Stav« 274.
* lfttn, v nrnamo V j8Wpbfl
Letnik XXXIX
Izhaja mk ten, MI ob nedeljah ta pratBiklfc,
ob 5 *j«*traj, ob ponedeljkih ob S dopolnit.
L'ntoOtn : UUct Iv. PniPM i A4ftag> & 20. L fttdgr. — V*
ošicjenin pwu»»»iu v Jrflfe uBca S? rmcHka Ariauga It -
Telefon n i le
Iti e^revc lev. 11-81.
• i : k : ? »z
pai lda	ja t •
trt aettf, • Vf5 V • S nedeTJTke letfeje ca cele Me • . V} • • {» doJ leta...........V; rV • •
Za za pol
Posamezne Številke .Edinosti" ae prodaja)« po 6 vinarje* zastarele Številke pt> 10 vinarjev.
Oglas! se računajo na milimetre v Sirokoeti ene koloni
Cene: Oglaei trgovcev in obrtnikov.....mm po 10fttt.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..........t	mm po 20yMtr
Oglasi v tekstu lis$a do pet vrst. . . .v [ . . * K i?
vsaka nadaljna vrsto.....U i t f v **
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oetoae sprejema Inseratnt oddelek .Edinosti". Naro&dmi In reklamacije se mfiljajo upravi lista. Ptafeje ae izkljutno t$
upravi .Edinosti". — PlaCa in toli se v ihta.	'
Uprava fai Inseratni oddelek se nahatoto v ulici Sv. PranS&l AaUkega it 20. — PoKnohranilnfent raCun St. 841.652.
Jtm
m
Trdovratni boli v srednji GollcUI. Ha Poljskem položni neizpremenjen.
Delni netnikl uspehi v BeUUf h FmcQL - M prentalem tiptomrtltalh odnoSajev med Rusijo, AnjlUo, Francijo in TurCUo.
Z ovstrllsko-nisftego Mlfti
DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se objavlja:
31. oktobra opoldne. Ob gališko-buko-vlnski meji, severno od Kutega, |e bila neka ruska kolona vseb vrst, poražena.
V srednji Galiciji vzdržujejo naše čete navadne pozicije severovzhodno od Turke, pri Starem Samborju, vzhodno od Przemysla in ob dolnjem Sanu.
Već sovražnih napadov pri Kisku je bilo odbitih. Tamkaj, kakor tudi pri Skoli in Starem Samborju je biio vjetih več sto Rusov.
Operacije na Rusko-Poljskem so bile tudi včeraj brez boja.
Namestnik šeia generalnega štaba, generalni major pl. Hdier.
Ha rusKo-poljskem bojišču.
BPRLIN, 31. (Kot.) Poročilo vrhovnega armadiiega poveljstva:
ii ?j na severovzhodnem bojišču še ni
prispel do odločitve.
z ngmšK9-rrancoft?io MPftiL
3ERL*N, 31. (Kor.) Wolffov urad javlja: Poročilo vrhovnega armadnega vod-
Naša arnada je zavzela včeraj v Bel-prii Ra^scrpelie in B?xchote. Tudi napad vu Vpres napreduje. Sandvoorde, grad Hollobeke in \Yandbeke, so bili zavzeti z nas.- kom. Tudi dalje proti jugu smo napredovali.
i zhodno od Soissonsa smo istotako napadli sovr£/nika in ga tekom dneva pre-gnaJi iz več močno utrjenih pozicij severno od Vaillyja. Popoldne smo nato na-skak ovali Vailly in pregnali sovražnika s težkimi izgubami preko Aisne. Vjeli smo pri tej priliki tisoč mož in uplenili dve strojni puški.
V Argonskem lesu, kakor tudi zapadno od Verduna in severno od Toula, so se ponovni sovražni napadi s težkimi izgubami ponesrečili.
AMSTERDAM 31. (Kor.) »Het Niews van den I>ag« poroča iz Oostburga z dne 31. t. m: Od torka opoldne se neprestano nadaljuje streljanje, ki prihaja iz jugozapadne smeri. Kakor znano, obstreljujete dve vojni ladji obrežje. Pri Heestu, Kno-cku, Zouthu in Hazegasu so bili povsod postavljeni topovi in napravljeni strelski jarki.	________
Nemške mine ob irskem obrežju.
LONDON, 30. (Kor.) Mornariški so-trudnik »Times« razpravlja o novih nemških minah ob severovzhodnem obrežju
PODLISTEK
Madame Bovanr
Roman. • Spisal Gustava Ffaubart.
PRVI DEL.
Sledilo je zopet jecljanje, razred je vriskal od veselosti.
»Glasneje!« je vpil učitelj, »glasneje!«
Novinec« ie nato storil trden sklep, na stežaj odprl usta in zavpil na vso inoč, kakor bi koga klical: Charbovary.
Sledil je krohot, ki se je crescendo iz-premeni! v pravo tuljenje, tenki, ostri glasovi so se čuli vmes, vse je tulilo in ropotalo z nogami ponavljajoč: Charbovary. Charbovary! Hrup se je nekoliko polegel, da je potem izbruhnil na eni ali drugi klopi, sikajoč kakor slabo ugašena petarda.
i>ele, ko so jele kazni kar deževati, je nastal zopet red. Ko je učitelj z velikim trudom ugotovil ime Charles Bovary, s tem. da ga je dal narekovati, črkovati in vlit: ti, ie obsodil uboščka na klop za lenuhe tik katedra. Ravno je hotel tja, vstal in se Ce -koliko obotavljal.
»C sa iščete še?« je vprašal učitelj.
-Svojo če . . . .« je zaječi jal »novinec« z I^oječim glasom in se s strahom ogledoval okoli sebe.
Irske in o težavah, ki so nastopile vsled privilegijev nevtralne paroplovbe za pa-truljiranje v Severnem morju. Priti pa mora čas, ko bo potrebno, da se premisli, ali bi ne bilo morda pametnejše, da se napravi nevtralna trgovina v onih krajih bolj nevarna. Ce radi tega niso bile ukre-njene protiodredbe, se bo nahajala Anglija v neprijetnem položaju, če pridejo Nemci. Za enkrat imata angleška in nevtralna trgovina vsled podmorskih min občutne izgube.
Neki odbor preskrbljuje Belgijcem živila iz Amerike.
FRANKOBROD. 30. (Kor.) Listu „Frankfurter Zeitung" sporočajo iz Rima neki dopis Agencije Havas, glasom katerega je neki odbor prevzel preskrbovanje z žhrili iz Amerike.
Postopanje z Nemci na Angleškem.
DRAŽDANI, 30. (Kor.) List »Dresde-ner Anzeiger« je odposlal včeraj državnemu tajniku za zunanje zadeve, pl. Jago-\vu brzojavko glede postopanja z Nemci na Angleškem.
Na to brzojavko je dospel zvečer sledeči odgovor:
Na vašo brzojavko se je amerikansko poslaništvo v Londonu naprosilo, da naj poizveduje osebno glede postopanja z nemškimi ujetniki na Angleškem ter naj, v kolikor so pritožbe opravičene, takoj z vso odločnostjo zahteva v tem pogledu odpomoči. Ravnokar došlo poročilo amerikanskoga poslaništva o pregledovanju angleških ujetniških taborjev je povoljno.
Nasprotne naredbe radi ujetništva Nemcev na Angleškem se skoraj izvedejo, ako Angleška takoj ne zadosti pozivu glede izpustitve.
Staro prijateljstvo med Anglijo in Portugalom.
LONDON 30. (Kor.) »Morning Post« piše: Portugalska je že izza nepojmljivih časov prijateljica Angleške. Edini ovirajoči upliv v naših medsebojnih odno-šajih je postopanje s pomilovanja vrednimi Rovalisti od strani republike. Zaupamo v to, da bo Sir Edvard Grey razložil Portugalu, da bi bilo naše prijateljstvo še srčneje, ako bi se storil konec barbaričnemu delovanju »Carbonarov«.
Na Francoskem 400.000 belgijskih beguncev.
PARIZ 30. (Kor.) Glasom štetja, ki ga je odredilo ministrstvo za notranje zadeve, se nahaja na Francoskem 400.000 belgijskih beguncev.
Nemci in Avstrijci izgnani iz angleškega ozemlja v Kini.
PEKING 31. (Kor.) Oblastnije v Hong-kongu in drugih britiških posestvih v Kini. so odredile izgon vseh nemških in avstrijskih podanikov iz britiškega o-zemlja.
Izvzeti so oni, ki so v vojaščini obvezanih letih. Ti se zapro. Odredba stopi s 1. novembrom v veljavo. Angleška vlada zahteva za vojno nadalj-nih 100.000 funtov sterlinov.
LONDON 30 (Kor.) „Moming Post* do-znaje, da bo vlada dne 11. novembra, ko
c parlament, .000 funtov
e u!
•ečil nov izbruh nemira. i naložil razredu pisme-
no kazen. »Mirujte vendar,« je nadaljeval učitelj jezno in si z robcem otrl pot, ki mu je curljal po čelu. »In Vi, novinec, boste spregali petkrat ridiculus sum«.
Nato je pristavil z mehkim glasom: »Čepico že zopet najdete, saj Vam je niso ukradli«.
Mir je bil vzpostavljen. Glave so se nagnile nad zvezke in novinec se je tekom dveh ur naravnost vzorno obnašal, dasi-ravno rnu je od časa do časa priletela v obraz papirnata krogljica, ki mu jo je zalučal bogvekdo s peresom. Obrisal se je z roko ter obsedel nepremično in poveše-nih oči.
Zvečer je v učilnici povlekel iz pulta par površnih rokavov, vredil svoje stvari in skrbno gladil svoj papir. Opazili smo kako vestno je delal, kako se je trudil in kako pridno je iskal neznane besede po slovarju. Najbrže se je imel zahvaliti samo svoji dobri volji, da ga niso premestili v nižji razred; kajti četudi je dobro poznal svoja pravila, vendarle ni razpolagal z ono neizogibno potrebno eleganco in spretnostjo v izražanju. Dosedaj se je učil latinščine pri vaškem župniku, ker so ga bili starši iz ozirov varčevanja zelo pozno poslali na gimnazijo.
Njegov oče, gospod Charles-Denis-Bar-tholomc Bovary, bivši štabni zdravnik, je izgubil leta 1812. službo vsled udeležbe pri nabornih zadevah. Tem prijetnejše mu je bilo, da je ravno v tem času zamogel uveljaviti svoje osebne vrline in si ž njimi
Potop ntfrfVir bolnlšnttke ladje »Clttta«.
LONDON. 31. (Kor.) Bolnišniško ladjo »Clitta«, ki je odplula iz Queensferryja«, da bi prepeljala ranjence domov. Je pri Whitlyju vrgel vihar na pečine. Morje je vrglo na suho štiri mrtva trupla. Več rešilnih čolnov je z velikimi težavami rešilo dva polna čolna rešencev iz razbite ladje. NadalJni rešilni poskusi so se opustili. Vse ženske so bile rešene. 50 do 80 oseb se še krčevito drži razbite ladje, nad katero pluskajo valovi. Zadnji del ladje je popolnoma odtrgan.
Lord Fisher Izvoljen prvim pomorskim lordom.
LONDON 31. (Kor.) Lord Fisher je bil izvoljen kot naslednik batenberškega princa prvim pomorskim lordom.
Preti vojno med Turiljo in tnsporozuirom.
CARIGRAD. 30. (Kor.) O bombardiranju Odese in Feodozije po turškem vojnem brodovju, se razširjajo različne verzije, katerih pravilnost je težko konstatirati.
Ruski poslanik v Carigradu je bil baje že pozvan, da naj odpotuje iz Carigrada.
Tudi angleški in baje tudi francoski poslanik odpotujeta v kratkem.
FRANKFURT OB MENI 31. (Kor.) »Frankfurter Zeitung - poroča iz Londona: Lloyd je dobil brzojavko, da je več turških torpedovk neznanega imena napadlo Odeso in pri vhodu v pristanišče potonilo rusko topničarko »Doneč«. Del moštva je utonil, ali pa je bil ubit ali ranjen. Trije ruski in en francoski parnik so bili poškodovani in nekaj prebivalcev ubitih in ranjenih.
Nemci za Turke.
BERLIN, 30. (Kor.) Zvečer so se vršile tu velike simpatijske manifestacije za Turčijo. Ob pol 9 zvečer je bilo na Potsdam-skem trgu več s turškimi in nemškimi zastavami okrašenih vozov. Mimo je drvela velika množica. Turški posebni poslanik Jusuf Ivis je imel nagovor, tekom katerega je izvajal, da je prišla ura obračuna z velikimi zatiralci islama Pristaši Mohameda se spominjajo prijateljstva, ki ga je obljubil cesar Viljem do 300 milijonov moha-medancev na grobu sultana Saladina. Os-mani vedo, kaj pomeni Nemčija za svetovno kulturo in kaj se ima zahvaliti Turčija Nemčiji na vojaškem, civilnem in gospodarskem polju. Danes, ko se nahaja Nemčija v boju s celo vrsto nevoščljiv-cev, stopa Turčija na stran zmagoslavne armade. Klic padišaha bo dospel v najbolj oddaljene kraje, da zmagata od Nemčije zastopana pravičnost in kultura.
Jusuf je na koncu prečital, da naj živi bratstvo med armadami Avstrije in Nem-
priboriti doto šestdeseterih tisočev frankov, ki se mu je nudila v osebi hčerke nekega izdelovalca čepic, ki se je zaljubila v njegovo zunanjost. Spretno je igral vlogo lepega moža. žvenketal z ostrogi, si iz brade podaljšal brke, nosil polno prstanov, se oblačil v kričeče barve, — s kratka, z okretnostjo trgovskega potnika. Po poroki je dve ali tri leta živel od premoženja svoje žene, dobro jedel, ves dan kadil iz lepili porcelanastih pip; vsak večer je zahajal v gledališče in presedeval cele dneve v kavarnL Ko mu je umrl tast, se je izkazalo, da je zapustil Ie neznatno ded-ščino. Zelo se je hudoval nad tem in se je posvetil svoji tovarni, toda vlagal je samo denar v podjetja in se preselil na deželo v upanju, da se uveljavi tam. Ker pa ni imel pojma o obdelovanju zemlje in ker je raje jahal svoje konje, mesto da bi jih pošiljal na polje delat, ker je raje pil svoj jabolčnik iz steklenic, mesto da bi ga prodajal v sodčkih, ker je raje sam snedel najlepšo kuretnino, ki se je pasla po njegovem dvorišču, in ker si je svoje čevlje mazal z mastjo lastnih prešičev, je kmalu izprevidel, da na ta način ne pojde in da ni ustvarjen za to delo.
V neki vasi na meji med Cauxom in Pikardijo je slednjič našel hišo za dvesto frankov, ki je tvorila nekako sredino med zakupniškim stanovanjem in gosposko hišo. V prepiru sam seboj in svetom, zavidajoč vsakega človeka, ki je kaj postal, popaden od neplodnega, prepoznega ke-
čije in med cesarjem Viljemom, Francom Jožefom in sultanom.
Po viharnem navdušenju se je pričel pomikati izprevod proti turškemu poslaništvu, kjer je imel ravnatelj Tscheppel na poslanika, ki se je pokazal na balkonu, navdušen govor, tekom katerega je na-glašal bratstvo z zatiranimi Osmani.
Poslanik Mahmut Muktar paša se je zahvalil s kratkim nagovorom za ovacije, ki dokazujejo, kako velike da so simpatije med obema narodoma. Manifestacija, ki bo našla mogočen odmev v Turčiji, je najboljši dokaz o prisrčnih odnošajih med obema državama. Poslanik je končal z besedami: Heil dir im Siegeskranz!
Množica je zapela narodno himno. Nato so se podali udeležniki manifestacije v kavarno »Vaterland«, kjer so se vršile nadaljne bratske manifestacije.
Bolsarska In rusko-turfka volna nevarnost.
SOFIJA 31. (Kor.) »Agence Tel. Bulg.« poroča: Oficijelni komunike se glasi: Vmešavanje Turčije v gigantski, oboroženi konflikt, ki bo povzročil pri vseh vojskujočih se državah novo orijentacijo, se v vladnih krogih ne smatra kot tak, da bi Radoslavovo ministrstvo pripravil do tega, da bi se odpovedalo vodilni misli, kateri ie do sedaj sledilo vestno, to se pravi, da bi se odreklo strogi nevtralnosti in pa čujočemu in pazljivemu pričakovanju dogodkov, ki bi se morda tudi samo približno dotikali bolgarskih interesov.
V Turčiji prevzela Italija varstvo nad ruskimi državljani.
CARIGRAD, 30. (Kor. Danes zvečer je razobesil ruski konzulat italijansko zastavo v znamenje, da je Italija prevzela varstvo ruskih državljanov.
RIM 30. (Kor.) »Agenzia Štefani« javlja iz Petrograda: Vsled pričetih sovražnosti od strani Turčije proti Rusiji je ruska vlada naročila ruskim konzulom, da naj zapuste turško ozemlje in izroče varstvo nad ruskimi državljani zastopnikom Italije.
Italijansko poslaništvo se je naprosilo, da naj sporoči Turčiji, da bo postopala Rusija s turškimi podaniki na Ruskem ravno tako, kakor Turčija z ruskimi podaniki.	__
Oklic na kavkaske muzelmane, da se dvignejo.
CARIGRAD 31. (Kor.) Kakor poročajo perzijski listi, je Rusija potegnila svoje čete iz Perzije nazaj, da jih vrže na Poljsko. ali ne zavezuje se, da jih ne pošlje več v Perzijo nazaj. Vznemirjenje proti Rusiji traja dalje. Ker so bili Rusi napadli prebivalce mest Tazguevar in Margue-var, so napravili perzijski konjeniki in prebivalstvo protinapad. Baje je bilo ubitih in ranjenih približno sto kozakov.
Ruski konzul v Ispahanu je radi pre-
sa, je živel tam popolnoma ločen od sveta, ki mu je postal zopern, da bi, kakor je dejal, užival mir in samoto.
Soproga ga je iz začetka strastno ljubila, njena uslužna ponižnost pa ga je bolj-inbolj oddaljevala od nje. Sprva vesela, zaupljiva, ljubeča in Ijubeznjiva, je postajala polagoma razburljiva, muhasta in nervozna, kakor se vino počasi izpremi-nja v kis. Ne da bi se bila kdaj pritoževala, je zelo trpela, ko ga je v prvih letih po poroki videla letati za vsemi vaškimi dekleti in ko je zvečer iz vseh mogočih krajev, gnuseč se sam sebi, prihajal domov smrdeč po alkoholu. Slednjič se ji je vendar vzbudil ponos. Zagrebla se je bila v nekako molčeče ravnodušje, ki je ni več zapustilo do smrti. Prevzela je sama upravo svojega premoženja, pogajala se z odvetniki in upniki, skrbela za izplačevanje menic, kadar so zapadale ali jih podaljševala. Razun tega je bila vedno zaposlena po hiši, prala je, šivala, likala, nadzorovala delavce, skrbela, da je bilo vse poplačano in da se ni ničesar zapravljalo, dočim je hišni gospodar, ozlovoljen, len in zaspan posedal v kotu pri peči. kadil svojo pipo, pljuval v pepel ter vsakotoli-ko skušal razjeziti svojo soprogo s kakšno sitno opazko.
Ko sta dobila dete, morala sta je izročiti prve čase dojilki. Ko se je zopet vrnilo k njima, sta je razvadila kakor princa. Mati je svojega sinčka pitala s slaščicami, dočim mu je oče velel, naj teka
obrata javnega mnenja postal baje takd vznemirjen, da je nenadoma umrl.
Znani perzijski vodja Salar ed Bauleh je sklenil pogodbo z baktiarskiin šefom Emir Mufahanom. Izdala sta oklic, v katerem se poživlja prebivalstvo in plemena, da naj rešijo domovino pred Rusi. Ustanovil se je odbor za osloboditev Kavkaza. Rusi pridno iščejo člane tega odbora. Ta odbor je izdal oklic, v katerem poživlja vse muzelmane Kavkaza, da se dvignejo v interesu ogroženega Islama.
Tiszn v flvdiienci.
DUNAJ, 31. (Kor.) Cesar je sprejel danes opoldne dospelega ministrskega predsednika grofa Tiszo v enourni avdijenci.
Ob 11 dopoldne je bil sprejet v daljši avdijenci vojni minister vitez Krobatin.
Pogreb umrle nadvojvodinje Adelgunde.
DUNAJ 31. (Kor.) Za nadvojvodinjo Adelgundo, kneginjo Modcnsko, se je odredilo 16 dnevno dvorno žalovanje. Pogreb bode 2. novembra na Dunaju. Pogrebne slavnosti bodo času primerno čisto priproste. Cesarja bo pri pogrebu zastopal nadvojvoda Fran Salvator.
Truplo se pripelje 1. novembra iz Mo-nakovega na Dunaj. Rakev se prepelje v kapucinsko cerkev, kjer bodo pogrebne slavnosti.
Načelnik nemške napredne stranke v državnem zboru, profesor dr. Bachman:i umrl.
PRAGA 31. (Kor.) Državni poslanec, profesor dr. Adolf Bachmann, načelni:, nemške napredne stranke, je danes zadet od kapi umrl v 66. letu svoje starosti.
Najvišji exequatur novoimenovanemu grškemu generalnemu konzulu v Trstu.
DUNAJ, 31. (Kor.) Nj. Veličanstvo je blagovolilo podeliti Najvišji eksequatur Deme-tru Kympritisu, ki je imenovan kraljevim grškim generalnim konzulom v Trstu.
Naredba pravosodnega ministrstva gleJ ?
uravnave izvršitvene pravne pomoči.
DUNAJ, 31. (Kor.) „Wiener Zeitung" pr -občuje naredbo pravosodnega ministrstva z dne 26. t. ai. glede uravnave izvršitve ispravne pomoči med v državnem zboru zastopanimi kraljestvi in deželami in med deželami svete ogrske krone.
Samomor pesnika Javorova.
SOFIJA 30. (Kor.) Poznani pesnik Javorov se je usmrtil.
Žitni trg.
VRATISLAVA 31. (Kor.) Pšenica 25.3 ), rž 21.50, oves 21.20.
DUNAJ 31. (Kor.). Žito, iz katerega moke se peče kruh, je vsekakor kaza! > slabšo tendenco, pri čemur sta morala pšenica in rž v primeri z zadnjim tednom svoje cene znižati za 20 do 30 vinarjev . Vseeno je bila kupčija precej lena. Cena ječmenu je padla, kupčija ž njim je bila lena. Tudi cena koruze in ovsa je padla za 10 vinarjev.
Slovaška pšenica 19.50—20.—. Pšenica umikajoče, rž mlačno, ječmen mirno, koruza mirno, oves žalostno. Vreme spremenljivo.
bosonog okoli ter pri tem filozofsko zatrjeval, da bi pravzaprav lahko tekal o-koli nag, kakor mladiči pri živalih. V nasprotju z materinimi željami in nagnenji mu je plavala pred očmi nekaka idealna vzgoja k možatosti; hotel je vzgojiti svojega sina na špartanski način, da bi o-krepil njegovo telo. Malček je moral spati v nezakurjeni sobi, piti velike požirke ruma in godrnjati proti procesijam. Toda otroku, ki je bil že od narave nežen in miren, se ta metoda ni prav prilegala.
Mati ga je imela vedno v svoji bližini; rezala mu je podobice, pripovedovala mu pravljice in se ž njim zabavala na vse načine. Sanjala je o visoki službi, ki jo bo „enkrat zavzemal; v duhu ga je videla pred seboj kot odraščenega, lepega, razumnega mladeniča, kot inženirja ali pa upravnega uradnika. Naučila ga je čitanja iz par starih romanov, ki mu jih je spremljala na svojem starem glasovirju. Gospod Bovary pa ni dajal mnogo ua znanost, češ, da se vse to ne izplača, česar se je doslej naučil njegov sin. Ali jim bo kdaj mogoče pošiljati sina v višjo šolo, kupiti mu službo ali trgovino? In slednjič čemu vse to? »Ce ima človek dober jezik, se že prerine skozi življenje U Gospa Bovary se je vgriznila v ustnice in deček se je brez posla potepal po vasi.
Tekal je za delavci in obmetaval okoli leteče vrane z zemljo. Nabiral in použival je murve, ki so rastle ob jarkih, s palico v roki je ponosno čuval purane, pomagal
Zidanje barak za čete v \Varchamu.
LONDON 30. (Kor.) Kakor poroča »Da:ly Chronicle« so po posredovanju Kitcheneria poravnani delavski spori, vsled katerih bi se bil^ zidanje barak za čete v Warchamu zakasnilo.
Avstro - ogrski poslanik v Tokiu na potu na Dunaj.
BERLIN 31. (Kor.) Avstro-ogrski poslanik v Tgkiu, baron Miilier od Szent Oydrgy Je dospel danes semkaj in odpotuje futri na Dunaj.
V Katkuti izhajajoči lis« o junaškem čhiu nemške križarke »Emden«.
CARIORAD 31. (Kor.) Turški listi so posneli iz v Kalkuti izhajajočih listov »Habulmatin« in »El Hilal« Članke, v katerih se izraža začudenje nad junaškimi čini nemške ladje »Emden«.
Oproščeni ruski tehnik.
BERLIN 31. (Kor.) Tehnik Končev. ruski podanik, se je moral pred berlinskim deželnim sodiščem zagovarjati radi razžaljen ja časti nemškega cesarja. Državni pravdnik je zahteval eno leto ječe. Sodni dvor je obtoženca oprostil in mora plačati stroške državna blagajna. Obtoženec je bij takoj izpuščen. Predsednik, dežel-posodni svetnik dr. VVestermann je utemeljeval, da je prišel sodni dvor do prepričanja, da ie izvršil obtoženec imenovano izjavo sicer v razžaljivem namenu,
Iendar pa ni mogel priti do prepričanja, a je storil to obtoženec, ne da bi poprej stvar premislil.
jo, ki imajo že deset let državljansko pra- I občestvu, državi, cesarju in državljanom, co. S tem se namerava zadržavati inozem-iima pri tihi tej slavnosti samo veliko na-
ške delavce. Ker se Nemcem in Avstrijcem zaposlenost ne dovoljuje in ti ne smejo zapustiti dežele, bo vlada najbrže napravila koncetracijski tabor, da tam nastani in oskr-blja siromašne podanike in njih družine.
Švica ne more zabranjevati prevoza živil Iz Italije v Nemčijo.
CUR1H. 30. (Kor.) Kakor poroča list »Neue Ziiricher Zeitung« je vprašal zastopnik lista >11 Secolo« v Curihu neko visoko osebnost švicarskega zveznega sveta glede prevoza italijanskega blaga na Nemško in pa glede dobave švicarske vojne kontrabande za Nemčjio.
Odgovor se je glasil: Mi Švicarji ne moremo zabranjevati prevoza. Vprašanje se dostaje izključno Italije in Nemčije. To se nanaša tudi na tisoč italijanskih železniških voz. Odpošiljatev živil, kupljenih od Švicarjev v Italiji, na Nemško, je vsled obče izvozne prepovedi prepovedana.Švi-ca strogo zasleduje vsak prestopek, tako tudi vsak slučaj vojne kontrabande. Nima interesa na tem. da bi držala z eno ali z drugo vojskujočih se strank in skrbi samo za lastno integriteto in neodvisnost.
Pt zaključku lista.
Pogojni odstop mehikanskega predsednika.
MEHIKO 30. (Kor.) Caranza je ponudil svoj odstop od predsedništva pod pogojem, da se Yi!la potegne v zasebno življenje.
Namišljeni inženir Pignori, ki je predaval o nemških grozodejstvih, v Milanu aretiran.
CURIH 30. (Kor.) Kakor poroča »Neue Zuricher Zeitung« iz Milana, je bil tam neti dozdevni inženir z imenom Pignori iz Brescije aretiran, katerega zasleduje neapeljsko redarstvo s tiralnico.
Pozornost je obrnil nase s predavanjem o nemškem grozodejstvu, ki ga je imel kot dozdevni begunec iz Lowena. Nje-
fovi podatki glede vzroka nemške panike
Lotvenu, kjer so se baie Prusi in Bavarci spričkali in med seboj obstreljevali, dalje glede razdejanja in več prekosodnih tismrčenj — o Čemur je Pignori svojim poslušalcem kot namišljen očividec pripovedoval strašne grozovitosti — so prinesli razni milanski in provincijalni listi in vzbudili veliko pozornost.
Slovenske starše na Goriškem ponovno opozarjamo na glasbeno šolo „Pevskega in glasbenega društva" v Gorici. Na Šoli poučuje sedaj izborna učiteljica in za mal denar je dana vsakemu prilika, da se dobro izvežba v glasbi. Kdor več zna, ta več velja. To naj vpoštevajo slovenski stariši in naj pošljejo svoje otroke v glasbeno šolo.
Ranjeni in bolni vojaki, došli te dni v goriško bolnico „Rdečega križa": Bertogna Jakob, črnovojnik. Slavik Andrej, črnovojnik. Tesak Kazimir, črnovojnik. Bradač Anton, črnovojnik. Krečič Alojzij, stražna stotnija. Menegutz Aleksander, domobranski pešpclk 27. Obidic France, dom. pešpolk 4. Karsič Avgust, pešpolk 4. Kos Josip, orožniški asistent. Puritner Josip, pešpolk 47. Klede Rihard, dom. pešpolk 27. Ponton Matej, polj. top. polk 8.
sjjrotnikov, gotovo pa nobenega sovraz nika, ki bi se drznil, javno izreči kako sovražno mnenje, ne da bi naletel na glasen ugovor obče zadovoljnosti glede delovanja grofa Stiirgkha. Novo močno hrano zato priznanje so podale naredbe, ki jih je grof Stiirgkh kot načelnik vlade moral izvesti v zadnjih treh mesecih. List zaključuje: Samo popolno poznanje modernega obrata, samo gotova inicijativa, moč zrele razsodbe, neumorno delo in neomajna mirnost je lahko zadostila navalu teh najnujnejših dnevnih zahtev.
Povelje armadnesa etapnega poveljstvo v Galiciji.
Zvita poročila srbskega tiskovnega urada o stanju v Macedoniji.
SOFIJA 29. (Kor.) Srbski tiskovni urad je zadnjič razglasil daljšo brzojavko, kjer i željo, da bi oslabel poročila iz Sofije, ki so javljala o brezupnem stanju v Macedoniji, kjer srbski agenti bolgarsko prebivalstvo dobesedno trpinčijo, namesto odgovora enoglasno izjavlja, da je v povi Srbiji popolnoma mirno, da ondotno kmečko ljudstvo mirno opravlja svoje poste, da grejo srbske oblasti prebivalstvu v vsakem obziru dobrohotno na roko fn da macedonski Bolgari na bojnem polju ob Drini in Savi vršijo svojo dolžnost kot srbski vojaki na način, ki dela Čast njihovi domovini, ki je Srbija.
Zadostuje opozoriti na to cinično opaz-
Jco srbskega tiskovnega urada, katero pa e dementirajo od dne do dne množeča se strašna dejstva.
V Kanadi se boje upada Nemcev hi strljcev Iz Zjedinjenlh držav.
LONDON. 30.(Kor.) List „Times- poro-,£a k Toronto: Ob kanadski meji so v skrbeh, da bi ne skušali upasti v Zjedinjenih državah lire« Nemci in Avstri|ci. V utrdbi firie seje osnovala meščanska straža, da bi preprečila take upade, katerih se zato boje, ker v mestu Buftalo, ki leži onstran meje, živi preko 200.000 Nemcev.
LONDON, 90. (Kor.) Nova odredba dovoljuje samo takim osebam prestop Cez me-
Av-
je ob žetvi prestavljati snope, tekal po gozdiL se igral ob dežju pcx| cerkvenimi vrati in je ob velikih praznikih prosil cerkovnika, oa mu je smel pomagati pri zvo-neniu, nakar se je h koncu z vso težo o-besil na uro In se dajal povleči v viseči ao.
V tej svobodi je vzrastel, močen kot hrast, krepkih udov in zdravega lica.
Ko mu ie bilo dvanajst let, je njegova mati slednjič dosegla, da se je pričelo z njegovim izobraževanjem. To skrb so prepustili vaškemu župniku. Toda kratke in neredne učne ure niso bogvekoliko hasni-le. Župnik ga je poučeval večkrat med krstom ali pogrebom z vso naglico v zakristiji; tupatam ga je poklical k sebi po avemariii, ko mu ni bilo več treba iz hiše. Nato je stopal gori v njegovo sobo — vladala je dušeča vročina — mušice in nočni metulji so letali in plesali okoli goreče sveče; otrok se je utrudil in je zaspal, In kmalu je zasmrčal tudi župnik, držeč se mirno za trebuh. Tupatam, kadar fe prinesel kakemu bolniku iz okolice zadnjo popotnico, je med potom nagovoril dečka, igrajočega se na polju, ter upora-• bil četrturen počitek pod drevesom v to, fla mu je deček spregal kak glagol. Kak-lenkrat ju je prekinil de£ ali mimoidoči popotnik.
Navadno je bil župnik zelo zadovoljen s svojim učencem in le celo trdil, da Je dobrega spomina.
iDaljej
Vojni poročevalci poročajo: Izkušnje sedanje vojne osobito zadnje tedne so povzročile, da je nabilo etapno poveljstvo v vseh galiških občinah lepake, ki med drugim izvajajo: Prebivalstvo naj tako-le postopa:
1.	Tudi brez oblastvenega povelja naj se skrbi za dobro stanje državnih, deželnih in občinskih cest. Odstranja naj se osobito blato, ceste naj se posipajo, mostovi popravljajo.
2.	Izsiljevanja, plenjenja in rop, ki bi je izvajalo civilno prebivalstvo, se z vso Strogostjo kaznuje po vojnem pravu. Občine in predstojniki posestnih okrožij jamčijo kot krajna policija osebno za red in za osebno in za varnost blaga. Izsiljevanja po vojakih naj se takoj naznanijo.
3.	Najstrožje je prepovedano imeti orožje. Kdor poseduje Še kako orožje, če tudi tako, ki bi je bil vrgel proč sovražnik, je mor^ izročiti v 48 urah, ker bi bil sicer lastnik orožja najstrožje kaznovan.
4.	Tuje osebe naj se v kmečkih občinah ne trpe in naj se odpošljejo takoj v najbližje mesto. Prepovedano je pohajkovanje po polju in v gozdih.
5.	Najstrožje se morajo izpolnjevati zglasilne dolžnosti.
6.	Sumljive osebe naj se takoj ovadijo.
7.	Vsako dajanje znamenj, signaliziranje in prižiganje ognja na polju ponoči je najstrožje prepovedano.
8.	Oblasti se mora izročiti vsako era-rično blago, konji, municija, kosi uniform in vsi sovražnikovi predmeti.
9.	Mrtvi konji se morajo takoj pokopati.
10.	Četam, ki korakajo mimo, se mora dajati v olajšanje njih naporov kuhano mleko, čaj in kuhana, ohlajena voda.
11.	Da se prepreči kolera in druge kužne bolezni, naj se zaznamujejo vse hiše, v katerih so se take bolezni pojavile in naj se na to opozore vojaške Čete. Zaznamujejo naj se vodnjaki z zdravo pitno vodo. Za vojake, ki obole na nalezljivih boleznih, naj bodo pripravljena primerna bivališča.
Vsak predpis ima svojo zgodovino v tel vojni. Upati je, da se izvedejo z vso odločnostjo. Zanimivo je, ker je objavljen razglas tudi v nemščini.
SKlce iz volne.
Tri leta Stiirgkha. List »Neues Wiener Tagblatt« razpravlja v članku, naslovljenem »Tri leta Stiirgkha« podrobno delovanje ministrskega predsednika grofa Stiirgkha in pravi: Napornemu trudu, kateremu se morajo podvreči vsi avstrijski ministrski predsedniki, se je v tretjem letu uradovanja grofa Stiirgkha pridružila še nova naloga, ki je ni mogel nihče predvideti, svetovna vojna. V nov krog skrbeče in ustvarjajoče delavnosti vladne moči je upeljala ministrskega predsednika sicer trdna zavest, da je v zasedanju zadnjih delegacij veliko pripomogel k temu, da sta vojska in država dobili to, kar je danes na bojnem polju za vspešno moč neobhodno potrebno.
Zadnja zasedanja avstrijske delegacije so ustvarila materijelni podstavi naše ljudske armade, ki se vsak dan venča z novimi lavori, še vojaško-tehniško.
Grofu Stfirgkhu pripada danes opetovana hvaležnost, katero mu je po delegaciji Izkazala krona in razumni državHa-nL Grof Stiirgkh, čegar delo velja samo
Kako so Srbi bombardirali Pančevo.
Osješki listi poročajo: 22. m. m. ob poli dveh popoldne so nenadoma začeli Srbi silno bombardirati odprto mesto Pančevo. Bombardiranje je bilo tako silno, da je tekom 25 minut udarilo v mesto 25 šrap-nelov in granat. Vendar pa je naša artiljerija kmalu napravila konec srbskemu streljanju; ob dveh popoldne so srbski topovi že utihnili. Ta uspeh naše artiljerije in pa mirnost posadke sta tako blagodejno uplivala na prebivalstvo, da so oni, ki so se že pripravljali, da pobegnejo iz mesta, ostali v mestu in se celo oni, ki so bili že na kolodvoru, vrnili nazaj domov. 2e kmalu popoldne so Srbi, ki so streljali z granatami in šrapneli, začeli streljati s Samarske višine z dvema topovoma. Prva granata je udarila v streho hiše odvetnika dr. Rudolfa Szitniskega, ki se je svojo družino pravkar vsedel k obedu Prestrašili so se seveda, a posreči hujšega ni bilo. Druga granata je treščila ob orožniško vojašnico, kjer se je moštvo ravno pripravljalo za odhod. V sobi, v katero je udarila granata, je bil navzoč en sam orožnik. Puh ga je vrgel ob steno. Tretja granata je padla na kegljišče Zabavnega društva in je eksplodirala. Puh je vrgel društveno pohištvo proti stropu in ga prebil. V prodajalni železninske trvdke Juba & Csany, ki se nahaja v dvonadstropni palači Ljudske banke, je eksplodirala granata in je napravila Ie malo škode. V hiši hranilničnega ravnatelja Josipa Biichlerja je granata napravila več škode. Srbi so zadeli dvanajstkrat. Po bombardiranju je ljudstvo takoj pohitelo gledat tjakaj, kamor so udarile granate in šrapneli. Posreči ni bil ubit nihče in tudi škoda je razmeroma le majhna, ker je eksplodiralo zelo malo sovražnih krogelj.
Gozdni požar med bitko. Dopisnik lista »Times« poroča svojemu listu o neki epizodi iz bojev ob reki Yser: Ko se je stemnilo, je potihnilo grmenje topov. Takoj se je zaslišalo ušesa trgajoče žvižganje in v trenotku je bil gozd, katerega drevje so bili poprej polili s petrolejem, v plamenu. Kmalu je bila razsvetljena cela pokrajina. V gručah so se vsipali nemški vojaki iz nekega repišča proti angleškim strelskim jarkom, ki so bili oddaljeni kakih 40 metrov. Napad na angleško posadko se je izvršil med trobentanjem in zdelo se je, kakor da bi hoteli Nemci iznenaditi Angleže. Pa ni bilo mogoče. Angleži so stali na straži in bili oprezni ter vsprejeli Nemce z močnim ognjem. Bitka se je spremenila v divje in srdito rovanje, ki je nudilo ob svitu gorečega gozda pošastno sliko.
Zavrnjeno hujskanje. »Pressburger Tagblatt« je poročal o ljubeznjivem sprejemu ogrskih vojakov pri praškem »Sokolu«. TeČinski »Norddeutscher Tagblatt« je v hujskajočem namenu napravil iz ogrskih ruske vojake in vporabljal to s farizejskim zavijanjem oči za osumlje-nje čeških Sokolov. Čeprav je bila neresničnost vesti Ignalu konstatirana, vendar tečinski list ni hotel popraviti svoje napake in je bil k temu prisiljen še le po uradnem popravku okrajnega glavarstva. Skušal se je nato opravičiti s tem, da je izjavljal, da je posnel vest po drugih listih. To opravičevanje dokazuje izredno predrznost.
Stališče balkanskih držav. »Frankfurter Zeitung« poroča iz MIlana r Ministrski predsednik Venizelos je podal korespon-dentu milanskega »Corr&re della Sera« jako interesantne izjave o nevtralnosti Grške v evropski vojni. Venizelos nikakor ni prikrival, da ima Grška pogodbo Srbijo, ki ji ostane tudi zvesta, če nastopi casus foederis. Vendar pa Je Grška miroljubna in upa, da se to ne zgodi. Razmerje med Atenami in Carigradom je vsled vprašanja beguncev iz turških o-zemelj, ki se je zlasti zadnje dni zopet poostrilo, precej skaljeno. Iz Tracije je bilo zopet pregnanih na tisoče Grkov. Mi smo, je rekel Venizelos, protestirali proti temu na Porti, ki Je tudi obljubila odpomoč. Vprašanje otokov bi se imelo rešiti na nameravanem sestanku z velikim vezirjem v Bukarešta, a se je moralo vsled izbruha vojne odgoditi. Grška potrebuje, kakor vse balkanske države, mir. Od novo dovoljenega posojila je zamogla Grška do izbruha vojne najeti le del in si mora zato pomagati sedaj s sredstvi narodne banke in uvedbo nasilnega kurza, dokler ne bo razjasnjen mednarodni položaj. Tudi vse druge balkanske države, ki so se po balkanski yojni povečale, potrebujejo denar. Bolgarska je zastopala na Balkanu vedno avstrijske interese, ker je enako Avstriji v nasprotju s Srbijo. Za sedaj je zavzela Bolgarska čakajoče stališče. Rusija zahteva od Bolgarske nevtralnost in obljublja zato gotovo odškodnino. Turška politika in vojaške priprave Turčije so napejjene proti celokupni islamski kolonijalni posesti Evrope. Glede Epira zahteva Orika avtonomijo teh provinc, ki dovede lafako pozneje dO zdruiitve z grško kraljevina Posest Valope ni niti za Epir niti m Grško velikega pomena, ker ima Orika dovolj pristanišč Kljub vsem
evropskim nasvetom in grožnjam zamo-rejo Grki in Epiroti priznati le mejo, ki sem jo zahteval jaz v Londonu.
Nemški vjetniki v Parizu. Nemški vojaki, ki so bili pri Dixmuidnu vjeti, so že prispeli v Pariz. Stari so večinoma 20— 38 let in imajo modre uniforme in škornje. Na vprašanje, če menijo, da bo zmagala Nemčija, odgovarjajo: »Cesar bo zmagal, kajti ž njim je bog!«
Nemške možnarje pred Belfortom je slišati na Tirolsko. Iz Gradca se poroča: Kakor javljajo iz več krajev severne Tirolske, je na tirolskih gorah pri zapadnem vetru čisto razločno slišati grmenje topov, posebno od 21. oktobra naprej. Grmenje prihaja najbrže od slavnih možnar-jev, ki delujejo že par tednov pred Belfortom. Tudi leta 1870 so slišali na Tirolskih alpah grmenje topov iz Alzacije in Lotaringije.
Konec ruskega aeroplana. >Az Est« je dobil od svojega vojnega poročevalca iz Przemysla sledečo pretresljivo poročilo o koncu nekega ruskega monoplana: Sredi grmenja topov in pokanja pušk smo zaslišali nenadoma vršanje aeroplana v zraku. Nad mestom je letalo v oblakih neko rusko letalo. Parkrat se je letalec spustil 700—800 metrov z veliko predznostjo navzdol in pri takih priložnostih je bilo, med tem ko so pokale puške, da bi človek kar oglušil, z daljnogledom lahko o-paziti beli trebu?" enokrovnika in kmalu litrejše, kmalu počasneje se vrteči zračni vijak. Na spodnji ploščini belih kril črni crog, znamenje ruskih letal. Povsod, kjer je letal enokrovnik, je zadonelo povelje k streljanju in po vojašr.iških dvoriščih so stali izbrani strelci z razkoračenimi nogami in puškami, obrnjenimi proti nebu. Toda rusko letalo je ostalo skoro vedno višini nad tisoč metrov in je krožilo premeteno naokrog. Dve uri je bilo nad nami, ko je bilo na povratku zadeto. Sovražni enokrovnik je nenadoma izginil. Poveljstvo je ukazalo vojakom, naj ga gredo iskat z avtomobilom. Sele naslednjega dne so našli pod nekim drevesom zunaj severnega trdnjavskega pasa umirajočega ruskega oficirja. Razbito letalo je viselo na vejah nekega drevesa in v razbitem sedežu je ležal nek drug ruski oficir — mrtev.
Sam si je izkopal grob! Nekemu pešcu nekega ogrskega polka je granata odtrgala nogo. Obležal je v nezavesti v nekem jarku. <o je prišel k zavesti, si je začel sam — kopati grob. Čutil je, da mu bo kmalu umreti ter je, napenši vse svoje zadnje moči, začel kopati grob z vojaško lopato. Ma tem žalostnem delu ga je zalotil neki huzar, ki je prijahal tam mimo, pak je hotel nesrečneža spraviti na obvezališče, ali bilo je že prekasno: vojak je izdahnil v grobu, ki ga je huzar zasul ter iztesal priprost križ, ki označuje mesto, kjer ta sin ogrske puste sniva svoj večni sen
in človek se nehote obrne na stran, ko vidi umiranje teh junakov.
Poziv ruske črne vojske. »Reiclispost« javlja iz Stockholma: Glasom carskega ukaza je poklicana pod orožje ruska črna vojska. Določitev letnikov je prepuščena vojnemu ministrstvu in bo različna za posamezne gubernije. Vendar pa dobivajo listi iz več mest vesti, iz katerih se natančno vidi obseg poziva. Tako se javlja iz Rige, da so poklicani pod orožje oni letniki" črne vojske, ki so prešli iz rezerve v letih J897 do 1908. Z druge strani se poroča iz Nižnjega Novgoroda, da je tamkaj sklicana črna vojska leta 1909 do 1913. Vsi nemški Balti, Leti in Esti se že nahajajo v vojni, dočim ruska črna vojska dosedaj še ni bila vpoklicana. Pozvani so tudi rezervisti in črnovojniki iz ainur-skega področja in pomorskih pokrajin ruske vzhodne Azije. Ostali deli ruske vojske v Sibiriji so bili poklicani takoj, ko se je formirala črna vojska. S posebnim u-kazom so pozvani pod orožje usurski ko-zaki, ki so potrebni za spopolnjenje kozaških formacij. Odrejena je tudi mobilizacija konj v Sibiriji. Ker je poklicanih toliko letnikov ruske črne vojske, se smatra, da pripravlja Rusija velike akcije. A predlo bo mobilizirana črna vojska, bo poteklo več tednov in posebno iz azijskega področja bodo prihajala ojačenja zelo počasi.
Prav! Kapelnik godbe v neki kavarni v Berlinu je dne 4. avgusta odpustil nekega godbenika, ne da bi se držal določenega odpovednega roka. Odpust se je izvršil na zahtevo lastnika kavarne, ki je prepovedal nadaljno uporabljanje Rusov. Odpuščeni godbenik, ki je dobival po 11 mark na dan, je nato vložil tožbo na izplačilo ostanka plače za cel mesec avgust. Šesta zbornica berolinskcga obrtnega sodišča je nato faktično obsodila obtoženca na plačilo 297 mark. V utemeljevanju razsodbe se naglasa, da se zakoni, ki so v veljaki, kljub temu, da vlada veliko ogorčenje proti Rusom, nikdar ne smejo kršiti na škodo Rusov v Nemčiji. Vsled tega je zahteva tožitelja, ki ni dal nobenega povoda za odpust, popolnoma upravičena.
Pismo ruske matere nemški materi. Te dni je prejela gospa Fischtlschvveigerjeva v Gradcu pismo iz Kie\va, v katerem jej
Raajcacc s srcem na desni strani. V zagrebški bolnišnici usmiljenih bratov se nahaja neki ranjenec, ki ima tri strele na desni prsni strani. Pri preiskavi se je dognalo, da ima ranjenec ne samo srce, ampak tudi vse druge notranje organe, kakor vranca in jetra na desni strani in da leže tudi ledvice obrnjene. Ranjenec je 39 let stari črnovojnik, ki je bil sicer že večkrat v zdravstveni oskrbi, a se je njegova abnormiteta dognala šele sedaj. Položaj njegovih notranjih organov so sedaj fotografirali z Rontgenovimi žarki.
Strašna mokrota. Neki artiljerijski oficir je poslal svojim, v Gradcu živečim starišem sledeče pismo: Nemogoče mi je bilo pisati poprej, ker smo bili tri tedne odrezani od vsake zveze. Sele sedaj, po srečnih bojih pri Przemyslu, sem imel vendar enkrat priliko, da sem se umil, ob-ril in ostrigel. Menim, da imam po dveh mesecih sedaj tudi pravico do svežega perila. Srajca me stane 10 K, britje 2 K. Najstrašnejše je bilo deževje, ki je trajalo cele tri tedne. Mraz, granate in kozaki, vse skupaj ni nič proti mokroti, Če se mora biti noč in dan na prostem, brez strehe, izpostavljen najslabšemu
naznanja neka Rusinja smrt njenega sina, kj je služil pri graškem, 27. peŠpoiku, bil ranjen na severnem bojišču, kot tak ujet in je umre za rano v neki kie\vski bolnišnici. Od 15. avgusta ni dobila mati nikakega glasu več o svojem sinu in sedaj je dobila omenjeno pismo z datumom 28. septembra. Pismo se glasi: „Sporočiti Vam moram žalostno vest, da je Vaš sin Emil 28. septembra 1914. mirno izdihnil v vojni bolnišnici v Kiewu. Imel je hudo rano na nogi. Nogo so mu morali odrezati, a se mu je vkljub temu" zastrupila kri. Moja hči, ki pomaga v bolnici streči ranjencem, je bila pri njem in mu je zvesto stregla vse do smrti. Jaz sem tudi sedela poleg njega in sem ga božala in mu šepetala tolažbo, kajti jaz sem tudi mati in imam dva sina v ruski armadi. Obhajali so ga, pa vendar ni vedel, da umrl; čutil se je le slab. Nekaj u, pred smrtjo mi je rekel: Potrpljenja bom moral imeti Še dosti, kajti Še dolgo bom moral trpeti I Obljubila sem mu, da Vam pišem in Vam sporočim njegov pozdrav. Posmehljal se je s svojimi ljubimi očmi in je rekel: Tudi očetu — tudi bratom in sestram ! Tik pred smrtjo se je nekoliko vznemiril, zdelo se mu je, da leta mnogo pliiev okoli njega, potem pa je popolnoma utihnil in smrt je bila popolnoma mirna in brez muk. V bolnici so ga imeli vsi radi, sestre in strežnice, in moja hči je bridko jokala za njim. Da, Vaša žalost je velika J Izgubila ste tako ljubega in plemenitega sina, toda v tolažbo Vam bodi, da so njegovi zadnji dnevi potekli tu v Kiewu v ljubavi in zvesti oskrbi, kakor je tudi zaslužil. Težki so sedanji časi za vse matere. Ne Čudite se, če dobite še nekaj dopisnic z isto vsebino; pisala sem jih več, da vsaj ena pride do Vas. — Mati
iz Rusije.--Pismo nosi poštni pečat
28. septembra, je oddano v Kiewu in cenzurirano po rdečemu križu. Datum je po ruskem štetju.
Razne politične vesti.
Poljska kolonija na Hocnu na Češkem.
V	Hocnu na Češkem so napravili kolonijo za 25.000 poljskih beguncev. »Pravo Udu" piše o tej koloniji: Kolonija se nahaja v prijazni nižini, obdana od treh strani od reke, na železniški progi, ki vodi v Prago. Postavljenih bo tu 20—37 velikih lesenih poslopij za 20.000 beguncev. Deset jih je že gotovih in so že popolnoma nastanjena. Barake so iz lesa, ogrodje na zunaj In znotraj obito z deskami, ki so zabasane s slamo.
V	pritličju so napravljena ležišča. V vsaki polovici barake je prostor s par mizami in klopmi, ki služi kot jedilna dvorana. Ravnokar je kosilo. Možki, ženske, otroci in starčki si prinašalo iz kuhinje v vojaških skle-dicah kosilo. Razven juhe dobe še grah in dobaso. Vsem tekne imenitno. Nadziranje oskrbuje orožnik, ki govori poljski in daje jubeznjivo nasvete na vse strani. Kuhinje so pripravljene zunaj stanovanja. Ogledali smo si tudi spalnice. Skupno je v eni stavbi >rvstora za 600 oseb. Cela kolonija se raz-eza na ozemlju 20 oralov, ki so last neke sosednje tovarne in nekega stavbnega podjetnika. Letni stroški za zemljo znašajo 7000 ki on, vsi stroški za gradnjo pa več kot en milijon. Na stotine delavcev je zaposlenih pri gradnji teh stavb. Pri ustanovitvi kolo-
nije je bilo preskrbi Življenje. Šest kuhin
eno za vse, kar zahteva porabi na dan dva va-e bo zgrajena tu štiri-bolnišnica s 100 po-
__ -	—---------- vremenu.
Prestal sem vse, le enkrat sem posegel po žganju. Nikdar nisem mislil, da bom i gona premoga. Dal moral le kdaj piti žganje. Toda človek se ftazredna ljudska šola. navadi na marsikaj. Vojaki so Junaki. Brez sttUaml, pralnica in gospodarsko poslopje, rok Id nog, a nobenih pritoževanj, nobe-^ti je vodi neki namestništveni uradnik z neea jokanj* le bolestne potez* na licih. I občinskim odborom v Hocnu. Njemu poma-Strašna tragika, neopisna nesreča se vid i I gajo zaupni možje izmed beguncev in pa en
v Trsta, dpe 1. novembra |914_
zdravnik. Onstran reke bo napravljeno pokopališče. Novo življenje se bo razvilo tu; ljudje iz tujih krajev, z mislimi v drugi
domovini.
Rajše v smrt, kakor da bi se ločil od ljubice. Včeraj zjutraj je izvršil infanterist Karel P. na Dunaju s svojo ljubico, Katarino S., ki je šivilja, samomorilni poizkus. Skočila sta oba v Donavo, a utonila je le deklica, dočim je on zopet splaval na obrežje. Prepeljali so ga potem v gamizijsko, kjer je izja\il, da sta sklenila z ljubico, da raje umreta skupno, kakor da bi se ločila. Vojak je star 20 let, nesrečno dekle pa 25.
»EDINOST« it 274.
Stran III.
Slika Iz boje« na praski men.
Dolgočasna nedelja. Solnce nikakor ni moglo prodreti skozi težke, sive oblake. A zato je tembolj plamtelo na zemlji in to tako na pruskih kakor tudi ruskih tleh. Celo noč so grmeli topovi. V malem obmejnem mestu na stotine vojaških vozov, med njimi mnogo z ženevsko zastavo. To znači: slab dan. Šlo je zato, da se prežene Ruse, ki so z pet vpadli na nemška tla. Izbran je bil v io svrho general Morgen.
Ru*i so bili 11. oktobra pregnani iz tega mesta, v katerem so se mudili od 14. sep tembra. Utrdili so se v bližnjih gozdovih ob nuji in ko so dobili ojačenja, so pričeli pritiskati z vso silo. Oni so se v pravem smislu vgnezdiii, kakor smo se uverili pri pohodu na fronto. Bilo je po šest, osem in deset okGpov ob obronkih raznih višin, na levi in desni strani ceste, ki vodi od Vieli-čke do meje. Okopi so bili pokriti z gredami in drevesnimi debli, drugi zopet obko-pani z zemljo, znotraj pa s slamo in senom. Globoki so bili do enega metra.
Vielićka je tvorila središče ruskega položaja, ki so ga zavzele nemške čete z naskokom. Povsod je bilo videti sveže sledove hude borbe. Mrtvi Rusi, naši ranjenci, pustošenja granat, ki so poškodovale tudi neko slikovito prusko cerkvico, eden najsta-re š;h spomenikov v vzhodni Prusiji. Prebi-va'ci so sicer skušali rediti, kar se je pač dalo, ali pravzaprav tega ni bilo dosti. Grozno je izgledalo v nizkih kočah, kjer se je utaboril sovražnik In streljal iz njih. Mnogo Rusov je še ležalo v njih mrtvih, s puško v roki.
Tudi mi smo imeli silne izgube, kar dokazujejo zlasti številni grobovi in križi po vrtovih in gričkih. Pokojni ne slišijo več ž.i. ^inja granat, ki jih mečejo težke baterije na levo in desno na sovražne pozicije ob gezdoviti meji.
Do sosednje vasi U. še nismo mogli z vozov?. Tamkaj je bilo treba spraviti vozove na varno, ker so beli oblaki sovražnih Šrapnelov prihajali vedno bližje. Kljub silnemu streljanju sovražnik ni dosegel dosti uspeha. Hoteli smo se pr bližati hrabrim pešcem, ki so že par dni vzdržavali silne ruske napade, ki so bili posebno ljuti zlasti v gozdovih. Ranjenci, ki smo jih sreča vali, so nam pripovedovali, da so se jako močne ruske mase približale na bOO metrov in da se drže jako hrabro, da imajo mnogo topov, ki so napravili neki naši brigadi ogromno škodo.
Cez pol ure smo prišli do nekega gozda. Kar r.3m zakliče vodja: „Nazaj ! Mi smo v
osniu !
potrjena resnica ne obvelja, če oddelek, kakor ob yserskem prekopu ni velik in ga branijo razmeroma zelo močne sile, kjer je po splošnem položaju boja moment presenečenja popolnoma izključen. Na strani zaveznikov se vrh tega bojuje še angleško brodovje. Učinki obstreljevanja z morja se sicer ne smejo precenjevati, vendar pa pride tu ogenj ladijskih topov tako materijalno kakor tudi moralično vsekakor toliko v poštev, da je b lo nemško prodiranje omogočeno in možno le tamkaj, kamor niso več Jnesli ladijski topovi
Odločilno je, da se vodovje, ki ga je treba tu prekoračiti, ne razteza na Široko in da torej s tem odpade vse to, kar bi sicer za-moglo napadalcu pri prodiranju čez to vodno oviro koristiti in mu služiti kot pomožno sredstvo, to je: vse maskirane akcije, s katerimi bi se izvabilo sovražnika na napačno mesto brega, daleč proč od pravega nameravanega mesta za prehod, ali pa prehoc na kolikor mogoče več točkah, ki bi jih ne bilo mogoče vseh enako krepko braniti. Vse to pride tu v poštev, ker tvori tu takorekoČ vse vodovje obrambno linijo in četudi širo-kost in globokost ovire ni ravno prevelika, je vendar potrebno delovanje pijonirjev. In to delo se mora vršiti med ognjem sovražnika. V tem delu belgijskega obrtžnega o-zemlja čakajo Nemce še hudi boji. Treba se bo krvavo boriti za vsako ped zemlje, za vsako hišo. Toda nič ni bolj izgubonosnega in strahovitega, kakor boji za prehode in kraje, bodisi tudi gozdove, za katere so bore sedaj Nemct in Francozi, daleč proč od tega težavnega bc jišča, namreč v Argonskem lesu.
Bol z angleškim brodoojem.
Neki vojni poročevalec, ki je imel priliko opazovati boj, ki se je vri>il med Nieuportom in VVestendom, poroča iz Luticha: Sipine med VVestendom in Nieuportom služijo Nemcem kot imenitna zaščita. Te morske sipine jih imenitno varujejo pred sovražnimi topovi. Radi topov, ki so postavljeni na sipinah, se zavezniki nikakor ne morejo upreti nemškemu prodiranju s severne strani. Odtod je tudi pojasnjeno, zakaj so posegle v tej bitki vmes tudi angleške vojne ladje s svojimi topovi.
Angleški ladijski topovi so sledili vsakemu g banju nemških čet med Ostendom in VVestendom in to z največjo natančnostjo. Vedno, kakor hitro so Nemci menjali pozicije svojih strojnih pušk in jih peljali preko sipin, so pričele angleške križarke z najhujšim ognjem. Opazoval tem boj iz VVestenda. Učinek angleških topov je bil silen. En dan in eno noč je trajalo strahovito bombardiranje sipin. Ogenj je bil naperjen zlasti na usede med sipinami, tako da je bil tamkaj prehod za nemške čete jako nevaren. V Ostendu me je presenetil silni strah, ki je vladal med ravnokar prispelimi begunci. Mnogo izmed nj;h je pobegnilo v Blankenberghe in še višje proti severu. V Westendu razven nemških čet nisem videl žive duše. Boj divja zlasti med VVestendom in Nieuportom. Pri prvem kraju se nahajata predvsem nemška pehota in mornariške čete. Mornariške čete imajo artiljerijo, ki nese zelo daleč in odgovarja na strele z morja. Zdi se, da je večkrat pogodila, ker sem videl na neki vojni ladji ogenj. Mornariška artiljerija je postav-
Vrgil smo se na mahovje in nestrpno Uena v "sede sipin in sicer tam, kamor ne
čekali, da je preneba'o streljanje. Najbolj »esei° več topovi z vojnih ladij. Težko je razburja živce žvižganje šrapnelov. V njih i b»l0 dognati število in vrsto angleških vojnih je nekaj groznega, uničujočega. Sedaj sem ladii» ker so bi!e v precejšnji daljavi in jih sp. nr I zakaj je tu boj tako težek. So vraž- je bil° videti na obzorju Ie kot male točke, r ka v gostih gozdovih in dobro zakritega, Toda dobil sem vtis. da je obstojalo bro-sploh ni ir.c-Gče videti in zato je treba na dovje iz 12 lad»i> križark in torpedovk. Nem-praski meji v boi h predvsem veliko več pehota je dobila ukaz, da brani nemško vztrajne sti. V gostih gozdovih je prodiranje tin:i° Pred eventualnimi poizkusi zaveznikov, pač jako težavno.	da bi predrli fronto. Obrežje pri Ostende je
- zasedeno od Nemcev, ki bi spravili vse
tamkajšnje otoke na varno, ker je tamkaj zelo nevarno radi min, ki jih sedaj uniču-\ng'eški vojni korespondenti imenujejo boj, JeJO nemški mornarji. Poveljstvo v Ostende ki sc bije cb yserskem prekopom pri Yrper- lažira v hotelu „Litoral". Tu čakajo ljudje
Prav umestno naglaSa praška „Union*, da so taki sklepi ravno pri Nemcih jako čudni Kako so zasmehovali n. pr. Francoze, ko so bojkotirali Nemca Riharda VVagnerja ter demonstrirali proti uprizarjanju njegovih glasbenih dram v pariški operi I In sedaj, trideset let potem, aa| bi isti Nemci začenjali s tem!
Kje naj ta politika v umetnosti začenja in kje naj nefauje? Na vse zadnje bt se lahko odrekli francoskemu Šampanjcu, nikakor pa ne umetniškim delom, aa katerih se je umet nost ljubeče občinstvo naslajalo leta in leta. Ali so radi vojne pesniki Jo umetniki pre nehali biti pesniki in umetniki?! Taki sklepi se ne morejo izvajati, ker je ravno sveta naloga umetnosti, da nas sprovede zopet preko vojne k pobratenju in miru 1
Sedanja grozna vojna se mora seveda iz-vojevati. Toda s koncem te vojne ne nehamo živeti, marveč nastopijo zopet druge — prejšnje gospodarske in kulturne potrebe, ki jim more zadoščati le sodelovanje vsega kulturnega sveta 1 Ob vsej dolžni zvestobi, udanostl in požrtvovalnosti narodov svoji domovini — treba vendar obračati pogled tudi tja črez preko te vojne v bodočnost.
i; HALI OGLASI :
•e reftunajo po 4 sto t. beseda Mastno tl»lu£e bsstd* ss raču-
najo takrat več. — N^jmaajie
: pristojbina siufle 40 stotina. :
iDSko-turfka vojno.
Kfe
se služba poslovodje v gostilni ali trgovini ▼ mestu ali deželi. Naslov pore Ins. odd. Edinosti pod it 1145.	,	1145
flllflUllItfiOf 8 triletnim sinčkom, inteligentna, VUapUUIUN mlada, elegantne zunanjost i. želi poročiti go-poda, ki bi imel ljubezen do ubogega detetJL Resne ponudbe pod „Blago srce*
oddelek Edinosti.
na Ins. 1160
Dflftff odpotovanja proda se mala prodajalna VilbU en doc * 500. Najemnina K 35 s stano-
vanjem Uiica Riaorta št. 6, L nad.
1162
Odda
se lepa meblirana soba, plin, peč. Alleardi št. 439, vrata 8.
Ulica 1161
DfAlfll se P°hištvo za dve sobi in kuhinjske po-rlUUIl trebščine. Na željo se odda tudi stanovanje. Ulica Solitario št. 3, II. n., vr. 12. 1163
llltff Praznik Sv. Justa otvoritvena plesna za-JU lil bava v dvorani „Delavskega konsumnega
društva" pri Sv". Jakobu od 6—11
Dunajsko krojnčnlca
Dcrbn na ssuerc-zapndu.
nu in zapadno od Liila, najbolj krvavo borbo sedanje v jne. V vojnem času se sicer zelo rado optrira s superlativi; že ponovno so bile začn e bitke nazvane kot največje, toda borba v Flandriji spada brezdvomno med najbo'j krute in najnapornejše.
V beju ob ysersfcem prekopu igra ozemlje samo jako veliko vlogo. Zavezniki imajo tamkaj vse ugodnosti obrambe in je zato nemška ofenziva «i!no težavna. Četudi so Nemci ob vserskem prekopu, kakor se pravi, prodrli na več točkah, in si potem z močnimi utrdbami zavarovali hrbet, se nahaja še vedno druga velika ovira za njihovo prodiranje, to je prekop od Furnesa v Ypern in potem od Furnesa v Diink;rchen. Vrh tega je ozemlje med Furnesom in Berguesom na dolgo in široko prerezano od prekopov, ki se jih postavi lahko takoj pod vodo in iz-premeni v močvirje. Nemci so se pod enakimi okoliščinami uspešno bojevali pred Ant-vverpnom. Toda tu so ovire še veliko večje in nasprotne sile močnejše in številuejše V takih krajih spremeni vojna bistveno svoj zna'aj. Kavalerija zamore priti le v najugodnejših slučajih v poštev, artiljerija in vozovi se morajo omejiti na zgrajena pota, ki jih morajo pijonirji napravljati sproti, ker je sovražnik vsa prometna sredstva sproti uničil. Vsaka vodna črta tvori sama naravno oviro, ki se jo lahko še poveča. Res je sicer pisal
svojemu
novcu: „Nič ni bolj nevarno, kakor resno braniti prehod preko kake reke s tem, da se zasede lastno obrežje. Kajti če se sovražniku posreči prehod, nas povsod preseneti, ker nas dobi v zelo razširjeni defenzivr« no-ziciji in nas potem ovira pri zbiranju, še nikdar se ni smatrala nobena reka kot resna ovira, ki bi zamogla prodiranje vojske zabraniti za več kakor par dni. Prehod se zamore zabraniti le s tem, da so močne čete na drugem bregu pripravljene v predmostjih, da prično lahko takoj z ofenzivo, kakor hitro se posreči prehod čez reko." Toda ta brez-brezdvomno že stokrat v vojni zgodovini
po cele ure, da dobe potne liste za Briigge, Biankenberghe ali Ostende, kjer menijo, da bodo bolj varni.
Pogled tla črez preko vojne.
K starim prihajajo novi povodi na sovraštvo med narodi. Saj je umevno, da mej tem, ko grome topovi, ko stoje ljudske vojske druga proti drugi, ne morejo ti narodi biti Ijubeznjivo razpoloženi drug proti drugemu. Man pa ni 2e dovolj tega, kar se faktično dogaja? Ali ni dovolj najstrašnejšega — vojne same? Saj je neizrečeno žalostno, da je vzlic miroljubju naše države moralo priti do te katastrofe, ki uničuje kri in imetje v meri, ki je ne pozna dosedanja zgodovina. Cemu naj bi vlivali še olja v ta ogenj? To razmerje med sedaj vojujo-čimi državami vendar ne sme ostati za vse čase! Nekega dne se vendar zopet sklene mir, ljudje se povrnejo zopet k svojemu mirnemu gospodarskemu in kulturnemu delu ter bodo hoteli mirno živeti temu delu, Id je vendar njihova misija! Kako naj pride zopet do normalnih odnošajev, kako naj se vrši tisto kulturno delo, če bi se delali sedaj sklepi in načrti, ki bi sovraštvu sedanjega vojnega stanja dali domovinsko pravico za vse čase? Uničevali bi že sedaj
tiste mirne odnošaje, po katerih hočemo po-največji mojster v vojni umetnosti, Napoleon- zneje stremiti — ako bi se že sedaj vezali Bonaparte, dne 5. marca 1813. svojemu si- v sovražtvu — po vojni!
In potem: na kako polje naj se prenaša to vojno sovraštvo ? Ali naj se zgolj kulturna vprašanja presojajo s sovražnega vojnega stališča? Ali naj v Parizu in Londonu res sklepajo, da ne bodo več uprizarjali nobene nemške igre ali opere — in narobe v Berlinu in na Dunaju?! In taka gesla se res razglašajo v onih mestih. Taki sklepi so sicer razumljivi v sedanjem času, ali pametni niso. Saj klasiki, pesniki in umetniki ne morejo odgovarjati za sedanje krvave dogodke in njihova dela ne izgubljajo nič na svoji vrednosti: ostajajo kulturna last vsega človeštva vzlic sedanji vojni 1
Prišlo je, česar je svet pričakoval že dalje časa sem: v kolo vojskujočih se držav je tudi vstopila Turčija in sicer takoj z dejanjem, brez napovedi vojne. Turške bojne ladje so napadle rusko črno-morsko brodovje, in kakor poročajo zadnje brzojavke, je prišlo tudi že do obstreljevanja ruskih črnomorskih pristanišč, med njimi celo prvega ruskega vojnega pristanišča, Sevastopola. Ruski glasovi obtožujejo turško brodovje, da je tebinič meninič prekršilo nevtralnost in napadlo rusko brodovje in ruska pristanišča, dočim pa z druge strani turška oficijozna poročila krive Rusijo istega čina. Vprašanje, kdo je prvi storil usodni korak, bo pač težko rešiti in rešitev tega vprašanja samega je tudi pravzaprav popolnoma brezpomembna. Dejstvo je, da je de facto že izbruhnila vojna med Turčijo in Rusijo.
Turčija se je že dalje časa pripravljala na to vojno. S turškega stališča je tudi popolnoma umljivo, da si skuša Turčija v i:em splošnem vojnem zapletu zagotoviti svoj dobiček in to zlasti na račun svoje stoletne sovražnice Rusije. Turčiji se Še niso zacelile rane, ki jih jej je zadala ru-sko-turška vojna, katera je imela za posledico prvo delno osvoboditev balkanskih narodov izpod turškega jarma. Turčija je še plačevala Rusiji vojne stroške izza berolinskega mira, a že je prišla druga balkanska vojna. Podpirane po Rusiji so se dvignile svobodne balkanske države, da napravijo konec turškemu gospostvu na Balkanu. In bil bi tedaj tudi v resnici konec evropske Turčije, da ni nastal razdor med balkanskimi državami. Tako si je Turčija — gotovo proti volji in želji Rusije — vendar še ohranila znaten del svojega balkanskega ozemlja in je še vedno ostala soodločujoča država v balkanskih vprašanjih. Da Turčija ni mogla preboleti nasilne amputacije, ki jo je iz vršil na njej londonski, oziroma buka reški mir, je lahko umljivo, in čakala je e ugodne prilike, da si zopet pridobi vsaj del onega, kar so jej odvzeli. Izbruhnila je sedaj evropska vojna iri Jurčija, ki je prvotno proglasila nevtralnost, je kmalu prišla do prepričanja, da bi znal v tej vojni tudi zanjo dozoreti dolgo in težko pričakovani čas, da se maščuje za vse udarce, ki jih je prejela od Rusije tekom zadnjega polstoletja in tudi morda celo tja nazaj za one, ko je bila še v Evropi neposredna soseda Rusije in Avstrije.
Iz svoje nevtralnosti je vsaj deloma sto pila Turčija že pred šestimi tedni, ko je javno napovedala mobilizacijo vse svoje armade, pgd pretvezo, da mora biti pri pravljena na vse in, če bi bilo treba, tudi z orožjem v roki čuva svojo nevtralnost Turčija je hotela biti pripravljena, da bi je ne pretekli dogodki, kakor so jo pre hiteli ob času zadnje balkanske vojne.
Tekom sedanje vojne je Turčija vedno bolj in bolj začela obračati hrbet trospo-razumu, dasi ravno se je vsaj svoje čase posebno AngHja kazala kot največja prijateljica Turčije in je posebno Francoska v veliki meri zalagala Turčijo s svojim denarjem. Vpliv trosporaziima je vsled posledic balkanske vojne vedno bolj in bolj izginjal v Turčiji, in očitno se je začel kazati vpliv Nemčije. Očitno je Turčija stopila na stran trozveze tedaj, ko je kupila od Nemčije v Carigrad pobegli nemški križarki »Ooeben« in »Breslau«, ki ju je potem uvrstila v svojo mornarico, dočim je istočasno angleška vlada zaplenila dreadnought, ki se je gradil, oziroma je bil 2e dograjen v neki angleški ladjedelnici na račun Turčije. Očitnemu izrazu prijateljstva napram trozvezi je sledil prav tako očiten izraz neprijateljstva napram trosporazumu: Turčija je zaprla Dardanele in jih posejala z minami, da bi se tako zavarovala proti vdoru angleških in francoskih ladij pred Carigrad. Z zapretjem Dardanel je bila občutno prizadeta Rusija, kajti preprečen jej je bil tako dovoz vojnega materijala iz Angleškega in Francoskega, a ravno tako tudi dovoz živil, kar je vse prihajalo preko Dardanel in Črnega morja. In da se popolnoma reši tujega vpliva, je Turčija tudi odpravila kapitulacije, ne da bi bila vprašala za to velesile, najmanj pa države trosporazuma.
Trosporazumne države so protestirale kar najodločneje proti samolastnemu ravnanju Turčije* a ta se ni zmenila za ust-mene proteste veleposlanikov in pismene note v trosporazumu zvezanih držav, kakor se tudi ni zmenila za demonstracije francoskega in angleškega brodovja pred Dardaneiami in ruskega ored vhodom vlL
v Gorici naznanja novo modo: vojne bluze za dame (Kriegsblusen neueste fagon), volnena vojna bluza K 14, svilena vojna bluza K 24-—. Izdeluje dunajska krojačnica PREGRAD & CERNETIĆ, Gorica (Trgovski dom). Obleke, bluze, jopiči itd., najnovejši kroj. — Uzorci na razpolago.
U>d2
Hebiovano som zti^r^ToU
v ulici Commerciale štv. 11, HI. nadat.	4000
Trst, ulica Pieti fitv. 19 priporoča svojo delavnico marmona. Sprejema tudi popravila. Telefon št.
22—53 bis.	11*7
Antonlo Corrodo
na dobro okusno domačo kuhinjo, ta zahaja v GOSTILNO BONVECCHIATTI, ul. Carlo Ghega štev. 17. Eksportno Budjejeviško pivo.	1C63
Kdor da kol

Dr. HORVATI
TRST, CORSO ST. 17 SHđjaflU u KOŽNI In SPOLNE BOLKZNl
šibkost m nukvoznost
Mm BOLEZNI v NOOAM In SKLEPIH. Sprejema od 11 - 1 pop. In S • 7 svnter
Priporoča se gostilna n. D. 6.
Trst, ulica Commerciale štv. 7. - Toči ris izvrstno vipavsko belo, istrsko črno, kakor tudi kraški teran. - Priznano dobra kuhinji. Priporoča se udani A. Žmavc, voditelj.
D* KOPSANC
Specijalist za sifllistiCne In ko2ne bolezni fj
Ima svoj ambulatorlj t |
J; v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17, L j l
< |	— (Palazzo Diana)	■ —- * >
i > Za cerkvijo Sv. An to 2 a novega. + Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. 2enske od 5 do 6 popoldne.
DrfnfOilOI1 naJfrncjše vrste, posebno priporočljiv DllllJtVtl proti aužnim boleznim, se dobi pri
Gabrijelu Eržen, Zapuže. pešta Begunje pri Lescah Kranjsko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne. 2596
Nfl7V1finlfVltl s^avnemu občinstvu, da sem od-IiUmIIUIiJUIII pri prodajo lastnega vina v ulici Vittoria A.essandro štv. 2. Najnižje cene. — Na debelo po dogovoru.	1154
famiM j® odprta v Rocolu št. 682 (zadej novih UMIllUl vojašnic. Se priporoča F. Cink.
1154
KčMrane sofce
vrata 3i. - Cene zmerne.
se oddajo takoj v ulici Commerciele 9, pritličje. -4011
Mežtfcn
dobi mebl rano sobico in malo mesečno plačo pri mali družini za 4 ure dela na dan. Oglasiti se je v ulici Commerciale 9, ITI. n., levo	4012
n«iktsM kuharica, zmožna slovenščine, italjan-IlUUiU ščine in nemščine išče primerne službe v kaki restavraciji ali hotelu. Naslon: Via del Toro štv. 6, II. nadst., vrata 5.	4013
flfffrffl CD v podnajem, zaradi premeščenja veliko UUUU M5 stanovanje v prvem nadstro.ju, v sredini mesta in proda se tudi vse pohištvo. Stanovanje ima 8 sob, sobico in kuhinjo ; dve sobi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 me-bliranih eob je oddanih stalnim najemnikom. Pogodba veljavna še dve leti. Letna najemnina kron 2510. Naslov pove Ins. odd. Edino-ti pod št 401C
Kdor
naroči z odrezkom tega oglasa 10 slik za 3 krone v fotografičnem zavodu v uilci Acouedotto štv. 27, dobi zastonj povečano slio ii
1151
Gospod
s premoženjem, želi znanja z gospodično ali udovo staro do 40 let. Ponudbe s sliko, katera se vrne, pod „LJUBEZEN" na Inseratni oddelek Edinosti.	1152
dobre vrbte 10.000 kilogramov K 880 ■ll|lll (brez vreč), voznica do Trsta znaša K. 16 6<>. Kislo zelje in krastavine pošilja (.o povzetju Ant. Line k, Znojmo.	lifts
ARTURO MODRICKY g
Pmbjilia muriaktiram blaga ii drtbiib predmetu g
Trsi, ulica Batvedert IL 31 u
Novi dohodi perkala, zefirja, batista in pa- « nama, volnenega blaga, pokrivala in odeje, preproge, brisače in prti, perilo na meter in D za rjuhe, srajce, spodnje srajce, nogovice, J| moderci, ovratnice, dežniki, usnj. rokavice, £ čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov. D Ve ikanska izbera. CENE ZMERNE. ®
H
miiuuimiauiiiMiiiiiiHa
Veliko skladišče
šivalnih strojev in koles
LUNI GRAMACCINI
Trst, ulica Barriera vecchia štv. 25
lw dogovoru. = n ca obrok?.
Sprejme se popravljanje šiv. strojev vsakega zlstema. Prodaja Igel, olja in aparatov
Kupuje in prodaja že rabljene iivalne strofe.
Pasterizirano mleKo
dobiva dvakrat na dan na debelo in na drobno Mlekarska zveza v Ljubljani, Podružnica v Trstu. VlaGeppa štev. 6, Telefon 1286. — IZBOREN MED.
Dr. P
Dr. PETSCHNIGO
TRST, UiA S. CATERI31A STEU. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (sDolne) bolezni- ||V?~| in 7—7Va

Kranjsko kislo zslje In brinjguet
prodaja FR. CVEK v Kamniku.
113J-
Motorna
kolesa in biciklje popravlja po naj-zmernejših cenah Tomadesso, Trst
avterkovani melianik, nI. Csprin 2.
1150
|	Zopet se je edjtrl	*
i Zobni nmbulotori]
| Via O. Rossinl 2, vogal ul. Poste
Moderna zobna delavnica. Umetni zobje po K 4*—. Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po K 2. Izdiranje zobov brez vsake bolečine po K 2. - Jamstvo za vsako delo. - URNIK: od 9 do 1 in od 5 do 12. - Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12 opoldne.
>111
ehs>oa l; oa □ c ocj n
i1»
4- GiiiLso mmmm +
| Trst, ulica Oiosue Carducci štev. 23 | H	Telefon štev. 823.	|
Kirurgično orodje, ortopedični aparati,	^
moderci, umetne roke in noge, berglje,	3
klini pasi, elastični pasi in nogovice,	^
elektroterapevtične priprave, aparati za	J inhalacije.
SkladlSče potrebKin za kirur. zdravljenja,	d
Potrebščine iz In neprod>rn. blaga.	S
Kar@l
m a
po visokem c. kr. nameslniSIvu
koncesijonirani zobotehnik
Trs«, uiica Belvedere S«. 4. III. n.
ORDINACIJA od 9 do 1 In od 3 do 4.
In razno moderno blago za možke in ženske obleke
nzptiSji pi rjuffk m* Jmrimski ngtfiljalii
R. Stermecki v Celju 302 štajersko
PiSite po glavni ilostr. cenik £es reč tiaoC stvari, katari M reakemu polije zaatcnj. Pri naročilih is Srbije, Bolgarfje, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati.
^Sln^rlmonEnoTunT
dvokoles .TRIBUNA" Gorica, TrtaSka ul. 23
prej pivovarna OoriupL Zaloga dvokoles, Ji valnih ln kmetijskih strojev, gramofonov, orkestron. Itd.
Wm BATJEL
Gorica, Stolna al. 3—4 Platoje se na obroke. Ceniki franko.
Hermangild Trocca
TRST, unco Barriera veccbia I
Ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci Iz porcelane in biserov, vezanih z medeno Žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploičah za grobne spomenike Itd.
I Pivo tržaška tovorno
brusnih Kamnov, srnlrka m „coruiunim"
G. Pllottl-Trst
Pitam: H?a Pestattri 14. Tel. 15-25
EmSIla Ceregato
Trst Campo S. Glacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo*
trgovino pisarniških m šolskih potreDičto
Prodaja razglednic In Igrač vseh vrs^
Prodololo se tudi molitvenik! i slov. Jeziki
Prodoialnico ar in dragocenosti
G. BUCHER
(tx drug Dr««. Vekjata)
TrstCono št. 35.
Bogati izber zlatanine, srebruine, dragocenosti in žepnih, ur. Kupuje ln menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srsbrnine, zlatanine, kakor tudi Žepne ure.
Bospor. Turčija je mobilizirala in obenem zanetila vstajo kavkaških in kurdskih plemen v ruski Aziji, v Egiptu pa dvignila ljudstvo proti angleški nadvladi. Tako ima Turčija danes pripravljeno svojo armado na treh straneh; v svojih evropskih provincah, v Mali Aziji in tudi tam doli ob Sueškem prekopu, dočim pa njeno bro-dovje križari po Črnem morju in napada rusko brodovje ter obstreljuje ruska pristanišča.
Zadnja poročila iz Carigrada pravijo, da so diplomatske zveze med Rusijo in Turčijo baje že prekinjene, da je carigraj-ski ruski veleposlanik že zahteval svoje potne listine in da prevzame varstvo interesov ruskih podanikov v Turčiji Italija. Vojna je torej — dasiravno ne napoveda-pa — že izbruhnila in med Rusijo in Tur-fcijo vlada vojno stanje.
Turčija razpolaga danes z armado, ki Šteje kakih 400.000 do 500.000 mož. V Evropi Turčija najbrž ne bo imela močnejše armade, ker jej ne preti s suhega nikaka nevarnost. Meji edino Ie na Bolgarsko, od katere se jej ni bati sovražnosti. Zato porine najbrž Turčija glavni del svoje armade proti ruskemu ozemlju v Aziji na eni, na drugi strani pa v Sirijo proti an-gleško-egiptovskim četam. V Evropi bo imela turška armada edino le nalogo, da prepreči morebitne poizkuse izkrcanja francoske in angleške mornarice v bližini Carigrada. Kako se razvijejo ti novi boji, je seveda še prihranjeno bodočnosti, kakor je tudi stvar bodočnosti, kako stališče zavzamejo napram temu novemu pojavu na polju svetovne vojne ostale balkanske države, Romunska, Bolgarska in Grška, ki so gotovo v prvi vrsti interesi-rane na stvareh, ki se vrše v njihovi neposredni bližini.	_
Beda t vzhodni Pruski
(Po »Arbeiter Zeitung«.)
(Cenz.) Vojni poročevalec »Arbeiter Zeitunge« piše: Voditelji čet so tekom te vojne že opetovano pripoznavali z občudovanjem, da armade zmagujejo napore, kakršnjih dosedanja zgodovina ne pozna. Saj so posamezni oddelki v treh dneh in ob neprestanih bojih prehodili že daljave 150 kilometrov. Potem čujemo, da so morali ljudje po cel teden neprestano vzdržati v strelskih rovih. Verujemo to le zato, ker doživljamo.
Pa tudi od otrok in svojcev boriteljev na bojiščih zahteva to silovito borenje mnogokrat nezaslišanih žrtev. Matere z otroci, stariši v visoki starosti, so ostali naenkrat brez hranitelja. Udati so se morali povsem novim razmeram, ki jim otežujejo vsakdanje življenje. Najhuje so pač zadete na otrocih bogate delavske rodbine, ki jim je preživljanje slonelo e-dino le na dohodku glavarja, ki je sedaj odšel na bojišče. Vendar so na sploh od-tegnene direktni bedi: po državnih in občinskih podporah in po prilikah za zaslužek. Vendar pa niso vse žene, vse matere in vsi otroci deležni take skromne sreče. Tam, kjer je vojna izpodrezala državno in občinsko življenje; tam, kjer so morale — kakor v velikem delu Vzhodne Pruske — bežati celo oblasti in se je u-prava zaustavila ter so bili uničeni akti in registrature — tam tudi podpor niso izplačevali. Ali za mnoge celo to ni bilo najhujše. Večja trpljenja in muke je prinesel beg iz domovine, ko je trebalo hkra-tu zapustiti varno streho. In premnogi so morali strahote bega v negotovost večkrat izkusiti, drugi zopet begajo okolo že nad dva meseca. Se sedaj ne vedo — kam? Ne vedo še. kaj prinese bodočnost! Večina so ženske z otroci same na begu. Mož in drugi odrastli moški člani rodbine in gospodarstva so v vojni. Zaostali stari ljudje niso v pomoč, mnogokrat še otežujejo breme in skrb ženi in materi, ki jo zadevlje najhujše! Naletel sem na družine, ki so že trikrat bežale — poslednjikrat že le s tem, kar so imele na sebi. Videl sem in čul matere, ki so v teh tednih izgubile po enega ali dva svojih ljubljencev in ki niso nič vedele o usodi očeta svojih otrok. Te reve so izgubile odporno silo; povsem apatično so se pustile potiskati in goniti. Je drugih, ki sploh ne omenjajo, da so izgubile — vse; ponosne so bile. da se jim mož ali bratje bore na bojišču.
Drugi begunci se boje povratka v domovino. četudi morda ni nobene nevarnosti več. V strahu so vedno in se ga po prestanih grozotah ne morejo iznebiti. Drugi zopet bi se hoteli vrniti, a ne morejo. Snoči sem čul tihe glasove iz nekih lojtrnic, pokritih s plahto. Stale so na planem poleg neke hiše, nekoliko zavarovane sicer, ali dež je vendar padal vanje. Čuti je bilo otroških glasov. Vprašali smo. kaj se je zgodilo, ali je morda treba pomoči . Privzdignili smo plahto. »Dež teče skozi, otroci postajajo nemirni,« je rekla neka ženska. Ze osem dni je na potu sama z dvema otrokoma; mož je vojak. In vendar je bila žena pomirjena. Rešila je vsaj posteljnine, obleke, posode in eno dvokolo in otroka sta jej ostala zdrava. Ali ni mogla še nazaj; vsaj nje vas je razdejana. »Kaj naj počnem tam?« Tolažili smo jo, češ. da je vlada ukrenila odredbe, da omogoči beguncem povratek.
Del žetve ie še v zemlji. Primanjkuje prodja in delavnih moči, da bi spravile le ne pokvarjeni krompir in repo. Vojna uprava pomaga, kolikor je možno, daja konje in deli kruh med begunce. Ali s Šibkimi silami žensk in otrok se more
En aga ti le malo velikega dela, ki je je še
vršiti. Z obdelanjem polja za prihodnjo žetev ni smeti zakasniti, ako ne, pride brezupno razpoloženje, posebno pri kmeticah, ki jim je ekzistenca odvisna od pridelka koščcka njive. Najhule pa tare ve-
čino njih obnemoglost, da se ne morejo povrniti k priljubljenemu in za njihovo zadovoljnost in blaginjo neizogibnemu delu na deželi, v hlevu in v hiši. To muči marsikatero ženo bolj, nego pa materijalna skrb. Poljedelci se fiutijo odtrgane in odgnane od svoje grude m dela, v katerima koreninijo globoko . . .
Pa tudi ženskam v območju bojišča, ki niso pobegnile, za katere ni bilo nevarnosti, ali ki so kljubovale splošnemu strahu pred Rusi, Je težje, nego onim v varnih krajih. Krog po vpoklicu mož, sinov in bratov prizadetih rodbin je v vzhodni Prusiji posebno velik, ker je bila tu takoj začetkom vojne vpoklicana tudi črna vojska. In v večini vasi in mest zamenjuje eno vkvartiranje drugo. To je na sploh prihranjeno rodbinam v notranjosti dežele. Ne da bi tu žene nevoljno nosile to breme, ali nastanjenje vojakov ob obmejnih krajih v omenjenih razmerah je vsikdar breme. In čujem vendar, kako vojaki povsod navdušeno govore o tem. s koliko ljubeznijo jih sprejemajo ravno ubogi ljudje in jih prehranjajo. Svoje zadnje dajejo, a vojaki zopet delijo žnjimi svoj kruh in drugo, kar imajo. Gotovo je tudi izjem, ali te izginjajo v splošni pripravljenosti za pomoč. To je pa gotovo: ženske v vzhodni Prusiji morajo več trpeti, nego njihove sestre v deželi.
Domott vesti.
DANAŠNJI UST ie izšel na Šestih straneh. Jutri, m praznik sv. Jnsta, ne izide niti intraaji niti večerni list V torek izide list kakor navadno ob delavnikih, zjutraj in zvečer.
Osebna vest Na severnem bojišču je bil ranjen rezervni poročnik g. Josip Berce, profesor ljubljanskega liceja. Ranjen je od šrapuela na glavi. Desna roka in noga sta popolnoma otrpli. Ranjenec ne more nič govoriti in ne spoznava nikogar. G Berce je znan tudi v naših slovenskih tržaških krogih kot odločen narodnjak, ki je bil vedno pripravljen z vso odločnostjo braniu svojega naroda čast. Zato še tem bolj želimo, da bi se zdravnikom čim preje posrečilo izlečiti njegovo težko rano in odpraviti njene zle posledice.
Pojasnilo. Z več strani smo že prejeli prošnje za pojasnila v stvari poziva, o pregledu črnovojnikov. Danes naj odgovorimo na tozadevno vprašanje, da tistim črnovoj-nikom, ki so bili potom mobilizacijskega razglasa poklicani pod orožje in so bili kot črnovojniki za adi bolezni odposlani na dopust in pozneje superabitrirani, ni treba hoditi k ponovnemu pregledu.
Poslanca dr. Ravnihar in dr. RybaF sta intervenirala te dni pri ministru notranjih stvari Heinoldu v aferi .Slovenske Matice" in sta mu obenem nacrtala sliko o splošnem političnem položaju na Slovenskem. Minister je z velikim zanimanjem poslušal njiju izvajanja. Obenem sta porabila priliko, da sta se v raznih stvareh zglasilav ministrstvih za pravosodje in deželno brambo.
Seja mestnega odbora. V seji mestnega odbora, ki se je vršila dne 19. oktobra pod predsedstvom župana dr. Valerio, je prišlo do sledečih sklepov: Stavi se ekseku-tivi na razpolago K 1600 za pokritje spodnjega dela potoka ob cesti na razklani hrib. — Mestnemu fizikatu se stavi na razpolago K 1600 za u vedenje racijo-nalne in trajne kontrole brojenske vode. — Z dnem 1. novembra 1914 se uvede navadni in posebni šolski obed ter se v to svrho stavi eksekutivi na razpolago svota 10.000 kron v dodatek svoti, ki je v to svrho na razpolago na podlagi bilance iz 1. 1913. Oskrbovanje navadnega šolskega obeda na šolah v mestu se poveri društvu »Amici deli' Infanzia« pod pogoji, ki jih je društvo samo predlagalo. Oskrbovanje navadnega in posebnega šolskega obeda na šolah v spodnji in zgornji okolici se pa poveri mestnemu magistratu. Glede posebnega šolskega obeda se število dnevnih porcij poviša od 200 na 250.
Danes v Skedenj, kjer priredi tamkajšnji dramatični klub ob 5 popoldne v dvorani »Gospodarskega društva« rodbinsko dramo v 4 dejanjih »Sin-a«. Ta žaloigra je zelo lepa in posebno za današnji dan zelo primerna. Druga leta smo jo šli na vseh svetih dan gledat v »Narodni dom«, letos pa v Skedenj, kjer se vsled nastale krize predstave v »Nar. domu« ne vrše. Kakor vsako leto, tako bo ta igra gotovo tudi letos privabila nase mnogo občinstva, to pa zlasti zato, ker je njen čisti dobiček namenjen brezposelnim slovenskim delavcem, torej v zelo blag namen. Danes torej v Skedenj!
Za brezposelne so darovali: Jakob Per-havc K 20.—, Viktor Schenk K 5.—, Ka-rol Cvenkel K 2.—.
N. D. O. priporoča svojim članom, da se udeleže današnje prireditve dramatičnega kluba v Skednju, ker je njen čisti dobiček namenjen brezposelnemu slovenskemu delavstvu.
Odpust delavstva pri Lloydu bo obstoječo brezposelnostno krizo podvojilo. Mnogo tisoč lloydovih delavcev in uradnikov pride koncem decembra t L ob kruh. Menda nam bo dovoljeno ob tej priliki naglasiti, da nam nikakor ne gre v glavo, kako se more pripraviti toliko ljudstva ob vsako najmanjše za življenje potrebno sredstvo, medtem ko se raznim akcijonarjem omenjenega podjetja, ki imajo letno vsak posameznik morda tudi nad 100.000 in še več dohodkov, niti za trohico ni znižalo njihovega tako o-gromnega »zaslužka«. Ko bi vsak izmed teh gospodov vsaj polovico svojih dohodkov odstopil delavstvu, bi bili s tem že vsi lloydovi delavci oreskrbljeni, Toda
gospodje hočejo — kakor se vidi — tudi v sedanjem času gromaditi denar skupaj. V interesu države je, da se take reči preprečijo. Vlada naj poskrbi, da bo vsakemu državljanu omogočeno človeško življenje, pod nobenimi pogoji pa naj ne dopušča, da bi deset odstotno število državljanov živelo naravnost prenasičeno in potratno življenje, pri tem ko ogromna ljudska masa živi v bed! In strada. Ker morajo v boj vsi državljani brez razlike, naj imajo tudi vsi enake pravice.
Obrtnikom hi trfovcca Trsta in okolice. Odbor »Slovenske obrtne nadaljevalne šole« je sklenil v smislu nasveta c. kr. ministrstva za javna dela, da za enkrat ne prične s poukom — niti v obrtnih niti v trgovskih razredih. Kdaj prične redni pouk, se pravočasno objavi. — Vodstvo »Slov. obrtne nadaljevalne šole«.
Kje je v Skednju nov Talijin hram? — Hitro in veliko razvitje Skednja, ki ga združujeta z mestom kar dve tramvajski progi, je tamkajšnje narodne voditelje privedlo do srečne misli, da si morajo na sre di vasi preskrbeti hram, kjer naj se naš zapuščeni okoličan vzgaja in zabava. — Ozka stezica, ki pelje od onega brojniške-ga studenca, ki so nahaja prav na sredi vasi navzgor, vodi na borjač, zasajen s Širokovejnatim drevjem. — Na sredi tega borjača je na novo sezidana velika prostorna dvorana. Nje ličnost povečava e-lektrična razsvetljava, ki jo napravlja res romantično ob svojem svitu. — In tam se bo danes vršila gledališka predstava ob 5. uri popoldne. Upamo torej, da bo znal vsakdo najti dvorano, Četudi je popolnoma obkoljena od hiš.
Uprizori se pa rodbinska drama v 4 dejanjih »Sin«, ki jo je spisal Engelbert Gangl. Rodbinskih dram imamo malo v literaturi, še manj pa sorazmerno v naši slovenski. Krivo je temu najbrže, da je snov preenoiična, da so dejanja preeno-stavna, vsled česar ni prav lahka stvar pisatelju, izogniti se dolgim dialogom in monologom, ki igralca utrudijo in poslušalca dolgočasijo. — Gangl je znal še precej premagati te težkoče in je znal razne prizore prav živo opisati. V Radovici živi družina Slemenčeva. Oče Anton boleha že dlje časa. Kot zvesti prijatelj ga zdravi dr. J. Trdina, okrožni zdravnik, ki se zaljubi naposled v Slemenčevo hčerko Til-ko. Slemenec pa ima razun Tilke še dva sina in sicer Cirila in Metoda. Kakor v več družinah, tako tudi v Slemenčevi niso vsi otroci pokorni svojemu očetu. Ciril namreč je v mladih letih zapustil dom, o-stavil družino in šel v tujino in sicer pravi, da je to storil, ker mu oče ni privolil zakonske združitve z Marico, hčerjo svojega prijatelja Mateja Slaka. Ravnokar se vrši pojedina, vsled zaročitve dr. Trdine s Tilko, ko se vrne Ciril, izgubljeni sin zopet na svoj dom. Kako se razvije potem igra, vidi vsakdo, ki pride danes v Skedenj. Ta drama se je že uprizorila v Trstu, ali na manjših odrih, kjer ni mogla gotovo prav vspeti . V Skednju pa, kjer je oder prav gledališko pripravljen, z električno razsvetljavo, prostoren in jako lepo opremljen, gotovo vspe kar najbolje.
Za »Božićnico« so nadalje darovali: Linči Knaus 10 K, Roza dr. Gregorinova 6 spodnjih hlač (majic).
Gospa Biček nabrala 23 K 90 vin. Darovali so: I. izkaz: Fani Čebule iz Sežane 2 K, Bekar 2 K, AL Gulj 5 K, Franc Moly 1 K, Zgur 1 K, Lavrenčič 5 K, Ba-bič 2 K, Jakob Sestan 1 K, V. Grebene 2 K, Vladko Maitz 1 K, Schleg 1 K, Zorn 40 vin., Stegu 50 vin. — Milič & Suš-melj (nasledniki M. Aite) 10 volnenih rut, 6 parov volnenih nogovic. — Presrčna hvala in prosimo še.
Nabava kmetijskih semen. „Tržaška kmetijska družba" je sklenila naročiti razna poljska in vrtna semena, ki jih razdeli med svoje člane brezplačno, oziroma po znižani ceni. Nabavijo se semena krmnih rastlin, kakor detelja, lucerna, travne zmesi, krmna pesa in semena raznovrstne zelenjadi. Priglasiti se je do 30. novembra t. I. v družbeni pisarni, ulica Giorgio Galatti Št. 14, II. nadstr., ali pa pri zaupnikih družbe.
Oddaja prašičkov čistega Heševega plemena. „Tržaška kmetijska družba" odda eno svinjo gori navedene pasme tistemu posestniku, članu družbe, ki ima za to vzoren, primeren svinjak. Odda se brezplačno z namenom, da se ta pasma, Id se je pri nas izborno obnesla, še bolj razširi. Pogoj je, da jo obdrži za pleme, dokler bo sposobna. Kdor jo želi imeti, naj se oglasi takoj v družbeni pisarni, kjer dobi natančnejša pojasnila. Drugi prašiči te pasme proti plačilu se dobe pri posestniku Andreju Bole v Ro-janu št 722, kamor se je interesentom naravnost obrniti.
Omejitev porabe živil za Izdelovanje špirita. „Wiener Zeitung" je objavila mini-sterijalno naredbo, ki ouiejuje porabo sadu, ki se rabi za prirejanje kruha, in pa krompirja za izdelovanje špirita. S to naredbo se imajo živila, ki neposredno služijo prebivalstvu za prehranjenje — žito, krompir in rž — kolikor možno odtegniti izdelovanju špirita. Seveda se je moralo tu vpoštevati, da treba v interesu za preživljanje ljudstva istotako potrebne živinoreje ohraniti obrat poljedelskih žgalnic in pa žgalnic droži radi dobavljanja kvasu za izdelovanje kruha. V tekoči obratni perijodi se bo torej izdelovanje špirita iz žita in kromphja dovoljevalo le v tem okvhju. V interesu aprovizacije prebivalstva se bo nadalje s posebnimi navodili nadzorovainim organom in interesentom spedjelno vplivalo na to, da poljedelske žgalnice, Id so doslej predelovale pretežno krompir, kolikor možno preidejo k predelovanju sladkorne pese, kar je brez druzega možno brez škode za poljedelske svrhe. Tudi se bo delalo na to, da se v žgalnicah ne bo porabljal krompir, ki je sposoben za človeško uživanje in pa trpežen. Po odred-
JOSIP SPECHAR, TRST
ulica S. Caterina štv. 7
Bogata bbara blaga za molite oblake zadnjih novosti za Jesensko bi zimsko sezono kakor tudi
zaloga izgotovlienih oblek „Al-r Industria Inglese".
Zaloga srajc, ovratnikov, zapesftnlkov, ovratnic, kakor tudi oblek za dečke.
Postrežba točna.
Cene zmerne.
■
TRST - ulica Nuova štv. 36 38 - TRST
M. AITE nasledniki
Slavnemu občinstva In svojim cenjenim odjemalcem priporočata svoje velikanske ZALOGE VSAKOVRSTNEGA MANU-FAKTURNEGA BLAGA za jesensko in zimsko sezono po nizkih cenah, pod vsako konkurenco. Se priporočata kot Slovenca
O. Milit, F. SušmeU.
- ulica Nuova štv. 36 38 -
O
g z
Odvetnika
naznanjata
preselitev pisarne
v Dunajsko ulico (Via Vienna) štev. 10, I. nadst.
v bližini „Narodnega doma".
NAJBOLJŠE PIVO'
IŠČEJO SE IzvežDanl neoženjeni INSTALATERJI
za telefone in za električno luč.
Ponudbe s plačo je navesti na
Jovod za tehnične in elektrotehnične naprave v Ljubljani", Dunajska cesta 22.
SLOVENCI! Podpirajte RDEČI KRIZ!
Izredne prilike.
Velik dobod ar. verižic, rA zinili! In sreM pri- i veshov. Znižane cene. ■
RAIH0NĐ BIZJAK i
čevlji brez šivanja m žeMjev n
Izvršuje edino le
FRAN CINK V TRSTU
ulica Cecilia štv. 12
Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno. Na zahtevo pride tudi po naročilo izven mesta. Delo solidno. - CENE ZMERMŠ.

offli In dni
za Bnin pemitja ia ftnt. mtenjata
Josip Nficeu
Int. tilca S. OUino 2. (Sv. Iran) TcL 2832
urar
Sa»Trst, tao l. 6ra 4
Francesco Buda, zlatar
Trst, ulica ftoailnata St. 1.
Prodaja srebrnih in koviaaatTh ar, od 4 kron dalje, oh t ni. prstani, vcriiiee iz M ameiikanskega double zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, ku-
_poje in menjaje zlato, srebro in draaoc
Tvrdka BUDA more prodajati po neveijetno nizkih cenah, ker ne izdjga velikanskih srot ca lnksorijozne prostore, razsvetljavo itd. itiL, kar mora končno ras plačevati kapo valeč
Sldfo-Sjfrup. Saruparliiu
oompoi.
čistijo Irvl. Steklenica JC 3 «0 in * 60.
Sidro-Liniment. £sE.
Nadomestilo ta sldro-Paln-Expellsr.
IoMhotajkijoto mailla f* prebl^fonj«, r«um»Ui>n trganj« (o udih. itd. Staklenica K —JO. 140. 2.—
Sidro - ivepleno - mazilo.
Sel« Olajiojoie pri liiaju, solnem teku. itd. Lon&ak K 1.—.
Dobi S« akoro v vaaki apotaki ali pa direktno
lr. 8Mtir«|e*i apoteki „pri zlate«
Pr«|a I, ciiisbethstrasse 5
UMEVNI ZOBMi
PLOMBIRANJE' ZOBOV.
IZEMR&NJE ZQi@¥ : BREZ BOLEČINE :
Dr. J. ČERMAR 0. TDSCHEH
ZOBOZDftAV- MftM KONC ZOBNI NIK	J | TEHNIK
UUCA CASERMA, 13 II. nad.
i
Mili t svoji gostilni I
z Izvrstnim cenim pizenskim pivom
Iz teke delitlike pivovarno v Čeških Budjejevicah.
NaJvtQa slovanska pivovarna.
Zaloga v Trstu: Schmld & Pelosi, via della Crociera.
Pokusite pivo v slovanskem
a .BnlRgn'-trsi
vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Gradežu.
• Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru Itd. itd.
i
bah finančnega ministrstva se odvzame žgalnicam pobuda k širjenju produkcije špirit* iz krompirja preko tiste mere, ki je neizogibno potrebna z ozirom na živinorejo. Pričakovati je tcrej — tako zaključuje naredba — da se v letošnjem obratnem letu tudi v onih krajih, ki niso neposredno zadeti po vojnih dogodkih v žgalnicah ne predela več — kakor v drugih letih — 4 odstotkov ietine na krompirju, Lmpak komaj polovica te kvote.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V
portiofcio bolnišnico v zavodu »Avstro-Amerikane« $o bili včeraj sprejeti: Karel Cbizzoli od 1. stotnije 32. pešpolka, Anton Bonažič od 16. stotnije 87. pešpolka, Viktor Rasman od 9. in Josip Besednjak od 5. stotnjle 97. pešpolka. Alojzij Bergec od 1. stotnile 27. pešpolka in Gabrijel Mag/ar pd 4. stoinije 37. pešpolka. — Iz te pomorne bolnišnice so bili poslani v ono OemSkeg^ telovad. društva »Eintracht«: topnlcar Fran Ilyes, Jernej Gajta od 3. stotnije 61. pešpolka, Ferdinand Fritz od 4 Stotnije 18. pešpolka, Alojzij Vido od 4. stotnije 4. bosansko-hercegovskega pešpolka, Simeon Suszko od 16. stotnije 30. peŠpoika, Alfred Berger od 2. stotnije 31. pešpolka, Hijeronim Strunk od 1. stotnije 61. pešpolka, Nikolaj Hamesz od 13. stotnije 33. pešpolka, Fran Toth od 14. stotnije 37. pešpolka, Josip Matko od 8. stot-lije 30. honvedskega pešpolka, črnovoj-jka Anton Praprotnik in Josip Felfoldi, ,arel Adamič od sanitetnega oddelka št. in Ivan Merkandel od mejnih lovcev. Petdnevno opazovalno dobo so v tej pomožni bolnišnici (»Avstro-Amerikane«) dopolnili: Anton Kosovel, Friderik Mau-rel in Ivan Mayer. — Takoj po prihodu z železnico so bili sprejeti v pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Einrtacht«: Dominik Pelas od 6. stotnije 97. pešpolka, Filip Ebner od 12. stotnije 46. pešpolka, Alojzij Colja, Fran KovaČić in Josip Katz od železniške straže ter Friderik Reiter od 1. stotnije 61. pešpolka. — Iz pomožne bolnišnice v prostorih društva »Austria« so bili pu-Sčeni na dopust Rudolf VVeinhauer, Ivan Tarkas, Ivan Buna, Jaroslav Tesar, Ivan Kopecki in Anton Schwarz.
Samomorilni poskus. 171etna šivilja Li dija Ruan, stanujoča v ulici deli' Industria It. 9, je včeraj zjutraj ob polidevetih skočila z okna v III. nadstropju hiše št. 9 v ulici Sv. Jakoba na hribu. Nesrečnica si je zlomila obe nogi In dobila tudi Še mnogo drugih poskodeb. Zdravnik z rdravniške postaje, ki je bil pozvan k njej, jej je podelil najnujnejšo pomoč in jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico.
Umrli so: Prijavljeni dne 31. m. m. na mestnem fizikatu: Fantin Marija, 8 mesecev, ul. della Torretta št. 3; Suerz Marija, 72 let, trg Barbacan št. 4; Rohbock Terezija, 72 let, u!. G. Carducci št. 38; PiSčanc Sergej. 9 dni, Barkovlje št. 342; Cicutin Maksimiljan, 50 let, ul. Rigutti št. 20. — V mestni bolnišnici dne 28. m. m.: Colla Terezija, 75 let; Birgelj Aleksander, 53 let; Chimese Josip, 57 let; Cok Gabrijela, 5 let in pol; Božič Mihael, 74 let; Noni Jakob, 68 let; Gregorič Uršula, 75 let; Nussdorfer Neža, 75 let.
Zi Mri krti
11 dne 31. oktobra 1914. Potom »Piccola* K 100. Žtvnostenska banka K 144. L. Smo-lars in nečak K 8. G. Stockel in Debarba K 76. — V blagu: Stephi Havaty. Odbor „Rdečega križa" v Moščenicah v Istri. Odbor v Rdečega križa* v Dragi. 0.a Zofija Mdler.
Skupna svota do danes nabranih darov znaša K 313.533.16.
Darovi za Rdeči križ.
Nala uprava je prejela: K 9.— nabranih v gostilni Antona Baudaža na Vrhovlju v Brdah; K 15.— darovala družina Jos. MahniČa v Dekanih; K 10.— daroval Anton 1 a zar v Breginju.
MIZ
ta. Rdeči križ in družine vpoklicanih vojakov, nabranih po Ant. Vremcu na Opčinah, Konkonelu in Banah, glasom odloka C. kr. namestništvenega svetnika v Trstu 2 dne 9. septembra 1914 opr. Št. 873/3 14.
A. Na Opčiaah.
Cink Andrej, {upnik K 25.—; Daneu
Ana K 2.—; Caicich Alberto K 5.—; Mel-king Marija K 1.—; Dolfi Oiuseppino K
1.—;	Morpurgo Oiacomo K 5.—; Rupnik Mario K 5.—; Dobernig Maria K I.—; Lavin Augusta K —.40; Uljan Egon K i-—; Parmessan Angelo K 1.—; Giorguli Ivanka K 3.—; dr. Xydias (na prehodu) K 5.— ; Pollack Umberto K 20.— ; Mas-seck K 10.— ; Popper K 2.— ; Brok Oiu-seppe K 2.—; N. N. K —.20; Sosič Vin-cenc K 1.— ; Kloss Marija K 2.—; Her-wato Andrea K 2.—; Znidaršič Viktor K 10.— ; Sosič Marija K —.50; Sosič Marija K 1.—; Malalan Karol K 20.— ; Malalan Ivanka K 20.—; Gerolimich Federico K 10.— ; Sosič Jakob K 1 —; Gobel K 2.— ; Angelato Nicolo K L—; Modugno Ada, Aldo e Alberto K 3.—; N. N. K L—; Oarzollini Maria K 5.—; Gosta Giacomo K 2.—; Traubner Ignac K 2.—; Levičnik Ernesta K 10.— ; Krastnig Juliana K 6.—; Basiliadis K I.—; Bizjak Alojzija K 2.—; Furlan Katarina K —.40; Verč Anton K h—; Brunner Antonija K 1.—; Wernoi et Strudtol K 2.—; N. N. K 1.—; Orsetich K I.—; Pečnik Jožefa K 1.—; Hrovatin Kan Marija K 1.—; Jachio Catarina K
2.—;	Pincher N. K I.—; Vodušek Marija K 1.—; Malalan Antonija K 1.—; Malalan Jožefa K 1.—; Klučar Marija K 1.—; Ccr-mel Teresa K 1.—; Sosič Prane K —.50; Malalan Marija K L—; Vidau Marija K
j Andrej K 2.—; Somariolo N. K —.—; : Vavpotič Ivan K 5.—; Rauter Alojzija K 1 1.—; Logar (družina) K 10.—; Piščanc (družina) K 5.—; Ciochetti Marija K 10.—; j Skabar Tereza K 1.—; Hrovatin Antonija K 2.— ; Briščik Vida K 1.—; N. N. (vila Daneker) K 1.—; Sosič Marija K 1.—; Sosič Marija K 1.—; Briščik Tereza Kl; Sosič Antonija K I.—; Sosič Marija K
1.—;	Sosič Frančiška K 2.—; Sosič Ivanka K —.60; Podhoia Roberto K 5.—; Maric Arminija K 1.—; Keber (družina) K
2.—;	Gruden (družina) K 2.—; Misar Mihaela K 1.—; Trtnik Ivanka K 1.—; Zorko Pavel K 10.—; Daneu Frančiška K —.40; R. Kugo K 2.— ; Merčevich Giu-seppe Ki.—; Rupnik Ivan K 2.—; Hribar Viljem K 4.—; Stepek Janez K 1-—; Sosič Ivan KI.—; Sosič Anton K 5.—; Lovrenci č Frančišek K 1.—; Daneu Andrej K 5.—; Sosič Anton K 1.—; Goimeau Emi-lia K 2.—; Sosič Jožefa K 1.—; Huso Marija K —.40; Daneu Andrej K 1.—; Vojska Valentin K 1.20; Gregorič (družina) KI.—; Sosič Ivan Andrej K 2.—; Fabčič Anton K 30.—; Rauber Viktorija K 5.—; Sosič Milka Anika K 2.—; Skerlavoj Marija K 1.—; Sosič Viktor K 1 —; Vidan Antonija K I.—; Tossi N. K 5.—; N. N. K 2.—; Vidan Josipina K 2.—; Čebule Antonija K 2.—; Sosič Marija K 1.—; Puric Marija K —.40; Sosič Justina K —.60; Taučer Frančišek K 1.—; Hrovatin Antonija K 1.—; Hrovatin Marija K 1.—; Hrovatin Just K 5.—; Sosič Ivanka K —.60; Markuža Marija K —.40; Mer-zeek Frančiška K 2.—; Kette (družina) K I.—; Clemente Teresija K 1.—; Sosič Marija K 1.—; Sosič Jožefa K 1.—; N. N. 460 K 4.—; Stergar N. K —.20; Vidan Marija K 1.—; Sosič Franc K 1.—; Ra-žem Anton K 10.—; Drašček (družina) K 5.—; Jamšek (družina) K 10.—; Brišček Helena K —.50; Briščik Frančiška K 1; Sosič Amalija K —.40; Turkan Antonija K —.80; Sosič Josip K 1.—; Cuk Marija Ki.—; Franc Fabjan K —.40; Daneu Ivan Marija KI.—; Daneu Jožefa K —.40; Cuk Marija K —.30; Brišček Marjeta K —.30; Taučer Viktor K 2.—; Sosič Terezija R —.20; Hrovatin Jožefa K —.80; Sosič I-vana K 1.—; Sosič Marija K 1.—; Hrovatin Alojzija K 2.—; Frantar (družina) K 10.—; Simonič Karel K 5.—; Sosič Marija K 1.—; Kariž Marija K 1.—; Golnar (družina) K 1.—; Russi Henrik K 2.—; Vremec Josip K 2.—; N. N. K 10—; Posojilnica in hranilnica na Opčinah K 25.—; Brišček Karolina K 1-—; Sosič Anton K K 1.—; Sosič Ivan Marija KI.—; Krava-nja (družina) K 8.—; Karis Fran K 10.—; Giraldi N. K 3.—; Karis Ivana K 2.—; Kosler Mandelek K 10.— ; Plitek K 5.—; Staudacher Josipina K 3.—; Gabrijelčič K 1.—; Gomzij Anton K 1.—; Reichel Arminija K 3.—; Vidau (družina) KI.—; Taučer Tereza K —.60; Sosič (družina) K —.40; Sosič (družina) K —.40; Sosič Jakob K 4.—; Sosič Frančiška K —.10; Taučer Josipina K —.30; Vremec Marge-rita K —.20; Daneu Martin K 2.—; Sosič Marija K 1.— ; Sušigoj Marija K —.40; Vidrih Ivan K 1.—; Hosstein Josipina K 5.—; Grovac (družina) K 2.—; Daneu Jakob KI.—; Skerlavaj Frančišek K 2.—; Daneu Anton KI.—; Hrovatin Ivan Marija K 1.—; Konsumno društvo na Opčinah K 50.—; Daneu Tomaž K 1.—; Em-mer Marija K 1.—; Taučer Ivan K 1.—; Bellen (družina) K 2.—; Streiner (družina) K 2.—; Malalan Ivan Marija K 2.—; Malalan Rudolf K 30.—; N. N. K 1.—; Ooriup Ivan K 30.—; Neckerman (družina) K 2.—; Kalin Matija K 4.—; N. N. K 3.—; Hrovatin Viktor K 4.—; Hrovatin Marija K 3.—; Celhar Ivanka K 1.—; Skerlavaj Antonija K —.60; Sosič Ana K 1.—; Skerlj Josipina K —.20; Sosič Apo-lonija K —.30; Koritnik Amalija K —.40; Skerlavaj Apolonija K —.40; Hrovatin Katarina K 2.—; Guštin (družina) K 1.—; Hrovatin Marija K 1-20; Malalan Mihael K 1.—; Hrovatin Marija K —.60; Skerlavaj Katarina K 1.—; Kapun Marija K 1; Hrovatin Milka K I.—; Sosič Jernej K 1.—; Vremec Ivan Marija K I.—; Vremec Gašper K 2.40; MahniČ Marija K —.60; Furlan Frančiška K —.40; Furlan (družina) K —.40; Daneu Marija K 2.—; Sosič (družina) KI.—; Malalan Ivana K —.30; Sosič (družina) K —80; Sosič (družina) K —.42; Skerlavaj Frančiška K —.40; Petričkovič (družina) K —.40; Sei-fert Anton K —.60; Sosič Katarina K 1.—; Valič (družina) K I.—; CermelJ Polonija K 2.—; Skerlavaj Marija K —.40; Daneu TerezaJC 1.—; Daneu Apoloni ja K —.40; Daneu (družina) K —.60; Mišič Urša K —.60; Taučer Marija K —.60; Gregorič (družina) K L—; Furlan Justina K 1.—; Daneu Marija K 1.—; Rudolf Jožef K 1; Vremec Marija K 1.—; Skerlavaj (družina) K L—; Vremec Janez K 1.—; Vremec Karol K 2.—; Hrovatin Ana K 1.—; Daneu Helena K 1.—; Milič Josipina K 1.—; Vremec Frančišek K 1.—; Taučer Anton KI.—; Malalan Marija K —.40; Sosič Josipina K —.60; Hrovatin Josipina K —.60; Daneu Marija K I.—; Brišček Matilda K 1.80; Petrovčič (družina) K 1.—; Skerlavaj Ivan K 2.—; Kralj Jožef K 1.—; Malalan Peter K 3.—; Bolle (družina) K 5.—; Ferluga Ferdinand K 10.—; Skabar Just K 3.—; Milič Andrej K 1.—;
Vremec Anton K 10.—; mesto Somarive c. kr. finančnega komisarja daroval odbor K 3.—; Sosič Anton K 3.—; Pevsko društvo »Zvon« K 10.—; za razbiti krožnik K —.32. — Skupaj na Opčinah K 798.04.
B. Na Konkonelu.
Blaganja Peter K 2.—; Jerič Marjeta KI.—; Maur Frančiška K —.60; Mikelič Ivanka K —.60; Piščanc Ana in Dora K
2.—;	Ferluga Marija K —.20; Ferluga Anton K —.80; Čebule Matija KI.— ; An-dolšek Ernesta K —.80; Maver Rosalija K 4.—; Ferluga Marija K 1.—; Ferluga Frančiška K —.20; Ferluga Frančiška K 1.—; Ferluga Vincenca K 1.—; Ferluga Josipina K 1.—; Ferluga Marija K 1.—; Ferluga Antonija K I.—; Ferluga Katarina K —.40; Ferluga Angela K 1.—; Stu-bel Antonija K 2.—; Ferluga Anton K 1; Zlobec Antonija K 1.—; Ferluga Gabrijela K —.60; Ferluga Andrej K 1.—; Brišček Marija K 1.—; Ferluga Štefan K 2; Mantovan Josipina K 2.—; Ferluga Gašper K 1.—; Stubel Anton K 2.—; Ferluga Angel KI.—; Ferluga Ivan K 5.—; Ferluga Marija K —.40; Ferluga Ana K —.80; Ferluga Ana KI.—; Ferluga Ana K —.20; Feluga Pavla K —.50; Ferluga Josipina K —.80; Ferluga Josipina K —.40; Ferluga Frančiška KI.—; Ferluga Tereza K K —.40; Ferluga Frančiška K 4.—; Gra-hor Antonija K 2.—; Maver Frančiška K 2.—. — Skupaj K 55.30.
C. V Banah.
Jožef vitez Burgstaller - Bidischini K 20.— ; Girometta K 4.— ; Vidau Jožefa K —.60; Skerlavaj Ivan Marija K —.20; Skerlavaj Anton K —.50; Ban Katarina K 1.60; Ban Antonija K —.40; Ban Antonija K 1.50; Huso Ivanka K —.40; Kreva-tin Just K —.60; Ban Antonija K 1.—; Vidau Jožefa K J.—; Milkovič Ivanka K 1—; Vidau Helena K —.40; Vidau Katarina K 1.—; Vidau Ivan K 5.—; Ban Ferdinand K 5.—; Vidau Lucija K 5.—; Vidau Gabrijela K 1.—; Vidau Kristijan K 1.—; Skerlavaj Martin K 1.—; Skerlavaj Marija KI.—; Huso Kristina KI.—; Huso Katarina K 1.—; Cuk Ivan Marija K 1.—; Sosič Ivanka KI.—; Cuk Urša K —.40; Badašič Antonija K 1.—; Ban Antonija K 1.—; Rauber Marija K —.30; Ban Frančiška K 5.—; Ban Marija K 1; Persinovič Just K 2.—; MiškoviČ Ana K
3.—;	Raubar Katarina K 2.—; Milkovič Josipina K —.60; Sabotič Urša K 1.—; Milkovič Marjeta K —.40; Ban Antonija K 1.—; Malalan Marija K 2.—; Hrovatin Jožef K L—; Malalan Ivan K 1.—; Ban Ivan K 1.—; Persinovič Anton K 1.20; Spehar Ivan K 1.—; N. N. K —.30; Ban Frančiška K 1.—; Vidau Jožefa K —.40. Skupaj v Banah K 84.80.
Oblastveno avtorlzovana delavnica
PATR
se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6.
Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električnih zvoncev in strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne svetilke. Točna izvrSba. - Plačilo na obroke. - Brezplačni proračun?.
■III IHHHIIIITIIKS5 HfflfflMfl III
Velika zaloga
najboljih šiv. strojev „PFAFF" In drugih vrst strojev in dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni.
Josip Dekleva ti
GORICA ulica Municipio št. 1
Odprlo se Je novo
Trst, ulico defll Artisti ito. 1
Na razpolago so časniki in ilustracije vseh vrst. - Za dobre pijače in točno postrežbo jamči
MATEJ STOPAR, lastnik.
Na Opčinah na Konkonelu na Banah
• * • i •
K 798.04 « , K 55.30 . . K 84.80
Skupni znesek ... K 938.14
m IZ M9K.
Iz Avberja smo prejeli: Častiti čitatelj (ali čitateljica) na moj naslov naročene „Edinosti- je najuljudneje naprošen, da prijavi svoj častiti naslov, da mu naročim drug iztis liste, da ne bom sam na tem prikrajšan, posebno sedaj, ko so vsak dan tako zanimivi dogodki. Da bi bil ta tako ku-lantni bralec (bralka) vsaj toliko pošten, da bi recimo čital mojo „Edinost* en teden in potem liste drugih naročnikov hi, da bi lista toliko ne zamazal, bi se ie potrpelo, tako pa Žal —! S spoštovanjem — Maks U k m a r.
Berlitz SckooL Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Cbarles Viellemar, Trst, Corso št. 25, I.
Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer.
ČEŠKO - BUDJEV&KA RESTAVRACIJA (Bosškova uzorna češka gostflna v Trstu) se nahaja alld delle Posle itev. 14, vhod v ulld Oiorgio Oaiatti, zraven ghvne poŠte. Slovenska postrdfta In slovenski jedilni listi.
Delniški kapital In rezervni^ hm hu zakladi K 27.000.000.— ■■ ** M
peta z vsemi bančnimi
50, vloge na tekočem računu po dogovoru. |0 so lete, negiede na določila obstoječega ratocj^ vlagatojj^ra^vedno na razpolago.
Ur
so-
°/o čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
MILJAVAC ANION
zaloga vina na Prošeku flev.131
priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo najizbornejšo istrsko vino domaČega pridelka iz Vrsara (Orsera).
Gena po dogovoru izven vsake konkurence.
Prodaje se od V* hektolitra naprej.
III Ul
1UIH JU'IHTIU PBKKI
TRST, trg Carlo Ooldoni
i
in na ,steViX Jtowrna Goldonl"
S se nahi
ii
tiplo priporoča slovenskema občinstvu obilen oblak.
■Fran Marinšek.
unmm^mm nfl
♦♦♦♦ V dobroznani mesnici
Valerio Demanti
Trst, Piozzo Barriera vecclila 9. Tel. 26-51
I se prodaja vedno prvovrstno ■ goveje, telečje in koštrunovo I jančje In tudi kokošje meso. t
OBRT: Kuhanje govejih Taiap, M^oga «m-•Ih in osoljenih crev ter »Mlinih uaelkoT,
Hitreiba na tfon. - Smerna cen*.
ii lil
illll
I
| JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterlna
Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila
Bza Jopice. — Svilenlna in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega pe-_ rila in na metre, spodnje srajce moderci. ™ Vezenine in drobnarije, preproge, za-
nlzklh c<
vese, trliž po
nmmn
Izjemno
cenah
IIII
IIHBBHIHMI
Velika zaloga
JUcM MM
(Tvrdka ustanovljena leta 1874).
Crst, ulica Rettorf Ste«, l
Priznano najboljša in B najcenejša kuhinja. B
Pristna domaČa in tuja vina.
spni
ian nai
■
jii!
Trgovina na debelo
Pienlce, pienKne moke, rumene In bele koruzove moke. ovsa, debelih In drobnih otrobov (otrobD
koruze, ffliola Itd. Itd.
Rmaere Samuel, Trst,""«av(SSM1
TMon it. 2403. Brzojavi: „Oambel - Trst«'. Telefon it 2403.
Velika zoloso m tovorno pohištvo
21
ANDREJ JUG - TRST ii
-avta S. Luda S.	vi. Fabbri 10.||
!■ »ii. in lepa bmra Hrm. in MvadMga poMfora in Sm «a»rtart|.	Talalon 17-M	Snop k spojim I F=
1
□□□□

JAKA {TOKOVA
Mil li
latrniHL
Trst, Nolino piccolo 19
(tik kavarne „Hiova 9ork")
□□□□
Hijillj
iiijiii i i
ZihH MiUk ii ilunUtil
Selskih talil ii tanrtn.
m l
»MMMMMMtIMMMMMMMM
J [ sprejema od vsakega tudi če ni nd zadruge, ] o in jih obre- M	večje zneske pc ao- < J
staje po # |S 19 govoru.TrpMMMB < otraija čekovne račune % dnevnim obresto> 1
Vlaga se lahko po
tfiTSJTl
mm Mi

i
S. Pranctsco itev. 2. I. nadst.
♦	Posojila	i
♦	daje na ostbni krtdH in na zastav« ♦
^	proti plačilu po dogovoru.
Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 % dopoldne in od 3 do 5 popoldne.
li
i
Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine.
PRIPOROČLJIVE TVRDKE
Brivnice.
mm slavnemu občinstvu hi-SC :::: gijeničr.a BR1VNICA B. HARAŠTA, Via Carducci 9 (prej Ant Šebek). Pranje glave, vsakovrstna lasuljarska dela. Najboljši trž. damski salon. Zmerne cene.
Anton Novak SESJJSS
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM!	2660
Nflihlllllfl in naj'eP*a lasuljarska dela se izvr-llUjJJUlJjti aujejo v frizerskem salonu Andreja KOJIO-a v Trstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se k uj^ejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba- Ogledajte si izložbo, da se prepričate.	1851
Buffet
PF!POrOtII SC cenicnemu ubč:natvu Buffet v
ulici C.heda št. 8. Točijo se pr-
vovrstna vina m pivo.
1804
Cement.
Tovorno cevi in cementnih ploft
ANTON FABBRI. Trst ulica Tor S. Piero 18 blizu rojanskih obokov. Cene zmerne.	2308
Čevljarji.
Čevljornico „Alta Sortoreir 22A
f». — Velika izbera obuvala za grospe in gospodo. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne.
1447
Fotograf!.
Jugoslovani! J^^'^rU*.
10. — Gorica, Gosposka ulica 7.
4444
i>j -potnini so artistične fotografije na If.'il kristalu, porcelanu itd. za priveske, cazroone kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je i.lOVANM PELIZZAKI, urar. Trst, ulica Nuort it. 41 fpalača Salem).
1495
Restavracije.
Restavracijo „Allo Stazione" ££
nim Kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija u* potnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kr«y javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste. Izborno briš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lat st nik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan.	1126
ftlvilje.
i BIMn Trat, Pi^za della Borsa št,3v. 9 A« KlCvU Danska krojače i ca. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroja plesne obleke, obleke za poroka, bluze za gledališče itd. Cene zmerne.
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Trgovine s prekajenim mesom Prodajalno svinjine Prodaja se sveže ln
vsakovrstno prekajeno meso kakor tudi vsakovrstne klobase, sir in salam. Priporoča se za obilen obisk Kari FnSpin.	254
Trgovina s manifakturamL
Marija Jakfeffl priporoča svojo trgovino
manufakturcega blaga in izgotov^jenih ženskih oblek. Sprejem dela po meri.	2232
Voščarne.
Jernej Ropot-Gorico
in med.
ulica Sv. Antona št. 2. Voščene sveče 292
Žganjarne.
Antnn TllVlf c^ina slovenska žganj ama in zalili 1UH I liril ioga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma- v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo.	1152
GJasovirji.
F v* m rnl/fif'ff ul- Tiziano Vecellio 9. Tovarna lltill jUlljIUlI in trgovina glasovitjev in piani-nov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna
popravljat k svojim !
Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji
2224
Gostilne.
ObrtnijsKo društvo v Barkouilah
Stara stika žganjarna v^
\ ia Cavaua 5. Bogat izber likeijev; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. Filijaltca na vogalu Verdijevega trga ne ulice deli'Orologio. — Se priporoča An d rji Antonopulo.	430
) toči izborna vina n postreže s fino ierje%*o pivo. — Prostorna dvorana. Krnjrljiščp. Cene zmerne.	2330 |
l^in^H^N Luigia Pogorelz, Trst, ulica Giulia igUlijUniU 507, se priporoča za obilen obisk.
Pijače prve vrste.	1982
Mafija Bulic
priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici" v Trstu ev. 39, točilnico vina in piva v venuto Cellini štev. 1, gostilno i" v Rojanu. ulica Montorsino - v Barkovljah Bovedo), ulica iša ,>čukaj. Toči se prvovrstno bei<> iri onolo vino iz Om-ša
Različni
naterijt! podrf.ih hić, kakor n. pr. vrata, okna, umivalniki, stopnice itd. ie proda v ulici Piccardi 16.	236
Kleparji
Lozer fonn, klepar
Železnine.
VlIMlfnm železo, stare kovine: Anton Cerneca SlUpUjClH Trst, ulica Olmo it. 14.	1865
do m po; tonah. L i ojim!
a cenjenemu ob-vu svojo delavnico kih izdelkov. Izvr-v delavnici ali iz-ette Fontane štev.
2443
Razni.
MnVffnnM	aaibolj razširjene sred-
fjIlUrUIlU stvo z» uničenja stenic. Prodaja se po vs h mirodilnicah. Zaloga v Trstu; AL Skrinj ar* Via Ferriera 37, L n	2142
Krojači.
ffFftffirniffl IVAN GORUČAK.Ttst, ulica Pas-
RlUJllUIIlU quale Rcvoltella ali Chiadino in nte št. 27. L nad., se priporoča cenj. občinstvu vsakovrstna dela. Solidna po-treiba, velika er najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po lajskem kroju.	7213
Mc
71
Mizarji.
Rudolf Komporo £rst3 ^s^sr^jSss
ob instvu svojo mizarsko delavnico. Iz-▼r-juje vsa v to stroko spadajoča dela in poprav-lj »nja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji puhajJt tudi na dom	2532
■ nlfln Dftm#Mf mizarska delavnica za v sako-
Anion BOnlCCO vrstno delo. Trst ulica S.
Krance««co d' Assiai 2, dvorišče.
2095
Obleke.
Hgltbf| izbera oblek za mo&ke, dečke z prodajo VCIlluI perila. Klobuki in kape v veliki izberi.
Kostimi rs dečke po ceni, da se ni bati konku renče. Cele obleke in hlače za delavce. — Trst, i*an Giacomo štev. 6. nasproti cerkve Sv.
2449
Campo I Jakobi
Papir.
Velika zatoM papirja
po zmernih cenmh na drobno in debelo GASTOSE DOLLIHAR, Via dei Gelei štev. 16 .81 Maran goni". Telefon At. 27-81.
za ovitke, papirnatih vrečic, prodaja tvrtka
Pekarne.
| minJkl d miti priporoča cenj. občinstvu »vojo LcOPvIU nillC pekarno in slaščičarno. V rdela
Lar
na Sv
Narodnega
D^fl lfflfl v naJem se dajo rlUUUJII kasarne, mleka-ne
razne gostilne, in drugt obrtni obrati. L še, vile itd. Pojasnila daje Koiaršič, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41
Čistilo za Čevlje
parkete in kovine. —
___________G azzoli & Comp. Via
Carpison 2. Telefon 13-09. Odlikovana tržaška tovarna.	2114
Rojner tona
Trst, ulica Solitario št. 14 priporoča cenj. občinstvu svojo novo tovarno vsakovrstnih čopičev, krtač metel (iz žime in navadne). Prodaja na drobno in debelo. Cene zmerne.	2523
Podpvraite ftiSko st. Cirila in MetoMilaf
Veliko skladltte klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna iepnih robcev, moSkih nogovic itd.
K. Cvenkel Trst corso 28
Cene zmerne. - Postrežba teine.
Narodna trgovina. — Narodna trgovina.
^ IuiV}H HHIIIIHUIIiIIIUI
FILIP IVANISEVlC
Zalosa dalmatinskega vino
ia pridelka Iz Jesenic w! 6nttu 17, tel. 1405. Pred«« drobno In no debelo. -GostHne
lastni Dlica
faldlrlvo
K3I1RZI0 P0T0CMK3
Trsi, "I. Riborgo 28, vogal ul. Becdierie.
Velika Izbera moških in deSklh oblek. Črni In modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce.
" obleke. Sprejemalo se mroflla po nierl
Vekoslav Švagel - Trst m. oiuiu «
priporoča slavnemu občinstvu svojo dobro znano
trgovino tostvln in kolonijalneaa blaga
Ta trgovina — dobro poznana Slovencem v Trstu, v okolici in na deželi Se pod vodstvom g. Jakoba Bambiča — postreže enako dobro slavnemu občinstvu z bla-gom prve rnti po zmernih cenah. - ZALOGA OTROBOV, KORUZE in MOKE.
MftiitatohifeMi. - Priprt Misnj! pni in An tatm jntfin v sfid Farvets Itiv. ti.
HENRIK PREUIR
Trsi, ulica S. Lazzaro 20.
Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja.
Praktični in koristni darovi
za vsako
Frateili Rauber
Trst, ul. Carducci 14 (ex Torrente)
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
&ofr@bi€fn za sedlarje,
SL0UEHC1, SL0PAH1!
Spominjajte se ob vsaki prilibi naše Ciril-He-todoue družne!
fidria", uL Huova 13 In iMfflua-Plozzo Glusepploo itev. 7, v katertt Mf mu vin pm vrste.
Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena ia na obrtni rastavi v Trstu odlikovana
tovarna sodov
XM (ftillV/UU	UUV1V UUIU	^V	. _ '	1
bojim konkurentov. — Na deželo poSlJam c«nikcy
Fran Abram
Trst, ul. S. Francesce 44
rllHBill BIBBBHDI IliHHrtlHHB
To<na ure prodaja 1
Emlllo Mttller i
uglednejSa in n^kl^ I ia Dfointfthiiu nr v i
pTOu-,--- -
Trstu, ulica S. Aoturi« 6 (vogal ulice S. Nteo!6)
Velika izbera
verižic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih ur vsake vrste 1.
Ustanovljen«
I
asklh ur B . t d. J
I. 1U9. I ■i ■ ■
Kari in Veronika Tuschak
grande štv. 4, priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno „Alla bella Trieste". Domača kuhinja, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo, svetlo in črno. Postrežba točna.	2370
limHIIHHHMBlimBlIBSB« ■ ■	■ a ■ mJ-i» ■ ■	----------
I CkAliaP kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico za m	nlkeliranje, posrebrnenje, bakranie i. t. d. i. t. d. "
Trst, Via	Donizdti St. 5. - fežafon št. 126, Rom. IV.
Popravlja priprave za toćeaje piva, motoije na gas in benzin, scsaijke, šivalne stroje,, motocikle, bicikle in izvrSuje druga, dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za električno vetljavo, električne motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehnično. - Zaloga žarnic, stekel za gas in elektrike in drugih vsakovrstnih predmetov.
Lrnzsvi elekti
sana
isaur^sa:* ae
rrrr-JT r 3 srr
j
:0i
■B
MoiisKa zolosc pohištva In lapeearil
Paolo Gastivirth, Trst
nlfco SiodIM it 6 min SledaUKa Fenlce).
UMI osoden vir n nakupovanje bodisi slede cen tnd tadnustL Kolosalni izbor. - Telef. 22-85
^ Air Mero Si Gorama ^
FR. OLLANDT, TRST
Via del Ponterouo itev. S.
Specljelna tvrdka za gumijeve predmete obveze In potrebščine za po-trežbo bolnikom.
Nepremotljivi dežni nlnšči. — GALOiE. „TOPOV", ncitiolji amerikanski podpatnik.
ivmm Mri©
Trst, Piana S. Giovami t
tj*. 1	a kuhinjakfh in kletarHkin pvtreb«,
sčin od lesa in pktonin, Skaf
vron% Gabrov in kad, sodčekov, lopsA refiet, »it ln
jerbaaev in metrW druaih v to stroko
bsakovrstnih košev, ierbaaev in i v to 5tro*o jo^ih predmetov.
ter mnogo
spa<
za vino.
GUDcrjoaa
(NOVA KAVARNA)
Trst, Ptozzn Bnrrisra-Settcioniane
Prva udobnost. Bogata izbsra časnikov. Prvovrstne pijače. Kladila vseh vrst. RHfcrdi Sei/art, TELEFON 15-fiI. Poleg kavarni se nahaja ttidi Izvrsten SIHTBTf kjer sa prodsjajo mizla
dila, vino žn Dn)Wjig*D prro. Sprejama se naroČila na dom. PHpOiofta se udani
Pranje Abram« laataik.
illiocEaoD

JADRANSKA BANKA
IžIIIlSS
Trst« Via
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje^ rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srećke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje In blago
Cassa dl Risparmio itev. 5 (Lastno
v jai ITS.
SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
VLOGE SA KNJIŽICE
4
od dam vlom do dneva vzdiga. Rentni davek plafinj« banka ia
VLOG In tiro-računa po oru.
dpgOT
iTLUALKE:
DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna
AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERUE.
: otf • do ia1/. pop. in od a1/« do 5 pop.
poslopje)
ESKOMPTUJE : srećke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITl
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
ESKOMPT MENIC
JOSIP AZMAI11I270 ^
poroča svojo pekarno.
IffIMtl fntlf Tr*t. ulica Pasqiude Revoltella
nUiul ilUlIl H. 62 priporoča cenj. občinstvu svojo pekarno in sladčiiarno. v kateri se dobi večkrat na dan svef kruh in »ladčice. Vino in likeiji v steklenicah.	22^6
Novo pekarno
Trst. Sv. M. M. Zgoi fineiia moka,
uljudno priporoča slavnemu občinstvu Andref Novak . M. zgornja 33, hi6a Kredevlč. — a. — Sprejemi
Naj-
jenu pecivo.
Dve
PoMStva
postelji vzmeti, nove 2imnice K 88.— Po-Dolna sralna soba z žimninami K 290.— V. eria 12, I	2318
IEeMfilrrtfilf Trst, ulica Farneto it. 41, pri-riUnilUVIv poroča veliko zalogo in delav-
nico modernih spalnih sob in drugega pohiatva. — 13. mizarska dela točno m solidno. 2175
Izv
aika posojilnica in hranilnica
Ul BiiBUiiii ni m iiHgsaa^an r««litrovini zadruga z »mtjenin pereitvoa ||
TRST, Plana dolla Casarma 2? I. na4
(v lastni palail) vhod p« glavnih ilepnffuk
POSOJILA DAJE
na vki^lftbo 6 »/§•/# aa menice po P/% aa sestave in aaMrtiseege sa<
HRANILNE VLOGE
aa vsekeaa, te tudi al ud in jik obrestuje po
Vede stalna vloge Ia vloge na tek. račun po
hm dmk pliNi xm< ua - Vltn m !ibko po eno kroao.
■Ača NAMALNIKB (HRANTLNB PUSICE).
Sogovorn.
ODDAM DO-
Pofitno-hranilnifiui račun 16 004.	TEUCfOH K M).
hM varnaatno callco (calb d»po«ils) ca skraasbe mlini nih listin, dokumentov in rasnih dragih vrednot, pepoistMI proti vloma ln potaru, urejeno po n»jaov«^lMs na-ter jo oddaj* strankam v najem po nizkih cenah. Stanja vi o« nad II mNIJonev krem
ure> od 9 do It Asoldn« Ia e« 3 do 9 posolda«. - lip U Saj« i> _v»»>t dfl«\ ntft oh uradnih ur«b.
čina
Ura d u c
Vsled nastalih razmer sem
stanu prodajati v „tRNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotlnk XU litra. ISTRSKO vino po 24 st Ve i- - PRISTNI TERAN po 32 st. Ve I-
RESTAVRACIJA UlKM (Piana M IDR
Prodajalne jestvin.
Kat. vd. nule] Trgovina jestvin in kolonjal
krir.
eta: pristno Čajno maslo e in ilirske testenine- — Za ob-priporoča vdani Ivan Bidovec.
500
Houa trgovina kolonllal ln jestvin
TK^T Pi^zza Caserma St 5. Bogata izber kave,
tudi
liti
JRAJfJ«
/.a obiten MILLONF
>isk se priporoča lastnik 2 88
I
5 a i
CENTRALA
v PRAGI
Ustanovllena L 18C9
M podružnic
17 ekspozltar
Delalika giav^ea
K SO,000.000
Reservnl ln varnostni zaklad t
K 29,000.900
IHBBHHlganESHi
Živnostenska bankapodruinlc* v Trstu
ORADEŽ otvorjMa v poletja ekspoziture redno poslovanje OPATIJA
Izvriula vsa ban<ne In menJalnitne posle.
Borzna naročila.
TELEFON« 2197»ion.
TELEFON: 2157 — 1078.

VLOGE
NA KfliJiUS
Rtetoi daTskpla^jt buJra
iz iTpjtgn.

9 J a s n.. i- >■' - J •
s^ e o