec rad obišče lepo urejene hrvaške in srbske trgovine z narodnimi izdelki Društvom pa vsekakor morajo pomagati predvsem oblastva. Ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo naj posveti največjo pažnjo uspevanju našega čipkarstva. Narodni zastopniki pa naj bi se čim prej oglasili v narodni skupščini in pojasnili, da je slovensko čipkarstvo nele naroden izdelek temveč tudi važna gospodarska panoga, od katere zavisi dobrobit premnogih naših kmečkih družin. Našim ženam vseh slojev pa kličemo: Svoji k svojim! podpirajte z nakupom domače čipkarstvo! Polovica moževe plače naj pripade ženi Organizacija poročenih žensk v Angliji j«? dovršila načrt zakona, ki bo, kakor poročajo londonski časopisi, predložen angleškemu parlamentu na prihodnjem zasedanju. S tem zakonskim načrtom zahtevajo angleške ženske odobritev pravice na polovico moževih dohodkov in utemeljuje to zahtevo z enakopravnostjo in enakovred nostjo ženske delovne moči z moško v rodbinskem življenju. Organizacija poročenih žensk pa zahteva pravico na razpolaganji s polovico moževe plače le za tiste ženske, k: same vodijo gospodinjstvo, ne pa za »parazite«, ki samo t reši jo moževe dohodke, ne nudijo pa mu nobene pomoči pri vzdrževanju rodbine. Postani ln ostani član |VodnikovedruZbeZ BOJHHUKH CTAHOSH BOAHMUA Še o Iflaginotoui Slika ndro Iz nendmOi krajev Pred kratkim smo objavili nkaj, v tem i-a petem mednarodnem položaju še poaebno zanimivih podatkov o mogočnem utrdbenem pasu ob francoski vzhodni meji. Po uglednem " listu 2>Sunday Dis- patch« posnemamo dam s še nekaj podrobnosti. Maginotova linija je nevidna ,ali je, kakor pravi omenjeni londonski list izipre-anenila Francijo v otok, popolnoma ločen od njenega vzhodnega sosedstva. Kakšna je ta linija, kakšen je ta obrambni zid, vedo samo tisti, ki so kot vojaki služili v teh utrdbah, če se razmotriva hladno, se zdi, da je ta črta nekaj takega, kar obstoji samo v domišljiji in da si je sjvar izmislil pisec fantastičnega romana. Toda to ni domišljija, marveč stvarnost. Dolga je kakih 900 kilometrov, gre od Memker-quea do Švice, čez visoke Alpe in se izgublja v pogerski meji nekje pri ženevi. To obzidje ni tako, kakršna so druga obzidja. Nahaja se pod zemljo. Na površini ga je komaj mogoče opaziti. Tujec, ki se mu približa, more videti samo na ■vsakih nekaj sto metrov majhen griček, ki zakriva topove. Ti topovi bi, če bi začeli bljuvati ogenj, ne pustili izven ognjene mreže niti ene pedi zemlje pred s:boj. V primeru vojne bi stroji-roboii nabijali te topove in užigala bi jih elektrika. Steklene oči periskopeve bi opazovale zemljišče in kontrolirale učinkovanje topovskih strelov. Na vs:j dolžini črte se nahaja 14.000 glavnih topovskih položajev. Nadzorniki teh topov sede globoko pod zemljo in so zavarovani na vs' mogoče načine. Do njih ne morejo prodreti niti krogle iz pušk, niti granate niti bombe. Celo če bi tri najtežje granate udarile v istem trenutku ni isti kraj, bi ne prebile nad en meter deb- lega betonskega zidu, ki varuje te ljudi. Niti plin ne more prodreti do njih. Zračni prkisk je v notranjosti zidovja večji kakor zunaj in to zadostuje, da plin ne more prodreti v zidovje. Vojaštvo more tako v zidov ju opravljati vs« svoje delo brez plinskih mask. Ni eksplozije, ki bi megla pretrgati električne kable in telefonske žice. Za primer nepredvidene nesreče na je vsak vod že vnaprej opremljen 7. dvema žicama. Da bi udarila kro-gia iz puške sk<>zi odprtino za topovsko cev, in ubila vojaka pri tonu, je izključeno, ker takih odprtin sploh ni. Topovski og nj vodijo artiljerijski oficirji. ki se nahajajo daleč proč od topov, na drugem kraju črte v hermetično zaprtih zavetiščih .odkoder pa vidijo ozemlje pred seboj in okoli topov z daljnogledi. Na zemljevidih kontrolirajo vse polje, tako da je mogoče sistematično obstreljevanje vsakega pr-dela.. Ko vidi oficir, kateri predel ie treba obsuti s točo granat, pritisne na gumb, povelje se tako prene-so v kaze mate in topovi začno svoj delo. Da bi plin iz topov ne nadlegoval top-ničarjev v kazematah. ie poskrbljeno za kar na j točne ie dovajanje svežega zraka v kazemate. Topovske cevi se avtomatično hlade in prazni tulci se avtomatično izmeta vajo. Ce bi sovražnik vdrl v črto Kolikor se more predvidevati, je izključno, da bi sovražnik mogel zavzeti ka.k del te obrambne črte. Toda poskrbljeno je tudi za ta primer, če bi sovražnik zavzel d Ice črte ali topovsko kazemato, se more ta del takoj izločiti iz celote, in se izolirati tako, kakor se n. pr. izolira de lladje, v katerega je vdrla voda. Ko je izolacija izvršena, pritisne tam zadaj, kakih 30 kilometrov ze črto v skritem zavetišču, za to določeni oficir na gumb in del u-fTdb, ki ga "e zavz 1 sovražnik zleti v zrak z vsem vred, kar se nahaja na njem. V bližini topovskih kazemat, na nekaterih krajih celih 30 metrov p:d njimi, žive vojaki, ki ravnajo a temi topovi. Tu imajo postelje, hrano, radio, telefon in dva rezervna topa. Top v kazemati morejo nabiti na ta način, da posebna napra/va spusti top doli k njim, kjer ga nabijejo, nakar se top zopet dvigne v kazemato, sproži m takoj zopet vrne navzdol. Trije vojaki kontrolirajo vsaiK topovski položaj. V vojnem času bodo ostajali na svojih položajih po tri dni. S hrano in m uničijo bodo oskrbljeni za daljši čas. Zgrajeni so posebni podzemski hodniki za premikanje vojaštva, tako da se vrS zamenjavanje posadke posameznih kazemat, ne da bi se prikazal tudi le em sam vojak rta površini zemlje. A M bi bil mogoč nemaidten napad na to obramlno črto? Tisti, ki so jo zgradili, pravijo, da je popolnoma izključno, ker jo varujejo nevidne oči. Ponoči se plete na- metmv daleč, eo aele trdnjavo, po predorih s prvimi položaji. Potem takem ni to ozek pas, ki bi ga sovražnik mogel z lahkoto zavzeti. Vse to pa Je tako dobro skrito v zemlji, da nthče ne more niti sanjati, odkod bo začet bruhati ogenj kak skrit top. Kako široki so pcxteearasBd hodniki, m mora presoditi. po dejst/vu, da so pukJtanl po njih železniški tiri, po katerfli efchtrfr ne lokomotive prevažajo vlake % m«mirijo in drugim vojnim materi jalom. Vaafca utrdba je oskrbljena z ogromnimi mi. Tudi če bi bila odrezana od y& ta, bi se vendarle mogla držati meseca In mesece, ker bi imela dovolj municij« tn hrane. V vsaki utrdbi se nahajajo tudi ne zaloge živil za civilne ljudi, tako da se bodo mogli tudi kmetje, ki živijo v podrod- Pogled na utrdbe od zgoraj vzkrižno po vsem ozemlju in nad njo gosta mreža infrardečih žarkov. Naj se približa človek s katerekoli strani obrambni črti ,ga zadene tak žark. V tistem hipu zazvoni' zvonec v vseh topovskih kupolah in v trenutku je moštvo na svojih mestih. In ta obrambna mreža j? nevidna. Niti najmanjša lučka je ne izdaja in nič ne kaži da so branilci neprestano budni, ker so imfrardeči žarki nevidni. Podnevi pa nadzirajo vso okolico periskopi in alarmni signali zapoio ob vsakem sumljivem gibu v okolici obrambne črte. Niti ptič ne more leteti v določ ni razdalji od topovski kazemat, ne da bi ga opazili z več strani. Maginotova črta pa ne obstoji samo iz topovskih kunci, periskopov in mreže infrardečih žarkov, marveč j= pod zemljo še cel labirint raznih zgradb in prostor-.v. Zadaj za artiljerijo, kakih 30 do 40 kilo- P^srez Magisaotove obrambne eJte pod zemljo noBPUiHHA 3£MA?E MYHMLVV1 reveža zaprh v svinjak. Ker niso moali ugotoviti not«ne-ea kolovodja, kj naj bi se pokoril za vse, so obsodili pač vse moške iz Vilagosa, posebno še. ker so se sami s svojim dejanjem naravnost bahali. Težava pa je v tem. da je v vaški ječi prostora samo za tri moze in tako bo trajalo nekaj časa. proden bodo vsi obsojenci odsedeli svojo kazen. Pot stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! VSAK DAN ENA Žvečilna guma na Angleškem Londou£a statistiki so izr»8m»M, de prežviče Anglija vsako leto 1-7 milijarde MrvojSkov žvečilne gume, vsak dan torej okroe 1-3 milijona. To predstavlja vrednost več nego 1 milijona funtov šterlingov na leto. V Zedinjenih državah potrosijo za ta »užitek« eveda še dosti več. Ameriška potrošnja žvečilne gume je 25-kraž večja. Z 21 leti Šestkrat mati T Longmontu v Kanadi Je Sate tl-leta* Jem Penine, žena nefcegn potfrjdahkcgi delavca, rodila svojega šestega ntrofca. Prvič je postaje mati. ko M ie t>3o komat 11 i ZA SMEH IN KRATEK CAS »ViSte, ta grad ae EgaRfiS ssaf pnA* nftlk »Ah, aH a» b3B tffei&t« Kakor Iz svetega pisma Iz Palestine je odšel na turnejo po Evropi fidovski balet, ki predstavlja___ iz svetega pisma. Ta čas se modi ▼ Londonu te zbuja veliko poHaenort Neki ameriški učenjak je v znanstvene namene vzredil piščanca v steklenici. Društvo za zaščito živali ga je tožilo mučenja živali, d^mur je odločno oporekal. O stvari bo odločilo sedaj sodišče »Izvleči jih moramo, šest. spodaj in sedem zeoraj!« >To je trinajst zob! Izvlecite še enega« sem namreč praznoveren!« (Journal) Očetje te starejši bratje demonstrirajo proti »tlačiteljem« in zahtevajo pravico »samoodločbe« za ohranitev svojega roda, njih otroci oziroma mali bratje In sestre pa nemoteno zahajajo v šole, kjer jih uče v njihovi materinščini ... Tako je v oz»mljn sudet-skih Nemcev. In nobena lažniva nsta ne morejo zavijati teh dejstev ter jih spravi« ■ sveta, nihče ne more dokazati, da bi češka večina ne nudila nemški manjšini istih možnosti za ohranitev lastne narodne kulture, kakor jih nudi sebi ZA HLADNO JESEN — TOPLEJŠA OBLAČILA! Oglejte si novo zalogo jesenskega in zimskega blaga za obleke, površnike, suknje itd. pri tvrdld DRAGO SCHWAB Ljubljana — Aleksandrova cesta štev. 7. Izgotovljena oblačila vedno na zalogi. Lastni izdelki! Lasten modni salon! Znanost ali mučenje živali? ANEKDOTA Crebfflon Je bil pisatelj Številnih ffiwfc» nth romanov in z njimi si Je zashižil mnogo denaz-ja. S tem se Je bahal nekega te® pred Rousseaujem. češ da je njegov zaljA-nik v zadnjem mesecu prodal že če^srta izdajo njegovega najnovejšega dela, med tem ko ni v istem času šla v denar niti prva naklada Rouseaujeve »Nove Hek>4-se<. — »Nu, seveda,« je odgovoril Roo-seau mirno, »lahko si predstavljamo, da gre letno najmanj milijonkrat več želoda nego ananasov — toda kdo ga jč?« 4 zmage naših atletov — Jugoslav^a vodi sa 10S točke pred Grčijo Beograd, 17. septembra. Danes ob 15. se je na igrišču BSK pričel drugi dan IX. balkanskih iger. Zanimanje je bilo izredno, čemur je znatno pripomoglo lepo vreme. Med gledalci je bilo zlasti mnogo srednješolcev, ki so prispeli z najrazličnejših krajev naše države. Skupno je bilo navzočih okoli 8000 ljudi. Naša reprezentanca danes ni mogla nastopiti kompletna; manjkala sta inž. Ste? inik in Despot, kljub temu pa so se naši zastopniki borih odlično in so zasedli štiri prva mesta. Posrečilo se nam je zadržan še zmerom 10 točk naskoka pred Grki. Po današnjih disciplinah je stanje za prvenstvo balkanskih držav naslednje: Jugoslavija 78.5, Grčija C8, Rumunija 38, Turčija 19.5, Albanija 1. Tehnični rezultati so bili naslednji: 200 m predtekmovanje: 1. predtek: 1. Kling (J) 22.4, 2. Andreanis (G) 22.7, 3. Dejenariu (R) 22.8; II. predtek: 1. Jor-dache (R) 23.2. Lambrakis (G) 23.2, 3. An-drealis (G) 23.3. 400 m z zaprekami predtekmovanje: I. predtek: 1. Mantieas (G) 57.2, 2. Pleteršek (J) 57.6. 3. Lapusan (R) 57.7; II. predtek: 1. Erlich (J) 58.9, 2. Hajdigeorgiu (G) 59.5, 3. Keleri (A) 61. Met diska: 1. Svllas (G) 49.60 m, 2. Kleut (J) 46.18 m, 3. Floros (G) 45.32 m, 4. Ha-valetz (R) 43.65 m. 5. Kovačič (J) 42.53 m, 6. Borcoman (R) 41.70 m. 5.000 m: 1. Krevs (J) 15:35.4, 2. Nitas (G) 15:49, 3. Dinu Cristea (R) 16:02.1, 4. Arfan (T) 16:06, 5. Arvanitis (G) 16:21.4. Naš Kotnik je vodil 8 krogov, kmalu nato pa je popustil zaradi stare rane in se je nezavesten zgrudil ter so ga odnesli s tekališča. Kotnik je seveda odstopil in z njim je ta točka izgubila visokega favorita. Veliko senzacijo predstavlja tudi le 3. mesto Dinu Cristea, ki so mu dajali poleg Kotnika največ nad na zmago. Skok v daljino: 1. Dr. Lambrakis (G) 6.94, 2. Paterakis (G) 6.91, 3. Stoichitescu (R) 6.74. 4. Radonie (J) 6.54.5, 5. Lazare-vič (J) 6J52.5. 200 m finale: 1. Kling (J) 22.5, 2. Andre-alis (G) 22.6, 3. Lambrakis (G) 22 6. 4. Dejenariu (R) 23.2, 5. Jordache (R) 23.2. Met kladiva: 1. Gojič (J) 47.10 m, 2. Biro (R) 45.60 m. 3. Petropoulos (G) 42.55 m, 4. Majetič (J) 40."S r.-, 5. Catona (R). 400 m zapreke finale: 1. Manf cas (G) 56, 2. Pleteršek (J) 57.3, 3. Erlich (J) 57.8, 4. Hadjigeorgiu (G) 58.9, 5. Lapusan (R) 59.5. Balkansta štafeta (800 X 400 X 200 X 100): 1. Jugoslavija (Goršek, Nikhazi, Kling, Bauer), 2. Grčija, 3. Rumunija. Stanje točk po drugem dnevu: Jugoslavija 78.5. Grč a 68, Rumunija 36, Turčija 10.5, Albanija 1. ^^ š'- ^« v VaraMinu, Zemusm in Split« — Ostali figaši počivcfo do oktobra Četrto kolo v ligi jemljemo po obrokih: :,rvo polovico tekem so naknadno zdrobili še v dva dela, danes pa je le na sporedu vsa drufi polovica. Iz gornje hiše sodelujeta Jugoslavija in Hajduk, ostali štirje partnerji se nahajajo bolj v pritličju tablice. Velikih sprememb ne bo, tudi neglede na izide posameznih srečanj. Današnji spored obsega te pare: Slavija (¥) — Jedinstvo Varaždi.ici igrajo že četrto tekmo doma tia svojem igrišču. Iz dosedanjih treh so izbili vse a eno samo točko, ono, ki so jo odvzeli Hajduku. Hašku in Gradjanskemu. so prepustili obe. Jedinstvo ni moštvo kalibra prvih treh letošnjih gostov v Varaždinu, zato je precej verjetnosti, da bodo tokrat Varaždinci popolnima uspeli. V takem pmneru bi se varažJinska Slavja plasirala pred Ljubljano. Sparta Jugoslavija Zemr.r.čani ro šli po svojo piko, ki jo jrnajo v tablici po treh tekmah, v Skop-Ije. To bi dalo misliti, da so doma še posebno nevarni. V resnici so na domačih tieh zgubili že obe odigrani tekmi. Z Baskom tesno 0 :1, mnogo izdatneje s Haškom. 1 :5 Beograjski »rdeči« bi morali torej že precej slabo zaigrati, če naj bi j;m Sparta odvzela tudi samo eno točko. Rdeče bi zmaga 2 : 0 postavila na prvo mesto v tablici, že 1 : 0 bi zadostoval, da se postavijo točno ob bok Bsku, sedanjemu prvomestniku. Ker je zmaga Jugoslavije več ko verjetna, je enako verjetna tudi ta najbistvenejša trenotna sprememba v tablici. ' Hajduk — Slavija (S) Sarajevčani gredo na kratek obisk k svojemu najbližjemu sosedu v Split. Med njima ne vlada prisrčno razmerje bližjih sosedov in je prišlo že marsikaterikrat cb njunih srečanjih do hujših reči. Je pa rr ;d tema tei .aecema že skoro ukoreninjen običaj, da pospravi vsak na svojem igr -:ču obe točki. Tako je bilo tudi Ir.ni: na;prej 2:1 za Slavijo v Sarajevu, potem pa 3:1 v Splitu za Hajduka. Po tem sodeč bo Hajduk prišel drevi s petimi pikami in boljšim količnikom pred Baska. Rekbi torej, da bodo zmagali Jugoslavija. Slavija v Varaždinu in Hajduk. Če bo rcr tako, bosta avanzirala varaždin-ska Slavija in Hajduk za .eno mesto navzgor Jugoslavija pa, po izdatnosti zmage. s sidaj četrtega na prvo ali na drugo mesto. ★ PrVCnStVO LNP Današnji spored tekem za prvenstvo L NT je izredno pester in bodo igrali na skoraj vsem področju podsaveza. Podsa-vezni I. razred se bo predstavil z osmimi srečanji, razen teh pa so še prvenstvene tekme nižjega razreda, rezerv in juniorjev. Spored je razdeljen takole: V ob 16. tiri na igrišču Herme-!sa He2rs3t?s=-*Kovissar, pred-tekma ©b 14-33 — na igrišču Kšeke eh 16, Reka~-§v©boda, predtekma ob 14*5© — na Igrišču Jadrassa ob "I ;V? -> - 37 B 19 20 21 22 23 24 mm 25 mm im 26 27 □ □ 28" — 29 30 31 Vf';'* .■ 32~ te™ 34 H 3l\ "f. 35 Lj □ o Besede pomenijo: Voduravno: 1. turški sultan; 8. kum; 9. pesnitev; 11. velik igralec; 12. nota; 13. neznosne sanje; 15. moško ime: 17. prvi letalec; 18. židovski učenik; 19. italijanska kolonija; 24. zaimek; 25. žensko ime; 26. okrajšava za atmosfero; 27. moško ime; 28. del krave; 29. pritrdilnica; 30. žensko ime; 32. kvarta; 33. električen tečaj; 35. špansko mesto. Navpično: 2. sibirska reka; 3. pekovsko orodje; 4. ime slovenske filmske igralke; 5. merilo; 6. površinska mera; 7. bajeslovna kraljica; 10. detonacija; 12. premikanje, 14. moško ime; 16. sorodnica; 20. vrsta peciva; 21. velika piščal na paro; 22. običaj; 23. slov. slikar; 31. ruska reka; 33. ploskovna mera; 34. okrajšava za, anno. domini'; 36. dobra jed; 37. čut. Rešitev križanke št. 43 Vodoravno: osa, abuna, sabor, ar, Heb, po, kot, se, Američani, ak, nad, en, Nil, ta, Bojer, Azija, A bo. — Navpično: Osaka, as, Abesinija, bob. Ur, ano, ah. roman, Penat, Idaho, Eva, noj, le, bi, Ra. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Celjski mestni svet Gradnja justiene palače — Težkoče z gradnjo stanovanjskih hišic — Preureditve magisUf.tnih in policijskih prostorov — Razširjenje električnega omrežja Celje, 17. septembra. Celjsiki mestni svet je imel v petek zvečer prvo redno sejo po počitnicah, ki je trajala štiri ure. Župan je v začetku poročal. da je določilo ministrstvo pravde 5.0C0.0U0 din kot prvi znesek za gradnjo justične palače v Celju. Občina bo poskusila i/poslovati izplačilo tega zneska na račun kreditov za javna dela. Akcija za ponovno ustanovitev carinarnice v Celju se nadaljuje. Ljubljanska železniška direkcija je že poslala generalni direkciji drž. železnic načrte za preložitev železniške proge in odstranitev obeh železniških mostov v zve/i z rcgulacijo Savinje v šesti etapi. Mestna blagajna je izkazovala 31. avgusta 21,403.287 din dohodkov in 20,942.098 din izdatkov. Od prebitka v znesku 461,189 din bodo porabili 200.000 din za Delavski dom. Dohodki mestne občine, ki so v proračunu predvideni v znesku 7.475.598 din. so znašali do 12. t. m. 3.388.884 din. Finančni odbor. Aeroklubu v Celju je bila odobrena podpora za letalski miting v znesku 1.000 din, za mednarodni kongics Pax Romanac pa je bila določena podpora v znesku 300 din. Mestna občina je po-krcnila akcijo za gradnjo stanovanjskih hišic /a člane Pokojninskega zavoda in za druge interesente ter je nameravala najeti zadevno posojilo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Pogoji za tako posojilo pa so pretežki in jih občina ne more sprejeti. Zato bo napotila interesente, naj stopijo zaradi gradbenega posojila neposredno v stik s Pokojninskim zavodom ali pa s celjskimi denarnimi zavodi. Z otvoritvijo novega mestnega kopališča v Delavskem domu bo / 18. septembrom opuščeno dosedanje kopališče v Batičevi hiši v Ipavčevi uiici. Občina bo v smislu pogodbe izvršila nekatera popravila v Batičevi hiši. Stroški za preureditev \Vinklerjeve hiše v Gosposki ulici, ki jo je kupila mestna občina m namestila v njej del svojih uradov, su bili proračunani na 80.000 din in so se zaradi nekaterih novih del /višali na 152.516 din. M. s. Gologranc bo predlagal zadevne račune. Stroški za obnovo pročelja mestnega poglavarstva in za preureditev odnosno obnovo magistralnih prostorov in sejne dvorane znašajo 68.375 dm. Občina bo preuredila vodovodno delavnico na ma-gistratnem dvorišču v dvosobno stanovanje za hišnika. Za sodni in občinski arhiv bo uredila 'dva oddelka na magistratnem podstrešju. Dosedanje hišnikovo stanovanje v starem dvoriščnem traktu bo preuredila zu policijske pisarne Sedanjo policijska pisarna v pritličju starega dvoriščnega trakta bo služila namenom zračne obrambe. Sobo poleg sedanjega arhiva v pritličju bodo uporabili za razširjenje policijskega zapora. Vsa ta dela bodo stala 91.790 dinarjev. Gospodarski odbor. Vojašnico kralja Petra bodo priključili na mestno kanalizacijo. Za nove uniforme, plašče, čepicc in čevlje za organe varnostne straže je določil mestni svet 68.900 din. Občina bo tudi nabavila obleke za uradne in šolske sluge. Nadalje bo občina pri TPD nabavila 237 ton premoga in 170 ton koksa. Ostale večje količine bo nabavila pozneje. Občina jc začasno opustila nameravano gradnjo ceste Celje-Lokrovec, ker posestniki ne marajo odstopiti potrebnega zemljišča, čeprav so že mnogo let prosili za giadnjo te ceste. Kmetijski odbor. Občina bo prispevala posestnikoma Martinu Gračnerju in Antonu Turnšku po 750 din, posestnikoma Vin-cencu Jurharju in Antonu Hriberniku pa po 1.000 din za napravo gnojišč. Predsednik mestnega avtobusnega podjetja m. s. Fazarinc je podal bilanco tega podjetja za čas od 1. januarja 1937 do 31. marca 1938. Finančni položaj podjetja se je izboljšal in bo podjetje menda že v nekaj letih brez dolga. Odbor za občinska podjetja. Mestna elektrarna bo podaljšala električni vod k 15 posestnikom na Ostrožnem, k hišam za vilo »Fortuno« na Sp. Hudinji in k hišam v Zavodni tik ob mestni meji. Posestniki bodo morali kriti del stroškov in prispevati po 400 din v mesečnih obrokih. Razširjenje električnega omrežja v Tremerie. Košnico in na Polule, ki bi stalo okrog 200.000 din, je mestni svet zaenkrat odklonil. Pred Delavskim domom na Vrazovem trgu bodo namestili kandelaber z električno svetilko, ki bo stal 7.700 din. Me^ni svet je ugodil prošnjam raznih posestnikov za priključek na mestni vodovod. Gradbeni odbor. Mestni svet je odobri! parcelacijo stavbišč Ljudske posozilnice poleg Vehovarjeve tovarne ob Kersnikovi ulici. Ga. Albina Vebrova bo dala podreti hišo v Gosposki ulici, kjer se je zgodila pri rušenju pred nekaj tedni smrtna nesreča. in bo tam zgradila novo hišo. Proti re-verzu bo smela zgraditi enonadstropno hišo v sedanji stavbni črti, a se bo morala zavezati, da bo v primeru potrebe, najmanj pa v 15 letih umaknila hišo na regulacijsko črto in zgradila še drugo nadstropje. Pravni odbor. V članstvo mestne občine so bili sprejeti orožniški narednik v p. Josip Goriup, narednik-vodnik v p. Jakob Krecenbaher, železniški uslužbenec Franc Jerše, trgovski pomočnik Franc Sorman, zlatarski pomočnik Viktor Kodre in občinski uslužbenec Alojzij Dravinec. Obrtni odbor. Mestni svet je izrekel krajevno potrebo za gostilniško koncesijo Mihe Brenkoviča na Sp. Hudinji in odobril novi pravilnik za postreščke. V tajni seji je bila sklenjena pragmatična namestitev magistratnega komisarja Viljema Korena in sistemizacija mesta kon-ceptnega uradnika pri mestni policiji Ivana Velita vrha. Za blagajničarko v novem mestnem kopališču v Delavskem domu je nameščena Klara Planteu, za strojnika pa je nameščen Viktor Cajhen. Mestni svet je zvišal mezde vsemu delavstvu mestne elektrarne. Zanimiva tiskovna pravda v Celfn Celie. 12. septembra Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se jc zagovarjal v petek g. B"gdan Pušenjak, predsednik mladinske organizacije JNS v Slovenjgradcu, ki so ga obtožili štirikratnega prestopka po čl. 52. zakona o tisku: Ivan Smolčnrk. trgovec in predsednik sreskega cestnega odbora v Slovenjgradcu. Ivan Tcuerschuh, ravnatelj meščanske šole in predsednik organ. JRZ v Slovenjgradcu. ter dr. Jože Picej, zdravnik, posestnik in župan v Slovenjgradcu. Bogdana Pušenjaka je zagovarjal odvetnik g. dr. F mest K.alan. Obtožba je očitala g. Pušenjaku, da je objavil v tedniku »Novi dobi« v Celju z dne 24. decembra 1937 glede Ivana Smolč-n:ka pod naslovom »Ceste v slovenjegra-škem srezu« med drugim. »Ob tej priliki pa tudi javno vprašamo g. Smolčnika. ali mu jc znano, da so se za razne prevoze cestnega odbora fingirali računi, in ali so mu tudi znane osebe, ki so bile soudeležene pii tem kaznivem dejanju? Sicer bomo prisiljeni mi, da spravimo na dan vse te zanimive zadeve in prikažemo pred sodiščem v pravi luči. kako se je tukaj delalo v blagor domovine in naroda.« Dalje je objavil v istem listu z dne 7. januarja t. 1. pod naslovom »Gradnja mostu« naslednje: »V jeseni so na tukajšnji banovmski cesti podrli stari leseni most in na njegovem mestu pričeli graditi nov železobetonski most. Stari most, ki jc bil zgrajen iz dragega ni napredek godbenikov, ki so koncertne komade odlično izvajali. Sv. Planina je v nedeljo vnovič prepričala, da je ne le privlačna višinska, temveč tudi prav primerna planinska postojanka za društvene prireditve večjega obsega, za kar jo usposablja predvsem prostornost udobnega hotela Ana. Ko bo Sv. Planina v kratkem zvezana tudi po telefonu z ostalim »vetom ter se bo morda le v doglednem času pričela tudi gradnja prepotrebne vozne ceste, bo ustreženo tujskemu prometu tudi v tej smeri. Ne dvomimo, da bodo krajevni činitelji posvetili vso pozornost tudi tujsko-promet-nemu napredku Sv. Planine, ki to v polni meri zasluži. macesna, je bil dolg 32 in širok 6 metrov ter so zanj izkupih reci in piši 470 dinarjev. Mislimo, da je bila že vrednost samega lesa precej večja in bi bih iahko izku-pili precej večjo vsoto, če bi bili prodajo mostu objavili, kakor je to bil vedno običaj. Ako pa res ni bilo večjega ponudnika, naj bi bi bili odgovorni čin i te1, j i pač rajši podarili les ubogim siromakom, da bi jim ne bilo treba prezebati v zimi.« Glede Teuerschuha in di. Piceja je objavil g. Pušenjak v »Novi dobi« z dne 3. decembra 1937 pod naslovom »Proslava državnega praznika« med drugim: »Mnogo upravičenega razburjenja je povzročilo dejstvo, da so ob pričetku proslave hoteli zagrizeni slovenjegraški »Jeruzalemci« ti z of'ro sliko našega kralia Petra II ' Energična intervencija sokol-skih odbornikov pa je preprečila to izzivalno početje, ki predstavlja pravi insult na naše največje narodne svetinje. Res skrajni čas je že, da se naredi konec takim izzivanjem.« Sodišče je zavrnilo tožbi dr. Piceja in Ivana Smolčnika, ker nista legitimirana za take tožbe, glede tožbe Ivana Teuerschuha pa je oprostilo Bogdana Pušenjaka. Vsi trije tožitelji morajo plačati povprečnino v skupnem znesku 600 din tci stroške pazen-Sikega postopanja. koroških borcev na Sv. Planini Nenavadno lepo slavje na priljubljenem izletiščn Dan Trbovlje. 17. septembra Sv. Planina je imela v nedeljo zopet prav živahen dan, ki se jc po številnem obisku in značaju prireditev nekako slavnostno odražal od drugih praznikov, na katere planinska pobočja oži ve. Krasen sončni dan je privabil neobičajno mnogo gostov in je bil naklonjen koroškim borcem, rudarski godbi in ne slednjič tudi planinskim gostiteljem. Gostinski obrati na Sv. Planini, zlasti hotel Ana pod vodstvom g. Gvida in Ane Počivavšek. so imeli polne roke posla, da ustrežejo željam stoterih gostov. Saj so piihajali še in še iz dolin od vseh strani, da se v sončnem ozračju naužijejo pravih planinskih lepot in edinstvenega razgleda, ki se nam je razgrinjal čist od daljnih Gorjancev preko Kuma vse tja do Snežnika in gorenjskih vršacev. Koroški borci so se zbrali v častnem številu, čeprav so mnogi od njih morali k nedeljski seji izvršnega odbora v Zidani most. Od glavnega odbora koroških borcev se je proslave udeležil med drugimi g. Ivan Mo-har iz Ljubljane, od krajevne organizacije Ljubljana g. Drago Vahtar. iz Celja g. Matej Arnejc. Med udeleženci je bilo precej gostov iz Celja, Laškega, Hrastnika in Litije. Pred številnimi udeleženci je pri hotelu Ana otvoril po uvodnih besedah g. Osterca, ravnatelja trboveljske meščanske šole, spominsko proslavo za padlimi tovariši in za 20 letnico Jugoslavije g. Fran Štaudeger iz Trbovelj. Orisal je dogodke pri ustvarjanju Jugoslavije pred dvajsetimi leti ter se zlasti pomudil pri dobrovolj-skih akcijah za osvoboditev našega naroda na severu in jugu. Poudaril je zaslužno delo koroških borcev ter počastil spomin na velikega narodnega borca generala Maistra in njegove soborce Malgaja in Lavriča. Govornik je zaključil z željo, da nas narodna nesreča leta 1920 vzpodbudi k složnemu slovanskemu delu, ki naj vse nas združi v eno samo veliko slovansko družino od Triglava do Soluna. Ob zvokih državne himne, ki jo je odsvirala rudarska godba, se je nagnila nova krasr.a troboika trboveljske legije, ki jo je ob priliki spominske proslave poklonil ljubljanski glavni odbor. Sledila je meddruštvena seja, na kateri je g. Mohar poročal o glavnih smernicah osrednjega odbora ter objavil zlasti njegovo stališče do zagrebšikega udruženja. Oficielnemu delu je sledila prosta zabava. med katero je pridno svirala trboveljska rudarska godba vse do pozne noči. Godbeni dan rudarskega orkestra je isto-tako prav lepo uspel in zlasti pri opoldanskem javnem koncertu pokazal lep glasbe- Dosedanja dela dijaške delovne čete Zgradila je šolo, pot in celo vrsto vodnjakov Ljubljana, 13. septembra V »Jutru« sem bral dopise pod naslovom »V švicarski študentski delavski koloniji«, katere je poslal tovariš iz Ljubljane, ki letos sam sodeiuje v švicarski koloniji. Ti dopisi so mi dali povod, da odkri-jem čitateljem »Jutra«, v kolikor jim še ni poznano, da je tudi pri nas slična študentska delavska kolonija, ki jo prireja vsako leto (letos že petič) prva študentska radna četa v Zagrebu. Kolonija je ravno pred štirinajstimi dnevi dokončala svoj letošnji program. Leta 1934. je organiziral znani nacionalni delavec univ. prof. dr. Laza Popovič v Zagrebu študente vseh treh naših univerz v organizacijo, katera si je nadela nalogo, da organizira za čas velikih šolskih počitnic navadno intelektualno mladino, katera je pripravljena posvetiti se prostovoljno fizičnemu delu in graditi objekte, ki so najbolj potrebni narodu v malih in ubož-nih vaseh naše države. Težak je bil začetek, vendar je dobro seme, vrženo v dobro zemljo, obrodilo dober sad. Naša intelektualna omladina je razumela in odobrila zamisel prof. dr. Laze Popovi-ča. Iz vseh krajev Jugoslavije se zbirajo vsako leto v času velikih šolskih počitnic nacionalni študentje in dijaki v svoji prvi delavski organizaciji, da v znoju svojega obraza gradijo narodu potrebne naprave. Leta 1934. so sami študentje z gmotno pomočjo svoje organizacije sezidali v Slavonski Podravini v dobrovoljski vasi Dijel-ki sokolski dom. ki danes služi za šolo in ognjišče vseh kulturnih potreb tamošnjega prebivalstva. V drugi etapi pa so zgradili pešpot na Stražilovo (Fruška gora) v dolžini 1 km. Leta 1935. so v Slavonski Podravini očistili in prekopali župamjski veliki odvodni kanal v dolžini 3 in pol km. Istočasno so sezidali v dobrovoljski vasi Adi dvorazredno osnovno šolo. V drugi etapi so sezidali v nevesinjskem okraju (Hercegovina) dva betonska studenca (česme). Leta 1936. so v Hercegovini sezidali 4 betonske studence. 2 pa sta se sezidala z njihovo pomočio. Poleg te^a po pregledali ge r.pi0 vrsto studencev in izdelali potrebne načrte. Leta 1937. so v Bijelem polju (Hercegovina) sezidali veliko higiensko betonsko cisterno. Vsa ta dela v Hercegovini so bila izvršena v pomoč sokolski župi Mostar, katera se je v svojem programu Petrove petletke zavezala urediti 80 studencev in voda v vaseh svoje župe. Pripominjam še, da je leta 1937. sodeloval tudi en član švicarske študentske delavske kolonije in se je celo povoljno izrazil o našem delu. Letos pa so študentje in srednješolci zgradili pot v dolžini 900 m iz Platka na Ris-njak (Gorski Kotar). Le na kratko sem navedel naše delo, kajti mislim, da zgrajeni objekti povedo dosti. S ponosom lahko gleda narodna omladina na svoje tovariše, ki so svoj prosti čas posvetili delu za narod. S ponosom pravim, ker oni za svoje delo ne prejmejo nikake plače, oni so prostovoljci in prvi nosilci ideje zbližanja mesta in vasi. Niso se sramovali žuljev na rokah, nasprotno, s ponosom so zasajali lopate v podravsko blato, s ponosom so udarjali s krampom v hercegovski krš, v znoju svojega obraza so gradili in plačilo jim je le zadovoljen in hvaležen obraz ubogega kmeta, kateremu so zgradili sokolski dom in šolo, uredili studence in sezidali cisterno. Kmetska hvaležnost jim je bila dovolj; to jih je napravilo močne, da so vztrajali v borbi z nasprotniki, ki so na vsak način hoteli in še hočejo omalovaževati njihovo koristno delo. Ne piše se mnogo o tem delu naše intelektualne narodne omladine, pa tega tudi nihče ne zahteva, kajti sokolski dom in šola v Podravini ter urejeni studenci v Hercegovini so zadostna jamstva, da je mladina na pravi poti. Narodna intelektualna omladina nadaljuj svoje delo in izvršuj svoj program še naprej s ponosom in vzdignjeno glavo. A vi vsi, ki še stojite ob strani, pridružite se in pomagajte izvrševati program, ki se ne proklamira na raznih sestank'h, banketih in zborih, marveč ga narodna omladina izvršuje s krampi in lopatami v rokah. Na svidenje ob letu v prvi študentski radni četi! Fran Renčelj. Iz škoSje Loke Opozorilo! Zaradi popravila suške-ga mostu, bo vsak vozni premet med Škof j o Loko in Suho preko mostu od ponedeljka 19. t. m. dalje nemogoč. Š1— Muzejsko društvo v Škofji Loki je imelo nedavno svojo prvo letno skupščino na rotovžu in je bila udeležba s strani meščanstva zelo lepa. Vodil je zbor predsednik g. dr. prof. Pavel Blaznik, ki je podal pregledno poročilo o izvršenem delu, o tajništvu je poročal prof. Tone Polenc, za blagajno pa zdravnik dr. Albert Homan, za gospodarstvo prof. Fr. Planina, razrešnico pa je predlagal upravitelj meščanske šole gosp. Karel Sovre. Skupščina je nad vse živo pokazala, da MD v Skofji Loki pridno dela. Ne bučno, a vztrajno. Prihodnjo pomlad bo otvorjen škofjeloški muzej v 4 sobah na rotovžu. Zbranega je že mnogo razstavnega gradiva: cehovskih skrinjic, svečnikov, ban-der, listin, spisov, pravil, slik. vrčev, stare literature, podob in podobic, kipov in podobnih stvari, skupaj več sto komadov. MD šteje 44 članov, med njima dva ustanovna. Ker znaša letna članarina samo 15 dip, se bo število članstva še močno dvignilo. MD bo vse zbrano strokovno pregledalo, naročile se bodo vitrine, tako da bo predstavljal loški muzej upoštevanja vredno kulturno pridobitev. Umetnostni spomeniki se bodo še nadalje zbirali, posvetni in cerkveni, da bo tako nekaj ukrenjenega za »slavo pisane Škofje Loke«, kakor je bilo na zboru poudarjeno. Iz Kranja ...............................................iimrroi.................................... ZDRAVNIK dr. P A N C E PAVEL se je preselil v Kranj SPREJEMA: JAHAČEV PRELAZ št. 2 od 8. — 10. in od 4. — 6. ..................................umi...........................................................11,1.........."umum^raau Iz Trbovelj t— Pregledovanje in žigosanje meril in merilnih priprav, bo za stranke, ki prebivajo na področju občine Trbovlje, v času od '23. do 28. septembra vsak dan na tržnem prostoru. Pregledu se morajo odzvati razen trgovcev in obrtnikov tudi branjevci, lastniki nilatilnic ekonomi, kakor tudi zasebniki, ki s svojimi merili kupujejo ah prodajajo lastni pridelek, odnosno uporabljajo v javnem prometu kakršnokoli merilo ali merilno pripravo. Stranke morajo prinesti svoja meril:, k pregledu očiščena. t_ Trboveljski živilski trg je zaradi dobrega plačilnega dneva rudarjev bil prav živahen. Mezde rudarjev so zadovoljive, število delovnih dni polno. Povpraševanje po živilih je bilo zelo živo. Na trgu je prevladovalo sadje, ki ga je bilo dovolj vseh vrst. Največ so ponujali jabolk, ki so jiih kmetje z vozov-i pripeljali iz Sevnice in Dolenjske. Cena dobrim jaholkam je bila 3 din kg. Tudi krompirja je bilo več voz, največ u Dolenjske. Cena mernik '23 din. Krompir De od zadnjega plačilnega dneva padel v ceni za 3 di.n po merniku. Grozdje 6 do 10 din (smederevsko grozd je). Zelena paprika 4 do o komadov 1 din. Paradižnik 4 din kg. Jajca 11 do 12 komadov za 10 din. Novo zelje slava 2 din. Mlečnih proizvodov je bilo prav malo. Perutnina: piščanci 14 do 18 ,lin kokoši 25 do 30 din po kljunu. Meso: govedina provrstna 10 do 12 din. svinjina 16 do 1« din, od hrvatskih prašičev, ki Jih prj nas koljejo razmeroma mnogo 2 dm ceneje pri kg, teletina 10 do 20, slanina 17 din mast 19 do 20 din kg. Občina je na tržnem prostoru pričela s popravljalnimi deli. ki naj olajšalo velik obrat na tram« in tudi sicer odpravijo gotove higienske nedostalke. Po tržnici bo položena betonska plošča, ki bo onemogočala onečiščenje živil, kakor s« je to dodajalo dosedai, ker ie prašni pesek cesto onesnažil posebno mlečne proizvode. Na trgu samem je dozidana hišica, kjer bo v posebni sobi nameščen občinski trošarinski urad in policija. -Ukrep je koristen, ker bo trošarinski urad dobil svoj uradni prostor in mu t>o sredi kraja olajšano uradovanje. ki je bilo dosedaj zvezano z veliko z»nmdo časa. t— Iz odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju smo naprošeni. da zadnji dopis v »Jutru« popravimo v toliko, da vrši blagajniške posle g. Mirko Kos, tajniške pa g. Franc Šetinc. Nadalje prosi odbor vse oneTrboveljčane na katere se je pismeno obrnil za prispevke, in tudi vse one. katerih naslovi mu niso znani, da se v čim večjem številu odzovejo prošnji in s tem gmotno podpro akcijo za postavitev spomenika nepozabnemu kralju Mučeniku. t— Nedeljski počitek tudi v mesnicah. S 1. oktobrom bo tudi v vseh mesnicah uveden nedeljski počitek. Na to opozarjamo vse prebivalstvo. Iz Hrastnika h— Z avtom na Mrzlici. Po letošnjem pomladnem vzponu z motorjem na Mrzlico (1119 m) se je pred dnevi opogumil tukajšnji domačin g. Jože Kovač, trgovski potnik pri Fokovi tovarni mila v Kranju, ter jo mahnil z avtom na Mrzlico. Tak poizkus je danes precej tvegan, kajti pota na Mrzlico so slaba, strma in kamenita. V nedeljo 4. t. m., ko so obhajali na Mrzlici veliko planinsko slavje, je g. Kovač v družbi treh prijateljev pognal svoj »Ford« po poti z Dola proti Kalu. Vreme sicer ni kazalo prav ugodno, vendar so vsi štirje veselo odbrenčali v breg. Motor je močno brnel ter se zaganjal navzgor. V Belih vodah je voda v hladilniku že vrela. Treba je bilo ustaviti ter vrelo vodo nadomestiti s svežo. Od Belih vod pa do Kala, kjer je pot menda najtežja, se je »Ford« imenitno izkazal. Sicer počasi, toda sigurno je stroj vlekel »luksuzne turiste« vedno više in više, dokler niso dospeli na Kal, ki leži tik pod Mrzlico. Spet je bilo treba menjati vodo in pregledati motor. Nato so se vzpeli proti vrhu Mrzlice. Pot se vije najprej po grebenu. Od posestnika želez-nika dalje pa je bilo treba premagovati pot preko planinskega travnika. Ta del poti je bil zelo naporen in so morali fantje na nekem mestu privezati avto na vrv ter ga vleči, da so premagali strmo in nevarno serpentino. Od tod dalje je spet šlo po sreči in po poldrugourni vožnji so se vsi štirje pripeljali do koče na Mrzlici. Na Mrzlici je bilo zaradi slavja precej ljudi, ki so začudeno gledali prvi avto na našem lepem vrhu. Viharnim vzklikom in čestitkam dolgo ni bilo konca. Popoldne je sicer nekoliko deževalo, vendar pa so avto-izlet-niki brez vsake nesreče in škode po isti poti srečno vrnili domov. Prva težka preizkušnja je srečno prestana. G. Kovaču čestitamo na njegovem rekordu. h— Velika tombola, ki jo priredi danes protituberkulozna liga v Hrastniku, se bo vršila ob vsakem vremenu. Dobitkov je toliko, kakor še pri nobeni hrastniški tomboli. Oglejte si jih v izložbah trgovca gospoda štravsa. Srečke so po 3 din. Segajte po njih. Tombola bo pred letnim kopališčem protituberkulozne lige. h_ Umri je v Mariboru vrl narodnjak, višji kontrolor državnih železnic g. Gabrijel Pirkmajer, brat upokojenega g. podba-ra. Hrastniški Slovenci se dobro spominjamo pokojnika, ko je med vojno nekai časa služboval kot prometnik na hrastniški postaji. Ker je bil preveč zaveden Slovenec, je bil premeščen na Gornje štajersko, kasneje celo na Spodnje Avstrijsko, da ne bi bil preblizu slovenske domovine, Ikatero •s p tako ljubil. HrastniCani ga bomo ohranili v najboljšem spominu. Naj mirno počiva v slovenskem Mariboru! Iz Novega mesta n— Naši strelci so priredili v nedeljo nagradno strelsko tekmovanje, za katero je vladalo tako med občinstvom, kakor ostalimi krogi neobičajno zanimanje. Tekmovanje je pokazalo da ima naša strelska družina izborne strelce. To pot so se posebno izkazali mladi, ki so prvič nastopi-i na strelišču ob Krki s pu^ko v roki. Po živahnem celodnevnem tekmovanju na strelišču, se je zvečer zbralo starešinstvo diu-žine s tekmovalci in ostalimi člani pri Kondriču. Prvenstvo je odnesel g. Anton Koncilija, ki si je priboril prehodni srebrni pokal in še 2 zlati svetinji. Med živahnim odobravam jem je predsednik družine g. Jože Bučar razdelil odlikovan-cem zaslužene nagrade, Govoril je še podpredsednik g. Jože Šterbenc, ki je naslovil vzpodbudne besede mladini strelcem. n— Gasilska predstava v Šmihelu. Prosvetni odsek gasilcev v Šmihelu uprizori drevi ob 20. Forgeronovo komedijo v 3. dejanjih »2enitev gospoda Pekarija«. — Smihelčani, ki so znani po svojem delu pri gasilstvu, so že večkrat gostovali v Novem mestu. Upamo, da nas tudi to pot ne bodo razočarali in želimo le, da tudi gmotno dobro uspejo, saj je čisti dobiček namenjen izpopolnitvi gasilskega orodja. n— Kino »Dom« v gokolskem domu 1 o predvajal danes ob 13.. IS. in 20.15 zvo'no opereto (rasparone-. V glavni vlogi: Ma-rjka Rokk. Predigra: Paramountov zvočni tedmik. Iz Ptt?!s Kupujte srečke državne razredne loterije v podružnici Jutra: v Ptuju! * Požar na PtaJskem polju. Posestniku Janezu Frasu iz GrajenŠf-aka je zgorela hiša. Ko je žena kuhala večerjo, je na ogea.i naloži'a suho vejevje. Iskre so letele skozi dimnik iu padale na presušeno slamnat» streho. Ta se je vnela in v hipu je biki hiša v ognju, /gorelo je seveda vse do t-iL Škoda je znatna. Naša gledališče DRAM A Četrtek, 22.: Car Fjodor. Premiera. P:e-micrski abonma. Otvoritvena predstava. Petek, 23.; Zapito. Sobota. 24.: Veriga. Premiera. Premierskl abonma. Nedelja. 25.: Car Fjodor. Izven. Ponedeljek, 26.: Zaprto. Torek, 27.: Žene na Niskavuciiju. Premiera. Premierski abonma. Otvoritvena predstavna sezone 1938/39 v ljubljanski drami bo Car l ioioi . zgodovinska d ta m.i iz ruske klasične književnosti. ki jo je napisal v verzih A. Tolstoj, prevede! Josip Vidmar. Naslovno vlogo carja Fjodor.ja igra g. Kralj, carico ga. _ šari-čeva Boris Godunov je g. Levar, fcujski g. Cesar. Dionizij g. Debevec, ki de'o re-žira. Varktam je g. Lipah, Job g. Daneš, Vosilij Šujski g. Skibmšek, Andivj _šujs'-rat:na. V ostalih vlogah nastopijo gdč. Boltarjeva, ga. Bakarjeva ter gg. Drenovee, Jan. Jerman, Potokar, Presetajk, Sever. Plut in Oaie. Predstava ie za premierski abonma. Finžear: Veriga. V novi sezoni no Narodno gledališče vprizorjlo zopet Finžgaivevo :>Verigo', ki nam slika življenje na n-a.rerii podeželju. -Primoža igra Bratina, Marka, Cesar. Mino Juvanova, Micko Boltarjeva, Junceta Starič, Aieno Gabrijelčičeva, mejaša Potokar. Liso »Bakarjeva, Janeza Drenovee, Ceneta Bratina ml., Tomažina Lipah, Dernolca Sever. Boltežarja Gale. Delo je zrežiral režiser M'lan Skibin- k. Tretja novost dram-ke sezone bo finska jera »Žene na Niskavuoriju . ki jo je napisala pisateljica Helle Vuohjoki, in je eden najpomembnejših odrskih uspehov v zadnjih letih. Prijave za gledališki abonma se še vedno sprejemajo in sicer v ponedeljek in torek v veži dramskega gledališča. Priporočamo in prosimo za številne prijave. Kro<» naših stalnih posetnikov se mora razširiti posebno v letošnji sezoni, ki je jubilejna (20) sezona izza prevrata. Cene za alonma so nizke, plačilni pogoji nadvse u-go-lni. zato je podpis abonmaja omogočen, karo vsakomur. Prijave se sprejemajo dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. vjla/oviti d" paccin! iz cikaga JE / /vojim /enzacuonalnim preparatom. povrnul žemi aktiv. NO/T in mlado/t. za žene od 40 let naprej ♦ttORANA HORflON AKTIV KREMA'dim.60'-,vrne ženi ak. tivno/t in mlado/t. OD30-40LET 2, Št. Vid n. Ljubljano. 22311-1 Mizarskega mojstra sprejmemo v stalno službo. Z nekaj jamstva imajo prednost. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22312-1 Poslovodkinjo iščem. Starost 25—30 let, z obrtno pravico in nekaj gotovine. Event. poznejša ženitev ni izključena. Ponudbe pod »Zagreb« na podružnico Jutra v Mariboru. 22290-1 Mlado pridno deklico za pomoč v delavnici i ščemo. Vprašati: Elektro ton. Frančiškanska 10 dvorišče. 22252-1 Šiviljske pomočnice samostojne sprejme ate lje Vida Renčelj, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4, pasaža. 22250 1 Perfektno kuharico sprejmemo za manjšo menzo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj sprejmemo«. 22040-1 Raznašalec peciva dobi takoj mesto. Plača 150 din na mesec. Sto-jan Jože. parna pekarna, Pišece. srez Brežice. 23044-1 Frizerko z znanjem železne on-dulacije takoj sprejme: salon tFančl«. Kongresni trg 3. 22081-1 Otroška negovalka s prakso, išče mesta k otrokom za čez dan. Naslov v vseh posloval. Jutra pod »Negovalka . 22079-1 Fotografa starejšega zelo resnega potrebujem prvenstveno da je dobro izvežban aptirater in skozi odli čen negativ retušer, Za zrno; zahtevam, da je zelo n-igel v retušu. l'la ča 2000 din. mesto res no in stalno. Ponudbe takoj ali pozneje. Milj kovič Svetozar. fotograf. Hartvlgova 41. Beograd. 22076-1 Fotografsko pomočnico samo resno ki je udlič-na v negat-vu v korn retuši, biti mora never jet.no hitra v rrtuši in kopiranju; stanovanje in hrana v družinski hiši, plača 1000 do 1300 din mesečno. Mesto stal no. Ponudbe takoj a) pozneje na Mitjkovič Svetozar. fotograf. Har tvigova 41, Beograd. 22077 1 Steklarskega pomočnika ali izvežbano pomožno moč takoj sprejme v stolno službo: Čolnar, steklarna in trgovina v Kranju. 21892-1 Krznarskega pomočnika sprejmem. Pon. z zahtevo plače na Zeleznik, krznarstvo, Maribor, Kopališka 2. 21953-1 Pletilje za nogavice in jopice, z oskrbo al; brez. iščemo. Stalno zapeslenje in takoj dobra plača. Pletil niaa, Trnskoga 13, Zagreb. 21972-1 Prodajalko Iščem za trgovino su-homesnatih izdelkov (na rezek); samo prvorazredno moč z večletno prakso. Znati mora hrvaško in nemško. Nastop 1. X. Pismene ponudbe na: Ladislav Kosec. Zagreb. Jelačičev trg 9. 21973-1 Kuharico z dobrini spričevali, ka tera bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejme boljša tričlanska družina na deželi. Z zna njem nemščine prednost Plača dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Tovarniški ravnatelj. 21984-1 Frizerko mlajšo olj starejšo dobro moč, sprejmem ta koj ali po dogovoru v stalno službo Albert Schoner. Zadružna 8 na Kodelievem, Ljubljana. 21978-1 Prvovrsten damski orkester potujoči, išče gospodično. ki zna igrati harmoniko volino in druge instrumente. Raškaj, ka<-pelnik. Grand hotel. Sla-vonski Brod. 21969 1» Prodajalko najmanj z 31etno prakso. pridno in pošteno, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Poštena 1226«. ■i. 22018-1 Čevljarski pomočnik žensko fino delo dobi stalno mesto. Samo zmožen za fino žensko delo naj piše na Jernej Udi. Bistrica 49, Tržič. 22207 1 Mizarskega pomočnika za pohištvena_ delu takoj sprejme G l.iar J.. sip, Florjanska 1. 22230 1 Trgovskega pomočnika sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani. Pogoji: Dober prodajalec, vojaščine prost, samski, starost 24 do 30 let z soianjem nemškega jezi ka in lepim prikupi j i-viia na^Lopom. Lastnoročno pisane ponudbe z vsemi poda-ki ln na-vedoo zanesljivih referenc pod Zelo vesten = . na ogl. odd. Jutra. 22237-1 Mlado postrežnico sni.žno in zaupno išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nekaj ur«. 22240-1 Delo na dom Inteligentnejše osebe s čitljivo pisavo, tudi z dežele, katere so pripravljene baviti se g stal -nim, dobro plačanim in resnim pisanjem, naj nujno pošljejo svoje lastnoročno pisane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Gewis.-enh»ift«. 22163-1 Starejšo gospodinjo ki ima kakšno lastnino ali nekaj gotovine, išče mirna družina a stalno. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Mirna bodočnost«. 22297-1 Urarski pomočnik dobi takoj mesto. Jakob Vulavec, urar in optik, Maribor, Kralja Petra trg 1. 22296-1 Stavbnega klepar. pomočnika sprejmem takoj. Zagorje ob Sa.vi. Rožar Andrej, kleparski moister. 22282 1 Plačilno natakarico kavcije zmožno sprejme boljša gostilna v Ljubljani. Pismene ponud be na ogl .odd Jutra pod »Prijazna 888". 22285 1 Perfekten kuhar in gosposki sluga perfekten, — dobita takoj službo na Gorenjskem. — Mlada, neoženjena, vojaščine prosta, z znanjem slovenščine in nemščine. — Visoke zahteve pri dobri plači. Stalna služba. Prosilci samo z najboljšimi spričevali večletne službe in referencami naj se javijo s sliko pod značko »Gorenjsko 67«. 21864-1 Železninarja popolnoma izvežbanega sprejme večja trgovina z mešanim blagom v mestu na deželi. Ponudbe pod »Dober in spreten prodajalec^ na ogl. odd Jutra. 21J68-? Nadmlinarja samostojnega, — vajenega mletja vseh žitaric, išče za vodstvo mlina za takoj valjčni mlin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlinar«. 21805-1 Prvovrstna frizerka dobi takoj mesto. Po nudbe z navedbo plače pošljite na naslov: Jurij šimunac, Kranj. 22002-1 Pekovskega pomočnika mladega, ki b; raznašai tudi kruh. sprejmem v stalno službo. Alič Jo sip. Vir pri Domžalah. 22000-1 Propagandistke za kraje Maribor. Or- ________,____ ___ — mož. Novo mesto, Dol jo od inkasa, kakor tu- Inteligentne inkasante za večje okraje, za lepo fiksno plačo in provizi Abiturijenta ali stažista iz premožne hiše, sprejmem v lekarniško prakso. Mr. Mirko Rožman apotekar, Beograd, Tera-zije 5. 20541-1 Mizarski poslovodja za pohištvo dobi takoj stalno mesto. Ponudbe pod »Samostojen mizarski pomočnik in po slo>. odja« na ogl. odd-Jutra. 22159-1 Modistka prvovrstna moč. za prodajo in izdelajo darn-skih klobukov. dobi stalno mesto. Nastop takoj. Pajk Rudolf. Sv Petra 38. 22161 1 2 trgovski pomočnici(ka) mlajše moči, sprejmem v manufakturno trgovino v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moda«. 22156-1 Nemko za pouk in konverzacijo k lOletni deklici, iščem. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. odd. Jutra pod »Gosposvetska cesta«. 22142-1 Hišnika ki zna oskrbovati vrt. sprejmem za vilo. oddaljeno pol ure od št Vidi. proti prostemu stanovanju. prosti luči in plači 150 din mesečno. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Poštenost 77«. 22193 1 Pošteno dekle želi dobiti mesto kot začetnica sobarica z znanjem nekoliko šivanja, šla bi tudi v pomoč gospodinji Sušin. Loka pri Zidanem mostu. 21948-2 Dekle z malo maturo in 10m?-sečno prakso v trgovini z mešanim blagom želi pr. meniti učno mesto. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod -Kjerk•■li 21945-2 Geometer mlad. agilen. s tr:mi leti državne službe, išče službo iste stroke. Pon. na ogl. odd. Jutra pod: »Geometer«. 21923 2 Prodajalka stara 20 let zelo dobro izvežbana v manufaktu-ri, galanteriji in špece-riji z znanjem nekaj nemščine in strojepisja želj zaposlitve Naslov v vseh posloval. Jutra. 22056-2 Trgovski pomočnik dobra moč. daljša praksa samostojnega vod sva podružnice in zanesljiv išče službe mešane. stroke. Gre tudi potovat. Ponudbe na o-glasni oddelek Jutra, pod šifro »Takojšnji nastop 77«. 22121-2 i., V > - - , JU .....------ --------- nja ^Lendava., Murska t di odobrenje potnih stro Sobota. Dravograd. Je senice, Kranj, Ljubljana iščemo. Prednost imajo z znanjem nemščine in trgovsko naobražene. — Ponudbe na ogl. oddel 'Jutra pod »Propaganda 77«. 22053-1 Samostojne kuharice dekleta za vsa hišna dela. dobe službe v po sredovalnici Wolfova 10. Brezposelna dekleta do be prenočišče Istotam se naroča list list »Gospodinjska pomočnica«. 22067-1 Trgovskega pomočnika mešane stroke, ki je tudi vešč aranžiranja izložb sprejmem. V po drobni ponudbi navedite stroko, ki jo obvlada popolnoma za prevzem dotičnega oddelka. Pogoj je znanje in u-glajen nastop. P. Koren preje Sterk. Črnomelj. 22054-1 Frizerko sprc-jme frizerskj salon »Paula« v Celju. Kova ška ulica 1. 22020-1 Natakarico mlajšo, simpatično, pridno in pošteno, sprejmem 1. oktobra v mestu na Gorenjskem. — Predstaviti se osebno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22152-1 Uradnica vešča samostojno voditi pisarniška dela manjše lesne industrije se sprejme takoj ali po dogovoru. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lesna industrija«. 22060-1 Pletiljam oddam delo na dom takoj. Trata 14. bližina tovarne Štora, Št. Vid n. Ljubljano 22120-1 Trgovska pomočnica špecerijske in manufak-turne stroke s primerno kavcijo in večletno prakso za vodstvo podruž. niče dobi mesto. Ponudbe -a ogl. odd Jura pod »Vestna in poštena pomočnica«. 22042-1 Akviziterje išče po cAi državi razširjena ilustr. tujsko-prometna revija. Ugodna prilika za lep zaslužek zlasti za zastopnike zavarovalnic, železn upokojence itd. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Mesečno 2.000«. 32052-1 Modistko samostojno moč sprejme Stana Gregorc Janči-gar. šmartinska 8. 21877-1 Sirarske mojstre ki so zmožni izdelovati emendolca samostojno, sprejme švicarska sirarna v Somboru. Ponudbe pošljite drektno na sirarno. 21981-1 Dobro kuharico strogo čisto, ki opravlja tudi druga hišna dela. sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiva 77«. 21980-1 Dekle zdrava, pridna in poštena vešča šivanja dobi mesto pri 2 šoloobveznih otrocih in v pomoč pri gospodinjstvu. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Vestno dekle«. 22062-1 Vrtnarski pomočnik mlajši dobi mesto v tovarniški vrtnariji. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in dober vrtnar« 22065-1 Sprejmem frizerko kot družabnico. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22055-1 Kuharico ki zna kuhati dobro meščansko hrano išče trgovska hiša na deželi. Ponudbe s prepisi spričeval, sliko, zahtevo plače 'pod »Primem za vsako delo« na ogl. odd Jutra. škov, iščemo za takoj. Potrebno je 1000 do 2000 din kavcij .e. Ponudbe pod »Stalno nameščenje K-4529« pošljite na In-terreklam. Zagreb. Masa-rykova 28 22008-1 Uradnica vešča srbohrvatske in nemške korespondence, kakor tudi knjigovodstva. dobi takoj mesto. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Kemikalije <■. 22(396 1 Mladega slugo začetnika sprejme dro-gerija »Hermes« Miklošičeva 30. 22097 1 Služkinjo pridno in pošteno, dobro kuharico, vajeno tudi vseh drugih gospodinj skih del išče slovenska rodbina za Srbijo. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Trstenik*. 22131-1 Odvetniško uradnico perfektno z znanjem nemške korespondence išče odvetniška pisarna Kornhaucer Draga. Tavčarjeva ulica 3. 22197 1 Absolventka celjske trgovske šole išče mesto prakt.kantke. tudi na deželi, za hrano in stanovanje, pozneje primerna plača Ceni. ponudbe na podružnico Jutra Ccliu pod značko »Pridna«. 21340-2 Brivski pomočnik priden, mlad, dober delavec. voiaščine prost, z znanjem nemščine, išče službe za takoj. Cenj. ponudbi s točnimi podatki na okL odd. Jutra pod »Priden«. 21957-2 Zobozdravniška asistentka z enoletno prakso, išče službo pri zobozdravniku. Gre tudi na -leželo. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra 21801-2 Maturant z nekaj semestri tehnike išče primernega nameščenia. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dela si želim«. 21772-2 Mlado dekle pridno in čisto išče službe najraje v pomoč pri gospodinjstvu. Nasl. vseh posloval. Jutra. 22087-2 Prodajalko za bufet sprejme kolodvorska restavracija na Jesenicah. Potrebno je vsaj delno znanje nemščine. Sprej mejo se tudi začetnice. Reflektantinje naj se o-sebno predstavijo. 22134-1 Postrežnico za dopoldanske ure. i-ščem. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 22103-1 Izvežban mlinar dobi mesto, Vič 26. 22102 1 Hišnika sprejmemo aa hišo z centralno kurjavo. Dro-gerija Hermes, Miklošl čeva 30. 22098-1 Strojne kjučavničarje prvovrstne moči z dolgoletno prakso, popolno ma izvežbane v montaži strojev, v varjenju ter napeljavanju cevi. sprej me tekstilna tovarna v Kranju >INTEX<. 21946-1 Magistra pharm. propagandista, kot stranski poklic v prostem času. z bivališčem v vseh večjih mestih Jugoslavije išče večje kemijsko farmacevtsko podjetje. Iz črpne ponudbe poslati pod 50910 na Publici-tas Zagreb, Ilica 9. 21865 1 Mesarski pomočnik sekač. vojaščine prost z znanjem nemščine, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Mesar«. 21781-1 Izvežbano pletiljo za stroj 10. iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Zakonski par brez otrok sprejmemo na manjšo kmetijo, ali starejšo žensko in hlapca. Naslov v V6eh posl. 22123-11 Jutra. 22200-1 Želim premeniti službo v trgovini z mešanim blagom v Ljubljani ali v okolici. — pomagam tudi Pn gospodinjstvu. Zn;im nemško. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek Jutra na Jeseni cah pod »Pridna«. 22057 2 Brivski pomočnik Dalmatinec, dober delavec. vojaščine prost star 20 let. soliden, išče službo za takoj ali po dogovoru. Bara.s Lovro, kolodvorska restavracija Domžale. 21986 2 Dekle izučena kot šiviljska pomočnica, pridna in zdrava želi mesta pri kaki šivilji. Nasl. v vseh poslovalnicah Jutra. 22206-2 Prodajalka samostojna, s prakso v šani in papirni trgovini, želi mesta. Ponudbe r« ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilna«. 22196-2 Šofer vesten, zanesljiv vozač, zmožen popravil, želi službe k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Prihajal bi tudi po potrebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezen šofer«. 22178-2 Trgovski pomočnik špecerist in železninar, dober in agilen prodajalec, vešč tudi vseh ostalih trgovskih panog, želi mesta v mestu ali na deželi. Govori slovenski, nemški ter srbohrvatski jezik Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22175-2 Tisoč dinarjev in več zaslužite z delom doma na mesec. Pošiljam material, prevzamem gotovo blago. Mal kapital potreben. Zahtevajte prospekte, priložite znamko za odgovor. He-mipa. Pnnčevo, Trg kralja Aleksandra 3. 22007-3 Potniki Potnika s stalno plačo in dnevnicami, izvežbanega v zavarovalni stroki (življenje in požar, sprejme takoi večja zavarovalnica. Sprejme tudi provizijske zastopnike v vseh krajih Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«. 21883-5 Postrežnica išče službo za ves dan, dopoldne ali popoldne. Vajena vseh hišnih del, kuhana in šivanja Naslov v vseh poslovalnicah lutra. '22187-2 Gospodična podjetna, *aic-na gostilne ir. fine kuhe želi službe. Prevzame pa tudi kai malega na račun Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samska«. 22241-2 Šiviljska pomočnica prvovrstna moč, išče službo v boljšem salonu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2227-7-2 Trgov, pomočnica izučena v trgovini z mešanim blagom, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomoč niča« 22268-2 Perfektna kuharica z večletno prakso želi mesta k boljši družini ali v kaki večji kuhinji. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Snažna ku-harica,:. 22033-2 Službo plačilne natakarice v boljše in prometnejše m;sto iščem ali vzamem no račun gostilno. Položim kavcijo po želji, v Mariboru ali v bližini. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Simpa tična« 22048 2 Kuharica vajena vseh del v gospodinjstvu želi mesto k manjši obitelji. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 11«. 22043 2 Brivec mlajši, dober delavea, želi premeniti mesto! — Poizve se pri A. Komar. Ljubljana, Grudnovo nabrežje 21. 21993-2 Za hišnika iščeta mlada poročena, brez otrok, žena šivilja Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Hišnik«. 22084-2 Prodajalka verzirana v vseh strokah trgovne želi službe v mestu ali na deželi Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21828-2 221etno dekle zdravo, vajeno kuhanja, želi k mali in boljši družini za gospodinjo ali kuharico. Govori tudi nemško. Najraje s 1. oktobrom Cenjene ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Poštenost«. 21904-2 Postrežnica mlada pridna, zanesljiva in va jena kuhe. želi službo ta dopoldanske ure k dobri družini. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22113-2 Kateri gospod dobrosrčni in dobro si-tuiran omogoči gospodični enoletno šolanje Povrnem z obrestmi leta 1940. Ponudbe na ogl. odd. Jut.ra pod »Hvaležna do groba«. 21976 2 Mlinarski pomočnik močan. 24 let star. izur jen v trgovski in kmečki menjavi, želi s 1. o-ktobrom premeniti službo. Ponudbe z vsemi pogoji na podr. Jutra v Ptuju pod »Marljiv in vesten«. 21991-2 Trgov, pomočnica išče službo v trgovini z mešanim blagom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22022-2 Kuharica starejša išče službe takoj. Vajena vseh hišnih del. k manjši družini. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobra ln snažna«. 22135-2 Korespondentinja z večletno prakso v trgovskem podjetju, z znanjem slovenske in nemške korespondence želi premeniti službo. Gre tudi za blaga j ni-čarko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zane-sliva moč 77«. 22130-2 Kuharica srednjih let zmožna nemščine ln srbohrvaščine, ki lahko vodi boljše gospodinjstvo želi mesta za takoj ali pozneje. Ponudbe pod šifro -Samostojna moč 77« na ogl. odd. Jutra. 22126 2 Do 15.000 din kavcije založim tistemu ki mi nudi službo mkas-nta. skladiščnika ali slično Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija 15 tisoč«. 22267-2 Iščem službo slektromehanika ali e-lektromonterja. Večletna praksa v ovijanju motorjev vseh vrst in re-paraturi radijskih apa^ ratov. Štefan Selinšek. Dravinjski vrh. 8, p. Sv. Vid. Ptuj. 21926-2 Mesarski in prek. pomočnik ter za vsa v to stroko spadajoča dela z večletno prakso želi zaposle-nja. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22171-2 Gospa stara 31 let zmožna sa ma voditi trgovino even. da tudi svojo koncesijo. išče službe. Cenjene ponudbe prosim pod »Več v pismu« na ogl. odd. Jutra. 22170-2 Skromna gospodinja poštena, srednjih let, 'vsestransko izurjena v gospodinjstvu, išče za poslenje pri mirni samski osebi. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva in zaupna«.. 22163-2 Dekle 231etna delavna in poštena iSče zaposlenja Za dopoldanske ure ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna«. Ženska moč pridna ln poštena išče zaposlenja v popoldan skih urah Ponudbe na osti. odd. Jutra pod »2en ska moč«. 22266-2 Mill,ll|IJ|Jlll!lllltlllllll|1l!lill!UllllMlil«IIP!li:, Vajenci (ke) iiii;iiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i!iiiii>iiiiiitiiiiiiii kupuje po naJviSjit cenah CERNE — juvelir ■ jubljana, Wolfova ux Vajenca za sedlarsko jermenar-sko in torbarsko obrt takoj sprejmem. Pon. na podr Jutra v Celju pod »Pošten«. 22019-44 Kovaškega vajenca sprejmem takoj. Podbre-gar Viktor, kovač. Poljče Braslovče. 22010-44 Prijazen fant zdrav, močan, poštenih staršev, s i razredi mešč. 5ole, dovršenimi v Ljubljani, išče mesto vajenca v špecerijski trgovini ali trg. meš. blaga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober računar«. 22256-44 Šiviljska vajenka želi nadaljevati enoletno učno dobo pri dobri šivilji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22226-44 Pleskarskega vajenca takoi sprejmemo proti tedenski plači. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22313-44 Pošteno učenko iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učenka«. 22245-44 Učenko za konfekcijsko in modno trgovino sprejme Be-lihar - Velepič, Tyrše-va cesta 35. 22246-44 Zaslužek 2500 din potrebujete, da zasluži te 1000 din mesečno. Pi šite ANOS. Maribor. — Orožnova ul. 296-3 Kopiram načrte najugodneje. Detelova 5-II. levo (zraven Linhartove), Ljubljani. Sedmošolec inštruira poceni proti nj zkemu plačilu. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod Odličnjak«. 22148-4 Nemščino pouk, konverzacijo, nudi izkušena učiteljica. V skupinah treh reflektantov izdatek neznaten. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22145-4 Angleščina tečaj za začetnike prične v ponedeljek 19. septembra ob 7. zvečer na realki v Vegovi ulici, vhod zadaj. 22209-4 Osveta indijske boginje je novi veliki ljubezenski roman, ki ga )e pravkar začel prinašati »Družinski tednik«. Zahtevajte brezplačno številko na ogled 1 »Družinski tednik«, Ljubljana, Gregorčičema 27. 21872-8 Valvasor kompleten, II. izdaja, — ugodno naprodaj »Pri Makedoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 30. 22192-8 Reg. br. 14.213'34 Diatonična harmonika skoraj nova znamke Meinel Herold, naprodaj. Naslov vseh poslovalnicah Jutia. 22235-26 Klavirsko harmoniko 7 80 basi prodam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 22291-2* Koroške brusnice (Preiselbeer) dnevno sveže razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Libeliče, Koroško. 301-34 Jabolka za prešanje. kisla ia sveža dobavlja Josip Lih. Osluševci pri Ptuju. 22063-34 2 joha grozdja za trgatev. proda Štefani SantekT Imeno, p. Podčetrtek. 22309-34 Radio aparat skoraj nov znamke Hor nyphon 5+1 cevni ugo dno prodam. Naslov v vseh posloval Jutra. 21924 9 Radio aparata novejši, dobro ohranjen, kupim. Točne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj plačljivo. 21994-9 Glasbila Prodam pianino skoraj nov. češke firme DaJibor. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22125-26 Violino polovično Steiner, prodam za 120 din. Naslov v vse posloval. Jutra. 22127-26 Salonski pianino nov in dobro ohranjen klavir se pod ceno proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 22269-26 Kislo zelje, repo, sarmo, prvovrstno vsako množino dobavila Homan, Ljubljana, Sv. Peua C. 81, telefon 35-39. Cene brez-konkurenčne. 293-33 Kislo zelje, repa in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno dobavila po brezkonkureočni ceni Gustav Erklavec, Ltubljaoa Povšetova uL 47. teletoa 25-91. 307-33 1 vagon krompirja lepega, roza imamo na prodaj. Jelšigrad, Šmarje pri Jelšah. 22066-33 Lepega sena prešanega, potrebujem va. ;jon. Dobava takoi, Joško Knifič, trgovec, Ruše pri Mariboru. 22288-33 2000 litrov p rima vina rizling in 800 litrov sadnega mošta proda Ba-jakovics, Vešenik 8. Konjice. 22304-33 Prodam Lovci! Dve dobro ohranjeni puški C. 16, ogleda se pri po-škarju Šifrer, Gosposvetska cesta. 21854-6 Nagrobne spomenike iz starega pokopališča, Sv. Krištofu dobite aa nizko ceno pri kamnoseku Franjo Kunovarju, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. 21876-6 Otvorjen je S nadstropni KRANJ Poleg Mestnega trga 30 najmoderneje opremljenih sob s centralno kurjavo in toplovodno napravo, elegantna kavarna, klubski prostori, Kft. Dobra kuhinja — mirna lega — zmerne cene! Za obisk se cenjenim gostom toplo priporoča HOTELSKA UPRAVA 1L Couche, fotele otomane žimnice vam solidno izcicla po uizk: ceni Anton Koleša. Ljubljana, Flcrijanska 2o. 2iyl6 6 ~ frak ugodno v v^tll 2194-1-0 Kompleten in žensitu kolo lin, pirodaj. Našlo posloval. Jutra cirkularnih žag ročam. Ceaa za d:n. L. Nous>s.k. Dubica. Smirkove plošče z^a brušenje gai,ersk:h in ..... pripo- kom 50 Bos. 22049-6 Ključavničar ki se hoče osamosvojiti inia ugodno priliko za prevzem vpeljane delav n.ce v centru mesta. r>> nudhe na ogl. ocid Ju ■tr.i pod »Potrebno 10 tisoč«. Otroško postcijico dobro ohranjeno, skoraj nifvo. ugodno prodam. Bemekarjevu 21. Zelena 22114 6 Tri damske ovratnike kožuhovinaste, ugodno prodam. Naslov v vseh pOSli>V2i. Juti'l. 22116-6 Skrinjasti kovčeg (Schrank-Koffer) ame rikanski modei ugodno na prodaj. Poizve se pri Gaspari, Poljanska. 15. VIII stop. 3. (Mestna hiša). 22101 6 Brezhibno bencinsko črpalko n.< dvakrat po 5 lit. pro dam po ugodni ceni — Ogleda se pri Hmelaku, bencin olje, Tyrševa 35& 21988-ti Za otroške vrtce! Dobro ohranjene klopi m mizice proda drž. ineš.anska šota v Lju tomeru. 21971-6 Več sodov dobro ohranjenih za na-ma ka nje sadja predam. Naslov v vseh posioial. Jutra. 22003-6 Vinskih sodov ležarnih in transportnih, cca 300 hI. prodam. Ponudbe pod »V odličnem sianju« na podr. Jutra v Ptuju. 22129 3 I iltririii aparat bakren, za vino prav poceni na prodaj. Ogle da se pri A E. C. Ljub Ijana, Medvedova cest;.. 21798-0 Nov žaket popolnoma n^., za -loko postavo, prodam. Kirsniko-va pritličje, vrata 3. 22155-6 Pozor lovci! Vsled opustitve lova, prodam puško dvocevno KC. 20. Poizve se pri Mačku. Conkarjevo na brežje 17, Ljubi j.- na 22222-6 Otroški voziček globok Mestni kov. uaodno prodam, trg 17-111. Bezru-22299-6 Opravo za mlekarru, skorai novo, takoj ugodno prodam. — Vodnikov trg 4, I. 222:8-6 Tricikelj pripraven za \se, po ceni na prodaj. Eršte. nasproti trgovine špom na Jezici. 22220-6 Starinski Stroj 1855, velik.; tre ti. ugodno Meelkova 3-1. sliki por-prodam. 22247-6 Otroški voziček moderen dobro ohranjen Kupimo o,- za krožno žago na krogijične ležaje z jer-menico. os 40 do 45 mm, liihalko, 2.20 m osne razdalje, event tudi samo dele od iste. ter 60 tek. m poljskih rablje nih tračnic 6 cm viso kih. l'onudbe z naved bo najnižje cene pošljite pod »Njhalki« na ogl. odd Jutra. 21880 7 Iščemo kolesa 28 do 30 cm premera za poljske vagonet-e tirne širine 59 cm. v dobro o hranjen m stanju Pon. na ogl. cdd. Jutru pod « Kolesa«. 219707 Javorove hlode (b li javor) čiste in le pe, bele barve z malo a.-, im jedrom tBraun-k rn l v dolžinah po 2 in vej m i npremera 40 in več m in premera 40 pujem Pismrne ponudbe p <1 5C900 na 1'ublici-tas. Zagreb. Ilica 9 21803-7 Bukove prage 2.6 m dolžine, za Rolo«. 22160-7 Stare moške obleke perilo, čevlje, pohištvo, itd., kupujem. Pišite na Alojzija Drame. Gallu -o>" nabrežje 29 Ljub-liana. 22203-7 Avtomobile :ovorne, osebne in avtobuse dobro ohranjene, vseh ia-kosti, kupite pri O. žužek, Krupp zastopstvo, Ljubhana Tavčarieva 11. 22311-10 BMW motocikel s prikolico v brezhibnem starnu in BMW mali avto za 3000 na prodaj. Intor-inaciie daje DKW zastop-..•v-o I. Lovše, Tyrševa 5">. 21776-10 Motorno kolo lažje tipe dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. ocid. jutra pod »Motorno kolo«. 22061-10 Več rabljenih koles kompletnih. dimenzije 32 X b Za tovorni Chev rele t, kupimo. Ponudbe rta ogl. odd. Jutra pod Dobre gume c. 22075-10 Avto Opel super, važen 8000 km, nov. predam za 40.000 din Naslov v v.seh poslovalnicah Jutra. 21902-10 prodajni. posloval. Naslov Jutra. v vseh 22274-6 Registrirno blagajno za din 999-90 s tipacem (tastrom), rabljeno v dobrem stanju, iščemo Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod -21260;-. 212S0-7 Tračnicc 700 metrov. 9 kg težkih in 10 \ 3gcnetov za prevoz zemlje išče ciglarna in žaga v čazml. 21866 7 Tovorni avto 4.5 tonski, Diesel MAN v najboljšem stanju pro dam Izve se pri Prane Udovč, parna žaga. Se v niča ob Savi. 21911-10 Motorno kolo BSA 250 ccm, dobro ohranjen, ugodno proda ali zamenja za dober »Sax Motor« Viljem Gosak Rogatec. 21963-10 Nova hiša štiris'anovanjska za Be-7igrad<">m ugodno naprodaj. Sovine Jože. Pod miiščakov« 42. 21989-10 DKW Meisterklasse, model 1938, vozen par mesecev, s tovarniško garancijo, naprodaj 7.000 din izpod prodajne cene. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Rabim denar«. 22320-10 Puch 250 ccm dobro ohran;en, naprodaj za 4.200 din. Ogled in pojasnila pri Erjavec, Stična, kolodvor. 22319-10 Ugodno naprodaj: 1 Essex limuzina 6 sedežna. 1 Essex odprt. 1 Ta-tra 2 cilindra odprt. 1 Ta.t.ra 4 cilindre 1 in pol tonski, 1 Opel O-briolet, 1 Peugeot po;.o-vorni. 1 Ford tovorni 3 ionski. I Opel Blitz 3 tonski, 1 prikolica šport Za motorno kolo 500 ccm. 1 motorno kolo, Jap Angleški 500 ccm Vsj avtomobili in motorji so v najboljšem stanju in se jih iahko oogled-i pri Opel. za-stocstvo. P. Celju. Solman v 22302 10 Angleški motor prima. skoro nov, 500 cm. prodam. Dujič, Med vedov a 7. pri gorenjskem kolodvoru v Ljubljani. 22279 10 Reševalni avto kompleten tipa Steyer XII v najboljšem stanju po ugodni ceni na pro aaj. — Informacije pri pro-tovoljni gasilski čet v Maribora, Koroška 12 22031-10 Vinske sode o 1 BMW 4 sedežni odprt poraba bencina 100 km zelo ugodno proda: Oton l'aar, Jese niče na Gorenjskem 21780 10 Motor BSA 500 ccm. s prikolico, o-!!« -nem s anni predi 3.500 dn S. Koren Ko strivniea. !'odp'.at 21861-10 Kolesa eč rablj"mih ženskih in moških, ter partija pr ovrstnih novih, prav poceni na prodaj pri » PROMETu «. (nasproti Križanske cerkve). 21933 11 Moško kolo Durkopp dobro ohranjeno naprodaj v Cerkve ni ulici 21-11. nadstr., desno, vrata 28 22112-11 Kupim kolo Jobro oh^an "no Ponud niki naj se oglasijo v Dalmatinovi ul št. 10. I. n 3. do 5. ure po evo, od poldne. 22233-11 Mizarji! Pred nakupom stroja si oglejte nove in rab Ijene universalne in po samezne na skladišču. Dovžan. Frančiškanska ulica 4 21413-29 Čevljarski stroji, razne transmisije in železje za stroje ugod no naprodaj pri »Indus« družba z o. z. Ljublja na Sv Petra c. 72. 316-29 Kupim več strojev pletilnih, šivalnih, kro jnških in entel. Ponud-bs na oglas. odd. Jutra pod »Plačnike. 21936-29 Šivalni stroji Singer. Pfaff, Gritzner in razni drugi, ki tudi štikajo in stopajo z 20 letno garancijo prav po eni na prodaj pri tvrd ki »PROMET« nasproti Križanske cerkve. 21934-2J Hladilno napravo elektromotor in bencin ski motor takoj prodam. Vprašajte: Samec. Mari-oor. Zrinjskega trg 7 22025 29 Pletilni stroj 6-25. prodam. Ana Nol da. Predovičevn 25. Mo ste — Ljubljana 22137-2S a Pohištvo aovo tn že rabljeno. K] ga želite prodati ali sa mo dati » shrambo sprejmemo v posebni od delek » komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev je » tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami Spo ročite aam na dopisnici aH ustno Prevoz pohi štva v naš komisijski >ddeiek preskroimo sa ml. Ivan Mathian Ljub ijana Tyrševa cesta 12 79 12 Spalnice, iedilnice, kuhinje ju danib tn as t niti na 'rtih po jako ugodni ce ai Strojno mizarstvo ') Lancoš Wotfnva 12 21» 12 Elegantno spalnico [7 or^hc črešnjeve ni proda iorenme m spalnice poce-mlzarstvo Go-ljar " Josip. Florjanska 1. 22231 12 Prodam knjižico praštedione. stara vloga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proti gotovini« . 21983-16 Ureditev dolga potom sodnih ic izvensodnih poravna« Nasveti ' konkurznib za tevah in vseh drugih trgov ;ko obrtnih poslih. Stro emi aparati sprejmem kot kompanjonk i. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod -Samostoj noet«. 21982 16 Šivalne stroje in kolega prodaja naj cenejše Triglav. Reslje-va 16. rabljene stroje in kolesa vzamem v račun. 22167 29 Moške klobuke Vam hitrj in poceni osnaži in obnovi — trgovina P. Ntagdič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 21799-30 Tapetniška dela sprejema v popravilo in tudi vsa nova naročila po n;zki ccm Sitar Kari. Wol-fova 12. telefon 28-10. 22225-30 90 kub. metrov tesanega lesa 16'19. 16/21 18 24 4 do 9 m dolžine. ugodno prodam v bližini Ljub Ijane Ponudbe pod -■-200 fco= na ogl. odd •Jutra. 20574 15 Motorno »1'iat« -.00 ccm. sedeža, v stan'u. poceni Pripraven za pr nudbe oa ogl. pod »Ekon kolo . lepe ■ >blike najboljšem i naprodaj rikolK.i Po odd luti^ t c"< >2i5Š-lt Biedermajer puialno mizo, kredeu (vse vloženo) pe;^ j.-'tc-preprogo 340x190. 2 lesena pozlačena angela in krasno tihožitje, ho landska slika st ra 20'.> let prod- Marija Golob. Gallusovo nabii.-.7. ie 29. 22253-7 Žel. štedilnik peč. gašper in zložljivo posteljo, kupim. Ponud be na ogl odd. Jutra ped »Cim P^<-21935_7 Motcr IS ccm prodtm t.r: me < e -tar Dintci Sv «•<•..(>» 95 «'i J.^li 1Q 2218310 M brem d" m niča. Avto Ea::la v zelo do-stanju tako.i pro-A. Kaučič. Trž šk-i 52. mehan delav 22216 10 Pohi«tv« stanovanja 43 oenzijone :n op/eme. dooitt ;e v nap/eči' ušt .VB »SAVA« noteie r.raoi akt-naihitreic .aiog-, D° Posojila različna, preskrbtm hitro, brez kakega predplačila. Hranilne knjižice vnovčujem pioti takojšnji gotovini Oblastv. "dovoljena pisarna Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 12. Znamka 3 din. 22218-16 Pekarno dobro idočo v prometnem kraju vzamem v najem, takoj aJi pozneje. Ponudbe z netančni-mj podatki na ogl. odd. Jutm pod »Zmozfen«. 21940-17 Gostilno in mesarijo oddam v nnjem ali na račun. Studenci. Aleksandrova 25. Maribor. 22027-17 Mizarska delavnica dobro vpeljano, na de želi. s stanovanjem in velikim sadnim in zele-njadnim vrtom se odda 1 oktobrom v najem. Ponudbe n n ogl. odd. Jutra pod »Zaradi prevzema drugega«. 21768 17 Svetel lokal trgovino ali lahko obrt oddam. Tyrševa 37. Vprašati I nadstropje. 22115-19 Lokal oddam na Poljanski ccsti 5. Poizvedbe istotam. 22122-19 Trgovino sadja dobro idočo radi družinskih razmer prav ugodno prodom Ponud be na oglas. odd. Jutra pod »Promet 77^. ^2086 It. Mlekarno na prometnem kraju dobro vpeljano, prodam. Poizve se Senlčar, Ljub ljanska ul. 63. Moste. 22088-19 Gostilno s koncesijo zelo prometnem kraju na deželi takoj od dam v najem. Na željo cddam tudi malo pose stvo z gospodarskimi poslopji tn inventarjem. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Stara gostil na«. 21997-19 rgovinc, trafike industrije, hotele, restavracije, gostilne. bufete. vinotoče, kavarne, hiše, vile, posestva, veleposest.v«.. par-fumerije. drogerije. men ze, mlekarstva prodajamo in posredujemo kupčije po vsej državi u-spešno in hitro: Pošlo alnica PavlPkovič, Zagreb, Ilica 144. 22045-19 Hranilne knjižice zaščitenih zavodov, vrednostne papirje 3°/o obveznice vnovčujem stalno po najvišji ceni in proti takojšnjemu izplačilu v gotovini. Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova telefon 35-10. 310-16 Kompanjona(ko) ali finansirja(ko) za dobro uspevajoče podjetje mno žinskega predmeta s kapi talom do 500.000 din svrho razširjenia obrata, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro •>Bodočnost«. 22224-16 Družabnico z lastno koncesijo za pe karno sprejmem Pisme ne oonudlie na oglasni 'Hld Jutra pod •>Takoj« 22281-16 ie Ki i>a:nx )mare ostelje ihuif-Kf ipra -luhmi Kredenc* itimanf vfHd-B!-t vlreže ipreieni • mo -pr1 - vrnili rtih ^niin« iTedjam ■ks Ml aaročiia naših (i(J0 - 400 -160 ?50 -,450-soo 190 85 -P' nv Ttg»>v>n» Majeva »riM-* niH '22S3-1 2 Prodam avto z avtotaksi koncesijo za Ljubljano. l-bb..-n lože. Ljubljana, Bohoričeva 26. 22183-10 Spalnice jedilnice Kuhinje lahke v eliki izbiri kupite in olačate tudi . hranilne knjižico Pri Frman & Arhar. tovarna pnh'šn.-a St Vid nad Liub luno. 304-12 Gostilno oddam s 1 oktobrom na r-eun v majhnem mestu na Gorenjskem pošteni pridni in podjetni, kav cije zmožni natakarici al; kuharici. Naslov vseh posoval. Jutra. 22033-17 Gostilno vzamem v najem alj na račun. Odnosno vtnotoč Ponudbe na oglns. odd Jutra pod šifro »Jes.-n 22036-17 Trgovino z mešanim blagom dežel; zaradi ssJltve ko j oddam v najem, trebna gotovina cca tisoč din. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod ro »Dobro vpeljano«. j 21931-17 I na ta Po 20 na šif Buffet zamem v najem Naslov vseh posloval Jutra 22258 17 Fotografski atelje dobro vpeljan z iepirn dohodkom na prodaj. Za prvovrstnega fotografa krasna eksistenca- Pon. na ogl. odd. Jutra pod Atelje«. 2i-403-ir Lokal na novo prenovljen, e-lektrikn. parketi, lasten vodovod in stranišč:. pripravljen za malo trgovino ali Pa za \s«ko obrt. Vhod iz certe in iz dvorišča oddam s 1. oktobrom 193". Cerkvena ulica 21. blizu Trno>-ske cerkve 21930-1S Katera samostojna goiDrdična ali vdova bi stopiia k trgovcu male trgovine kot solinstnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Soudeležba«. 22138-19 Prodajalec modne stroke, dobi tako) mesto. Ponudbe pod »Zanesljiva mof« na podružnico Jutra Maribor. 22295-19 Stavbena parcela blizu Tivolija (Podrož-nik), krasna lega. ugodno naprodaj. Kernc. Zg. Šiška 230, Jančlgajc\a pot. 21016-20 Lepo posestvo z vinogradom in sadov-nikom v Libni. ležeče na glavni cesti Brežice Videm po ugodni ceni na prodaj. Vprašat; pri Fa-leschini Ivan. Zakot — Brežice. 21641-20 Stavbišče 2.200 metrov v Mariboru, Tržaška cesta, s stavbo, primerno za vsako obrt. — proda Osct Andrei. Orož- r.ova 6. 22024-20 Peki. pozor! Pekarna v polnem obratu. v prijaznem kraju Slovenije, enonadstr^p-na hiša z gospodarskim poslopjem. Fundus —in struetus radi smrtj ttt-koj zelo ugodno naprodaj Informacije da »Združenje pekov v Ptuju pod »350.000 din«. 21862-19 Prodam hišo z vrtom, v najlepšem centru Trbovelj ob glavni cesti za vpokojenca ali obrtnika. Loke 297, Trbovlje. 22058-20 Kupim hišo poslopje katero ima 3000 m2 ali več zemljišča pa tudi samo zemljišče. Martinec Ljubljana, Prule 8. 22106-20 Stanovanjski hiši s po 5 stanovanj v Sp. Šiški prodam Informacije Kavško va cesta — stavbišče. 22110-2C Večstanovanjsko hišo kupim ali pristopim kot solastnik. Ponudbe na ogl. odd Jutr pod »št. 1111«. 22111-2C Velika ugodnost Za industrijo, obrt ali velika skladišču je na prodaj parcela cca 1500 kvdr. m. Stanovanjska hiša. delavnica, deloma iz betona, betonirano dvorišče in polodprte šu pe na razpolago. Posre dovalci izključeni Resnim reflektantom zaže-ljene informacije na razpolago Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod šifro »Resni Interesenti«. 21893-20 Enonadstrop. hišo in parcelo ob Celovški cesti v Sp. Šiški, prodam. Naslov v vseh posloval Jutra 21999-20 Naprodaj HIŠA z gospodarskimi poslopji, z ograjenim vrtom, cca 7000 k.dr. m; ugodno za večjo o-hrt na Celovški cesti v Ljubljani ENONADSTROPNA VILA v št. Vidu s krasnim vrtom, sončno iego. ENONADSTROPNA VILA z vrtom v bližini tramvajske postaje na Celovški cesti. NJIVA v izmeri cca 8 tisoč kvdr. m na le pem prostoru. 20 min oddaljeno od meje Ljubljane Ponud. na ogl. cdd. Jutra pod: Novozgrajena . 22041 20 Krasno trgovsko hišo uovi zgrajeno, enonadstro pno na oglu zagrebškega predmestja, z 2 krasnima trgovskima lokaloma s stanovanji in vsemi drugimi prostori, v prvem nadstropju dve ve liki stanovanji, izvrstna trgovska pozicija, prodamo za 190.000 din. Po-slovalica Pav.ekovič v Zagrebu. Ilica 144. 22046-20 Gostilno dobro idočo. toitcra bi se oddala na račun ženski osebi srednjih let, i-ščem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Solidna gostilna oz. restavracija*. 22169-19 Lepo novo hišo a verando, kletjo, hlevi, svinjaki, skednjem, vrtom, sadonosnikom in brajdo v najbližji okolici Ptuja prodam z« 50 tisoč din. event. z njivami za 75 tisoč din Zelo primerno za vpoko jence. Pogoji ugodni Ponudbe na podr. Ju tra v Ptuju pod Dol>ič kanosno« 21975 20 Zamenjava Dobri trgovsko hišo v Jugoslaviji zamenjam za obrestj donašajočo hišo v Grazu. Ponud. na ogl. odd Jutra pod »Ugod no 200'. 21969-20 34 johov prvovrstne zemlje v c-nem komadu. s celim živim in mrtvim inven tarjem in gospodarskim poslopjem, v Sremu. ta koj oddam v najem. Na slov v v.seh pos!o\alni cah Jutra. 21840 20 Lepo posestvo 10 oralov (gozd. sadovnjak. njive, vinograd) 50 000 prodam. Ponudbe na podr .Jutra v Mari boru pod »Slovenske go rice — Kozjak«. 22032-20 Novozidana hiša 10 let prosta davka, 7 sob. klet. vrta 500 kvdr metrov nosi letno najemnine 10.000 din in dustrljsko predmestje Maribora na prodaj. Hipoteka 30 000: gotovine potrebno 42 000 din. Informacije- Postržin, l'o-brežje. Gosposvet&ka 56 v Mariboru 22030 20 Prodam posestvo blizu farne cerkve v lepem kraju. Gospodar sko poslopje in 7 oralov zemlje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri 22029 20 ŠtiristanovanJ. hiša novo zgrajena ugodno na prodaj. Studenci. Dr Krekova 2 pri Mariboru. 22026-20 Prodam hišo ob tramvajski progi v Ljubljani s staro, dobro vpeljano trgovino in go stilno z lepim priklad ntm vrtom. Resni reflek t3nti pridejo v poštev Ponudbe na oglas. dd. Jutra pod »Prvovrstna ie ga*. 21921 20 Enonadstropno hišo stanovanjsko, z vrtom, katera se da preurediti tudi v trgovske iokile aH slično, ugodno na prodaj. K. Pla-er Ra d"če pri Zidanem mo stu 21752 20 Enodružinsko vilo z centralno kurjavo, vrtom, Pod Rožnikom v Svetčevi ulici, oddam takoj v najem. Inlornui clje Rožna dolina cesta IX. š;. 29 22261 20 Vilo veči-tanovanjisk" kupim v Ljubljani. Ponud. na ogl odd. Jutra po »T« koj gotovina . 22201 -20 Dvosob. komfortno. stanovanje s kopalnico. vsemi pritiklinami in vrtom ob Tyrševi cesti, oddam novembra. Stožice Io5 ievo od kisarnt- .Produkta« 21859-21 Dcsinfckcijo ust in grla prijetno dosežete l NEC«KO bonbonom. NEGRO bonbon jc pravi blagoslov kadilcem. ker preprečuje, da bi se grlo sušilo in olajša zaradi vsebine mentola prebavo. NEGRO bonbon učinkuje edinstveno pri kašlju, hripavosti in raznih katarjih. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Stanovanje treh sob s pntiklinami brez kopalnice oddam za november v bližini zmajskega mostu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22108-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in >f«eini pritikliiiami. oddam — Naslov v vseh posloval nicmh Jutra. 22083-21 Stanovanje z dvema sobama m pri-ti kil nam i odd-m iakoj. Dolenjska cesta 48 ol> čina Rudnik. 22099-21 Dvosob. stanovanje *abinet. moderno, kopa. i;ca zraven gozd od dam tik postaje Dev ica Meri j a v Filju. 22147 21 Dvosob. stanovanje daam ti koj. Gunclje štev. 40. št. Vid 22215 21 Komfortno stanovanje dvosobno, plin. terasa odd-0 din Na-poslovalnicah 22174-21 Hiša obstoječa i„ 8 stanov anj m vriom. v sredini me sta ugodno naprodaj. Poizvedbe v pisarni dr. Borisa Puca. odvetnika v Ljubljani Dalmalno va 11. 22162-20 Velika trgovska 2-nadstr. hiša v sredini mesta Celta. z ve likimi skladišči naprodaj. Ugodna naložitev kjpit.ila. Ponudbe na podiužnico jutra v Celju pod značko »Mesto Celic«. 22303-20 Prodam hišico z dvema stanovanjema dvo in enosobnim stanovanjem za 33.000 din (>aljcvica S8a 22205 20 Mlekarno na prometni točki, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlekarna« 22151-19 Gostilno in trgovino dobro vpeljano, z lepim gostilniškim vrtom in inventarjem. oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika«. 22141-19 Brivsko-frizerski salon obstoječ trideset let v Ljubljani, prodam. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika 77«. 22188 19 Mlekarna ni prometnem kraju, dobro vpeljana, s stalnimi odjemalci, radi prezaposlenosti naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22176-19 Na idiličnem kraju prodam ali oddam v na jem 4000 kvdr. m sveta blizu Rakovnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutro pod »Ugodno 88 21890-20 Pritlično hišo 2 sobi. kuhinja, klet, elektrika, velik sadovnjak in vrt za zelenja vo, dam takoj v najem. Poizve se pri Snoju. Sp. Kašelj 40. 5 minut od postaje Zalog. 21909 20 Hišo z upeljano trgovino, de lavnlco. zelenjadnim in sadnim vrtom na pro metnem kraju v okolici Kranja in K:po parcelo v Kranju, prodam. Po nudbe na Rojina. Kranj 21937-20 Prodam hišo na prometni cesti v Ljubljani. Celovška 51. 21918 20 Hišo ali vilo v Dev. Mar. v Polju ali na prcgi Celje—Ziduni 1110=1—7.agreb z vrtom, event. poljem, blizu ko lodvora. vzamem v najem aH kupim proti me sečnem odplačevanju. — Obširen opis s pogoji pod značko »Točnost na Zagreb VI. pretinac 88. 21914-20 Parcele od 500 do 1000 kvdr. m zelo poceni na predaj v bližini Sv Križa. Poja.s-nila dobite v trgovini: Antonija Zaje. Smarska cesta. 22202-20 Vogalna hiša nova, s trgovino ter gostilno in nekai stanovanji, ugodno napiodaj Studencih pri Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 22289-20 Dve stavbeni parccli v Kolczlji na prodaj. Poizve se v vseh pošlo valnicali Jutra. 22265-2C Kupim hišo z vrtom proti gotovini. Ponudbe pod »Amerik« -nec« na ogl .odd. Jutra 22275-20 Vila v Petrovčah naprodai. Jožef Zacar, Pc-trovče št. 30 pri Celju. 22306-20 Enosob. stanovanje opremljeno, lepo 'Odam boijšj sebi. Posebne pripraven ia šiviljo — Holzapf lov.) 7 (Ti bor). 22239 21 Stanovanje dvo ali trosobno z t lom u»odno ddam Od dam tudi mesečno so bo pripravno za onega, kt je rad sam in pe moten. Po: na R^Snik št. 2 22272-21 Lepo sobo oddam boljši solidii; o sebi. Kop :niča klavir na razpo.ago. Naslov vseh pcslo.al Jutra 22082 2.. Sobo z VS" oskrbi oddani i aii 2 gospodoma. .%asiov v vseh posloval Juti • 22073 2: Opremljeno sobico z balkonom in posebnim vodom dd.'- m solidni gospodični ali dijakinji Naslov v vseh. poslovalnicah Ju'ra 22091 23 Opremljeno sobo .epo. s so ci cm a pojma '.n vso oskruo. uporabo kop < inicc od dam V hiši dvigalo iS a slov v vseh poslovalni c?h Jutra. 2i9o6 23 V lepo sobo cisto, v cenuumu me--ta pretmem dijaki: ali mirno .gospodično kot sostanovalko s \ a ekrbo Is'o'a m sprejmem več ibonentov » ^ dobr- domačo hrano n nizk; ceni. Nasl. v vseli posloval Ju: n. 21979 J.Z Sobo zs-at-no in sončno ze tli 2 oo«iel.iama odd-tako. ' \ 10. ■k »t.reiiski 22 I, 22136 23 abo - eno. s pr>-od »m odda-n 11 Mar._i- Dvosob. stanovanj«? kumfortno oddam za 1. november Medv?d"v? i Poizve se pri [acodi 22318 21 Dvosob. stanovanje lepo solnčno = pritikii nami in v rtom tik po stajallšča Devica M.ri ja v Polju 112 ddam takoj. 22259-21 Stanovanje "bstoje^e iz ene sobe in kithinje ali k-Mnctu po možnosti .- kopalnico — iš^em. Ponudbe na 0^1. odd Jutra pod Samo stojna trgovk.. 2200-1 21 a Dvosob. stanovanje kabinet, kopalnica, pr; tikline iščem za november. Ponudbe: prof. Jo ško Prezclj. Trgovska akademiji. 2"0C3 21 b Komfortno stanovanje tri event. štirisobno, s Krasno posestvo ugodno prodam blizu trga železniške postaic. vseh Jutra. Na- poslovalnicah 22307-20 plinom »sceni '.3 vember. Ponudbe odd Jutra pod ■ ra nka c 22071 218 1 n > na ogl. » Dobr« Sobo strogo 10 eno ,xldam no M'.k:o»l evi ce»tl boljše •.-» u -ta.iej e..iU oolniku Naslov v vseh posloval J-itm. 22124 2". I>vc gospodični sostanovalk; .. reimern m l oktober i l.€T .OOS U-J -1 l.lši v nepc a edni bližini cen •ra V - skrha ->ov.po vb.- kopalnice, za ose bo 600 din. Naslov v v-eh pos.ova: .n.rrs. 221'14 •: Sobo -rog o scp-:rirauo. oa dam. Kiju avnlOarska -. I nadstropje. 22244 2, Dve pra?ni s.ibi strogo sepiiiranj ocld^m e-ent. z vso oskrb .. — Naslov v vsei. pj.-.ov. i Jutra 221X3-23 Separirano subo v sredini n>es« iakoj oddam N-..o. v vseh pošlo aliiicah Jutr., 22278 23 I».I)gu:-Ov J 5. 22128 23 iA'po sobo eiT»B pc ^eljama e-t-N s.tov vseh poni..-h Jutra 22132 23 sobo frazno ■ - < ;clti~no. center, efon oddam. Ogleda^ od ■ l-> 3 ure. Našlo? v.-c p-•slovel. Ju-na. 22100 23 Lepo svetlo sobo udd.-.m t.koi za 1 ali i "Scb' s hiano ali brez. Go-sposveiska testa 13-1., — vrata 99 — Istotam sprejmem dame v pouk za lastno garderobo. 22153-2} 1. X. hiižini univerze, srednje L.-hnične šole oddam sobo / - dve oseb;. Na željo 7 vso oskrbo. Sever Pavla, a čičev trg 2. III. nadstr. 22149-2$ Opremljeno sobo oddam dvema gos p: do m?, km-na in pr .-tor na. Komati Fran ta. Cankarjevo nabr. 7 II. 222P0 2: eritli ildr.c. Sobico ddam. Hajdrihova Ogled le po- 22140-23 Prazno sobo lepo. s posebnim vho dom in kopalnico oddam v Trdinovi ulici 5 (v isi kopritiičic i levo. 22284-23 •a rtv ■ podicne vhodom upori bo ontidfcc •Jutra. Sobo gospoda aii go. s posebni.tt in o bo z so— Kuhinje oddam na ogl. odd« 22198-23 Prazno sobo ■rajno, oddam akoi. N"--lov v vseh paslov. L. Jutra. 22217 3 Prazno sobo obrt ulica ivno za oddr.m. 14. pisarno Rcetho-v n. 22186 II * i Dvosob. stanovanje dvočlan Vinotoč oddajn v Spodnj Pojasnila c. 55. šiški. Poljanski 22221-19 Brivsko-frizerski salon v Ljubljani, dobro idoč. prodam takoi po nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa eksistenca«. 22286-19 Trgovino modnega blaga zelo dobro idočo. prodam radi bolezni v Mariboru. Ponudbe pod »Prometno mesto« na podružnico Jutra Maribor. ?22?4-19 Restavracija in kavarna na prometni cesti, bogat. inventar, sen&tt vrt veranda, velik vrt za zelenjavo. zaradi bolezni na prodaj. Potreben kapital 250.000 din. Maribor, Frankopanovm 17. 21954-20 Trgovsko hišo z gostilno na prometni točka prodam. Vprašajte v trgovni V. Dolfek. Ce lje, 219*5 20 Dve parceli za progo, ugodno na prodaj. Poizve se pri M. Bevc. Slov. Javornik na Gorenjskem. 21966-20 Enonadstropna hiša z vrtom, 3 minute od celjske postaic takoj naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22308-20 Enodružinska nova vila komfortna, naprodaj v Celju, 10 minut od postaje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22310-20 Trinadstropna hiša visokopritlična, rentabilna naprodaj. Ponud be na ogliisni oddelek Jutra pod »Ugoden nakup Peteko'. 22264-20 Trgovsko hišo pravkar zgrajeno, enonadstropno, ob glavni prometni cesti; poleg še dvodružinsko hišo ln 4228 kvdr. m zemljišča (sadovnjak), pol ure od tukajšnjega Glavnega tr ga prodam Ze 140.000.— Vsa ostala pojasnilo daje Posredovalnica IVAN GODINA, Maribor. Aleksandrova cesta 30. > 22298-20 s kopalnico išče ska uradniška družina zt 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vdova«. 21932-21a Enosob. stanovanje za dve osebi ne daleč od sredine mesta, iščem Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Cisto stano vonje-. 21992-21a Trisob. stanovanje s pri-iklinami išče tri članska družina za okto ber ali november. Nasl. v vseh poslovni. Jutra pod »Dr. F. M«. 22133 21a EGA LEPOTE Stanovanje štiri do petsobno iščem za 1. november. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Točen plačnik 41«. 22166 21a Samsko stanovanje s kopalnico ali enosobno stanovanje, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno 100«. 22273-21a Enosob. stanovanje s pritiklineml, suho m snažno v okolici mesta iščem za 1. oktober. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Suho 60'. 22260-21a Enosob. stanovanje S kabinetom ali dvceob-no iščem za 1. «11 15. oktober. Ponudbe pod: >Novoporočenca« na ogl. odd. Jutra. ^^ 323©-21a šminkati se treba znati! FARDS PASTEL Ali ni to največja umetnost žene? Predvsem je treba znati izbirati šminko. V presenetljivi izberi šminke PASTEL boste našli, milostiva gospa, ono nianso, ki zares odgovarja Vaši polti. Svetle, nežne in baržunaste šminke FARDS PASTEL Vas bodo navdušile. BOURJOIS Parfume** • Parit JSTEL Mesečno sobo s po.-ebnim vnocium, ev. s Hrano odd j m s 1. oktobrom stalni solidni o-sebi. Nunska, 19.. viso-kopritličje. 22211-23 Prazno sobo v okolici Kolezije, Mirja, Rožne doline, išče soliden gospod za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »StriItn". 22182-23a Sredi mesta oddam elegantno opremljeno sobo s souporabo kopalnice stalnemu, solidnemu gospodu, nediiaku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22232-23 Prazno sobo sepirirano s souporabo kopalnice oddam takoj gospodični, /.ima, Gledališka 12-111. 22270 23 Sobo 2 dvema posteljama z vso oskrbo ali brez takoj ali s prvim poceni odčiam v Židovski 6. 22263-23 Opremljeno sobo s vhodom z stopnic od dara solidnemu stalne mu gospodu. S rellška 32. 22262 23 Lepo sobo ▼<»!«?«> ln svetilo, oddam gospodičnam. Istotam od dam kabinet. Souporaba kopalnice. Strossmayer Jeva 4-1.. desno, nasproti gimnazije na Polja-31 ah. 22254-23 Sobo lepo opremljeno s posebnim vhodom, oddam Smartinska 10. 22255-23 Opremljeno sobo t. posebnim vhodom ev z hrano odrtim boljši rsebi. Našlo v vseh posloval. Jutra. 22257-23 2 gospodični sprejmem v lepo sončno sobo z upi>rabo kopalnice. Po žeTjr tudi hrana. X -lov v vseh posl ovalnicah Jutra 22251 23 Bančni uradnik hče samsko stanovanje gar-fon ali moderno opremljeno sobo s souporabo kopalnice, za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši/ro »Mirno stanovanje«. 22005-23a Dva para pavov (Pfaue) za re|o in 4 letošnje bele prodam. Vprašati se pn Kari Uhlich, Rimske Toplice. 22059-27 Prima čuvaj! nemški ovčar, krasen, 2 leti star. z rodovnikom, dresiran, poceni na prodaj. 1'oizve se Holaapf-lova 19. podpritličje. 22092-27 Papiga svetlomodra je ušla. Oddajte jo proti nagradi v Gajevo ul. 8-III, levo 22164 27 Resast dakel sivorjav, z znamko štev. 103 celje se je zatekel. Odda noj se v evangelijsko župnišče. 22191-27 Angora muc bel. mladič na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.. 22313-27 Prodam pse Nemški volčjaki, 2 poldrugo leto stara in 6 mladičev. Zg. Šifcka 56, nasproti Krekove šole. 22238-27 Nemškega ovčarja mladiča kupim takoj. 1'ismene ponudbe na o-g lasni odd. Jutra pod >Nemški ovčar 33« 22248-27 Z boljšim gospodom želim znanja, ud 45 do 55 let starim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Idealiste. 22172-25 Vdovec st'r 56 let zdrav in kre pak, govori več jezikov, z dobro plačo 30 000 din na leto z lepim stanom in drugimi prinadležno-stmi in pod pokojnino si išče ženo, zdravo po mogočni sti gospodično; ali pa vdovo brez otrok z nekoliko kapitala, staro od 45 do 55 let. Ponudbe s sliko na naslov Jožef Mllzimir, manipu-lant f. šečera, čuprija. 22173-25 Vdova 33 let z novo, lepo vilo in pokojnino, poroči najrajši vdovca v državni službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost 776«. 221^4-25 Nameščenec srednjih let z lepo stalno službo ter 30.000 dinarjev gotovine, čedne zunanjosti. neomadeže-vue preteklosti, povsem značaj en. iščem tem potom znanja z gospodično ali vdovo brez otrok po možnosti z nekaj premoženja radi takojšnje ženitve. Le resne ponudbe s sliko, ki se častno vrne na ogl odd. Jutra pod »Mirno živ_ ljenje«. 22234-25 Lepo opremljeno sobo iščem blizu kolodvora ali Tabora. Ponudbe z ceno pod 1. oktober« ».i ogl. odd. Jutru. 22035-23:1 'Ji Dve gospodični želita resnega poznan stva z dobrodušnima, boljšima gospodoma do 40 let. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod •Izven Ljubljane . 22006-24 »Dober in pameten« Dopis brez podpisu prepozno pr;-jela, zato sentiainek prihodnjo sredo ob 4. istotam. 21961-24 »Usoda« dvignite pismo. 22157-24 Družbe samostojnega gospoda išče 56-letna Nemka veselega značaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »ln-teligent 787«. 22139-24 Iščem sobo e reo oskrbo za visoko-šolca jurista. Brez pe-ri.a N. Nedelko. Ljubic na. Korytkova 7. 21998-23a V Kranju iščem opremljeno sobo s popolno oskrbo. Hitre ponudbe z navedbo cene na pndr. Jutra v Celju pod »Gorenjsko«. 22021-23a Gospodična uradnica jš e mesečno sobo. sončno. suho. zračno in mirno za oktober. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Stalna«. 22015 23a Uradnica m_raa. snažna, išče z novembrom samsko (gar eonsko) ali enosobno slano lanje v centru mesta. Poudbe na ogl. od. Jutra pod »Štev. 44)0«. 22095-23a Prazno solnčno sobo s posebnim vhodom i-ščem za 15 oktober. Ponudbe na ogi. odd. Jutra Pod »Za 200«. 22094-23a Angleško društvo išče dve vezani pralni sobi. Ponudbe na naslov: Dr. Zdenko Švigelj, Dalmatinova 11. 22l43-23a Mirno sobo išče v centru gospod za tat:oj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«. 22195-23a Prazno sobo s posebnim vbodom iščem 2a takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suha«. 22227-23a Opremljeno sobo s strogo separi ranim vh< dom v neposredni bližini glUrad nik 120t. 22229-23a Dva akademika stalna in mirna iščeta opremljeno sobo s 1. oktobrom. Cen i 150 din za osebo. Ponudbe pod: »Mirna« na podr. Jutra v Mfiriboru. 21731-22 Gospod želi znanja z ljubko damo. Pomaga ji tudi denarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fortur.a«. 22236-24 U Obrtnik samec srednjih let. z dobro vpeljano trgovino, želi znanja z damo. ki ima veselje do trgovine. Dopise na podružnico Tutra Maribor pod »Takojšnaj žemtev«. 22293-25 Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot DOVO zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sverlolikamic-- MtininnmnuiumiHimuMiHUiiinaraflHMMMMMn I CELULOIDNE j = ŠČITE ZA VRATA i I CELULOID | | V PLOŠČAH | naročajte pri | J F. Samec 1 Ljubljana, | I Kopitarjeva ul. 1 \ rmiMIV.4HlliWHU!!lllim!IUIWMIUlllJUJlUU!U!li/ igranji/.' Jahteva/te brezplačen cenik! MEiJMROLD d.zo.z. za/. tvornice Jutra« pod »Kemik«. t- t... » -. . ,v. ... .. ■ ■ .'^-crt > -- - • ' -. Pred vselitvijo v nove lokale hočemo izprazniti vso našo zalogo, in jo prodajamo po izredno ugodnih cenah! — Posebno pa smo znižali cene STANKOM od moških štofov za posamezne hlače, obleke in površnike, ostankom volnenega blaga za damske obleke, plašče in kostume, kakor tudi raznim ostankom poletnega in zimskega blaga. — V interesu kupujočega občinstva je, da nas pose ti! F. I. GORIčaR — Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29. poznani SALVATCaJ /oper žolčne kamne m bolezni žolčnega mehurja dobite pri glavnem zastopniku: ekarnl pri ST. IVA^C, Zagreb. Kaptol St.17 prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. OgL reg. S. br. 27870 rasen na najprometnejši točki Ljubljane, SE TAKOJ ODDA. Ponudbe na ogl. odd. »JUTRA« pod »Točk a«. »»»»»»»-■■•■•■■■■■■■■"■M"®"«""""""""*" irmHiimiiumitmmiiN mmiiBiiMiti 11UIMUIIKI Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeli! Celuloidni ščit, pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno čista. Dobavlja jih SEMENIČ V. Privoz 13, Ljubljana — tel. 36-92. Celuloid je na zalogi' v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akviziterji. iiiHiitumuitnnui« VMMuanumtimummnr INSERIRAJTE V „JUTRU" Specijalna olja in masti za usnjarsko industrijo degras, ribje olje, liker olja tipe „Norgine" Ltd. 1 Izdeluje in prodaja: HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA dj*. ______ _ _____ — ock . ZEMUN. Tvornička ul. 70. tel. 37-317. JACKSON GREGORY: 60 HCI SOLNCA Ko man. Morda ne za zelo dolgo, a dovolj, da bi jo človek prinesel od studenca, če se spotoma ne bi ustavljal. S starim žrtvenim nožem je pri vhodu odrezala močno, prožno vejico in iz nje napravila obroček, ki je imel kakšna dva palca v premeru. Potem je iz svojega ogrinjala iztrgala če-tverokoten košček svile, iz njega spretno napravila globok žep in ga s pomočjo zelenih travnatih bilk pritrdila na obroček. Vse skupaj je bilo pač prej podobno sračjemu gnezdu kakor posodi za vodo. »Pa bo držalo«, je zatrjevala Betty, da bi bila deležna priznanja za svoje delo. »Včasih sem nosila kopalne čepice iz slabše svile, kakor je ta. pa niso propuičale kapljice. Razen tega sem uporabila dve poli svile, vmes pa sem dejala plast suhega listja.« »Odlično«, je rekel. »Da, nekaj časa bo držalo, a od jutra do večera je dolgo in bojim se. ..« »Kakor da jaz že tudi nisem mislila na to!« je odvrnila Betty. »Vedela sem. da moram tudi za to nekaj najti. Najprej sem mislila na vaše čevlje, a te boste vendar potrebovali sami. Stopite z mano, da vam pokažem najin rezervoar.« Vrgla je prgišče listja in dračja na ogenj in ga odvedla k razpoki, ki se je ožila in izgubljala v ozadju njunega skrivališča. Tu je obstala pred skalo, ki je surovo izoblikovanemu jajcu podobna, kakšnih šest čevljev v premeru, ležala v plitki vdolbini na tleh. »To bo najina steklenica«, je rekla Betty. Najprej je menil, da ima Betty v mislih vdolbino v tleh, ker skala ni povsem izpolnila kotanje pod seboj. Že je imel besedo po izhlapevanju na ustnah, ko mu je Betty razložila svoj načrt. Upala je, da bo kjerkoli v skali našla votlino, v kateri bi bilo mogoče zalogo vode spraviti na varno. Tale skala in njena sploščena konica sta vzbudili njeno pozornost. Kamen je v resnici imel v sebi okroglo vdolbino nekaj palcev v premeru. Robovi so bili skrbno izglajeni. Kako globoko je segala odprtina, ni vedela. »Vtaknite palico vanjo«, je ukazala Betty. Kendric se ie prepričal, da je vsa reč kakšnih osemnajst čevljev globoka. Vsa posoda je po vsej priliki držala kakšna dva kvarta vde, toliko, kolikor je treba dvema človekoma za štiriindvajset ur. »Napraviti morava še primeren zamašek«, je rekel Jim, ki je z navdušenjem pozdravil njen za-mislek. »In ko bova hodila po vodo, bova spotoma iskala tudi slamice, da bova laže pila. Doli v kanjonu rase ločje in divji oves.« Noč se je že nagnila, kmalu se bo jela dramiti jutrnja zarja. In s prvim jutrom bodo Zoraidini hlapci preplavili vsa pota in steze, da kakor psi izvohajo njuno sled. Zato sta se takoj odpravila vnovič na pot po vode. Spet sta bila tesno drug kraj drugega. Potem je Jim napolnil Bettyno posodo, nato pa sta se spet vrnila v zavetje. Kendric je Betty pripravil ležišče in ji ukazal, naj gre leč. Ko je bil z zamaškom »steklenice« gotov, je že trdno spala. IX. Na lovu za živili. Kendric sam ni zaspal. Sedel je pri ugaslem ognju. Polagoma se je tema začela razgubljati in rahla svetloba je jela od zunaj pronicati v njuno zavetje. Ozrl se je na Betty in spet nagubančenega čela umaknil pogled. Gotovo bo krepko in dolgo spala — predramila se bo sveža in lačna. Sam je bil že lačen kakor volk. »Za jed bom moral jaz skrbeti«, si je dejal. Vedel je, da se izpostavlja nevarnosti, da ga kdo vidi, če skrivališče zapusti. Čim jasnejše je postajalo jutro, tem bolj je bilo verjetno tako. Preprosta pamet mu je narekovala, naj ne odlaša dalje: za vsako ceno se mora pripraviti na pot. V žepu je našel konček svinčnika in pisemski ovitek. Vrgel je nekaj vrstic na papir, ga položil k Bettyni roki ter Brucejevo pištolo položil nanj. »Šel sem, da poiščem kaj za pod zob. Bodite mirni, dokler ne pridem nazaj. Če izostanem dolgo, ne bo moja krivda. Bodite povsem brez skrbi. — zagotovo se spet vrnem in prinesem jestvin. Jim.« Pa je le ni zapustil brez skrbi. A mudilo se mu je, da bi bil lahko spet čim prej nazaj. Vzel je puško in je previdno smuknil skozi grmovje. Spet in spet je malo postal, da se ogleda in se prepriča, ali ga ni kdo videl. Odprte kraje je preplezal po kolenih, a vso pot je iskal kritja za skalami in grmovjem. Napravil si je natančen načrt. Najprej se je hotel spustiti v kanjon, potem pa ob njem navzgor. Naglo je naraščal dan. Po višavah je že sijalo solnce, samo globeli so še ležale v mraku. Našel je kraj, od koder se je lahko razgledal po klečevju, v katerem je bilo njuno skrivališče, ne da bi ga bil mogel kdo opaziti. Dolgo je zrl tako čez pokrajino in čakal. A ko je vse ostalo tiho, ko se nikjer ni zganil šum, se je olajšan oddahnil in korakal dalje. Odločil se je, da prehodi kanjon do vrha, nato pa se spusti na drugo stran. Od vsega početka mu je bila pot v glavnih obrisih živo pred očmi; držal se je redkega grmičja in drevja, ki ga ie varno skrivalo pred preganjalci. Ko bo dovolj daleč, je hotel teči dalje, dokler ne bo nekaj milj med Betty in njim. Če mu potem pride pred puško kakšna divjačina ali kakšna izgubljena ovca, bo tvegal strel. A če mu bo pok spravil Zoraidine ljudi na sled, bo ravnal, kakor mu bodo že narekovale razmere: ali bo bežal ali pa se bo bil. Čez kakšno uro je stal na vrhu grebena. Pred njim se je razprostirala zapuščena divjina, prepadi so tekli ponekod, drugod pa se je širilo trnje-vo grmičje, nizko siromašno drevje in trate. Še svoj živ dan ni videl manj vabljivega lovišča. A kakor je kazalo, povsem brez vode ta košček sveta le ni bil, in ko je korakal dalje, se je ves čas oziral za kakšnim kanjonom, v katerem bi utegnil trčiti na izvir. in vendar ostati mlad bi hotel vsakdo, če tudi to izgleda težavno, ■i • • i- to lahko dosežete s stalno skrbno tr sno nego. Odlično sredstvo za to je Masaža z DIANO učinkuje z močjo pomladitve, ravno tako je dragocena za nego ust in las. A poleg tega je zelo poceni. — Dobiva se v vsaki boljši trgovini. Zahtevajte izrecno DIANO in vzemite samo DIANO. Imitacije energično odklonite, ker niso nič vredne! On nima miru ne podnevi ne ponoči zaradi hrušča v hiši in na ulici. Zakaj se ne posluži MtROPLAST-A zakiopkov za ušesa? Dm M — v lekarnah in drogerijah. Knjiga vsebuje: 1. GRAFOLOGIJO, 2. PSIHOLOGIJO, 3. HIPNOTIZEM, 4. HLROMANTIJO, 5. FRENOLOGIJO, 6. ASTROLOGIJO, 7. SPIRITIZEM, 8. SANJE, t). 200 FOTOGRAFIJ. Kn.jiga je tiskana v hrvatskem jeziku. Knjiga se pošlje takoj! Cena 30.— din. Denar naj se pošlje na ček. rac. 17.455 S Jj A \ I X Pristno domače čistilo Vam je pri snaženju štedilnika, jedilnega pribora, medenine, emajla, stekienine itd. res neobhodno potrebno, ker Vam osnaži vse brez uporabe kakih drugih pripomočkov. Ovoj z modro deklico je znak naše kvalitete. Zahtevajte pri svojem trgovcu samo domače čistilo BLAGO za tapecirani® najnovejše vzorce samo pri Sever, Marijin trg 2 » «! SLABE VOLJE STE? VecHte, da britje lahko postane prijetno opravilo, če uporabljate \VILLIAMS kremo za britje, a po tem osvežite kožo z nekaj kapljicami AQUA VELVA Dobiva se v vseh boljših strokovnih trgo-vnah. luxury Shavingi Cream i Za britje W I L L I A M S ČAJNO MASLO iz pasterizirane smetane dobavlja E. Vajda, cakovec moderna higiena ust C E H E 1 5 E Kupite še danes propagandni zauoj telefon 59, 60, 33. Brzoj. Vajda, Cakovec. Riba, kolač in pečenka, vse je lepo kot slika, odkar smo nabavili novi štedilnik znamke .....w: n Izdeluje: FEROLIM" Vinkovci " A. D. tvomica aero- in hidroplanov v Zemunu SPREJME sposobne ključavničarje, mehanike, orodjarje, strugarje (drehere) in Srezerje. Predstavnik tvornice bo sprejemal delavce na borzah dela, ki se mu morajo prijaviti z dokumenti in to: Borzi dela v Zagrebu: 19. in 23. t. m. Borzi dela v Karlovcu: 20. L m. Borzi dela v Ljubljani: 21. t. m. Borzi dela v Mariboru: 22. t. m. Borzi dela v Osijeku: 24. t. m. O' rosici srozlčRl najnovejših modelov UvoKoiesa motor] L trlcifcljl Šivalni »troji pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TEEBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. | Sprejmemo 'OSLO VOD JO z večletno prakso, popolnoma samostalnega za vodstvo naše pletilnice (trikotaže). — Detajlne pismene ponudbe na: »Tekstilna Industrija d. d., Varaždin. 1 VADEMECUM zcoufaffivizlusni ZOAkH J 1 VADEMECUM pasta. za, J' (Ti zavoji bodo v prodaji samo omejen čas!) BRRHRHEEH — 5TOCKHOLfH Zaloga: COSMOCHEMIA, ZAGREB, Smičiklasova ul. 23. ŽIMNATE MADRACE VLOGO SO MEHKE IN TRPEŽNE. TAPECIRANO POHIŠTVO Z ELITA VLOGO JE ZELO LEPO IN TRPEŽNO,-AVTOSEDEŽI Z ELITA VLOGO SO ZELO TRPEŽNI ELITA IZDELUJE »WEKA« MARIROR ALEKSANDROVA 15 ZAHTEVAjTE BRE5PLAČNI CENIK ER AJf*D POLNEJŠE generalno za5tdp5tvd F. 5CHNEIDER ZAGREB nikdliCeva 10 - HIŠA za 3)600*000 Na križišču več trgovskih ulic v centru Beograda. Večnadstropna palača z mnogimi trgovinami in modernimi stanovanji z najpopolnejšim komfortom, vsi stranski prostori obloženi s keramičnimi ploščicami, kopalnice z vzidanimi kadmi, moderna fasada, vhod v naravnem marmorju, vrata iz bele kovine, osebni in tovorni lift. Cela hiša je oddana zanesljivim najemnikom, tako da je renta zagotovljena z letnimi 470.000 din, kar znaša preko 10% čistega na vloženi kapital. V gotovini potrebno 3,000.000 dinarjev, ostalo hipoteka. To palačo prodaja BOVAN Beograd, Knez Mihajlova 5, palača »Ta-ta«, telefon 27-978 in Adamič Albin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7. I Dežne plašče jbalcri svila, veternl suknjiči, obleke, perilo itd. si nabavite naj- j boljše ln najce-1 nejše pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. V„JUTRU"! (NSER5RAJ Cltajte ln širite »J U T M O« premoga, drv, moke, selitve itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili ali Konjsko vprego prevozništvo A, SEMENIČ Frivoz št. 13? Ljubljana TELEFON 36-92. NIČ VEČ PLEŠAVOST! - ME ZP,HVALE Moji lasje so mi vsak dan izpadali, a pomoči nisem našel nikjer. Prijatelji so mi priporočili Vašo »MORANO«, pa vam tem potom izjavljam svoje priznanje in zahvalo. »MORANO« rabim točno po navodilu, že davno mi je izginil prhljaj in ponehalo izpadanje las. Zdaj mi zopet mladi lasje pokrivajo vsa gola mesta. Pošljite mi še peto, zadnjo steklenico. Hvaležni Vam Fran Ribnišek, Skolja. Imela sem lišaje in veliko prhljaja. Lasje so mi čimdalje bolj izpadali in postajali redkejši. Vaša nenadkriljiva voda »MORANA« mi je takoj odpravila prhljaj in ustavila izpadanje las. Zdaj po izvršeni kuri petih steklenic vam zamorem reči, da imam zopet bujne, zdrave la.se. »MORANO« priporočam vsakomur. Jelica Bradarie, Bovice, Nimam besedi, da se vam zahvalim, vaša »MORANA« mi je vrnila izgubljene lase. Hvaležni vam Andrija Katic, Poljica Vaša »MORANA« je na meni delala čudeže. Lasje so mi porasli in nič več nisem plešast. »MORANO« priporočam vsakomur. Marko Jengič, Gulinovci. Znana »MORANA« je pokazala svoj učinek na moji glavi. Ustavila mi je iznadanje las in novi lasje so mi porasli. — »MORANO« priporočam vsakomur. Antc Bralič, Breskovac. Z zahvalami nadaljujemo dne 25. t. m. Cena steklenici »MORANE« z omotom in poštnino din 50.—. Pošljemo po povzetju. »MORANA« — SPLIT. Prostovoljna Javna DRAŽBA Dne Z9. septembra ob 15. uri SE PRODA na licu mesta na prostovoljni javni dražbi enostanovanjska hiša z vrtom (vila) v Ljubljani, Mišičeva ulica 2, obstoječa iz kleti, pritličja, 1. nadstropja in mansarde. V kleti, ki se nahaja pod vso hišo, poleg drvarnice, lepa pralnica. V pritličju velika predsoba, kuhinja, 3 sobe in pritikline. V I. nadstropju: 4 sobe in velika moderna kopalnica. V mansardi 2 sobi, ostalo podstrešje. Zazidana ploskev 178 m2, vrta 1.022 m2. Na vrtu lesena garaža. Dražbeni pogoji in vsa pojasnila v odvetniški pisarni drja STANKA JUGA, Ljubljana, šelenburgova ul. 3-H.