itieroN uredništva« a—« UPRAVE: 25—67 In 28-« POSLOVALNICA CEL.IE. PrcSernov* 3. lel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 21. septembra 1959 NAROČNINA NA MESEC I rena Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, I dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din | din 1*— Priprave za gigantski boi na zahodu v?Jaj5'.še vedno junaško branijo Varšavo — Nemci napovedujejo konec operacij na fali? fron** — Sovjetske čete nadaljujejo pohod — Anglija se bo vojskovala do zmage 'Ja pripravlja balkanski blok — Nevarnost razširitve fronte na zahodu — Skrivnostni nameni sovjetske Rusije Srditi boji okoli Varšave Nadaljevanje ruskega pohoda Šf^VA, Hv0 •i»o Oh,- V’ sept- Havas. Povelj-!f): Na«i Varšave je sinoči objavi-te1* vhodno od neposrednih . 1 Varšave, istotako tudi na %tom so po naskoku z ba- IsreokA * svoje položaje. Konjenica n„J?,ova,a v b0-iu *n ie zajela te Dr-,. '“"ziraiUh nemških oddelkov. ^ sow®?s||u Ohota so naše čete od-% in tzn °v napad in uplenile tri % {Lt1®® lahkih strojnic. Morala % *«». 1® °dUčna. Nemška letala so Siju *a* bombardirala Varšavo in *‘ai*e kraljevega dvorca, na-l# vem/’ akad®mljo za telesno vzgo-"ko drugih poslopij v središču i^Url^u^’ se>Pl- Havas. Sinoči ob >ik i j., °biavil radio vest, da je pol-k5*0 naii biavll ued drugim: »Da- ' se u | Oddelki napredovali. Sltuaci-n^vsti /Slišala. Naša konjenica in te^°v. pl?11 oddelki so izvedli več h« v°lak /10vno se je pokazalo, da je Sft/ Ho6n^,pride v stik 1 nemško pe-naskoku smo pognali 2 Prage ter mu zadali težke 1,0 Je, da je nemško letalstvo v Poljski izpolnilo. Danes gl? tf1* zračne napade. Prvi je SvC.?ožn Vf5ij >. iiro'1,^ ku! b?1®** drugi napad se je iz-k0 pikni, tretji pa med 17. In 18. pobile in ranile precejšnje število ljudi. Center mesta gori« BUKAREŠTA, 21. sept. Havas. Poljske vesti javljajo, da sta padla 2 generala, k) sta se zadnjfe dni borila na čelu svojih armad. To sta bila general Skot-niskl, ki je poveljeval konjeniški brigadi, MOSKVA, 21. septembra. Poročilo sovjetskega vrhovnega poveljstva od 20. t. m. se glasi: V teku včerajšnjega dneva so naše čete zopet potisnile dalje Poljake ter zavzele ozemlje v severnem delu zahodne Bele Rusije, mesto Grodno ter v južnem delu zahodne Ukrajine mesti ki je bila popolnoma uničena, ter krakov- Ko vel in Lvov. V času od 17. do 20. t. m. ski general Mond. LONDON, 21. sept. Reuter. General von Brauohitsoh, poveljnik nemške vojske, je v govoru po radiu dejal, da so vojaške operacije na Poljskem končane ter je poljska vojska uničena. Nemški radio je pa nato poročal, zakaj se bijejo še vedno boji okoli Varšave. Vzrok je ta, ker se nemška vojska še ne more odločiti, da bi Varšavo do tal podrla. Iz Varšave pa poročajo Poljaki, ki imajo radijsko postajo še vedno o svoji posesti, da so nemška letala včeraj trikrat bombardirala mesto in da je bilo večje število nemških letal sestreljenih. Popolnoma je bila porušena kraljevska palača, kjer je bil do sedaj muzej. Po poljskem poročilu so Poljaki na zahodni strani mesta vrgli Nemce nazaj. Na vzhodni strani so Nemci napadli predmestje Praga, kjer so pa izgubili 10 strojnic in bili odbiti. Za danes je določen sestanek varšavskih mesarjev. Na tem sestanku se bo uredilo klanje konj, ker je začelo drugega mesa že primanjkovati. Var- ku naPad!o center mesta. Po irt*klh ^Ska obramba je sestrelila 1fi ra-,1 Ves zadn!i dan se je Gra-nl 0 Semenje težkega top-» *© so padalo v mesto ter ^mško poročilo s Poljskega so razorožile naše čete tri poljske divizije ter veliko število manjših edlnlc. Po podatkih, ki niso še popolnoma kontrolirani, je bito pri tem ujetih 60 tisoč poljskih vojakov in častnikov. Ob zavzetju Vilne, Baranovičev, Molodečne in Sarlina smo zaplenili celokupno poljsko topništvo in municljo. Med plenom je 280 topov in 120 letal. KAUNAS, 21. septembra. Havas. Položaj na litvanski meji se ni spremenil. Rusi so zasedli železniško progo Vilna— Grodno. Razen bojev pri Trokiju, ki je bil zavzet davi, ni bilo nikjer resnih spopadov med Rusi in Poljaki. Zdi se, da Rusi nočejo priti v stike z Litvanci in se drže stran od litvanske meje. Kraj Lan-dvarove še ni zavzet. ČERNOV1CE, 21. septembra. Po zasedbi mest, ki leže vzdolž romunske meje, so pričeli Rusi zamenjavati poljske uradnike. Mnogo uglednih Ukrajincev, ki so ostali zvesti Poljski je bilo ubitih. Po preverjenih vesteh meja med po Rusi zasedeno vzhodno Poljsko in Romunijo še ni bila odprta ne v eni ne v drugi smeri. Romunske in ruske straže čuvajo obe strani mosta v Zaleszczikih. Pričakuje se, da se bodo pogajanja za obnovitev prometa v kratkem pričeta. Ogromne priprave na zahodu PARIZ, 21. septembra. Francosko vojno poročilo govori o več odbitih nemških nočnih napadih, streljanju nemške artilerije ter letalskih bitkah. Eno nemško letalo je blio sestreljeno. LONDON, 21. septembra. (Reuter.) V svojih komentarjih o vojnih operacijah na zahodu poudarjajo angleški listi, da naj se ne pričakuje kakih presenečenj in da naj javnost potrpežljivo čaka na razvoj % L‘N, 21 Piše'"-J ^ept' ^NB. »Deutscher Hb' e,in(J'0nientiraniu vojnih po-V^a, ki denskem odporu je polj-% i,’ kUa nricii 0peeb‘ala na obrežjih ,V°5- uničena v loku \ obkoli« divizij. To, kar Je še Ste U"ičeuiu ? v Varšavi, Na ta na- !NLV°iska drž?Vr*Žne voiske’ /Aa] So s sovje+sC n0' odrejeno spo- VjSs*d|e utejo R»s'io, katere čete m so nem«110 Belorusijo. Po-So k« so na tem . °Rle Porabitf Svobodne In se KlN, , ^ drUKl * sept. °NB. Nemška di-« TO1P,, Piše o nameri *st vStkdni itiai! ,' Varšave izvle-Brit .r ' bi pravi: Ob-JC**. ,«W. na»viet- h 'fig, Vnovič T , ye na 1 Sa m.staiišča ni K doka2uie, da S ^ ve^ bescda o Pol; k Podobi ;!ke, ko,risti za Aj1 z an- a o Poljski, ker J®'; da hoče Anglija v svo- Vseh ,Lrnene- 0na ere zato pa na vsak bi teko'Nemcev na i.!l0v!^a Pre' mogla ulo-C1. Ce An- olstva 0,k^ “sodo Poljske. VSe ven- '° dvoliino. ker - t.. n . dogodkov, ki jih angleške in francoske . T Je ^ radlU g°: Oblasti pripravljajo z največjo preudar- l ZrtvoVa.n^ nostjo in z največjo energijo. »Times« pl- a amada % PP Kut' sejo: Glavno je, da se naše človeške in nem še drzi m je v zvezi z Varšavo. Jterialne rez^e kar najh}treje ^a. vijo, kamor je potrebno, In da nastopijo v danem trenutku. Treba vedeti, da se medtem na fronti Izvršuje organizacija v gigantskem obsegu. Javnost bi želela čim ves svet ve, da se je nemška vrhovna f _________________________________ „. ^..,. komanda trudila ublažiti trpljenje Var- prej slišati vesti o veliki zmagi, toda jav-šave m njenega prebivalstva. Nemčija se v poini mer, drži.pravil, ki jih Anglija smatra za humane. Kadar vemo, da angleške radiopostaje hrabrijo prebivalstvo Varšave, naj Še nadalje vztraja, čeprav je v žalostnem položaju, tedaj je jasno, da Anglija ta odpor, dasi je brezsmiseln, smatra za neobliodno potreben za svojo propagando. Redkokdaj se je kdo s tolikim cinizmom igral z usodo no mnenje naj ima zaupanje v veliki in natančno izdelani strateški načrt, ki velja za celokupni britanski imperij in ki se izvaja z največjo naglico, ki je mogoča, ampak tudi brez prevelike naglice, ki bi povzročila same nerede in zmešnjave. Francoske in angleške vojaške oblasti so zasnovale svoj vojni načrt tako, da bodo opreznejše operacije postopoma zavzemale vse večji obseg, dokler ne dosežejo svojo največjo silo. »Dally Mali« piše: Chamberlain je včeraj Izjavil, da se vse vojne priprave Velike Britanije in Franclje Izvajajo po načrtu In v največjem redu ter da bodo demokratske sile vodile ofenzivo tako, da sovražnik ne bo imel prilike niti za majhne uspehe. To je najboljši odgovor na vse kritike in na vse pojave nestrpnosti, ki se porajajo po svetu. Zaplenjenega 110.000 Ion nemškega blaga LONDON, 21. sept. Reuter. Kontrola kontrabande je do pretekle sobote zaplenila 110.000 ton blaga, ki je bilo name-, njeno v Nemčijo. Vrednost tega blaga sejzadrže ladje nevtralnih držav, izkrcajo ceni na 125 milijonov dinarjev. Med bla- j kontrabandno blago, a ladje nato izpti potrebe. Mangan je neobhoduo potreben za vojno Industrijo. Informacijsko ministrstvo pravi, da angleške vojne ladje Ant leži potopili 7 podmornic kakega naroda. Čeprav ^se°je" vedekTda gom ie za>>tenjenih tudi 30.000 ton man- J stijo. angleške garancije Poljski ne morejo biti gana’ kar P°meid ? °dst. nemške letne nikoli učinkovite, je vendar vojna stranka v Angliji porabila poljski narod za vojno napoved. Enako je nezaslišano od angleške strani, da se mesto, kakor je Varšava, z vsom trpečim prebivalstvom izkorišča kot gradivo za propagandni film, ki se bo predvajal v Ne\vyorku. Tujina, pa tudi ameriški narod, ima dovolj možnosti, da si o tem napravi svojo sodbo. Na ameriškem narodu je, da se ne pusti zapeljati in da se ne odloči za nekaj, kar bi utegnilo imeti nedogled-ne posledice. Splošna mobilizacija na Slovaškem LONDON, 21. septembra. Iz poročila, ki ga ie včeraj dal v spodnji zbornici Chamberlain, je razvidno, da so angleške vojne ladje po opile 6 do 7 nemških podmornic, To zuači povprečno 3 do 3 in pol na teden. Misli se, da ima nemška mornarica vsega skupaj 30 podmornic, ki so v stanju, da sc borijo tudi na oceanu. Leta 1917 so angleške vojne ladje potopile povprečno eno podmornico na teden, leta 1918 pa eno in po! povprečno. Sedaj se je to povprečje zvišalo že na tri in pol. ,DaiIy Express“ misli, da je bilo potopljenih še več kakor 7 podmornic. SE 3 REŠENI S „COURAGEOUSA“ LONDON, 21. septembra. Prvi lord ad-miralilete (minister mornarice op, ur.) Winston Churchill je uradno sporočil, da sta bila na potopljeni matični ladji „Cou-rageous 1202[ mornarja. Od teh jih je bilo rešenih 687. Po tem uradnem sporo-čilu mornariškega ministra so bili rešeni še trije mornarji. Zbiranje Del ob belgijski in švicarski neji BRATISLAVA, 21. sept. Slovaška vlada jo odredila splošno mobilizacijo. Slovaške čete bodo po naročilu Nemčije odposlane na Poljsko, kjer bodo deloma zamenjale nemške čete, ki se premestijo na centracija nemških čet se izvršuje pri PARIZ, 21. sept. Na nemško-belgijskl I nostl. Prav tako je tudi že poveljstvo in na nemško-švicarski meji se opaža združenih francosko-angleških btjnlh sli zbiranje močnih nemških čet, ki prihajajo | ukrenilo vse potrebno za primer, da bi s poljskih bojišč. Posebno močna kon- bila kršena belgijska švicarska nev- zahodno fronto. Slovaki naj bi izvedli do: Aachenu. V zvezi s tem sta vladi Belgije konca zlasti boje s poljskimi četniki. »In Švice izdali primerne ukrepe čuječ- tralnost In bi se froota raztegnila na sever in jug. Anglija se bo vojskovala in Izpolnitve svojih riijev Chamberlainov odgovor Hitlerju v angleškem par«affl3rttM — sCakšni so angleški vojni cilji — Pojjasnila o taktika bojnih operacij LONDON, 21. sept. Na včerajšnji seji angleškega parlamenta je podal ministrski predsednik Chamberlain izjavo, ki se smatra kot odgovor na Hitlerjev govor v Gdansku. Chamberlain je uvodoma poročal o ruskem vpadu na Poljsko, katerega je ostro obsodil in izjavil: Anglija in Francija nista mogii preprečiti poraza Poljske, sta ji pa ponovno dali zagotovilo, da se bosta bojevali z vsemi svojimi silami dalje za njeno obnovitev. O samem Hitlerjevem govoru je dejal, da ni spremenil položaja. Mimo tega Hitlerjeva izvajanja niso bila točna. Francija ni nikoli pristala na italijansko posredovanje. To bodo pokazali dokumenti, ki bodo sedaj objavljeni. Prav tako nemško vojskovanje ni prizanašalo nezaščitenemu prebivalstvu in zato ni mogoče govoriti o ‘humanih metodah. Glede vojnih ciljev Anglije je dejal premier: Glavni naš namen je, da rešimo Evropo stalnega strahu pred nemški- mi napadi in omogočimo vsem narodom, da ohranijo svojo svobodo in neodvisnost. Od tega cilja nas t?e bo odvrnila nobena grožnja. Mi vojne nismo želeli, ampak smo celo do konca upali, da bo mogoča rešitev vseh spornih vprašanj s pogajanji. To upanje je uničil brutalni napad na Poljsko. Glede položaja na bojiščih je Chamberlain naglasil, da je fran-cosko-angleška vojska na zahodni fronti zagotovila sebi važne strateške in taktične postojanke ter jih kljub protinapadom obdržala. V boju proti podmornicam je Anglija v ofenzivi. Na drugi strani pa moramo biti tudi sami priprav--Ijeni na težke izgube, kakršna je potopitev »Courageousa«. Ko bo popolnoma izvedena spremljava trgovskih ladij, bodo izgube minimalne, ali bodo sploh izostale. Doslej je bilo pri napadih an angleške ladje, brez »Courageousa«, ubitih 139 ljudi, 44 jih pa pogrešajo. Naš namen je sedaj popolnoma uničiti sovražno bro- dovje in onemogočiti mu vsako gibanje. Napadalec je imel nekaj prednosti, ker je bil na napad pripravljen vnaprej, toda nihče ne sme biti nestrpen, ako ni takoj velikih rezultatov. Ob koncu svojega govora je Chamberlain izjavil, da se Anglija in Francija ne bosta spuščali v nobene strateške pustolovščine, ki bi imele morda spočetka efekten uspeh, a bi se pozneje izkazale kot prazne. Tako vojskovanje bi vodilo k porazu. Zato ne more povedati, kdaj in kje bo zadan sovražniku odločilni udarec, toda vojna se bo v vsakem primem nadaljevala do popolne zmage. Anglija hoče ustvariti v bodoče v Evropi tak red, da vojna ne bo več mogoča. LONDON, 21. sept. »Dai!y Express« piše, da je Chamberlain pustil malo več luči. Lahko smo zadovoljni z akcijami proti sovražnim podmornicam. Čemu še vojne* BERLIN, 21. septembra. (DNB)^ liner Borsenzeitung« prinaša ca _ naslovom »čemu še vojna?« Lis goja, da je vodja rajha, Hitler, v sv j ^ voru v Gdansku jasno nagla®”! ^ nemški vojni cilji zelo skromni,n f eija v nobenem primeru ne natne * stopat? kot zavojevalna sila v j) je vodja rajha rekel v trenatKU, ^ končana vojna na Poljskem ,fl „j j3 rajh z vsemi svojimi silami liaM * :0tr zahodni front!, V takem trenutku , ^ sede Adolfa Hitlerja dvojno vaz«1 w pokazujejo, da je za zahodne si vsak razlog za vojskovanje. DOPISNIK MAURER V R jomunu1 ČERNOVICE, 21.. sept. Havg dJ novinarji, ki so prišli 'z Zalesci dobili vesti o svojem ameriškem ^ Richardu Maurerju, dopisniku ^ chikaskega lista, ki je pred “lie, # i' in o katerem se je govorilo, f. ujeli Rusi, so srečali MaurerJ^ ^ proti Cernovicam. **—-"• 1 Dnjester ponoči. Ti Maurer ie Italija organizira balkanski blok ! Sestanek ameriškega kongr®^ RIM, 21. sept. V italijanskih uradnih krogih presojajo najnovejši razvoj evropskih dogodkov kot zelo resen In usoden. Vse kaže, da je zlasti vmešanje sovjetske Rusije v razplet na Italijo močno vplivalo In da bo v tem smislu usmerjena tudi njena nainovejša akcija, k! zasleduje dva cilja: !. ustvaritev močnega nevtralnostnega in obrambnega bloka pod vodstvom Italije, ki bi obsegal Madžarsko, Jugoslavijo, Grčijo in eventualno tudi Bolgarijo; 2. poizkus posredovanja med Nemčijo in zahodnima demokracijama za likvidacijo vojne In medsebojnih sporov. Prvi del akcije je že v polnem teku. Pravkar je bil dosežen med Rimom in Atenami sporazum, po katerem se odstrani napetost, ki je po zasedbi Albanije obstajala med Italijo in Grčijo. V zvezi s tem sta tako Italija ka- kor Grčija odpoklicali svoje čete z al-bansko-grške, odnosno grško-albanske meje. O tem je biio izdano včeraj tudi že uradno obvestilo. Zbliževanje med Madžarsko in Jugoslavijo se nadaljuje in obeta najboljši uspeh. Namen je, ustvariti balkanski blok pod političnim vodstvom Italije. Na drugi strani se pa opažajo živahni stiki med Italijo in zahodnima demokracijama, zlasti med Italijo in Anglijo. Viden znak tega je imenovanje dosedanjega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Bastianija za italijanskega veleposlanika v Londonu. Tu se pričakuje, da bo Bastiani v polni meri izvršil v Londonu pričakovanje italijanske vlade. Vendar se v Rimu ne vdajajo nikakim iluzijam glede minimalnih izgle-dov za uspeh mirnega posredovanja. Nemško svarilo pred hujskarijami WASHINGTON, 21. septembra. Kongres USA se sestane k izrednemu zasedanju danes. Pričakuje se, da bo danes izročen kongresu v razpravo samo osnutek vladnega predloga za izmenjavo ali odpravo dosedanjega nevtralnostnega zakona, dočim se bo zasedanje nato odgo-dilo do ponedeljka, ko se bo po natančni preučitvi pričela razprava, Rooseveit vztraja slej ko prej na stališču, da treba nevtralnostni zakon v celoti ukiniti. WASHINGTON, 21. septembra. Predsednik Roosevelt je imel sestanek z vo- nike, diielji demokratov in reput sestanku je bil izdan komunike, - 0 p je izjavil, da bi on imel rajši f5 nevtralitetnega je * da bi. pravo samo popravitev. Senator javil, da je malo verjetnosti, , oStflif gres popolnoma odpravil tievtr t kon. Na konferenci so razprav ij ^0 položaju ameriških državljanov' ^\V bojujočih se strank ter ° p!fc rtaK# kupljenega blaga ob prii|K> Ameriki. laponci se i Musi niso pomirili BERLIN, 21. sept. Bivši prezident bivše ČSR dr. Beneš se je lotil novih zločinskih metod, da napoveduje preko angleških oddajni c boj nemškemu narodu in hujska k uporu Cehe in Slovake ter napoveduje prihod angleških in francoskih letal na ozemlje protektorata. To zločinsko postopanje dr. Beneša je že dovedlo nekatere nerazsodne ljudi do nepremišljenih dejanj. Zaradi tega je izdal državni protektor potrebne ukrepe in poziv prebivalstvu protektorata, naj se ne da zavajati po zločinski hujskariji. Ako bi se skušala kaka tuja letala res približati ozemlju protektorata, bodo še pred dosego tega cilja uničena. BERLIN, 21. sept. Nemška uradna agencija poroča o aretacijah, ki jih je morala nemška tajna policija izvršiti v tovarnah Škoda. Aretiranih je bilo večje število saboterjev. Podobne ukrepe je morala policija storiti tudi v Pragi, kjer je prišlo celo do streljanja na ulicah, Plznju, Prlbramu, Taboru, Brnu in Bu-djejovicah. V torek so nemške čete razorožile več slovaških vojakov. Nemške oblasti so storile najenerglčnejše ukrepe, da se prepreči nadaljnje podiranje mostov, zažiganje železniških skladišč ter druga škoda na javni lastnini. Aretiran je bil tudi bivši ministrski predsednik Be-ran. Bodrilo branfcem Varšave LONiDON, 21. sept. Havas. Pri sinočnjem prenosu londonskega radia v poljskem jeziku je poljski veleposlanik v Londonu bodril branilce Varšave. Z ozirom na siporočilo, ki so ga bili poslali predsedniku poljske republike, je veleposlanik dejal: Vedite, dragi someščani, da vaša žrtev ne bo zaman. V tako daljnem pestu kakor je London je njena vrednost popolnoma razitmevana in cenjena. Vaša žrtev je kažipot k zmagi. Vojske Velike Britanije, Francije, Kanade, Avstralije, Novega Zelanda, Indije in Afrike vam prihajajo na pomoč. Naši zavezniki se bojujejo na Renu, dočim se na francoskih tleh zbira nova poljska vojska. Čast branilcem Varšave! Živela Poljska! AVSTRALSKA POMOČ ANGLIJI SIDNEY, 21. septembra. Avstralska vlada bo poslala dva letalska eskadrona lovcev v Evropo. V avstralskem letalskem zboru bo 550 letalcev in drugega osebja. NORVEŠKA RIBIŠKA ODPRAVA OSLO, 21. septembra. Reuter. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos krenila celokupna norveška ribiška flotilja na lov v vode okoli Južnega tečaja. Norveški lastniki parnikov se celo nadejajo, da bo letošnja kupčija zelo dobra, ker letos Ja ponči ne bodo lovili kitov v vodah okoli Antarktide. PAUL DECIiAEL PADEL LONDON, 21. sept. (Reuter.) Po vesteh nemških radopostaj je na zahodni fronti v boj'h na področju reke Sare padel sin bivšega francoskega ministrskega predsednika Dechanela, Paul Dechanel. WASHINGTON, 21. septembra. Havas. Japonsko poslaništvo javlja: »Japonska politika si prizadeva, da bi država ne bila potegnjena v evropski spopad ter da bi čimpreje rešila kitajsko vprašanje. Na podlagi te japonske politike se je rodil sporazum o ustavitvi sovražnosti ter o sporazumni razmejitvi Mongolije in Mandžurije. Kakšnih drugačnih ciljev japonska vlada pri tem sporazumu ne zasleduje. Zato ta sporazum ni nikak predhodnik nenapadalnega pakta ali kakršnega koli zbllžanja s sovjetsko Rusijo. Brez bi hil iti spo' na ,ra/ podlage so trditve, da sklenjen s posredovanjem Nemčiji. hra WASHINGTON, 21. sept«"10' HoCr Japonski poslanik v Washsngt® $|f1 či je v četrtek izjavil „hveSti!aAe da je japonska prijateljski 0 1 ,jujo£e sfz umaknejo svoje oborožene s,}e_jn diP« glijo in Francijo, naj voj' sile jz ske. Japonska se nadeja, o* matski razgovori, ki jih vod« Francijo, ugodno zaključeni- Maršal Smygli-Rydz interniran? PARIZ, 21. septembra Po poročilih iz Bukarešte je romunska vlada na nemško zahJev« odredila, da ss poljski maršal RydZ'Smygli Internira v Romuniji do konca vojne. BERLIN, 21. septembra (DNB.) Poljski veleposlanik v Londonu in poljski poslanik v Bernu sta izjavila, aa je maršal Rydz-Smygli pri svojih četah in da še nadalje vodi vojne operacije. V zvezi s tem ugotavlja DNB: Poljski generalisimus jo prišel čez romunsko mejo v ponedeljek popoldne istočasno kakor predsednik poljske republike Moscicki in zunanji minister Beck. To vest je potrdila v torek uradna romunska agencija. jel japonskega TERAUCI PRI HIT, r je HitlŠ/ Tera' BERLIN, 21 .septembra^ -^ja. generala h, 21. sept. Devkse ^ 5t0c Borza ču r. , London 17.35, Newyork 75.25, Milan 23, Amsterdam -holm 105.12, Oslo 99.87, ,fl 85.12, Buenos Aires 104. Mariborska napoved. sPr®jla nO oblačno vreme. Včeraj j® ,.a $ temperatura 17.2, danes naj .gpjeK dne 18.2. Padavin od vcer 3.8 mm. včei Nejasni nameni sovjetske Rusije Priprave proti baltskim državam — Zaskrbljenost v Romuniji — Med Nem*1 določena demarkadja PARIZ, 21. sept. Vest, da izvršuje sovjetska Rasija mobilizacijo nadaljnjih letnikov, je povzročila v vseh evropskih državah, ki meje na sovjetsko unijo, veliko vznemirjenje. Še večje vznemirjenje pa povzroča dejstvo, da koncentrirajo Rusi sedaj svoje četo tudi že na mejah baltskih držav, zlasti na meji Estonije. Sovjetska Rusija dolži Estonsko, da daje potuho tujim podmornicam in Je zato prekinila z njo ves železniški promet. Splošno prevladuje prepričanje, da bo Rusija baltske države zasedla in priključila svoji zvezi. Okrepitev čet se opaža tudi že na mejah Finske. Enak strah obstaja v Romuniji, kjer se širijo govorice, da bo sovjetska Rusija takoj po popolni okupaciji vzhodne Poljske zahtevala vrnitev Besarabije. Ta strah pa povečuje še možnost, da se v tem primeru pojavita s svojimi revizijskimi zahtevami tudi Bolgarija In Madžarska. BERLIN, 21. sept. Kakor so je moglo izvedeti, demarkacija med nemškim In sovjetskim okupacijskim ozemljem na Poljskem res še ni bila do podrobnosti dogovorjena. Da se demarkacijska črta točno določi in da se rešijo tudi še nekatera druga, še nerešena vprašanja glede Poljske, je odpotovala včeraj od tu z letalom v Moskvo delegacija visokih nemških častnikov in strokovnjakov. LONDON, 21. sept. »Dai>ly Herald« piše o odnošajih med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Obe državi sta se zmenili v glavnih obrisih za razdelitev Poljske. .Toda dogodki so se preveč hitro menja- 11, preden je prišlo cl0 ‘'^vati oiie. Za sedaj ni » * D vojne' ja, kako bo pa v »o« v0jne. # videlo še pred končen ■;[! $ sept. M , k rt>5 PARIZ, 21. da je najvažnejši nunske zasedba polj&lco-ro'llUl'sedb® 'do - < kih četah. Namen te R ’ j čiti dostop Nemčijo vr* ter. nega morja ter do Pei‘ Galiciji. Isti list je tud $a!Spo ° \& napadalni pakt govo fle H Bele Rusije, nikakor P® pg ter Galicije. , »IzVe* po!]*. ^ MOSKVA, 21..sep*- . p^! o vzroku ruske i!1*? »a &°1 ‘«i in pravijo, da je pomoč ukrajinskeni . višji poljski ra^rec ggvice Uredba o pobijanju draginje in strogem nadzorstvu cen tfaprJ?1? ministrskega sveta je strov te ° prB^°2ih nekaterih mini-oašo m 'Urec^>a^’ ki so pomembne za filtri Slx>darsko in socialno življenje, vpra^ .80 v Prvi vnsti obravnavali ^^ianje draginje, o čemer je minister za socialno politiko e sprejela več važnih socialno-gospodarskih ukrepov v zaščito konzumentov ° zdravje dr. Budisavljevdč po-, Uredba oibsega vrsto 7A katere se bodo cene stro-»sm ^^°Vale. Ta uredba navaja pred-6že, l Jljenjske potrebščine, jedila, pi-Wm’ o ^ živino, obutev, obleko, Pa®svetljavo, poljedelsko orod- je, pogonski material, gradbeni material, stanovanje in lokale in vse one vrste predmetov, ki so življenjsko potrebni in ne predstavljajo razkošja. Ministrski svet je v načelu sklenil tudi na predlog finančnega ministra dr. Šu-teja, da se cena soli zniža, in sicer cena živinske soli od 1.25 din na 50 par, cena soli za ljudsko prehrano pa od 2.50 din na 1.50 din. Poleg tega je ministrski svet sklenil, da bodo dobile družine obveznikov, ki so bili vpoklicani na vojaške vaje in ki nimajo sredstev za vzdrževanje, potreb- no državno podporo. Prav tako je ministrski svet predvidel, da se vsem poljedelcem, ki bi morali oddati svojo živino na razpolago vojski, ta živina plača. Na predlog notranjega ministra je ministrski svet sprejel uredbo, po kateri bo notranji minister lahko odstavljal občinske odbore in predsednike občin, oziroma postavljal komisarje za mesta Beograd, Zagreb in Ljubljano. Za banovino Hrvatsko bo to oblast na mesto notranjega ministra izvrševal ban banovine Hrvatske. Seja mestnega sveta v Ptuju * ^ nh >Su^St¥orn soparna dr. Remca Sei« ? mestni svet v torek svojo $ upan je poročal poleg teflco- ? bravj ° starinskega stolpa i- > za kar je prispevala mestna piispevaaa mesma Jkaj uaJ <®n- Muzejsko društvo bo ®0.000 ri?S?° vinarski muzej. Posojilo j*ieti 2~?’ sn je nameravala občina Pokojninskem zavodu za 16 ^stni n()v®2a otroškega zavetišča, PolSTANKU S SVOJIM PLAČILOM ZA LIST, OPO-lN PrOSIMO, DA NAM V SVOJEM LASTNEM INTERESU ZA 4*BlnVSAJ 00 KONCA TEKOČEGA meseca takoj po položnici 4 ji Nar°čnino, ker se bodo na ta način izognili NELJUBO to? PrEKINJENJA pošiljanja lista, primorani smo, da zač-TEDEN ustavljati list naročnikom, ki plačujejo “S^jOLOŽNICI, A NIMAJO V REDU PLAČANE NAROČNINE. V^°v®nskih goric »ie Jesensko razpoložena hribih. Glas jeseu- obri?°utcev se že dolgo raz-vinorodnih ------------- goricah. ev grozdu016 ^ omogočilo hitro P0 * letošnji pridelek L^Ie T>r^/lCa ie zopet oživelo iaseSvlI1 so zopet nHraa? Vse tUn‘ Vesel je čas S ie 1,1 mhndo, le naš pl***, kai ta z letoš-C?*" ^viS;,kom' k« * ta mo- ** 8» li Vma' iV n<>5i V Žicah so fantje r„?retekle nedelje na 1 od ^1<>iz* bos •n0kega doleta. CK; " težkih udarcev je obležal nevarno po- * - , —oamw'Sttl iz Ledineka, je l*C?a> žic^f.^^ka Vit-vbfeM n refbri.li r J težkih udarcev .2Nka>a ni vkreber in i b.olnišnio(>- tatvin zadn^d? in Jesenskih ’<<> vrču 1)0 nrnoglh ko. v la hesei. V(Vv> ki so žc dol- »o v Beogradu ^i st>rpt P%od ^!°venk nall sprejetih v ,v Bcon, ,p?drobna na-vj1- ■/ 9. 0u kriij«omatv hodo kandi- M 01{tobrrm okrajni gospodarski referenti preživeli gotovo dobo na podeželju pri kakšnem starejšem gospodarskem strokovnjaku, kib! jih na ta način najlepše seznanil s potrebami tamkajšnjega okraja. Teorija o naprednem kmetijstvu je vsekakor lepa zadeva, vendar pa jo moramo našemu kmetu podati v zanj prikladni in sprejemljivi obliki, zato morajo tudi predavatelji na podeželju skrbeti za to, da govorijo kmetu v njegovem jeziku, a ne v jeziku učenih teorij. Čeprav je šele nastopila jesenska doba .moramo že danes misliti na zimske gospodarske šole in na zimske gospodarske tečaje, katerih organiziranje se naj čimprej začne. V zimske gospodarske tečaje, kjer bi naj predavalo učiteljstvo ter gospodarski strokovnjaki, bi naj zahajalo čim večje število podeželske mla- dine. Tečaji pa bi se morali organizirati na gosto po vsem podeželju. Starejši kmetje bi morali podpirati mladino, da bi lahko doma v najširši meri poizkusila na kmetijah, kar je pridobila v tečaju. — Večkrat pa se dogaja nasprotno, da Starši ne dajo prilike otrokom, da bi pokazali to, kar so se naučili. Namen teh tečajev je na splošno tudi izobraziti vsestransko podeželsko mladino, za kar je potrebno, da mladina za-uf Px- a^1’ pa tu'di po zimskih večerih s čitanjem strokovnega gospodarskega časopisja ter k-njig. Ker je nabava knjig in časopisja za posameznika pre-cej draga stvar, bi naj priskočile na po-Tnoc občine. Ob tej priliki bi opozorili na razmere v Srbiji, kjer bogatejši posamezniki v oporokah čestokrat darujejo lepe vsote, ki bi se naj uporabile za izobrazbo podeželja. Začeti pa bo treba tudi delati intenzivno na preusmeritvi vijših osnovnih šol v nižje gospodarske šole. meščanskih šol na podeželju pa' v srednje gospodarske šote. Marsbor Zasebni planinski dom na Kozjaku Prvi planinski dom na Kozjaku! To se c uje kakor senzacija, ker je Kozjak kljub izrednim prirodnim lepotam vedno zapuščen in se ga turisti ogibljejo, kakor garjeve ovce. Obmejni Kozjak je turizma mnogo bolj potreben kakor Pohorje, ker igrajo pri njem narodnoobrambni oziri veliko vlogo. Zato je tem bolj treba pozdraviti veliko podjetnost treh trgovcev, navdušenih planincev iz Dravograda in Slovenjgradca, (ki so se odločili, da bodo zgradili na Kozjaku planinski dom. Ta bo služil v prvi vrsti rodbinam teh tr- govcev in njihovim sorodnikom ter prijateljem. Razumljivo je, da se bodo lahko te planinske postojanke poslužili tudi drugi planinci in turisti, ker bo tam tudi gostilna, ki jo bo vodil nek domačin. Z gradnjo bodo že na pomlad pričeli, tako da bo dom maja ali junija dograjen in izročen svojemu namenu. Temu zgledu naj bi sledili tudi drugi ljubitelji naših obmejnih planin, zlasti pa naše narodne organizacije, ki naj bi postavile na kozjaškib vršacih svoje narodne trdnjave. j vlomov in tatvin. Neumorni komandir orožniške čete pri Sv. Antonu v Sloven-jskih goricah je preiskavo nadaljeval in I strahovalcem dokazal še nadaljnjih 12 vlomov ter dva požiga. Vlomilska tolpa je skupno zagrešila v Slovenskih goricah 94 vlomov in dva požiga. Prebivalstvo se je sedaj oddahnilo od strahu pred nevarno tolpo. Vsepovsod nove stavbe v Mariboru Kljub težkemu evropskemu položaju opažamo v obmejnem Mariboru še vendar nekaj razveseljivih znakov. Čeprav se je gospodarstvo nekoliko omejilo, je gradbeno gibanje letos v našem mestu na višku. 2e dolgo ni bilo v povojni dobi taško živahno gradbeno gibanje, kakor letos. Mnoge gospodarske ustanove so zgradile in še gradijo velike stanovanjske hiše, drugi trgovske, zasebniki pa grade 'lične eno in več družinske vile v mestu in na periferiji. Zanimivo je dejstvo, da se je letos preneslo težišče gradbene delavnosti na pomogla velikopotezna parcelacija Ro-senbergovega posestva, ki jo je. izvršila mestna občina. Na velikem kompleksu stavbišča vstajajo iz zemlje nove hiše kakor gobe po dežju. Med njimi je precej dvonadstropnih. Zaradi tega se oživlja in vedno bolj razvijata tudi trgovina in obrt. Vedno več je na desnem bregu novih trgovin in obrtniških delavnic. Tudi okolica Kralja Petra trga dobiva nove palače, kjer bodo krasna stanovanja ia •trgovski ter poslovni lokali. Upati je, da bo zaradi izredne gradbene živahnosti stanovanjska kriza zelo omiljena in da KAJ JE Z VERŽEJSKO POŠTO? V nekem ljubljanskem dnevniku smo že pred davnim čitali, da dobi trg Veržej svojo lastno.pošto. Celo odlok poštnega ministra je bil citiran in oseba, ki je za to intervenirala, je bila imenovana. A še danes je vsa zadeva na mrtvi točki. Veržej, naš staroslavni trg ob Muri, je v poštnem oziru prideljen pošti v Križevcih. Tako velik kraj z okolico, ki ima vse pogoje ter je razen tega še nekako središče za perutninarstvo, bi lahko dobil svojo pošto. Zakaj je zadeva ostala na mrtvi točki, ne vemo, a upamo, če je res bila pošta v Veržeju že odobrena, kakor je javil omenjeni ljubljanski dnevnik, potem bo menda ta zadeva enkrat urejena. desni breg Drave. Mnogo je k temu pri- se bodo stanovanja pocenila. Sušenje gob donaša lep zaslužek Letos skoraj ni gob. Na mariborskem trgu jih je zelo malo in marsikateri dan jih sploh ni. Naše gospodinje jih mrzlično iščejo za vlaganje, vendar jih ni nikdar v dovoljni množini na trgu. Pri mariborskih trgovcih so zato letos pošle tudi vse zailoge suhih gob. Ker ni bilo svežih, so Mariborčani segali po suhih. Drugo leto sploh ne bo suhih gob, ker jih letos še za sproti ni. Vzrok temu je dolgotrajna staša. če pa bo sedaj na -jesen kaj boljše in bodo pričele rasti gobe, bodo tisti, ki se pečajo s sušenjem gob, zelo dobro zaslužili, ker bo cena suhih, gob zelo draga. Naši trgovci že sedaj iščejo stike s podeželskimi nabiralci gob, da si bodo zagotovili vsaj manjše količine suhih gob, ki bodo šle pozimi in na pomlad zelo dobro v denar. Da letos ni gob, je videti tudi iz visokih cen svežim gobam na mariborskem trgu. Tako drage že niso bile gobe več let. Grozdni teden v Mariboru Zveza gospodinj je na svoji seji prejšnji petek sklenila, da priredi tudi letos po lanskoletnem vzoru večji »grozdni teden«, s čimer bo omogočeno, da si tudi šibkejši sloji v mestu lahko kupijo grozdje. Letošnji teden grozdja bo od 30. t. m. do 6. oktobra. Prirediteljice pa naglašaio, da bo teden grozdja le v slučaju lepega vremena, ob slabem vremenu pa odpade. Lansko leto se je namreč izkazalo, da je za take prireditve, ko je treba nagie organizacije in nagle pro- daje, slabo vreme skrajno neugodno ii prinese celi akciji več škode kakor ha' ska. Mirno tega so prirediteljice na seji poudarile, da bodo v 'letošnji organizaciji odpadle vse nevšečne ‘ okolnosti, k so se lansko leto pojavile, ko je bil storjen tako rekoč šele začetek te akcije. Za letošnji »grozdni teden« bo Zveza gospodinj poskrbela za prvovrstno grozdje, pa tudi cene bodo postavljene tako nizko, da bo lahko vsak Mariborčan segel po grozdju. POJASNILO. Z ozirom na vznemirjajoča časopisna poročila, da so cene nekaterim življenjskim potrebščinam, v trgovinah narasle, je uvedlo Združenje trgovcev za mesto Maribor tozadevne poizvedbe ter dognalo, da se cene špecerijskemu in manu-fakturnemu blagu še niso zvišale, ker ni bito za to nikakega povoda. Pač pa je pričakovati povišanje cen nekaterim predmetom, ki se morajo uvažati iz inozemstva, kar bo imelo seveda za posledico, da bodo tudi detaijlisti primorani cene temu blagu sorazmerno zvišati. Iz toga sledi, da naše trgovstvo ni izkoriščalo današnjih neprilik, kakor se mu je v časopisih predlbacivaJo, ter so bili vsi tozadevni očitki neutemeljeni. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. ZAMENJAVA STARIH POSELSKIH KNJIŽIC Prcdslojn.iit.vo mestne policije opozarja vse, ki imajo stare delavske ali poselsko knjižico, da si pravočasno zamenjajo te za nove • poslovne knjižice, da ne bo ob koncu leta nepotrebnega navala. Od 1. januarja 1940 dalje ne bo noben delavec in nameščenec, ki ne bo imel nove poslovne knjižice, več pravdno zaposlen in se bo proti vsakemu, ki ne bo upošteval zadevnih predpisov, zakonjto postopalo ter kaznovalo z globo od 50 do 500 dinarjev;. Z isto kaznijo se bo kaznoval tudi delodajalec, ki bo po gornjem roku zaposlil delavca ali nameščenca brez nove poslovne knjižice« O PRODAJI VREDNOSTNIH PAPIRJEV Zaradi znanih svetovnih dogodkov, ki so imeli odmev v gospodarstvu vseh držav, je nastopila tudi na domačih borzah razumljiva nervoznost. Zmanjšalo se je povpraševanje, oziroma povečala ponudba vrednostnih papirjev, kar seveda neizogibno vpliva na tečaj vrednostnih papirjev. Lastniki državnih vrednostnih papirjev se opozarjajo, da ne prodajajo svojih papirjev za vsako ceno, ker imajo možnost lombarda pri Narodni banki, Državni hipotekarni banki, Poštni hranilnici in Privilegirani agrarni banki. Amuitet-na služba pa se pri vseh državnih posojilih izvršuje popolnoma v redu, o čemer so se lastniki državnih papirjev lahko sami prejjričaik. VLOMILCI IZROPALI TRGOVINO Ponoči so vdrli v Bresternici v trgovino Valterja Rup rib a neznani vlomilci ter jo docela izropali. V trgovino so vdrli skozi okna, na katerih so popreje od; stranili železne rešetke. Trgovec Ruprih je oškodovan za okoli 10.000 din. Za vlomilci ni ostala nikakšna sled. Z MOTIKO NAD PASTORKA Pri Devici Mariji v Brezju se je pripetil dogodek, o katerem govori vsa soseska. Zaradi malenkostnega vzroka je vzrojil Ivan D. nad svojim 15-letnim pastorkom Danijelom Feršem in mu zalučal motiko v glavo. Deček se je s krvjo oblit nezavesten zgrudil. Zadeva je prijavljena sodišču, ki bo brezvestnega krušnega očeta kaznovalo. 94 VLCMOV IN TATVIN Strahovala Slovenskih goric, ki so jih vodili Janez Kos in brata Zelenko, so že zdavnaj za zapahi. Ob priliki are->taci(ie so na podlagi dokazov priznali 82 m. Za spomenik pokojne igralke Bukšc-kove, ki ga bodo ob . 10. letnici smrti umetnice postavili gledališki igralci, je bilo doslej že prispevano 980 din. Združenje igralcev se darovateljem najiskreneje zahvaljuje ter prosi ob tej priliki, še za nadaljnje podpore. Prispevki se lahko oddajajo pri blagajni Narodnega gledališča V' Mariboru. m. Poročila sta se dr, inž. Ljubo Knop, obratovodja celjske cinkarne in gdč. Sida 2nidarčičeva iz Maribora. prodajajo po 11.50 dinariev. ^u bodo navi|alce cen strogo a .....................' skolfl’ m. Utopljenec je Jelen = dni smo poročali o smrto državnega mostu v Dravo. sP^tjtčto. sti ugotovile utopljenčevo • to mesar Viktor Jelen s Teznep ..m* m. Vlomna tatvina. Trgovski < je"1 Adolf Urban s Kralja Petra ti„ ^ javil policiji, da je imel ponoc obisk. Vlomilec je vdrl v njeg0 % in mu odnesel mnogo orodja. m. Karambo! dveh kolesark. ■ ^ s[J# Aleksandrove ceste in Sodne un. • raj popoldne trčili dve ko'J mer se je Katarina SmigovCe poškodovala na desni roki. m. Tatvina kopalne banja* mojstru Ivanu Bezjaku iz Cvetlico je je nekdo ukradel z dvorišča palno banjo iz bele pločevine. ^ m. Požar v kuhinji: V Aenjje nil v kuhinji gostilničarke d tove požar, ki je napravil škode. m. Aretacija ljudskega ageo*3’- j(V so prijeli Franca R. iz Mute, s krat hodil preko meje in v0 -:i razne brezposelne delavce. , , jj. c' m. Nočna lekarniška služba (° s>, v vključno 22. t. m,): Lekarna tonu, Frankopanova ulica _ 18, * lekarna pri Mariji pomagaj, A* cesta 1, tel. 21-79. Kino M * Grajski kino. Nesmrtno delo jA pisatelja, najboljšega poznava P.udyarda Kiplinga „Gunga ki je stal 2,000.000 dolarjev. se ta film predvaja doseže °S1"° jI1ii * Kino Esplanade. Danes ^ j GC „Sisi“, prekrasni dunajski nf Moore. — Od petka najnoveJ’• * ^ , Junak pod copato". Lilian n® Fritsch. m. Studenška pošta dva dni zaprta. Za .j,- • v b0 stu. zaprta in radi čiščenja uradnih prostorov'bo stu- ' "■ ' “ “ 23. t. denška pošta 22. in '£5. tj m ne bo poslovala s strankami. m. Podaljšanje abonmaja za nove abonente. Ker je podaljšani rok za obnovitev lanskega abonmaja potekel šele 21. t. mA se tudi ‘prvotno določeni rok za nove abonente podaljša do sobote, 30. t. m. m. Mariborski lovci, ki se bodo ude-ležili uradnega pogona na divje svinje v loviščih v Kozjem in Pilštanju, naj se do petka javijo pri g. Gustinčiču, Kneza Koclja ulica 14. m. Znamke Rdečega križa so pošle. V Mariboru je že dva dni veliko povpraševanje po znamkah Rdečega križa, ki so skoraj popolnoma pošle. Zaskrbljeni so bili zlasti podjetniki, ki imajo dnevno ve-liko' število poštnih pošiljk, m. Trgovci ne navijajte cen. Mariborske gospodinje se vedno bolj pritožujejo, da nekateri trgovci zelo pretirano navijajo cčne živilskim poU-ebščinam. Tako so znani primeri, da se je riž podražil za 4 dinarje pri kilogramu, sladkor v sipi pa * Kino Union. Danes „Med dvema frontama", senza tektivski film poln sijajnih ,^11 Loretta Young, Don Amache m _ Bora Minjevič. Radio Petek, 22. septembra Ljubljana: 12. Slovenske 13.20 Opoldanski koncert BO^L. ura (O konserviranju); l°-^ntavsl0. V Stanje RK v Jugoslaviji in ^ K vini; 20. Koncert RO; 21. 0 cert; 22.30 Angleške plošče. jCo^- 17.15 Koncert radio kvarteta;. jjjjjjdZ koncert. — Beograd: 14.30 Vi 22.155 cert; 20.30 Ibsenov „Peer mi italijanskih skladateljev. "ZLgooS Popoldanski koncert; 19-30 tove opere „Carmen“. —^ Baletna glasba iz Goudonovij* ^ Večer sodobne madžarske ga: 21. Jesenska simfonija ’-Nočni simfonični koncert nije. - Rim: 21. Veliki ni koncert. — Bukarešta: opera „Faust“* Razgovor s sezonskim delavce10 Vsak dan prihajajo na mariborski kolodvor iz Nemčije sezonski delavci, ki so šele nedavno zapustili domovino. Odhajali so z nado, da si bodo v tujini prislužili nekaj borih dinarjev, toda vračajo se razočarani. Oni dan sem pričel razgovor z delavcem srednjih let. Bil je iz neke prekmurske vasi, kjer je pustil ženo in kopico malih otrok. Domovine ni zapustil zaradi pohlepa po denarju, moral je oditi, da preživi lačne želodčke in da pokrije s skromno obleko njihova betežna telesca. Ob žalostnem slovesu mu je bilo upanje, da bo prinesel družini vsaj nekaj stota-, kov, edina uteha, ki mu je laijšal odhod z domače grude. Ko je prišel v tujino, so imi takoj do- delili delo. Rad je delal ed nožne srn m,ra ka m ie tudi y( C presenetila vojna. Morali žek mu ni kril niti potnih str p potrpežljivo prenašal. Toda kakor -stotine druS®. ga je, je imel pri odhodu 'in pn *- ^ vil mi je, da se bojiprihodaj^j. bo žena gotoo pričakovala m, pa si je moral pri svojih pfe p boru izposoditi še za vlak Žalostna je bila njegova kra^3 delu naših ljudi v tujini- Ko . ljudje slišali prošnje tega tovo popolnoma omejili pi- stotinam naših delovnih dela in krnha doma, saj ie dovolj. Sokolstvo Sokolske vesti iz Ormoža Sokolsko društvo Ormož prav dobro deluje. Za časa letošnjih Javnih nastopov se je udeležilo s svojimi oddelki vseh nastopov bližnjih društev, tako je poletelo v Ptuj, Ljutomer, Čakovec, Varaždin, Mursko Soboto, Središče ob Dravi, Veržej, Slovenjgradec, Markovci, celo Vsejunaškega zleta v Sofijo se je udeležilo 9 članov in članic. Najlepši pa je bil domači javni nastop julija, ki je zelo dobro uspel, saj je nastopilo 64 oboje dece, 48 moškega naraščaja, 35 ženskega naraščaja, 28 članic in 53 člani. Tu je tudi po več letih nastopila starejša vrsta članov iz Ormoža, ti so proste vaje podali brezhibno. Vse priznanje odličnemu Prednjaškemu zboru pod vodstvom načelnika br. Č u r i n a. 26. avgusta je društvo priredilo svojo tradicionalno tombolo, ki je razmeroma dobro uspela. Sreča J® " . njena br. Stermanit ^ ku našega društva, ki Je . jl/t $ b bolo din 2000.—• v S^>s]fvr5r 6. septembra je dri*5 pe^3 st ni dan Nj. Vel. kralja1 P, fcr# st^ f nostno sejo, ki jo je 5» nato ^ Sledila je državna h sre če na deklamacija s-prosvetar bratec Polak a - mu kralju.« Br. snovanom nakar je br. starešina ysi n . ^ s pozivom na sktiP11 zapeli »Hej Slovani«- p e' pogrešali marsiikatef -c bila sti pa društva, §^5^' proslava razen «tem ; OrZaVH* *• loklamf'S ^slan^/;« je prečita 1 & Kulturi ^ed štirimi razstavami Zorana Mušiča Pred neuspelim občnim zborom SNS 7— s jhladi mariborski akademski slikar rvrl \rrJ.niVmiiVi c.lnnrPTt-clrih .t\1ik'aT'i‘P,V. ! /a npHplirt 1 /iiV+niKvra ip <;ki1i^an v I iroian.ftontli hrvatski nn.crnmpini cavpr na- maciij JlC Je Pr©bil del poletja v Dal-®i (jejj /oder se je vrnil te dni z novi-bžbo . • ® Pripravlja sedaj za ude- bi meser Ustavah v Ljubljani v začet-kJovici nt.°^to^ra’ v Beogradu v drugi Venera • °ra> v Zagrebu meseca no- SvL nato najbrže še v Mariboru. Na dveh letih pretežno, se v te/if sedaj z gvaši in je ? 'SDeli Jr! -'^i dosegel nov napredek fcvj so kazali lanski Muši- iitiji v 56 značaj škic. prehajajo se- v snsarski 'lio so dozorele slike in odkri- razvoj v izraziti kolori-Varnost ploskovnosti in deko- ll ki ie Mušiču grozila, je VJ? Prema2ana. postaja Mušičev način slika-. 'n kaže vedno bolj obrise fr euJ/. -'e nekakšna sin- ^ v ^res'on.izma 'n impresionizma, N J?”1 s^karstvu nova in utegne Neva ?™6 nasledke. Dočim kaže \ 6k. “^Pozicija in risba tipične H uj3fes’°nizma, posebno v neka-^lave • *b delih, je način barvne lT1 tonske razvrstitve docela »stva^n. Tako se mu je posre-ivBo / simbiozo, ki se je zdela še ,.s0rai nemogoča, ali vsaj zelo 'lcaa- S tem se je Mušič ločil od večine sodobnih slovenskih slikarjev, ki se dele na tri glavne skupine: starejše impresioniste, preostale eksperimenti-ste in pristaše takoimenovane nove stvar nosti, h katerim bi mogli dodati še uva-jalce najnovejšega nadrealizma. Zoran Mušič je med njimi ustvarjalec samolast-nega sloga. Ta slog ni nastal brez zahodnih vplivov, bodisi posredno preko njegovih zagrebških učiteljev, bodisi direktno preko Pariza, toda elementi eks-presionistično-impresionistične simbioze so v njegovih delih vendarle originalno njegovi in s tem naši. Saj se celo enostavno prevzeti stili v delih posameznih slikarjev preobrazujejo po notranji biti njihove svojstvenosti, ki jim jo daje duševnost naroda, iz katerega so izšli, v katerega kulturnem vzdušju žive in ustvarjajo. Po vsem tem bi bito netočno in neobjektivno, govoriti, da Mušičeva umetnost ni naša, ampak 'tuja, kozmopolitska. Umetnostna kritika in zgodovina bo to nedvomno potrdila, zlasti ako se bo Mušič dalje razvijal v smeri, ki jo kaže njegovo kontinuitivno napredovanje. Sicer pa je kritika, posebno pri Hrvatih, to že opazila in tudi poudarila. Sedanje razstave v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu bodo gotovo dale še nove ugotovitve, -r. Za nedeljo, 1. oktobra, je sklican v Beograd občni zbor JNS. Hrvatski klubi so se že dokončno odločili, da na ta občni zbor ne gredo. Hrvatski športniki so po dogodkih v našem nogometnem športu pričakovali, da bodo odgovorni voditelji JNS-a odstopili, da bi s tem omogočili povratek hrvatskih nogometnih klubov v JNS. Ker se to ni zgodilo, so več opraviti. ustanovili hrvatski nogometni savez, nato hrvatsko slovensko ligo in še hrvatski cup ter s tem prekinili vse odnošaje z ostanki naše vrhovne nogometne organizacije. Občni zbor naj bi imel namen reorganizirati JNS. Hrvatski športniki pa se ga ne bodo udeležili, ker nočejo s sedanjim vodstvom JNS-a imeti ničesar LOUIS OHRANIL Joe Louis je v matchu za svetovno prvenstvo v težki kategoriji premagal Boba Patersona v 11. kolu knock out. NASLOV PRVAKA s. Nogometno tekmo bosta navzlic vojni igrali Nemčija in Madžarska v nedeljo. s. Hrv. keglaško zvezo bodo osnovali 1. oktobra v Zagrebu. s. Nov svetovni rekord na 10.090 m je postavil Finec T. Maeki v Helsinkih v času 29:55.6, med tekom je poboljšal tudi rekord na 6 milj. NOVA MLEČNA KURA Danski zdravnik Asrnus je za tiste, ki ne prenesejo mleka, zlasti za malo deco, odkril zelo preprosto metodo odpraviti to preobčutljivost. Dočim se zdravniki v takem primeru navadno držijo načela, da je najbolje pacijentu ne dajati suro- s. V kolesarski dirki na progi Dobova—| Vega mleka, ker ga najtežje prenese, ie magaW\KS Tjubunčič je izdal v , Pedagoško delo »Metodi- iS,, **'"5koli rada-* NtNcS rQustava Remca v Za- ! wNo v m ^v Remec, ki deluje V\ v 7 emdiji, je te dni gostoval \ N Bohff81"6^1 v vlogi Rudolfa v T? ie i5rav 23 * toda naturaliziran Za- k Odkritje neznane češke knjige. V nekem zagrebškem antikvariatu so nedavno odkrili edini izvod neke izdaje svetega pisma novega zakona, ki je bil tiskan 1. 1549. v Prostjejovu in doslej neznan. k Razširitev etnografskega muzeja v Pragi. Veliki etnografski muzej v Krnskega parku v Pragi je postal premajhen in ga bodo zato razširili z dozidavo novega paviljona. k Racineova proslava odpovedana. Proslava Jeana Racinea, ki so jo za letos v jeseni v velikem slogu pripravljali v Franciji pod okriljem Akademije, je zaradi vojne odpovedana. Slavnostni govor akademika Andreja Mauroisja, ki bi ga moral govoriti na glavni proslavi, izide kot ponatis. k Zaščita zgradbe Francoske akademije. Zgradbo Francoske akademije v Parizu so zavarovali pred napadi iz zra ka in požari z vrečami peska. Sicer pa imajo akademiki seje redno dalje, kakor da ni vojne. k Novo gledališče v Pragi. Dne 15. t. m. je bilo v Pragi v Mozarteumu odprto novo gledališče, katerega je ustanovila znana češka dramska igralka in režiser' ka Ana Sedlačbova. Na repertoarju so češka in tuja dela. k Češko zanimanje za Jugoslavijo. Kljub spremenjenim razmeram posveča češki tisk cesto pozornost našim vprašanjem in deželam. Tako objavljajo sedaj »Lidove Noviny« lep opis lepot našega Jadrana, posebno otoka Brača. Sah ŠAHOVSKA OLIMPIADA ZAKLJUČENA Ker je bila Poljska v predzadnjem kolu prosta seveda tudi z zmago nad Dansko v razmerju 2 in pol : 1 in pol, v zadnjem kolu ni mogla prehiteti Nemčije, ki je v tem kolu igrala z Nizozemsko neodločeno 2 : 2. Letonska je porazila Švedsko 2 in pol : 1 in pol, Kuba Brazilijo 2 in pol : 1 in pol, Palestina Francijo 2 in pol : 1 in pol, Argentina Estonsko 2 in pol : 1 in pol, dočim sta igrali Litva in Češko-Moravska neodločeno 2 : 2. S tem kolom je bila olimpiada v Buenos Airesu zaključena. Končni rezultat: Nemčija 36, Poljska 35 in pol, Švedska 33, nato pa so se po vrstnem redu plasirale Argentina, Estonska, Češko-Moravska, Nizozemska, Letonska, Palestina, Francija, Chile, Litva, Kuba, Brazilija in Danska. V tolažilnem turnirju za ix>kal predsednika argentinske republike sta skupno zmagali Kanada in Islandija, za njima pa so se plasirale v vrstnem redu Norveška, Uruguay, Bolgarska, Bkuador, Guatemala, Irska, Peru in Bolivija. Svetovno šahovsko prvenstvo za dame je ponovno osvojila, kot je bilo pričakovati, gospa Vera Menčik-Stevenscno-va. š. šah sekcija U. J.: N. 1. B. Maribor razpisuje brzopotezni prvenstveni turnir za mesec september v četrtek, 21. t. m.* ob S. uri zvečer v klubskih prostorih. Prijave pol ure pred pričetkom. -'š-. Kvalifikacijski turnir šahovske sekcije U. J. N. Ž. B. Maribor bo pričel v četrtek, 28. t. m., ob 20. uri v klubskih prostorih. Zadnji dan prijave je torek, 26. sept Pri prijavi se plača kavcija 5 din, ld se ob zaključku turnirja vrne. Vabljeni predvsem novi člani, vendar se naj stan, še ne kvalificirani člani, udeleže v čim večjem številu. — Tajništvo. DRUGOD LISTI Z OPOMINJEVANJEM NAROČNIKOV SPLOH NIMAJO NITI POSLA NITI STROŠKOV, KER VELJA VSEPOVSOD PO SVETU NAČELO, DA SE AVTOMATIČNO IN NE GLEDE NA TO, KDO JE NAROČNIK, USTAVI POŠILJANJE LISTA Z DNEM, KO IZTEČE PLAČANA NAROČNINA. KER NAM JE V DANAŠNJIH IZJEMNIH ČASIH SILNO OTEŽKO-ČENO IN SKORAJ ONEMOGOČENO, DA BI NEPRESTANO PISMENO OPOMINJALI NA REDNO PLAČEVANJE NAROČNINE, CENJENE NAROČNIKE NAJLEPŠE PROSIMO, DA ONI SAMI PAZIJO, DA BO NJIHOVA NAROČNINA PRAVOČASNO NAKAZANA. NAROČNINO JE TREBA PLAČATI ZA VSAK TEKOČI MESEC VSAJ DO 8. ^■Staepool. A LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA ROMAN \<0časa Je Ericsson m i obm/? hll° Pozvtzgo- <% ti Slečeš. iw?et k Surssonu-'*Vna dSOČ km m °dkuPil tvoi n &fai/Ss°nh n«, ,v suhem in plačal - L°f£n?k treh tisoč kron, dal meni hi čolna go- biiMv,. gi praviš k temu?« - prav«> Pravi Sursson. Tn L fm6ni to borbo z t.S strani./ Dri tem bi te rad bp°Bu/islini0rei1SliS' kar sovoriš?« bli V/,nCd////0: kar rečem. Se- 4/ /el° ■ « divii' ko i^ve. In 'llSetn A' „ misiti, 6 b°rim° pro/ PIl5e1 sem senv ’ tjudmundssonu d^ Sursson pr> 20 Denar imam; kar potrebujem, so ljudje. Tudi tvojemu sinu dam običajno ribiško plačo. Dobro bosta delala; povem vama, zakaj. Med najinim pogovorom sem dobro preudaril in zdaj veni, kaj mi je početi. Kupil si bom še sam motorni čoln, in potem bova lovila skupaj.« »Bog v nebesih!« pravi Sursson. »Kakšen človek si ti!« »Kabelski delavec sem, in pri tem poslu mora človek jirav vse znali. Imam kapitala trinajst tisoč kron za seboj in delam skupaj s tovarišem.« »Kdaj mi boš plačal tisoč kron?« »Jutri zjutraj. S seboj imam samo pet tisoč kron, in jutri ti dam za čoln štiri. In takoj iutri že lahko začneva z lovom.« »Da. Jaz sem tvoj mož — zdaj sem tvoj mož. Toda z Gudmundssononi ni dobro češnje zobati!« »Z menoj pa še manj,« pravi Ericsson Trd boj bo. toda ti nimaš drugega dela kakor stati poleg in gledati —s tvojim tisočakom v že-pa. Toda čudno se mi zdi samo, kje ste vi ribiči pustili pogum, da se že davno niste zbrali proti njemu.« »Če je človek ubog, je vsa njegova korajža v njegovem žepu namesto v sr-cu.« »No, pa ti nisi več ubog. Pojdi, oglejva si tvojo »Helgo«!« Zaveslala sta k čolnu in Ericsson si ga je ogledal do zadnjega vijaka. Bil je zadovoljen, čeprav bi bil spričo precejšnje obrabe upravičen zahtevati znižanje cene. Pokazal je Surssonu vse napake, in njegov ugled je v ribičevih za sto odstotkov zrasel: nekaj zaradi njegovega strokovnega znanja, nekaj pa zato, ker kljub defektom ni zahteval znižanja cene. »In zdaj,« pravi Ericsson, ko je končal z ogledovanjem in si obrisal roke, »zdaj mi povej, ali si s kupčijo zadovoljen. Če si, udariva!« Stresla sta si roke, in čoln se je rahlo zazibal, kakor da bi pritrjeval. Sursson je Ericssonovo povabilo, da bi spila v gostilni še kozarec vina, odklonil. Mudilo sc mu je domov, da obvesti o vsem ženo in sina. Magntts je sede! v jedilnici in vlekel pipo. Ko je zvedel za kupčijo, je ugovarjal. Bil je pač človek, ki vsako dejanje drugih kritizira, sam nič ne stori, toda vedno popolnoma natanko ve, kai bi bilo treba storiti.« Illllll ■IIIIIMHIMIHII—IH1WIIHIII »Toda pomisli, da nisem kupil samo čolna,« ga je prepričal Ericsson. »Kupil sem tudi prijatelje in pomočnike. Dva najboljša ribiča v Skarsstode. — In kako je bilo s teboj? Ali si videl Švalo?« Namesto da bi odgovoril, je Magnus vstal in začel hoditi po sobi, kakor da bi bil na krovu parnika. Potem je nabasal pipo. »Vse je končano in (proČ!« »Ali te noče?« »Iz načina, kako me je gledala, spoznavam, da nima zame ne srca in ne pogleda.« »Vprašanje je, ali te je sploh kdaj imela rada,« je dvomil Ericsson. »Imela radaJ Bi me že bila imela rada, če bi ne bil Šel proč.« »Priznaj,« je smehljajoč silil Ericsson, »ali si jo sploh že kdaj poljubil?« »Ne,« de Magnus v strahotni zadregi, »toda ona...« »No?« »Ona me je uekoč poljubila.« »Te je poljubila! Kdaj pa?« »Pred petimi leti. Nekega dne mi je na lepem dala poljub, potem je zbežala in se smejala.« Pa saj takrat je bila še otrok.« »Otrok sem, otrok tja, tistega dne sem prisegel, da jo poročim.« Drobne novice iz Prlekije Sadna kupčija je pretekli teden dokaj dobro uspevala. V ponedeljek, 18. t. m., je kontingent za sadje z Nemčijo izčrpan in so sadni trgovci hiteli, da bi ostanek sadja pravočasno poslali preko meje. K sreči so dobili nekaj nemških vagonov in so ves teden s podvojeno močjo nakladali sadje. V Ljutomeru je bilo zaradi tega na kolodvoru zelo živahno. Največ sadja so pripeljali iz Medjimurja. Cene jabolkom so silno slabe in kmet je skoraj razočaran nad sadjarstvom, ki ga tako priporočajo — od 75 par naprej do 1.50 din za najlepša jabolka obljubljajo, franko postaja Ljutomer. In vendar so kmetje iz Medjimurja in tudi iz ostalih delov pripeljali ogromno sadja, tako da je izbira velika. Trgovci so dobili tudi nalog, da naj ne sklepajo nobenih novih kupčij prej, dokler se ne uredi tozadevni novi 'kontingent. Sedaj dozorevajo ka-nadke in nihče ne ve, ali bo sploh mogel prodati ta žlahtni sad. Železniška nesreča. V Križevcih blizu postaje je iztirila pri premikanju lokomotiva s službenim vozom. Blizu postaje Križevci se odcepi v velikem loku stranski industrijski tir proti veliki radgonski opekarni. Tam so v petek s strojem premikali neke vagone, pa je stroj na ovinku prehitro zadel na cokljo in iztiril s službenim voizom vred. Delavci so delali ves dan in pozno v noč, da so spravili iztirjen stroj in vagon v tir ter popravili razriti tir. K sreči se je to zgodilo na stranskem industrijskem tiru, tako da ni bil oviran drugi promet. Nesreča je pokazala, da je treba baš na ovinkih mnogo previdnosti, da se izogne nesrečam. Letos ne bo treba sladkati vinskega mošta. Lani so v ljutomerskem okraju porabili 2 vagona sladkorja za sladkanje vinskega mošta, ker je imel premalo sladkorja. Letos pa najbrž ne bo treba sladkati mošta, ker bo imel dovolj sladkorja. Nad 300 gostov je bilo v Slatini Radencih najavljenih za mesec september, a so vsled napetega ozračja v Evropi skoraj vsi izostali. Sedaj je tam le malo gostov in to večinoma domačih in je to naše lepo letovišče skoraj popolnoma izumrlo. Blagodejen dežek je oživel naša polja in travnike, ki so žejno čakali mokrote. Ovenele rastline so se spet osvežile in bodo sedaj laže rastte. S sladkorjem je še vedno križ. Tu je še vedno dokaj občutno pomanjkanje sladkorja. Trgovci morajo večkrat urgi-rati sladkor v tovarnah, preden ga dobijo. Sladkorja v kockah pa sploh ni. Od meseca julija sploh ni prišel sladkor v kockah, ampak samo kristal in prah. Posebno sedaj se rabi precej sladkorja za vkuhavanje. RAZSTAVA SLOVENSKE OBRTI V LJUBLJANI Razstavili odbor naznanja, da je v smislu sklepa zadnie seje zaradi napetega mednarodnega položaja začeto delo za razstavo in Razstavo slovenske obrti, ki je bila določena za čas od 7. do 16. oktobra, preložil na poznejši, primernejši čas. Razstavni odbor je o tem s posebnim obvestilom obvestil tudi vse prijavljene razstavljalce s prošnjo, da izdelke — v kolikor nimajo še gotovih — dokončajo in pripravijo za poznejši, primernejši čas, o čemer bodo še obveščeni. Vendar bo v proslavo 10-letnice dela Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo izšel v pozni jeseni posebni zbornik s prispevki strokovnjakov o delu in položaju obrtništva v 20 letih svobodne države. 3000 AMNESTIRANIH TIHOTAPCEV V ENEM OKRAJU Nedavna amnestija je prijetno iznena-dtla tihotapce tobaka v travniškem okraju v Bosni. Tam je tihotapstvo tobaka »eio razvito. Zadnje čase so finančni organi prijeli in izročili oblastem nič manj kot 3000 tihotapcev. Vsi so bili sedaj po amnestiji izpuščeni. 40 BEOGRAJSKIH TRGOVCEV OBTOŽENO ZARADI ŠPEKULACIJE V zvezi s sedanjimi evropskimi dogodki so se vsepovsod pojavili špekulanti, ki so si hoteli na račun evropske politične krize kovati denar. Trgovci so pričeli skrivati razno blago, da bi potem lažje navili cene. Oblasti so izdale stroge ukrepe proti špekulantom. Te dni je beograjska policija razkrinkala 40 trgovcev, ki so pretirano zviševali cene. Vsi trgovci špekulanti bodo strogo kaznovani. Takšna strogost bi bila tudi pri nas potrebna. BIVŠI NARODNI POSLANEC OBSOJEN ZARADI ŠIRJENJA VZNEMIRLJIVIH VESTI Beograjska policija je zaradi razširjanja vznemirljivih vesti kaznovala na 20 dni zapora bivšega narodnega poslanca Rada Dimiča. Z njim vred so ‘bili kaznovani tudi bankir Vlada Popovič in uradniki Svetomir Nedeljkov ič, Dejan Kos tič in Sava Živanovič. verzi bo trajal od 25. septembra t. 1. do 15. februarja 1940. Za nove slušatelje bo trajalo vpisovanje od 25. septembra do 5. oktobra, za ostale pa od 25 septembra do 10. oktobra. Lani je bilo na ljubljanski univerzi v poletnem semestru 1726 slušateljev in 321 slušateljic. Največ slušateljev je bilo na juridični fakulteti, in sicer 1523 slušateljev ter 87 slušateljic, najmanj pa medicinska fakulteta, kjer je bilo vpisanih 132 slušateljev in 33 slušateljic. o. V Beogradu napovedujejo celo vrsto novih listov. Zemljoradniki pripravljajo obnovo svojega nekdanjega glasila „Novosti“. 2S* dnevnik „Telegraf“, ki ga bo^ V kratkem namerava Priče^0 ‘Vdajal Sfr glavni nislav Krakov, nekdanji S.l?“"0gijo V1 „Vremena“ ter bo zastopal ide° ipra# tiča. Beograjska inteligenca p list „Beograjsko veče“. o. Za prevoz svežih sliv j| { ugodnost z veljavnostjo 0“lja‘ 30. oktobra. Ta ugodnost vBJ» ne in nepakirane pošiljke ' bodlih / notranje® £ metu in1” sicer tako, da s®mest0 čim a tarifni razred razredov 6 in 8. 13 MALI OGLAS! ---------------------------------- ~—7—rr- - ' . „nit, CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stan« vsaKa beseda 50 par oaima bejel)| oglase ie din 8. Dražbe oreklici dooisovanla In žemtoviniski oglasi din i-r ojIsso' "h’ znesek za te oglase le din 10,— Debelo tiskane besede se računalo iv0\*° 4|i„ u.--. enkratno oblavo znaša din Z.—. Znesek za male oglase se Dlaiule tako) or! n» {( vposlati v pismu skupaj z naročilom ali oa po poštni položnici na cekovnj pismene odgovore glede maiib otrlasov se mora priložiti znamka za 3 d»° DVOSOBNO STANOV^j Razno NOGAVICE - PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce, posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA*. Koroška cesta 26. 7888—1 GOSTILNIČARJI visokokvalitetno »Laško nivo«, marčno in termalno v sodčkih in zabojih dobavite pri glavni zalogi hotel »Orel«. Maribor. 8951—1 LAŠKO PIVO marčno in termalno varjeno na plzenski način toči odprto in v steklenicah, hotel »Orel« 8952—1 TOČA NA HRVATSKEM Te dni je divjala v okolici Nove Gradiške strahovita nevihta. Med silnim nalivom je tri uri padatla kakor oreh debela toča in uničila skoraj vse vinograde. Skoda je neprecenljiva. Toča je napravila ogromno škodo tudi v drugih krajih na Hrvatskem. KRIZA INDUSTRIJE BAUKSITA Zaradi evropskih dogodkov je popolnoma zastal naš izvoz bauksita. Parniki, natovorjeni z bauksitom, so obtičali v Grobra+taru, iz naših luk pa že dalje časa ni krenil noben parnik. Rudarska podjetja na Hrvatskem, v Hercegovini in v Dalmaciji so pričela odpuščati delavstvo. Kfljub težki krizi bodo podjetja skušala omogočiti izvažanje bauksita po kopnem. NOVO NMKMŠČE ŽELEZNE RUDE Na hribu Trtar blizu Šibenika so nedavno odkroli bogato najdišče železne rude. Analiza je pokazala, da vsebuje ruda nad 50 odst. železa. Te dni bodo trrispeli v Šibenik geologi, ki bodo raz iskali novo najdišče železne rude. NEVMITE Z NALIVI V HERCEGOVINI Nad Hercegovino že več dni neprestano divjajo strahovite nevihte s silnimi nalivi. Na več krajih se je utrgal oblak in vodovje je napravilo zelo veliko škodo. Strela je ubila več ljudi m zažgala pre-oej hiš. TRILETNI DEČEK DOBIL MILIJONSKI DOBITEK Trgovec Zirojevič iz Nikšiča je kupil polovico srečke državne razredne loterije na ime svojega trilnega sinčka Milana. Veselo presenečeni so bili dečkovi starši ko so bili obveščeni, da je malčkova srečka zadela milijon in štiri tisoč din. Tako je postal mali Milan najsrečnejši deček in menda najmlajši milijonar. Seveda se mali že zaveda svoje sreče, ker na vprašanje, kaj je, ponosno odgovori: »Milijonar sem!« ŠOLSKE TORBICE aktovke, nahrbtniki, velika izbira pri M. Šterbal. Meljska 2 — Trg svobode 6. 8991—1 SLADKORNO BOLNI! Črn in bel kruh, moko. suhor, kekse in drobtine vse za dia-betičare dobite samo v pekarni Rakuša, Koroška c. 24. 9000—1 MOČNI ZABOJI poceni na prodaj. Vprašati v skladišču Poldičelik A. D., Go sposka ul_ll. _________9007—4 VEČJI ŠTEVILO HMELJEVK prodam takoj. KuPCi na.i se javijo na upravo »Večernika« pod »Kapniki«. 9010—4 2 LEPI OMARI trdi les a 280 din. Slovenska ul. 22, I. nad. ____________ UVUSUBiw “ ... vin-Tj komfortno, se o ^ Klavniška ul- L—— Oddam cTAN0vAjf. dvosobno \i d Vprašati Erjavčeva 0 SoSjc išH MSARNiŠKG v Vetrinjski, gV' venski ulici t SPALNICA , . trdi les 900 din. omara trdi i d »Stalno« na ul les 250 din. 2 postelji, 2 pernici, kuhinjska kredenca 150, mila, stoli. Vpraša se: Koroška c. 6, Zidanšek. 9014—4 Kupim KUPIM malo decimalno tehtnico do 100 kg in ročni voziček, majhen in močan. Vprašati v trgovini, Pobrežje. Zrkovska 41 8998—3 5000 DIN takoj posodim tistemu, kateri bi sprejel ali posredoval službo absolventki trgov. _ tečaja. Ponudbe pod »Začetnica« na upravo lista. 8996—8 IŠČEM OSEBO ALI ZAKONCE ki mi posodijo 6000 din za prevzem gostilne. Dam celo oskrbo brezplačno. Posojilo pa na mesečne obroke od-plačljivo. Ponudbe na podruž nico »Večernika« Ptuj, pod »Posojilo«. 9008—1 DOLGOROČNA POSOJILA dobijo vsi sloji drž. in samoupravni uslužbenci pri sloven siri banki »Moj dom«. Pojasni la daje zastopnik Dravinec A,, Mastrova 5, Phil. Znamka za odgovor. 9009—1 52 MILIJONOV ZA POTREBE PASIVNE OBRAMBE BEOGRADA Te dni je bila važna seja beorajskega mestnega sveta, na kateri so razpravljali o potrebah pasivne obrambe in nabavi rezervne hrane za prebivalstvo Beograda. Beograjska občina bo v te namene najela pri domačih denarnih zavodih 52 in pol milijona dinarjev posojila. o. Parkljevka med gamsi v Karavankah. Med gamsi v Karavankah, zlasti na Stolu in Begunjščici, se je pojavila slinavka in parkljevka. Divjad je dobila kužno bolezen od goveje živine, ki je v teh krajih močno bolehala. o. Trgovina krompirja v zastoju. Že dalje časa se opaža, da se na Pragerskem ne naklada več krompirja kot se je pred meseci. Vzrok je deževno vreme in premajhen pridelek krompirja, o. Neprestani deževni dnevi so vino- fradnikom v Halozah v precejšnjo škodo, godnje grozdje je že dozorelo in ga vinogradniki pustijo ie še zato, da bi bilo slajše. A deževno vreme grozdju precej škoduje, ker odpadajo jagode. Zato so že na mnogih krajih v Halozah pričeli s trgatvijo. o. Zimski semester na ljubljanski univerzi. Zimski semester na ljubljanski uni- Tlišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP, MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 9013—1 Posest PRODAM PARCELE ob glavni cesti, za vsako obrt pripravne. Ptujska cesta 87 8975-t Prodam MOŠKO OBLEKO za mladeniča, eno sivo in eno črno. skoraj novo, poceni prodam. Maribor, Kneza Koclja št. 5. 8989—4 PRODAM prima koncertne citre. Pouk na citre. Rajčeva 13-1. Bučar. 8990-4 DVA ROČNA VOZIČKA na prodaj. Vprašati v trgovini, Tržaška 5, Pobrežje. _________ 8993—4 Več dobro ohranjenih ŽALUZIJ (polken) na prodaj. Tvrševa ul. 7. 8994—4 PRODAM takoj moderno, skorai novo kuhinjo in spalnico po nizki ceni. Naslov v upravi. 9003—4 Kadar pošii@te denar po pošti, ni siedu o bojazni— zakaj Di se torei dali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam Do-mo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zameniamo ali vrnemo denar Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah, V|i(blag«vni(i Slutoo za $ ?.0sp‘S' <*■ Aleksandrova^ --------- za prenosčiš-e Koroška c. pisARNlSv°d5#" s prakso v korespondenci Ponudbe upr»vl Dod »Stalno«^ kuhaR*!^ prvovrstno za pravljanje !.ed> spričevali !ŠČ®] ' Hunkar, Turn«- "sLU^fJa pridna in P°st.e"n|a seJ l dela in «.‘r Zagreb. Iliča 4 in i Uspisi Zagreb II., poStnl preda POZOR PREBIVALCI MARIBORA IN OKOLICI! Z novo naredbo radi čiščenja podstrešij, kleti in drvarnic nabrali boste mnogo starega železa, papirja, cunj posode itd., kar lahko zelo dobro pro date pri znani Vam tvrdki Ju stin Gustinčič. Maribor, Kneza Koclja ul. 14 in podružnica ogal Ptujske in Tržaške ceste, katera plačuje vse omenjene odpadke po najvišjih dnevnih cenah. 9012—3 Stanovanie KOMFORTNO STANOVANJE 3-sobno, oddamo v novi zgradbi Posojilnice v Cvetlični ul. 9. Vprašati pri hišniku. 8967—5 y -.z kolodvor P°n® ufPrV* javite naslov y Aleksandrova«-^^ !*• a11 bi,e \ hroid«*0, mestju, dobroij^ g^ takoj aii Naslov v uPf* KAS* STANOVANJE v novozidani hiši, soba in ku hinja, se odda. Dr. Verstov-škova 31, Pobrežje. 8997—5 "PODSTREŠNO STANOVANJE soba In kuhinja, se odda. Sp. Radvanjska 36, Nova vas. 8999—5 table*® 5t; - -'-»i *sr lahko - KA$A bi«*® tn° tal diP ' »roti p' Za*t°P' nik ■ L« K Mr. Rož®*811 T>‘ Beogr* 9* tnal* Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ce"'kl' jtev ne vračajo. — UredniStvo in uprava: Maribor3 Ko^iališka ulica 0. — Telcion uredništva štev. 25-07 in uprave 5tev. 28-&Z. — Požtoi čekovni ra U