Bertolt Brecht režiser Primož Ekart Slovensko ljudsko Slovensko ljudsko gledališče Celje gledališče Celje blagajna informatorka-organizatorka URŠKA ZIMŠEK strokovna delavka URŠKA PLANINC direktor +386 (0)3 4264 208 MIHA GOLOB blagajna@slg-ce.si dramaturginja Blagajna je odprta vsak delavnik TATJANA DOMA od 9. do 12., ob sredah tudi od 15. do 18. ure, ter uro pred lektorica začetkom predstave. ŽIVA ČEBULJ tehnična vodja tajništvo ALEKSANDRA ŠTERN vodja uprave LEA TOMAN vodja programa telefon DAŠA SKRT +386 (0)3 4264 202 +386 (0)3 4264 214 centrala dasa.skrt@slg-ce.si +386 (0)3 4264 200 e-naslov vodja marketinga lea.toman@slg-ce.si in odnosov z javnostmi KATARINA PLANTOSAR svet SLG Celje +386 (0)3 4264 205 +386 (0)51 651 821 ŽIVA ČEBULJ katarina.plantosar@slg-ce.si SIMONA POSINEK BRIGITA TRATNIK koordinatorka in organizatorka MARKO ZEBEC KOREN kulturnega programa (namestnik predsednice) URŠKA VOUK MAJA VOGLAR +386 (0)31 670 957 (predsednica) urska.vouk@slg-ce.si strokovni svet SLG Celje producentka LUCIJA HARUM MOJCA REDJKO URBAN KUNTARIČ (namestnik predsednika) +386 (0)51 241 173 MOJCA MAJCEN mojca.redjko@slg-ce.si ŽIGA MEDVEŠEK SLAVKO PEZDIR (predsednik) vodja pravne službe TJAŠA ŠULIGOJ dr. ANTON ŠEPETAVC 2+386 (0)40 815 110 tjasa.suligoj@slg-ce.si SLG Celje Gledališki list www.slg-ce.si sezona 2024/25 Zasedba 6 Intervju z režiserjem 8 Primožem Ekartom Tatjana Doma Ko na poročnem 18 obedu padejo maske Jakob Ribič Kritika pokvarjene 30 malomeščanske moralnosti Prvič v SLG Celje 38 Nagradi 42 Pripravljamo 48 Zasedba in vsebina 50 predstave v angleščini Bertolt Brecht igrajo Malomeščanska nevestin oče ženinov prijatelj Branko Završan Andrej Murenc svatba ženinova mati nevestina prijateljica Lučka Počkaj Barbara Medvešček nevesta mož nevestine prijateljice Die Kleinbürgerhochzeit Lucija Harum Damjan M. Trbovc komična enodejanka nevestina sestra mladi moški Eva Stražar Borut Doljšak, k. g. premiera 6. junija 2025 ženin Žan Brelih Hatunić prevajalka vodja predstave frizerka Urška P. Černe Saša Kroflič Sibila Senica šepetalka garderoberki avtorja uprizoritvene verzije besedila Maša Grajžel Nika Fartelj, Maja Zimšek Tatjana Doma, Primož Ekart lučni mojster krojačica Amadej Canjuga Anita Kragelj režiser tonski mojster šivilja Primož Ekart Gregor Počivalšek Ivica Vodovnik dramaturginja rekviziter odrski mojster Roman Grdina Gregor Prah Tatjana Doma dežurni tehnike tehnična vodja scenograf Žan Čater Aleksandra Štern Marko Japelj oblikovalka maske in frizerka pomočnik tehnične vodje Andreja Veselak Pavlič Rajnhold Jelen kostumografka Tina Kolenik skladatelj in korepetitor Drago Ivanuša koreografka Rosana Hribar oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak lektorica Živa Čebulj avtor prepesnitve balade o deviškosti Lastnica uprizoritvenih pravic je Primož Ekart založba Suhrkamp Verlag AG. 6 SLG Celje Malomeščanska svatba 7 Zasedba Intervju z režiserjem Primožem Ekartom V komediji se pod površino smešnega skrivajo najgloblje resnice o nas samih Andrej Murenc, Branko Završan, Lučka Počkaj, Žan Brelih Hatunić, Lucija Harum, Eva Stražar, Barbara Medvešček, Damjan M. Trbovc, Borut Doljšak Primož Ekart je vsestranska gledališka osebnost, režiser, igralec in pedagog. V sezoni 1988/89 je še kot študent dramske igre gostoval v SLG Celje v vlogi Walterja v Brechtovi Operi za tri groše v režiji Vinka Möderndorferja, kasneje pa je za kratek čas postal član ansambla. Tokrat se v celjsko gledališče vrača kot režiser in na oder postavlja Brechtovo komično enodejanko Malomeščanska svatba. V sezoni 1992/93 si se za kratek čas pridružil ansamblu SLG Celje. Kako te je pot pripeljala v Celje in kakšne spomine imaš na tisti čas? Moje prvo sodelovanje s SLG Celje je bilo pravzaprav že med študijem na Akademiji, davnega leta 1988. Sodeloval sem v uprizoritvi Brechtove Opere za tri groše, ki jo je režiral Vinko Möderndorfer. Tako da sem se na nek način z Brechtom spet vrnil v celjsko gledališče, in tu se počutim odlično. Tudi takrat, tisto sezono pred desetletji sem se. Vmes pa se je seveda drastično spremenil svet in mi z njim. 8 SLG Celje Malomeščanska svatba 9 Po osnovni izobrazbi si dramski igralec. Kako si se po igrajo predstave. Ta alkimija, ki se zgodi v igralčevem procesu in številnih vlogah v različnih slovenskih gledališčih začel katere priča sem kot režiser in soustvarjalec, vsaj deloma tudi intenzivno posvečati režiji in pedagoškemu delu? iniciator, je zame bistveni del privlačnosti režiserskega dela. Res je, veliko let je bila moja ustvarjalnost usmerjena predvsem v igro in to me je dovolj zapolnjevalo. V nekem Kakšno moč ima po tvojem mnenju gledališče in kakšen življenjskem obdobju pa sem začutil potrebo, da bi se izražal prostor izražanja daje tebi? tudi drugače. Zanimale so me določene družbene teme, Po mojem mnenju gledališče skorajda nima moči in vpliva na zdelo se mi je pomembno, da bi lahko izrazil svoje stališče dogajanje v družbi, vsaj tiste neposredne ne. Samo z gledališčem in občutke do teh tem skozi oblikovanje celotne uprizoritve ne moremo povzročiti temeljitejših sprememb v svetu. Zdi se, in mogoče malo bolj na meni lasten način. Če bi takrat že bil da je gledališče, kot vsa preostala umetnost, danes na obrobju v našem prostoru tako močno prisoten princip snovalnega, tistega, kar zanima močne družbene »igralce«: politiko in globalne skupinskega avtorskega gledališča, kot je to danes, in korporacije. Umetnost kvečjemu tolerirajo, dostikrat jih živcira, ker bi se znotraj tega načina ustvarjanja lahko izrazil in kot jih sooča z lastno nelepo podobo. Umetnost, ki se ne prilagaja in soustvarjalec širše prispeval k uprizoritvi, bi mi mogoče to ne ugaja, ki venomer potiska prst v rano družbene bolečine, je v zadostovalo in se ne bi lotil režije. Ampak sem vesel, da sem avtoritarnih sistemih po navadi celo prva na seznamu za odstrel šel po tej poti. kot neprava, izrojena, neljudska, nedomoljubna. Obenem pa je gledališče, če je seveda iskreno, tisto, ki Kje se danes počutiš najbolj domače – kot režiser, lahko zelo močno deluje na posameznega gledalca, gledalko pedagog ali igralec? in ga sooča z najglobljimi plastmi lastne človeškosti. Tu ima Mislim, da je življenje prekratko, da bi se ves čas moč, da povzroči spremembe, čeprav so te drobne, subtilne. ukvarjali samo z eno stvarjo, in obenem predolgo, da bi imeli Empatičen, senzibiliziran posameznik pa lahko sodeluje pri samo en poklic. Zanima me ogromno reči in včasih imam spremembi sveta, in to samo na bolje. Če ne bi verjel v to, se občutek, da eno samo življenje ni dovolj za ukvarjanje z vsem, verjetno ne bi imelo smisla ukvarjati z umetnostjo. kar me zanima (tu bi bil budizem s svojimi reinkarnacijami lahko v pomoč), ampak vseeno skušam ostajati znotraj polja Kakšen je tvoj odnos do dramskega besedila? umetnosti. Zdi se mi, da vse troje opravljam z določeno Besedilo je zmeraj samo predloga za uprizoritev, tudi če bi lahkoto in užitkom, seveda je včasih tudi težko in je treba ga prenesli na oder do zadnje črke. V uprizoritvi se zgodi veliko trdo delati, ampak če v ustvarjanju ne bi bilo užitka, ne bi več, kot je v besedilo kadarkoli mogoče zapisati. V sodobnem imelo nekega smisla. Uživam v vsem, kar počnem, in vse to gledališču se ustvarjalci na različne načine lotevamo uprizarjanja me napolnjuje z energijo. Imam tudi občutek, da z dovoljšnjo dramskih in nedramskih besedil in pri tem uporabljamo lahkoto prehajam med režijo, igro in pedagoškim delom. najrazličnejše uprizoritvene strategije sodobnega dramskega Sploh v slednjem uživam na poseben način, ker delam z ali postdramskega gledališča, včasih bolj, drugič manj mladimi ljudmi, ki šele vstopajo v svet ustvarjalnosti in na uspešno. Bolj kot dekonstrukcija, spreminjanje, dopisovanje in svet večinoma gledajo z optimizmom. To mi daje tudi upanje fragmentiranje dramskih besedil me pravzaprav zanima magija, in vero, da pa mogoče vseeno ne bomo čisto do konca ki jo na podlagi dramskega, postdramskega ali celo ne več zapravili, kar smo kot človeštvo civilizacijsko dosegli. dramskega besedila ustvari igralec. Enkrat v prihodnosti pa bi me zanimalo ugledališčenje kompleksnejših proznih del. Kako ti tvoja igralska izkušnja pomaga pri režiji? Si zaradi nje bolj razumevajoč ali bolj nestrpen režiser? V slovenskem gledališkem prostoru je malo režiserjev, Upam, da sem režiser, ki v igralkah, igralcih spodbudi ki se z afiniteto in uspehom lotevajo komedij. Kakšen je njihovo lastno ustvarjalnost, domišljijo, radovednost, igro, tvoj odnos do komedije? ustvarjalni užitek, ludizem. Uživam, ko opazujem igralke Komedija je ravno tako zahtevna gledališka oblika kot in igralce pri delu, kako ustvarjajo, od začetnih tipajočih vse ostale in v procesu dela zahteva prav enako študijsko korakov na prvih vajah, do tiste moči in magičnosti, s katero poglobitev v snov. Ima nekatere specifične zakonitosti, ki jih 10 SLG Celje Malomeščanska svatba 11 je dobro poznati in jih upoštevati. Smejemo se, ko na odru, v filmu ali v zgodbi prepoznamo situacije in svoje ravnanje v njih, torej se smejemo sebi oziroma tistemu, kar nas dela ljudi. To je lahko zelo sproščujoče in očiščujoče in obenem lahko vzbudi ravno tako močno refleksijo. Rad režiram komedije in kot gledalec obožujem najraznovrstnejše zvrsti komedije in komike: Chaplinovo burlesko in slapstick Busterja Keatona, absurden angleški humor skupine Monty Python, skeče komikov oddaje Saturday Night Live, kontroverzen in politično nekorekten standup Rickyja Gervaisa. Tudi v domačem prostoru je nekaj izvrstnih komikov in komedij. V vseh teh komedijah se pod površino smešnega razkrivajo najgloblje resnice o nas samih. Zakaj se komedija ne more otresti oznake manjvrednega žanra v primerjavi s tragedijo ali drugimi resnimi žanri? Komedija ni oziroma ne bi smela biti manjvreden žanr. Mogoče je vzrok v tem, da na splošno bolj cenimo težka, temna, kompleksna čustva ali atmosfere, ki jih vzpostavlja tragedija, mogoče so katarzični občutki po ogledu dobro uprizorjene tragedije tisto, kar nas privlači. Je pa res, da so komedije lahko Eva Stražar, Barbara Medvešček, Damjan M. Trbovc, Borut Doljšak dostikrat površne, trivialne, celo banalne, pogosto igrajo s cenenimi triki in plehkostjo, ravno zato, ker se ustvarjalcem dozdeva, da »vse gre«. Takšne komedije so neskončno dolgočasne. Tokrat se boš celjski publiki predstavil z režijo Brechtove komične enodejanke Malomeščanska svatba. Zakaj odločitev za to besedilo? Težko je pri sebi za nazaj odkriti izvirni impulz za odločitev, da sem umetniškemu vodji predlagal točno to besedilo, veliko je različnih faktorjev, ki so vplivali na to. Brecht kot avtor vsekakor vznemirja, že s svojim ogromnim opusom in zdaj že kanonizirano gledališko teorijo. Malomeščanska svatba je eno njegovih najzgodnejših besedil, kjer šele zaslutimo gledališke elemente in orodja, ki jih je Brecht kasneje konceptualiziral in praktično uporabljal pri pisanju in uprizarjanju svojih besedil, in skozenj na nek način sije igrivost, ludizem mladega Brechta. Besedilo je satira, smeši določen sloj ljudi in njegovo funkcijo v družbi in nudi dobro podlago za komično. In ne nazadnje, to besedilo zahteva dobre igralke, igralce, dobre komike, ansambelsko igro, in to vse celjsko gledališče ima. Od kod po tvojem mnenju izhaja glavno komično gonilo igre? Ljudje se smejemo, ko vidimo, kako nekdo izgubi status: keystonski policaj se vzvišeno sprehaja po ulici in vihti pendrek, 12 SLG Celje Malomeščanska svatba 13 potem pa stopi na bananin olupek in pade na rit. Smejemo se tudi, ko ljudje dobijo višji status, kot ga imajo: lik potepuha, ki ga igra Chaplin, lahko deluje v nekaterih situacijah kot bogataš ali kralj. Vse to je smešno. V Malomeščanski svatbi gledamo ljudi, ki se pretvarjajo, da so nekaj, kar niso, in na koncu se razkrijejo v svoji običajni človeškosti. Doma narejeno pohištvo deluje kot vrhunski dizajn, ampak sproti razpada. Nevesta naj bi v zakon vstopila nedolžna, a se na koncu izkaže, da je noseča. Situacija, v kateri so liki, je zelo prepoznavna, to je svatba, ohcet, vsak od nas jo pozna in vsak od nas lahko prepozna lastno delovanje v takšni situaciji. Vse to skupaj tvori okvir, ki naj bi bil komičen in bi obenem omogočal refleksijo. Lahko potegnemo vzporednice med časom, ko je Brecht napisal Malomeščansko svatbo (1919), in današnjim časom? Če hote odmislimo vse politične in ekonomske komponente družbenega dogajanja in kaotičnost vsega, kar se je v času po svetovni kataklizmi dogajalo v Weimarski republiki (in vzpon desnega populizma, ki je že čez nekaj let rodil fašizem in novo svetovno kataklizmo, ampak o tej tako zelo očitni Žan Brelih Hatunić, Lucija Harum, Lučka Počkaj, Eva Stražar vzporednici tukaj namenoma ne razmišljam), nam še zmeraj ostane družbeni sloj, na katerega je svojo satiro naslovil mladi Brecht – tako imenovani malomeščani. To je družbeni sloj, ki bi rad bil tak, kot so meščani, rad bi bil del višjega družbenega razreda, ima celo ekonomske pogoje za to, ampak nikakor ne more to postati. Edino, kar malomeščani lahko ustvarijo, je videz, je ponaredek meščanstva: z obnašanjem, z govorom, z bivalnim okoljem in ostalimi zunanjimi atributi meščanskega sloja. Navznoter, pod kožo, so še kako nemeščansko krvavi, in to se manifestira na vsakem koraku. Kdo so danes malomeščani, ki se zberejo na poročnem obedu? Mi vsi smo vsaj v nekem delu malomeščani (če parafraziram Spartaka), vsak od nas si v nekaterih situacijah želi ustvariti pomembnejši, drugačen videz, ki naj bi nas umeščal nekam višje na družbeni lestvici, v skladu z našimi predstavami, vsekakor pa v elitnejši sloj družbe. Ampak če ostanem pri naši uprizoritvi: opisujemo t. i. »elito«, recimo imetnike stanovanja v večstanovanjski vili za »elito« (kot je v svojo javno blamažo kupce njegovih nepremičnin pred časom označil znan slovenski podjetnik). Če nekoliko posplošimo, je to sloj, ki je zelo na hitro obogatel in z veliko veselja in z malo okusa to bogastvo rad razkazuje: stanovanja, avtomobile, oblačila, ure in nakit, 14 SLG Celje Malomeščanska svatba 15 počitnice, celo umetnine, in obenem rad z medijsko opaženo udeležbo na zelo posebnih kulturnih dogodkih svoj status še dodatno potrjuje. Vse to pa v povezavi s pregrešno dragimi blagovnimi znamkami. Tovrstna »elita« seveda ni omejena na slovensko družbo, najdemo jo prav povsod. Okus in razgledanost pa capljata nekje daleč za materialnimi dobrinami. Kako poteka proces vaj v celjskem gledališču? V času pisanja odgovorov na tvoja vprašanja smo nekako v prvi četrtini vaj, kar pomeni, da smo že kar krepko zakoračili v proces dela, nekaj malega se je že izoblikovalo, bolj je podobno lopati kot krampu, ampak stvari so še dovolj odprte. Dober je občutek, ko se z veseljem pelješ v Celje na vajo in veš, da bodo tam soustvarjalci in soustvarjalke, s katerimi je užitek sodelovati. To je vse, kar delovni človek potrebuje. Kakšni so tvoji načrti za naslednjo sezono? Za začetek bom spet v vlogi igralca. Sodeloval bom pri uprizoritvi tretjega dela trilogije Nezmožni umreti, ki nastaja v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici z Andrej Murenc, Branko Završan naslovom L’Alba, premiera bo na začetku nove sezone v Gorici. Potem se bom lotil projekta v okviru svojega zavoda Imaginarni, rad bi tematiziral občutja ob osebni intimni izgubi. Vsekakor pa je tu še delo v pedagoškem procesu, z dijakinjami, dijaki zaključnega letnika umetniške gimnazije bomo uprizorili besedilo Dušana Jovanovića Osvoboditev Skopja, tudi tega se veselim. In še kaj se bo našlo. Pogovarjala se je Tatjana Doma 16 SLG Celje Malomeščanska svatba 17 Tatjana Doma »Rodil sem se kot sin premožnih staršev. Starši so mi zavezali kravato in me vzgojili v navadi, da mi je bilo Ko na poročnem postreženo, ter me naučili umetnosti ukazovanja. Toda ko sem ozdravel in se razgledal, mi ljudje mojega razreda obedu padejo maske niso bili všeč, niti ukazovanje niti navada biti postrežen. Zapustil sem svoj razred in se pridružil malim ljudem.« Pisati je začel že na augsburški državni realki leta 1913 in v dijaškem listu Žetev objavljati svoje prve pesmi, pripovedne in dramske poskuse. Na gimnaziji je veljal za težavnega dijaka, ker se je že takrat zoperstavljal avtokratskemu šolskemu sistemu, svoja mladostniška spoznanja pa tudi zapisoval in objavljal v pesmih, črticah in krajših esejih. Nemški pesnik, dramatik, režiser, igralec, teoretik in politični Nemčija je avgusta 1914, v času, ko je obiskoval gimnazijo, aktivist Bertolt Brecht (1898–1956) je eden najpomembnejših vstopila v prvo svetovno vojno. V tem obdobju je začel pogosto gledaliških reformatorjev in inovatorjev 20. stoletja, ki je s zahajati v javne hiše, da bi si pridobil seksualne izkušnje. svojo teorijo in prakso epskega gledališča vplival na gledališče Poleg tega se je začel istočasno dobivati z več ženskami, med 20. in 21. stoletja. Z gotovostjo lahko trdimo, da bi bilo brez šestnajstim in dvajsetim letom naj bi se dobival kar z osmimi Brechta evropsko gledališče precej drugačno. Po Brechtu hkrati. Eksperimentiral je s homoseksualnostjo in ob koncih mora predstava najprej in predvsem spodbuditi občinstvo k tedna v svojo sobo pogosto vabil prijatelje iz literarnih in intelektualnemu razmišljanju, ne pa zgolj čustveno vplivati nanj. glasbenih krogov, da so skupaj brali njegovo erotično poezijo. Brecht je nasprotoval teoriji, da mora biti gledališče čim bolj Leta 1917 je opravil vojno maturo in se vpisal na študij realistično, da ustvari realistično iluzijo. Namesto tega je Brecht filozofije in medicine na Univerzi v Münchnu. Naravoslovna želel, da se občinstvo zaveda, da gleda konstruiran svet, da bi predavanja je obiskoval, da bi se izognil vpoklicu v vojsko, ki je lahko med gledanjem kritizirali like na odru, namesto da bi bili grozila vsem polnoletnim fantom razen študentom medicine. pasivni opazovalci, ki nekritično spremljajo zgodbo. Najbolj od vsega si je želel pisati in si pridobiti poznanstva v Na njegovo življenje in ustvarjanje so vplivali številni gledaliških in literarnih krogih ter se tako dokopati do lastne politični in družbeni pretresi prve polovice 20. stoletja: prva uveljavitve v gledališču. Obiskoval je praktični gledališki svetovna vojna (1914–1918), februarska in oktobrska ruska seminar Arturja Kutscherja, ki je veljal za nekakšnega revolucija (1917), porast revolucionarnega delavskega gibanja gledališkega guruja, Brecht pa nad njim ni bil navdušen. kot posledica prve svetovne vojne in krize kapitalizma, Dovolil si je celo ostro kritiko ene od Kutscherjevih najljubših ustanavljanje komunističnih strank in številne komunistične iger, Der Einsame Hannsa Johsta, ki je kmalu postal nacistični revolucije, upor pod vodstvom Rose Luxemburg in Karla dramatik. Impulzivni mladi Brecht je navrgel, da bi sam lahko Liebknechta (1918), vzpon Benita Mussolinija, Adolfa Hitlerja in napisal boljšo igro na isto temo, in nastala je Brechtova prva Josipa Stalina, nastop velike gospodarske krize (1929), druga verzija drame Baal (1918), ki jo je Kutscher, seveda, označil za svetovna vojna (1941–1945) in hladna vojna. slabo. Dramo je Brecht napisal s pomočjo prijateljev, kar je Brecht se je rodil očetu, katoličanu, Bertholdu Friedrichu kasneje postal način njegovega dela – kolektivno avtorstvo, Brechtu in materi, protestantki, Sophie Brecht v srednjeveškem pod katero pa se je pogosto podpisal sam. mestu Augsburg, ki je bilo del bavarskega dela nemškega Leta 1918 je moral Brecht študij začasno prekiniti, ker je cesarstva. Rodil se je v meščansko družino, oče je bil direktor bil vpoklican in je moral služiti kot bolničar v sanitetni enoti v tovarne papirja, ki ni imela posluha ali čuta za umetnost. Čeprav vojaški bolnišnici v Augsburgu. Tam je bil priča vsem grozotam je izhajal iz meščanske družine, je večino svojega življenja prve svetovne vojne, nepomembnosti človeškega življenja, ki posvetil napadu na razred, ki mu je pripadal, socialni revoluciji, šteje le kot vojaška moč. Od te izkušnje dalje je odkrito kritiziral delavskemu gibanju in novemu družbenemu redu, socializmu. kapitalistični sistem. V tistem času še ni imel vizije o boljši 18 SLG Celje Malomeščanska svatba 19 Borut Doljšak, Andrej Murenc, Lučka Počkaj, Žan Brelih Hatunić, Lucija Harum, Branko Završan, Eva Stražar, Barbara Medvešček, Damjan M. Trbovc 20 SLG Celje Malomeščanska svatba 21 družbeni ureditvi, bil pa je izredno razočaran nad revolucionarno na kitaro in recitiral svoje pesmi, nekaj časa pa je igral klarinet. nemočjo nemškega naroda in omahljivostjo ljudi. Valentinovi skeči so izhajali iz tradicije avstrijskega in Kljub svojim, za tisti čas radikalnim pogledom na svet in bavarskega ljudskega gledališča. Martin Esslin trdi, da je bil umetnost, se po prvi svetovni vojni ni odločil za nobeno politično Valentin zadnji v dolgi vrsti klovnov in Hansov Wurstov (burkežev) opcijo, ne za levičarsko revolucijo ne proti njej. Bil je precej nemške improvizirane komedije od začetka 18. stoletja. V tej neodločen in ravnodušen do političnega dogajanja v Augsburgu gledališki formi je svet višjega razreda predstavljen skozi oči in Münchnu. Svoj čas je raje namenjal druženju s prijatelji v malih ljudi, heroji so prikazani skozi oči služabnic in služabnikov. naravi in pisanju dram ter poezije. Po kratkem vojaškem služenju Nemška improvizirana komedija uporablja tako jezik višjega kot v Augsburgu se je vrnil k študiju, vendar je svoje bivanje v jezik nižjega razreda. Dialog nenehno prekinjajo glasbene točke Münchnu večinoma posvečal druženju s pisatelji in gledališčniki. in ponavljajoči se kupleti z refreni. Po januarskem uporu delavske Spartakove zveze v Berlinu Pesmi, skeči, monologi in komični vložki, ki jih je Valentin leta 1919 je napisal svojo drugo igro Spartak, naslov igre je izvajal v bavarskem narečju, so postali obče znani. Zelo kasneje spremenil v Bobni v noči. To je bila prva Brechtova pomembna elementa sta bila zanj tudi kretnje in mimika, saj je z uprizorjena igra, krstno izvedbo je doživela v gledališču njuno pomočjo lahko prikazal več kot z besedami. Njegova dela Münchner Kammerspiele leta 1922. Kritik Herbert Jhering obsegajo preko 400 kupletov, monologov, dialogov in prizorov, je po premieri zapisal, da je »štiriindvajsetletni pesnik v eni ki jih je Valentin spreminjal in izboljševal in skozi številne vaje noči predrugačil umetniško podobo Nemčije« in poskrbel, oblikoval do končne verzije. Nove verzije je preizkušal pred da je še isto leto zanjo prejel Kleistovo nagrado, najvišjo prijatelji in družinskimi člani in zavrgel tiste, ki se jim niso nemško nagrado za dramsko pisanje. S to igro so se začele smejali. V Valentinovih zgodnjih delih lahko prepoznamo logiko oblikovati Brechtove gledališke teorije, saj je dvorano napolnil absurda – besedne igre, veselje do prikazovanja nesmiselnih s transparenti, ki so občinstvu ukazovali, naj se v dogajanje ne situacij in elemente slapstick komedije. vpleta preveč čustveno. Brecht je 14. marca 1920 v pismu zapisal, da se je ravno Leta 1919 je prišel v stik s političnim kabaretom Karla opoldne vrnil v München po petnajsturni vožnji z vlakom iz Valentina, ki je imel velik vpliv na njegov umetniški razvoj in na Berlina in odšel naravnost v Cabaret Charivari, kjer je igral nastanek komične enodejanke Malomeščanska svatba. Brecht komik Karl Valentin, in dodal, da je »sedel v smejalnem krču ga je omenjal kot svojega vzornika in učitelja. Po mamini smrti do 11. ure«. Bernhard Reich, režiser, ki je bil tesno povezan z leta 1920 je Brecht zapustil Augsburg in se preselil v München. Brechtom v tistem času, je opisal Brechtovo fascinacijo nad Tam je obiskoval gledališča, opero, razstave in politični Valentinovimi predstavami. kabaret Karla Valentina z moritati. (Moritati so bile pogosto ostre in odkrite balade in pesmi s politično satiro na podlagi »Pogosto smo razpravljali, kako bi lahko oživili gledališče, francoskega kabaretskega šansona.) ki stagnira ... V Kammerspiele je gostoval münchenski ljudski Karl Valentin (1882–1948) je bil eden najbolj slavnih komik Karl Valentin s svojo skupino. Brecht, ›sovražnik münchenskih komikov, redno je nastopal v kabaretih, pivnicah, gledališča‹, je prišel na vsako Valentinovo premiero in na sejmih in v gledališčih v Münchnu in Berlinu. Imel je zelo me prepričal, naj grem pogledat skeč Glasbena vaja pisano publiko, saj so njegove nastope hodili gledat meščani, (Die Musikprobe) … Bilo je noro smešno. Brecht je vriskal redni gostje pivnic, dijaki, študentje in tudi intelektualci, med od smeha … Izjemno je užival v Valentinovih nastopih in katerimi so Valentinovi nastopi postali izredno popularni. domnevam, da je določene prizore videl večkrat, ker si je Zaslovel je kot pisec in izvajalec kratkih komičnih skečev v delal zapiske in preučeval igre ter igralsko tehniko tega močnem bavarskem narečju, običajno jih je izvajal s svojo izjemnega človeka. Tukaj je morda odkril, da lahko preprost partnerko Liesl Karlstadt. in linearen (eingleisig) zaplet pri občinstvu naleti na skrajno Brecht je redno hodil gledat Valentinove kabarete, poleg zapleteno posplošitev in da lahko majhen prizor predstavlja tega je bil prisoten tudi na vajah, kjer je lahko spremljal njegove velik problem. Zagotovo je opazil osnovno razliko med metode dela. Leta 1919 je Brecht postal član Valentinove Valentinovo predstavo in splošno prakticirano obliko igranja.« igralske skupine, nastopal je v manjših vlogah, rad je pel, igral 22 SLG Celje Malomeščanska svatba 23 Brecht je veliko idej o igralski tehniki prevzel od Valentina. Navdušila sta ga Valentinov potujitveni slog podajanja vsebine in njegova igralska drža. Občudoval je tudi njegov tragikomični odnos do vsebine. Valentinov način igre je razumel kot pravi primer metode igranja v konceptu epskega gledališča, ki želi s potujitvenim efektom gledalca moralno in socialno vzgajati in ga pripraviti k razmišljanju. Vplive Karla Valentina je mogoče najti v številnih Brechtovih igrah: pogovorni jezik, realistična igra, prepletena z absurdnimi vložki, veliko pantomime. Brechtu je bila všeč tudi ideja o neposredni predstavitvi dogajanja z igralcem kot posrednikom. Valentin je med odmori med skeči sedel med publiko, kadil pipo, pil pivo in poslušal pihalni orkester. To je bil začetek nove vrste gledališča z občinstvom, ki je bilo kritično in čustveno neprizadeto. Občinstvo naj bi dogajanje na odru gledalo tako, kot bi gledalo športni dogodek, povsem budno in pozorno. Valentinov vpliv je opaziti tudi v pomembni vlogi glasbe pri Brechtovih uprizoritvah. V Valentinovi karieri je bila glasba zelo pomembna, saj je začel kot glasbeni klovn in najprej postal znan kot pevec kupletov. V številnih njegovih skečih je prevladovala Andrej Murenc, Eva Stražar, Borut Doljšak, Branko Završan, Barbara Medvešček, instrumentalna glasba, ki jo je spreminjal in preurejal, prav Damjan M. Trbovc, Lucija Harum, Žan Brelih Hatunić, Lučka Počkaj tako kot dialoge, besedne igre in poskuse prikazati družbene odnose. Zelo rad je pisal parodije na znane pesmi in parodiral pesmi o vojakih in vojni. Tudi za Brechta je imela glasba pomembno vlogo v njegovih igrah. Pod močnim vplivom Valentinovih skečev je Brecht leta 1919 napisal serijo enodejank: Malomeščanska svatba, Berač ali mrtvi pes, Izganjalec hudiča, Lux in Tenebris, Ulov, Prerija. Enodejanke je napisal kot poklon Valentinu in njegovemu navdihu. Komično enodejanko Malomeščanska svatba je verjetno začel pisati avgusta 1919, končal pa jo je jeseni istega leta. »Toda človek, od katerega se je (Brecht piše o sebi v tretji osebi) največ naučil, je bil klovn Valentin, ki je nastopal v pivnici. Izvajal je kratke skeče, v katerih je igral trmaste uslužbence, orkestrske glasbenike ali fotografe, ki so sovražili svojega delodajalca in so ga osmešili. Delodajalca je igrala njegova partnerica, priljubljena komičarka, ki je govorila z globokim basom.« Brecht je snov za enodejanke vzel iz resničnega življenja, ki ga je natančno preučil, kar je enodejankam dalo svežino in živahnost. Najobsežnejša izmed enodejank, Malomeščanska svatba, ki jo 24 SLG Celje Malomeščanska svatba 25 je Brecht napisal kot 21-letni študent, pod naslovom Poroka (Die Hochzeit) je edina, ki je bila uprizorjena v tistem času, in sicer 11. decembra 1926 v Schauspiel Frankfurt v režiji Melchiorja Vischerja, vendar brez pravega uspeha. V drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja je Brecht v gledališkem tipkopisu, ki ga je pripravila založba Arcadia Verlag v Berlinu, spremenil naslov v Malomeščanska svatba. Brechtove enodejanke iz leta 1919 lahko razumemo kot njegov poskus, da bi se kot dramatik uveljavil izven takrat sprejete gledališke umetnosti. Model zgodbe o poročnih prizorih s »poškodovanim« srečnim koncem, ki ga je Brecht preizkusil v tej igri, se je pojavil tudi v njegovih kasnejših delih (Opera za tri groše, Dobri človek iz Sečuana, Gospod Puntila in njegov hlapec Matti, Kavkaški krog s kredo). Na krstni uprizoritvi Malomeščanske svatbe je bilo dogajanje postavljeno v boksarski ring. Tako prizorišče je spodbudilo želeni potujitveni efekt, da so gledalci dogajanje spremljali zbrano kot na športni prireditvi. Krstna uprizoritev je bila sprejeta z ogorčenjem. V Malomeščanski svatbi se člani družine in prijatelji najprej družijo v vsakdanjem, skoraj naturalističnem pogovoru, med Lučka Počkaj, Lucija Harum, Branko Završan, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček obedom pa začnejo pozabljati na pravila bontona, primernega obnašanja in vljudnost ter odkrito pokažejo svoje napake, neumnost in sovražnost. Napake v njihovem načinu življenja so prikazane s simboliko razpadanja pohištva med obrokom. Malomeščanska svatba predstavlja negativno podobo poročnega slavja. Iluzija idiličnega poročnega obeda se začne razblinjati z neprimernimi, razvlečenimi in dolgočasnimi zgodbami, ki jih kar naprej pripoveduje nevestin oče. Nevesta je noseča, pohištvo, ki ga je izdelal ženin, razpada, ženinov prijatelj in nevesta se spogledujeta, prav tako mladenič in nevestina sestra, ženinov prijatelj zapoje prostaško balado, z nevestino prijateljico polomita pohištvo, potem pa se nad njim pritožujeta. Enodejanka Malomeščanska svatba vsebuje vse elemente, ki jih je v svojih skečih uporabljal Valentin, besedne igre, veselje do prikazovanja nesmiselnih situacij in elemente slapstick komedije, poleg tega pa kritizira hinavščino in zlaganost družbe, kar je bilo značilno tudi za Valentinove skeče. Učinki Brechtovega epskega gledališča so le nakazani. Malomeščansko svatbo je napisal v svojem predmarksističnem, neideološkem obdobju pisanja, ki je trajalo do leta 1928, ko sta s Kurtom Weillom napisala poučne komade in je začelo nastajati njegovo epsko gledališče. 26 SLG Celje Malomeščanska svatba 27 Leta 1924 se je preselil v Berlin in postal dramaturški Zadnja štiri leta življenja je preživel v sovjetski sodelavec Maxa Reinhardta v Deutsches Theatru. V tem okupacijski coni Nemčije, vendar z avstrijskim potnim listom, obdobju je napisal igre, ki že napovedujejo njegovo epsko 14. avgusta 1956 je umrl za srčnim infarktom. gledališče. Brechtova teorija in praksa sta prišli najbolj do Bertolt Brecht je bil umetnik, ki je svoje življenje posvetil izraza prav v poskusu dekonstrukcije opere. Skupaj s Kurtom izrekanju za svobodo, mir, demokracijo, umetnost in znanje. Weillom sta napisala satirično kritiko meščanstva skozi življenje Nikoli ni bil član nobene politične stranke. Polje njegovega boja londonskega podzemlja, Opero za tri groše (1928). je bila umetnost, predvsem gledališče. Verjel je, da bi lahko ljudje Skupaj sta med letoma 1929 in 1931 napisala tudi serijo v gledališču spoznali krivice družbenega življenja, kar bi lahko poučnih iger, t. i. učne komade z avantgardno glasbo, ki naj povzročilo tudi spremembe v njihovem življenju. S svojim epskim bi občinstvo poučevale o teoriji marksističnega dialektičnega gledališčem se je boril za boljši svet. Čeprav je Malomeščanska materializma. Brecht je želel s pomočjo marksizma opozoriti na svatba njegovo zgodnje delo, ki ga je napisal, še preden se je družbene nepravilnosti. Čeprav je simpatiziral s komunizmom, začel zavestno ukvarjati z epskim gledališčem, ki bi publiki lahko ni nikoli postal član Komunistične stranke Nemčije ali katerekoli približalo zapletene družbene odnose v gledališču, lahko v druge politične stranke. Prav poučne igre so bile razlog, da komični enodejanki že prepoznamo zametke epskega gledališča, je Brecht postal trn v peti nacistov. Že leta 1923 se je znašel ki ga je v prihodnjih letih razvil in teoretsko podprl. Težko na nacističnem seznamu za likvidacijo, na dan po požigu rečemo, da je Malomeščanska svatba politično angažirana igra, Reichstaga, 28. februarja 1933, je z družino zapustil Berlin. gotovo pa je izvrstna družbena satira, ki danes, enako uspešno Njegova dela so nacisti prepovedali in jih javno sežgali. Brecht kot pred več kot sto leti, postavlja ogledalo zlaganim človeškim je bil obtožen veleizdaje, potem ko je v odprtem pismu nemškim odnosom, pretvarjanju, razkoraku med videzom in resnico in umetnikom opozoril na nevarnost oboroževanja. Njegovo smeši človeške napake in naprezanje prav vseh svatov, zbranih izgnanstvo je trajalo skoraj do zadnjih let njegovega življenja. na poročnem kosilu, da bi izpadli boljši, pametnejši, bogatejši, Kot emigrant je kar petnajst let živel na Poljskem, Danskem, bolj izobraženi, kultivirani in svetovljanski. Kar nam je verjetno Švedskem, Finskem, v Avstriji, Švici, Franciji in v Združenih vsem dobro znano, saj si taki želimo izpasti tudi sami. državah Amerike. Opravljal je poklic novinarja, politika, pisatelja in v tem času napisal svoja največja dela (Horacij in Kuracij, Strah in beda tretjega rajha, Življenje Galileja, Mati Korajža in njeni otroci, Zasliševanje Lukulusa, Dobri človek iz Sečuana, Gospod Puntila in njegov hlapec Matti, Kavkaški krog s kredo). Kljub svoji eksplicitni levičarski drži in simpatiziranju s komunizmom v času izseljenstva nikoli ni prebival v Stalinovi Rusiji. Leta 1942 so Brechta, ki je leta 1941 kot begunec pred nacističnim režimom prispel v ZDA, registrirali kot »sovražnega tujca«. Viri in literatura Po zaslišanju pri komiteju za protiameriške dejavnosti v Brecht, Bertolt. Šest iger. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. Washingtonu, ki je preganjal komuniste, se je prek Švice z družino Brecht, Bertolt. Za nami rojenim. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. preselil nazaj v Nemčijo. Na zaslišanju je leta 1947 je izjavil: »Nisem in nikoli nisem bil član nobene komunistične stranke. Brecht, Bertolt. Umetnikova pot. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987. Sem neodvisen pisatelj in bom tudi ostal neodvisen pisatelj.« Brecht, Bertolt. Bertolt Brecht Werke. Große kommentierte Berliner und Frankfurter Ausgabe - Band 1. Aufbau Verlag und Weimar Suhrkamp Velag Leta 1948 se je vrnil v Vzhodni Berlin, kjer je skupaj z ženo Frankfurt am Main, 1989. Helene Weigel ustanovil gledališče Berliner Ensemble, kjer je Brecht, Bertolt. Bobni v noči, Mati korajža in njeni otroci. Mladinska knjiga, bila uprizorjena večina njegovih del. Helene Weigel je postala Ljubljana, 1979. upravnica gledališča, Brecht pa se je po dolgih letih pisanja spet Huffman, Mary Susan. The influence of Karl Valentin on the dramatic aktivno posvetil praktičnemu gledališkemu delu – preizkušal je theories and works of Bertolt Brecht. A Thesis Presented to the Faculty of svoje teoretične postavke »dialektičnega gledališča«. the Department of German University of Houston. 1977. 28 SLG Celje Malomeščanska svatba 29 Jakob Ribič Kritika pokvarjene malomeščanske moralnosti Znano je, da se komedije rade in pogosto poigravajo z dvojnostmi, in sicer na različne načine. Tako sta npr. iz posnemajočega originala imitacija ali oponašanje zmožni ustvariti izjemno natančno kopijo; v komedijah zmešnjav neprestano srečujemo nerazločljive dvojnike in dvojčke, ki se načrtno ali pomotoma zamenjajo med sabo; neredko pa komični učinek izhaja tudi iz različnih jezikovnih dvoumnosti in besednih iger, najsi gre pri tem za namerne pomežike ali nehotene ambivalentnosti, ki izrekajo eno, merijo pa na povsem drugo. Andrej Murenc, Damjan M. Trbovc, Borut Doljšak, Branko Završan, Žan Brelih Hatunić Takšne dvoumnosti v svoji enodejanki Malomeščanska svatba na veliko uporablja tudi Bertolt Brecht, saj z njimi učinkovito in sardonično razkriva opolzkost malomeščanske družbe, ki samo navzven uprizarja svojo domnevno uglajenost in spodobnost, v resnici pa se pogosto zateka k prostaškim seksualnim namigom (tako npr. Prijatelja, enega od likov, ob pogovoru o pudingu nadvse zabava dvopomenskost besede »jajca«). Jan Knopf pri tem opaža tudi nekatere druge, subtilnejše besedne figure, denimo diaforo (prim. Knopf 27), pri kateri se ista beseda oziroma besedna zveza (npr. »suhcene noge«) ponovi v dveh različnih pomenih (Prijateljica z njo opisuje nestabilni del stola, Mladenič pa ji odgovarja z omembo privlačnega dela človeškega telesa).1 Poleg navedenih primerov so dvojnosti s komedijo povezane tudi v bolj konceptualnem smislu in tako nemara tičijo že v njenem jedru. Na to napeljuje že slavni obrazec, ki ga je za opis komičnih učinkov predlagal Henri Bergson: »živo, prekrito z mehaničnim« (prim. Bergson 30). Bergson je z njim poskusil pojasniti celo serijo različnih komedij in komičnih mehanizmov, pri čemer je začel s primerom, ki je nadvse blizu tudi Brechtovi enodejanki. Tako v uvodu svoje razprave opisuje nekoga, ki teče po ulici, se spotakne in pade po tleh (prim. prav tam 15). Nekaj podobnega se dogaja tudi v Brechtovi komediji: tudi 30 SLG Celje Malomeščanska svatba 31 1 Na tem mestu ni dovolj prostora, da bi se podrobneje posvetil Brechtovemu jeziku v Malomeščanski svatbi, toda naj omenim le eno njegovo lastnost. Jan Knopf namreč opozarja, da liki pogosto govorijo eden mimo drugega (prim. Knopf 27), prekinjajo se sredi zgodb ali pa se sploh ne poslušajo. Zdi se torej, da podobno kot lepilo ne drži več skupaj pohištva v stanovanju mladoporočencev, tudi jezik, to osnovno sredstvo komunikacije, ne drži več skupaj družbe, ki razpada na posamezne individuume. V svoji analizi Malomeščanske svatbe je Brechtov jezik podrobno preučila tudi Marielle Sutherland (prim. Sutherland 82, 83). tu se v živost poročnega slavja vriva in jo abruptno prekinja ponavljajoča se togost in materialnost padanja po tleh. Malomeščanskemu razredu se namreč pod zadnjicami stalno lomi nestabilno pohištvo. Bergsonova matrica je zanimiva zato, ker jo je mogoče prenesti na številne druge, podobne opozicije. Že iz Brechtovega primera je razvidno, da se avtomatizem spotikanja in padanja, ki se kot tujek vsiljuje v siceršnjo živahnost družabnega dogodka, tesno povezuje s spodjedanjem dostojanstvene drže, ki si na vse pretege trudi biti vzvišena, a jo nekaj stalno, dobesedno in metaforično vleče k tlom. Komedija se tako pogosto poraja prav tam, kjer se dve med seboj nezdružljivi nasprotji srečata na isti ravnini. Nasprotje med živim in mehaničnim je tako matrica za številna podobna nasprotja in dvojnosti, denimo med visokim in nizkim, spodobnim in vulgarnim, metafizičnim in fizičnim. Junake vodi neustavljiva strast, ki pogosto deluje v nasprotju z njihovimi neposrednimi interesi. Zapovedano moralo konstantno spodjeda nedostojna realnost. Visokim idealom se povprek postavljajo nizke potrebe. In tako tudi v Brechtovi igri dostojanstvo neprestano pada po tleh, spodobnemu obnašanju uhajajo Branko Završan, Lučka Počkaj, Borut Doljšak neprimerni komentarji, zvestoba pa si že na poročni dan podaja roke z nesramežljivim spogledovanjem. V jedru takšne dialektike protislovij je neko temeljno nasprotje, ki bi ga lahko opisali kot napetost med videzom in resnico. Tako se zdi, da je Brechtova komedija prav v dvojnosti oziroma razcepu med fasado družbeno kodiranega življenja malomeščanov in resnico njihove pritlehnosti, nemoralnosti in grobosti. Zdi se torej, da se komičnost Malomeščanske svatbe začne tam, kjer se za malomeščansko moralnostjo pokaže njena skrita resnica, in sicer hipokrizija, podmazana z družbenim pretvarjanjem oziroma igranjem vlog. Toda mislim, da se takšno branje navsezadnje izteče v neko precej splošno in ne preveč zanimivo ugotovitev, ki nam pove to, kar v resnici že dobro vemo, in sicer, da je kot po pravilu najbolj pokvarjena natanko tista družba, ki je polna besed o čisti morali. Medtem ko se lepodušniško zgraža nad tem, da nekdo jé ribo z nožem ali pa da za mizo sedi s slečenim frakom, se v ozadju prav veselo vdaja mnogo podjetnejšim pohujšljivostim. Toda Brechtovo komedijo bi bilo nemara mogoče razumeti tudi nekoliko bolj radikalno. Moja poanta bo zato naslednja. Igra ne prikazuje preprosto samo tega, da za vsako malomeščansko moralnostjo skrivoma tiči nekaj gnilega – to v resnici prav dobro slutimo že sami –, pač pa namesto tega skuša kot gnilo pokazati prav to moralnost sámo. Dvomim torej, da si je Brecht želel 32 SLG Celje Malomeščanska svatba 33 malomeščanski predstavi o tem, kaj pomeni dostojnost življenja, poskušam razbirati v Brechtovi Malomeščanski svatbi, je bilo zoperstaviti različne pohujšljive pritlehnosti ter v tej napetosti torej v tistem času dejansko na dnevnem družbenem redu. graditi svoj humor. Namesto tega menim, da mu je šlo vse prej Novembra leta 1918 se je namreč končala prva svetovna vojna, za to, da premisli sámo ideološko predstavo o tem, kaj naj bi v Nemčiji pa je izbruhnila revolucija. Rosa Luxemburg in Karl podlo in spodobno sploh bilo. Tako prepevanje pesmi z opolzko Liebknecht sta malo zatem ustanovila komunistično partijo vsebino ali pa preveč strastno plesanje valčka v Brechtovi igri in januarja leta 1919 vodila upor spartakovcev, ki je bil krvavo ne figurirata kot nekakšni preprosti nizkotnosti, ki bi na silo zadušen, onadva pa umorjena. Še posebej napeto je bilo v vdirali v zloščeni in uglajeni videz malomeščanske družbene Brechtovem življenjskem prostoru. Aprila 1919 je bila namreč moralnosti. Pač pa bi si, poznavajoč Brechtovo osebno biografijo, za kratek čas vzpostavljena Bavarska sovjetska republika in še posebej njegovo mladostniško obdobje, ko je ustvarjal (Bayerische Räterepublik), upor pa je socialdemokratska Malomeščansko svatbo in se je tudi sam redno posluževal zabav, oblast zatrla tako, da je prišlo do krvavih medsebojnih vojaških pijače, nezvestobe itn., upal trditi, da je njegova poanta povsem spopadov. Brecht v dogajanje aktivneje ni bil vpet, čeprav je nasprotna.2 Kar je resnično nizkotno, ni to, kar nasprotuje podpiral komunistično revolucijo, drugače pa je bilo z njegovim malomeščanski moralnosti, pač pa je nizkotna kvečjemu prav ta bratom, ki se je dejavno boril na nasprotni strani, kar pomeni, moralnost sáma. Problem ni v domnevno nespodobnem valčku, da je politično dogajanje na dva tabora razklalo tudi Brechtovo pač pa v družbi, ki se ji takšen valček zdi nespodoben; če se kdo družino (prim. Parker 126–129). V tem ozračju, predvsem pa na zgraža nad nosečo nevesto, je težava v njem, ne v nevesti; in če podlagi krvave shize, ki se je pojavila znotraj nemške politične komu ni všeč ženin, ki sedi z odpetim lajbičem, mora premisliti o levice, razdeljene na socialne demokrate in komuniste, je svojih družbenih kodih, ne o ženinovi sproščenosti. avgusta leta 1919 v veljavo stopila nova ustava, s katero se je Skratka: komičnost Brechtove enodejanke ni posledica začelo kratko obdobje Weimarske republike. Kot vemo, ga je preprostega nasprotja med moralnim in nemoralnim. Pač pa je januarja 1933 končal Hitlerjev prevzem oblasti. njena prava, subverzivna ost v učinku, s katerim kaže, da med Zdi se torej, da se Brechtova igra (vsaj intuitivno) odziva njima sploh ni nobene razlike in da je nemoralna pravzaprav že na aktualne dogodke in da je v metafori lepila, ki le še za silo sáma družbena moralnost. Gre torej za razcepljeno enost, ne drži različne kose pohištva, dokler ti ne razpadejo v celoti, za razcep med dvema različnima in samostojnima enima.3 Tako prepoznati podoben razkroj kohezivnega tkiva tedanje nemške poanta ni v tem, da se za prevladujočimi družbenimi kodi nahaja družbe. Kljub temu pa bi bilo verjetno preveč trditi, da je nekaj umazanega. Takšno umazano grobost je treba prepoznati Brechtova igra posledica globoko premišljene in zavestne kvečjemu že v sámih teh družbenih kodih, v nasilju, s katerimi reakcije na sočasna politična dogajanja. V tem tiči druga subjekte – glede na njihov spol in razred (pa tudi glede na raso, ugotovitev. Brechtova Malomeščanska svatba je namreč spolno usmerjenost, etnijo in druge družbene kategorije) – ena od njegovih najzgodnejših iger, dotlej je napisal le dva obstoječa hegemonija razmešča na različne pozicije v javnem celovečerna komada (Baal in Bobni v noči), do tega, čemur prostoru in jim določa, kako se smejo vêsti. Komedija ni v tem, je pozneje pravil epsko gledališče, pa je moralo preteči še kar kar malomeščanski (prevladujoči družbeni) moralnosti uhaja, nekaj časa – navsezadnje je ključni izraz njegove gledališke in se izmika, beži, ji nasprotuje. Komedija se poraja tam, kjer se teoretske prakse, Verfremdungseffekt, prvikrat uporabil šele začne premislek, kaj ta moralnost sploh je, kaj dovoljuje in leta 1936 (prim. GKA 22.2, 959–968). Leta 1919 prav tako še ni prepoveduje, kako nemoralno je pravzaprav njeno bistvo in bil seznanjen z Marxovo filozofijo in s krogom intelektualcev, kako nasilno oblikuje naš skupni, družbeni prostor. kamor so spadali recimo Karl Korsch, Fritz Sternberg ali Walter Toda pri tem ne gre odmisliti dejstva, da je Brecht Benjamin, če naj naštejem le nekatere najpomembnejše Malomeščansko svatbo napisal leta 1919. Iz tega namreč lahko Brechtove sogovornike, s pomočjo katerih si je pozneje v izpeljemo dve pomembni ugotovitvi. življenju pričel oblikovati natančnejši pogled na družbena Prvič, to je bil čas, ko je v nemškem družbenem prostoru in politična dogajanja. Tako je navsezadnje tudi Brecht sam kolapsiral skupni ideološki okvir, znotraj katerega se je povsem prostodušno priznal, da še leta potem, ko si je že vzpostavljala družbena realnost in njena splošna percepcija. ustvaril ime kot dramatik, ni imel pojma o tem, kako se vodijo Vprašanje veljavnosti obstoječih norm in konvencij, ki ga javne zadeve v njegovi državi, da torej o politiki ni vedel ničesar 34 SLG Celje Malomeščanska svatba 35 2 Brechtovo mladost je v izjemno natančni biografiji opisal Stephen Parker. 3 Tu ne morem mimo omembe prelomne študije o komediji, ki jo je napisala Alenka Zupančič. (GW 20, 46). Prav zato se strinjam z Jürgenom Hillesheimom, ki pravi, da je v Malomeščanski svatbi sicer že mogoče prepoznati Brechtove protiburžoazne poteze, ne pa tudi še njegovih protosocialističnih teženj (prim. Hillesheim 236). Te bo Brecht razvil šele kasneje.4 Toda morda je kljub temu treba vzeti v ozir, da je Brecht svoje gledališko ustvarjanje vztrajno imenoval Versuche, ne Werke, da je torej govoril o poskusih, ne o zaključenih delih in da je navsezadnje svojo gledališko dediščino razumel kot izhodišče, na katerem je mogoče in potrebno delati naprej, ga spreminjati in razvijati, ne pa kot model, ki mu je treba samo slepo slediti (prim. UP 443–446, 450–452). Verjamem, da prav zato danes na tak način velja obravnavati tudi Brechtovo Malomeščansko svatbo. To bi pomenilo, da bi se jo smelo potegniti v svojo smer, pri čemer bi bila nemara ena od možnih prilagoditev prav ta, ki je nakazana tudi v pričujočem besedilu. Tako bi namreč Malomeščanska svatba še naprej smešila prevladujočo družbeno moralnost, le da se ta zdaj ne bi več odvijala v kontekstu Brechtove preteklosti, pač pa obstoječih hegemonij našega sodobnega sveta. Andrej Murenc, Lucija Harum, Barbara Medvešček, Žan Brelih Hatunić Viri in literatura Bergson, Henri. Esej o smehu. Filozofska intuicija. Uvod v metafiziko. Prev. J. Gradišnik. Ljubljana: Slovenska matica, 1977. Brecht, Bertolt. Gesammelte Werke in 20 Bänden. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1967. [GW] Brecht, Bertolt. Umetnikova pot. Prev. D. Voglar in J. Moder. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987. [UP] Brecht, Bertolt. Werke. Große kommentierte Berliner und Frankfurter Ausgabe. Berlin: Aufbau in Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1989–1998. [GKA] Hillesheim, Jürgen. »Von Illusionen und Ehebetten Brechts Einakter ‘Die Hochzeit’ und Mozarts ‘Die Hochzeit des Figaro’.« Hofmannsthal- Jahrbuch• Zur europäischen Moderne letn. 16, 2009, str. 235–249. Knopf, Jan. Brecht-Handbuch: eine Ästhetik der Widersprüche. Theater. Stuttgart: Metzler, 1996. Parker, Stephen. Bertolt Brecht. A Literary Life. London, New York: Bloomsbury Methuen Drama, 2014. Sutherland, Marielle. »Brecht’s Die Kleinbürgerhochzeit: A Stück Coming Unstuck?« ‘Verwisch die Spuren!’: Bertolt Brecht’s Work and Legacy: a Reassessment. Ur. R. Gillett in G. Weiss-Sussex. Amsterdam, New York: Editions Rodopi B.V., 2008, str. 77–91. Zupančič, Alenka. Poetika: druga knjiga. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2004. 36 SLG Celje Malomeščanska svatba 37 4 Brecht je sicer le malo pred tem, ko je končal Malomeščansko svatbo, v razmerju s Paulo Banholzer dobil prvega otroka Franka Walterja Otta, ki je pozneje umrl na fronti druge svetovne vojne. Banholzer se spominja, da je bila Malomeščanska svatba napisana kot reminiscenca na krst njunega otroka, Jürgen Hillesheim pa ob tem navaja tudi nekatere druge aluzije na Brechtovo resnično življenje. Igra tako denimo omenja njegovega strica Augusta, pa tudi resnično obstoječega mizarja Segmüllerja (prim. Hillesheim 237). K temu velja dodati, da je Brecht kljub svoji averziji do malomeščanske moralnosti tudi sam premalo reflektiral nasilje patriarhata, na podlagi katerega je vzpostavljal svoj pogosto problematičen odnos do Paule Banholzer. Prvič v Urška P. Černe prevajalka SLG Celje Foto Boštjan Lah Po 20-ih letih Ljubljane, Berlina in Gorij Horvátha (MGL, 2011), Past Is Present pri Bledu z možem, sinom in psom živi Corinne Meier (Mladi levi, 2014), Drame v Mariboru. Med 1996 in 2000 je bila princes – Sneguljčica Elfriede Jelinek urednica literarne kritike pri Večeru. (Slovensko mladinsko gledališče, 2015), M. A. literarna komparativistika, M. A. v nemščino pa dramska dela Zdenka germanistika (Filozofska fakulteta v Kodriča, Arnolda Lobela, Saše Vegri, Ljubljani) in B. A. pravo (Pravna fakulteta v Roka Vilčnika. Na Borštnikovem srečanju Mariboru). Leta 1998 je prevodno debitirala občasno sodeluje v pogovorih o dramskih s Hofmannsthalom, od 1999 je prejemnica prevodih. Med 2005 in 2017 ter med mednarodnih štipendij in rezidenc, 2022 in 2024 je bila mentorica za literarno leta 2000 letna novinarska štipendija prevajanje na avstrijskem seminarju Europäische Journalisten-Fellowships na Premuda. Od leta 2006 je na Filozofski FU Berlin, leta 2008 Sovretova nagrada, fakulteti v Mariboru habilitirana lektorica za 2010 in 2013 premiji DSKP za vrhunske literarni in humanistični prevod. Vabljena je dosežke, 2022 premija za uveljavljene na znanstvena srečanja, študije o literaturi. prevajalce, 2023 in 2024 znak zlata hruška, Je članica DSKP, IGUE Österreich, 2024 prevajalska premija Republike Slovenske matice, uredništva revije Otrok Avstrije za posebej uspele prevode. Za in knjiga, žirije nagrade večernica za gledališče je prevedla dramske tekste najboljše otroško ali mladinsko literarno Golobi Davida Gieselmanna (MGL, 2010), delo (2025–2028). Je predsednica Don Juan se vrne iz vojne Ödöna von KUD Pranger in vodja obeh festivalov. 38 SLG Celje Malomeščanska svatba 39 Primož Ekart Drago Ivanuša režiser skladatelj in korepetitor Foto Luca Quaia Primož Ekart je igralec, gledališki in filmski institucionalnih gledališčih, obenem pa režiser. Diplomiral je iz dramske igre in je ustanovil zavod Imaginarni, s katerim je magistriral iz filmske režije na AGRFT-ju koproduciral in režiral kar nekaj predstav. v Ljubljani. Poleg študija dramske igre Predstave v Ekartovi režiji so Foto Peter Uhan in filmske režije se je izobraževal še bile nagrajene z več nagradami: z na Lee Strasberg Theatre Institutu v nagrado Združenja gledaliških kritikov New Yorku in na mnogih domačih in in teatrologov za najboljšo predstavo Drago Ivanuša je skladatelj, pianist in na Festivalu slovenskega filma, s filmom mednarodnih delavnicah, ki so jih vodili v sezoni, z nagrado Rudija Šelige in z harmonikar. Po končani Srednji glasbeni Kruh in mleko pa nagrado lev prihodnosti priznani domači in tuji ustvarjalci. nagrado občinstva na Tednu slovenske in baletni šoli v Mariboru se je preselil na Filmskem festivalu v Benetkah. Za Ob igralskem delu v institucionalnem drame, z nagrado Marul na mednarodnem v Ljubljano, kjer se je v začetku 90-ih svoje delo je prejel nagrado zlata ptica. in neinstitucionalnem gledališču, na Festivalu Marulićevi dnevi v Splitu. vključil v gledališko in plesno dogajanje. Ob delu za gledališče in film Drago filmu, v radijski in televizijski produkciji, Predstava Nemoč, v Ekartovi režiji in Do 2023 je ustvaril glasbo za več kot 150 Ivanuša ustvarja tudi samostojne avtorske se je intenzivno posvečal tudi uličnemu produkciji Imaginarnega, je na 52. festivalu gledaliških in plesnih predstav, sodeloval projekte na različnih glasbenih področjih. gledališču in je bil skoraj dve desetletji član Borštnikovo srečanje prejela veliko z vidnejšimi režiserji in koreografi Je avtor komorne inštrumentalne glasbe Gledališča Ane Monro. S tem kolektivom nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za (Sebastijan Horvat, Dušan Jovanović, za različne zasedbe, za simfonični orkester, je bil tudi začetnik improvizacijskega najboljšo uprizoritev, nagrado za mladega Meta Hočevar, Iztok Kovač, Matjaž Farič, avtor libreta in glasbe za glasbeno gledališča, bil je med soustanovitelji igralca in nagrado za scenografijo. Sanja Nešković Peršin, Edvard Clug, Tanja dramo Orlando, za celovečerna baleta Improlige ter festivala uličnega gledališča Ekart je na 29. Dnevih komedije Zgonc in mnogi drugi). Konec 90-ih je Kompozicija in Pohujšanje, Hotel Ideal, Ana Desetnica. Kot igralec je med drugimi prejel nagrado žlahtni režiser za režijo začel delovati na področju filmske glasbe, Ivanuša – Kugler, Whitman, Dviganje glasu, sodeloval z režiserji, kot so Tomi Janežič, predstave Živela vulva! v produkciji kjer je sodeloval pri pomembnejših koncerte poezije z Anjo Zag Golob ... Tomaž Pandur in Dragan Živadinov. Imaginarnega in koprodukciji Mini teatra. projektih ob preporodu slovenskega filma Nastopa kot solo pianist (La Bête V letu 2007 je Ekart režiral svojo Od leta 2020 se Ekart ob svojem (V leru, Kruh in mleko, Ruševine, Cirkus Humaine), Kino kvartet in v sodelovanju prvo predstavo, v kateri je tudi še igral. ustvarjalnem delu posveča tudi fantasticus in drugi). Ustvaril je glasbo z mnogimi glasbenimi ustvarjalci v Sloveniji Od takrat dalje se pretežno posveča pedagoškemu delu na SVŠGUGL, za 25 filmov, tudi dokumentarnih in in tujini. Drago Ivanuša je prejemnik režiji. Režiral je v skoraj vseh slovenskih kjer poučuje predmet Igra in govor. televizijskih. Prejel je dve nagradi vesna nagrade Prešernovega sklada za leto 2023. 40 SLG Celje Malomeščanska svatba 41 Rosana Hribar koreografka Borut Doljšak, Barbara Medvešček, Andrej Murenc, Lucija Harum, Žan Brelih Hatunić Foto Mateja Jordovič Potočnik Rosana Hribar je bila štipendistka Novo mesto 2008 za pomembnejše rezidence DanceWEB Europe Scholarship trajne uspehe na področju sodobne Programme za mlade profesionalne plesne umetnosti, najvišjo nagrado plesalce na Dunaju, diplomirala je za izjemne umetniške dosežke mesta na Akademiji za ples v Ljubljani in Ljubljane, Župančičevo nagrado 2011 magistrirala iz Umetnosti giba na ter najvišjo državno nagrado, nagrado ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, Prešernovega sklada 2015. Od leta 2016 film in televizijo. Na plesnem, gledališkem, je aktivna na pedagoškem področju kot pedagoškem in občasno filmskem docentka, vodja katedre za sodobni ples področju deluje več kot 20 let. O obsegu in koordinatorka magistrskega programa in kakovosti njenega dela pričajo mnoge Alma Mater Europaea Akademije za ples. domače in tuje nagrade ter članstva Med letoma 2020 in 2023 je delovala kot v strokovnih komisijah in umetniških pobudnica in predsednica Sekcije plesnih združenjih. V mednarodnem prostoru ustvarjalcev pri Društvu slovenskih je uveljavljena zlasti preko umetniških avdiovizualnih igralcev, kjer je zastopala dejavnosti, prikazanih in nagrajenih na interese in delovanje plesnih ustvarjalcev številnih festivalih. Za avtorsko delo je na vseh področjih, ki so kakorkoli prejela Trdinovo nagrado mestne občine povezana z avdiovizualnim ustvarjanjem. 42 SLG Celje Malomeščanska svatba 43 Šeligova nagrada Pet kraljev: za najboljošo K psihopatologiji neke monarhije uprizoritev Na 55. Tednu slovenske drame je žirija, ki so jo sestavljali Igor Samobor (predsedujoči), Nika Bezeljak in Mirna Rustemović, soglasno na 55. Tednu slovenske drame razglasila, da Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev prejme uprizoritev Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije (Tibor Hrs Pandur po kraljevskih kronikah W. Shakespeara) v režiji Livije Pandur, ki je nastala v produkciji SLG Celje. Uprizoritev Pet kraljev: K psihopatologiji jasno režijsko vizijo odpira nov prostor neke monarhije prinaša na oder mogočno za ženske like in žensko subjektivnost, pripoved, osnovano na Shakespearjevih za njihov pogled in glas v politični kraljevskih kronikah – od Riharda II. do areni. Uprizoritev ne le problematizira Riharda III. – in jih spretno združuje v modele moči, temveč tudi razgalja zaokroženo dramaturško celoto, ki odseva njihovo spolno oziroma družbenospolno sodobne družbene in politične napetosti. dimenzijo, pri čemer v klasično besedilo Režijsko koncizna in miselno kompleksna vnaša nova vprašanja in možnosti uprizoritev s sofisticirano uporabo interpretacije. Vse to na odru nosi gledališkega jezika odpira prostor za močna igralska zasedba, ki s svojo razmislek o cikličnosti zgodovine in vehementno igro prepričljivo prepleta mehanizmih moči, ki se – kljub stoletjem in uteleša raznoliko paleto likov in – bistveno ne spreminjajo, temveč zgolj značajev, ki nosijo to uprizoritev. Številen menjajo obraze. Pri tem se spretno opira ansambel – enakovredno močne na sodobne politične, feministične in igralske naloge, ki jih igralci vrhunsko Foto Aljoša Rebolj literarnoteoretske pristope. V središču izkoristijo, hkrati pa delujejo kot odlično je lucidno razdelana psihopatologija uigrana ekipa – stremi k enotnemu vladanja, vendar pa je dodatna kvaliteta cilju: po najboljših močeh prikazati uprizoritve premišljena preusmeritev realne in spačene portrete takratnih fokusa k ženski perspektivi – vizuri, ki in današnjih oblastnikov, pokazati je v izvirnem Shakespearovem besedilu patologijo vsake oblasti in pokazati skorajda ni. Na odru se odločno in z na prave žrtve njihovih postopkov. 44 SLG Celje Malomeščanska svatba 45 Nagrada za Lucija Harum najboljšo igralko Lucija Harum je prejela nagrado za najboljšo igralko na 55. Tednu slovenske drame za vloge Kraljice Izabele, Nell, Bolničarke in Lady Anne v uprizoritvi Pet kraljev: K psihopatologiji neke na 55. Tednu slovenske drame monarhije v režiji Livije Pandur, ki je nastala v produkciji SLG Celje. Lucija Harum v kompleksni in večplastni upodobitvi ženskih likov – od Kraljice Izabele, Nell, Bolničarke do Lady Anne – tiho, skoraj neslišno in skrito gradi transformacijo skozi celotno predstavo, vse od naivnosti začetnih vlog do končne erupcije v mogočni preobrazbi. Vsak njen prihod na oder prinaša novo dimenzijo in interpretativno fineso, s čimer ustvarja močno in navdihnjeno Foto Aljoša Rebolj soigro s fantastičnim ansamblom. S svojo igro ne le, da oživlja kompleksne psihološke pokrajine svojih likov, temveč jih preobraža v močne simbole. Transformacija ženske ob menjavah oblasti – od mladoletne neveste do največje žrtve genocida – je grajena pretanjeno. Njen »krik« širših dimenzij je pretresljivo in poetično prenesen v obči izraz bolečine ponižanih in obupanih, ki gledalce pusti brez sape v katarzični izkušnji. Krik, s katerim se lahko poistovetijo vsi, ki jim je mar za usodo današnjega sveta. 46 SLG Celje Malomeščanska svatba 47 Repertoar Zvezde gledamo, 2025/26 da ne bi videli sveta režiser Nejc Potočan premiera septembra 2025 Nova sezona prinaša Več Cankarja – več drznosti, več razmisleka in več dialoga! Posvečena je enemu izmed In mnogi drugi najpomembnejših slovenskih umetnikov, Ivanu Cankarju, in prinaša sveže uprizoritve njegovih del ter sodobne režiser Bor Ravbar odrske interpretacije, ki odpirajo ključna vprašanja premiera oktobra 2025 našega časa. koprodukcija s Prešernovim gledališčem Kranj Kdo bi bil Cankar danes? In kaj bi imel povedati? Pridružite se nam v sezoni, ki Cankarjevo misel postavlja v središče umetniškega in družbenega dogajanja v Erotika Celju. Več Cankarja ni le slogan, temveč je poziv k refleksiji družbe skozi umetnost. režiserka Yulia Kristoforova premiera oktobra 2025 koprodukcija z iKult Celovec Predvpis abomajev Hlapci od 9. 6. do 26. 6. režiser Jan Krmelj premiera januarja 2026 abonma ob predvpisu 68 € upokojenci imajo dodatni popust študentski abonma 48 € Hiša Marije Pomočnice režiserka Živa Bizovičar premiera aprila 2026 Na klancu (45.9634° N, 14.2946° E) režiser Tin Grabnar premiera junija 2026 Pridržujemo si pravico do spremembe programa. 48 SLG Celje Malomeščanska svatba 49 Pripravljamo Bertolt Brecht stage manager hairdresser Saša Kroflič Sibila Senica A Respectable prompter wardrobe masters Maša Grajžel Nika Fartelj, Maja Zimšek lighting master tailor Wedding Amadej Canjuga Anita Kragelj sound master seamstress Gregor Počivalšek Ivica Vodovnik property master head of construction Die Kleinbürgerhochzeit Roman Grdina Gregor Prah one-act comedy opening 6 June 2025 front-of-house technical manager Žan Čater Aleksandra Štern make-up artist and hairdresser assistant technical manager Andreja Veselak Pavlič Rajnhold Jelen translator cast Urška P. Černe the bride’s father authors of the staged version Branko Završan Tatjana Doma, Primož Ekart the bridegroom’s mother director Lučka Počkaj German poet, playwright, director, actor, theorist, and political Primož Ekart the bride activist Bertolt Brecht (1898–1956) is considered one of the most Lucija Harum significant innovators and reformers of 20th-century theatre. dramaturg In 1919, as a young student, Brecht first saw the political Tatjana Doma the bride’s sister Eva Stražar cabaret and comic sketches of Karl Valentin, whose influence set designer would prove pivotal in shaping A Respectable Wedding. Brecht Marko Japelj the bridegroom wrote this one-act play — originally titled A Wedding (Die Žan Brelih Hatunić Hochzeit) — at the age of 21, alongside a series of other early costume designer dramatic experiments. Like Valentin, Brecht drew on everyday Tina Kolenik the bridegroom’s friend Andrej Murenc situations, using sharp satire, colloquial language, puns, and composer and vocal coach realistic acting laced with absurd interludes and slapstick the bride’s friend Drago Ivanuša humour. These early one-acts written in 1919 represent Brecht’s Barbara Medvešček initial effort to carve out a space for himself as a playwright, choreographer the husband of the bride’s friend outside the conventions of traditional theatre art. Rosana Hribar Damjan M. Trbovc In A Respectable Wedding, a celebration meant to mark lighting designer the happiest day in the lives of a young couple descends into the young man chaos, and disaster is imminent. What begins with seemingly Andrej Hajdinjak Borut Doljšak (guest appearance) naturalistic small talk between family and friends quickly language consultant unravels during the wedding lunch, as social decorum gives way Živa Čebulj to pettiness, hostility, and absurdity. The guests begin to reveal their true selves, exposing hidden resentments and foolishness, author of the adapted version of the ballad of virginity The performance rights are held suggesting that the newlyweds’ marriage may collapse along Primož Ekart by Suhrkamp Verlag AG. with the disintegrating furniture. 50 SLG Celje Malomeščanska svatba 51 The illusion of a blissful wedding reception begins to break down with the bride’s father, whose inappropriate, rambling stories set the tone for the unravelling. The bride is revealed to be pregnant, the furniture built by the groom starts falling apart, flirtations erupt between the bride and the groom’s friend as well as between the bride’s sister and another guest, and a vulgar ballad is composed mid-celebration. Ironically, it’s those who cause the most damage who complain the loudest about the shoddy furniture. Brecht wields biting humour to mock the hypocrisy of petty bourgeois values. A Respectable Wedding is both a social satire and a comedy that ruthlessly exposes the glossy façade of middle-class respectability as a hollow world of lies, double standards, superficiality, and pretence. Behind its polished surface lies vulgarity, deceit, and desperation, as each character tries to appear more respectable, intelligent, or capable than they really are. The play’s brilliance lies in its razor-sharp dialogue, clever wordplay, surprising twists, and underlying ambiguity — all of which lay bare the ugly truths behind bourgeois pretensions. Žan Brelih Hatunić, Lucija Harum A Respectable Wedding is a social satire, a comedy, and a farce in which Brecht examines the double standards of the petit bourgeois society of his time. He not only sketches this social class with sharp satire, but also masterfully brings to life the personality traits of its individual members. These traits are familiar to us — even today, we recognize parts of ourselves in Brecht’s characters. Yet the world in which the petit bourgeoisie once thrived has changed. In what context does this social class manifest itself now? Is it in the sudden accumulation of wealth and property — acquired through cryptocurrencies, political connections, or other means of disproportionate gain by those who, not long ago, were toiling in obscurity? Almost overnight, they slip into stilettos and designer shoes, scuffing the parquet floors of newly built villas — convinced they belong to the elite, or worse, are recognized as such by others. Can this phenomenon be traced in other contemporary forms? — Primož Ekart, director 52 SLG Celje Malomeščanska svatba 53 Sponzorji in partnerji Gledališki list SLG Celje v sezoni 2024/25 letnik 74, sezona 2024/25 številka 7 glavni medijski pokrovitelj glavni radijski pokrovitelj medijski pokrovitelj partnerji izdajatelj SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE za izdajatelja MIHA GOLOB urednica TATJANA DOMA lektorica ŽIVA ČEBULJ Artoptika, Broadway NYC Fashion Oaza 2.0 fotograf predstave Celjski mladinski center Osrednja knjižnica Celje JAKA BABNIK Evita gostinstvo d.o.o. SVB, d.o.o., PE Domača štacuna oblikovalci Studio Ljudje Lekarna Apoteka pri teatru Turistično informacijski center Celje Mladinska knjiga Celje Vse pravice pridržane. Z vašo pomočjo smo še uspešnejši. Hvala! Malomeščanska svatbaCelje, Slovenija junij 2025 55 s5l6g-ce.si SLG Celje