DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
I 13
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 17, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
- i
„ Por med delavskimi voditelji. Dubinsky f zahteva mir in trdi, da noben voditelj ne Z ^ore imeti monopola nad delavstvom
\ .J^w York, 13. januarja. Da-Dubinsky, predsednik Interni Ladies Garment Union, ' ,1e tretja največja organizaci-;|G()pri c- I. O., in ki šteje nad oi ' '' članov in članic, je na-ll| ^;včeraj program C. I. O. t ;saknja- Zahteval je, da se na llf rov	začnejo ponovna mi-
Wed 4 dajanja med American
aiv	01 Lab°r in Commit"
J or Industrial Organization.
f^'nsky, sam goreč pristaš
V o je
obdolžil voditelje C. J u^"' so oni krivi, da ni miru i v ,. delavskimi organizacijami.
|<I ht> ^ ■ mnenja> da -ie samo * \ a J°bn Lewisa odgovorna,
6	re ri1e<' delavci ni miru in spra-
111 "V-uv
s e -Mnce v Zedinjenih državah \ e]m°re imeti prve vknjižbe na
7	.aVsko gibanje in vodstvo," je j, 'Jav'l Dubinsky. "Delavsko gilt a°'l'e nikakor ni privatna last-
Posameznih voditeljev aH ake skupine."
^ubinsky je tudi na zelo oster napadel delovanje komu-ki se nahajajo na odgo-mestih v C. I. O. organi-1 ^'•'i- Komunistom je očital, da ^io, ker prevladuje v dp-i iisti V1'stah- aP01'. kajti komu-°re.)o doseči svoje name-
ne le, ako ustvarijo sovraštvo med delavci.
Dubinsky, ki je lojalen pristaš C. I. O. organizacije, je očital Lewisu, da je takorekoč izdal C. I. O., ker se ni hotel pobotati z voditelji A. F. of L. Slednja organizacija je podelila in priznala C. I. O. organizaciji skoro vse, kar je zahtevala, toda trma Lewisa je razbila vsa na-daljna pogajanja.
Vsa ameriška javnost danes zre z največjo napetostjo na ta najnovejši napad na "delavskega carja' 'kot mnogi imenujejo John Lewisa. Sovražno gibanje proti Lewisu se je hkrati začelo v dveh taborih:
Vsi delavski elementi, ki so proti komunistom, napadajo Lewisa, češ, da se hoče z njih pomočjo dvigniti kvišku. Nadalje, oni delavski voditelji,, ki so za mir in spravo med delavci, trdijo, da je edino Lewis kriv, da do danes ni prišlo do edinosti in slege v delavskih vrstah.
Značilno je tudi, da predsednik Roosevelt zadnje čase ne občuje več z Lewisom, o katerem prevladuje mnenje, da je potegnil na levo, h komunistom. Vsi oa radovedno pričakuje jo izjave tozadevno, katero bo Lewis prisiljen podati javnosti.
----O-
f PoiiP-■ Priiet j°P°v
let Sf ,,a -te v soboto prijela 42 4d0^ Alberta Craft, ki je li|]lla "eil» da je tekom enega teple °!°Pal c^va sprevodnika uli-
Jerne nice na 79' cesti in Bes" >'§3071	Craft stanuje na
:«a . Melrose Ave. Izjavil je, , ifbr^6 Posiljen ropati, ker je ; f"°Pal ^°da zakaj je šel in t.lei ravno delavce, tega ni ho-fo^ati. In zakaj je spre- , fii [j °m grozil s smrtjo, tudi '•)nv!(,,l-l raztolmačiti. Ako je bil jt dela, bi lahko dobival relif, taijl* r°Pal, so mu rekli na policij* V Postaji, nakar je odgovoriti ^ denar najlaglje zaslu-I Z r°Pom.
ne bo sodnica
JUsti ^ngtona se poroča, da Ipoi-o^1 °ddelek vlade ne bo pri->10 ',J Predsedniku ime sodnice b nce Allen, Clevelandčanke, l^aiv'vimenovana za članico Ien ilHJe sodnije. Florence Al-)je ^ visoke in vplivne prijate-4a 'bi°h-a ^0osevelt to pot ne želi, Soče )ila ^enska imenovana, mo-h0cj, .J.° .uP°števal žensko pri pri-Bani'"1-1 izberi- Vse politično or-*io /lran® ženske v deželi se sil-AllenUdij°' da bi bila sodnica viii lrTlenovana za članico naj-sodnije.
^400 za kvort mleka
Ij J® šla sinoči Mrs. Nettie
^vin0Sn' 3453 W- 52nd st- v tr" P^iše]0' da kv0I>t mleka, je je L j V nJ'eno stanovanje tat, ki Unesel $400.00 v bankovcih.
Dan Računi za vodo
te r * J€ zadnji dan, da plačali^ a)CUne Za vodo- Jutri boste čune 1 plačati več. Plačajte ra-I v našem uradu.
Vt
i	diktator Hitler na
I sv0j€ a z£°daj spomlad obiskati I HimuSa Prijatelja Mussolini„a v
J'e odpoklicala svoje-bo itnelfni;ka v Romuniji in .ie sto. ala novega za to me-
Tepena mati
64 letna sivolasa Mrs. Louise Zeisser, 2323 W. 41st St., je prišla preteklo soboto na sodni j o sodnika Hulla in s solzami v očeh prosila sodnika, da pusti zapreti njenega 36 let starega sina, ki mater vedno pretepa. Starka je povedala, da je vse življenje trdo delala, da je preživela družino, v zahvalo je pa na stara leta pretepana. Sodnik Hull je dal nehvaležnega sina zapreti, ga je obsodil v $200 globe in zaprl za 6 mesecev, da bo lahko premišljeval v zaporih četrto božjo zapoved: Spoštuj svojega očeta in mater, da se ti bo dobro godilo na zemlji!
Listnica uredništva
Radovednež. Zadnji medved v državi Ohio je bil ubit leta 1879 in sicer v Geauga county. Neki farmar je nabiral v hosti sirup, ki je tekel iz dreves. Trikrat je zjutraj dobil prazen kotel in je bil prepričan, da mu medved ponoči izpije sladko tekočino. Prefrigani farmar je kupil pol galone žganja in ga primešal sirupu. Drugo jutro je dobil medveda pod drevesom — pijanega, v težkem spanju, nakar ga je lahko ubil. Od tedaj ni več slišati o medvedih v državi Ohio. Pozdrav.
Zaposleni župan
Od zadnjih volitev v novembru mesecu je bil elevelandski župan Burton že petkrat v Washingtonu, sedemkrat v Co-lumbusu, enkrat v New Yorku, enkrat v Chicagu,, en teden na počitnicah in te dni se je nahajal na jugu države Ohio, kjer je pridigal študentom Antioch univerze. Kdaj vrši svoje županske po-J sle, tega ni nikjer v zapisniku.
Zadušnica
Za pokojnim Johnom Lenarčič se bo brala sv. maša v torek ! ob 8. uri v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Uboj v gostilni
Policijski načelnik Matowitz je včeraj suspendiral štiri policiste iz službe, dokler ne odloči i sodnija glede njih usode. Kot se I poroča so policisti v soboto večer in zgodaj v nedeljo zjutraj se nahajali v gostilni, ki je last Johna Mancusso, 1202 Alden Ct. Igrali so neko hazardno igro. Pri tem je prišlo do prepira, ko je policist Rainey obdolžil lastnika gostilne, da slepari. Lastnik Mancusso je nato izjavil, da mora dobiti zadoščenje in je povabil policista Raineya ven, da se udarita. Ko sta bila zunaj na cesti je baje Mancussq segel v že, kot bi hotel potegniti revolver, nakar je policist Rainey hitro prijel za svoj revolver in oddal štiri strele napram Mancus-su, katerega je na mestu ubil. Pri Mancussu niso našli nobenega revolverja. To se je zgodilo v nedeljo nekako ob pol dveh zjutraj. Policisti niso bili v službi, pač pa so le pijančevali in hazardirali preko noči. Policist Rainey je precej dobro poznan, ker je že dalj časa vršil prometno službo na vogalu Ontario Street in Euclid. Danes bodo vsi štirje zaslišani po policijskem načelniku, nakar bodo izrečeni sodniji.
-u-
Državljanska šola
Pretekli četrtek je bil otvorjen nov tečaj za pouk o državljanstvu. Pouk se vrši vsak četrtek ob 7. uri zvečer v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. Pretekli četrtek se je na novo vpisalo 72 moških in žensk, in od zadnjega termina jih je ostalo okoli 50, tako da je sedaj v državljanski šoli vpisanih 125 rednih slušateljev. Toda prostora je še za druge. Prosimo rojake, ki imajo prvi papir že dve leti in so pet let v Ameriki, da se nemudoma pobrigajo za državljanstvo s tem, da se vpišejo v šolo. Pouk bo trajal samo do konca meseca maja, potem pa ne bo šole štiri mesece. Pridite sedaj, ko se je pouk šele začel, da boste lahko sledili. Vse nadaljne podrobnosti dobite v šoli. Ako bo< kazalo, in se zglasi več učencev in učenk, se bo pouk vršil dvakrat na teden.
-o-
Za boljši transport
Novi župan v Euclidu Kenneth Sims si prizadeva, da dobi Euclid boljšo transportno zvezo z osrčjem mesta Clevelanda. Tozadevno je naprosil družbo cestne železnice v Clevelandu, da mu gre na roke. Sims bi želel, da bi cestna železnica podaljšala bus vožnjo do county meje. Sedaj vozi le do 185. ceste. Sims si tudi prizadeva, da bi smeli mestni busi v Euclidu voziti v Cleveland. Sedaj vgozijo samo pt> Euclidu. Predvsem pa je važna na-daljna zveza na E. 185th St. Lake Shore bulevard in St. Clair Ave. Prometne linije bi se morale vpeljati tudi po 200. in 222. cesti.
Klub Ljubljana
Uradniki Kluba Ljubljana za leto 1938 so: predsednik Louis Srpan, podpredsednik Frank Ci-goj, tajnik Andy Ogrin, 18508 Shawnee Ave., blagajnik Anton Golič, zapisnikarica Frances Ju-lylia. Nadzorniki: Frank Der-dič, Louis Godec in Ernest Lu-žar. Publicijski odbor: Andry Ogrin, Geo. Nagode, Vincent Ko-i lar. Seje in zabava vsak zadnji torek v mesecu zvečer.
Nemčija protestira
Washington, I). C., Id. januarja. Bivši ameriški poslanik Dodd v Berlinu, ki se je te dni vrnil domov, ker ni več želel biti ameriški poslanik v nazijski Nemčiji, je od časa svojega povralka ostro napadal Hitlerja, in njegove vladne metode. Napadi so bili tako ostri, da se je te dni Hitler potom nemškega poslanika v Washingtonu, pritožil, češ, da so napadi od strani Dodda nhosnovani. Državni tajnik Hull pa je povedal nemškemu poslaniku, da Ameriko ni Nemčija in da ima v Ameriki lahko vsakdo svobodno besedo in lahko govori kar hoče. -o-.--—
Sweeney v silnem boju za zopetno izvolitev
Kongresman 20. kongresnega okraja, Martin L. Sweeney, v katerem okraju voli do 15,000 naših ljudi, je izjavil, da bo ponovno kandidiral za izvolitev v kongres. Pri tem pa igra Sweeney sam nenavadno vlogo. Pet let se je boril kot upornik proti sksekutivnemu odboru demokratske stranke, in leta 1933 se je zvezal celo z republikanci, da je povzročil propast župana, demokrata Millerja. Lansko leto pa je naredil spravo s staro demokratsko mašino, in kose je takoj po noveinbei skih V/ihvah «teel upor v stranki proti Gongwerju in drugim voditeljem stranke, je Sweeney ostal z Gongwerjem. Sedaj pa prihaja iz krogov upornih demokratov beseda, da bodo tudi oni demokrati, ki so se uprli Gongwerju, glasovali za Swee-neya. Kako se more vse to spraviti v eno vrečo, je nam neume-vno. Vemo pa toliko, da bomo šli do skrajnosti, da porazimo Swee-neya avgusta meseca pri primarnih volitvah, samo da dobimo energičnega in značaj nega kandidata.
-o--
Nov sodnik
Washington, 16. januarja. Predsednik Roosevelt je včeraj imenoval Stanleya F. Reeda za člana vrhovne sodnjje Zed. držav. Sodnik Reed je bil dosedaj generalni solicitor zvezne administracije in je kot tak uspešno zagovarjal novo dealerske postave pred najvišjo sodnijo. Nastopil je v enajstih tožbah in je bil uspešen v devetih. Pričakuje se, da bo senat takoj potrdil imenovanje Reeda, proti kateremu ni od nobene strani kakega ugovora. Roosevelt bo imel sedaj na najvišji sodniji dobro večino. Pet sodnikov je gotovih, da bodo razsojevali v prid postavam, kakoršnje je predsednik nasve-toval kongresu.
---o—--
Iz javne tržnice Ker je cena pšenici v Chicagu narastla in se bliža $1.00 za bu-šel, se je dvignila cena moki, toda ne dosti. Padle so pa nekoliko cene svinjetini in jagnjetini. Cena teletini je pa še vedno visoka. Narastla je tudi cena čebuli, ker je kanadska vlada odpravila eolnino na čebulo in vlada v Kanadi velika zahteva po ameriški čebuli.
Člani društva sv. Vida J
člane društva sv. Vida št, 25 KSKJ se poživlja, da se udeležijo korporativno pogreba umrle članice Ane Fortuna v pondeljek ob 8:30. Zbiramo se pri hiši žalosti na 1093 E. 64th St., ter se udeležimo pogrebnega sprevoda do cerkve sv. Vida-
Novo davčno breme
Ne bo tega par tednov, ko bo mestna vlada v Clevelandu ponovno zvišala ceno za vodo. Kot je lastnikom hiš dobro znano, se je cena vodi zvišala pred petimi leti za 100 odstotkov, to je, kdor je pred 5. leti plačeval, recimo $5.00 za vodo na leto, jo plačuje sedaj $10.00. Toda mestna vlada pravi, da še vedno ne dobiva dovolj za vodo. Tekom zadnjih par let so bili v Clevelandu polor ženi trije novi ogromni odvajalni kanali, in za rabo teh bodo morali plačevati lastniki hiš. Delo je veljalo $25,000,000, toda mestna vlada je prispevala k temu le malenkostno svoto, dočim so skoro vsa dela izvršili WPA delavci na račun strica Sama, toda plačati bo moral končno mali odjemalec. Računa se, cla bodo morali lastniki hiš plačati letno najmanj $2,500,000 več za vodo kot sedaj, in sicer $1,000,000 velja operacija kanalov, $1,000,000 znašajo obresti in amortizacija na dolg, drugo pa odpade na odplačilo dolga, na zmanjšano vrednost, itd. Koliko bomo plačevali več za vodo, bo odločil uti-litetni odsek mestne zbornice. V tem odseku sta člana naša coun-cilmana Emil Crown in Edward Pucel.
-O-t--
Novi državljani
Zadnji petek so na zvezni sodniji v Clevelandu dobili sledeči naši ljudje ameriške državljanske pravice: Mihael Bogdan, Anton Ribič, Cecilia Stefanec, Sophie Kozak, Dan Lukač, Frank Sinko, Ana Novak, Mary Perko, Rud. Kukaljan, Jos. Ocepek, Štefan Cikač, Mile Bastašič, Mary Gerčevič, Mary Pucel, Mary Kaučič, Kari Nemec, Carl Bartol, Chas. Atlovič, Mary Mla-ček, Mary Rossi, Anton Kaste-lan, Julia Haler, Antonija Pod-boršek, skupaj 23 novih državljanov. Zadnjič izkazana 2, danes 23, skupaj 25 letos. Dober začetek. Vsem novim državljanom naše čestitke!
--o-
Preprečen bančni rop
Pretekli petek so prišli okoli poldne trije banditi v poslopje Lorain Street banke na zapadni strani mesta v namenu, da izro-pajo banko. Uslužbenka banke pa, Miss Mary Probala, ki je opazila sumljive ljudi, je tekla v umivalnico, kjer je s pomočjo električnega gumba avtomatično zaprla Vrata vseh blagajn v banki. Tako je preprečila, da roparji niso dobili skoro $30,000. Ista banka je bila lansko leto oropana po znanih Bird bratih za $18,0010. Roparji so pretekli petek odnseli $5,000, kar so nagrabili po predalih bančnih uslužbencev, toda do glavne blagajne niso mogli.
število brezposelnih
Z dnem 1. januarja je bilo v Clevelandu in v Cuyahoga county 173,000 oseb brezposelnih, glasom poročila Mr. Howard Greena, ki je bil načelnik štetja brezposelnih v preteklem letu. Aprila meseca lanskega leta so našteli v Clevelandu le 72,000 ljudi brez dela, a v zadnjih osmih mesecih lanskega leta je skoro 1.00,000 ljudi zgubilo delo. "Slavčki"
Redna mesečna seja "Slav-čkov" se vrši v torek ob 6. uri v navadnih prostorih. Seja za starše se začne ob 8. uri. Ker je seja važna ste prošeni, da se udeležite. Potrebno je urediti zadeve za koncert, ki se vrši 20. februarja. f'\
Kdo bo lahko dobil WPA delo! Vlada je pripravila gotova pravila za brezposelne
Cleveland. — Kot je bilo naznanjeno bo zvezna vlada imela tekom nekaj tednov več' tisoč javnih del na razpolago pri raznih WPA projektih. Da se bodo brezposelni vedeli ravnati, pri-občujemo na tem mestu gotova navodila.
WPA delo bodo dobili sledeči: ako ne zaslužite dovolj ali nimate dovolj lastnega denarja in bi morali prositi relifno komisijo za podporo. Ako ste zdravi in močni za težja dela.
Stari morate biti nad 18 let in ne preko 65 let. Prednost se bo dala družinskim očetom ali pa onim, od katerega zaslužka je odvisno življenje v družini. Morate biti pred vsem državljan, ali pa imeti morate vsaj prvi papir.
Oni ljudje, ki nimajo niti prvega papirja ali katerih prvi
papir je star več kot sedem let, ne bodo prišli v poštev pri vladnih delih.
Ako ste spolnili vse gorej navedene pogoje, tedaj mora biti vaše ime klasificirano pri državnem uradu za posredovanje dela. Ta urad se nahaja v City Hallu, v pritličju. Sleherni, ki želi dobiti WPA delo, mora imeti karto od tega urada. Ako je nimate, pojdite po njo.
Ko imate ime registrirano v City Hallu, karto in Social Security karto, tedaj se zglasite v najbližjem relifnem uradu, ki spada v vaš okraj in prosite za WPA delo. V kratkem boste potem dobili notico iz WPA urada, da greste na delo. Za podrobnosti se lahko zglasite pri council-manu John Novaku, 1125 E. 71st' St., drugi rojaki pa pri svojih councilmanih. i---
-—■—---v---
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev. Velik napredek K. S. K. Jednofe
Kampanja za pridobivanje novega članstva pri K. S. K. Jed-noti je bila pravkar uspešno zaključena. Tekom kampanje je vsega skupaj pristopilo 2185 novih članov in članic v oba oddelka. Samo v decembru so dobili agitatorji 523 novih članov in članic, znamenje, da je polje za pridobitev ljudi k našim bratskim organizacijam še vedno plodovito.
Kot naznanja gl. tajnik K. S. K. Jednote Mr. Joseph Zalar je glavni odbor Jednote kupil v Jo-lietu potrebno zemljišče za zidanje novega Jednotnega poslopja. Kupilo se je zemljišče na vogalu No. Chicago in Crowley ceste, ki se nahaja en blok od slovenske cerkve. Zemljišče meri 66x150. Cena zemljišča je bila $9,500.
V	kratkem bodo narejeni načrti za gradnjo novega KSKJ doma, ki zelo potreben, kajti poslovanje Jednote se je zadnja leta močno razširilo, poleg tega je pa Jednota pridobila tisoče novih članov.
V	Little, Falls, N. Y., je po daljši bolezni umrl poznani rojak Frank Mivšek, star 51 let. Doma je bil iz Ziberš pri Logatcu. Tu zapušča žalujočo ženo, dva sinova, tri hčere in enega brata, v stari domovini pa drugega brata.
V	Forest Cityu, Pa., je umrla Neža Cernovšek, roj. Povhe, stara 52 let in doma iz Smečca pri Krškem na Dolenjskem. V Ameriki je živela 27 let'in zapušča moža, tri sinove in dve hčeri. —
V	bližnjem Cheswicku, Pa., je pa umrl Sebastijan Jerič, star 69 let in rojen v Mengšu na Gorenjskem. — V Massillon, Ohio, je pred kratkim umrl rojak Frank Zaje, star 40 let, doma iz žalne pri Litiji. Zapušča družino.
V	Barbertonu je umrl poznani rojak Jernej Strle, ki je izdihnil svojo dušo v starosti 66 let. Rojen je bil v vasi Knežja njiva pri Ložu. Tu ne zapušča sorodnikov. Pred šestimi meseci mu je umrla žena Marjana.
V	Moon Runu, Pa., je umrl zadeti od srčne kapi Mihael Je-rala, star 54 let in rojen v Spodnjih Pirničah pri Ljubljani, po domače Lovrinov Miha. Tu zapušča ženo in tri hčere ter* bra-
ta Franka, v Irwinu, Pa., pa sina.
V Ridgewood, N. Y., je umrla te dni Fanny So jar, rojena Stif-tar ,stara 42 let in doma iz Vira pri Domžalah. V Ameriki je bivala 16 let in zapušča moža in tri otroke.
Iz Bingham Canyon, Utah, se poroča: Pred nekaj dnevi je tu umrl rojak Lovrence Grabnar, star 45 let in rojen v Braslovčah v Savinjski dolini. Pokopala ga je rudarska jetika, ki ga je mučila tri leta. Tu zapušča ženo in adoptirano hčerko, v Milwaukee pa brata. V Ameriki je živel 30 let.
Prvo poroko v letošnjem letu sta v Windsor Heights, W. Va., obhajala na novoletni dan Mr. Mihael J. Mesar in Miss Katarina Vidonič. ženin je mirovni sodnik v omenjenem mestu in je bil tam tudi rojen, nevesta je pa iz Boggs Runa, W. Va.
-o-
Davey odgovarja
Preteklo soboto je governer države Ohio Martin Davey odgovoril na napade, ki jih je izustil Charles Sawyer, član ekse-kutivnega odbora demokratske stranke v Zedinjenih državah ob priliki Jackson banketa. Sawyer je i-ekel, da je v državi Ohio, odkar je governer Davey gospodar, se pojavil graft na vseh koncih in krajih. Slepari se na debelo in zanemarja ljudske koristi. Gov. Davey je sedaj označil ta napad kot zahrbtno, lopov-sko dejanje. Pozivlje Sawyerja, da priobči v javnosti imena vseh sleparjev in označi njih zločine I napram državi. To je njegova 1 dolžnost, če hoče ostati pošten.
I
Graduanti
Tekom tega meseca se bodo vršile graduacije po raznih višjih šolah v Clevelandu. Starše naših slovenskih dijakov in dijakinj prosimo, da nam sporočijo imena svojih sinov in hčerk, ki bodo graduirali, ker je to edini način, da točno poročamo javnosti.
V bolnišnici
Mrs. Rose Koščak, 6315 Orton Ct., je bila prepeljana v Huron Rd. bolnišnico. Nahaja se v sobi št. 408. Prijateljice jo lahko obiščejo.
BESEDA IZ NARODA
J-1-—•—•--—•-•—•—•—•-»•—•-•-»--»—•—•—•-•-•—•-•-•—•-•-
Državna konvencija C. L O.
Mr. John Owens, okrajni direktor Committee for Industrial Organization, naznanja, da se bo v dnevih 26. in 27. februarja, 1938, vršila v Columbusu, Ohio, prva javna konvencija C. I. O. lokalnih unij v državi Ohio. Ker je mnogo stotin naših naročnikov, ki pripadajo k omenjeni uniji, je umestno nekoliko komentarja.
Kot glavni predmet te konvencije bo ustanovitev koncila ohijske industrijske unije, nadalje permanentno organiziranje C. I. O. urada v državi Ohio z glavnim uradom, ki bo posloval in zasledoval vse gibanje C. 1. O. organizacije v državi Ohio. Konvencija bo tudi naredila ustavo, pravila in izvolila uradnike.
Uradni poziv za udeležbo na konvenciji je bil že razposlan ali pa bo razposlan v najkrajšem času. Vsaka lokalna unija in mestni industrijski koncili bodo izvolili svoje delegate, ki bodo navzoči na državni konvenciji. Pričakuje se, da bo na konvenciji navzočih najmanj en tisoč pooblaščenih delegatov, poleg uradnikov in zastopnikov raznih unij. Pričakuje se tudi tisoče gostov na konvenciji. Zborovanja se bodo vršila v znanem hotelu Neil House, kjer bo uradni stan konvencije. Povabljeni so tudi izredni govorniki, ki bodo pokazali, kako ozko je C. 1. O. organizacija v zvezi z industrijskim življenjem v Zedinjenih državah.
Poleg glavnih uradnikov iz Washingtona bodo tudi govorniki, ki bodo zastopali zvezno, državno in razne mestne vlade. To bo konvencija, ko bodo prvič v zgodovini države Ohio zastopane vse posamezne industrijske skupine, od premogarjev, tekstilnih delavcev, do delavcev, ki so zaposleni v tovarnah za kavčukaste produkte, v jeklarnah, v avtnih tovarnah, v steklarnah, v petrolejni industriji ali kjerkoli se proizvaja kako blago v masah. Navzoči bodo tudi zastopniki uradniških skupin, kot časnikarji, vladni uslužbenci, zavarovalninski agenti, uslužbenci v department trgovinah, uslužbenci v raznih uradih, itd. Namen konvencije je ustanoviti Committee for Industrial Organization kot glavno reprezentativno telo organiziranega delavstva v državi Ohio, kot se je izjavil okrajni direktor Owens.
Potom konvencije se bodo zastopniki raznih unij bolj prijateljsko spoznali medsebojno, dognali bodo, kje je potrebna večja energija v skupnem boju, da se uresničijo principi C. I. O. za boljši napredek delavstva.
Borba izboljšati položaj delavca jej mnogo več kot pa navaden program, kot se izvaja v raznih tovarnah in delavnicah. Delavec sam brez dobre in iskrene organizacije, ki mu (stoji ob strani, ne more doseči ničesar. Delavci vecho bolj prihajajo do spoznanja, da morajo držati skupaj in se posluževati poštenih sredstev, da dosežejo vsaj količkaj udobno življenje, do katerega so v polni meri upravičeni.
Committee for Industrial Organization se zaveda svoje odgovornosti napram delavstvu in posluje v tej smernici. Ustanovitev industrijskega koncila v državi Ohio in otvoritev glavnega urada C. I O. v državi Ohio bo mogočno sredstvo, potom katerega se borba za boljši obstanek olajša in bodo razne lokalne unije v raznih industrijah v boljši medsebojni zvezi in sporazumu.
Državna konvencija C. 1. O. v Columbusu bo naredila sama svoj program in bo poslovala po redu, odobrenem od delegatov. Na tej konvenciji bo pokazana kompletna slika industrijskega življenja V Clevelandu, pa tudi iz vseh mest države Ohio. Da bo glavni stan industrijskega koncila v Columbusu, je umevno, kajti Columbus je glavno mesto, kjer je sedež vlade, kjer se delajo postave, koristne ali slabe za delavske organizacije in glavni odbor mora biti v neprestani zvezi s temi javnimi činitelji.
Pričakuje se, da bo na tej prvi državni konvenciji C. I. O. v državi Ohio navzočih tudi več slovenskih delegatov, ker So bili slovenski delavci številni in pri volji pomagati pri prvotni ustanovitvi industrijskih lokalnih unij. Ves čas tekom delavskih bojev so se Slovenci izkazali kot lojalni napram uniji, zlasti pa napram svojim sobratom. Častno bo za vse, ako bodo Slovenci tozadevno primerno tudi zastopani. Saj je bil Slovenec zlasti zadnje čase vedno bolj zaveden, da le v skupni borbi se doseže napredek in se prepreči izkoriščanje delavstva.
Razgovor z Rev. Andreyem
Cleveland, O. — Veste, Father Andrey je pa res fin dečko. Oni dan sva se srečala, pa me je ustavil. "Kaj bo takega?" sem vprašal.
"Veste kaj bo? Slikovna predstava se bo vršila in to v torek 18. januarja."
"Tako, tako, za slikovne predstave sem pa jaz vedno vnet. Kje pa se bo vršila ta slikovna predstava?"
"V šolski dvorani, ki je kot nalašč za to. Gorko je notri, ima dobre sedeže in visoka je, da se slike dobro vidijo."
Pa še tole mi je povedal Father Andrey, da ima nov aparat za kazanje slik, ki sam govori in razlaga. Slike ima pa za stare in mlade. Prav vsi se bodo kratkočasili.
"Prosim, sporočite ljudem," je rekel Father Andrey, "naj pridejo k slikovni predstavi, jim ne bo žal."
Obljubil sem to storiti in evo tu povabila. Ljudem, ki se ob teh zimskih večerih doma dolgočasijo, ko je skoro sama megla in tema dan in noč, noči pa tako dolge, da skoro nič dneva ni, od srca svetujem in priporočam, da gremo vsi na Father Andreyevo predstavo. Grem-pa iz več vzrokov. Prvič nas vleče firbec, kaj da bomo videli in drugič pa, da mine čas, da bomo ložje noč prespali. Ako bodo slike res tako fine, se nam bo potem še lahko sanjalo in bomo gledali predstavo še v spanju vso noč.
Rečem pa še tole. Ce se je Father Andrey toliko potrudil, da si je nabavil tako .fine aparate, da prireja ž njimi primerne slikovne predstave za stare in mlade, je slednjega farana dolžnost, da to upošteva in se takih predstav udeležuje. Predstave niso tako pogoste: le sem in tje se jih priredi. Kadar se pa prirede, se pa v zabavo fara-nom in za podporo cei-kvi, ki tako nujno potrebuje denarne podpore.
Že to, da so slike izbrane za take večerne zabave, nekaj velja. Kaj šele drugo, ki ima vse najbolje pogoje za večerno domače razveseljevanje. že zaradi tega, da pokažemo svojo naklonjenost, je naša dolžnost, da se oclzovemu povabilu Father Andreya, ki se zares trudi za korist nas faranov. Na svidenje jutri večer v novi šolski dvorani na tej zanimivi slikovni predstavi.
A. G.
žili svoje simpatije, četudi je ta zahvala kolektivna, naj bodo vsa individualna društva in organizacije in vsak posameznik prepričan, da se bomo njih vseh vedno spominjali z globoko hvaležnostjo.
Blagopokojni Ivan Mladineo je ravno pred smrtjo dovršil delo, ki naj ostane njegov spomenik — Narodni Adresar. Mi bomo nadaljevali delo pokojnika. Adrosa "Narodnega Adresar-ja" ostane ista pod vodstvom vdove, Mrx Ivan Mladineo. Mi čutimo, da s tem izpolnjujemo željo blagopokojnika.
Anna Mladineo, vdova; Eu-gen, Gloria in Mira Mladineo, otroci.
Kaj pravite!
V Starem Bečeju, Jugoslavija, je neki kmet odgriznil svoji ženi nos. Trapa! To se mu bo še vračevalo. Kako bo namreč zdaj žena vedela, kdaj je ješprenj prismojen in kdaj ne, če je brez tega glavnega obraznega faktorja. Eno bo pa le dobro, namreč, da žena zdaj ne bo mogla vtikati svojega nosu v? razmere pri sosedovih.
*	«	at	* 1
Če bi kdo vprašal nas, bi mu povedali, da bi se v Euclidu prav lahko opravilo brez safety direktorja in bi se $3,00,0. na leto lahko
prihranilo davkoplačevalcem. Tistih nekaj policistov in ognje« gascev s ta malim mezincem lahko nadzoruje dober policijski načelnik.
Iz Maple Heights, 0.
Članice podružnice št. 42 SŽZ smo se nekoliko prebudile ter smo sklenile na zadnji seji, da priredimo zabavni večer v nedeljo 23. januarja. Program bo sledeč. Ob šestih zvečer bo pričel g. Anton Grdina kazati slike iz stai'e domovine in razne druge. Tako se bomo za nekaj časa v mislih preselili v staro domovino. Saj si marsikdo želi videti svoj rojstni kraj in tukaj mu bo dana lepa prilika. Vstopnina bo zelo nizka: za odrasle po 35 centov, za otroke po 10 centov. Ta vstopnica je veljavna tudi za ples, ki se vrši po kazanju slik.
Za ples bo igral Louis Simon-čičev orkester. Ker se bo kaj takega prvič vršilo v Maple Heights, ste prijazno vabljeni vsi domačini in domačinke, pa tudi iz bližnjih naselbin pridite. Prireditev se^rši v SND na 5050 Stanley Ave. Pozdrav vsem skupaj,
Mary Filips.
nadsprevodnik državne železnice v pokoju.
—V Slov. Konjicah je po kratki bolezni umrl Mihael Fink, tajnik Združenja trgovcev v Slov. Konjicah.
tmmmm«
JOŽE GRDINA:
Če verjamete alr pa ne
immrnmttt««8' F"*"*7
PO ŠIROKEM SVETU
IZ DOMOVINE
Družina Mladineo se zahvaljuje
New York. — Toliko ob pri-lik'i težke bolezni, kolikor smrti našega nepozabnega soproga obiroma Očeta smo bili deležni tolikih izrazov vsestranskih simpatij, da ni nam mogoče najti primernih besed zahvale. Ti izrazi iskrenega sožalja, ki so nam prišli iz vseh strani Amerike, pričajo o ugledu, ki ga je blagopokojnik užival, in so bili nam v veliko tolažbo v težki uri.
Bodi posebna zahvala našim časopisom, ki so blagopokojni-ku toliko šli na roko za živega in ga ocenili ob smrti, poslaniku kraljevine Jugoslavije za izraz sožalja in venec, zastopnikom čehoslovaškega in jugoslovanskega konzulata, vsem ameriškim, jugoslovanskim in slovanskim društvom in organizacijam, ki so z besedo ali s cvetjem izrazili svoje sožalje, zlasti Sokolom, ki so stali kot častna straža ob krsti in pogrebu, in vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani ob veliki izgubi in osebno, pismeno ali s cvetjem izra-
—Pred desetimi leti izvršen umor. V Muretincih na Dravskem polju je letos meseca maja, kakor smo že takrat poročali, lastni sin Franc žnidarič, posestnik, s sekiro ubil očeta 64-letne-ga Jožefa in mater 60-letno Marijo. Orožniki so morilca kmalu aretirali in izročili v zapore sodišča v Ptuju, ki ga je odvedlo v mariborsko okrožno sodišče. Te dni so aretirali tudi morilčevo ženo in jo odvedli v Maribor. V Murentincih in vseh bližnjih vaseh se zdaj spet širijo vesti, da bodo morilcu Francu žnidari-ču dokazali še en umor, ki je bil izvršen leta 1927. na cesti v Ga-javcih, a je ostal vseh deset let j nepojasnjen. Tedaj je bil nam-j reč umorjen morilčev stric Ivan j žnidarič. Vse kaže ,da je tudi v j tem primeru morilec Franc žnidarič, ki je Ivanu kot varuhu !njegovega nezakonskega otroka zagrozil, da mu bo že pokazal.
—žalostna slika z dežele. Pri Sv. Joštu nad Vrhniko so nedavno odkrili grd zločin, v katerega sta baje zapletena brat in sestra, o katerih trde, da sta imela ljubezensko razmerje. Posledice tega razmerja so bile, da je sestra rodila otroka, ki ga je kmalu po rojstvu umorila in zakopala. Zadeva je prišla na ušesa tudi orožnikoin, ki so poizvedovali in so naposled brata in sestro aretirali. Govori se, da so našli trupelce zakopanega otroka, a med ljudmi se tudi trdovratno širi vest, da je sestra že poprej enkrat enega otroka umorila. Brat in sestra sta bila najprej izročena v sodne zapore na Vrhniki, nato pa so sestro odpravili v Ljubljano, med tem ko so brala po zaslišanju izpustili. Preiskava se nadaljuje in bo pojasnila, v koliko je sunfi glede grdega zločina utemeljen.
—V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal Alojzij Očko,
Ste že kdaj videli kolovrat? Nekateri ste ga že, nekateri pa ne. Pri nas v starem kraju smo poznali dve vrsti kolovratov: onega za predivo in onega, ki je edini te vrste, na katerem se namreč upodabljajo lonci in pi-skrci, latvice in kožice, sklede in čebre. Te vrste kolovrat ;je še vedno v modi v slavni ribniški dolini, oni za predivo pa morda kvečjem še v kaki hribovski hiši.
Pa naj bo že tako ali tako, v Ameriki imamo najbrže samo en kolovrat, ki je ribniške sorte in tega ima spravljenega Viran-tov France, ki ga je tudi sam napravil v vseh podrobnostih in po meri, da je zmožen vreči iz sebe (kolovrat, ne France) najlepšo latvico, ki si jo more po-želeti kaka gospodinja.
Da je France kolovrat napravil, sta dva vzroka. Prvi je ta, da je France mojster v mizarski stroki, druga je pa ta, da je France sin ribniške doline, torej ima kolovrat v ta malem prstu že od mladih nog.
Ta kolovrat bo kazal svoje umotvore na veselici slavnega društva Ribnica št. 12 SDZ v nedeljo 13. februarja v SND na St. Clairju. če bo France tudi sam ustvarjaj iz gline kuhinjske pridelke, ne vem. Se reče, saj jih je dosti, ki to znajo, če izvzamemo Jožeta Pograjca, ki je sicer član tega društva, pa toliko ve o takem kolovratu kot jaz, ki znam latvico pač razbiti, ampak ne skupaj spraviti.
Prav natimko pa-pozna mehanizem kolovrata Bobkov Tone, ki je tudi član tega društva, pa zna na pamet vse od gline, pa do izgotovljene piščalke s "kajičkovo" glavo.
Torej kdor bi rad videl kolovrat v "saobračaju," naj gane na 13. februarja v SND.
Pa ni to prvi kolovrat, ki ga je France Virantov spravil na svet. To je že drugi. Prvega mu je pa Križmanov Matic po-kuril, po pomoti seveda.
Veste, stvar je bila taka. Ko je France napravil prvi kolovrat, ga je dal spraviti Maticu, ki je imel šaržo pri društvu, torej tudi pravice in dolžnosti. Potem je pa naneslo, da bi moral kolovrat na predstavo, pa Virantov France ukaže Križma-nomu Maticu, naj pripravi kolovrat v dvorano.
"Kakšen kolovrat?" se Matic široko začudi.
"I tisti kolovrat, ki sem ga ti dal spraviti, kateri neki!"
"O tisti? Tistega kolovrata pa ni več."
"Kako, da ga ni več? Kaj nisi rekel, da ga boš dobro spravil?"
"Kajpak sem rekel, hudirja če ne, ampak one zime, ko sem ravno nosil skupaj drva, da zakurim pod blobasami, se mi je po pomoti zamešal v roke in, no j a, pokuril sem ga, ne bodi grdo rečeno. Sicer pa tudi nisem za gvišno obljubil, koliko časa ga bom imel spravljenega."
"O ti Matic maticasti! Kaj bo pa zd^ij ? Kaj ne veš, aa potrebujemo kolovrat za našo veselico?"
"Kaj bo zdaj? Kaj nismo iz Ribnice doma? I drugega naredi, pa bo. Kaj ni naš rojak ukanil tržaške iblajtarje z grožnjo, da bo drugega lisca kupil, ko so mu prvega zaarali ? Če ne bo nič koštalo, bom jaz plačal."
In tako je moral Virantov France napraviti drugi kolovrat. Ampak tega ima pa dobro spravljenega doma, poleg drugih ribniških umotvorov, kot: rešeta, rajte, sita, kuhavnice, itd.
Tu je treba omeniti, da je bila Beatrica zanj to, kar je bila na primer za našega Prešerna Primčeva Julija. Kakor se je Prešeren zagledal v Julijo in se je njegovo srce vnelo zanjo v brezmejni ljubezni, tako se je zagledal Dante v Beatrico, katere pa prav tako ni dobil za ženo, kot ni dobil Prešeren Primčeve Julije. Tu je bila ljubezenska tragika Danteja, kjer je bila izgubljena njegova sreča tu na zemlji. Zato ga spremlja po raju ta na zemlji izgubljena sreča, Beatrica, katero najde poet ondi. Z njo potuje iz planeta na.planet in sicer v naglici kot bi frčala puščica. Prvi planet je mesec, nato gresta na Merkurja, potem na Venero in tako naprej, da pride do samega sedeža božjega. Na enem planetu najde bizantinskega cesarja Justinjana, ki tudi govori z njim. Potem pa vidi razne izvoljence božje, ki jih našteva v svoji poeziji. Tako omenja sv. Frančiška Asiškega, ki je bil tu na zemlji pravi vzor uboštva, ter ustanovitelj odličnega frančiškanskega reda. Dalje vidi sv. Lucijo, odlično svetnico in mučenico, ki je velika priprošnjica za oči; potem sv. Dominika in druge služabnike božje, ki se vesele gori v raju. Beatrica mu pa pojasnjuje in ga včasih tudi kara. V tem gledanju in takorekoč v zadnjem krogu se njegov izprehod po večnosti konča.
Ta fantazija o teh skrivnosti polnih krajih je zelo zanimiva in pa tudi poučna. Treba je pa večkrat prečitati to njegovo delo, ki stavi Danteja v vrsto največjih mislecev, poetov tn"Tirtr= zofov, da se ga more razumeti.
Dante vsega tega, kar opisuje, ni videl ali doživel, pač pa je to plod njegove bujne fantazije, njegovega zares velikega duha, ki je vse to ustvaril in spesnil. Tako kot naš Prešeren "Krst pri Savici," ki je tudi velik pojav v slovenski poeziji in literaturi. Kar pomeni Prešeren za Slovence, to pomeni Dante za Italijane. In to seve neprimerno več, ker je njegovo epohalno delo prevedeno v vse svetovne .jezike, ter je izreden pojav v svetovni literaturi.
Sicer je pa naš Prešeren izmed slovenskih velmož kot tak najbližji Danteju. In to ne samo po tragični ljubezni do Primče ve Julije, kakor jo je imel Dante do Beatrice, pač pa tudi v lepoti in veličini poezije.
Glede gledanja v kraje onstran groba, to je v večnost, pa seve tudi Dante ni bil tak veli kan in ne tako vzvišen. Za trenutek pogledati tja v večnost je bilo dano pač drugačnim kot je bil Dante.' Sv. Tereziji je bilo dano, da je v prikazni videla in tudi občutila strahoto pekla Ona piše o tem groznem kraju, ko pravi: "Premišljevala sem včasih trpljenje zavrženih, kako jih hudobni duhovi s kleščami trgajo in druge njihove mu-i ke, o katerih sem brala, a vse ni 'nič proti temu trpljenju." Sv. I Pavel pa je bil zamaknjen v nebesa, o katerih lepoti in veliki sreči, katero uživajo izvoljeni, ne najde primernih besedi, pač pa zakliče: "Oko ni videlo, uho ni slišalo in srce človeško ni občutilo tega, kar je Bog obljubil tem, ki njega ljubijo!" To so izrazi teh, ki so res videli. Videli zato, da oznanijo drugim; o grozoti enega, ter o lepoti drugega kraja, ki se nahaja za ono nepredirno steno, kamor ne more pogledati, oko še tako velikega pceta-filozofa, ako ni odlo-jČen od Njega, ki je Gospod ; Večnosti.
Večkrat gem razmišljal o ! Danteju in njegovi božanski ko-! mediji. In to zlasti zdaj, ko sem
e nahajal v Florenci, dasi le2 malo časa. Stopilo mi je to W !i govo delo tembolj pred oči. P klonil sem se spominu na nje! rj in njegovo delo. V katerem večnih krajev se on danes v r{: s, niči nahaja?	j !<
Dolgo vrsto let je romal t svetu, brez vsakega dvoma, W i je bil radi svojega revolucij f narnega značaja izgnan iz sv i jega rojstnega kraja Floret i< Umrl je leta 1321, ter je po^' i pan v Raveni. Florenca se ;; večkrat trudila, da bi dobi 0 njegove telesne ostanke, tod« i ni nikoli uspelo.
Florenca je glavno mesto ^ skanije ter šteje 33,087 pVe| valcev. Skozi mesto teče reT Arno. Tu se je leta 1439 vil oni znameniti florentinski ce| kveni zbor, na katerem so nili zedinjenje s pravoslavno! katoliško Cerkvijo, kar pa I uspelo. Obe cerkvi sta šli vsa| svojo pot, vse do današnjega", sa in ni še izgleda za kako ze( ^ njenje. To se je pokazalo t" v Jugoslaviji. Florenca je t^ zibelka italijanske kulture j književnosti. Kar pa ni čudil1 saj je dala Danteji-
Vlak je hitel preko lepe- o hribovite Toskanije, mimo l"1 £ zimenskega jezera. Potem mo lepo obdelanega polja, P vse tako lepo bujno raste. OP c zoval sem delavce na polju* so pridno delali, okopavali*s ( dili. Tu in tam so stali vpre^ j konji, tam dolgouhi osel, K' potrpežljivo čakal, kdaj ga' j spodar zopet uporabi za nadJ no delo. Vožnja je bila kaj !!h, jetna in zanimiva.
Ura se je pomikala na os® ko sem zagledal slavno Mef Rim, v katerem je toliko zg°l'j vine, zgodovine slave in mogf nosti, zmag in krvoločnosti* ^ ranije in nasilja iz njegove slavne cesarske dobe ter zg°f vine poganstva in krščanstf Vse, vse je osredotočeno v % tako znamenitem mestu, ki J ga ni para. Vlak je privozi'1 lepi, obsežni kolodvor. Ro"|( Roma! je odjeknilo zunaj- 1 cilju sem! Z nekim pbsek'x občutkom sem stopil na zg0<j| vinska tla nekdaj cesarsl^ Rima, katerega je posvetil s^l jimi stopinjami in mučen'9! smrtjo sam prvak apostolov-1 Peter.	|
Rim je nekdanje sred';!' najbolj mogočnega ces^J na svetu, kjer so vladali j gočni riirjski cesarji, ki so seli bogovom enake in so g°s|' darili ne samo Evropi, ton1* tudi Aziji in Afriki. Od tu s®| vsipale zmagovite rimske J horte ter si podjarmile kra ^ stvo za kraljestvom, narod' narodom. Mogočno je bi'0 cesarstvo, katerega središč® bil Rim. Rimski imperator! ^ je bil na svetu, ki bi ga do*** ; ali celo presegel? Nihče! } v Rimu so si domišljali, i
ni višjega kot je bil Romul,ll"ji
• v ifjf 1
novitelj Rima, da ga ni viSJ . kot je rimski cesar, a v re* j pa je prišel nek pomladmi dan v to mesto mož, ki J® , večji kot Romul, mož, & oblast je bila neprimerno kot oblast rimskega cesa > Utrujen je vstopil v to mes^ | postaran mož, obleka ga je p odevala, da je iz Jutrovega- ^ je bil, prav tam iz Galileje- jj lepem Genezareškem jez«1 bil njegov rojstni kraj Be J da. Ta mož je bil sv. prvak apostolov, ki je po j^j sporočilu prišel v Rim 24. »•V leta 42 po Kr. Pred seboj j®* dal mogočni poganski M,'f • vsem sijaju in razkošju- ^ naj on postavi sedež novP ^ novljeni Kristusovi Cel (Dalje prihodnjič)
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio .................., . PMbUphed dally except Sundays and Holidays ......................
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00.
Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta	$3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5,50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. __Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
• .	No. 13, Mon., Jam 17, 1938
rr
■i
KRIŽEM PO JUTROVEM
!»o unilkm UTlratk« K. Mars
Halef je prišel. Na kratko' m mu razložil, kaj naj stori, N se je lotil "bolnika," Če-ie hekim ugovarjal, posel je bil, zmračilo se '' Pa še ni bil "model" rešen seh obvez. Prižgali smo luč. ^ lromak z vsemi mogočimi nemogočimi namišljenimi ®.°mi> lomi, izpahi in izvinki "i mu je mislil vneti hekim še £ čeljust d jati v sadreno ob-°> ta nesrečni mož je molčal o cas, ko sta žagala in rezala nJem. Ko pa je odpadla zad-
ioni eZa' je deja1' obrnjen k
^Effendi, hvala ti!" ' ol<—Pa je izginil skozi vra-ref„
vl|jirft0'i'!" Je vPn hekim za
cJui ' <Nisva še gotova! Potre-3lclf ; te še t izn0va bova zače-
m 2a
a Han ga je vabil nazaj. 3 j <JS ot°žen je zrl za njim.
Hen beŽi! Kaj naj po" ^ s tole prelepo sadreno ka-
tH' ;z vato in s platnom?" tllL, Usti ga!" sem se mu sme-
, pl. "Tf .
lav v	v°kče šinilo v
0 • Poln čeber sadrene kaše ' opravil! Dve celi hiši lahko e ^aclriš z nj0i Nekaj malega 1 f; , °Je sadre bom sam rabil.
m>S i
j Je> mislim, da si obvežem
w «r	]
ip ^ePo, lepo, effendi! Koj ,
, Prn^ei»	;
• ^e počasi! Pomagaš mi lah- j
•t ?' Pa točno po mojih navodi-h."
' V
» ves gorel je vneme in zani- ,
9 Mk'	1
p| ie<l povezovanjem mi je pri-
j^vedoval o vseh mogočih ^
r^njih,
ki jih je že izvršil | \ mišiii?. lZhajdbo, seve le v do- j
'Jljl.
i In k0 „	1
Jal • SVa bila gotova, je de- r
"J),
jčisto ' °l:)veza Je seveda	\ fvoi ne'<aJ druga! šel bom po £
*ei*0<Hgadjalspetyobve-	c j Sa jutri pripeljal kazat." ||:9„ 1 kedaj ga misliš obveza- g
'•oeAnocoj-"	*
'iložj *ah—! In do jutri naj	v
L Povojih—? Ubil ga boš!	ž
rui. ' Ze misliš vaditi na njem,	z
feu ,!i° smeš vseh udov in vse-	r
jvej!o 8a naenkrat d jati v ob-	1-jlHj(' Poskušaj zaporedoma, ,|jn Pl>vo z nogo, nato z roko.
I^p Zo mu moraž lt0'i spet i
liš ,!' ko se strdi!' Saj se mis-
f^upl^^i samo v obvezovanju.	.
1 v0j,( nn»i si tudi, da se da v ob-	s
f vezati okna."	Li
I v*11'"'
'ahko
zlomljeni ud opa-
s ln , i	z
.. 1 zdraviš.
J1*. da ti manjka učite- J lilo,.. knjig nimaš. Sam s? . ! '..jJ* in vaditi." Njč ndi! 0stani pri nas! .^^nas! Vsi zdravniki na- ^
^Kovanja v najem j
Jo v .a stanovanja se odda- s irtja	Vsako stanovanje r
noyoT ue°dnosti in vsako je g Šerh ^ ekorirano in v najbolj- t
p
Addison Road, 6 soft,
I397°dai
J Addison Rd., zadej,	$
00rej, 4 sofa Jn kopu-	s _ 1J«Ce
/ Addison Rd., 4 sobe,	t
Ansel Road, za 2 dm-54f!n}' 4 sobe vsaka l E- 123 St., 8 sob, hiša
ion*!!'1" 2ase
W St., 6 sob in ko- n
QCe' hi*a 8ama zasc	I*
3finn J' Clair Ave., 4 sob	c j E- 81 St., 3 sobe in
n'<i-door bed, zadej,	v
z°°rej	,v
iV0rXP'aSaite pri
tih American Mortgage p Loan Co.	„
Tel131^- Clair Ave' cl-< HEnderson 606?» |
^o' še dežele bodo tvoji hvaležni •i, učenci!"
e- "Da! Mi pa bomo modeli!"
se je smejal Halef. "Tega nam se je še treba! Dovolj si se nau-n čil nocoj, sam glej, kako si boš
dalje pomagal!" ii "Če ne utegnete, se bom moli ral pač sam učiti. Tisto pa je ci res, mnogo mnogo sem se da-,e nes naučil. In kar ne vem, ka-). ko naj ti bom hvaležen. Denar-ja najbrž nočeš. Poklonil ti a bom, effendi, majhno darilo!" [. je dejal po kratkem razmi-k šljanju. "Gotovo ga boš sprejel!"
"Kaj pa mi misliš pokloni-
ti?"
"T r a k u 1 j e in gliste imam | ,d shranjene v vinskem cvetu. Zelo sem vesel svoje zbirke, da ti pokažem svojo hvaležnost."
"Hvala ti! Tiste steklenice bi mi bile zelo v nadlego na potovanju."
Obžalovaje je dejal: "Škoda—! Toda videl boš, da sem ti hvaležen! Dam ti i najlepše in najboljše, kar < imam, človeški okostnjak. Sam 7 sem kosti osnažil, prekuhal, j ! pobelil in zložil v ogrodje." < 1 "Tudi za tvoj okostnjak se ] 1 ti moram žal zahvaliti!"
"Me mar hočeš užaliti —?" j 1 "Gotovo ne! Ampak pomisli, j na konju potujem! In moja pot je še dolga. Ali naj vza- g mem okostnjak k sebi na ko-' 11 .ia?"	j
"Je res!" je dejal zamišljen. ^ "Pa vsaj dovoli, da ti v priznanje svoje prekipevajoče hva- g ležnosti stisnem roko!"	g
Moj hekim je bil dober člo- g vek, kakor so navadno vsi debeli ljudje. Ukaželjen je bil in g hvaležen, nazorni pouk o sad-reni obvezi ga je vsega spre- j menil.
Povabil sem ga na večerjo, j ves srečen je bil. Prisrčno sva
r
se poslovila kot da sva stara, j dobra znanca.
Nosači so medtem čakali v gostilniški sobi. Odšli so šele z njim vred in odnesli čeber s sadreno kašo, zavoje platna in vate, mesto "modela" pa je ležala na nosilnici košara z zdravniškim priborom in oka-menelim kuftanom, ki si ga je hekim izbral za "grb."
Obsedel sem še s tovariši, pogovarjali smo se in sestavljali načrte za drugi dan. Vk-ljub bolni nogi bi bil najrajši koj zarana odpotoval. Naši ubežniki, Mubarek, Barud el-Amazat, Manah el-Barša in odrinski jetničar, so na vse zgodaj že jezdili mimo košar-ja, za dobrih šest ur so bili pred nami, prav lahko bi bili izgubili nihovo sle,d.
V Odrinu sem našel pri der-višu Ali Manahu, el-Barud el-Amazatovem sinu, listič, ki ga je llamd el-Amazatt pisal svojemu bratu Barudu. Skrivnostne besede so bile na njem, razbral sem jih šele po dolgem ugibanju: "In pripa veste la Karanorman han ali za panajir Menelikde."
Bili smo v Melniku, sej m je res bil, ubežnikov pa nismo našli in tudi zgodilo se ni nič posebnega, razen da so nas mislili zavratno napasti in umoriti.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
iz domovine
—V Gornjem gradu je mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Prislan, mati Franceta Prislana.
—V Dragi pri Stični je za vedno zatisnil svoje oči Anton Mchie, posestnik.
—Na Logu pri Sv. Volbenku pri Poljanah je umrla po dolgem trpljenju komaj 23 letna cerkovnikova žena Julka Košir,
1 ,
januar
I 22.—Društvo Cleveland- št.
126 SNPJ, plesna veselica v av-. ditoriju S. N. Doma. ; 23.—Dramsko društvo Abra-. ševič, predstava v avditoriju S. . N. Doma.
29.—Društvo	Kristusa Kra-i lja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-' nico obstanka v S. N. Domu.
30.—Workmen's	Sick Benefit . Society, koncert v avditoriju S.
N. Doma.
februar
5.—Društvo France Prešeren I št. 17 SDZ, proslava 25-letnice v obeh dvoranah S. N. Doma.
5.—Skupna društva fare sv. Vida, plesna veselica v Ivnau-sovi dvorani.
5.	— Koncert Mladinskega zbora S. D. D. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
6.—Društvo	Danica št. 11 SDZ, proslava 25-letnice s plesom v avditoriju S. N. Doma.
12.—Pevski zbor "Cvet" pri- ; redi igro in "Valentine" ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.	i
12.—Društvo Soča št. 26 SDZ < priredi veselico v češki Sini Sokol dvorani na 4314 Clark Ave.
12.—Wrong Club, plesna ve- ] selica v avditoriju S. N. Doma. .;
12.—Klub	slovenskih vdov priredi domačo plesno veselico s v Knausovi dvorani.	^
13.—Društvo	Ribnica št. 12 i SDZ priredi proslavo 25-letnice
s petjem, govori, nastopi in ple- ( som v S. N. Domu.	11
13.—Mladina SDZ Buds št.' 50 priredi prvi igro in veselico IS v Slovenski delavski dvorani na j 1 Prince Ave.	11
19.—Društvo sv. Cirila in j Metoda št. 191 KSKJ priredi j S maškaradni ples v dvorani sv. > c Kristine na Bliss Rd.	'
19.—Društvo	Marije Magda-! lene št. 162 KSKJ (Bowlerets) i priredi ples v Twilight dvorani, j
20.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma.
26. — Maškaradna veselica Slovenske delavske dvorane na Prince Ave.
26.—Novoustanovljeno pevsko društvo "Planina" priredi j maškaradno veselico v S. N. Domu v Maple Heights.
26.—St.	Vitus Boosters, št. 25 KSKJ, priredi zanimiv ples v Knausovi dvorani.
27.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
27.—Vežbalni krožek podružnice št. 41, SŽZ ima igro in j ples v S. D. Domu na Waterloo ; Rd.	:
26.—Ženski klub Slovenskega doma na Holves Ave. priredi ' maškaradno veselico v Sloven- ] skem domu na Holmes Ave. n marc
20.—Dramsko društvo Ivan j < Cankar, predstava in ples v av- j t ditoriju S. N. Doma.	i
april
10.—Jugoslovanski pasionski	š
klub, Pasionska igra v avditori-	j
ju S. N. Doma.	i
17.—Prosvetni klub 'SND,
spomladanska prireditev za Slo-	j
vensko mladinsko šolo v avdito-	£
riju S. N. Doma.	I
23.—23d Wafol Democratic
Club, plesna veselica v avdito-	t
riju S. N. Doma.	j
23.—Društvo	Collinwoodske	r Slovenke št. 22 SDZ priredi velik ples v Slovenskem domu na	c Holmes Ave.	i
24.—Društvo	sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi plesno veseli-	1 co ob priliki 11-letnice društva,	r
24. — Koncert mladinskega
pevskega zbora "Kanarčki" v 11-letnice obstanka skupnih Slovenski delavski dvorani na društev fare sv. Vida, na pro-Prince Ave.	štorih stare cerkve na Norwood
24.—Dramsko društvo Abra- Rd. in Glass Ave. ševič, predstava in ples v avdi-	junij
toriju S. N. Doma.	5.—Društvo sv. Vida št. 25
i 30.—Slovenska Ženska Zve- KSKJ, piknik na Pintarjevi far-za, plesna veselica v avditoriju mi.
; S. N. Doma.	5.—Bliss Coal Co. ima piknik
maj	na Stuškovih prostorih v Wick-
-! 1.—Društvo sv. Štefana št. liffe, O.
i 224 KSKJ priredi plesno veseli- 12.—Slovenska godba Bled i . J co v šolski dvorani sv. Pavla na priredi izlet na Stuškovo farmo • 40. cesti in St. Clair Ave.	v Wiekliffe, O.
1.—Koncert pevskega zbora 19.—Društvo Na Jutrovem "Cvet" v dvorani na Prince Ave. št. 477 SNPJ, piknik pri Joseph
1.—Društvo Pioneers HBZ, Zornu na Bradley Rd. plesna veselica v avditoriju S.	julij
N. Doma.	24. — Društvo Brooklynski
1—Podružnica št. 10 SŽZ Slovenci št. 48 SDZ priredi pik-| priredi Materinsko proslavo v nik na Zornovih prostorih na obeh dvoranah Slovenskega do- Bradley Rd. ma na Holmes Ave.	24.—Piknik skupnih društev
7.—častna	straža SDZ, ples- fare sv. Vida na Pintarjevi farna veselica v avditoriju S. N. mi.
Doma.	avgust
8.—Ilirija	Junior High pev- l.—Piknik župnije Marije ski zbor priredi koncert v po- Vnebovzete na Močilnikal-jevi
j čast materam v Slovenskem do- farmi.
j mu na Holmes Ave.	-o-
8.—KSKJ Ohio Boosters ke-	Dg|lgy|AD IA
gljaška liga, plesna veselica v Ifc rffilBflViluJM
S. N. Domu.	-
8.—Mladinski pevski zbor —Goriško sodišče je obsodilo "Črički" priredi spomladanski 33-letnega Gabrijela Mastna iz koncert in materinsko proslavo Gorice na 3 mesece in 15 dni i v S. N. Domu na 80. cesti.	zapora ter 2,000 lir denarne
j 8.—Podružnica št. 41 SŽZ kazni. Masten je bil obsojen v I obhaja osmo obletnico in ma- kontumaciji zaradi bega čez : | terinsko proslavo v S. D. Domu mejo, in sicer v Avstrijo, na Waterloo Rd.	—-Goriški policijski organi so 1
8.—Mladinski pevski zbor po nalogu goriškega podestata , škrjančki priredi Materinsko zaprli in zapečatili mesnico Iva-proslavo v Slovenskem društve- na Legiše na Tommasejevem tr-nem domu na Recher Ave. gu v Gorici, ker je na skrivaj
14.—Podružnica št. 47 SŽZ zaklal telička; mesnico so mu -priredi Materinsko proslavo v zaprli za dobo devetih tednov. . Slovenski delavski dvorani na —V gozdu blizu obmejne va- ( Prince Ave.	si Ledine nad Idrijo so finančni f
14.-15.—Jugoslovanski	kul- stražniki naleteli na nekega ne- | turni vrt, prireditev v avditori- znanca, ki je, ko so ga pozvali, c ju in spodnji dvorani S. N. Do- naj se ustavi, oddal nanje več t ma. strelov zaporedoma. Eden iz- s
15.'—Slovosdio	praznovanje med stražnikov je bil nevarno j desetletnice Slovenske delavske ranjen tako, da so ga morali ta- < dvorane na Prince Ave.	koj prepeljati v bolnico, nežna- j
2,1.—Društvo Marije Magda- nec pa je izginil v temno noč. £ lene št. 162 KSKJ priredi ples- —Vgoriško bolnico je bil pri- \ no veselico v Knausovi dvorani, peljan 17-letni Roman Mrklja 28., 29., 30. — Praznovanje iz Sv. Križa pri Ajdovščini. Fant '
---:---je padel z drevesa, si zlomil
—-	hrbtenico ter dobil tudi na glavi
težke poškodbe.
—šolska družba Italia Re-denta je nanovo otvorila šolo v Podprevcu pri Novakih na Cerkljanskem. V šolo se je vpisalo 25 otrok in so s poukom že pričeli.
—O pat je selo. V seniku posestnika Franca Pahorja je v noči od 16. na 17. decembra nastal požar, ki je uničil senik, nekaj poljskega orodja in prav velike količine sena. Gospodar, ki je nameraval prebiti noč v svojem seniku, se je rešil v zadnjem trenutku, škoda znaša 5,000 lir.
—V šrebeljah pri Cerknem je umrl župnik Jože Ivančič, tih in skromen duhovnik, ki Je bil med ljudstvom zelo priljubljen.
—Promet v tržaški luki naglo napreduje in je dosegel v prvih desetih mesecih tega leta 2,614,000 ton blaga.
-—Zadnje čase so zaporedoma že nekajkrat objavili tržaški listi nove sezname o sprejemih v fašistično sti-anko. Polagoma vpisujejo vse one mladeniče, ki so bili v Abesiniji; vsa-kikrat je med novovpisa,nimi po 15, 20 ali še več slovenskih priimkov.
DNEVNE VEST?
Židom je prepovedana trgovina na Romunskem
Bukarest, 14. januarja. Tu se je sestal včeraj ministerski kabinet pod predsedstvom kralja Karla. Kabinet je izdal mnogo odredb, ki so važne za romunske kmete, a obenem je prepovedal romunskim Židom trgovati s soljo, tobakom ali bombažem. Mnogo Židov je. bilo odstranjenih iz važnih vladnih uradov.
Poljaki so začeli z napadi na Ligo narodov
Varšava, 13. januarja. Minister poljske republike za zunanjo zadeve je včeraj pri otvoritvi poljskega parlamenta napadel sestavo Lige narodov in se zelo pesimistično izjavil glede njene bodočnosti. Izjavil je, da je današnja mednarodna kriza j ustvarjena po Ligi narodov sami. Liga ima v svoji ustavi točke, katerih ne more nobena država spolnovati, ne da bi se takoj zapletla v vojno. Ker so torej točke samo na papirju in ne-izpolnjive, je boljše, da Poljska i izstopi iz Lige narodov, ki je končno le igrača v mrežah dveh velesil.
-o-
Kanadska vlada zopet pleni komunistične liste
Montreal, 13. januarja, že drugič v kratkem času je začela vlada ministerskega predsednika Duplessisa s pogoni na komunistično časopisje v provinci Quebec. Policija je naredila včeraj pogon na urad Louis Kona, ki je eksekutivni uradnik organizacije "Prijatelji sovjetske unije." Policija je zaplenila poln truk komunistične literature in časopisov. Mnogo časopisov iz Moskve je bilo zaplenjenih. Uredništva vseh časopisov komunističnega značaja so bila uradno zaklenjena.
—--o-
V Brooklynu so odprli šolo za katoliške delavce
Brooklyn, N. Y., 16. januarja. Tu je bila otvorjena prva šola za katoliške delavce. Takoj prvi dan se je vpisalo v šolo 20 delavskih voditeljev in nad 200 katoliških delavcev. Samo unijski delavci se sprejemajo v šolo, katere namen je izpopolniti delavsko izobrazbo mehanično in duševno, obenem pa ohraniti delavskim voditeljem in delavcem pravi krščanski duh. šola je pod spretnim vodstvom jezuita Rev. William J. Smitha.
-o--
Tudi v Italiji nameravajo preganjati Žide
Rim, 16. januarja. Med uredniki laških fašistovskih časopisov je nastala borba glede preganjanja židov. Roberto Farinac-ci, bivši tajnik fašistovske organizacije je tiskal včeraj v svojem č;'scpi.su svarilo Židom, češ, da naj opustijo svoje mednarodne zveze in delovanje in posvetijo svoje energije samo Italiji. Drugi uredniki pa zopet trdijo, da zakaj preganjati Žide, ki so mirni. Nastala je pravcata časopisna bitka.
-o—--
POD PIRAJTE SLOVENSKE _TRGOVCE_
MALI OGLASI
Naprodaj je
trgovina z modnim blagom (Dry Goods). Trgovina je dobvo ido-ča. Proda se radi bolezni lastnika ali se pa da v najem. Vprašajte na 783 E. I85th St (13)
Naprodaj je
hiša, v hiši je trgovina in 2 stanovanja. Se proda ali da v najem. Hiša se nahaja na 844 E. 100 St. Naprodaj je tudi 1937 Plymouth avtomobil Se proda po zmerni ceni. Vprašajte na 6011 Glass Ave., zgorej. (13)
V najem se da
stanovanje 5 sob in kopališče. Vprašajte na 6424 Spilker Ave.
_(PO
Naprodaj je
čedna hiša, v hiši je trgovina. Se proda ali zamenja. Naprodaj je tudi 1937 Plymouth avtomobil. Se proda po zmerni ceni. Vprašajte na 6011 Glass Ave., zgorej,	(1\
Naprodaj je
dobro idoča pivnica. Na zelo ugodnem prostoru, na St. Clair Ave. Jako zmerna cena. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(II4)
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
1938 JAN 5»j:MojTujfW.i		11 nfFti	)38 S«
L_L i3 ®[10 W7 mm	iJL [4 L5< 11 [12 1819 W	6 jy s® 20(21 27 [28 j	M 8 15 22i M
			
V Sun Valley, Idaho daje vsled svoje lepe leoe imeniten teren za zimski sport. Ameriški športniki so začeli šele zadnje čaae zanimati za ta kraj in ga imenujejo ameriško zimsko igrišče.
Ameriška potniška, ladja President Hoover je-v japonskih vodah nasedla na plitvino. Z l(],djc.so [prenesli vse blago in upajo, da bodo rfeili $8,000,000 vrediio ladjo.
zarčka, da si privežete du-Vražje zbiti ste videti."
Rjava, žuljeva roka motta je trepetala, ko je ^ kozarec s točilnika in zlil skey vase.
"Nič več nisem tisti, ki # bil, general," je potožil " s Dermott. "Casey je šel. In' klenski posel je bil, da sW° ; pretolkli skozi Indijance. J to, pa sem bil stopil iz vlal<?' se je zgodila ta stvar."
"Kaj se je zgodilo? Por° j la, ki sem jih dobil, naSP tu je j o drugo drugemu. Prl1 vedujte, mož."
(Dalje prihodnjič)
ženske muke. Zapuščena umiram. Ne—mislim — zdalje je Bog z menoj. Kaj hočete, bila sem ženska. Neale, odpustite."
"Če sem bil tam?" je zajec-Ijal McDermott, brišoč si čelo, ki je bilo mokro od lepkega znoja. "Menda, prekleto!"
Pol šestih je bilo. Ulica je bila videti neobičajno polna ljudi, čeprav se jim ni tako mudilo in niso bili tako dobre volje kakor drugače. Na vseh vogalih so se zbirale vznemirjene gruče.
General Lodge je potegnil McDermotta čez prag. "Stopite noter, mož. Potrebni ste ko-
~ .......
V predoru med New Y or kom in Weehrt when, N. J. je v službi ogvjegasni trulc, katerega ni treba obračati, ker je narejen tako, da lahko vozi z isto hitrostjo naprej ali nazaj. Taka iznajdba, bi bila pripravna m plninu kolca, & katerimi je toliko opravka, pred no se koncu njive obrnejo.
Jahta Aaf je, kjer se je zgodila pred nekaj dnevi skn,:' nostna tragedija. Potnik Jack Morgan, na sliki, je .ustrelil lastnika jahte iz Santo Do-vba-vo, naJat-r ata. dv.o. rlrucia ULiX- \ lila Morgana in vrgla njegovo truplo morje. Zda,j se ffm preiskava, ki bo morda. dognala vzrola tragedije.
VLOGE v tej posojilnici
^/SSjN zavarovane do
/S5000 1)0 federal
II Insurance Oorpo-ration,, Washing-ton. D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3'?o St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
prve obletnice smrti preljubi j enega in nikdar po zabljenega soproga in skrbnega očeta
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske pariiike;
POŠILJA denar v staro domovino toCno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
ki nas je za vedno zapustil dne 16. januarja 1937. Žalostni in potrti smo ob spominu na Tvojo bridko ločitev.
Kollander ima v zalogi tudi Jugoslovanske znamke.
Dragi soprog in preljubi jeni oče, prezgodaj odšel si od nas; zapustil vse, ki si jih ljubil, zapustil svoje lastne drage.
LOUIS OBLAH
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohifitvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2878
Hladna Te zemlja že leto dni krije, mirno in sladko v grobu zdaj spiš, mi pa ne moremo biti veseli, ker so to žalostni spomini za nas.
GLEDATI za stalno ali za nekaj časa za delo, je težko delo .. . Telefon opravi mnogo nepotrebnega dela nog.
Lahko je potom telefona čekirati z delodajalci. Vaša telefonska, številka v seznamu pri onih, ki vas bi
morda potrebovali, prinese hitro rezultate.
Delo, ki ga dobite, več kot zadovolji male stroške postrežbe. V Clevelandu imate lahko telefon za tako malo kot $2.50 na mesec, sarrlo 8 in eno tretjino centa na dan.
Luč naj nebeška za vedno Ti sije, v mislih med nami bodeš vsak čas, in edina zdaj tolažba nam je še ostala, da bo pri Bogu enkrat srečno svidenje
REJEN1 PREŠIČI NARAV NOST IZ DEŽELE
Žalujoči ostali
Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh.
Kaljeno vsak četrtek, dopeljemo na dom vsak petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletino po cenah na debelo-
H. F. HEINZ
VINE ST.	WILLOUGIIBlf, O.
Telephone Wickliife 11Q-J-2
AGNES OPAŠKAR, soproga; ALBINA, hči;	VICTOR, sin
Cleveland, Ohio, 17. januarja, 1938
THE OHIO BELL
TELEPHONE CO
•v
Železna cesta
ROMAN
"Y Deep-Cutu so hoteli napa- i sti moj vlak," je dejal. "Velika tolpa Sjuzov. čudili smo se, da se upajo tako daleč na zapad. Strašno klanje bi bilo nastalo, da ni bilo Caseya . . , Podrobnosti še nimamo, zakaj žica je pretrgana. Vemo pa to, kar je napravil Casey. Ušel je skozi indijanske bojne vrste, skozi vso globel, po kateri ima Deep Cut ime . . . Sedel je na vozu za pesek, ki je z divjo brzino drevil nizdol. Saj poznate tisti klanec, Neale . . . Njegov namen je bil seveda ta, da bi ustavil moj vlak •— da bi nam zagradil progo, preden bi se pripeljali do zasede. Vse kaže, da ena izmed zavor ni delovala: šele pičle pol milje pred našim vlakom se mu je posrečilo, dal .ie iztiril svoj voz. Moj strojevodja je zagledal dre-večil voz in se je že bal, da ne bi trčil vanj . . . Casey pa je vzel z voza hrastov prag in ga je vrgel na tračnice, tik pod kolesa . . . Zdrobljenega, umirajočega so ga potegnili izpod razbitin —"
Glas generala Lodgea je zastal; gledal je v tla in njegov obraz je bil bled.
"Moj strojnik, Tom Daley, je prišel h Caseyu baš sekundo pred tem, ko je umrl. Da, Daley, je bil prav za prav edini izmed nas, ki je videl Caseya še živega .. . Caseyeve poslednje besede so bile: 'Zaseda — Sjuzi — Deep1 Cut,' in nato, moj prijatelj Neale!' . . . Nismo si mogli razložiti, kaj je hotel reči — vsaj iz-prva ne, Našli smo ga pa s tole malo zapisnico in z njegovo pipo med zobmi."
šef je pomolil zapisnico Nealu, ki jo je sprejel z drhtečimi prsti.
"Na usnju še lahko vidite sledove Caseyevih zob. Le komaj so jim iztrgali knjižico. Držal jo je srdito kakor Sama smrt. Oh, Casey je bil neug-nam kakor smrt . . . njegove
črne pipe mu vobče nismo mo- 1 gli vzeti. Pustili smo mu jo ] med okorelimi čeljustmi, tam, ' kjer je vedno bila in kamor je i spadala... In tako smo ga 1 pokopali ob železniškem nasi- . pu."	1
Poveljnikov glas je utihnil. Nekaj trenutkov je še nepre- 1 mično stal z nagrbančenim čelom, z očmi polnimi bolesti in vendar ves svetal v radostni misli na junaka.
Neale je začul tikanje žepne ure in mrmranje ceste pred okni. Začutil je mehko malo knjižico v svoji roki.
"Casey vam jo je hotel prinesti," je nadaljeval general. "Od tiste ženske je —od Beauty Stantonove. In pismo je v njej, ki ga je očividno napisala tik pred svojo smrtjo . . . To se je izkazalo, ko ga je jel Daley glasno čitati. Vsi smo poslušali. Kakor hitro sem pa spoznal da je pismo namenjeno yam, sem vzel knjižico in sem jo spravil. Vsi smo stali okoli Daleya — zelo radovedni, lahko si mislite. Tudi goste sem imel v vlaku—med njimi vašega starega sovražnika Leeja. Zelo žal mi je — a kaj hočemo. Saj vidite, da nismo mi krivi ... In to je vse . .."
Ko je Neale prišel na cesto, je bil izgubil vso oblast nad seboj. Med prsti ga je nekaj peklo kakor žareče oglje: mala usnjata beležnica. Ni se čutil dovolj pogumnega, da bi jo bil odprl. Beauty Stantonova?
Tedajci mu je legla na ramo težka dlan. Njegove oči, ki so se mahoma vzdignile z le-. senega pločnika, so zagledale resasto, z biserjem obšito us-, nje, žilavo postavo, rjav, bradat obraz in ostre sive oči, v katerih je igral sijaj resnične radosti.
. "Sinko! Evo vas—-in to je , moja rešitev!" je zaklical debel glas.
"S linger land!" Neale je zgrabil svojega starega prijatelja, kakor zgrabi tisti, ki se utaplja vrv. "Bože moj! Kaj se bo zdaj zgodilo? . . . Oh, tako vesel sem, da sem vas našel ! Slabo jez menoj, prijatelj Slingerland!"
"Sodim, sinko, da mi je vse znano."
Neale se je zdrznil. Zakaj ; so ga ljudje tako čudno gledali? Stari nastavar je bil preveč preprost in prevelikodušen, da bi bil mogel skriti svoje sočutje.
"Dalje! Stran od te množice!" je viknil Neale in potegnil Slingerlanda za seboj. "Ne govorite. Ne pripovedujte ničesar. Počakajte! . . . Tukajle imam pismo —"
Neale je kolovratil po cesti, ' sam ne vedoč, kam gre; ko sta ^ prišla v tišji kraj, je s smrt-j no otrplostjo v duši odprl J knjižico Beauty Stantonove. j Cital je tole:
j "Strašno ste me ponižali, j Opsovali ste me. Udarili ste me. Zdaj ležim tu in umiram. Umiram, o Neale — in sem vas ljubila. Prišla sem k vam, da bi vam dokazala svojo ljubezen. Da ste le mogli biti tako | slepi in tako neumni! Molim j in prosim Boga, da bi kdo našel to pisanje in bi ga spravil v vaše roke.
Ancliffe je pripeljal vašo . zaročenko, Allie Lee, v moji ■ hišo, da bi jo skril Duradu. j Velel mi je, naj vas poiščem, > nato je umrl od sunkov z no-1 žem, ki jih je bil dobil v boju z Duradovo drhal jo. Tudi Hough je bil poginil. '[ Neale videla sem Allie Lee
— in sem razumela vaš obup. Ona ni vedela, ni čutila, kakšna ženska sem. Naslonila je svoj obraz na moje prsi. Tn ta dotik me spremlja v smrt, to-lažiten kakor blagoslov.
Zaprla sem jo v sobo in sem odhitela po vas. Prvič po dolgih letih sfem okušala trenutek sreče. Spoznala sem, zakaj ste morali ostati ravnodušni meni. Spoštovala sem vaše ravnanje. V ogenj bi bila šla vas. Misel, da bom jaz tista, ki ji boste dolžni svojo srečo—da imam jaz Allie Lee in z njo J vred vse upe in vse častihlepje vašega življenja—ta misel me je opajala. Oh, kako sem se solnčila v zavesti svoje moči!
Nato sem vas našla; in v najčistejši uri mojega življenja ste mislili vi v svoji peklenski zaslepljenosti, da prihajam k vam zato, ker vas hočem pridobiti • zase!
Vaša jeza in vaše zaničevanja sta mi vzela razum. Še govoriti nisem mogla več; vse, kar sem spravila iz sebe to, da sem povedala njeno ime in sem vas prosila, da bi šli z menoj.
Osramotili ste me vpričo množice, ki se je režala okoli naju. Udarili ste me. In vsi p lame n i pekla—mojega peklenskega življenja—so vzpla-polali v mojem srcu. Planila sem na ceslto — v brezumnem koprnenju, da bi ubila vašo dušo in otrovala vaše srce z večno muko. Zaklela sem se, da dobi prvi moški, ki stopi v mojo hišo, ključ Alličine sobe.
Ta prvi moški je bil Larry Red King, pijan in divji, da bolj ni mogel biti. Pozdravila sem ga in sem mu dala ključ.
Toda v svojem brezumju nisem pomislila, da je Larry King vaš prijatelj. Čez nekaj minut je prišel z Allie v dvo-
rano ; iztreznjen, strašen --
Jaz v svoji besnosti sem plani- i la nadenj, da bi mu iztrgala ] dekle. Ustrelil je name. Še v i tem trenutku vidim njegove oči pred.seboj. Oh, Bogu bodi hvala za ta strel! Prav on je bil i moja rešitev.	]
Pala sem na tla, toda vide- : la sem še, kako je ta vrag ubil štiri izmed Duradovih ljudi, i Izvojeval si je prosto pot. Pozneje sem zvedela, da je bil tudi ubit in da je Durade ujel dekle.
Neale, hitite ji na pomoč, i Uničite tega Španca. Nihče ne ve, zakaj ji je doslej prizanašal, a verjemite mi, da ne bo imel več dolgo usmiljenja z njo.
Mraz pii je. Težko pišem. Okoli mene se dela tema. Sli-I šim veter, kako ječi. Odpustite mi. Neale, razlika med menoj in Allie Lee je — ljubezen vr-1 lega moža. Moški so slepi za
Imejte telefon
DA PRIHRANITE VAŠE NOGE
V BLAG SPOMIN
Viktor Opaškar