štev. 15 cena 15 din Ptuj 17 aprila 1959 letnik XII OD 40-letnici KPJ Ob 20. aprilu — državnem prazni v ponatisu članek zveznega posla bU objavljen v št. 3/59 »Naša Pred 40 leti je bila ustanovljena KPJ, revolucionarna delavska or- ga«izacija, ki je odigrala v živ- ljenju naših narodov pravo zgodo- vinsko vlogo. Danes oživljamo spomin na teh 40 let naporov in trpljenja, pa tudi na zgodovinske uspehe in zmage. Vse naše življe- nje se je preobrazilo, še bolj pa so se nam odprle perspektive za lepše in srečnejše življenje na- ših otrok. Po zaslugi našega revo- lucici-srnega delavskega gibanja smo se uvrstili med prve narode na svetu, ki se borijo za mir, za bratstvo med narodi in za socia- lizem. Ugled Jugoslavije je pora- sel tako visoko, da se rianes njeno ime s spoštovanjem izgovarja po vsem svetu in da poznajo in lju- bijo našo domovino zaradi njenih žrtev, naporov in zaradi njene iskrene socialistične politiko sto- tine milijonov delovnih ljudi. Vsi naši državljani, prav poseb- no še naše žene, matere in sestre se "zavedajo, s kolikšnim trplje- njem in mukami je prlborjeno vse, na kar smo laWio danes upra- vičeno ponosni. Zato je praznova- nje ustanovitve Komunistične par- tije, ki je zdniževala, organizirala in vodila do današr>jih dni vse naše boje, hkrati izraz naše glo- boke pietete do vseh, ki so dali življenje za našo lepšo bodočnost. Naša Partija se je rodila iz trp- ljenja prve svetovne vojne. Hkrati je dete Oktobrske revolucije, ki, je tudi bila protest in vstaja trpinčenega ljudstva, ki ni hotelo več dalje prenašati fizičnih in moralnih muk zaradi nesmisel- nega klanja za interese imperia- listične gospode. Čeprav je bila pot, po kateri so hodili naši narodi, tmjeva in do- besedno posuta z žrtvami, n.am je danes vsem jasno, da je bila ta pot edino pravilna. Bili so tri velike zgodovinske odločitve, ki jih je terjala zgodovina od našega delavskega gibanja. Će se ne bi vsakokrat pravilno odločili, bi bila veriga trpljenja še daljša in naša pot v socializem še bolj mučna. Ustanovni kongres KPJ je postavil temelje zares revolucionarni or- ganizaciji delavskega razreda, ki ni samo sprejela vseh dotedanjih izkušenj iz teorije in prakse med- narodnega delavskega gibanja, ampak jih je vedela tudi prilago- diti našim rezmeram in obogatiti. Da ni bilo brezkompromisnega boja proti vsaki vrsti izkoriščanja, zatiranja in poniževanja delovne- ga človeka, da nismo imeli lastnih izkušenj, zbranih v tem boju, bi ku. za 40 tetnico KPJ. objavljamo nca tov. dr. Jožeta Potrča, ki je žena« kot uvodnik. tudi nikdar ne mogli zmagati ▼ narodnoosvobodilni vojni. Še na- prej bi ostali plen raznih imperia- lizmov, ki bi nas hoteli izkoriščati za svoje dobičkarske koristi rn nas, če bi jim tako kazalo, po- gnati še enkrat v kako klavnico. Prve dve leti zgodovine naše Par- tije pričata, da so bile ljudske množice revolucionarne, priprav- ljene na boj za uničenje kapita- lističnega sistema, da pa so bile zavedne sile, zbrane v komaj ustanovljeni Partiji, ideološko pre- slabotne. Pokazalo se je, da je še bila nujna trda, često krvava šola v borbi z diktaturo bur- žoazije, da se je v dveh deset- letjih izoblikovala Partija, ki je bila sposobna voditi množice tudi v najtežje boje in ki je uživala zato potreben ugled. Zato se je tudi leta 1841 pravilno opredelila, ker je bila za to vsestransko usposobljena. Bistvena značilnost naše na- rodno osvobodilne vojne in revo- lucije je, da je v njej sodelovala ogromna večma ljudstva, delavci, kmetje in inteligenca, tudi žene in celo otroci. Ideje nacionalne in socialne osvoboditve, bratstva m enotnosti naših narodov, in naj- lepše humanistične ideje socia- lizma so navdihovale naše ljudi, da so zmogli prenašati nadčlo- veške napore in da so bili pri- pravljeni tudi na najtežje žrtve. Revolucija, ki je vsa zrasla iz domačih ljudskih sil, je preoMi- kovab zavest vsega ljudstva in utnAia trajno in n«razrušljrvo ZMBB» Qudstva s Partijo in nje- nim vodstvom. S to globoko m pristno enotnostjo je mogla naša Partija 1948. leta odbiti napad staHnskega hegemoniana in sto- piti na pot boja za enakopravne, zares socialistične odnose med socialističnimi državami in med vsemi narodi nasploh. S tem bojem je bil hkrati mo- gočno pospešen notranji razvoj socialistične demokracije. Delav- sko in družbeno samoupravljanje je ustvarilo temelj za novo, še hitrejše preoblikovanje človeka, tako da je postal poleg življenj- skega standarda neposredni zares naših naporov uresničenje zares socialističnih, tovariških družbe- nih odnosov. Čeprav smo — zara- di razmeroma težke podedovane zaostalosti — še daleč od ideal- nih oblik socializma, namreč od tistih z velikim družbenim boga- stvom in z visoko kulturo, postaja vendar naš socializem zaradi na- ših odnosov do drugih narodov in zaradi vedno lepših odnosov pri nas samih zelo simpatičen drugim narodom. Takšni, zares zgodovinski uspehi naše KPJ oziroma Zveze komuni- stov Jugoslavije in vsega našega ljudstva smo omogočili, da smo vse svoje družbene pridobitve, svoje poglede na lastni razvoj in na svetovni proces socialistične preobrazbe ter nak>ge, ki so pred nami, zlM^li in zapisali v nov pro- gram. Ta program je plod 40-let- nega boja za nov družbeni red, v njem so utelešeni vsi napori, ÏTtve in misli naših najboljših ljudi, zalo je ves prečet s socia- lističnim humaniznrwm. Ta pro- gram bo odpiral oči vsem našim delovnim ljudem, škil obzorja naši mladini in jo navduševal za najlepša prizadevanja današnje dobe. Naš program je torej vrhu- nec naših dosedanjih dosežkov in mogočna izpodbuda za prebujanje vedno novih ustvarjalnih sil. Naš program je prvi program na sve- tu, ki iskreno postavlja za naj- višji cilj socializma osebno sreče človeka. Katera mati bi n»ogla ostati ravnodušna ob tako reali- stičnem boju za mir med narodi na enakopravni podlagi? Saj brez mira med narodi ne more biti trajne sreče ne za nas ne za naše otroke. Naš program se zavzema za to, da zrastejo iz naših druž- benih in političnih odnosov nove humanistične kvalitete v odnosih med Ijtidmi. Program mobilizira delavske kolektive, zadruge, ko- mune, šole, družbene organizacije kakor družine, da povsod raz- vijamo odnose iskrenosti, zaupa- ¡ nja, človekoljubja, razumevanja, 'i strpnosti, medsebojnega sodelo- | vanj a in pomoči, z eno besedo, človeške simpatije in tovarištvo meč ljudmi. Sleherna žena in mati, ki morda nima ne časa ne smisla za vsa politična vprašanja in akcije, bo našla v našem pro- gramu kakor seveda tudi v na- šem vsakodnevnem življenju obi- lo izpodbud, da vključi svoje sile v najrazličnejše oblike skupnega boja za lepše življenje svojih otrok. Zato bo proslava 40-letnice ustanovitve KPJ zares v s e 1 j u d- s k i praznik dela in boja za lepšo bodočnost. Ptuj^i železničarji so tudi letos, 15. aprla. praznwaV svoj praz- ntic s slîovesftosîtjo pred kom padlih. ZakljuCTva slovesnost bo v soboto, 18. t. m., v Železni carskem domu. Ameriški komentator Lippmann je že pred leti vprašal, kaj bodo storili na svetu, ko se bodo za- čeli stari politiki umikati. Sedaj je nastopilo to obdobje. Adenauer je sporočil, da bo kandidiral za pred- sednika republike, ameriški zuna- nji minister Dulles pa je resno bo- lan. Na njuna mesta bodo prišli mlajši ljudje drugačnimi nazori, kar bo lahko pozitivno ali pa ne- gativno vplivalo na razvoj dogod- kov. Adenauerjev odstop tolmačijo na različne načine. Eni menijo, da bi Adenauer rad postal to, kar je po- stal general de Gaulle v Franciji, kjer je združil vso oblast v eni roki. Drugi zatrjujejo, da se je Adenauer poskušal v zadnjem tre- nutku častno umakniti, da s svo- jo nesprejemljivo in nesprejemlji- vo politiko ne bi dosegel popolne- ga poloma. Pri reševanju nemškega vpraša- nja je Adenauerjev umik uspeh za tiste, ki iščejo prožnejšo pot pr) iskanju stikov z Vzhodom. Nem- čija je seveda še vedno osrednji problem, čeprav se vse odvija v diplomatskih krogih. Na Zahodu iščejo skupno stališče. V zwezi s tem je pred dnevi začela delo de- lovna skupina štirih zahodnih dr- žav, pred nedavnim pa je tudi francoski premier Debrè v Londo- nu vodil razgovore z britanskimi kolegi o tem problemu. Iz množice sestankov in pred- logov dobiva Zahod svoje enotno stališče, ki se v mnogem pribli- žuje ameriškemu načrtu o etap- nem združevanju obeh Nemci j. Ce- lo Macmillan, ki je veljal za naj- prožnejšega politika, se je počasi začel nagibati na ameriško stran, ker so zaradi obolelosti Dullesa bolj tihi. Vzporedno z nemškim proble- mom postajajo iz dneva v dan bolj zanimivi dogodki na Srednjem in Bližnjem vzhodu ter v severni Afriki. V Alžiru zopet vre in to na strani kolonov, ki se nikakor ne strinjajo z de Gaullovo politiko čakanja in oklevanja. Kaže, da bi general rad našel tako rešitev za Alžir, ki bi bila sprejemljiva za strpne kolone in za oportunistične kroge med Alžirci. Še vedno ra- čunajo na to, da se bo v alžirski fronti našli ljudje, ki bi bili pri- pravljeni na neko sodelovanje s Francijo preko avtonomnih pravic ali podolxio. ZAR je v gonji proti Iraku in Kéisemu šla tako daleč, da se po- služuje najbolj nemogočih in celo smešnih trditev. V eni zadnjih od- daj so trdih, da je iraška komu- nistična partija prepredena z bri- tanskimi agenti in da dela za in- terese zahodnega kapitalističnega sveta. Taka trditev je otročja, ker vsakdo ve, da se je po revoluciji v Iraku vrnilo iz Sovjetske zveze okoli tisoč komunističnih emigran- tov, ki bodo delali za interese ne- koga drugega, ne pa za Britance. Ta trditev ima osnovo samo v tem, da so gledišča o enotnosti arab- skega sveta med iraškimi komuni- sti in britanskimi predstavniki precej podobna, namreč da zavra- čajo združitev z 21AR Kljub vsem obrobnim dogodkom pa je svetovna javnost usmerjena na Nemčijo. Nestrpno pričakuje- jo sestanek zunanjih ministrov, ki se bo začel 11. maja v Ženevi. ŠTAFETA MLADOSTI LETOS ŽE 21. APRILA štafeta mladosti bo letos že 21. aprila in bo šAa v smeri Žerovinci—Pavlovcf—Ormož—Gonšnica — Ptuj — Kidričevo — Lovrenc—Cirkovce—Pragersko—Slovenska Bistrica. Zcaven te bo še preko 130 km lokalnih prog. Prihod štafete v Ptuj bo ob N.IO. i 4. kongres Zveze siniiiifatov Jugoslavije v Beogradu v Beogradu se bo v četrtek, 23. aprila t. L, v veliki dvorani Doma sindikatov začel 4. kongres Zeveze sindikatov Jugoslavije, ka- teremu bo prisostvovalo tisoč dve- sto izvoljenih delegatov iz vseh krajev Jugoslavije in številne sin- dikalne delegacije iz evropskih, afriških in azijsfeih dežel. Delavce ptujske občine bosta za- stopala na kongresu izvo'jena de- legata: predsednik občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj Jože Šegula in predsednik .sindikalne podružni- ce kmst. gospodarstva »Ptujsko polje« Anton Potočnik. V Beogradu so v teku obsežne priprave Za sprejem delegatov in tujih sindikalnih delegacij. Poro- čilo o delu Zveze sindikatov Ju- goslavije, ki osvetljuje vsa pod- ročja sindikalne dejavnosti v ob- dobju med tretjim in četrtim kon- gresom, delegati že proučujejo, prav tako pa referat o naslednjih nalogah Zveze, ki ga bo poda predsednik Centralnega sveta ZSJ Soetozar Vukmanovič. Delo kon- gresa se bo odvijalo v treh komi- sijah: v komisiji za organizacij- sko-politično graditev .sindikatov, J komisiji za vprašanja standarda in v komisiji za izobraževanje de- lavcev. V prvi komisiji bo referi- rai Ivan Božičevič, v drugi Mika Špiljak in v tretji Mišo Pavičevič. Za četrti kongres Zveze sindi- katov Jugoslavije, vlada veliko za- nimanie med delavci Judoslavije prav tako pa v dslavsken^ gibanju raznih držav v Ev- ropi, Afriki in Aziji, kar je re- zultat ugleda, ki ga uživata v tu- iini nasa dežela in njena Zveza sindikatov. Obcwskt sindikalni svet priprav- lja za dan začetka kongresa kon- gresno zborovanje, ki bo v veliki dvorani občinskega ljudskega od- oora ob sedmi uri zvečer. Na zbo- rovanju bodo govorih starejši de- lavci, ki so sodelovali v stavkah v stari Jugoslaviji in drugi. Z zbo- rovanja bodo poslali pozdravno pi- smo kongresu Zveze sind katoo Jugoslavije. FB Sindikalne organizsGije pred i. majem Po sklepu zadnje seje predsed- stva občinskega sindikalnega sve- ta bodo pripravile sindikalne or- ganizacije v času od 20. aprila do 10. maja v vseh kolektivih sve- čane proslave 40-letnice KPJ. V pripravah bodo sodelovale tudt osnovne organizacije ZKJ. Ob tej priložnosti bi naj sindikalne orga- nizacije predlagale najzaslužnejše delavce za sprejem v ZKJ. S tem bi dah primerno priznanje delav- cem, ki vlagajo vse svoje sils za zgradite^j lepšega in srečnejšega življenja. Sindikalne organizacije se bodo kolektivno udeležile veli- kega zborovanja v soboto. 18. apri- ■a. na trgu MDB v Ptuju, ki bo vrirejeno glede na 40-letnico KPJ, prav tako pa svečane r-'^ Hmiif v Titovem domu 27. aprila. Letošnje iiraznovanje 1. maju Posebno pozornost bi naj posve- tili letos ргмлк^апји letošnjega praznika delovnega ljudstva — prvega maja. V dneh okrog 1. ma- ja bodo tri delavska zborovanja: v Ptuju, v Kidričevem in v Maj- šperku. 30. aprila popoldne bo slavnostna seja občinskega sindi- kalnega sveta, po seji pa na Trgu MDB veliko delavsko zborovanje. Sindikalne organizacije bodo pri- hajale na Trg z zastavami in tran- sparenti, ker bi letošnje razpolo- ženje ob prvem maju naj zajelo slehernega delavca in prebivalca v občini Komisija za preučevanj« in potrjevanje tarifnih pravilnikov Predsedstvo občinskega sindi- kalnega sveta je na isti seji ime- novalo sedem člansko komisijo r¿ proučevanje in potrjevanje tarif- nih pravilnikov. Predsednik komi- sije je član predsedstva Anton Potočnik. Po sklepu predsedstva se bo komisija takoj sestala, prav tako pa bi se naj tako.1 sestal? ko- misija za potrjevanje tarifnih pra- vilnikov pri ObLO in pa strokovna komisija, ki bi naj skupno pro- učili vsa vprašanja okrog izdela- ve tarifnih pravilnikov ter nudila pomoč tam, kjer je ta potrebna. Po sklepu predsedstva bo v bo- doče poslovala na občinskem sin- dikalnem svetu strokovno-pohtič- na posvetovalnica, v kateri bodo delovni ko'ekriv' lahko dobili kon- kretne strokovne in politične na- potke v zvezi z izdelavo in spre- jemanjem novih tarifnih pravilni- kov. Nadaljevanje s 5. strani Z zasedoitja Zvezne Ijtidske skupščine skega podroila spre eti Prejšnji ponedeljek se je sestala zvezna ljudska skupščina k svojemu letošnjemu prvemu zasedanju. Na dnevnem redu je bila med drugim razprava o novih zakonih s stanovanj- skega področja, katerih osnutke je г^тИоМ^ Lidija Šentjurc. Osnutki zakonov so ШМ na sejah v torek, 14. aprila 1959, sprejeti. V našem -lüsitu smo o navedenih osnuitlkiih zalkonov poroča k, kto &o j'ih sprejemalli v ustir-eznih sikup- šč:nsikih odborih. Litdija Šentjurc je o ngiJh v svojem eikspozeju de- jala, da bo njih uveJja^vil^sinje pri- spevalo k nadeiljajemu prouče'va- nju m izpopolmtwî sistema stano- vanje ktih odnosov in 5*ат1ол?ап:ј- skega gosipodarsitva. O zakonu o stano vam, jskt'h sikup- nositfiii je Uddja Š«itjiurc dejala, da s tem à&je Zvezna ljudska sicuipsčna zakonsik; oicviir razvoja novega organizma, ki postaja v našem komunaiLnem siistemu naj- pocnem'bnejiša oblika samouprav- ljanja državljanov na torišču ko- rminalniih in soctataih d-sja^osti tea* zadovioiljevanja vsakdanjiih po- treb deflovnnh Ijodi. L:d':ja Šentjiurc je ne^to obraz.- ložiila vsak zakon posebej, ne koncu pa jie še govorite o pro- blemih stanovanjskega gradbeni- štva, ko je omenjalla konkretne uileoiallizaci!Jv girad-bemih podtjetBJ; modetmiizacijto opravljanja za- ključnih gradbenilh dei ter aSctiv- nejše sodetBovange indusitrije v proizvodnji sodobnega giiadiva za stanovanja. Lid»ja Sent jure je rekla, <±a bo s siprejemam navedennh zakonov zagotovljen nadaiiijnji razvoj so- cialist :čn ih družbenih odnosov v konranah, pospešena m^obifeacija vseh raizpolorljivih rezerv in naj- širših slioijeiv drža^janov za ce- nejšo stanovanjsko itzgradnJD te^" zagotovljen nadaljnji razvoj sta- n'Dvanjs'kih skupnosti kot izvrše- vailcev t Stüh komunalnih, sociatl- rah m dnugih družbenih dejavno- sti, ki pomeniijo vsakdanjo nepo- srefđ**o pomoč deflovntm ljudem ■in njihofviim živftjenjskim potre- bam, po'leg tega pa ra^zbremisni:- tev diruzrne iz težav primi'tivnega gospodmjstJva. ll^1P0??AFSICÄ POSTAJA ТиШ V PTUJU Hidrometeorološki zavod LRS Ljubljana je zgradil po naročilu Elektrogospodarske skupnosti Ljubljana v Ptuju liinnigrafsko postajo na levem bregu Drave med starim lesenim in novim cestnim mostom. Nova ptujska limnigraf- ska naprava bo ugotovila povpreč- ne dnevne vodostaje ter določila povprečni dnevni pretok Drave. Za merjenje vodnih množin Drave v profilu je zgraiena se žičria premostitev za merjenje srednjih in visokih voda s pomočjo čolna. V Ptuju zgrajena limniorafska postaja ne bo s'uzüa samo nepo- srednim potrebam hidroelekUürne Hajdoše, temveč bo tudi nadaljf uporabna kot dobra vodomersk? postaja v Ptuju kjer se začne Dra- va razlivati v rokave. Na obrežju Drave se nahajajo sedaj .3 osnovne vcdomerske po- staje, opremljene z limnigrafi in žično premostitvijo za merjenje vodnih množin in merjenje sred- njih in visokih voda. Po izpadu vodomerne postaje Vuhred m Ma- ribor, bo še vedno delovala vodo- merna postaja Ptuj kot edina vo- domerna postaja za gornji tok Drave,- zato bo tijdi pravilno opremljena in vsestransko uspo- sobljena za илтsevanje nalog. STRAN f PTUJSKI TEDiriK DNE 17. APRILA ШМ temili za oHnove vinoüriy v ptujski sbčini Kmetijsko gospodarsko podjetje »H A L O Z E« F tuj, ki ga tvo- rijo kmetijski obrati Zavrč, Bori, Pcdlehnik, Dravinjski vrh in Mest- ni vrh pripravlja v svoji trsnici v Ptuju za prihodnje leto 240:000 trsnih cepljenk žlahtnih sort, kar bo zadoščalo za obnovo 25 do 30 ha vino3radov. Na delu v Ptuju je Šoitaričeva skupina trsničarskega odseka KZ Juršinci, ki šteje 40 cepljarjev in strežnega osebja, m.oških in žensk iz Juršinc in oko- lice, ki opravljajo to delo vsako leto v tem času kake 3 tedne. Druga in tretja t. j. Muršičeva in Pintaričeva skupina pa sta odšli na enako delo v Zrkovce pri Ma- riboru in na Bizeljsko. Skupinovodja tov. Šoštarič, mo- žakar svojih 43 let. doma iz Jur- šinc se že 24 let bavi s cepljenjem vinske trte in s pripravo trsnih cepljenk. Delo njegove skupine in ostaliii dveh skupin ceplarjev tr- sničarskega odseka kmetijske za- druge Juršinci je zaslovelo že pred leti po celi Sloveniji. Nekaj let so odhajali ceplarski strokov- njaki iz Juršinc tudi na Primor- sko, sedaj pa opravlja to delo za Primorsko silnica Vrhpoljc. Sam Šoštarič se je naučil tega dela v nekdanji banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah 1943. leta, ki jo je upravljal kmetijski stro- kovnjak Janko Šumeniak. Iz Jur- šinc je odšlo takrat v 9-mesečno šolo v Pekre več dečkov. Seznani- li so se specialnimi deli v sadjar- stvu, vinogradništvu in kletarstvu. Po končani šoli jc šel Šoštarič do- m.ov v Slovenske gorice, se ¿am oprijel trsničarstva in cepljenja in s tem znanjem koristil našemu vinogradništvu že svojih 24 let. Kakor pravi skupinovodja Šo- štarič se je trsničarstvo v Juršin- cih uveljavilo pred drugo svetov- no vojno. 1902. leta je bila usta- novljena v Juršincih trsničarska zadruga, prva v takrat imenovani Spodnji .Štajerski. Med ustanovi- telji so bili vinogradniki Čus, Se- guía, Šori. Zelenko, Erhatič in drugi. Trsne cepljenke iz JurJinc so zaslovele po vseh vinogradnih deželah. Pošiljali so jih celo v Ameriko. Ustanovitelji zadruge so pomrli, trsničarske in ceplarske izlcušnje pa so prevzeli mlajši do- mačini. Tudi Šoštarič misli na na- raščaj, zato zbere vsako zimo pri sebi najmanj 5 mlajših domačinov in jih nauči vseh posebnosti in spretnosti cepljenja trte. V skupi- ni, ki je prišla z njim v Ptuj so starejši ceplarji Franc Kajnih, Janez Matjašič, Jože Matjašič, Anton Janez in Franc Osterc, F. Pečuh, Anton Miška, Jakob in Franc Klajžar, Franc Kralj, Anton Lajh, Ivan Pučko in Franc Bohinc, med mlajšimi člani skupine pa so Ju- lijana Goreč, Anton Osterc, An- ton Gajser, Anton Horvat in An- ton Šoštarič. Vlaganje opravljata Ana Drohnjak in Ana Vočina. Ce- piče reže in pripravlja ključe za cepljenje več deklet iz te skupine. Tov. Šoštarič je usposobil za vsa della v skupini že lopo število ljudi. Njegovo in ostali skupini tvorijo sami člani maloposestni- ških in delavskih družin iz okolice Juršinc. Na delu v Ptuju in dru- god so v svoji delovni sezoni ze- lo marljivi in tudi nekaj zasluzi- jo. Delo ni težko, zahteva pa pre- cejšnjo spretnost in izkušenost. Z vedno večjo obnovo vinogra- dov bo imela trsnica obrata Mest- ni vrh vedno večje potrebe po trs- nih cepljenkah. zato bo tudi delo juršinskih ceplarjev iz leta v leto enako potrebno. Šoštaričeva sku- pina bo lahko še leta opravljala to delo, enako pa tudi Muršičeva in Pintaričeva v trsničarskem odseku Kmetijske zadruge Juršinci, ki bo- do imele veliko zaslug za to, da bo rasla po obnovljenih vinograd- niških kompleksih v Halozah in Slovenskih goricah žlahtna trta. Posnetek ob zaključku šole za vodilni kader v obrti Vodilni kader v obr'nih cbra'ih v soboto, 11. aprila je bil slo- vesni zaključek šole za vodilni ka- der v obrti Maribor — vzporedni- ce v Ptuju. Slovesnosti so priso- stvovali Br-ačič Miro, načelnik Taj- ništva za prosveto OLO Maribor; Šnajder Stanko, predsednik okraj- ne obrtne zbornice Maribor; Mi- hajlo Dojčinovič, upravnik šole iz Maribora, predavatelji iz Mari- bora in Ptuja ter drugi gostje. Šolo v Ptuju, ki se je pričela 12. januarja t. 1. je obiskovalo 28 direktorjev, upravnikov in poslo- vodij obrtnih podjetij in delavnic družbenega sektorja obrti, s pod- ročja bivšega okraja Ptuj. Pre- davanja na šoli so bila 4~krat te- densko v popoldanskem času in to po 6 ur dnevno in so bila z nekaj izjemami vedno dobro obiskana, kljub temu, da so slušatelji bili ves čas obiskovanja šole redno na svojih delovnih mestih. Program šole je bil zelo obsežen, saj je ob- segal 21 učnih predmetov. Ob za- ključku šole so bili pismeni in ustni izpiti, kjer ni bilo težko ugo- toviti, da so slušatelji šolo vzeli zelo resno. Dve tretjini slušateljev je šolo izdelalo s prav dobrim in odličnim uspehom. ^ Namen te šole je bil predvsem ta, da se vodilnemu kadru v obr- ti posreduje in razširi gospodar- sko-politično, komercialno in eko- nomsko obzorje. Poseben poudarek je bil dan zakonskim predpisom s področja socialnega zavarovanja, delavskega samoupravljanja, o va- jencih in strokovnem šolstvu, knjigovodstvu, bančnem poslova- nju itd. Slušatelji so na zaključni slovesnosti poudarjali, da je bila šola zelo koristna za nje same in pa za obrate, v katerih so zaposle- ni. Šola ima še eno prednost, predvsem za tiste, ki še nimajo mojstrskih izpitov. Z uspešni opravljenim izpitom na tej šoli, so mojstrski kandidati oproščeni teoretičnega dela mojstrskega iz- pita in opravljajo samo praktični del mojstrskega izpita. Okrajna obrtna zbornica Mari- bor bo preko Zborniškega podood- bora v Ptuju v jeseni letošnjega leta organizirala še eno izmeno te šole v Ptuju. Pododbor v Ptuju bo že v mesecu maju letos pričel s sprejemanjem prijav za II. izme- no, ki se bo predvidoma pričela enkrat v mesecu oktobnj t. 1. Že- lja zbornice je, da gre skozi to šolo ves vodilni kader v obrti in tudi taki, ki se pripravljajo za mojstrske izpite in na prevzem vodilnih mest v družbenem sek- torju obrti. Nadaljnje izobraževa- nje je tudi pogoj in istočasno ga- rancija, da bo naše obrtništvo šlo po začrtani poti nadaljnjega uspešnega razvoja. Slušateljem I. izmene želimo pri njihovem nadaljnjem delu mnogo uspehov, na tovariše, ki pa še to šolo niso opravili pa apeliramo, da se v čimvečjem številu prijavijo za jesensko izmeno. dm №jskogûrski gasilci ob 23-letnici Ob 25-letnici obstoja namerava PGD Ptujska gora razviti nov ga- silski prapor in proslaviti ta ju- bilej s slovesnostjo 14. junija t. 1. na Ptujski gori. Na novosadskem sejmu bù Ш\ živina iz ptujske občine Na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, k: bo od 28. oipriJa do 7. maja 1959, bo razstava plemenske in pitane ži- vine (goveda, prašičev in perut- nine), na kateri bodo zastopana tudi kmetijska gospcdiarstva iz Slovenije. Obrat KG »Haloi^e« Zavrč bo poslal na razstavo 2 plemenski kravi (Rigo in Fv.co), obrat KG »Dravsko polje« Kidiričevo pa bo poslalo na razstavo 2 plem^enski kravi (Belko in Trato) in tri telice (Mento, Ranco in Lisko). Te ži- vaiî'i bodo pred odpraivo na raz- stavo pregledana In 22. marca 1.1, odposlana v Novi Said. Novi naročniki »Ptujskega tednika« /•«■Vf Jože Zavec, Šoštanj; Franc Zo- reč, Ptu^y, Avrellija Haibjandič, Or- mož; Janez Zunfcovič. I^cvrenc; Franc Gerečnik, Hajdiina; Vera Kajnálk, Híijdma; Peter Pukšič, Ptuj; Jožef Tomšč, Ptuj; Janez Muršič. Jurš'incii; Rozai'iiijia Tašner, Trnovska vas; Janko Šallamun, V. p. Skoplje; Jožef Čeihi Trnovska vas; Ma.ks Munda.V. p. Kadovac; Ludvk Jančič, V. p. Zagreb; Sí*!va Krajne, Ptuj; Amiton Horvat, Tr- novska vas; M'arijia Pod^cioršek, Tmovisika vais; Ana Вгико, Trnov- ska vas; Tomaž Bec, Juršinc'; Iv. Koreni. Tm''>vsk3 vais; Franc Kra.- mar, Tmwslka vas. Štirideset let od ustanovitve KP J Spominski dnevi KPJ 17. do П. aprila 1938 — IV. kongres URSSJ; sprejme na- čelo akcijske enotnosti. 17. do 20. aprila 1944 — v Vojšcic! druga partijska kon- fcrenca za Primorsko. 18. aprila 1937 — na Čebinovem nad Žagarjem ustanovni kongres KPS. 19. aprJla 1920 — v zven z železničarsko stavko proglašena splošna tndnevna stavka. 20. oprila 1918 — v Trstu v »Ljidvkpm odru« prpdava Ivan Cankar (»Očiščenje in po'mlajenje« — v Napreju ga zato na- pade Anten Kristan, Cankar mu odgovori prav tam) 20. do 2.1. aprila 1919 — prvi (ustanovni) kongres — kon- gres zedinjenja — »Socialistične straako Jugoslaviji« (komuni- stov)« v Beogradu. 21. aprila 1919 — revolucionarni dogodki na Vinici v Beli Krajani. 21. aprila 1923 — izide v Ljubljani tednf< »Glas svobode«, leflalno glasilo KPJ za Slovenijo (izhaja do .junija 1924). 22. ap<-iila 1923 — na pobudo neodvisnih sifndikatov protestn'i shodi delavcev na Jesenicah, v Trbovljah, Hudi jami in še v 13 krajih; povsod sprejeta ista resolucija. 22., 23. in 24. aprila 1918 — v Ljubljani demonstrirajo ženske oi terjajo mir m kruh, zato uvedejo policijsko uro in prepovedo zbiranje po cestah. 23. aprila 1939 — v Ljubljani zborovanje de'avcev Ljub- Ij-ane in okolice (sklicale združene svobodne sitrokovne organi- zacije). 23. in 24. aprila 1940 — V Ljubljani pwed univerzo veliki spopadi naprednth študentov s klerofašist.čnimi stražarji, ko je poročaj delegat z mirovnega študentskega kongresa v Beo- gradu. NAD 500 ŽRTEV JE PADLO 12 PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRICBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA, (Nadaljevanje) MAJCEN MILIVOJ se je rodil 6. maja 1928 v Krčevini pri Ma- ribor. Milivoj je preživljal otroška leta pri starših v Mariboru, kjer je bil oče učitelj, pozneje pa v Desterniku, kjer je oče prevzel vodstvo osnovne šole, nazadnje pa v Ptuju. Ko je izbruhnila vojna, je hodil Milivoj v drugi razred gimnazije. Družina je bila nacio- nalno zavedna, zato jo je okupa- tor izselil dne 1. julija 1941. Naj- prej so živeli v Užički Požegi, od- koder sta odšli sestri Zdenka in Neva k partizanom, ko so kraj zasedli 19. septembra 1941 parti- zani: Ko so 29. novembra 1941 prodirale v osvobojeno ozemlje tri nemške motorizirane divizije, so partizani zapustili Užičko Požego, kjer je Milivoj ostnl z očetom, materjo in sestro Marijo do 9. fe- bruarja 1942. Takrat so pobegnili v Zaječar, ker je bil oče na listi Draže Mihajloviča določen za stre- ljanje, zavoljo sprejemanja Slo- vencev-partizanov v svoji hiM. V Zaječaru je Milivoj obiskoval gimnazijo, obenem pa od leta 1943 že sodeloval v NOP kot obvešče- valec. Redno je odhajal v Gerlan, kjer je dajal poročila. Iz Zajcčara je odšel v Beograd, ko je hodil v peti razred gimnazije. Priključil Se je Slovenski brigadi. Poslali so ga na sremsko fronto, kjer je 17. januarja 1945 padel. MEGLIC ALBIN se je rodil leta 1911 na Prevaljah na Koroškem v družini železničarja s številnimi otroki. Albin je hodil v osnovno šolo v Prevalju, v meščansko pa v Mariboru. V tem času so očeta prestavili v Ptuj. Albin se je šel v Ptuju učit pletarstva. V Ptuju se je priključil naprednim delavcem, ki so mnogo čitali in se izobraže- vali predvsem v družbenoslovni vedi. V partijo je bil sprejet oko- li leta 1935. V pletarni se je spo- znal tudi z napredno delavko, Ol- go Furlan. komunistko, s katero se je poročil. Na njunem stanova- nju na Vičavi, v Macunovi hiši so se shajali komunisti na sestanke. V tej hiši je bila tudi partijska ciklostilna tiskarna skoraj dve le- ti. V obdobju okupacije .je posta- la Olga trdna opora narodnoosvo- bodilnemu gibanju, pri delu pa ji je pomagal mož Albin. Okupator je oba aretiral jeseni 1942. Olgo, ki je bila vzor požrtvovalne bor- ke za delavske pravice in za na- cionalno osvoboditev svojega na- roda — je okupator ustrelil v Ma- riboru 4. novembra 1942, Ivana pa je poslal v taborišče, odkoder se ni vrnil. 40-letnica KPJ Železničarska stavka v Ptufu 1920. leta (Nadie'ljiavanje) Tov. AdoH Rozenfetld, (1883), Spuhlja 92, mied zadnjo vojno iz- seljen v Srbijo, se spom'jnja na sledeče: Ivisn Seguía je bil glavni agitator stavke v Ptuiu »V letih od 1907 do 1939 sem M v služi) na žeilezmici kot stlužitel^j, zvaničrok in sikfeidfisčnilk. Od ta»- kratnih delaivcev na ŽEtliezniici se spomunjam ZaJarja» OimerJaijta, Belšaka, Ijemàn:k&, Joba, Ozwall- da^ Bnodnjaka in àmgSi, VfeSttïo- ma so že pokojni. V Ie*e ätse^Ase 1920 sie je večina med njtimd za- vedaaa, da brez organtia-rame bor- be dete'wcev ne bo mogoče doseé: crbci!jšanjia življienjskf'h razrrïer, le Brez obotavljanja smo se pridru- žil stavki delaivcev iz deilavniic in csitiaiUi doma ter se slkrivalii pred žandar ji, ki so nas toivili: ш iskalli po dlomovilh. Ko Simio zvedeih, da sta ptujslka voditelja stavke Se- guía in Roizman skupno z drugimi dellavci zaprta v kasarn., smo se skrivoma shajiaM tisti, ki smo še Gstailii zunaj tn se zamimaili, kako je s p>ogaijanJ!i in kako se ra'zvijta staivika drugod po d'ržavii. Zvedeih smo šele proti koncu stavke, da so v Ljubljani! na Zatošlk. cesti orožniki naipadli; sfcavkajioče in j:ih 13 ustreltlii ter nad 20 rani.lM in več poš'kodovali. Nevolja naših stavikajočih se je še povečaila :n ni kazallo, da bo stavka kmalu komčala. Pogajanja z oblastmi sprva niso usipela. Mimister za promiet Korošec in takratna vla^ da nnsta hotela zahtevi delavcev TiígKxJ'.t. Šele 29. apriila je kazak), da bo .stavika ne halla, ker je konč- no miinister za promet Korošec obltjubiil Uipoštevat: zahteve stat- kajočih pod pogojem, da se vr- nejo na de-lo. Nekaj žeHeznnčarjiev je billo za- radi tidetležbe v stavki premešče- mh iz F4uja, in siicer Toplak, Ci- merfejit, Belöaik, Raišil in Bevardd, Žadiar n par dirog-Jh (.ииепа je po- zaibSS) pa je bfitlio oiapiišoeinih te sftažbe. Po stmHki sn se razmere ízbalpaile. V stavki je' ттад^ ja- goslbvam&ki proletartiat nad vW- döfjoömw obfeBstraíki, ki so morailii 1>лрикИ>Ј. zaradi: odiločnosti deilav- stwa r svojBh zafrte!vaii.le obtožbe. Dela'vci smo dobro vedelii, da je vodstvo stavke prešlo iz rok so- ciaddemokratov v roke članov KP, ker so vcdtteljii KP v imienu de- lavstva zahtevali izbolj'šavo raz- mer, niso več prosili:, na'j bi dr- žavno wdstvo nekaj storilo, da bi se prilike jizbolJLŠai'je. Neikaj me- secev po stavki so daijadi delavci svoj prispevek za KP kar pri pla- či, po kak'ih 6 mesecih pa' je bilo to 'prepovedano, nakar so dajaili tajno. Takratn; šef pvcstaje je mo- rad odpustit: in premestiti 6 de- lavcev, ker se niso od-zvaili pozi- vu, naj pridejo na delo. Med ptujs;krmi; delavs^kim: zauontki sta sta billa najbolj znana Šegui'a in Rozman, ki sta statino vzdrževala zvezo z MRirborcm in Ljubljano. Vsi delavski voditelji so imeli še pozneje več preis^kav, zato so mo- relli razne sezname n revolucio- narno lit erat \iro zažigat: in skri- vati. Po končani stavki je prišel, ka- kor se spomcnj-a Toplak, prometni minister Korcèec na shod v Mari- bor. Udeleženci shoda so vedeli o.stal:m delavcem povedati, da se je prometni miinster Korošec iz- razpil, da so billii delavci s stavko podobni raizdivjienemu konju, ki je potreben knepk'h vaj^eti, bič pa m'ora bit: potem, ko sto ga ukro- tii>i. tako'skrit, da jie lahko do- segljtiv. Tako tolmačenje je de- lavce miočno raizburtilo. Nek sat^'- rični liiist je obja'vid na prvi strand vlak z v°':lk-m križem ra Ickomo- tiv. m. z napisom pod siLko ,S tem znamenjem bomo vozili.' S tem so predS'tavidi javnosti Ko- rošca kct promietnega miinistra.« Franc Malek, 1888, upokojenec, Ptuj, Rogozniška c. 11 a: »Ze prvi dan stavke v Ptuju sem se znašel v kleti v stari ka- sairm blizu pošte, kamor so orož- niki in policisti: spravilli: 'in zastra- žLld nad 20 delavcev. Tisti dan j'ih več niso micgli najti, ker so se jlim vs: pcskrdd. Nek maj'or je zaiprte d^edavce zasliševal, zakaj nočejo delati, nakar so mu pove- dedi, da ne morejo delati, ker je d€'nar brez vrednosti, življenjske pctrebščine drage, zaslužek pa premajhen. NasVdnje dni so iz- tai'o- mimja tud: delavec prometne sek- c;ije Ptuj tov. ISgi'dij Menoni, upo- kojenec, stainujoč v Novi vasi 36, ki je bil v službi na železnici kot premikač od 1903. leta dadje. Tudi on je bil zaprt v Ptuju. Ker je s tad ves promet, so orožniki silili žedezniiške uslužbence v službo, vendar zaman. SpKjminja se le enega vlaka, cagar strojevodja je E^idij Menoni iz Nove vasi 3G bil prisiTj'en peljati in je vozi", ped stražo 5 vojakov na tenderju. Stavko so v Ptuju organizirali de- lavci iz delavn:ce, delavc in uslužbenci prometne sekcije Ptuj pa smo se j m pr družili.« O železndčarsk: stavki v Ptuju leta 1920 jis bilo docsdej malo na- pisanega, veliko pa pozabljenega, saj je zlasti v zadnjih let h po- mrlo veliko preživelih prtč tega ve'iikega vípona juigoslovamkega proletaria ta proti reakcionar j em in izkoriščevadcem j-ugosilovanskah najpodiov. РГЈЈ. DNE 1-. А-РвШаИ rniJSKI TEDiriX Stran 5 šE LETOS nadzidava brešice osemietice Koncem marca t. 1. je bil do- končno izdelan in podpisan inve- sticijski program za nadzidavo osnovne šole Ptuj-Breg v svrho povečanja njene kapacitete in olajšanja pouka v potrebnem šte- v-lu oddelkov. Za tak način pospe- šene rešitve problema se je odlo- čila uprava šole še za časa, ko je bila upraviteljica še tov. Vida Vi- čarjeva pa tudi sedsnja uprava — upravitelj tov. Fran Gorup — skupno z občinskim ljudskim od- borom Ptuj, ker bo stala nadzi- dava v.saj 20 *>/o manj kot prizi- dek ali novogradnja. Gradbeni stroški bodo znašali skupaj nekaj nad 24 milijonov dinarjev, oprema za nove oddelke pa bo znašala 2,305.000 din. Za deli bodo pričeli takoj po koncu pouka, da bi se lahko pouk v prihodnjem šolskem letu nemoteno nadaljeval že v no- vih prostorih. Šol« Breq zgrajena 1904. leta Sedanje br^^ško šolsko poslopje je bilo zgrajeno 1904. leta in ob^ sega 4 učilnice, telovadnico in ka- binet ter dvosobno stanovanje za upravitelja. Glede na pomanjkanje učilnic za obsežni šolski okoliš s 4,34 šoloobveznimi otroci (v 13 šol- skih oddelkih), sta bila spreme- njena telovadnica in kabinet v učilnici, tako da ima šola 4 ra- zrede in 2 pomožni učilnici. V zadnjih 8 letih se je narodilo na območju breške šole 497 otrok. Do ustanovitve osemletk je obi- skalo breško šolo letno povprečno 265 otrok in je bflo v oddelku povprečno po 33 otrok. Zaradi šol- ske reforme 1958 je naraslo šte- vilo učencev na breški šoli v šol- skem letu 1958/59 od 265 na 434 učencev, pri tem pa niti niso všte- ti odklonjeni učenci, ki so želeli priti iz šole v Kidričevem v bre- ško šolo. Breška šola je odklonila tudi učence zimanjih šol z 8 raz- redi, ki niso osemletke ter učen- ce oddaljenejših predelov območ- ja. Ti učenci so morali zaradi tega v šolo Hajdina in Videm, kjer so oddelki prav tako prenapolnjeni. Spreifiti bo maralti tudi UČ6CC8 iz akališa Kidričevo V naslednjih letih bo morala sprejeti breška šola še letno 25 otrok iz šolskega okoliša Kidriče- vo, kjer še nimajo osemletke. Za- radi priselitev delavskih družin na to območje, na katerem je bilo že v zadnjih petih letih zgrajeno 62 eno in dvodružinskih stanovanjskih hiš vsled bližine Kidričeva in za- poslitve v Ptuju, se bo število šoloobveznih otrok na tej šoli še povečalo zlasti če se bo nadalje- vala graditev stanovanjskih hiš severno od železniške postaje Hajdina, kjer je določen nov grad- beni okoliš. Vse te okolnosti za- htevajo povečanje kapacitet breške .šole, ki bo tako pridobila 4 učil- nice, .sobo za tehnični pouk, fizi- kalno-kemični kabinet, prostor za zbornico ter shrambo za učila, s tem pa bo tudi telovadnica v zgradbi lahko zopet služila name- nu. Vzporedno z nadzidavo bo dvig- njena streha, ki bo ostala ista, ker je njena konstrukcija še dobro ohranjena. Strop nad 1. nadstrop- jem bo iz opečnih vložkov, enako strop nad 2. nadstropjem. V vseh suhih prostorih bo parket, v mokrih prostorih pa terazzo flak. Na novo bo v zgradbi vpeljan vo- dovod. Glede na število ploščine glav- nih šolskih prostorov v nadzidani stavbi in na smernice za gradnjo osnovnih šol, ki jih je izdal Svet za šolstvo LRS, odgovarja zamiš- ljena nadzidava breške šole vsem pedagoškim normativom. Zaradi tega je tudi investitor — Občin- ski ljudski odbor Ptuj — pristal na tako rešitev in zagotovil v proračunu za šolo Breg 2,805.000 din in investicijsko posojilo iz pristojnega sklada nad 12 milijo- nov din pa bo iz okrajnega sklada, za kar je že sklenjena pogodba. Investicijski program je sestavil Mestni projektivni biro Ptuj. Ptujska zobna ambulanta se te dni preseli v novourejene pro- store v Krempljev! ulici 2 (nad Katastrsko upravo) Mlova siiidiifalna organizacifa KG ..Haloze" v nedeflijo, dne 12. apr.ila, je billa v Ptuju ustanovna konferen- ca nove Siindilkailne podiružnice Kmetiijskega g.aS'podairstva »Halo- ze«, ki je nastalla iz dosedanjf.h sjnd'ikaiLnih podružnic KG Zwrč, Boni, Dfavinjski vrh in Podilehnk. Konferenci so zraiven omenjenih Vcidstev prisostvovailii, predsta'vni- ki občinskega stndikadnega sveta m dliirektcr KG »Hailoze« Janez Petrovič. Izvoljen je bul novi pet- na jistčlansk: iizvršn- odbor sindi- kalne podružnice in nadizcrnd od- bor. Na konferenci so govorilli o na- logah, ki pcdružnico čakajio, pred- vsem pa o vlcgd, ki jo lima sin- d;P<^He organi'.!zao:je na novo na- stallem km.et"''jskem gospodarstvu »Haloze« ter spre j ein sklep, da bodo v ozkem sodelovanju med obrat, utrdiilld m^edsebojno pove- zanost m enotniost v skupim;h pri- zadevanjih za čim uspešnejši raz- voj novega kmetijskega gcspcdar- stva ter uspe'šno reševanje vseh problemov. Posebno sikrb bodo po- svetidd političnemu in strokovnemu vzgojnemu delu med članstvom in dvigu življenjskih pogojev de- lavcev. Prva skupna konferenca je pokazala, da čaka novo vod- stvo in celotno s.ndikadno organi- zacijo, veliko dela in odgovorne nailoge, ki jiih pa bodo pod dicbrtm vodstvom uspešno izvrše'vadd. FB Ûiî¥Ssîl!o obiskovalcem ptujsicega muzeja Razstava star;h glasbil v refek- tordj'U muizeja Ptuj, ki jie cdo-ta od nedelje, 5. apnida 1959, bo za- rad.i številnega obiska odprta še do 5. maja 1959. Uprava muzeja v Ptuju na ptujskem živilskem trgu v sredo, 15. aprila 1959: Povrtnina: kromptr 20, kislo ze- lje 50, korenček 60, peteršilj 80, spnača 150, čebula 70—80, česen 200—300, fižol 50—60, rd3Ča pesa 30, čebuljček 250, por 40, k sla repa 30. redkev 30, motovlec 200—300, radič 150. regrat 200, hren 100, solata berivka 200 do 500, solata v glavah 100—120. Sadike: zelje 2 din za komad, ohrovt 2, koleraba 2. cvetača 3, solata 1. Sadje in sadeži 25—30, oreh: 100—130. Žitarice in mlevbtv, zdelki: aj- dova moka 50. ajdova kaša 100. pšenica 30—40. oves 25, koruza 30, ječmen 40, proso 40. Mleko in mlečni izdelki: mleko 30. smetana 150, sir 40—80. ma- slo 500. Perutnina in jajca: kokoši 500, jajca 10—11. Maščobe: zaseka 350. uvožena mast 325. domača mast 400, Novi učni načrti in pro- gram in osnovne šole S 1. septembrom 1959 bodo za- čeli veljati novi načrti in progra- mi za osnovne šole. Učni načrt je razdeljen v enajst širših učno- vzgojnih področij, razmejenih med šolanjem v ožje učne discipline in predmete. V učnem načrtu je za vsak razred določeno globalno šte- vilo ur, ki bo odvisno od rogojev v šoli sami. Šola bo navezovala nase otroke tudi prek učnih ur s pro!z\'Odnim in drugim koristnim delom ter s svobodnimi dejavnost- mi učencev. Popravilo ceste in mostu v Narapljah Kmetijsko gospodarstvo ;>Drav- sko polje« bo skupno s prebival- stvom Marapelj iz Janžkega vrha zgradilo pri osnovni šoM čez potok most namesto doseda- nje brvi, ki je zlasti ob po- ledicah nevarna za šolarje. Sama struga potoka pa je na me- stu, kjer je čez njo speljana cesta, neprehodna zaradi narasle vode ob nalivih in talitvi snega. — Popra- viti bodo morali tudi cesto. KG »Dravsko polje« ima v Na- rapljah vinograd in sadonosnike in jo take prometne težave pri delu zelo ovirajo. Glede na to je skle- nilo, zgraditi ob pomoči prebival- stva in občine Ptuj nov most in popraviti cesto na obeh straneh potoka, ki je v zelo slabem sta- nju. Temelîite priprave na spomladansko setev v zvezi z dosedanjimi izkuš- njami s pomladansko setvijo smo se obrnili z nekaj vprašanji na tov. Branka Gorupa, kmetijskega tehnika pri KPPZ Ptuj, ki je skle- nil mnogo pogodb za sodelovanje kmetovalcev — zadružnikov z za- drugo v kmetijski proizvodnji in nam je na sledeča vprašanja tako odgovoril: Letošnje priprave na pomladan- sko setev so boljše kot lanske. V čem se to kaže? Letošnje priprave za sodelova- nje kmetijskih proizvajalcev z zadrugami so bile, lahko rečemo, mnogo boljše kot lanske. Lansko- letno sodelovanje je bilo le začet- pni vrednosti 131,878.000 din. no. poskusno, od katerega so naši kmetovalci poleg ostalega v glav- nem pričakovali takojšen ekonom- ski uspeh. Led je v glavnem pre- bit. Izkušnje nam potrjujejo, da je uspeh v kmetijstvu neizbežen, kjer vložimo v našo dobro gnojeno zemljo kakovostna semena in še mineralna gnojila in kjer za ra- stline pravilno skrbimo. V letošnjem letu so imele kme- tijske zadruge za kmetovalce več umetnih gnojil, kakovostnih se- men in tudi stroji so jim lahko več pomagale kot sicer. Ob leto- nji spomladni setvi je bilo kme- tovalcem na razpolago več kot 2 milijona kg raznih mineralnih gnojil v skupni vrednosti 47,200.000 din in dovolj dobrega semenja. Mnogi kmetovalci so to tudi pra- vilno izkoristili. Kmetijske zadru- ge so izpopolnile svojo kmetijsko m.ehanizacijo z 28 traktorji, 67 raznimi motornimi agregati in nad 200 traktorskimi priključki v sku- Vse to je pripomoglo, da so le- tošnje spomladne setvene priprave boljše od lanskih. Vložena so za na družbena sredstva. K temu pa je potrebna še dobra volja za- družnikov, naših kmetovalcev in se bomo res v dog lednem času iz- kopali iz zaostalosti. Kako bodo letošnje izkušnje s sodelovanjem vplivale na bodoči razvoj našega kmetijstva? Italijansko pšenico smo doslej po večini že večkrat pregledali, in zasledovali njen razvoj in sveto- vali kmetijskim proizvajalcem, s čim in kako še naj dognojijo ter koliko, da bo uspeh kar najboljši. Lahko rečem, da ljudje cenijo -na- šo skrb za rast posevkov in da je 90 ^/o italijanskih pšenic narav- nost odličnih. Lahko pričakujemo planirani dohodek. Prepričan sem, da se bodo tudi ostale rastline, kot krompir, koruza in drugo dobro razvile in dale dober pride- lek kot Italijanska pšenica. Upaj- mo, da bomo ostali brez toče in neviht in brez škode na posevkih. Vse letošnje izkušnje bodo še v večji meri kot lanske vplivale na bodoči obseg sodelovanja z zadru- go in da bodo drugo leto le še redki posamezniki, ki se ne bodo hoteli iz vsega letošnjega ničesar naučiti ali vsaj tega, da je orga- nizirano kmetijstvo donosnejše ko posamično ubadanje za slučajnimi u.spehi. Ali bodo kmetijskim zadrugam ostala umetna gnojila in kako jih bodo porabile? Po sedanji analizi kaže, da za- drugam ne bo ostalo mnogo umet- nih gnojil razen tistih, ki so pre- pozno prispela kot n. pr. Tomaže- va žlindra in beli nitrofoskal za sadovnjake in vinograde. -Je več zadrug, ki naročajo še večje ko- ličine umetnih gnojil, ker jih kme- tovalci sproti odkupujejo. Ali je kaj kmetijskih zadrug, ki so najele zemljo od posestnikov, ki je sami ne morejo obdelovati? Na območju kmetijske proizva- jalne zveze Ptuj je nekaj zadrug, ki so vzele od starejših kmetoval- cev zemljo v dolgoletni najem. N. pr. KZ Videm je ubrala to pot. Prav sedaj obnavlja na zapuščeni (sicer zelo dobri) zemlji 5 ha ob- segajoč hmeljski nasad. Možnost zakupa zemlje imajo tudi kmetij- ske zadruge Polenšak, Zavrč in druge, kjer so nekateri kmetovalci pripravljeni dati zemljo v najem, ker je sami ne morejo obdelati. Nam lahko navedete nekaj kmetijskih zadrug in kmetovalce^', ki zaslužijo glede na prizaáevm'e te spomladi priznanje javnosti za- radi prizadevanja za napredek na- šega kmetijstva? Da. Mislim, da si to zasluži ve- čina kmetovalcev, posebno pd •'^e članov zadružnih svetov in uprav- nih odborov, ki .so za vzgled osta- lim pri sodelovanju z zadrugo in boljše kmefi.i~;vo. Sam imam naj- več vpogleda v delo kmetijske za- druge Cirkovci in lahko pohvalim tov. Hajška. Dobiča, Ekarta, Lor- gerja, Pleterška in druge. Ko Vas bo pot zanesla na polja in v cve- toče sadovnjake, boste videli, da je veliko število ljudi, ki bi jih morali pohvaliti. Se 4 lem cest@ na Tisovcu »Dravinja« gozdno in lesno go- spodarstvo gozdarske fakultete v Ljubljani namerava zgraditi 3,885 m dolgo gozdno kamionske cesto iz Tisovca pri Žetalah proti jugo- zapadu na sedlo med Debelim vr- hom in Vrva .selom pod logarnico Túsovec. Ta gozdni predel je sedaj težko dostopen za intenzivno go- spodarjenje z bogatim bukovim in jelovim lesom. Nova avtomobilska gozdna cesta, ki bo sicer stala ne- kaj nad 23 milijonov dinarjev pa bo v veliki meri pocenila proiz- vodne stroške in pripomogla do lažjega intenzivnejšega gospodar- jenja z gozdnimi bogastvi v go- spodarski gozdni enoti Tisovec. Cesta je že dokončno trasirana. Glavni proj'ekt te cestne novo- gradnje je tudi že gotov. Uspeli so tudi razgovori z lastniki 14 parcel, čez katere bo tekla nova gozdna avtomobilska cesta in so pripravljeni odstopiti te parcele skupnosti, ker se zavedajo, da bo- do ob tej svoji žrtvi in ob ne- primerno večjih žrtvah skupnosti tudi njim odprta vrata do boljših dohodkov in v bolj.še življenje. Glede na to potrebno cesto je »Dravinja« zaprosila pred dnevi Občinski ljudski odbor Ptuj, da bi ji čimprej izdal lokacijsko odloč- bo, da bo lahko začela z delom. 40-fetnica ustanovitve KPJ v Gorišnici Osemletna šola v Gorišnici je pripravila obširen program proslav 40-letnice KPJ. Da bi to obdobje ostalo mladini čim bolj v spominu, bodo v tem času ustanovili šolsko delavnico za tehnični in likovni pouk in ustanovili šolsko zadrugo. Pri urah moralne vzgoje obravna- vajo vse, kar je v zvezi z ZKJ, dalje bodo uredili partizanski grob na domačem pokopališču, zbrali podatke za življenjepise borcev, ki so padli v NOB, pripravili osred- nje šolske proslave in razstave slik učencev šole, izvedli partizanski pohod učencev na prizorišče bitke partizanov z okupatorjem februar- ja 1945 in pohod na grad Bori itd. vse do zaključne proslave, ki bo 29. novembra. V nedeljo 19. aprila se bodo z akademijo, ki jo pripravljajo učenci vseh razredov Osemletne šole Gorišnica, oddolžili jubileju in vsem, ki so jih zaradi velike in svetle ideje zatirali, preganjali in ki so darovali svoja življenja, da je iz njihove krvi zrasla svoboda in pravična naša ljudska država. Akademija bo v nedeljo, 19. apri- la t. L, ob 15. uri v Zadružnem domu v Gorišnici. -č- Sindikalne organizacije pred prvim majem (Nadaljevanje s 1. strani) Seniinar za sindikalne delavce v maju bodo seminarji za pred- sednike in tajnike sindikalnih po- družnic. Seminarji bodo v Ptuju, v Kidričevem in v Majšperku. Na programu seminarjev je 12 izbra- nih predavanj. Namen seminarjev je, usposobiti sindikalne delavce za samostojno delo in čim uspeš- nejše delo sindikalnih organizacij. Sindikalne organizficije tudi pri kmetijskih zadrugah Na seji je bilo pi;pučeno tudi vprašanja delavcev in uslužbencev pri kmetijskih zadrugah, ki z ne- kaj izjemami niso nikjer sindikal- no organizirani. Sklenjeno je bilo. da se ustanovi za vse delavce in uslužbence pri kmetijskih zadru- gah v ptujski občini sindikalne po- družnice s sedežem v Ptuju. Po kmetijskih zadrunah bi naj izvoli- li pododbore, ki bodo vodili sin- dikalno delo. Seminnr tudi za predsednike DS in UO Da bi usposobili predsednike de- lavskih svetov, prav tako pa novo- izvo'jsne predsednike upravnih od- borov za samostojno reševanje vseh nalog, ki izvirajo iz delav- skega samoupravljanja, bo nujno izvesti tudi zanje posebne semi- narje. Da bi bili ti seminarji čim bolj prilagojeni njihovim potre- bam, bo OSS razpisal anketo in podlagi odgovorov prizadetih Prip-avil ustrezen seminarski pro- gram. FB Delavska menza železničarjev v Ptuju že od marca 1959 ima JŽ — Podjetje za popravilo voz v Ptuju delavsko menzo. Kuhinjo so ure- dili v zgradbi uprave, jedilnico pa v zgradbi zraven pisarn delavnic. Skladišče za živila je v kleti pod kuhinjo. Nabavili so novo opremo za kuhinjo in jedilnico. Imajo tudi lasten vrt. Nasadili so krompir, čebulo in razno zelenjavo. Kuharske posle opravlja mlad kuhar, delavec podjetja Vinko Mo- ško iz Breclave, ki si je pridobil potrebno kuharsko znanje in iz- kušnje v JLA. S kuharskimi re- cepti ga oskrbuje Zavod za na- predek gospodinjstva, ki mu je preskrbo! 15 receptov za okusne in izdatne enolončnice. Sedaj je na hrani 60 "/n kolektiva, jih bo pa še več, ko bo do kraja izčrpan domač zaklad »kolin«. Obrok stane 35 di- narjev. S tem je prenehala prejš- nja praksa, da so si delavci prina- šali razna mrzla jedila z doma, ki so jih med odmorom pogrevali. Nekateri odhajajo z doma že zjutraj ob 4. uri. Zaradi nezadost- ne in hladne hrane so nekateri bo- lehali. Sedaj ni več toliko pojavov bolezni kot prej. Štiričlanska uprava delavske menze je tudi uredila s podjetjem »Vesna«, da bo imela menza pri roki brezalkoholne pijače in mari- borsko pivo. ker v podjetju voda ni primerna. V jeseni bo uprava za kuhinjo poskrbela primerno za- logo živeža, da ga ne bo potreb- no nabavljati po spomladanskih visokih cenah. Z ureditvijo delavske menze na železnici je končno odstranjena dolgoletna vrzel v skrbi za delavce na težkem delu in ob neprimerni hrani, zato delavci na železnic; pozdravljajo ta ukrep za skrb za delovno sposobnost in zdi-avje v podjetjih. LJUBLJANA NEDELJA. 19. APRILA 6.00—7.00 S pesmijo v prazniino Ju- tro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila iti vremenska napoved. 7.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obvesti- la. 7.15 J. Bošnjakovič: \enček jugoslo- vanskih narodnih. 7.30 Radijski koledar. 7.35 M. Vodopivec: Simfonična koračnica. 7.45 Dvigni se delovno ljudstvo. 8.15 Nove skladbe га nov orkester. 8.40 Iz španske pesmarice. 9.00 Rezervirano za prenos iz Beograda. 12.00 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Kapoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in lahka glasba. 13.30 Z modrega ladrana. 13.50 Melodije za razvedrile. 14.25 Po na?i lepi zemlji. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obve- stila. 15.20 Domači solisti v operah slav- nih skladateljev. 16.00 Prenos nogomet- ne tekme .Madžarska ■ lugoslavija iz Budimpešte. 18.00 L. (anaček: 1. okto- ber 1905. 18.15 V Zagrebu se spominja- jo Tita. 18.45 Stare srbske revolucio- narne pesmi. 19.00 Lahka glasba in ob- vestila. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Prenos svečane akademije iz Beograda. 22.00 N'apoved časa, poročila, vremenska, napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zabavne melodije. 23.00 Po- ročila, 23.10 Domači plesni ansambli. 24,00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 17. do 19. aprila franc.-ital. glasbeni film »FRAN- COSKI KANKAN«; od 21. do 23. aprila slovenski film »KALA«. KINO MURETINCI predvaja 19. aprila ital. barvni film »VERDI«. NA MATICNEM PODROCJU PTUJ Rojstva: Reza Bumbakovič. Ptuj. Prešernova — sina; Angela Hor- vat. Cermožše 96 — Antona; Ne- ža Pungiračč. Mar:bor — Duša- na; Angela Mohoraean, Gorišnioa št. 37. 5. v voliiíln'i enoti št. 12, v 'kateri se voli 1 odbomok, so biiH 3 kan- didati, in sicer: Bezjak (Franca) Alojz, M'.TŠkanjci 16, k je dobûl 215 gilasov, Čuš (Mibe) Шгко, Meagovci 57, ki je dolriil 169 gla- sov, Preliog (Franca) Stanko, Ža- go jiči 1, ki je dtobnil 148 glasov. Neveljavnih glasovnrc je bUo 17. Za odbornika je bil iizvoljen kandidat: Bezjak (France) Alojz, Moäkanje: št. 16. 6. v val Ini enoti št. 43, v ka- teri se voli 1 odbornik, sta bila 2 kand.idata, in sicer: ВеПбак (Si- mona) Franc, Muretr:nci: 13, ki je dobil 166 glaeov, Vogninec (Anto- na) Franc, Maila v-^is 16 a, ki je ddbiil 108 glasov. Neveljaivn-h g4a- siovnio je biilo 9. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: Belšak (Siniona) Franc, Mureitiinci št. 13. 7. v volidni enoti št. 44, v ka- teri: se voßi 1 odbornik, sta biila 2 kandidata, -n sicer: Pignar (Ja- neza) Janez, Zamiušant 16, ki je dob'11 158 gPias'Ov, Cvitanič (Jurija) Jurij, Zanrušanii 95, ki je dobil 234 glasiOiv. Neveiltjavruih gtetskjvnic jie bi(k> 9. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: Cvtanič (Jurtjai) Juiritj,, Zamušsni 95. 8. v vOliülni enoti št. 45, v katen' se voli: 1 odbomiik, sta bila 2 kan- didata, in sicer: Mdletnrk (Jane- za) Janeiz, Stojnci 9. ki j.e dobi! 566 gilasov. Bezjak (Jožefa) Jožef, Bukovci 41, ki je dabiil 430 gla- sov. Neveljawih glasovnic je biilo 28. Za cdibomika je bil izvoljen kandiidat: Bezjak (Jožefa) Jožef, Birkovoi 41. 9. v voffiil'ni enoti št. 46. v kateri se velli 1 odbcirnrk, je bií 1 kan- diidat, in sicer: PreJog (Franca) Franc, Sobetihci 15, ki je dobil 331 gilasov. Neveilja'vníh glasovnic ji9 biilo 63. Za odDomika je bfl iZTOijen kandadat: Predog (Franca) Franc, Sobetáncí 15, ker je od skupoega stevttla 446 vol¡:'vcev v tej vetófam enoti dobili 331 glasov ada 74'^/e. 10. v vOliihii. enotii št. 4i?, v ka- teri se volu 1 odibomik, so bidi 3 kanddat:, m sicer: Majcen (An- dreja) Andrej, Bratislavci 44, k je dobil 155 gdasov. Petek (Jožefa) Janez, Podenci 5, ki je dobil 35 gdasov. Kozar (Franca) Franc, Po- lenšak 27, ki je dobi)! 186 gdasov. Neerk 10 517 glasov; 2. Kolar (Jožeta) Jo- že, Breg 11, 298 glasov; З.Касјап (Jurija) Jože, Breg 22, 293 gla- sov; 4. Pintarle (Vida) Franc Majšperk 42, 239 glasov; 5. Be- denik (Matevža) Marija, Podlože 20. 140 glasov; 6. Pernat (Anto- nije) Angela. Ptujska gora 29 159 glasov. Neveljavnih glasovnic je bilo 7. Za odbornike so bili izvoljen kandiati: 1. .Tere (Antona) Alojzij direktor Tovarne volnenih izdel- kov v Majšperku. stanujoč \ Majšperku št. 10; 2. Kolar (Jože- ta) Jožef, vodja izmene spreture stanujoč na Bregu pri Majšper- ku št. 11; 3. Kacjkn (Jurija) Jo- žef, vodja izmene seltaktorjev stanujoč na Bregu pri Majšerki št. 22; 4. Pintarič (Vida) Franc podmojster nikalnikov, stanujoč v Majšerku št. 42. 2. v voliln; enoti št. 19, v ka- teri se volijo 3 odborniki, je bik 6 kandidatov in so dobili: 1. Lipuš (Lavosîav) Vilko, Kidričevo 3 172 glasov; 2. Dolenc (Vincenca; Vinko, Medvedce 4, 129 glasov: 3. Peršuh (Janeza) Leopold, Ko- ritno 2, 130 glasov; 4. Lampret (Petra) Ludvik, Medvedce 26 82 glasov; 5. Zupane (Jakoba) Jakob, Ptujska gora 7, 73 gla- sov; 6. Purg (Franca) Feliks. Breg 21, "108 glasov. Neveljavna glasovnica je bila 1. Za odbornike so bili izvoljeni: 1. Lipuš (Lavoslavov) Vtiko, di- rektor, Kidričevo št. 3; 2. E>olenc (Vincenca) Vinko, vodja trans- oprta, stanujoč v Medvedcah št. 4; 3. Peršuh (Janeza) Leopold, visokokvalificirani mizar, stanu- joč v Koritnem št. 2. b) skupina kmetijstva. 1. v volilni enoti št. 28, v kateri se voli 1 odbornik, sta bi- la 2 kandidata in sicer: Horvat (Jožefa) Peter. MuretiJici 68, ki je dobil 175 glasov; Venta (Va- lentina) Janez, Formin 11. ki je bodil 368 glasov. Neveljavnih glasovnic j bilo 18. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: Venta (Vaientinia) Ja- nez, Formin št. 11. 2. v volilni enoti št. 29, v ka- teri se voli 1 odbornik, so bili 3 kandidati, in sicer: Majerič (Alojza) Alojz. Moškanjci 23, ki je dobil 209 glasov; Prelog (Aloj- za) Franc, Zagojiči 1, ki je dobil 202 glasov; Plohi (Franca) Jakob, Sobetinci 25, ki je dobil 87 gla- sov. Nevelj.avnih glasovnic je bilo 22. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: Majerič (Alojza) Alojz, Moškanjci št. 23. 3. v volilni enoti št. 30, v ka- teri se voli 1 odbornik, so bili 3 kandiati, in sicer: Kolednik (An- dreja) Anton, Slatina 33, ki je dobil 308 glasov; Arbeiter (Anto- na) Anton. Cirkulane 8. ki je do- bi) 178 glJasov; Majcenovič (Iva- na) Ivan, Dolane 21. ki je dobil 153 glasov. Neveljavnih glasovnic je bilo 33. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: Kolednik (Andreja) Anton, Sllatinia 33. 4. v volilni enoti št. 31, v ka- teri se voli 1 odbornik, sta biîa 2 kandidata, in sicer: Fiorjaošč (Ivana) Ivan, Lasigovci 13, ki je dobil 296 glasov; Šek (Avgusta) Ignac. Bratislavci 54, ki je dobil 215 glasov. Neveljavnih glasovnic je bilo 56. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: Florjančič (Ivana) Ivan, Lasigovci št. 13. 5. v volilni enoti št. 32, v ka- teri se voli 1 odbornik, sta bila 2kandidata, in sicer: Babic (Fran- ca) Netko, Zavrč 11, ki je dobil 316 glasov; Galič (Štefana) Mar- tin, Turški vrh 30, ki je dobil 252 glasov. Neveljavnih glasovnic je bik> 48. Za odbornika je bil izvoljen kandidat: Babic (Franca) Netko, Zavrč 11. Obò'nska volilna komisija Ptuj Številka: OVK 25/Ì59 Datum: 13. 4 1959 Poročilo občinske volilne komisije Ptuj o izidu nadomestnih volitev odbor- nikov v občinski zbor in zbor proizvajalcev Občinskega ljudske- ga odbora E^uj. Občinska volilna komisija Ptuj daje po 92. čilenu zakona o volit- vah in odpoklicu odbomiiikov ljud- skih odborov (Urad.n; list LRS št. 25-117/57) poročilo o ugotovlje- nih izidih pri naidomestnih volit- vah odbornikov v občinski zbor in zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Ptuj, ki .so bile dne 9. n 12. apnla 1959. ZBOR PROIZVAJALCEV a) skupina industrije, trgm-ine in obrti v voli-.lni enoti št. 2, v kateri se voli 1 odibomik, sta bila 2 kandi- data in sta dobila: 1. Tušeik (Leopolda) Ivo. Kidri- čevo 3, 187 glasov; 2. Kolainč (Martina) Branko, K- drücew. 20. 307 glasov. Neve:ja'vn-.h glasovniic je bilo 35. Za odibomika je bil izvoljen kand.idat: Kalorič (Martina) Bran- ko, strugarsiki mojistier, Kidričevo št. 20. b) sk\ipina kmetijstva v voliln enot: št. 20, v kateri se vci'l! 1 odbornik, sta bila 2 kan- didata in sicer: 1. Potočnik (Valentina) Anton, Ptuj, Ormoška c. 1. ki je dobi; 366 glasov; 2. Bezjak (Ma.ntina) Janez. Ptuj. Ormoška c. 26. ki je dobi 604 glaçove. Neveliavnih glasovnic je b'Iio 35. Za odibcmika je bil izTOljen kanddait,: Bezjak (МгПта) Janez. Ptuj. Ormoška cesta 26. knrîtn.jsfci tehnk. Tai.inik- Predsenik: NOVAK Pud- KNEZ Viktor Občanski ljudski odbor Ptuj Številka: 03/1-4110/1-59 Datum: 15. 4. 1959 Rozglos Občinski ljudski od^bor Ptuj je sprejel od Zawda LR Slovenije za statist'ko naroöilnii'Ce za naro- č'Jo hišnih tablic za zgradbe, ki hišnib tablic še nimajo. Pozivajo se vsi lastnüki in upra- vitelji zgradb (tud onih. ki so še komaj v gradnji), da naJ!pozn€,te do 30. 4. 1959 prijavijo potrebe po hišnih številkaih. Potrebe je prijaviti na krajevnih uradil, za območje samega mesta F4aj pa na Občinskem ljudskem odboru v Pttiju. Srbsik: trg 1. soba št. 9. Načelnik oddelka za splošne zadeve Rudi Novak Slab nogomet v KIDRIČEVEM Derby-tekma Aluminij : Drava se je v nedeljo po obojestranski slabi igri končala z neodločenim rezultatom 2:2 (0:0). Prvi polčas se je končal po brez- smiselnem nabijan.iu žoge s polja na polje brez gola. V drugem polčasu je, zaradi sla- bega pokrivanja Dravine obrambe, uspelo Zaspanu ? glavo doseči prvi gol za Aluminij. Po nekaj protinapadih Drave je Erhatič re- zultat izenačil. Ko je moral zara- di poškodovane roke zapustiti igro vratar Drave Gorjup, je šest mi- nut pred koncem tekme Špehonja s prizemnin strelom povedel Alu- minij ponovno v vodstvo. Aluminij bi sedaj z lahkoto obdržal doseže- ni rezultat, če bi zadnjih nekaj minut zaprl igro. Iz nerazumljivih razlogov pa tega ni storil in Er- hatiču je uspelo tudi drugič izena- čiti rezutat. Kakor že v vseh zadnjih tek- mah, je tudi v nedeljo moštvo Drave zaigralo izredno slabo. To- krat je odpovedala tudi sicer si- gurna obramba, ki je večino žog kratko odbijala nasprotniku na noge. V krilski vrsti je odlično zaigral Mesaric, ki je bil sploh najboljši igralec na terenu, zado- voljil pa je tudi Strehar. Nap-îd ni v vsej tekmi bi! sposoben ?a smi- selno akcijo, doseženi goli pa so padli več ali manj slučajno. Kljub vsem pa je bil Aluminij vendarle slabše moštvo, ki pa bi s pametnejšo taktiko lahko osvo- jilo tudi obe točki. V nedeljo se bo srečala Drava na domačem igrišču z moštvom NK Nafte iz Lendave, ki ji bo, po vsem sodeč, precej nevaren na- sprotnik . Ferdo Vavpotič Š^RIDESET LET OD UST.ANOVITVE KPJ Velika ocenjevalna vožnja LEP PRIMER SODELOVANJA ME PTUJ. TEKMOVALNA PROGA DOLGA 6 PTUJU. Avto-moto društvo Ptuj s sode- lovanjem Avto-moto društva Ma- nbor-Center priredita v nedeljo, 19. aprila, ocenjevalno vožnjo v poča- stitev te zgodovinske obletnice. Za prireditev veljajo predpisi FIA ш FIM, športni pravilnik Avto-moto Zveze Jugoslavije in poseben pra- vilnik, ki ga bodo prejeli sodelu- joči vozači. Tekmovanje bo na progi v skup- ni dolžini 60 km in bo razdeljeno na 4 etape. Start za vozače iz Ptuja bo ob 7.50 uri z Muzejskega trga v Ptuju. Prva etapa bo do Maribora, kjer je cilj na Partizan- ski cesti. V Mariboru bo skupen start vozačev iz Maribora in Ptuja do druge etape v Radizki pri Racah, tretja etapa ba od Radi- zla skozi Rače in konča na Hajdini Po prihodu vseh sodelujočih-vo- sko cesto. Četrta etapa bo od Haj- dine do Muzejskega trga, kjer je za vozače iz Ptuja tudi cilj, za vozače iz Maribora pa predzadnja etapa. D AMD MARIBOR-CENTER IN O KM. SPOMINSKA SVEČANOST V Po prihodu vseh sodelujočih vo- začev bo spominska svečanost pred zgradbo v Prešernovi ulici, kjer je okupator mučil narodnega heroja Jožeta Lacka. pred spominsko ploščo na zgrad- bi bivših zaporov bodo položeni venci. Avto-moto društvi Maribor-Cen- ter in Ptuj vabita lastnike mope- dov, motornih koles (vseh kubatur) in avtomobilov (vseh jakosti), naj prijavijo svojo udeležbo in sodelu-* jejo na tej ocenjevalni vožnji. Za vsako kategorijo so predvidene denarne nagrade. Gorivo za vož- njo bo povrnil prireditelj. Lastniki motornih vozil, prija- vite svojo udeležbo v društvenih prostorih vsaj eno uro pred star- ten. Pravilnik in informacije v dtni- štveni pisarni. Naj ne bo člana AMD Ptuj, ki na vožnji ne bi so- deloval, tudi nečlani vabljeni. K. V. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP- . JEM in 4 ha zemlje vseh kul- tur v Hlaponcih 36, Podlehnik. prodam. TAKOJ VSELJIVO ENOSTANO- VANJSKO HIŠICO z lepo lego vinograda in lepim razgledom v Podgorcih, v bližini železniške postaje Osluševci. po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi, HIŠO z 4 ha posestva po najnižji ceni prodsm. Krčevina 47. SPALNICO IN KUHINJO prodam. Korenjak, Ptuj, Ljutomerska št. 17. SREDNJEVELIK ZIDAN ŠTEDIL- NIK s ploščicaimi prodanK). Ma- riborska 21. RAZNO RABLJENO POHIŠTVO prodam. Naslov v upravi. HIŠO z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM ;n 90 arov zemlje v Ro- goznici 10 prodam. DOBRO KOZO DOJNICO prodam. Naslov v upravi. HIŠO z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM n 2,87 ha zemlje, ob glawii cest!, prodam. Vprašati: Selce št. 21, Voličina. HIŠO z GOSPODARSKIM POSIX>P- JEM, .sadovnjak, njn^ve. tra-vnrik in gozd, v skupni izmeri 3 ha. bliizu д1а-'Л1е ceste, prodam. Ju- nij Vogrinec, Vinterovc: 5, De- stemik. TAPECIRAN OTROŠKI VOZIČEK, v odliičnem .sta.nju, prodam. — Ogle-i dnevno od 14. ure na^- rpej. Ttitčka Topolovec, Ptuj, Slovenski trg 1. SPALNICO, v dobrem stanju, pro- dam. Naslov .v uora^vi. IŠČEM FANTA ZA PASTIRJA — lahko obiskuje šolo. Vsa oskrba, plača po dogovoru. Ivan Selin- šek. Starše 67. SLUŽBO POMOŽNEGA ALI MA- TERIALNEGA KNJIGOVODJE iščem. Neistop službe takoj. — Naslov v upravi. ZA SLOVENSKO BISTRICO išče- пго dekle, staro 15 do 17 let, k b; pom.agailo pri lazjiih gospodar- skih deuil. Naisilov v uipravi. SONCrW ENOSOBNO STANOVA N3E v centru zamenjam za avo sobno. Naslov v upravi. Osebo, ki je našla v soboto, 28. marca 1959, v E4uju žensko uro, okroglo, kram-rano. z usnje- n-m pasom — moj drag spomin — prosim, naj jo proti nagradi odda v upravi lista. PoizvedlKi Zdoma je odšel Janez Čemivec, rojen 22. maja 1946, iz Podvinc št. 119, ki je obiskoval 2. razred p>omožne .šole v FHrujti. Odšel je že večkrat zdoma, vendar se je vsa- kokrat vmliil. Tokrat so ga videli пек,те v Slovenskih g^oricah. KoTOur kolii je kaj znano o ime- novanem deoku, ns'j javi najbližji postaji LM. očetu Petru Čemivou, Podvtnci 119, p. Ptuj. air najbliž.ii organriizaciijli Rdečega križa. Občinski odbor Rdečega križa PreWîc Podpisani Marija Bezjak in Ana Braček iz Kicarja 143 preklicuje- va izjave o primanjkljai.ju denarja v trgovini »Hrana«, ki je v sesta- vki trgovskega podjetja »Izbira« v Ptu.iu. in tiste preklictijeva kot ne- resnične. 2^'h\^fl:juje^ se za odstop od tožbe in omenjeno trgovino vsa- komur najtopleje priporočava. Mqrrja Bezjak. Ana Braček Obvestilo Ufïrava cest okraja Maribor ob- vešča, da bo od dne 13. aprila 1959 do nadaljnjega zaprta cesta štev. 1902, Ptuj—Podlehnik na odcepu Ptuj—Tumišče za ves promet zaradi del na cesti. Pro- met bo preusmerjen iz ЕЧија pre- ko Hajdine—Železniške pKJStaje Hajdina na Tumišče. dobite v vseh trafikah in pri dru- gih prodajalcih. Pohitiite z naku- pom, kajti brez »PavLhovega kom- pasa« zaidete povsod. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega moža JAKOBA KUKOVEC iz Ptuja se naji.skreneje zab'vailiju- jem dr. Lusyckemu za njegov trud in p>ožrtvx)vailnost ob pokoj- nikovi bolezni, duhovniku, vsem darovalcem vencev in cwtja ter vsem, ki so ga spremil, na nje- govi zadnji poti. Žailu,ioča žena Ana Kukovec Komisi.ja za sprejemanje in odpovedovanje delovnih raz- merij pri Tovarni avtoopr^me Ptuj raizp:siUi,ie delovno mesto bontrolorja za kontrolo pri sprejemu surovin. Pogoj: kvaiMflioIran ali visokokvailrificiran delavec kovin- sike stroke s pefcletno prakso. Strokovno mora obvladati do- ločevanje materiiaflov v kovinsko oredelovailn- industriji. Plača po tarifnem pravilniiku. Nastop službe takoj ali F>o dogovoru. Rok prti'jaw 15 dni- po objavi razpisa. ^ Izdaja *E4uJskJ tednik*. Direktor Ivan Kranjčić üro^uje jredn fgk' odbor 0