Po!t?o2aJaM Leto IX, št. 100 Ljubljana, sobota 28. aprila 1828 Cena 2 Din — ob girtrai. — Stane mesečno Din «5-—; ra tao> semstro Din *cr— neobvezno. Oglasi po tarif u. Uredništvo i LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon ftt. 1071 ln 3804, ponoči tudi Št. Z034. Rokopisi se ne vračajo. ftt. S4- — Telefon ftt. S09& t Ljubljana, Prefter-ftt. 4. — Telefon ftt. «49« Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Podrvbrid: Maribor, Alcknn ftt. t] — Ce^e, Aleksandrova Bafen prt postnem ček. zavodu: ljnb> lana ftt 11.84« • Praha &sk> 78.180. Wlen, Mr. 105^41. ^ Ljubljana, 27. aprila. Nedeljske ožje volitve v Franciji zanimajo vso Evropo in ostali svet. Ker je izvoliti še čez dve tretjini poslancev, so važnejše od prvega glasovanja. Pri prvem volilnem turnusu v Franciji so spričo volilnega reda po arron-dissementih dosegle srednje in desničarske stranke nepričakovano sijajne uspehe. Od izvoljenih poslancev pripadajo skoro tri četrtine Poincarejevi struji in celo desno od njega stoječim političnim skupinam. Stranke bivšega levičarskega kartela, zlasti pa socialistični radikali, republikanski socijalisti in internacionalni socijalisti, ki so v zoornici, izvoljeni 11. maja 1924., tvorili skupaj z levičarskimi radikali kompaktno večino, so tokrat neverjetno slabo odrezali. Izvoljenih je bilo jedva par ducatov poslancev strank, ki so prej štele, najmanjša 40 in največja čez 150 mandatov. Numerično še slabše pa so odrezali komunisti. Po glasovih so sicer napredovali skoro za 200 tisoč giasov, navzlic temu pa ni bi! vsled novega unanominalnega volilnega reda Izvoljen v vsej Franciji niti en samcat komunist, dočim jih je doslej zasedalo v burbonski palači skoro 30. Pri prvem izboru je torej bil izgled za stranke levice zelo slab. Zadnje trenutke pa se opaža znaten preokret v prid levičarskim strankam. Komunisti pač res v splošnem vztrajajo pri geslu, ki jim ga je vsilila Moskva, da namreč morajo povsod vzdržati lastne kandidature tudi pri ožjih volitvah. Zaradi te stvari je odpotoval v Berlin k Litvi-novu eden izmed glavnih šefov francoskih komunistov Renaud Jean, znani vodja komunističnih kmečkih delavcev. Renaud je zahteval od predstavnika izvršilnega odbora Komunistične Inter-nacijonale, naj se dopusti francoskim komunistom sklenitev volilnega pakta s socijalisti in celo s socialističnimi radikali, v kolikor to zahteva splošni položaj v Franciji. Zahteval je to izjemo samo za one primere, kjer gre za to, da se prepreči izvolitev «reakcijo-narnih» kandidatov. Komunistična Inter-nacijonala je ostala neizprosna. Njeni verniki v Franciji morajo vsepovsod ohraniti svoje lastne kandidate tudi pri drugih volitvah. Formalnih izjem ni. Dejanska iziema velja samo za par avto-nomističnih. germanofilskih kandidatov v Alzaciji-Loreni, kjer bodo komunisti sicer zadržali svoje kandidature, so pa naročili svojim pristašem, naj oddajo glasove germanofilskim avtonomistom, izmed katerih sede nekateri v preiskovalnem zaporu. Zakaj zahteva Moskva od svojih pobožnjakov v Franciji tako intransigenco. ki more koristiti samo desničarskim strankam, leži za vsakogar, ki pozna splošne linije komuni-tične svetovne politike, na dlani. Izvršilni odbor Komunistične lnternacijona-le želi v prvi vrsti in brez ozira na stranki nevšečne posledice znebiti se socijalistične konkurence ter ohraniti zase monopol socijalne revolucije in zastopstva «delavskih interesov*. Socialistom spričo komunistične ohole nepopustljivosti pač ni preostalo nič drugega, kot da zapazijo, da so jim vrata v levičarsko revolucionarno kolo zaloputnjena pred nosom. Z bolestjo v srcu so se spomnili svoje stare ljubezni, v njihovem besednjaku pravilnejše rečeno, svoje starikave ljubezni, radikalov in socialističnih radikalov, s katerimi so pri volitvah leta 1924. sklenili kratkotrajen, zasilen koruzni zakon. Njihova obilnejša, toda malo že priletna volilna družica jim je vsaj po svojem izvrševalnem odboru navzlic težkim, da, obupnim razočaranjem leta in leta nudila gubavo roko v spravo in v začetek novega, složnega življenja. Vrhovni mojster rdečih socijalistov pa o skupnem gospodinjstvu s tem bivšim znanjem ni maral ničesar slišati. Kvečjemu se je izkazal pripravljenega podedovati za njim. V sedanji stiski, ko ga je zavrgla mladostna nevesta, ki posluša ukaze iz Moskve, se je Leon Blum usmilil svoje stare zaveznice. Tako je prišlo v celi vrsti volilnih okrajev do obnove levičarskega kartela iz leta 1924. Kjer imajo socijalisti več izgleda za izvolitev, jim bodo oddali radikali svoje glasove, v zameno pa bodo internacionalni Blumovi pristaši glasovali za socialistične radikale, kjer je kazno, da bo le-tem volilna sreča milejša. Tako je pričakovati, kot smo že večkrat povdarjali, da bo končni volilni izid za stranke bivšega kartela ugodnejši, nego se more. soditi po podatkih prvega glasovanja. Majhen del radikalnih socijalistov ne mara ničesar slišati o zvezi s socijalisti in se iskreno veže s Poincarejevi-mi pristaši. Enotnost med slednjimi pa ni niti fzdaleka popolna. Zato je pričakovati. da se bodo končni volilni iz-izidi še popravili v prid levičarskim strankam. Vendar ne govori nihče v Franciji, kakor se je to dogajalo leta 1924., o padcu Poincareja in začetku nove francoske politike. Poincare bo ostal, četudi ne ostanejo vsi njegovi dosedanji ministri. Manjše izpremembe se bodo morale izvršiti kakor bo to Nove lovorike nesrečne klerikalne politike Slovenski in drugi prečanski invalidi bodo zapostavljeni srbijanskim. - Hudi očitki ministra Radoviča dr. Go-sarju. - Zastoj v razvoju vladne krize Beograd, 27. aprila, p. Na današnji skupščinski seji je bilo več incidentov in živahnih prizorov, tako da je morala biti seja dvakrat prekinjena. Kljub vsemu pa je bilo najinteresantnejše dejstvo, da je minister socijalne politike Ceda Radovic obtožil svojega prednika dr. Gosarja. da mu je zapustil zlasti v invalidskih zadevah velik nered in množico nerešenih aktov. Ta izjava je izzvala posebno pozornost in se je splošno pričakovalo, da bo dr. Gosar odgovoril na izjavo ministra Radoviča. Čeprav pa je bil prisoten, se dr. Gosar ni javil k besedi. Med poslanci KDK je naletel na jako ostro obsodbo od vladne večine v skupščinskem odlx>ru že sprejet predlog, ki ima priti jutri na dnevni red in ki se tiče tolmačenja čl. 108 invalidskega zakona. Po tem tolmačenju, ki ga je vladna večina sprejela, se priznava privilegirano stališče samo invalidnim oficirjem in vojakom bivše srbske in črnogorske vojske. Med prečanskimi po- slanci se najostreje obsoja, da so ta predlog podpisali tudi klerikalci, in sicer v njihovem imenu poslanca Krem-žar in Smodej, čeprav je v nasprotju z načeli enakopravnosti. KDK bo v skupščinski debati ostro nastopila proti pristranskemu reševanju invalidskega vprašanja ter bo zahtevala izenačenje pravic vseh invalidnih oficirjev in vojakov ter njihovih družinskih doklad ne glede na pokrajine. V razvoju političnega položaja je bi lo danes opažati nekak zastoj. V krO' gih demokratov in nezadovoljnih radikalov se ta zastoj pojasnjuje kot tiši na pred velikimi dogodki. Ni dvoma, da je položaj za likvidacijo Vukičeviče vega režima dozorel, vendar pa sedaj še ni ustvarjena prava podlaga za novo kombinacijo, v kateri bi mogla sodelovati tudi KDK, ki vztraja čvrsto na tem, da ne vstopi v nobeno vlado, ki ne bi sprejela vsaj glavnih točk njenega de lovnega in političnega programa. Seja Narodne skupscine Zopet enkrat napačen zapisnik. - Izločitev Kastva iz ljubljanske oblasti. - Zlorabe v železniških delavnicah v Brodu. - Danes pride na vrsto novi stanovanjski zakon Beograd, 27. aprila p. Današnja seja Narodne skupščine se ie pričela ob 10.45. Po prečkanju zapisnika ie Svetozar Pribičevič ugotovil, da je v njem netočno zabeležen sklep o podpori žrtvam potresa na Bolgarskem in na Grškem. Zapisnik trdi. da je Poslanec dr. Ceda Mihailovič sam oredlagal podporo 5 milijonov dinarjev, kar pa ni resnica, ker se je to zgodilo na Dodlagi sporazuma vseh šefov parlamentarnih skupin. Skupščinski tajnik Popovič ie izjavil, da sprejme zahtevani popravek. Stjepan Radič ie zaklicali če že tu varate in če se take nepoštenosti gode v parlamentu. kaj se šele godi izven njega. To je navadna prevara. Zares bomo morali povsem drugače govoriti s tem Čedom. To je človek, ki je bil 18 let v Franciji, pa nima niti pojma o vljudnosti. Laže tukai pred nami vsemi«. Podpredsednik Agatonovič ie izjavil, da ima Svetozar Pribičevič prav ta da je včeraj dal novinarjem komunike, ni pa kriv, ker ga niso objavili. Stjepan Radič: Naravno, ker ie ves tisk v Beogradu plačan. Podkupljen je iz dispo-zicijskih fondov. Podpredsednik Agatonovič: Tega ne vem, Stjepan Radič: Tisk se plačuie. narod pa utrira od lakote. Milijone daiete za tisk. Posl. Kobasica: To ie žaiitev tiska. Stjepan Radič: Niso plačani novinarji, temveč listi. Podpredsednik Agatonovič ie SDrejel zahtevo Svetozarja Pribičeviča in se te nato zapisnik tudi popravil. Po raznih formalnostih je bilo predloženo Narodni skupščini poročilo o osrednji upravi za mere in dragocenosti ter za kontrolo posod. Za tem ie bil verificiran mandat dr. Na-gyja. Poslanec Ceda Kokanovič ie pri tem protestiral, ker se o verifikaciji ni vršila razprava. Nato se ie vršila razprava o priznanju prvenstva interpelacij Stjepana Radiča. Sve tozarja Pribičeviča in Joče Jovanoviča na zunanjega ministra zaradi namenov Italije, proglasiti carinsko uniio r.ad Albanijo in definitivni protektorat nad nio. Zunanji minister je izjavil, da pristaia na to. da se z in-terpelanti dogovori pred prihodniim četrtkom, ko ima priti interDelaciia na dnevni red. Za tem ie bila soreieta nuinost vladnega zakonskega predloga o konvenciji za zaščito industrijske svoiine. nakar se je prešlo na nujni zakonski oredloe dr. Ivana Ribana in tovarišev, ki zahteva, naj se kastavski srez izloči iz iiublianske oblasti, Krk in Rab pa iz splitske oblasti ter pridružijo primorsko-krajiški oblasti. Po govoru posl. dr. Angielinoviča. ie minister pravde v imenu vlade sprejel nuinost predloga. Na razpravo je prišel nato oredlog resolucije poslanca Voie Laziča. ki zahteva pospeševanje dela v invalidskih sodiščih. Posl. Lazič ie v utemeljevanju predloga ugotovil, da je nad 20 tisoč nerešenih invalidskih v!og. Minister sociialne politike Čeda Rado-v i č te to priznal, izjavil pa te. da ie prevzel take razmere od svojega prednika. Svetozar Pribičevič: Torei vaš prednik dr. Gosar je zapustil tolik nered? Minister Radovič se je zagovarjal, da se ne morejo reševati akti tako hitro ta da je ustanovil še tretje višje invalidsko sodišče. Dejal ie, da bo ustanovil še četrtega. ako bo potrebno. Pristal je končno na nuinost predloga. Nato le prišel na razpravo mitai predlog resolucije poslanca dr. Markotiča in tovarišev o velikih zlorabah v železniški kuril- zahteval nedeljski končni volilni Izid. Sodelovanje med strankami bivšega kartela je samo trenutno, docela taktično, da se prepreči premočna zmaga centruma in desnice. Po končanem glasovanju pa bo francosko stranka r-. sko življenje korakalo naprej po svoji dosedanji poti. To ne bo škodovalo niti Franciji, niti Evropi, niti zaveznikom francoske republik* nicl v Brodu na Savi. Posl. dr. Markotič obtožuje šefa kuivlnice Mišo Stojanoviča zlorab ter zahteva anketo. Prometni minister M i 1 o s a v 1 j e v i č ie izjavil, da mu o zlorabah ni ničesar znanega. Dristal pa je na nujnost predloga. Poslanec Dimitrije V u-j i č je v svojem govoru trdil, da je minister Milosavljevič najslabši minister prometa, ker se ie v času njegovega ministrovanja pripetilo največ železniških nesreč. Promet je slab, vsak čas nastajato nove afere in prav sedaj se skuša potlačiti afera zaradi 10 milijonov dinarjev, katero ie odkril neki aktivni oficir. Med govorom poslanca Vuiiča le došlo med večino in opozicijo do ostrega prepira, tako da je moral predsednik seio prekiniti. Po zopetni otvoritvi seje ie posl. Dimitrije Vujič zaključil svoj govoT. nakar je dobil besedo Stjepan Radič. Tudi med govorom Stj. Radiča je prišlo do ostrega spopada med večino in opozicijo in je morala biti zaradi tega seja ponovno prekinjena. Po Radičevem govoru ie prometni minister izjavil, da sprejema nuinost predloga, nakar je bil sprejet predlog resolucije posl. dr. Markotiča. Zaradi osebnega -pojasnila se ie oglasil k besedi poslanec dr. Čeda Mihailovič. ker mu ie Stjepan Radič rekel, da je hoh-štapler. Stjepan Radič mu ie odgovoril: »Ne bi bili policajec. ako bi bili hohštapler: vi ste krvnik«. Čeda Mihailovič ie nato odvrnil, da je v radikalnem klubu 112 takih krvnikov, s čimer ie bil ta incident končan. Končno so bili izvolieni triie občinski odbori za pretres predlogov, katerih nujnost je bila na današnji seli soreieta. V odbor za predlog dr. Ribaria o izročitvi Kastva iz ljubljanske oblasti ter Krka in Raba iz splitske oblasti sta bila za SDS izvoliena poslanec Sava Kosanovič in dr. Srdian Budisav-Ijevič. V odbor za predlog dr. Markotiča o zlorabah v železniški delavnici v Brodu ob Savi, sta bila poleg drugih izvoliena za SDS poslanca Juraj Demetrovič in Večeslav Vil-der. Sera Narodne skupščine ie bila zaključena ob 1.30 in prihodnja napovedana za hitri, ob pol 10. dopoldne. Na jutrišnji seli pride na razpravo predlog novega stanovanjskega zakona. Prepovedane prvo-majniške proslave Beograd, 28. aprila p. Kakor dozna-va vaš poročevalec, je notranje ministrstvo izdalo vsem podrejenim obla-stvom navodila, da morajo prepovedati vse zunanje delavske proslave 1. maj-nika. Zlasti ie treba preprečiti izobešanje rdečih zastav, shode na prostem in javne obhode. Prepoved velja tudi za Slovenijo. Razdeljevanje koruze v ljubljanski oblasti Beograd. 27. aprila, p. Poslanca Ivan Pu-celj in dr. Žerjav sta vložila interpelacijo na ministra socijalne politike zaradi postopanja pri razdeljevanju koruze po znižanih cenah od ljubljanskega oblastnega odbora. Začasno poravnan spor med železnico in premogovniki Beograd, 27. aipriJa p. V sporu med lastniki premogovnikov in generalno direkcijo železnic }e nastopil preokret v tem smislu, da je generalna direkcija železnic priznala upravičeno stališče lastnikov premogovnikov in podaljšate za mesec dni napočila premoga pod dosedanjimi pogoji. Z ozirom na to premogovniki ne bodo prisiljeni zmanjšati produkcije in reducirati delavce. Šumski direktor v Ljubljani Beograd, 27. aprila p. Za direktorja ljubljanske direkcije šum je imenovan dosedanji vršilec dolžnosti direktorja inž. Zrna sos lav Zirafeld. Moskovska internacijonala je nameravala organizirati v srednji Evropi, predvsem pa na Madžarskem, intenzivno boljševiško akcijo. — Rezultati policijske preiskave. — Številne aretacije Dunal. 27. aprila sg. Ponoči je policija aretirala bivšega madžarskega komunističnega diktatorja Bela Kuna. ki je nameraval odpreti v 7. okraju trgovino ter tamkaj s svojimi pristaši ustanoviti komunistično agitacijsko centralo. Kun je bil aretiran, ker je osumljen da snuje tajne zveze. Razen 3 oseb ki so bile zaradi zvez s Kunom aretirane dopoldne, je policija zvečer izvedla še 9 aretacij. Po ugotovitvah policije postaja vedno iasnejše. da se Ku-nova agitacija ne bi nanašala samo na Madžarsko in Balkan, temveč na vso srednjo Evropo. Moskva ie očividno izbrala Dunaj za agitacijsko središče, čigar vodstvo bi bilo v rokah Bele Kuna. Dunaj. 27 aprila s. Ko so aretiranega Belo Kuna pripeljali na policijo, ni hotel dati nikakih podatkov o svoji osebi. Šele tedaj, ko so ga policijski uradniki, ki so ga že pred nekaj leti aretirali na Dunaju, spoznali je pričel govoriti, ter so nedvomno ugotovili njegovo identiteto. Tekom dneva je bil aretiran še neki madžarski komunist, ki je imel pri sebi ponarejen nemški potni list Dalje so aretirali neko damo. ki je očividno delovala kot tajnica Bele Kuna. V poslovnem lokalu, kjer so Belo Kuna aretirali, so zaplenili veliko množino listin, ki so bile večinoma pisane v madžarščini. Listi poročajo, da je gotovo. da je prišel Bela Kun na Dunaj v politični misiii moskovske internacijonale. da bi odtu vodil akcijo, ki naj bi predvsem izvedli reorganizacijo madžarske komunistične stranke. Dunal. 27. aprila g. Popoldne so zaslišali Belo Kuna. Zasliševanje je trajalo do poznega večera, vendar pa ni imelo mnogo uspeha, ker je Bela Kun skoro na vsa vprašanja policijskih uradnikov odgovarjal, da od njega ne bodo ničesar slišali. Ravno tako molčeča je bila pri zasliševanju njegova tajnica liana Brauer. Obenem so zasliševali tudi osrtalih 9 aretirancev. Posamezni izmed njih so priznali, da so delovali v propagandnem uradu Bele Kuna. Policija je ugotovila, da Bela Kun za časa svojega bivanja na Dunaju ni bil v taj- ništvu komunistične stranke niti na sovjetskem poslaništvu. V lokalu so našli pri preiskavi ogromno množino komunističnih letakov v nemškem madžarskem, ruskem in drugih jezikih. Razen tega so našli obširno korespondenco, iz katere je videti, da je imel urad tajne zveze z raznimi sovjetskimi emisarji. ki so bili pod drugimi imeni odposlani na Madžarsko, da bi tamkaj pripravili prevrat in obnovo sovjetskega gospodstva. Glavno pozornost je Bela Kun očividno obrnil na Madžarsko. Iz korespondence je videti, da je bila misija Bele Kuna zelo dalekosežna in je nameraval razviti svojo akcijo tudi na Balkanu. Razem tega naj bi ojačil komunistično propagando v Avstriji in Nemčiji. Vse letake in korespondenco ie policija odnesla; trajalo bo precej časa, preden jo bodo pregledali do podrobnosti. Preiskava pri komunistični stranki ni imela uspeha. V neki komunistični knjigo-tržnici pa so našli razne knjige, ki so najbrže v zvezi z akcijo Bele Kuna. Policija hoče predvsem ugotoviti, kje je Bela Kun stanoval in kdaj ter kako je prišel na Dunaj. Madžarsko poslaništvo se je. ko je izvedelo za njegovo aretacijo, obrnilo na urad zveznega kancelarja po potrebne informacije ter nato poročalo o aretaciji v Budimpešto. Tekom jutrišnjega dne bodo vse aretirance izročili deželnemu sodišču. Državno pravdništvo jih bo obtožilo hujskanja. veleizdaje. snovanja tajnih zvez. napačnih prijav in prepovedanega povratka. Budimpešta, 27. aprila s. Vest o aretaciji bivšega ljudskega komisarja Bele Kuna na Dunaju je izzvala tukaj največjo senzacijo. V ospredju vsega zanimanja e vprašanje, ali bo Madžarska vlada ponovrio predlagala, da ji avstrijske oblasti izročijo Belo Kuna. Kakor znano, je Avstrija prvo prošnjo za izročitev v letu 1919 odklonila. Madžarski merodajni krogi tudi danes dobro vedo, da bi avstrijske oblasti tak poskus ponovno odklonile, posebno še, ker je Bela Kun od tedaj postal ruski državljan. Vsak dan novi potresi v Bolgariji in Grčiji Bolgarska hvaležnost za sočuvstvovanje v Jugoslaviji. — Prvi potresni sunki niso zahtevali človeških žrtev. — Tragična smrt italijanskega pevca. — Tudi iz Grčije poročajo o novih potresnih sunkih Solila. 27. aprila s. Časopisje izraža prisrčno in globoko hvaležnost bolgarskega naroda za simpatije, ki so jih ob zadnjem potresu pokazali napram Bolgariji vsi narodi. »Slovo« obžaluje, da katastrofa, ki je zadela Bolgarijo, ni prizanesla tudi Grčiji in pravi, da sta oba sosednja naroda združena v nesreči. Listi naglašajo posebno tople simpatije, ki iih ie bil bolgarski narod deležen od oficiieinih krogov in vsega prebivalstva Jugoslavije. Sofija, 27. aprila s. V pretekli noči so ob 2.01 in 3.16 čutili dva nova potresna sunka. Posebno močna sta bila v Plovdivu. Goli j emu. Konaru in Stari Zagori. Drugi Je bil najbolj močan v Haskovem in okolici, vendar pa je povzročil le neznatno škodo in k sreči ni zahteval človeških žrtev. Prebivalstvo glavnega mesta, posebno v višjih nadstropjih, teh sunkov ni čutilo. Po vsej Bolgariji je temperatura zelo padla. Iz gorovja poročajo, da ie zapadel sneg. Sofija, 27. aprila g. Pri zadnjem potresu v Plovdivu je postal žrtev tudi znani italijanski tenor Enrico di Maceu. Umetnik je bil na koncertni turneji po Bolgariji in so ga mrtvega potegnili izpod razvalin hotela. v katerem je stanoval Budimpešta 27. aprila s. V imenu pomožne akciie »Pro Bolgaria« se je slikar prof. Kaczany obrnil na vse slikarje s prošnjo. naj bi darovali do eno umetniško delo za žrtve potresa v Bolgariji Mestni magistrat je daroval za pomoč Bolgariji 10.000 pengov. Atene, 27. aprila g. Davi objavljeni komunike atenske policije zatrjuje, da so v noči ugotovili nove potresne sunke v okolici Korinta. Potresnih sunkov je bilo nad 100. Ob 7.30 zjutraj so čutili precej močan poitresni sunek v Viatu. ki pa ni napravil škode. V Korintu vlada nepopisna brezup-nost. Po cestah se dogajajo strašni prizori. Prebivalstvo beži le z najpotrebnejšim in oblega kolodvore, da bi se umaknilo iz krajev, kjer divja potres. Ljudje uporabljajo tudi druga prometna sredstva, da si poiščejo druge domove. Okoli 5000 oseb se je že izselilo. Ker je pritisnila lakota, je vlada otvorila ljudske kuhinje. Angleške ladje razdeljujejo juho. tako da imajo ljudje vsaj nekaj za prehrano Mussolini je odposlal rušilca »Venezio«. ki ga pričakujejo danes. Na krovu ie delegacija italijanskega Rdečega križa s šotori, odejami in zdravili. Vlada ie obveščena, da je ameriška vlada darovala za poškodovane kraje 500.000 dolarjev. Potresni sunki v Slavoniji Brod, 27. aprila, n. Danes ob 1.58 popol« dne so občutili v mestu in okolici precej močan potres, ki ga je spremljalo podzem« sko bobnenje. Potres je trajal dve sekundi. Škode ni povzročil, pač pa je vzbudil med prebivalstvom precejšen strah. V mnogih hišah so popadale s sten slike. Ljudje so zbežali iz hiš na prosto. Tudi iz Dervente in Djakova poročajo, da so tamkaj občutili potresne sunke. Bakerjeva vneta katoličanka Prihod plesilke v Budimpešto je vznemiril glavno arpadsko mesto, predvsem pa njegove katoliške zastopnike Budimpešta, 27. aprila g. Plesalka Josi-pina Baker je nocoj iz Prage prispela semkaj. Ker so se bali demonstracij, ie policija 2 uri pred prihodom vlaka zasedla kolodvor. Pred navnim nastopom Bakerjeve se bo vršila intimna generalna skušnja. ori kateri bodo zastopniki oblasti odobrili posamezne plesne točke ta odločili, kai ie primerno za občinstvo. Predvčerajšnjim je poslanec Pe-trovacz v parlamentu utemeljeval svojo interpelacijo glede gostovanja Bakerjeve sledeče: Škandalozna ta nemoralna golota slavi orgije na madžarskih odrih. Strašno je v kakšni nevarnosti so danes katoliški običaji Dostojni trikoti pred votae dobe so izginili in sedaj naj črna golota slavi trium-fe (!) Dovoljenje za nastop ie dobila plesalka ravno v mesecu maju. ki je posvečen Mariji. Prepričan sem. da bodo oblasti storile vse, da preprečijo škandale: gotovo je, da katoliški narod v Budimpešti ne bo mirno prenesel te sramote. Kongregacije in katoliške žene se pripravljajo za demonstracije. V imenu katoliškega prebivalstva zahtevam, da se prepove nastoo Bakerjeve.. Notranji minister je nato odgovoril: budim-peštanska policija ima stroga navodila po katerih vidikih bo nadzorovala oredstave. Bakerjevi smo dovolili nastopati v dveh lokalih. Poslanec Rassav: Tam Dleše vedno državni tajnik poljedelskega ministrstva! Notranji minister: »Josioina Bakerjeva je dolžna prirediti poizkusno predstavo, pri kateri bodo oblasti presodile ali ie mogoče dovoliti njena predvajanja. Gospodje, ki so mojih političnih nazorov so videli Bakerie-vo v inozemstvu ta so bili vsi navdušeni za njo ter niso našli, da bi bila nemoralna. Sam sem postal tako radoveden, da io bom šel gledati. Novinarjem je Bakerjeva odgovorila, da ne bo plesala gola in da se bo oovsem podredila policijskim odredbam. Reči pa mora, da je postal v inozemstvu goli ples splošen in da se vedno naiboliše pleše tako kot je bi! človek ustvarjen. Rekla ie tudi. da še vedno ne razume dunajskih demonstracij, ki so sama domišljija. Plesalka ie vneta katoličanka ta stalno obiskuje cerkev. Zaradti svojih plesov io še nikoli ni Dekla vest. Kliub vsemu temu ni gotovo. aH ne. tudi policija odobri njena izvaiania. prišlo do demonstracij proti plesalki. Fašistična akcija za revizijo trianonske mirovne pogodbe Novi fašistični izpadi proti mirovni politiki Male antante. — Fašisti vidijo povsod strahove Rim, 27. aprila, s. «P o p o 1 o d' 11 a-lia» objavlja članek političnega urednika Poverellija, ki je sedaj v Budimpešti. v katerem nastopa proti triatlonski pogodbi. Okrnjena Madžarska je izgubila tri in pol milijone sorojakov.U!) Češkoslovaška si je prilastila popolnoma madžarski pas ter spravila svoje meje do Dunava, 40 km od Budimpešte, tako da bodo lahko sovražni topovi z meje streljali v madžarsko glavno mesto. Rothermereova akcija za revizijo trianonske pogodbe je vzbudila na Madžarskem nekaj upanja. Pravično in človeško sodbo duceja, da ni mogoče smatrati pogodb za nagrobne kamene narodov, je madžarski narod sprejel s hvaležnostjo. Razorožena Madžarska hna milico, ki šteje 35.000 mož, dočim ima Mala antanta okroglo milijon vojakov pod orožjem. To ni mirno, temveč vojno stanje. Pravega miru ne bo, če pogodbe ne bodo spremenjene v duhu pravičnosti. Revizija trianonske pogodbe je tudi v interesu Male antante, ker ne prinaša nikake koristi, če je mir vsiljen in ga je treba na večne čase čuvati z bajoneti. Končno naglaša člankar, da so se Madžari bojevali na strani centralnih držav. Nedvomno odkriti dokumenti dokazujejo z nepobitno gotovostjo, da je bil madžarski ministrski predsednik Tisza proti voini. Dokazano pa je tudi. da so bili Hrvati in Slovenci pravi janičarji (habsburškega) cesarstva proti Italiji ta da so se do zadnjega trenutka zvesto borili (za svojo jugoslovensko zemljo proti Italiji. Op. ur.).Zaradi tega ni mogoče kruto postopati napram Madžarom, če so bili Hrvati in Slovenci, ki so se ob Piavi borili proti Italijanom, povabljeni kot enakopravni zavezniki k zeleni mizi. Da se s prikritimi grožnjami za vojno odklanja revizija, ni v skladu z duhom in besedilom mirovne pogodbe. V resnici .ie bila Mala antanta umetno ustanovljena proti Madžarski. Bolgariji, Nemčiji in Italiji, predvsem pa iz vseslovanskih nagibov, ki naj bi s svojo močjo zagotovila francosko hegemonijo na celini. Zaradi tega je bila ustanovljena Velika Srbija (!) in češkoslovaška republika, ki ji je bilo priključenih na milijone Nemcev, Poljakov in Ukrajincev. Če bi v Rusiji nadomesti! boljševizem demokratičen sistem, ki bi bil dostopen francoskemu vplivu, bi se Češkoslovaška zvezala z Rusijo. Iz tega vzroka so bile češkoslovaške meje neverjetno daleč potisnjene proti vzhodu. Da bi podprli vseslovansko idejo. so hoteli ustvariti tudi slovanski koridor. Vseslovansko delo je naperjeno proti Madžarski in Italiji, Rumunija in Poljska pa sta v nevarnosti, da jih obkroži. Končno izvaja pisec, da je prišlo do trianonske pogodbe samo zaradi agresivnosti Clemenceaua. Jutri ožje volitve v Franciji Več kandidatov nego pri prvih volitvah. — Značilno stališče komunistov. — Vatikan in Briand Pariz, 27. aprila, d. Iz province prihajajo vedno nove izjave, po katerih odstopajo radikalni kandidati v prid socijalistov in obratno. V Alzaciji so komunisti sicer ob« držali svoje kandidature, vendar pa skle« pajo tajne dogovore z avtonomisti. V Stras« bourgu je odstopil neki avtonomist, da bi njegovi glasovi koristili komunistom. Mo« skovska parola za ožje volitve je povzročila v komunistični stranki velike spore. Levi« carski list «La Lumiere» poroča: Komunist Renaud«Jean in pobegli Doriot sta se baje na sovjetskem poslaništvu v Parizu pogaja« la z Manuilskim. Razgovor je bil zelo raz« burljiv. Renaud«Jean je hotel, ker niso ho« teli upoštevati njegovih argumentov, še istega večera odpotovati v Moskvo, kjer je upal, da bo več opravil. Ostali pa so mu kategorično izjavili, da ne bo dobil viža za potovanje v Rusijo. Zaman je skušal do« kazati, da je v interesu sovjetske vlade, če francoska levica v bodočem parlamentu ne bo oslabljena. Ko je na to zavrnil, da je njemu dobro znano, kaj koristi francoske« mu delavskemu gibanju, so mu zagrozili z izključitvijo. Cachin in VaillantsCouturier, po katerih nalogu se je Renaud«Jean ude« ležil pogajanj, sta v zaporu zvedela, da ni uspel: zaradi tega je nastal oster »por z generalnim tajnikom stranke Semardom Za grozili so, da bodo ustanovili novo komu« nistično stranko, ako bodo propadli zaradi taktike, ki so jo oni uvedli za ožje volitve. Za nedeljske ožje volitve je bilo v sein« skem departementu prijavljenih 921 kandi« datov. Pri glavnih volitvah je bilo teh kan« didatov samo 856 Rim, 27. aprila, o. »Osservatore Roma« no» je ponatisnil članek pariške «Action francaise» v katerem je napisal Karel Maur. ras med drugim: Se neko zlo se opaža na zapadu, t. j. pristransko in vztrajno delo« vanje nuncijatur. Nimamo nobenega vzroka prikrivati, da je nuncijatura dala sporočiti, v nantskem okraju, da. bi izvolitev Brianda. koristila Vatikanu za njegov boj proti Mus« soliniju. Zaradi tega so bili katoličani na« prošeni, da ne kandidirajo proti Briandu. «Osservatore Romano® dodaja na koncu ponatisnjenega članka, da je pooblaščen izjaviti, da od vsega tega ni resnična niti ena beseda. G. Maurras laže, kakor običaj« no, tudi sedaj in se zaveda, da laže. Včerajšnja seja finančnega odbora Nadaljevanje razprave o uredbi glede katastrskih komisij. Ostra kritika vladne nesposobnosti in malomarnosti Beograd. 27. aprila p. Danes popoldne je finančni odbor nadaljeval in zaključil načelno razpravo o uredbi o delokrogu in postopanju komisije pri določevanju čistega katastralnega donosa zemljišč. Predsednik finančnega odbora dr. Šečerov je v začetku seje sporočil, da se državni pod-tajnik dr. Letica ne more udeležiti seje. ker je v avdijenci na dvoru. Opozicija je protestirala, da ni navzoč finančni minister. čeprav ie zdrav in bi mogel priti na sejo. V razipravi so govorili poslanci Predavec. Pavle Radič in Stjepan Radič. Poslanec Predavec ie kritiziral uredbo, češ. da je čisto orotikmečkega značaja. Njene številke so 20krat večje od dejanskega čistega katastralnega donosa. Te številke so nemogoče in dokazujejo, da bo rezultat le fiktiven, ker je naše kmetijstvo preslabo, da bi plačevalo tako visoke davke. Potrebnega sodelovanja z Glavnim zadružnim savezom pri sestavi te uredbe ni bilo. Predložena uredba krši pravice selja-kov in občin. V krajih, kjer obstoje katastri. se bo pač še nadalje plačevala zem-ljarina. kjer pa ne obstoje, ne bo mogoče tega vprašanja urediti pravično. Poslanec Pavle Radič Je istotako ostro kritiziral uredbo in zahteval, naj se odkloni. N^sdašal je. da se vladna večina sploh ne briga za interese seliakov 5n da samo sktrbi prečanske kraje. Obširno je govoril Stieoan Radič, ki le dokazoval, da vladna večina nima smisla za potrebe naroda. Grajal ie vlado, da ne posveča nobene pozornosti parlamentu in se pusti zastopati v skupščinskem odboru po uradniku Zato se ni čuditi, ako opozicija vlado prezira. Kar vlada dela. ie sistematično gaženje parlamentarizma Pokojni Pašič ni kaj takega nikdar počel. Sv. Pribičevič: To le edini parlament, kjer zastopa vlado uradnik. Sramotno je. da vlada ruši parlamentarizem. Povsod drugod brani zakonske predloge vlada sama. . Stiepan Radld Je dalje naznanil, da bo na nedeljskem shodu v Subotici razkrinka! vse vladne nespodobnosti, ki so tolike, da obstoja tudi v Srbiii nad vladnim delom veliko nezadovoljstvo in da vodstvo KDK vsak dan prejema pisma, ki mn poročajo, da bo srbski narod z motikami pregnal policajske poslance. Z Radičevim govorom Je bila načelna razprava končana ter ie nato vladna večina izglasovala uredbo v načelu s 16 glasovi proti 7. Podrobna razprava o uredbi se bo pričela v ponedeljek ob 4. popoldne. Seja vlade Beograd, 27. aprila, p. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta. Minister pravde Vujič je na njej poročal o sodniškem zakonu, in sicer o onem njegovem delu, ki govori o plačah. Ministrski svet tudi danes še ni sprejel o tem nobenega definitivnega sklepa. Nato je bivši minister pravde in predsednik kasacijskega sodišča dr. Dušan Su-botič kot naš delegat pri mednarodnem razsodišču v Haagu poročal o pravdah, ki so nastale zaradi sekvestrov. Razen tega je ministrski svet sklepal tudi o večjem številu tekočih resornih zadev. Prometnemu ministru ie bil odobren nadaljnji kredit za gra-iitev železničarskih stanovanj. Ministri v avdijenci Beograd, 27. aprila, p. Danes so bili sprejeti od kralja v avdijenci vojni minister ge-Geral Hadžič, prometni minister Milosavlje-rič in minister za javna dela Pera Markovič. Zadušnica za Jurijem Bianki-nijem Split 27. aprila, n. Danes ob 30dnevnici smrti Juraja Biankinija je odbor Jadranske Straže priredil v stolni cerkvi svečano za-dušniro v staroslovenskem jez;ku. Udeležili so se je poleg občinstva tudi admiral Priča, ki se mudi v Splitu, ter zastopniki civilnih io vojaških oblasti. Fašisti se jeze na Radiča Rim, 27. aprila o. Pol uradna »Tribuna« se danes besno zaganja v voditelja KDK radi interpelacije, ki sta Jo predložila v Narodni skupščini povodom vesti o carinski uniji med Italijo in Albanijo. V daljši beležki pod naslovom »Špekulacije neodgovornih elementov« trdi Est, da je interpelacija navaden manever jugo slovenske opozicije, ki hoče preprečiti, da bi prišlo do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Radovedni smo, piše »Tribuna«, kakšen odgovor bo dala jugoslovenska vlada. Po tem odgovoru se bo videlo, ailj so se odgovorni elementi jugo« krven ske politike zares odločili, da se ne bodo pustili slepiti z raznimi majhnimi špekulacijami, med katere spada brez dvoma tudi špekulacija g. Radiča. Posebno Ijuto napada »Tribuna« St. Radiča zaradi nekaterih njegovih tei a v o fašizmu na shodu na Raibu. Imenuje ga nepoboljšljivega hrvatskega norca, ki je neodgovoren, nesposoben in glup. Na medvedovo kožo... Beograd, 27 aprila, p. Ministrski odbor, ki ie razpravljal o porabi posojila, ki ga namerava najeti vlada v inozemstvu, se je brez uspeha razšel, ker med ministri ni došlo do sporazuma. Naši konji za turško armado Beograd, 27. aprila, p. V našo državo je prispela komisija turškega vojnega ministrstva zaradi nakuDa večjega števila konj. Komisija bo obiskala razne kraje v naši državi, kjer imamo razvito konjerejo Odmev „Jutrove" sale v Rimu Rim, 27. aprila, o. Opoldanski cTeve-r e» je priobčil naslednjo notico: Ljubljansko je 17. aprila pisalo, da je vsa Slovenija videla leteti zrakoplov , ki je izzval veliko ogorčenje med prebivalstvom, ki je razumelo namen letalcev, da fotografirajo vse one kraje, kjer so rudniki. Ogorčenje onih miroljubnih slovenskih prebivalcev se je pomirilo z vestjo, ki se je Bog vč kako razširila, da je na krovu zrakoplova Mussolini, ki je odpotoval iz Italije, dokler tam ne preneha revolueijonarni kaos. To je ponovljena časnikarska raca, ki smrdi že na miljo daleč. Da je Mussolini na krovu Italije in da jo celo vodi, smo vsi vedeli; toda ne gre za Nobilovo cltalio*, temveč za ono Italijo, ki jo Srbi dobro poznajo in jo bodo še bolje spoznali v bodočnosti. (Gospod informator v Ljubljani ne pozna šale in še manj slovenščine! Op. ured.) Mussolinijeva ekspanzijska politika Milan, 27. aprila d. Mussolini se je s fi» nančnim ministrom Volpijem in državnim podtajnikom Grandijem udeležil seje uprav nega odbora kreditnega zavoda za italijan« sko delo v inozemstvu ter tam razvil obši« ren ekspanzijski program Naglašal je, da je nujna naloga zavoda, da finančno pod* pre naseljevanje Italijanskih kolonij in drugih delov Afrike, kjer bi bilo mogoče uspešno zastaviti italijansko delo. V ta na* men je treba v zavodu ustanoviti organi« zacijo s posebnim kolonijalnim programom in lastnim kapitalom, s katerim bi bilo tre« ba izvesti ekspanzijsko politiko režima. Z Briandove bolniške postelje Pariz, 27. aprila s. Zdravstveno stanje zunanjega ministra Brianda se stalno boljša. Španska poteka normalno. Novi francoski poslanik pri Vatikanu Rim, 27. aprila (be.) Semkaj le prispe! novi francoski poslanik pri Vatikanu de Fontenay. Tragična smrt dveh naših odličnih letalcev Pri vežbanju sta v Novem Sadu trčili dve vojaški letali v zraku skupaj in se razbili. ~ Oba pilota sta mrtva Seja mariborskega občinskega sveta Maribor, 27 aprila. Na nocojšnji seji občinskega sveta je bi. lo navzočih 39 odbornikov, manjkala sta torej samo dva. Soglasno se je svet pri. družil spomenici Kmetijske družbe proti ukinitvi srednje kmetijske šole v Maribo* ru. Odobril je tudi predlog, da se denar, namenjen za preureditev vojašnice vojvo* de Mišica v stanovanjske svrhe, uporabi za ureditev 16 zasilnih stanovanj v bara« kah, ki so za dobo treh let prepuščene ob« čini v uporabo. Na vprašanje socialistič* nega kluba glede oddaje cestnih del pred« delavcem in glede načina izplačevanja de« lavskih mezd, je župan obljubil odgovor Da prihodnji seji. Na dnevni red so prišle •nato volitve-v upravni odbor- Mestne -hra* nilnice. Volilo se je 18 odborovih članov z listki. Postavljene so bile 4 liste. Nosilec liste SDS je bil g. Bureš, nosilec socialistič* ne liste g. Grčar, nosilec liste SLS dr. Ju. van, nosilec nemške liste dr. Miihleisen. Prva lista je dobila 6, druga 12, tretja 15, četrta 6, glasov, tako da odpade na listo SDS troje, na socijaliste pet, na SLS se« dem, na Nemce pa troje članov upravnega odbora Izvoljeni so; bili z liste SDS iz ob« činskega odbora g. Bureš, izven odbora pa gg. Pinter in inž. Dračer, s socijalistične liste iz občinskega odbora gg. Grčar, Er* žen in Ošlak, izven odbora pa gg. odvet« nik dr. Jan in g. Forstnerič. Na listi SLS so izvoljeni člani občinskega odbora gg. žu« pan dr. Juvan, dr. Jerovšek, Ozvaliič, Sa* bothy, Hohnjec, Tavčar in Stabej, na nem« ški listi pa gg. odbornika dr. Miihleisen in Pfrimer ter izven odbora g. Emeršič. Poročevalec tretjega odseka, je predložil občinskemu odboru sklepe glede delavskih kolonij. Načrti bodo še izpopolnjeni in gra« dilo se bo, kolikor bodo pač finančna sred* stva dovoljevala. Gradba se poveri enemu samemu podjetniku, ki mora vložiti kavči« jo v jamstvo, da bo delal točno po načrtih in da bodo hiše do 1 novembra letošnjega leta dogotovljcne. Napeljavo vode in luči in druga slična dela bodo izvršila mestna podjetja. Končno se je na predlog odseko« vega poročevalca zaenkrat odklonila pro« šnja ruške tovarne in mesta Čakovec za posojilo parnega valjarja Na predlog četrtega odseka je občinski svet odobril že sklenjeni nakup Felberie* vega otoka za ureditev kopališča. Načelno se je odobril kredit enega milijona 100 ti. soč dinarjev ter naročilo gradbenemu ura« du, naj čimprej izvrši načrte, da se bo lah« ko začelo z delom. Za mestnim vrtom, kjer je Čopova, ulica, se nudi občini v nakup nekaj zemljišča. Ponudba se v načela sprejme, da se bo Čopova ulica lahko po« daljšala ter izvršila regulacija tudi sosed« nih ulic. Ta sklep je pa zaenkrat še ne. izvedljiv, ker je treba čakati na kredite. Gradbeni urad nadalje predlaga, naj se preostale parcele v Magdalenskem pred« mestju prodajo privatnikom za ceno 10 Din za kvadratni meter. Občino so s stroški vred te parcele stale sicer 12 Din za ma, a da se pospeši gradbena akcija, se bodo parcele oddajale za nižjo ceno. Nekaj par« cel se izmenja med občino in med vinorej« sko šolo. Proti tuberkulozna liga je prosila za po« moč pri adaptaciji novih prostorov ambu* latorija v Gregorčičevi ulici. Stroški za to bi znašali okroglo 20.000 Din. Zadeva se je zaradi poizvedb in raznih ugotovitev vrnila odseku. Državna realka je prosila občino za na« bavo raznih učnih sjedstev. Država dolgu, je pri državni realki mestni občini okrog 140.000 Din na najemnini itd., mestna ob« čina pa ima še plačati realki dogovorjene prispevke za učna sredstva Posredovalo se bo pri velikem županstvu, da se napravi glede realke primeren obračun. Na prejšnji seji se je zadeva avtomobila za pogrebni zavod vrnila odseku, ki je zdaj poročal enako ter zopet priporočal na. bavo avtomobila pri «Oesterreichische Au« towerke». češ da je ta avtomobil zaradi ma« le porabe bencina najprimernejši in da ga uporabljajo z velikim uspehom tudi po« grebni zavodi raznih drugih mest. Franči« škanska župnija hoče kupiti mestno poko« pališče, ki ie bilo ocenjeno z 804.000 Din. Zadeva se zaenkrat še odloži. Poročevalec V. odseka, je predlagal po« delitev nekaterih koncesij, nakar je bila javna seja zaključena. Novi Sad, 27. aprila, n. Davi ob 7. se je na tukajšnjem letališču pripetila težka letalska nesreča, ki je vznemirila vse prebivalstvo, ker sta postala njena žrtev dva naša najboljša pilota-lovca. Nad letališčem so se danes vršile letalske vaje. Kapitan Peter Petrovič se je dvignil s svojim letalom v zrak. istočasno pa se je dvignil tudi narednik pilot Jandrič. Oba letalca sta se vež-bala v boju z mitraljezami ter sta krožila drug okoli drugega. Vreme je bilo lepo, nebo jasno in mnogo ljudi je opazovalo letalske vaje. V višini 500 m je naenkrat opazil kapetan Petrovič, da mu Jandričevo letalo drvi ravno nasproti. Petrovič očividno ni vedel, v katero smer bo krenilo nasprotno letalo in je postal zato razburjen, kar so opazili tudi gledalci na zemlji. Teh se je polotilo silno vznemirjenje, ker je bilo jasno, da pride do katastrofe, ako se letali ne izogneta. Končno je kapetan Petrovič napravil zaokret na levo in se skušal izogniti. Bilo pa je že prepozno. Jandričevo letalo je priletelo z vso silo v Petrovičevo. Gledalcem je zastala kri v žilah, ko sta treščila oba aparata z veliko silo v zraku skupaj. Letali sta se razbili, odbili nato drug od drugega ter padli na zemljo. Vsi. ki so se nahajali v bližini letališča, so pohiteli na mesto katastrofe. Oficirji in vojaki zra-koplovnega polka so našli aparata po- I polnoma razbita, ne daleč drug od drugega, letalca pa že mrtva. Na mesto katastrofe sta dospela poveljnik zrako-plovnega polka major Radovič in poveljnik celokupnega zrakoplovstva general Stanojlovič. Ponesrečeni kapetan Peter Petrovič je bil rojen v Mostancih pri Sisku. Pri katastrofi je dobil na glavi smrtne poškodbe. Narednik Jandrič je bil iz vasi Zirovice pri Zagrebu. Njegovo truplo je bilo vse razmesarjeno in ožgano, ker se je njegovo letalo vnelo v zraku. Pokojni kapetan Petrovič je imel navado, da si je pri vsakem poletu nataknil na glavo posebno čelado, ki jo je sam iznašel in ki bi ga naj varovala pred nesrečo. Slučaj je hotel, da baš danes ni vzel s seboj čelade in je dobil baš na glavi smrtonosne poškodbe. Petrovič je že pred vojno pobegnil v Srbijo ter stopil tamkai v podoficirsko šolo. Udeležil se je med vojno pohoda preko Albanije in bojev na solunski fronti, nato pa vstopil v pilotsko šolo ter odšel v Francijo, kjer je bil prideljen francosko-srbski letalski eskadrili na solunski fronti. Bil je zelo hraber in spreten letalec ter je bil med vojno večkrat odlikovan. Star je bil šele 34 let. V zgodovini našega letalstva je to prvi slučaj, da sta se dve letali ponesrečiil, kjer sta v zraku zadeli skupaj. Avanture posadke »Bremena" Zaradi pogreba letalca Bennetta je oviran svečan orihod nemških letalcev v prestolico Zedinjenih držav. — Prihod letalcev v Newyork danes ob 1.48 pristali v Curtisfieldu. Newyork, 27. aprila, s. Davi je prispelo semkaj truplo umrlega letalca Bennetta. Mesto, ki je bilo okrašeno za sprejem nemških letalcev, se je odelo v žalne zastave. Washington. 27. aprila, s. Nemške letalce pričakujejo ob 15- pri pogrebu Bennetta Polet do Lake St. Agnesa je trajal 9 ur Hiinefeld je izjavil, da bodo položili zasta ve Amerike, irske svobodne države Nemčije, severonemškega Lloyda in na Bennettov grob. Kakor računajo, bodo letalci do sobote ostali v Washinglonu ter jih popoldne pričakujejo v Mitchellfieliu. Včerajšnjega sprejema v Lake St. Agnesu se je udeležil tudi nemški generalni konzul. Newyork. 27- aprila, s. Letalo, ki vozi nemške letalce, je pristalo v Hartfordu iz vljud-nrsti do ChamberliDa, ki je moral tamkaj pristati, da dopolni gorivo. Iz Hartforda do Washingtona znaša razdalja 500 km. tako da so-letalci preleteli že polovico pota. Newyork, 27. aprila, g. Nemški letalci s»o Newyork, 27. aprila, g. Kohl, Fitzmaurize !n Hiinefeld so sklenili, da ne bo Jo danes nadaljevali poleta v Washington, ker bi zaradi prepoznega prihoda v Newyork ne prispeli več pravočasno k pogrebnim svečanostim Bennetta. Nadaljnji vzrok, da ne bodo star-tali, je v tem. ker vlada slabo vreme. Fordovo letalo je prispelo v Newyork v največjem nalivu. Tukaj bi moralo za nadaljnji polet vzeti novo zalogo bencina, kar bi zopet zavleklo odliod Ko so prekooceanski letalci s pilotom Balchenom in njegovim mehanikom izstopili iz letala, je policija strnila okoli njih ozek kordon, da je držala množico, ki je z vseh strani udrla proti njim. Letalci so odšli v hangar, kjer jih je močan oddelek policije ščitil pred navalom publike. Ali in kdaj bodo letalci odšli iz Wa-shingtona. je še popolnoma negotovo. Menijo, da bodo zaradi trajnega slabega vremena potovali tjakaj z železnico. Praški občinski svetniki ne morejo prehvaSiti sprejema v Ljubljani Povratek delegacije občinskega sveta v Prago. — »V Ljubljani smo doživeli pomladansko pravljico.« — Zahvala praške občine Praga, 27. aprila, h. Davi se je vrnila sem« kaj praška občinska delegacija iz Jugo* slavije. Vsi člani brez izjeme so se izražali o doživljajih v Jugoslaviji z največjim za« dovoljstvom. Navdušeni so nad gostoljub* nostjo, ki so je bili deležni v Jugoslaviji, ter nad bratsko ljubeznivostjo, ki so jo našli povsod. Socijalno«demokratični mest« ni svetnik in podpredsednik zveze češko« slovaških mest je izjavil vašemu dopisni* ku: «Bil sem s praško delegacijo že v Pa« rizu, Londonu, Varšavi, Kodanju in drugod in povsod smo bili prisrčno sprejeti. Toda nikjer nismo doživeli tako bratskega in na« vdušenega sprejema kot v Jugoslaviji. Se nikoli nisem bil v notranjosti svoje duše in svojega srca tako ganjen kot ob nepri« čakovano prisrčnem sprejemu v Beogradu, Zagrebu in beli Ljubljani. Vračam se z iz« bornimi vtisi posebno iz Ljubljane in trdno verujem v slovansko vzajemnost in uspeš« no sodelovanje naših mest.» Predsednik trgovskega gremija g. Marti* nec je izjavil: «Svojih vtisov ne morem sprejemom v Beogradu in Zagrebu, toda to, kar je priredila Ljubljana, je prekašalo vsa pričakovanja. Bili smo tako iznenadeni, da nismo mogli spregovoriti besede Vtisov, ki smo jih prinesli iz lepe Ljubljane, ne bom nikdar pozabil. Bila je kakor krasna pomladanska bajka. Čutili smo, da smo s Slovenci eno srce in ena duša. Tudi vsi dru« gi udeleženci potovanja so navdušeni nad sprejemom, ki si ga niso mogli niti pred« stavljati v taki obliki. Sprejem v Ljublja« ni je dogodek političnega pomena v Pragi.* Vaš dopisnik je sprejel tudi z vseh stra« ni zahvalo in priznanje za vse, kar je «Ju« tro» pripomoglo k sprejemu praške dele* gacije. Danes se je vršila seja občinskega sveta, na kateri je delegacija poročala o svojem potovanju. Mestni svet je sklenil, da Bo poslal vsem mestom, Beogradu. Zagrebu, Ljubljani, Bledu, Kranju, Celju, Mariboru in drugim prisrčno zahvalo in obenem kras« no publikacijo o Pragi. S tem obiskom je stopilo vprašanje ustanovitve zveze slovan* popisati z besedami. Povsod so nas prisrč« j skih mest, predvsem češkoslovaških in ju* nr« nnrrlrflvliflli Strnil; cm« noH I goslovenskih mest, zelo v ospredje no pozdravljali. Strmeli smo nad sijajnim Glasbena Matica naMoravskem Diplomati o praškem koncertu Praga, 27. aprila, h. cGlasbena Matica* je prispela včeraj popoldne v Olomuc, kjer je po navdušenem sprejemu na kolodvoru zvečer nastopila v Narodnem domu. Uspeh je bil tudi v Olomucu sijajen. Danes popoldne je prispela v Brno, kjer so jo na kolodvoru sprejeli zastopniki mesta, številne pevske organizacije, zastopniki jugoslovensko - češkoslovaške lige in velika množica meščanstva. Ob 8. zvečer je z najboljšim uspehom priredila koncert, nato pa je bila recepcija na mestni občini. Iz diplomatskih krogov doznava va? dopisnik. da je koncert «Glasbene Matic-e> v Pragi izzval poseben interes v diplomatskih krogih. Posamezni zastopniki zapadnih držav so se izrazili, da je Čudno, da jugoslovenska vlada do sedaj ni poslala {Matice* v Francijo, Anglijo, Dansko. Nizozemsko in sploh v zapadne države. Gotovo je, da bi eklatanten uspeh tega muzikalično visoko stoječega zbora mnogo pripomogel k dobremu slovesu države. Manifestacija KDK v Subotici Beograd, 27. aprila p. Jutri odpotuje v Snbo-tioo večje število poslancev KDK s predsednikom Stjep.ainom Radičem in Svetoearjem Pribi-čevičem na veliko manifestaciijsko zborovanje, ki se bo tamkaj vršilo v .nedeljo. Velikomadžarske sanje Newvork, 27. aprila, g. V Newyorku je bila ustanovljena tako zvana madžarska svetovna liga. Predsednik te lige Je dr. Henrik Joszika Herczeg. Namen lige je upostavilev velike Madžarske. Velike letalske nesreče Rim, 27. aprila s. Dopoldne je na letalSčn Monte Colliu pri Rimu padel na zemljo letalski general Guildoni, ravnatelj zrakoplovn« rnženjer-ske čete, ko se je iz letala v višini 1000 m spustil s padalom. Padalo se ni pravočasno odprlo in general Guildoni je obležal mrtev na tleh. BobUngen. 27. aiprjta s. Na letališču Boblingen na Wurttember&kem sta trčili v ZTaiku dve letali športne letalske šole Oba aparata sta bila poškodovana Dočim se je prvem-u posrečilo pristati in je ostai! pilot nepoškodovan, se je drugi zrušil na zemljo in pokopal pilota pod seboj. Bi/ je takoj mrtev. Gradnja gigantskega letala London, 27. aprila (be.) Semkaj je prispel letalski konstrukter Doirnier, ki bo predava! v kraljevem letalskem društvu. Dornier je izjavil novinarjem, da se gradi velikansko letate, ki bo vozilo naenkrat 120 potnikov in bo lahko tekmovalo s parniki in železnicami. Letalo bodo uporabili za potovanja v južno Ameriko. Rudarska nesreča v Rusiji Moskva, 27. aprila, s. Na ozemlju Doneč* se je podrl rudniški rov, ki je zasul več delavcev. Trije so mrtvi, sedem pa težko ra-njenih. Poplave v Braziliji Santos, 27. aprila, g. Mesto Santos, ki je nedavno doživelo težko katastrofo, pri kateri je bilo 92 oseb usmrčenih. je zadela nova težka nezgoda. Zaradi neprestanega deževja V zaledju so reke narasle" in oovzročile poplavo. ki je v spodnjih delih mesta napravila ogromno škodo." Po nekaterih cestah «toji voda 5 čevljev visoko. Pomagajte Bolgarom! Naši Itraji in ljudje Francosko predavanje v Ljubljani Kakor je bilo javljeno, je mladi urednik mesečnika Les Cahiers du Mois nastopil ta četrtek na univerzi pred številnim poslušalstvom. Pisatelj Henri Ber-ge. dobro podkovan v domačem in v inozemskih slovstvih — tako ga je predstavil občinstvu g. proi. Martel — biva že dva meseca v Jugoslaviji, proučujoč naše politične, družabne in prosvetne prilike. Prehodil je Dalmacijo, Bosno in Orno goro ter odhaja sedaj v Beograd, da bi po svoje prispeval k yzajemnemu poznavanju obeh držav. Svoj velepotezni govor o sodobnih strujah v francoski književnosti je pričel z zlato dobo. s klasičnim 17. stoletjem, ko se je ustalil pismeni izraz — brez vseh «šol» in «kapel», kvečjemu z osebnimi polemikami Stremljenje gre za popolnostjo na osnovi neomajnih pravil, zlasti v dramatiki. Po velikem družabnem prevratu nastopi v 19. veku prekucuška romantika s svojimi idejnimi bitkami. Čustvo se uveljavlja, izrazitost ima prednost pred dovršenostjo, besede dobe svoboden razmah, stik zavzame pri nekaterih tvorcih prenapet pomen, bogastvo rime vrholiči v takih primerih: Gall, amant de la reine, alla, tour magnanime, Galamment de 1'arčne £ la tour Magne, Nimes. Medtem ko roman 17. stoletja hoče le zabavati, odtod mnogi vložki in za-stranice, teži v 19. stoletju po posnemanju resničnega življenja: pisatelj vlaga precej svoje osebnosti v svoje junake, n. pr. Stendhal. Balzac je bil vselej žalosten. kadar je moral ubiti katero osebo — kakor da so to stvori iz mesa in krvi. Zabavna je anekdota o mnogo-pisnem E. Sueju, ki je imel pred seboj lutke, predstavnice njegovih oseb. Ako je katera umrla, je vrgel čečo za omaro. Postrežnica pa mu je v nevednosti postavila nekdaj tako punčko nazaj na šahovnico. Koliko je moral mozgovr-tati, da je ob koncu knjige obrazložil či-tateljem, po kakem čudežu je zadevni prvoborec vstal od mrtvih!... Novejša mojstra, A. France in P. Loti, sta previsoka vrhunca, da bi našla kakega naslednika, dočim sta nam Bourget in Barres bližja. Poslednjemu n. pr. je H. de Montherlant vreden nadaljevalec. Kaj pa današnji prvaki? Trije so, ki •močno vplivajo na podmladek: Valery, Proust in Gide. Paul Valery, čigar odlični učenci se zovejo A. Breton, L. Aragon, Ph. Soupault. ie pristaš ums-kosti, neobčutnosti, plastike, esteticiz-ma, igre z idejami. Značilna poteza v tem modernističnem sodobniku je groza pred pisanjem: svoje stihe tipka kar na stroj. Valery je po začetniških poskusih obmolknil za 25 let. V tem mu na-likuje Proust, ki zaradi bolehnosti niti šol ni redno posečal in je dokaj pozno zastavil pero; razlikuje pa se od onega po svoji čuvstvenosti. Če so ga nekoč založniki trmasto zavračali, se danes praskajo za ušesi: Proust se obilo kupuje in v inozemstvu obstoje kar krožki za proučavanje njegovih del. Silno je bil vesten opazovalec, točen v izrazu, tenkovesten do skrajnosti. Ko se je na smrtni postelji zavedel iz mrvaščice, je najprej zahteval svoj rokopis, da bi po osebnem doživetju popravil oris agonije pri svojem junaku!... Ponekod bi se dal v tej natančnosti primerjati z njim Andre Gide, ki v svoji vedoželjnosti dosti potuje. Išče predvsem človeško stran v vsakem posamezniku. Boječ se oficijalnih nazivov vam naplete kako nagajivo: tako je prodal svojo številno knjižnico z mnogimi dediciranimi izvodi vred. Zato mu je H. de Regnier poslal svoj novi roman s pikrim posvetilom: «A. Gideu za njegovo razprodajo*. V bistvu pa jemlje vse dogajanje od sile resno: Tako vestno posnema vsa protislovja, ki jih čuti v sebi, da so mu očitali begotnost, ne-odkritost. Proust vpliva kot psiholog in umstven izrazoslovec. a Gide kot rahločutec, oba vkup pa sta izzvala v naraščaju nekak nepokoj, ki ga je M. Arland krstil za «novo svetožalje*. Vendar se ta nastroj loči'od romantič- nega svetobolja, ki je bilo bolj lirično in besedično. Značilnost današnjega knjištva je zanimanje za vse panoge človeškega dej-stvovanja. Zlasti kino vpliva na mladi rod. Cendrarsove kompozicije pričajo med drugimi o tem, Delteil pa je celo izustil krilatico: Le Cinčma est mon pere. Nadalje učinkuje tudi šport: Montherlant in Jean Prevot bi vedela kaj o tem povedati. Tudi vsakdanje, praktične iznajdbe niso šle slepo mimo nekaterih, V. Lar-baud opeva n. pr. železnice. Orient Ex-press, Jean Richard Bloch pa lokomotive, drugi zopet izrabljajo psihijatrijo in ostale panoge znanosti. Skratka, literarna proizvodnja je zelo razgibana, razburkana, sojetna. Ali se bo končala z novim klasicizmom? ... 2al, da mi pičli prostor ne dopušča obnoviti nekaterih anekdot, ki jih je prikupni po-tovalec navedel iz osebnega izkustva glede obravnavanih književnikov. D. Na Felič vrh!... Na JurJevo nedeljo le gori prvo žegnanie. »Kje pa je to?«, boš najbrže dejal, ko prečitaš naslov. Pa vse v redu! Moje skromno pero ti ne bo moglo opisati,vseh lepot, ki jih boš doživel v 4 urah poti od dolenjske železnice iz Radohove vasi čez Felič vrh in Javorje pa na Litijo, odkoder se popelješ z južno železnico domov. Felič-vrh je prijeten hrib na pogorju, ki teče ravno po sredi med savsko dolino na severni strani, na južni strani pa se vije pod viznožji dolenjska železnica. Seveda boš šel z ene smeri gori, po drugi poti pa nazaj. Za Ljubljančane bo ugodnejše, če se pelješ z vlakom do Radohove vasi. Odtam boš šel po lepi cesti skozi Plusko in dalje po krasni temeniški dolini Na desno roko boš zagledal primskovško cerkev s starodavno lipo (tja boš drugič stopil!), oni hrib na levi strani pa ie Felič-vrh. Ce gledaš oddaleč cerkvico na Felič-vrhu, sodiš: to je bel golobček na slemenu strehe. Kar čakaš, kdai se bo ljubka pti-čica pognala v zrak. Ne boš se preveč pehal navzgor, pa boš le prišel zadovoljen na svoj cilj, ker se ti bodo oči ves čas za-dovoljno pasle na lepotah Dolenjske, ki je baš sedaj na pomlad vsa očarljiva. Na Felič-vrhu, odkoder gledaš kakor z balkona v spodaj ležeče Javorje, Je vsako leto dvoje žegnanj. Prvo o sv. Juriju, drugo o sv. Roku Hrib pa se imenuje po najstarejšem patronu, ki je prvi gospodaril v tej cerkvi. Ker pa je Feliksov pri nas zelo malo in tudi nima ta svetnik posebnih zdravilnih referatov, razen tega pa je tudi precej neznano njegovo zaščitno področje, so ga zato že pred mnogo, mnogo leti deložirali. Na njegov tron je prišel sv. Jurij. Ta svetec je res prav naše sorte. V nebesih in na zemlji je znan junak in obenem zelo svet mož. O sv. Juriju se vedno vlečejo velike procesije pobožnih Tomarjev tudi v njegov hram na Felič-vrhu. Ljudje niso nič stiskali svojih beličev, ko so se priporočali sv. Juriju, ki odpira pomladi vrata, za dober in bogat pridelek. Pa so prišla slaba leta in se je moral tudi sv. Jurij umakniti iz cerkve ter je šel med de-ložirance na podstrešje. Stari ljudje po hribih še pomnijo, da je bilo nekaj zelo slabih pomladi, ko je o sv. Juriju še ležal sneg. Seveda ni bilo takrat žegnanja. Cerkvica in njena uprava bi morale priti v konkurz ob takih slabih letinah. Ko neko Jurjevo nedeljo ni mogel prav nihče v cerkev, ker je čez noč zapadel strahovit sneg, so svetnika reducirali in na njegovo mesto vstoličili sv. Roka, ki je še danes glavni svetnik v cerkvici na Felič-vrhu. O sv. Doku, sredi avgusta, se nabere gori prav lepo število romarjev. Sv. Rok je patron malih rokodelcev, ima »čez« tudi raznovrstne bolezni, posebno se speci-jalizira za bolečine v. nogah. Na sv. Reka dan je prijetno okrog cerkve. Na svoj račun pride mežnar, ki prešteva svečer puščice, zadovoljni pa so tudi oštirji na Ja-vorjah. Poletna vročina vsakogar tako ože-ja, da nič ne skopari pri pijači. Nekaj let je vladal na Felič-vrhu sam sv. Rok Zdaj pa mora deliti svojo slavo še z drugim svetnikom. Sv. Jurij je pridobil zopet pol svoje pravice. Javorski gostilničarji so prišli do spoznanja, da »vera« peša. In so se vsi dvignili kakor en mož in so sklenili, da se je vrnilo Javorje tudi pod zaščito sv. Jurija. Tako ima ta majhna hribovska cerkvica na leto dvakrat žegnanje. In je zato gori v letu najmanj dvakrat prijetno in veselo. Pridi zato v nedeljo tudi ti sem in boš užil vso prijetno idilo hribovskega žegnanja: harmonika bo pela, fantje bodo vriskali, pa se boš nasTkal pomladnega ziraka. Nazaj jo boš mahnil po lepi ces*ti mimo bogenšper-skega gradu, kjer je tiskal Valvazor svoje učene bukve. Pa boš stopil okrog grada in morebiti še notri, če se ne boš ustrašil pred vhodom hudih, priklenjenih psov. Da bo poezija še večja, stoji v pratiki tako, da bo visela ob tvojem povratku na nebu luna. Ali si moreš želeti še kaj več k popolni romantiki? Tudi če nimaš družbe, se ne boš dolgočasil. Našel jo boš! In zabavo tudi! Jaz sem jo mahnil v te griče v nedeljo. Sam! Popoldne je bilo. Po-božnjaki so bili pri nauku, zato so bile skoro vse hiše, mimo katerih sem šel, zaklenjene. Kako sem se pa začudil, ko sem slišal iz neke samotne kajže ubrane glasove. Harmonika ni bila. Preko strehe ni bilo nič žic. Torej radia tudi nimajo. Stopil sem kar notri. Idila! . . . Dva fanta, vsak čez. dvajset let, visoka kakor gora, nerodna pa le kakor kaj; navijala sta popolnoma nov gramofon, zraven pa sta se poskušala v plesni umetnosti. Soba je bila nizka, da sta se morala v životu močno upogniti, sicer bi oba korenjaka privzdignila strop . . . Sedel sem k peči in gledal, smejati se pa nisem upal, ker sta ime- 1 V čast prihodu enega največjih predstavnikov nemških Igralcev PAUL WEGENER - JA predvajamo danes preanijero monumenta-biega velefiltma DAGFIN Epopeja mogočne liubeznl. belih snežnikov in dimih naravnih krasot V glavnih vioeah: PAUL WEGENER — MARCELLA ALBANI, PAUL RICHTER (Siegfried. junak iz »Nibeluneov«. kot Dagfin. V tem velefilmu pokaže odlični umetnik Osebnost turškega generala Saby - Bey-a predstavlja PAUL WEGENER z le nJemu lastno silo! PAUL WEGENER vso svojo Igralsko moči Danes! Premijera! Danes! Vsled ogromne dolžine Hlma predstave: ob 4, pol 8 in 9.15 uri Krasna, pomnožena godba! Pnesfkrbite si taikoj potrebne vstopnice osebno a® tetefotnjčno! Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA la roke kakor lopate. In kako sta se vrtela I Dvomim, da pleše Bakerjeva, ki se kaže sedaj v Pragi, s tako — elementarno silo. Pod udarci obeh skrivnih časitilcev Terpsihore se je hiša kar pozibavala. Ce bi nastopil ta čas potres, ga ne bi prav nič čutili . . . V hrfce! Med narod! Gospodje plesni učitelji! G. Jenko, ki prireja po Ljubljani čajanke, in g. Medvedov Stanko, ki dre-sira noge po savski dolini! Po naših hribih je še mnogo nedvignjenih talentov in ofolanja potrebnih nog. Kar s težavo sem se ločil od obeh sramežljivih fantov, ki sta porabila odsotnost domačih za svojo plesno izobrazbo. In ko sem se vlekel v hrib, sem čul iz idilične bajte še vedno: Valencija! Zvezda jasna, zvezda krasna .. . Pa recite, če ni takle dogodek romantič-no-idiličen! In koliko jih boste doživeli sami, če pridete gori! Res! Le poskusite! nč. Vlomilska tolpa v okolici Starega trga V okolici Starega trga straši že nekaj tednov nepoznana vlomilska tolpa, ki postaja pravcati strah tamošnjih domačinov. Prebivalci, zlasti manjših vasi, ležečih na samotnejših vrhovih, se preplašeno pomenkujejo med seboj, kdaj pride tolpa v goste tudi k njim. Ljudstvo ne ve, s kom ima opravka ter ugiba, kdo bi bili neznani kra-deži, ki se navadno pritihotapijo v to ali ono hišo v nočnih urah ter po izvršenem poslu izginejo, kakor bi se udrli v zemljo. Orožnika so zaradi razsežnosti in oddaljenosti kraja od kraja v težkem položaju in kljub najbolj vestnemu zasledovanju ne morejo priti lopovom za hrbet. Nevarnim zlikovcem je delo olajšano tudi zaradi tega, ker imajo najlepšo priliko skrivati se podnevi v obsežnih gozdovih, kjer bodo po priliki imeli tudi skrit ves plen, ki so ga tekom časa nabrali pri raznih kmetih, trgovcih Ln gostilničarjih. Tolpa šteje seveda več članov, ki morajo biti že debro verzirani v vlomilskem poslu. Med drugim so se zlikovci pojavili pred par dnevi okrog polnoči v Starem trgu samem, kjer so se splazili v hišo posestnika Ivana Kumpa, pa so bili propodeni. V naglici niso mogli odnesti ničesar drugega kakor 20 Din vredno ogledalo z lesenim stojalom. Še iste noč so se podali proti Jelenji vasi, kjer so udrli v hlev posestnika Mihe Maurina ter si oskrbeli za želodec 2 kokoši in purana, ki so ga bržkone spekli in pojedli v gozdu. Med 1. in 2. ponoči so se pojavili v vasi Zagozdecu, kjer jih je čakal v trgovini Rudolfa Mihe-liča boljši plen. Pobrali so Miheliču iz trgovine nad 380 m raznega sukna, koteni-ne, platna, flanele, dalje več spodnjega perila, moškega in ženskega, nogavic, robcev, in raznih pletenih izdelkov. Prisvojili pa so si tudi veliko množino špecerijskega blaga: sladkorja, cikorije, mila itd. Trgovec je oškodovan za okrog 20.000 Din. Vlomili so dalje tudi še pri več drugih posestnikih, tako da so se odločile tamošnje oražniške stanice blokirati ves okraj in končno spraviti vso tolpo v roke pravice. Danes ob «„ YA. In H19 Orjaška filmska stvaritev sedanjosti! FIlm tajske legije: ,Na mrtvi straži4 (Beau Geste) Po znamenitem romanu (Trije bratje) angleškega pisatelja P. C. Wren v U grandijoznlh dtjarajil» v glavni vlogi: ljubljenec žena Ronald Colmann Povest treh Junaških mladeničev/v afrišM »Tistimi. Strahote tujsike legije. Tatvina dragocenega safirja. Skrivnost puščave. Napad Bedui-n-cev (Arabcev) na pustins/ko trdnijavo. Velepesem bratske ljubavi. Trije moški — ena usoda — Tajnosti modrega safirja — najdragocenejše«* kamna sveta. Telefon 2730. KINO »DVOR«. Iz Kranja r— Za bolgarske ponesrečence. Predstoj« ništvo mestne občine kranjske je v svoji seji sklenilo, votirati bolgarskim ponesre* čencem 1000 Din ter je znesek nakazalo tukajšnji podružnici Rdečega križa. r— Važno za poselske kroge. Mestna občina razglaša, da se bo pobiral od poslov za čas od 1. januarja do 31. marca t. 1. še prejšnji davek 3.03 Din od 1 aprila naprej pa po znižani meri. Radi tega se pozivajo vsi posli, da se v svrho vpisa zglasijo čim preje v občinski pisarni. V Kranju bivajo« či delavci morejo dvigniti v občinski pi* sarni davčne knjižice. r— Cepljenje koz. V četrtek, 3. maja, se bo vršilo v mestni posvetovalnici ob pol 2. popoldne uradno cepljenje koz. Tudi one matere, ki niso prejele obvestila od sre» skega poglavarja, naj pripeljejo svoje otroke. r— Za zboljšanje reje prešičev v kranjt skem srezu. Sreski poglavar v Kranju na« merava izvesti v vsem srezu sistematično akcijo za očuvanje in izboljšanje prešite* reje. V prihodnjih dneh bodo pričeli s cepljenjem prešičev proti rdečici. Ceplje« nje bo letos cenejše in bo stalo za komad 4 — 5 Din. V primeru, da bo cepljeni pre« šič zbolel za rdečico, ga bo zdravil uradni živinozdravnik brezplačno Radi tega po= živa sreski poglavar vse lastnike, da prija« vijo prešiče pri svojih županstvih. r— Za nedeljsko gostovanje radovljiške operete vlada v mestu in okolici veliko za« nimanje. Radovljiški sokolski oder, ki se je dvignil pod vodstvom svojega Špicarja do slovesa najboljšega diletantskega odra, bo nastopil v Narodnem domu s popular« no opereto «Veseli kmetic®. Obeta se nam izreden kulturni dogodek. r— Sokolsko društvo v Stražišču priredi v nedeljo, dne 29. aprila ob 4. popoldne v Sokolskem domu igro »Narodni poslanec*, komedijo v trew dejanjih. Okoliško in do» mače občinstvo je vabljeno k obilni ude« ležbi. Špijoni r-H jL ,:, : « ' ',..:'. H i :... t v*-. JN** . . . j-lffc1 * «:> j. * „ ; VAM imiJk:. f ag H: ■ 'i' it K x€ ri3 S? ... % « -v* v 9 % i - ' ■ \ .. \y ^ i o ' r. V- 'h t* ' v " m i fr m* ■ y . -tj...._• •^mHe^Ai::,. A"".'(V Dijaška predstava po znižanih cenah, iz- ven. T M U T Fedelja, 29. ob 8. popoldne: <1. N. K. !•> Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 8. zvečer: cUkročena trmoglavka*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Ljubljanska opera rfobota, 28.: , opera. Ljpdska predstava po globoko znižanih ppnflli Izven« Jfedelja, 29. ob 3. popoldne: Balet. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Sobota, 28.: . B. Kuponi. Nedelja, 29.: Šentjakobski gledališki oder Sobota, 28.: . Abonm« JJedelia. 29.: Interesenti, ki doslej niso mogli posetiti te« ga izredno usipeiega dela, imajo vsekakor tudi dostop. Predprotiaja vstopnic, na kate» ro opozarjamo občinstvo, se vrši v opemem gledališču Vstopnice naj se po možnosti na« bavijajo pri dnevni blagajni, to pa vsled tega, da naval pred predstavo ne moti toč« nega začetka. Ljubiteljem gledališča z delele. Narodno gledališče v Ljubljani opozarja vse podeželske posetnike, da se uprizori v nedeljo, dne 29. aprila ob treh popoldne zadnjič v tej sezoni pasijon INRI. — Vstopnice se lahko rezervirajo pri dnevni blagajni pismenim potom. Ker je to zadnja predstava tega dela, ki se vrši po znatno znižanih cenah, naj sega občinstvo po vstop« nicah v predprodaji (Ukročena trmoglavka*. V nedeljo, dne 29 t m. zvečer ob 20 se vprizori zadnjič v tej sezoni Shakespeareova cUkročena trmoglavka* z go. Nablocko v glavni vlogi in g. Levarjem kot Petrucijem. Vstopnice se dobe po izredno znižanih cenah od 15 Din navzdol. Gostovanje skupine Pavla Wegenerja «e vrši v ponedeljek 30. t. m. ob 8. zv. v ljubljanski operi. Vprizori se Andrejeva «Mi« sel». Ostale vstopnice so na razpolago ob« činstvu, vendar opozarjamo z ozirom na ogromno povpraševanje, naj interesenti za-sežejo po vstopnicah takoj. (Zmagovalka oceana* praznuje v soboto, dne 28. aprila ob osmih v ljubljanski drami majhen jubilej desete predstave, katero proslavi uprava na ta način, da je povabila komponista Hiršlerja. kateri bo kot gost dirigiral opereto. Vsa ostala zasedba je obi« čajna in se vrši pri znatno znižanih cenah cBaletni večer*. V nedeljo, dne 29. t. m. se ponavlja v ljubljanski operi baletni di-vertisement v koreografiji baletnega mojstra gosp Vleka s sodelovanjem primabalerine gdč. Wisiakove in celotnega baletnega zbora. Opozarjamo občinstvo na to izredno uspelo prireditev. Veljajo znižane cene. Premijera Puecinijeve opere cDeklica i zlatega upada* se bo vršila na ljubljanskem odru v sredo, dne 2. maja. V glavnih ulogah nastopijo ga. Mitrovičeva, gg. Gospodinov, Holodkov, Betetto, Rumpelj, Janko in drugi. Delo je naštudiral ravnatelj M. Polič, ki vodi tudi režijo. Šentjakobski gledališki oder uprizori v soboto, dne 28. in v nedeljo, 29. aprila iz-borno tridejansko komedijo , ki je dosegla povsod, kjer je bila uprizorjena, po-polen uspeh. Zdrav humor in precej pikantna vsebina zabavata občinstvo vsa tri dejanja. Nosilca glavnih ulog sta gdč. Wrischer-jeva in gosp. Milan Košak. Sobotna predstava je namenjena abonentom in drugemu občinstvu; nedeljska pa je izven abonmaja. Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. » Petra Sterka nasl. Miloš Karničnlk na Starem trgu. Komedija je mladini neprimerna. Gostovanje ge. Policeve t Mariboru. Priljubljena ljubljanska operetna primadona ga. Štefka Poličeva gostuje v nedeljo, dne 29. aprila zvečer v mariborskem gledališču v eni svojih najbolj uspelih kreacij,« v naslovni ulogi operete «Bajadera*. Ker bo to menda edino letošnje gostovanje v opereti, opozarjamo prav posebno na to predstavo, ki bo po vrhu še zadnja te lepe operete. Cerkven koncert Sinoči nas je agilno orkestralno društvo Glasbene Matice presenetilo z izvrstno uspelim cerkvenim koncertom v stolnici. Program je oddirigiral Emil Adamič, kot solisti so sodelovali g. Stanko Premrl (or* gle), gg. Karel Rupel in Leon Pfeifer (go» sli), g. Avgust Pertot (čelo) ter g. Marjan Rus (bariton). Spored je obsegal same bi« sere iz konca 16., 17. in začetka 18. stoletja. Corelli z orkestralnim «Concerto grosso št. 8», J. S. Bach s tremi točkami, Bennet s fugo za orgle, Locatelli s kosom iz žalob* ne sinfonije, Haendel s tremi točkami, d' Aquin z orgelskimi varijacijami «Noel», Mattheson z arijo za čelo in orgle ter Dali* Abaco s cerkvenim kuncertom za godala in orgle so tvorili slogovo čist ter enoten program, da si bolj primernega za cerkven koncert težko predstavljam. Najgloblji je seveda Bach. Preludij za solo^violino je harmonično tako bogat kot bi bil četvero« [lasen. Rupel ga je zelo sigurno odigral. Priporočam Ruplu, da nam ob kaki podob« ni priliki poda Bachovo Passacaglio za so« lo«vijolino. Najpriprostejši ter mogoče naj« manj globok je Abaco, zato pa zna izrab« ljati zvočnost in dinamiko malega aparata do skrajnosti. Kot tak je tvoril prav posre« 6eno zaključno točko koncerta. Zelo zvoč« no pisan je tudi Locatellijev «Lamento». Pri Bachovem «cbrandenburškem koncertu« bi želel na koncu izrazitejši ritardando, s kakršnim sta ga v Pragi izvajala Zemlin« sky in Talich. Orkester kot vsi solisti so izršili svojo nalogo nad vse častno, istota« ko vsi solisti. Premrl je mojster ne le v igri kot taki, temveč tudi v registriranju. Tokrat nas je orkestralno društvo seznani« lo z vsemi pomembnejšimi mojstri pred* klasične dobe. Cerkev je bila nabito polna, tako da morem vsestransko čestitati. Slavko Osterc. Milana Begoviča drama (Pustolovec pred vrati* se je igrala prošle dni na Dunaju in ni imela zaželjenega uspeha. Zaradi tega je izbruhnil med Begovičem in med Fr. \Venzlerjem, ravnateljem Komornega gledališča spor, ki se bo nadaljeval pred sodi-ščern. Jnbilejj igralca Jos. Paviča. V četrtek, dne 3. maja bo slavil član Narodnega gledališča v Zagrebu, gosp. J. Pavič, 25ietnico svojega odrskega delovanja. Jubilant je prvak zagrebške drame in si je zbral za jubilejno predstavo Sofoklejevo tragedijo «Oedi-pus*. Domače vesti Pomoč žrtvam potresa v Bolgariji Apeliramo vnovič na naše naročnike ln čitateije, nai nikar ne pozabijo na nesrečnike v Bolgariji, ki Jim je potres uničil in razdejal domovja. Ako bi vsak naš čitatelj in naročnik daroval za žrtve potresne katastrofe vsaj 1 dinar in ga sedaj 1. maja poslal naši upravi, bi bila to prav znatna vsota, na katero M lahko bilo ponosno «Jutro>, pa tudi njegovi naročniki in čitateiji. Včeraj smo prejeli ta-le darila: ravnatelj cSalusa* magister pharm. Mirko Rožman 100 dinarjev, Martin JančigaJ, Zg. Šiška, 100 Din, Nikola Novakovič, 200 Din, inž. F. Schneiter, Škofja Loka, 100 Din, Teodor Verhovec, bančni uradnik, 50 Din, Hugon Lenas-si, poštni uradnik, 100 Din. Rudolf Bari i ura, 50 Din, neimenovan stari upokojenec, 50 Din, E. Franchetti, 50 Din, Ant Kline, Gorenje Polje-Straža, 100 dinarjev in neimenovana gospa 30 Din, Naj bi ti darovalci našli še obilo posnemovalcev zlasti med imovitejši-mi sloji. Sicer pa je dobrodošel vsak. še tako majhen darl ♦ Osebna vest. Ravnatelj H. realne gimna-»tje v Ljubljani g. dr. Josip Pipenba-c h e r f« trajno upokojen. ♦ Imenovanje v vnanjem ministrstvo. V ministrstvo ra vnanje zadeve ie podpisan ukaz, s katerim je posl ani Ski uradnik Ivan Frangeš prideljen na službovanje našemu generalnemu konzulatu, na Dunaju. Ivan Babič-Gjalski, Aleksander Cvetič Dragoljub Nikoli č in Vlada Milinkovič »o imenovani za praktikante v ministrstvu za zunanje zadeve. ♦ Poljski konzul v Zagrebu zapušča Jugoslavija Danes zapušča Zagreb in Jugoslavijo poljski konzul g. Mčeczyslaw Grabin-ski po triletnem službovanju v Jugoslaviji. Konzul Grabinski je služil najprej v poljskem poslaništvu v Beogradu, a v zadnjem času v generalnem konzulatu v Zagrebu. Za uspešno sodelovanje pri repatriaciji ju-goslovenskih vojnih ujetnikov iz boljševiške Rusije je bil konzul Grabinski odlikovan z redom sv. Save. ♦ Promocija. Dne 28. t m. Je promovtral na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Stanko Kolar iz Sp. Šiške, čestitamo! 835 ♦ Mednarodni kongres pravnikov bo zboroval v mesecu maju t. 1. od 12. do 21. maja v Reimsu. Kongres ne bo samo strokovnega značaja, marveč zaeno tudi nauč-na ekskurzija za spoznavanje Pariza in njega znamenitosti. Bivanje v Parizu in Reimsu za čas kongresa t vso oskrbo ln z vsemi vožnjami (avto ter železnica) in različnimi taksami ter vstopninami velja za osebo 1200 frankov, to pa brez vožnje iz domovine v Pariz in obratno. Podrobnejše informacije daje Ceskoslovenska banka, d. d. podružnica v Zagrebu, Trg I. št. 17. ♦ Amerika In Jugoslavija. Iz Washingto-rta javljajo, da je vlada Zedinjendh držav Severne Amerike pričela pogajanja za sklenitev pogodbe o prijateljstvu in arbitraži z Jugoslavijo in Albanijo. * Kronsko dinarski 6 odstotni državni boni — prijavljanje po zastarelosti. Finančna delegacija opozarja, da se po odredbi finančnega ministra z dne 11. novembra 1927, ki Je bila objavljena v Uradnem listu Št 127 iz leta 1927, 6%ni državni boni v kronah in v dinarjih izza dne 1. aprila t. 1. ne smejo več izplačevati, ker jim ie pravica do izplačila zastarala. Ker pa vendar nekaj teh bonov nf bilo pravočasno predloženih v izplačilo, se po nalogu generalne direkcije državnih dolgov, pod D br. 6680 z dne 8. aprila t. 1., pozivajo vsi. ki še imajo take bone, da iih čim preje prijavijo ln sicer v LJubljani blagajni delegacije ministrstva financ, v ostali Sloveniji pa pristojnemu davčnemu uradu. Prijavam, ki so koleka proste, naj se priflože boni. v prijav} sami naj se pa boni navedejo po številkah in po nominalni vrednosti. Boni se stranki — Po pregledu ln primerjanju s prijavo — takoj vrnejo in predloži se samo prijava. Pri tem se izrecno opozarja, da ne gre za prijavo tako zvanih »20%-nih priznanic«, ki so bile izdane ob kolkovanJu avstro-ogr-skih novčanic, marveč da gre za prijavo bonov v obliki menic, ki jih je finančno ministrstvo Izdalo leta 1919 v komadih po Din ali kron 500, 1000, 10.000. 50.000 in 100.000. Boni so bili izdani na 6 mesecev in so se mogli pozneje vsakega pol leta prolongirati. Obrazec teh bonov se s pozivom na ta razglas lahko upogleda pri tuk. blagajni in pri vseh davčnih uradih v Sloveniji. ' Kte ie denar? \z Splita prihaja poročilo o zagonetni aferi glede zapuščine brvat-skega izseljenika bogatina Sarga, ki je svo- ji domovni občini Milna na otoku Hvara zapustil vse svoje imetje v vrednosti 43 milijonov dinarjev. Splitski oblastni odbor je uvedel preiskavo, da se dožene, kje je ta zapuščina. Preiskava je imela senzacionalen uspeh Sargova zapuščina Je bila prodana za 170.000 angleških funtov, kar odgovarja današnji valuti v znesku okroglo 43 milijonov dinarjev. Občina Milna pa je pre Jela samo 61.000 angleških funtov, dočim se je ostanek baje porabil za nagrade pravdne stroške itd. Občina Milna je torej prejela samo 25 milijonov dinaTjev. Od tega zneska se je doslej porabilo 18 milijonov a občina še vedno dolguje raznim fizičnim in pravnim osebam približno milijon dinar Jev. Tako je izginila bogata Sargova zapuščina. Nadaljnje razčiščenje te senzacionalne afe^e se pričakuje z veliko napetostjo. * Naša kvota za Zedinjene države. Naš izselieni5ki delegat v Newyorku poroča, da je predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike, g. Coolidge. podpisal zakon, ki določa, da ostane naša izselieniška kvota do 1 aprila 1929 neizpremenjena, to je, da se sme iz naše države v tem času priseliti v Ameriko 671 naših državljanov. * Rusi spominu generala Vrangla. V nedeljo dne 29. aprila se bo na inicijativo vseh ruskih organizacij v Ljubljani (Zveza ruskih oficirjev, Zveza ruskih invalidov, Ruska kolonija. Ruska Matica in Zveza ru skih akademikov) v pravoslavni kapeli vršil po službi božji parastos po umrlem generalu Petru Vranglu. Istega dne ob 20. uri se bo v prostorih ruske akademske rrenze vršilo žalno zborovanje v počastitev spomina umrlega vojskovodje dobro-voljske armade. * Izpiti za zidarske tesarske, kamnoseške in vodnjak arske mojstre so razpisa' ni na 18. in 27. junija 1928. Prošnje za pripustitev k izpitu je treba vložiti pri izpitni komisiji v Ljubljani. Turjaški trg št. 1. naj kasneje do 26. maja 1928 * Likvidacija Invalidskega doma v Zem ti nu. Na zahtevo ministrstva vojske in mornarice je ministrstvo za socijalno politiko odredilo likvidacijo Invalidskega doma in Doma slepe dece v Zemunu, ker le poslopje, v katerem sta nastanjeni omenjeni instituciji. last vojnega ministrstva. Gospodom nudimo najmodernejše obleke, naj-eksatnejših krojev po nalnižiih cenah. FRAN LUKIC, Ljubljana. Stritarjeva u. * Jugoslovenska prekoocenanska plovba. Zastopniki Jugoslovensko - južnoameriške redne prekooceanske plovbe d. d., ki se snuje s sodelovanjem Cunard Line, so v Beogradu posetili merodajne faktorje v vprašanju ustanovitve družbe. Kakor se doznava, bo vlada v najkrajšem času odobrila ustanovitev družbe, tako da bo družba meseca junija ali julija že lahko pričela z redno me.sečno vožnjo med našimi jadranskimi pristanišči in Južno Ameriko. Družba bo po svoji sestavi popolnoma Jugoslovenska. Dva prekooceanska parobro-da te družbe za potniški, tovorni in poštni promet bosta imela jugoslovenska imena. ♦ S kranjsko-hrvatske meje nam poročajo: Zadnji čas smo toliko napredovali, da so Radatoviči, Suhor in Metlika v pocestni poštni zvezi. Poštni koleseli odhaja iz Radatovičev, gre čez Suhor in pride popoldne v Metliko, od koder se še isti dan vrne v Radatoviče. Poštni upravi smo prav hvaležni za poštni voz. ki je vsekako .za paketni in kolikor toliko tudi tujski promet važen faktor. — Vreme imamo slabo; nebo je oblačno, dnevi pa so mrzli. Polisko delo se je znatno zakasnilo. Doslej smo samo krompir spravili v zemljo. Zadnji petek se nam je ponujal sneg in je brda in vrhove že nekoliko pobelil. Kako težko pričakujemo solnčnih dni. — Mlade moške moči odhajajo v Kanado in Argentino po delu in zaslužku. Nekaterim bi pač ne bilo treba, a vendar silijo v svet. Zahteva za pripadnost Kastva primor-sko-krajiški oblasti Po vesteh iz Beograda sta narodna poslanca dr. Grga Andielinovič in dr. Ivan Ribar vložila v Narodni skupščini nujen predlog, naj se občina Kastav, ki danes pripada ljubljanski oblasti, ter otoka Krk in Rab, ki pripadata splitski ob-asti, pridružijo primorsko-krajiški oblasti. • Smrt v službi. Te dni zjutraj so uslužbenci mestnega savskega kopališča v Zagrebu, ko so prišli na delo, našli kopališkega nočnega stražnika Blaža Kranjca mrtvega v stražnici. Zdravnik je ugotovil, da je 56 letnega moža zadela kap. * Zavarovanje kontraktualnega učiteljstva rosvetno ministrstvo je izdalo odlok, na €dcn proti vsem Carlo Aid in i v semzacijonatosm veteffitau Ta najdrznejši filmski igralec - akrobat izvaja vrato-tanmostž, da Vam zdedemi kri v žilah. Senzacija nad senzacijo! Borba s krdelom volkov na življenje in smrt — Skok iz aeroplana s padalom. — Boj z medvedom. — Pod drvečim vlakom. Danes velika premijera ab 4., pol 8. in 9. uri. KINO IDEAL KINO IDEAL podlagi katerega se moraio vsi kontraktuai-ni uslužbenci ln dnevničaiji prijaviti pristojnemu uradu za zavarovanje delavcev ki zahtevati plačilne naloge za neplačano zavarovalnino. / * Učiteljsko društvo »Edlnstvo« za srez Kočevje bo zborovalo v soboto 5. maja ob 14. pri Sv. Gregorju, v primeru slabega vremena istega dne ob 13. v Ortneku. Poleg referata razgovor o likvidaciji društva, zato je potrebna udeležba vseh članov. * Sprejmite bolgarsko deco! Tisoči bolgarskih otrok so zaradi zadnie potresne katastrofe izpostavljeni vsem vremenskim nezgodam in pomanjkanju. Premožnejše rodbine, sprejmite za nekoliko mesecev posamezne otroke nesrečnikov! Prijave sprejema: Zupa skavtov za Slovenijo v Ljubljani, poštni predal 178 * Novo gledališče v Novem Sadu. Upravi za gradbo novega gledališča v Novem Sadu ie izročila oferto za gradbo novega gledališča znana dunajska tvrdka za gradbo gledališč Hellmer & Fellner ki je svoj čas zgradila zagrebško gledališče. Po oferti b? novo gledališko poslopje stalo dvanajst milijonov dinarjev Oferto proučava sedaj po sebna komisija. ITO — zobna pasta najboljša. * Ljudem, ki trpe na potrtosti, splošni onemoglosti. detenezmožnostl. povzroča naravna grenčica »Franz-Josef« živahno kroženje krvi in tako osveži vsakega bolnika Vseučiliški profesorii in znanstveniki trdiir. da pripomore grenčica »Franz-Josef« zaradi svoje lahko odvajajoče uč;nkovitost> splošno osveženie duha in veselie do dela Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špeceri'skih trsrovinah. 11 * Ciril Metodova podružnica v Lltlli bo priredila 13. maja »Dan borrbončkov< v korist družbe za uboge šolske otroke. 834 * Bfrmance razveselite edino z uro F. či«den. Prešernova ulica 1. * Zastopništvo avtomobilov Hudson-Essex za Slovenko Ima v Ljubljani tt. Viktor Bohinec, Dunajska 21, telefon 23-09. * Obleke kemično čisti, barva, pllsira In Jfks ♦ovanta los. Relch. * Avtomobilska zveza Gorenla vas-škofja loka vozi od 1. maja dalje ob 16. uri h Škofje Loke. 839 I7 UnMiane u— Šentjakobski gledališki oder v LJubljani uprizori danes v soboto in jutri v nedeljo 29. aprila tridejansko ljubezensko komedijo »Prinček« v režiji g. Karusa. Dejanje igre ie zajeto iz visokih aristokratskih krogov, kateri se nam prikazujejo v njihovi objestnosti, razkošnosti in nasladnem uživanja življenja. V komediji nastopijo v večiih vlogah gdč. E. Wrischerjeva, ga. M. Bučarjeva ter gg. Blažič, Petrovčič, Kune, Ko-šak in Karus. Pri predstavi sodeluje tudi oddelek gledališkega orkestra. Pričakujemo, da se bo zlasti članstvo Šentjakobskega naprednega društva predstave v mnogo-brojnem številu udeležilo in napolnilo dvorano. Sobotna premijera je namenjena abo-nentorn in ostalemu občinstvu. Nedeljska repriza igre se vrši izven abonma. Mladini je obakrat vstop zabranjen. Predprodaia vstopnic v trgovini P. Šterk nasl. M. Kar-ničnik, Stari trg 18, In pol ure pred začetkom predstave pri gledališki blagajni. Ne zamudite prilike in prisostvujte predstavama! u— Velik koncert v prid žrtvam potresne katastrofe na Bolgarskem. V četrtek 3. maja priredi uprava Nar. gledališča s sodelovanjem kulturnih društev in narodnih dam velik koncert, kjer nastopijo poleg naših najboljših umetnikov, tudi operni zbor in orkester s pretežno bolgarskim sporedom. Koncert ima namen podpreti dobrodelno akcijo v korist prizadetim ponesrečencem velike potresne katastrofe v Bolgariji. u— Za žrtve potresa na Bolgarskem je daroval g. Adolf Lorant, trgovec v Ljubljani v roke oblastnega odbora Rdečega križa znesek Din IDO Prisrčna hvala PRIZNANO najboljša oblačila pri najnižjih cenab nudi renomlrana tvrdka I Mačet« Ljubljana. Aleksandrova C. 12. u— Iz mestnega središča TM. Danes ob 17.30 se bo vršil redni kurz iz alkoholnega vprašanja v Akad kolegiju. Po kurzu seja širšega odbora, ki bo zelo važna zaradi prireditve slavnostne akademije dne 5. maja ob zaključku »treznostnega tedna. Tajnik u— Tombola društva »Skrb za mladino« bo nepreklicno v nedeljo 29. t. m. na Kongresnem trgu. Kompletna spalnica, šiv. stroj kolesa in drugi dragoceni dobitki, so gotovo privlačni, zato kupujte tablice da dobite enega izmed teh krasnih dobitkov. Pomagajte graditi Dečji dom! — Odbor. 840 u— Predavanje o zgodovini Sokolstva. Sokolsko društvo Ljubljana II. priredi nocoj ob poi 8. na realki omenjeno predavanje, ki je obvezno za vse članstvo in naraščaj. Predava savezni prosvetar br. Jeras. Prosim, da se predavanja polnoštevilno udeležite. Zdravo! — Prosvetar. u— Šišenski vrh v Tivolskem gozdu je znan mnogim Ljubljančanom. Radi ga po-sečajo, ker je zdrava hoja po njegovih bolj strmih potih in ker imajo z njega razgled na vse strani, dokler ga drevje ne zakrije Zal, da za prost neoviran pogled v daljavo nihče ne skrbi, niti šišenska občina niti SPD Malo komu je znano, da je SPD kmalu po ustanovitvi pridobilo v last precejšnjo parcelo na tem vrhu v ta namen, da bi na svojem svetu postavilo razglednik. Lepe ideje pa ni moglo Izvršiti, ker ni bilo denarja na razpolago Kaj sedanji odbor namerava s to lastnino, naj bi povedal na letošnjem občnem zboru, k! se Je zopet zakasnil Toliko pa lahko stori takoj, da izseka presledke med drevjem za prost razgled na vse strani. Naj sedanjemu rodu tudi povemo da je parcelo SPD na šišenskem vrhu od- meril t- pnoL Vladimir Hrasky kot tedanji društveni odbornik. Hraskjr je vodil tudi vse priprave za ustanovitev našega imenitnega društva. — A. M. u— Slovensko planinsko društvo priredi v četrtek, a maja, predavane g. univ. prof. Vovka iz Zagreba v veliki dvorani hotela Union. Začetek ob 20. Predavanje je veie-zanimivo, vsebuje potopis g. prof. Vouka in obsega popise največjega ameriškega naoij. parka Yellowstone-Nationai-Park Old Faith-ful in teorijo Beehive-Geyser. Mamutovi izvori Cleopatra terasa. Je zanimivo in poučno tako iz turistovskega kakor tudi Iz znanstvenega stališča. G. prof. Vouk nam bo pokazal tudi serijo lepih skioptičnih slik. u— Abstltentska akademija. Delavni ab-stinenti-gimnazijci I., II. in III. drž. gimnazije v Ljubljani prirede 4 maja t. 1. veliko akademik) v veliki dvorani hotela Union. Vstopnine ni. — Starši! Prijatelji našega gibanja. pridite in oglejte si navdušeno mladino v boiu z največjim sovražnikom našega- naroda — alkoholom! PesteT spored bo nudil prav mnogo veselja in užitka. Prostovoljni prispevki se bodo hvaležno sprejemali. u— Edinost — Ljubljana. Sklicujem za danes ob 21 uri seio odbora. Tajnik. n— Tennls Igrišča SK Ilirije pod Cekino-vim gradom se s 1. majem otvorijo. Naknadne prijave je vposlati na g- Milana Kmeta. Gnsposvetska cesta 8. 830 OBLEKE letne in spomladanske, plašče v veliki izbiri, nainoveiši modeli, kupite najugodneje P. MAGDIČ. LJUBLJANA. Og1e'te si izložbe! I u— Lažna sramežljivost! Opozarjamo občinstvo na današnji filmski spored ZKD v prostorih kina Matice. Predvajal se bo izredno zanimiv in poučen film nravstveno vzgojne vsebine, ki vsebuje snov. kako je treba vzgajati današnjo mladino, da se izog ne velikim nevarnostim, zlasti v seksualnosti. To poglavje ie obdelano v drastičnih slikah, ki so za vsakogar poučne. Mladini izpod 16 let je vstop prepovedan. Današnja predstava se prične točno ob 14.30. Film se ponavlja še Jutri ob 11. dopoldne kakor običajno. Na ta spored opozarjamo zlasti star še, šolske kroge in vse one v čigar rokah ie vzgoja naše mladine. u— Cepljenie zoper koze Je po 81. 1. zakona z dne 5. novembra 1921. Ur. 1. št. 34/15 iz 1. 1922 v prvem letu starosti za vsakogar obvezno. Da bodo starši mogli tei zakoniti dolžnosti glede svoiih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vršilo lavno brezplačno cepljenje zoper koze in sicer: za Barie v sredo, dne 9 maja 1928 v ondotni Šoli. za Spodnio Šiško v ponedeljek, dne 7 maja 1928 v ondotni šoli; za Krakovo in Trnovo v soboto, dne 5 maja 1928 v mestnem otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št 21, 4. za Vodmat v petek, dne 4. maja 1928 v mestnem zavetišču za onemogle v laplievi ulici št. 2: za vse ostalo mesto v sredo, dne 2. maia. v četrtek, dne 3. maia in v torek, dne 8. maja 1928 v Mestnem domu vsakokrat ob štirih popoldne. K cepljenju naj se prineso vsi otroci, ki sploh še niso bili cepljeni in pa oni. pri katerih cepljenje doslej ni imelo uspeha. K cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki Vsak otrok rojen v prejšnjem letu, mora biti cepljen v tekočem letu. Vsak otrok, star najmanj tri mesece, se lahko cepi v tekočem letu. Opozarja se, da ie k cepljenju prinesti iz mesta tudi vse necepljene otroke, čeprav niso izrecno s posebnim va-# bilom k cepljenju povabljeni (n. pr doselje-ni neprijavljeni itd.) Starši, ki so prejeli poziv za otrokovo cepljenje, ga morajo k eeplienju prinesti s seboj in se morajo točno držati v pozivu določenega kraja in dneva Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled cepliencev na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu katerega se morajo udeležiti vsi ceplienci, se bodo izročila tudi izpričevala o cepljenju Cepljenje izven omenjenih dni in ut Je vsak dan med uradnimi uram"' na mestnem fizikatu mogoče. hi pa brezplačno. Starši, ki bodo dali svoje otroke cepiti po zasebnem zdravniku, morajo predložiti mestnemu fizikatu dokazila o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti Otroci ki bi se iz kakega tehtnega razloga (n. pr radi bolezni) ne mogli cepiti, se morajo opravičiti ob priliki Javnega cepljenja v gori navedenem času in kraju ali pa med uradnimi urami v mestnem fizikatu v Mestnem domu in sicer naikasneie dn dneva ko 'spolnijo prvo leto starosti. Kdor se bo pregrešil zoper določila navedenega zakona, bo kaznovan po čl 3 z globo do Din 250 ali z zaporom do 6 tednov. u_ Prijava abnormalnih otrok. Mestni magistrat poziva vse starše, reditelje, gospodinje, zavode za vzgojo mladine itd., ki Imajo v oskrbi abnormalne otroke, t i. slepe, gluhoneme, pohabljene (kruljave, hrome, grbave. pritlikave itd.) epileptične (padavične) in slaboumne, da jih prijavijo mestnemu fizikatu med uradnimi urami ali pa pismeno do 28. aprila 1928. Obveznost prijave velja za vso deco do izpolnjenega 14. leta. Starši in oskrbniki ki imajo abnormalne otroke v kakem zavodu, so dolžni tudi te prijaviti. Prijava naj obsega sledeče podatke: Ime in priimek otroka, roistni čas in kraj, pristojnost. zakonski ali nezakonski, kdo oskrbuje otroka (starši, varuh, občina, zavod). u— Policiski drobiž. Od četrtka na petek so bili policiji priavljeni naslednii dogodki: 2 poizkušena samomora, 1 popadljiv pes, 1 prestopek nepravilne vožnje, 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti, 1 poškodba tuje Pri boieznih v grlu, bripavosti glasu, nahodu so neofchorfno potrebne okusne lastnine, 1 prestopek pijanosti, 3 prestopki prekoračenja policijske Ure, 1 prestopek kršitve predpisov za sladoledarje, 8 prestopkov cestno-policijskega reda in 2 prestopka pasjega kontumaca. Aretacije so bile izvršene 3, io sicer vse zaradi vlačugarstva. u— Zopet šipe. V Mostah je neznani pobi jalec šip še vedno nemoteno na delu. Včeraj je prijavil posestnik Avgust Kregar stanujoč v Mostah št 14, da mu je neznan storilec pobil ponoči malo pred polnočjo s kamnom 2 šipi, vredni 40 Din. Kakor jabolko debel kamen je priletel v sobo tik postelje, v kateri spi njegov tast. Razbijalec šip je povzročil staremu možu seveda precej strahu in ga je s svojim činom tudi telesno ogrožal. Zdi se, da bo neznanemu pobijalcu šip le težko priti na sled, če pa ga vendarle iztaknejo zasluži prav eksemplarično kazen. n— Surov kolesar. Ko je odhajal predvčerajšnjim popoldne okrog 16. delavec Fr. Brodovnik, stanujoč na Ižanski cesti 20, domov po desni strani hodne poti, ga je med potoma dohitel na kolesu neznanec in ga sunil mimo vozeč, ker se mu ni hotel umakniti z vso silo s pestjo v hrbet, da Je Brodovnik skoro padel. Kolesar jo je nato ja-dmo popihal naprej po cesti. Brodovnik je dogodek prijavil policiji, ki sedal zasleduje surovega kolesari* n— Popadljiv pes. Brezposelna kuharica Marija Turšičeva, stanujoča zasilno v zavodu sv Marte, je imela predvčerajšnjim opravka v hiši št. 78 v Hradeckega vasi. Prišedši na dvorišče je kraj nje padel na tla neki otrok, ki mu je Turšičeva pomagala vstati. V tem hipu pa se je zakadil v njo sicer na dolgi verigi priklenjeni pes, jo močno ugriznil v desno stegno ter H obenem strgal ob strani krilo in srajco. Pes jo je popustil šele, ko so na njen krik prihiteli ljudje ter zverino odpodili. Pes Je Turšičevi poleg rane in strahu prizadejal na strgani obleki 150 Din škode. u— Brezobzirni vozniki. Pred restavracijo Miklič v Kolodvorski ulici le neznan kolesar podrl predvčerajšnjim popoldne na tla starko Jero Ahac. Zenica se je pri padcu precej poškodovala in dobila več prask. Brezobzirni kolesar se za svojo žrtev nI zmeni!, marveč je jadrno zdirjal dalje proti mestu in izginil. Na Ambroževem trgu pa je pleskarski vajenec Pavel B. vozil predvčerajšnjim zjutraj z enovprežnim vozom in ne meneč se za svarilna znamenja stražnika zadel na vogalu Poljanske ceste v prihajajoči voz cestne železnice. Pri tem je do mala prišlo do prav velike nesreče, če ne bi bil voznik cestne železnice pravočasno ustavil voza. Na zapravljivčku sta se poleg Pavla B. namreč nahajali tudi njegova mati ter še neka druga ženska, ki sta skoraj padli z voza. u— Mestna zastavljalnica v ponedeljek 30. t. m. zaradi snažena uradnih prostorov ne bo poslovala. u— Dobro znana delikatesna trgovina Jane priporoča fino šunko in drugo. Samo Židovska ulica 1. 836 u— Opozarjamo na cenike, ki jih prilaga današnji številki »Jutra« (za Ljubljano) tvrdka »Petovia«. Iz Maribora ANACOT- miLE a— Uradni dan komisarja za agrarne operacije. Ker je prevzela posle agrarnih operacij oblast, bo počenšd s 3. majem do preselitve urada v Maribor uradni dan komisarja za agrarne operacije v mariborski oblasti vsak prvi četrtek v mesecu od 10. do 13. v palači mariborskega oblastnega odbora v Vrazovi ulici soba št. 24 v prvem nadstropju. Kadar bo prvi četrtek v mesecu praznik, bo uradni dan prihodnji četrtek. a— Vprašanje Park-kavarne. Ker nekdanji najemnik Park-kavarne ni zmogel svojih pogodbenih obveznosti do mestne občine, je le-ta sama prevzela kavarniško poslopje. Glede uporabe tega poslopja je bila že dolga vrsta predlogov in načrtov: med drugim je bila na občnem zboru olepševalnega društva izražena želja, naj bi se uredil v tem poslopju rastlinjak ter tudi predprostori tako uporabili, da bi imeli v mestnem parku botanični vrt. Ker pa je predlogov veliko število, je odločitev še vedno v rokah občine. a— Krava ubila gospodarja. V torek Je v Hotinji vasi niže Maribora sunila krava 51 letnega posestnika Martina Unuka v trebuh. Mož je sicer čudil hude bolečine, a se je vendar še sam napotil v mariborsko bolnico Ko so ga par ur pozneje hoteli operirati, je" izdihnil ravno pred operacijsko sobo. a— Nesreča. Včeraj popoldne je povozil mestni avtobus v Studencih na Alekskan-diovi cesti 14 letnega pastirja Ivana Klinca ter mu zlomil pod kolenom levo nogo. Nesreča se Je dogodila na ta način, da je pastir z dvorišča zapeljal mal voziček, ki je tako ropotal, da ni bilo mogoče slišati znamenj in ropotanja avtomobila, ki se je pripeljal izza vogal?. Ponesrečenega fanta so takoj odpeljali v bolnico. Iz Celja , Obrtna nadaljevalna *o!a ▼ Celja bo zaključila svojo sedem mesecev trajajoče šolsko leto 1927-28. 49. t. m. Predpisana vsakoletna razstava pismenih in risarskih šolskih izdelkov vseh 11 razredov je občinstvu brezplačno na ogled v nedeljo od 8. ure dop. do 16. ure, nakar se razdelijo šolska spričevala. e— Smrtna kosa. Na Ostrožnem pri Cetju je umrla 27. t. m. v 70 letu starosti ga. Marija Fazarinčeva, žena g. Antona Fazarinca, posestnika, občinskega odbornika in bivše za župana v občini Celje okolica. Blagi slovenski ženi večni pokoj, preostalim naše sožalje! — Kolo lugoslovensklh sester t Celja bo tudi letos poslalo svojo dečjo kolonijo na morje. V ta namen In za ustanovitev »Deč-jega domač v Kraljeviči zbira denarne prispevke v Celju in okolici. - Sadjarski dan v Celim Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo odpošlie v nedeljo, dne 6. maja svoje delegate v Celje, kjer se bo vršil redni letni občni zbor tega društva. Udeležba bo, kakor se obeta izredno velika. Želeti Je, da bi ta velevažna gospodarska korporacaja, * ki ie Itele nad 130 podružnic v naši domovini, prišla do ptodonosnih sklepov za razvoj sadjarstva in vrtnarstva po naših krajih. e— Ix celjske policijske kronike. Zadnje dni »o v celjski okolici razni vlomi in tatvine zopet na dnevnem redu. Uzmoviči so tenaknlH precej denarja in raznega blaga. Osumljena sta teh deliktov varnostnim organom dobro znana 24 letni Ciril Skvarča hi 31 letni Mirko Lampe, oba lz Črnega vrha pri Idriji. Skrivata pa se pod raznimi tujimi imeni. — V prisilno delavnico v Stari Gradiški je odpravila celjska policija 48 letnega brezposelnega natakarja Alojza Jakliča, pristojnega v Staro cerkev pri Kočevju. Iz Metlike m— Blagoslovitev nove motorne brizgal» ne. Prostovoljno gasilno društvo v našem mestu bo proslavilo blagoslovitev nove mo« torne brizgalne na zelo svečan način v nedeljo, dne 6. maja. Blagoslov bo združen z veliko vrtno veselico, zato naproša dru« Stvo ostala gasilna društva, naj ne prireja« Jo na ta dan veselic ali drugih prireditev. m— Dramatična prireditev V soboto in nedeljo je bila odigrana na šolskem odru vo provizije, toda najmanj 5 Din Za virmanska odobren ja iz Avstrije in Švice se računa manipulacijska pristojbina od 0.50 Din od komada, brez ozira na višino zneska. Pri nalogih za virmane in izplačila se lastniki čekovnih računov lahko poslužujejo običajnih obrazcev za izplačila (št. 100 IIL). Naloge morejo lastniki računov izstavljati v dinarski vrednosti ali v valuti dotične države. = Finančni zakon. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v svoji 41 številki v celoti (na 26 straneh) finančni zakon za 1. 1928. /29. Posamezne izvode te številke prodaja upravništvo lista po 5 Din. = Ponovna anketa o vprašanju obveznega signiranja hmelja. Oster boj, ki se med interesenti že dolgo vodi elede vnrašanja ob veznerra sismirania hmelja še vedno ni prinesel rešitve. Dočim so na svoječasni anketi v Beogradu prišli do besede v prvi vrsti pristaši obveznega signiranja, se opažajo v zadnjem času posamezne akcije interesentov proti uvedbi obveznega signiranja. Navzlic obširnim polemikam in anketam to važno vprašanje še ni razjasnjeno. Zato se je ministrstvo za kmetijstvo in vode odločilo klicati v Beograd ponovno anketo, na kateri bodo sodelovali vsi na tem vprašanju inte-resirani producenti in trgovci. Namen ankete je, da se ponovno in obširno razpravlja o tem važnem problemu in da interesenti točno razjasnijo in precizirajo svoja stališča. = Hmeljarjem. Po naročilu kmetijskega mtaistrstva sporoča Hmeljarsko društvo za Slovenijo vsem hmeljarjem, da se dobiva v svrho zatiranja živalskih škodljivcev na hmelju (uši, pajki, stenice) in na drugih kulturnih rastlinah tobačni ekstrakt do konca tek. leta po znižani ceni, t. j 5 Din za kilogram, in sicer v originalnih konvicah od 5 kg naprej in v sodih po 100 kg franko tobačna tovarna v Ljubljani. Embalaža se ne zaračuna. Raztopina tobačnega ekstrakta v svrho zatiranja živalskih škodljivcev se napravi tako-le: eden in pol kg mazavega mila se med mešaniem raztopi v 3—4 litre mlačne vode: tej tekočini se potem primeša pol do 1 kg (za pajka do 2 kg) tobačnega ekstrakta in se naposled zmesi pridene toliko mehke vode, da se dobi 100 litrov tekočine, ki se prav dolgo drži. Ko hmelj nastavlja cvetne popke in mel cvetjem se vzame en in pol kg tobačnega ekstrakta. = Bilanca Fordovega podjetja. Bilanca Ford Motors Co. izkazuje za L 1927. izgubo v višini 42 miliionov dolarjev (2380 milijonov Din). Izgubo je pripisati dejstvu, da so Fordova podjetja lani ustavila produkcijo starega modela in z ogromnimi stroški oreuredila vse obrate na produkcijo novega modela. Cepfav je izguba za naše razmere ogromna, vendar za Fordova podjetja, ki sedaj v polnem obratu producirajo nov model, ne bo preveč občutna. V prejšnjih letih je znašal čisti dobiček podjetja okrog 100 miliionov dolarjev letno. Ker je verjetno. da bo sedaj po preureditvi obrata dobiček vsaj tako velik kakor prejšnja leta, bo podjetje v nekaj mesecih lahko iz dobička obrisalo vso izgubo. = TrSaški L1oyd zaključuje i. 1927. z iz-srubo. Tržiški L1oyd (prei Avstriiski Lloyd) izkazuje za pret. leto izcrubo v višini 874.000 lir (1926 dobiček 914 000 lir). Večino delnic te družbe ie. kakor znano, nedavno prevzela Cosulich Line. Borze 27 aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največ so se trgovale devize na Amsterdam. Prago, Curih in Dunaj. Tečaji so ostali skoro nespremenjeni. Potrebo v devizah na Trst in Newyork je krila privatna ponudba, v ostalih devizah pa Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala svoje včerajšnje tečaje. Pri slabem prometu se je promptna trgovala po 437. za maj pa jie notirala 439 — 440 (v Beogradu so tečaji nekoliko nižji). Investicijsko je bilo pri čvrsti tendenci zaključeno po 91. Med bančnimi papirji se je okrepila Ljubljanska kreditna ter ie bila zaključena no 130. Tudi Praštediona se ie dvignila na 810 zaključek. V ostalem se je trgovala Hipotekama po 58.5, Jugobanka po 88 in Srp-ska po 135 Med industrijskimi papirji je bilo Pri čvrsti tendenci več zaključkov v Tvornici vacronov po 72 — 75 V ostalih papirjih ni bilo prometa. Trboveljska notira dalje čvrsto 522.5 — 530. Zadnji dvig tega papirja je v zvezi s predstojačim občnim zborom, ld se bo vršil ie konoem maja ali v početku junija. V dunajskih borznih krogih se zatrjuje, da je podjetje preteklo leto ugodno zaključilo in da bo dividenda za leto 1927. znašala 30 Din. kakor za L 1926. Na dunajski borzi je bil zadnje dni v tem papirju velik promet, zlasti na račun Švicar, skih in francoskih interesentov. Devize in valnte. Ljubljana. Amsterdam 22.8725 — 22.9325 (22.9025), Berlin 0 — 13.5975, Bruselj 0 do 7.9386, Budimpešta 0 — 9.925, Curih 1093.5 do 1096.5 (1095), Dunaj 7.9795 — 8.0095 (7.9945), London 0 — 277.36, Newyork 56.72 do 56.92 f56.82), Pariz 0 — 223.66, Prasa 167.96 — 168.76 (168.36), Trst 298.25—300.25 (299.25). Zagreb. Amsterdam 22.8725 — 22.9325. Dunaj 7.9795 — 8.0095. Berlin 13.5825—13.6125, Budimpešta 9.9107 — 9.9407, Milan 298.25 do 300.25, London 276.96 — 277.76, Newvork 56.708—56.908, Newverk kabel 56.79—56.99, Pariz 222.66 — 224.66. Praga 167.96—168.76, Curih 1093.5 — 1096.5. Trst Beograd 33.30 — 33.60. Dunaj 264.20 do 270.20, Praga 56.10 — 56.40, Pariz 74.50 do 74.80, London 92.50 — 92.70. Newyork 18.91625 — 18.97625, Curih 364.75; dinarji 33.25 — 33.75. Dimai. Beograd 12.48125 — 12.52125, Berlin 169.71 — 170.21, London 34.62125 do 34.72125, Milan 37.385 — 37.48o, Newvork 709.25 - 711.75, Pariz 27.905 — 28.005, Praga 21.01125 — 21.09125. Curih 136.66—137.16. Curih. Beograd 9.1325 Berlin 124.125. New-vork 519, London 25.3275. Pariz 20 4225. Milan 27.35. Prana 15.3775. Budimpešta 90.635, Bukarešta 3.25, Sofija 3.755, Varšava 58.20, Dunaj 73. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pra* gi 59.145, v Berlinu 7.353. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 90.5 — 0, agrarne 58 — 0. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 126 — 0, Praštediona 806 _ 0, Kreditni zavod 157 — 175. Vevče 135 — 0. Ruše 265 — 280. Stavbna 56 — 0, šešir 110—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 436.5 — 438, kasa 4365 — 438. za maj 439 do 440, za junij 434 — 445. za december 465 — 467, investicijsko 91 — 92, agrarne 58.25 — 59: bančne vrednote: Kreditna 85 — 0, Hipo 58 — 59, Jugo 87.5 - 88, Ljubljanska kreditna 129 — 131, Narodna 6775 — 6800, Praštediona 807-5 — 812.5, Srpska 135 — 136, Zemaljska Sarajevo 145 do 158; industriiske vrednote: Našička 1720 — 0. Gutmann 205 — 210, Slaveks 115—0. Slavonija 11.5 — 12, Danica 135 _ 145, Drava 370 — 375, Šečerana Osiiek 520 — 535, Tvornica vagonov 73 — 76, Vevče 138—142.5 Dubrovačka 430 — 440. Trbovlje 522.5—530. Beograd. Vojna škoda 435 — 436.5. investicijsko 90.5 — 91.5, agrarne 58 — 59- Blagovna tržišča Z lesnega trga. V splošnem se situacija na jugoslovenskem lesnem trgu v zadnjem času ni bistveno spremenila. Čvrsta tendenca obstoja dalje. Zaloge izdelanega blaga so precei izčrpane. Sodi se, da bodo cene tudi v bodoče ostale čvrste; tudi ni izključeno, da se bodo čeprav ne bistveno dvignile. Za okrogli les se inozemstvo zelo zanima. Pri zadnjih licitacijah je mnogo inozemskih (avstrijskih, nemških) kupcev nastopilo pod krinko domačih tvrdk. V zagrebških intere-siranib krogih se zatrjuje, da skuša pred meseci ustanovljeni rumunski kartel vele-producentov stopiti v stike in pogajanja z našimi veleproducenti, ki naj bi sklenili enako konvencijo glede enotaib pogojev in cen. Ljubljanska blagovna borza (27- t. m ) Les: tendenca čvrsta. Zakliučeni so bili 4 vagoni desk, smreka, jelka, večina smreka, 28 mm, od 16 cm naprej, media 28. fco vagon meja po 520. Deželni pridel-k i: Tendenca čvrsta Zaključen je bil 1 vagon turščice. Cene pšenici in turščici so se ponovno in znatneie dvignile. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. promptna po 400 do 402.5. slavonska, promptna 392 5 — 395; turščica (slov. postaja navadna tarifa, nlač. 30 dni): baška. pfomptna po 335 do 337.5, za maj po 337.5 — 342.5. činkvantin, promptni po 340; oves: baški, rešetan, Dromptni po 305 — 310; moka: «0. fco Ljubljana, nlač. oo prejemu po 550—555. Novo^dska blagovna borza (27. t. m.) Tendenr-a nespremenjena. Cene pšenici, moki, turščici in otrobom so se ponovno nekoliko dvignile- Promet: 3 vag. pšenice. 3 tn pol vag. ječmena. 57 vagonov turščice in 8 vaponov moke. Pšenica: baška, 77-78 kg 357.5 - 360; baška, 78-79 ks 360-362.5; banaška,. 78-79 k? 355 — 357-5. Oves: baški in sremski 257.5 — 260. Turščica: baška 285—290: baška in sremska, za junij 295 — 297.5 banaška, promptna 282 5 do 287 5. Moka- baška «0g> in c0gg> 485 do 495; c2» 465 — 475; «5» 445 — 455; r6> 415 — 425: <7> 350 - 360; c8» 240 - 245. Otrobi: baški v jutastih vrečah 232.5 do 237.5. Dnnaiska borza za kmetijske proizvode V skladu 8 hausso na ameriških tržiščih in na budimpeštanski terminski borzi se je tudi na dunajski borzi tendenca okrepila. Navzlic temu pa je konsum ostal precej rezerviran. Cene pšenici, rži in turščici so se dvignile. Uradno notirajo vključno blagov-noprometni davek brez carine: pšenica: domača 44 — 45. madža^ka Tisa 81-82 kg 48 — 48 75; rž: marc^eldska 44:25 — 45; t u r 1 č i c a: 36.25 — 37; oves: domači 38 do 38.25. » t K velikemu potresu v Grčiji rotrosBs kstntrofftf U I« po Bolgarifl zadela tndl Grčijo, predstavlja »fino občatno Škodo n gospodarstvo in tajski promet t© države. Najbolj prizadeto Je mesto Korint in posebno še prekop istfnnia Kokonon. Slika predstavlja ustje znamenitega Korintskega kanala. Pogled na Korint, M Ca Je potres tako poškodoval, da Je ostala samo ena hiša cela. Mesto bodo zgradili na novo menda na čisto drugem kraju. Orakonični ukrepi v potresnem ozemlju na Bolgarskem Bolgarske oblasti so proglasile nad vsem ozemljem, ki ga je zadela zadnja potresna katastrofa, najstrožje obsedno stanje. Žandarji so dobili nalog, naj streljajo brez vsakega opozorila na vsakega človeka, ki bi se potikal po 9. zvečer po ulicah zrušenih krajev. S to odredbo hočejo oblasti preprečiti plenitve. Dviganje cen živilom se kaznuje javno z batinami, razen tega ve-rižniku živilske zaloge odvzamejo in jih brezplačno razdele med prebivalstvo. Nadalje so oblasti zaplenile ves gradbeni materija! in vse, kar bi služilo za zgradbo zasilnih bivališč. Skrivanje takšnega materijala se poplača s 25 krepkimi na javnem prostoru. Letalske neprilike Pretekli teden sta odjadrala dva kanadska letalca v spremstvu domačina Eskima, da bi posnela slike za ladje nevarnih sipin v Hudsonovem prelivu. Vsi trije so izginili brez sledu, dasi so imeli radio. Vlada v Otavi je mislila, da so se ponesrečili. Zdaj pa so prita-vali v obupnem stanju do majhne gozdne vasice in povedali, kaj vse so doživeli. V bližini Labradorja jih je ujela burja in so morali pristati sredi sipin. Letalo se je razbilo in so morali peš naprej. Nastala je plima in voda jim je segala do pasa. Letalci so mislili, da so obsojeni na smrt, ker v tistih krajih pokrije voda ob času plime obrežne sipine na ure daleč. A na srečo je priplaval velikanski kos ledu, kar je v prelivu redkost v tem pomladnem času. Letalci so zlezli na led in so pluli na njem do oseke. Ko je voda padla, so odkorakali naprej, da poiščejo kopno. Več dni so tavali po pesku in ilovici, padali v jame in se reševali ob času plime na plavajoči led. Včasi so ga lovili več kilometrov daleč, da uidejo vodi! Trpeli so hudo žejo in so jedli sirove ri- be. Samo enkrat so imeli srečo: dobili so tuljnja in so se napili vroče krvi. Šele 8 dni pozneje so začutili nesrečneži, da stopajo po kopnem, kjer so bili izven morske nevarnosti. Srečali so Eskima, ki jih je spremil, a so morali hoditi dva dni do prve naselbine. Nova alkimija Ali je sploh mogoče razkrojiti materijo v atome in iz njih potem ustvariti poljubno nove snovi? To vprašanje so brezuspešno sto in sto let rešavali nekdanji alkimisti. Pred kratkim je naredil ameriški učenjak profesor William Coolidge čudovito odkritje, ki obnavlja to staro sanjo ter otvarja novo dobo za našo fiziko in kemijo. Pred letom dni je zgradil prof. Coolidge katodno cevko s 350.000 voltov napetosti, skozi katero so drevili elektroni s pošastno brzino 225.000 km v sekundi. Potem se je posrečilo izumitelju zediniti tri cevke. doseči napetost 900.000 voltov in brzino 260.000 km v sekundi! To pomeni skoro najvišjo dosegljivo brzino: brzina luči znaša 300.000 km. Coolidge va cevka je opremljena z mikroskopskim «okencem», t. j. s kovinsko lečo iz mešanice nikla, bakra, kroma, silicija. Pred cevko se postavi raziskavanju namenjen predmet. «Okno» se odpre, elektroni s pravljično naglico pridrevi-jo ven in pričnejo se čudeži: »postavili bodo na glavo vso našo tehniko in ve-soljstvo sploh«, piše izumitelj. Človek ne more naprej vedeti, kakšne možnosti mu odpira ta dosedaj nepoznana moč. Tudi v sedanji še nerodni obliki pomenijo ti elektroni cenen in neusahljiv vir energije. Ozdravijo v dveh tednih najtežje slučaje raka in drugih kirurgičnih bolezni. Izpremenijo vse kovine in lahko tudi usmrtijo vsako življenje. Coo-lidgevi poizkusi so bili dosedaj bolj ali mani slučajni: saj posameznik ne more obvladati vseh praktičnih vprašanj celotne znanosti in tehnike. Nedvomno je, da elektroni lahko ustvarjajo in nasprotno razkrajajo snovi. Še znanstve- niki sami ne razumejo, kako si naj razlagajo delovanje žarkov, ki drevijo iz Coolidgevega »okenca«. Njih vpliv je neskončno raznoličen: maslo postane žarko, mleko čudno grenko, kinematografski fikn krhek kakor steklo, tekočine in plini se strdijo, trda telesa pa se spremenijo v plin. Mrčes, bakterije, semena poginejo. Kovine lesketajo po več nr kakor solnce, ne da bi se pogrele ali spremenile. Nekatere kemične spojine se razkrojijo, druge se tako spremenijo, da jih ni mogoče razložiti v prvotne dele. Jabolka se spečejo in izgubijo barvo. Sol postane rjava. Sploh trpijo pod novimi žarici vse živali in rastline. Zajec, ki ga je obseval Coolidge, je postal v trenutku plešast in potem se je na mah pokril s tenkim belim puhom. Ni mogoče povedati, kako bo utegnila izrabiti nove žarke tehnika. Med drugim ugotavlja prof. Coolidge pristnost draguljev in že to je veliko vredno za zlatarje ter sorodne obrti. Transatlantski letalci na platnu Iz Newyorka poročajo, da vrtijo tamkaj že več dni film, ki prikazuje življenje nemškega stotnika Koehia in barona Hiihnefelda na samotnem otoku Greenly Islandu. Letalca se sprehajata po otoku, kadita cigarete, telovadita ter delata družbo čuvaju svetilnika. Čuva-jeva soproga, prijazna žena, kuha za njiju hrano in letalca se iz dolgega Časa zabavata s čuvajevo deco. Film je torej prav za prav brez vsebine, Amerika pa vendarle ž njim polni kinematografe. Snimke za film je napravil filmski operater Ray Fernstrom, ki je letel 2500 milj daleč, da je letalca kinematografiral ter prinesel narejene posnetke v Newyork preden prispe tjakaj posadka letala «Bremen». Res, Amerika je prava pravcata dežela senzacij in čudežev — tudi če nič ne pomenijo! Koehl ~ veleizda jalec Neki pariški list je objavil zanimivo zgodbo iz življenja letalca Hermana . Koehia, zmagovalca Oceana. Kot nemški vojni letalec je sestrelil 37 francoskih aeroplanov, končno je pa tudi njega prijela usoda. 2. junija 1918. je padel v francoske vrste. Odvedli so ga v glavni stan II. konjeniškega zbora v Clermontu, kjer so ga pričeli iz-praševati. Toda Koehl ni izpovedal razen svojega imena nobene besede. Neki Alzačan, Nemec, ki je bil v službi francoske špijonaže. je prišel tedaj na dobro idejo. Preoblekel se je v uniformo nemškega letalca in se je dal zapreti v isto celico, kjer je bil Koehl. Moža sta se pričela pogovarjati, sprva o nevažnih zadevah, kakor med ljudmi, ki se ne poznajo, nato o vedno bolj določnih, končno je sedanji prvak v le- talstvu razkril zvitemu «tovarJ5u», da se nemška armada pripravlja na veliko ofenzivo v smeri proti Compiegneu. Napad bi se otvoril 9. junija. Ta novica Je šla seveda še gorka v francoski vrhovni vojni stan, Jci je odredil vse potrebno, da bi se nemška ofenziva odbila. 9. junija so bombardirali Nemci pri Compičgneu prazne francoske prve linije, njih napad se je zlomil v ognju francoskih strojnic. Istega dne je prišla preko Švice vest, da je bil Herman Koehl odlikovan za svoja drzna letalska dejanja z najvišjim nemškim vojaškim redom... Pariški list pripominja, da Koehl naj-brže še danes ne ve, kako je pomagal uničiti pruski militarizem — pa čeprav neprostovoljno. Ristic in ga Dillenzova, o katerih smo 2e poročali, da nameravata z Jun-kersovim letalom poleteti preko oceana v Severno Ameriko. Izhodišče bi bilo zopet irsko letališče Bal doneli, kamor bi priletela oba drzna letalca tz Lipskega. Rlstlč Je, kakor znano, naše krvi in Je na glasa zavoljo znamenitega vztraj-nostnega poleta, ki ga |e izvedel lansko leto z Edzardom. Pogajanja za novi transoceanski polet so že zaključena. Kapitan Wilkins in poročnik Nielson, Id sta po 21-nrnera sijajnem poleta na 3800 km dolgi progi preko ledene puščave priletela Iz Point Barrowa na Alaski na Spitzberge. Ugotovila sta dokončno, da na severnem tečaju n! kopne zemlje. 25 let v službi človeštva V Den-Helderju na Holandskem je umrl v starosti 81 let Dorus Wijker, človek, ki je v državni reševalni službi rešil 42 ladij in 511 brodolomcev pred gotovo smrtjo. Kot 65 letnika, potem ko je bil v tej službi 25 let, so ga odpustili z majhno penzijo, a še vedno je nudil nesrečnikom ob vsaki priliki svojo veščo roko v pomoč. Vsa Holand-ska žaluje za tem pogumnim in požrtvovalnim človekom. Don Kišotovi mlini Turisti, posebno tujci, so že davno pogrešali vetrne mline v španski vasici Tobozi, kjer se je ž njimi vojskoval Don Kišot. Zato so sklenile oblasti postaviti en mlin v Tobozi in drugega v Viljacanasu, ker si strokovnjaki niso na jasnem, katerega izmed obeh krajev popisuje veliki Cervantes Saavedra. Razen tega gradijo v polju na polovici ceste med obema naselbinama velik spomenik « Viteza žalostne postave«. Na ta način bo zadoščeno zgodovinskim spominom in tujskemu prometu. Pomladanske OBI .E KE najboljši nakup pri tvrdki Drago Schvrab, Lfnblfana. — Vidite, alkohol uničuje človeške organe. L« oglejte si tukajle ta srca ki obisti pijancev! — V čem pa hranite te preparate? — V alkoholu. — Ali se ti ne tcH, da otroci vsak dan bolj napredujejo v petju? — Seveda! Prej so se pritoževali samo sosedje, sedaj pa toži nad kričanjem že vsa četrt Stari plesi V Londonu so ustanovili družbo za gojitev plesov iz starih dobrih časov: Old merry times dancing club. Društvo hoče gojiti valček, polko, mazur-ko, četvorko, lancier in slično. Razpisalo je tudi več nagrad za moderne plesne umetnike in komponiste, ki bi hoteli poživiti stare plese. Društveni proglas je našel izredno jak odmev po Angleški, toda gospodje so slabo računali. Predvsem jim noče noben založnik tiskati starih not, ker se boji, da mu bodo kljub vsemu ostale neprodane. Razen tega je jako malo glasbenikov, ki bi poznali in za navadno plačo igrali stare plese. Pristaši starinskega «skrom-nega veselja« nikakor niso pričakovali, da bo valček dražji nego jazzband! Zajeziti modo je težko in seveda hudo draga naloga! Bedasta stava V Cannesu na Francoskem so potegnili iz Orne truplo 59 letnega mestnega delavca Louisa Maryja, ki je postal kljub priletnosti žrtev lastne neumnosti. Sklenil je namreč stavo za več tisoč frankov, da se ne bo šest mesecev bril in si rezal las. Nekaj tednov pozneje ga je že poklical njegov poslovodja in mu je rekel, naj gre takoj k brivcu, ker je njegova zunanjost sramota za delavnico. Trmasti Mary je raje zapustil službo. Potikal se je po mestu, zapravil ves denar, a ni hotel preklicati stave. «Nekaj mesecev bom že potrpel,» je pravil, rekosijo Ilirijo. Vendar bo moral ljub« janski podsavez po stališču, ki ga je za« vzel savez v vprašanju verificiranja prven« stvene tekme Ilirija : Slavija, registrirati to tekmo z rezultatom 7:1, kar bo spre« menilo tabelo, odnosno razliko golov za Ilirijo v toliko (69 : 9), da potrebuje Pri* morje rezultat 4 : 0 ali pa 11 : 1, da si pribori ljubljansko prvenstvo. Zanimivo je pri tem, da bi z rezultatom 3 : 0 imela oba kluba enak količnik; za tak primer pred« videvajo pravila odločilno tekmo. Kakor se zdi neverjetno, da bi prišlo do tega zani« mivega primera, izključen vendar ni! V tej situaciji so seveda šanse Primorja znatno realnejše. V jesenski sezoni je do* živel Slovan od Primorja občuten poraz 13 : 0 in bi bilo po tem pričakovati, da tudi sedaj ne bo v borbi proti Primorju žel baš sijajnih uspehov. V popolno ilu« stricijo pa je treba pritegniti paralelo z Ilirijo, ki kaže Slovana v dokaj boljši luči. V jeseni je tekma z Ilirijo končala tudi z malo zavidnim rezultatom 11 : 1, spomladi pa je Slovan zboljšal rezultat na 4 : 1, kar bi dalo soditi, da bo tudi proti Primorju boljše odrezal nego v jesenski sezoni. Pri» čakovati pa je s strani Primorjanov ogor« čerie borbe, zlasti ko vedo, da imajo z ugodnim izidom mnogo pridobiti Službene objave LNP. (S seje posl. odbora dne 27. IV. 1928.) Podaljšek pr« venstvene tekme Jadran : Slavija se od« igra danes, v soboto ob 19.15 uri na igrišču Primorja, pod vodstvom sodnika g. Šetine. Službo opravlja g. Gosar. Odobrita se pri« jateljski tekmi SK Slavija : SK Elan, dne 29. IV. 1928. v Novem mestu in SK Javor« nik: team trgovske akademije, Ljubljana, dne 29. IV. 1928. na Rakeku. — Z ozirom na telegrasično izjavo Atletik SK od 27. t. m. da odstopa od nadaljnega prvenstve« nega tekmovanja, odpade jutrišnja semifi« naina tekma Atletik SK : ISSK Maribor ter se ista verificira z rezultatom 3 : 0 (p. f.) v korist Maribora. — Tajnik II. SK Ilirija. Igralci SK Ilirije se v zade« vi medmestne tekme Ljubljana : Celovec, opozarjajo na objavo v članski knjigi. — SK Slovan, nogom. sekcija V nedeljo ob 9. v naši garderobi: Kernc I., II. in III., Skalar, Bar, Bucik, Kastelic, Premeri, Grm, Čehovin, Burger, Silvo M. Reditelji: 2ni« darič, Legat, Globelnik. Služba nadzora: Bucik Tone. Popoldne ob 14. istotam: Glo* belnik L in II., Marchiotti, Flak, Schlegi, Volkar, Gregorič, Lumbar, čirovič, Kiju* čec, Novljan, Bucik. Služba nadz. Kunaver L. Reditelji dobe rediteljske trakove ob 12. pred pošto. Glej objavno desko. • ŽSK Hermes Pozivam igralce: Mago* 118, Čop, OTešnik, Mihalek, Starman, Ko* pač, Podrekar, Zupančič B., Svetic II., Star« man II., Rihter da se v slučaju povoljnega vremena zberejo v nedeljo ob 9.15 pred Gor. kolodvorom v svrho odigranja prija* teljske tekme z moštvom mladinskega do* ina na Kodeljevem. Službujoči odbornik g. Prešern. — Tajnik. ŽSK Hermes. Igralci, ki so od podsa* veznega kapetana bili določeni za repre* zentančno tekmo v Celovcu dne 29. t m., naj se odzovejo njegovemu pozivu glede navedene tekme. — Tajnik. rafinirano zasnovani načrt se ii Je docela ponesrečili! — Čudovito! je zasijala in vse njeno sovraštvo je bruhnilo na dan. Čudoviti ste vi, draga moja! Tak vas ni bilo strah prečrtati pisma od kraia? In ste res v njih občudovali zgoli slog in duha? Ha, ha. za pisca nikakeza očitka? Niti najmanjše gra.ie? — Zakaj? Ne razumem vas! se Je začudila Kristijana. — Ne razumete? Tak se niste zgražali nad pismi? — O, nikakor ne! se ie vedro nasmehnila deklica. Ta misel menda še nikomur ni prišla na um... Vam bržčas celo manj kakor komu drugemu: saj vem, da vam je pisec posebno pri srcu. Zakaj bi mi bili sicer poslali za poročno darilo baš izbrana pisma Mme de Sčvignč? ^ — Da, da! Je mirno govoril De-cayeux. Jaz sem bil tisti, ki sem lz radovednosti nad vašim okusom odprl zavitek. Jaz sem tudi vaša pisma zamenjal z ono krasno vezano knjižico. Nikar se zato ne vznemiriaite! O. saj pisem nisem zavrgel! Poslal sem jih svojemu odvetniku... v podkrepitev svoje tožbe za ločitev zakona. Podssveznega kapetana oziroma nega mar§ala naprošamo, da igralcem Hermesa, ki so določeni za reprezentančno tekmo v Celovcu preskrbi vozovnice in sredstva za takojšni povratek po tekmi iz Celovca v Ljubljano. — Tajnik ŽSK Hermes. _ ASK Prlmorjt (nogom. sekcija,). Jutri naj bodo ob 9.30 v naši garderobi sledeči igralci: Anžlovar, Turkovič, Vidic, Pišek IL Jug II., Sočan, Privšek, Slapar, Senica, Ter« ček, Zalar, CorradinL — Načelnik. SK Reka. V nedeljo 29. t. m. ob 1430 na igrišču Primorja prvenstvena tekma s SK Krakovo. Postava moštva je naslednja: Koren, Jež I., Cimperman, Thuma, Galič, Mrzlikar, Zucatto, Boiimel L Kastelic, Boii* mel IL Urbančifc — Kapetan L SK Slavija. Naslednji igrači naj bodo v nedeljo najkasneje ob 7.15 na kolodvoru: Čeme, Mihelič, Pelicon, Janežič, Petrič, Ga* le, Grubor, Moser, Schlamberger, Dečman, Stiegler. Prineso naj s seboj opremo. SK Svoboda : SK Slivnica. V nedeljo dne 29. t. m. odigra ljubljanski aspirant za pr« vi razred SK Svoboda prijateljsko tekmo a SK Slivnico v Cerknici pri Rakeku. Tek« ma se prične ob 16.30 ter obeta z ozirom na žilavost in požrtvovalnost SK Slivnice dober šport. Tudi SK Svoboda, ki je bila v nedeljo poražena od rez. ASK Primorja po krivdi golmana, se mora potruditi, da doseže časten rezultat. SK Svoboda. V nedeljo dne 29. t. m. prijateljska tekma s SK Slivnica. Ob 14. morajo biti naslednji igralci na kolodvoru: Fugina, Večerin, Novak, Boncl, Koser, Ko« vač, Breznik, Seme, Korbar, Potrato in Suš* nik. Oprema se dobi pri Kovaču. — Na* čelnik. SK Krakovo poživlja igralce Malič, Marjetič, Novak I. in II., Cherny II. in III., Jeršek, Vlaj, Blatnik, Marinko, Kalaš, Stan* te, Kukovca in Cesar, da se v nedeljo zgla* se ob 13. pri gospodarju. — Kapetan. Klub slov. kolesarjev *Celje» priredi v nedeljo 29. t m. izlet v Zidani most, kjer se sestane s kolesarji kluba, ki se snuje v Trbovljah. Odhod iz Celja ob 12.30 (počaka se 5 minut) izpred kolodvora. Po« vratek zvečer. Vabljeni so vsi prijatelji kolsarskega športa, torej tudi nečlani. Ob slabem vremenu izlet odpade. (Klub slov. kolesarjev «Celje» se ob tej priliki napro* ša, naj piše svoje objave samo na eni stra« ni Op. ur.)_ Pomagajte Bolgarom! Popisi ZAGORJE OB SAVI. Tombolo v korist revni bolehni deci priredi Kolo jugoslo-venskih sester 10. junija L 1. Dobitki so v izložbah domačih trgovcev. 837 SV. LOVRENC NA POHORJU. Glede dopisa v »Jutru« z dne 26 IV. t 1. v zadevi prireditve tukajšnje obrtne šole Izjavljam. da nisem v nobeni zvezi z nemško naslovljenimi vabili k prireditvi. Vlad-ko Bertoncelj, učitelj. MOŠNJE. Prostovoljno gasilno društvo obhaja letos prav slovesno 30letnico obstoja z blagoslovitvijo" tioVe motorne brizgal ne ter občnim zborom gasilske župe radovljiške. Prireditev bo na binkoštno nedeljo popoldne. Za vožnjo z avtomobili bo preskrbljeno v svrho ogleda okolice. Vabijo se vsi prijatelji! ZALOG. Pevsko društvo »Savski val« Iz Tomačevega je gostovalo v nedeljo 22. t. m. v Zalogu v dvorani g. Cirila Požairja z igro »Mlada Breda« z zelo lepim uspehom. Vsi igralci in igralke so prednašali svoje vloge dovršeno, predvsem pa je briljirala s svojim krasnim sopranom gospodična, ki je predstavljala Mlado Bredo. Sodeloval je tudi mešani zbor ki ie žel burno ploskanje. Marljivim igralcem kakor vrlemu pevskemu zboru vsa čast in priznanje za njihov trud! Ker je bila ta prireditev v Zalogu' prva te vrste, želimo, da bi nas zopet kaj kmalu presenetili s slično prireditvijo! VRHNIKA. Od davčnega urada na Vrhniki je premeščen kot šef davčnega urada v Žužemberku davčni upravitelj Josip Golob. G. Golob ie prišel na Vrhniko takoj po nesrečnem koroškem plebiscitu in je služboval na Vrhniki okoli 8 let. S svojim prijaznim uradnim nastopom si je'pridobil vsesplošno spoštovanje in priljubljenost pri vseh prebivalcih. Zunaj urada pa je bil eden dandanes tako redkih zabavnih mož. Pogrešala ga bo vrhniška družba, ki jo je znal s svojim mičnim pripovedovanjem in s prirojenim humorjem tako zabavati, da so poslušalcem tekle solze smeha po licu. Kakšne simpatije ie užival med Vrhničani, je najbolj pokazala njegova od-hodnica. ki so mu jo priredili prijatelji dne 21. t m. v gostilni pri »Nacetu«. Poleg oficijelnih zastopnikov in odličnih tukajšnjih tržanov je bil zastopan v obilnem številu tukajšnji damski svet. E, naš Jože je znal tudi pri damah ubrati prave strune! Strinjamo se z vsebino vseh raznih govornikov in kličemo za slovo: »Pogrešali Te bomo. dragi Jože. škoda te ie. vrni se v kratkem zopet v našo sredo.« POLJCANE. V nedeljo, dne 22. t. m. ie vprizoril dramatični odsek sokolskega društva Hoče v društveni dvorani N. G. D. »Zvon« v Poljčanah Ks. Meškovo dramo »Mati«. Igra. ki ie bila povsem dobro na-študirana. je žela od strani občinstva občo pohvalo, tako da so se nekateri igralci na močan aplavz morali prikazovati večkrat pred zastorom. Najbolj značilna vloga je bila v osebi cigana in študenta, ki jo je z vso pozornostjo, do skrajnosti rešil režiser sam. Vloga matere je bila v obče zadovoljstvo rešena. Tudi vloga starega župnika je bila podana hvalevredno. Silva ie s svojim temperamentom naravnost očarala občinstvo ter veljala v očeh gledalcev kot prava ciganka. V zadnjem dejanju sta pobegli brat Milan in sestrica Tinka z mirnim obnašanjem odigrala tragični prizor do skrajne napetosti, tako da Je bilo opaižati med občinstvom vedno rosne oči. Tudi klepetulja le bila večkrat privabljena ter je edini smešni prizor le takrat spravil občinstvo v smeh. Dramatični odsek je s to svojo ptvo igro v Poljčanah pokazal, da je zmožen prirejati tudi težke igre. Naj nru bo ta kratek Sanek le v spodbudo. Želimo, da se lotijo zopet kakšne igre. ker oder v Poljčanah jim bo vedno na razpolago. — Zdravo! Ali ste se že naročili na »Ponedeljek" Naročilo, ut» u/* UcoiArj* tnalih' it,podob, nosOgLoj-n+od, eUUk Jidra'Lubyarui,, Vr%san ta, skladiščnika ali kaj uličnega. Nai-lov v oglas oddelku »Jutra«. 13037 Frizerske obrti bi se rada učila MVsIetna hči brivca, z dobrimi šolskimi spričevali. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17032 Trg. pomočnik mlad, v mešani stroki do bro izurjen, želi služI *> za takoj Ponudbe na ocla-ni oddelek »Jntra« pod šifro »Vesten 26«. 17026 Trgovski sin mlad, vojaščine prost, izurjen v mešani stroki, želi službe v mestu ali v večji trgovini na deželi Nastopil bi tudi kot vodja podružnice. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17033 ''Ji Engelbert Franchetti Ljubljana, Dunajska c. 28 priporoča elegantno urejeno brivnico in posebni oddelek u damsko friziranje barvanje m izvrševanje la-nih izdelkov. 106 Kroje (uniforme) vseh vrst izdeluje tudi na obroke Simon Klimanek, Ljubljana, Selenburgov® 8. 10403 Steznike, trebušne pasove komb:nlrane steznike, najnovejše oblike, elastične in drupo priporoča najceneje atelje A Hutter. Dunajska cesta 6/11 10358 Čevlje barvam nove in stare, v vseb modnih barvah Trajnost barvanja zajamčena. — Franc Zupančič, čevljarski mojster v Ljubljani, Kette Murnora cesta 6. 17006 Pisalni stroj stiskalnico In mlin za sadje rabljeno, a v dobrem stanju kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17057 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cena«. 17000 Mungo (Wa.scherolle), dobro ohranjeno. kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Munga«. 16991 Postelje ii trdega leea, dobro ohranjene, več komadov prodam. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*. Gosje perje čežko. belo, očiščeno, 2 kg za 300 Din prodam. Evnt. tudi 1 kg posebej. Na željo pošljem vzorec. Naelov v oglasnem oddelku Jutra. 16974 Stanovanje Ulrlsobno, ▼ ni nadstr., topilnico in pritiklinami. centru mesta oddam za avgust. Ponudbe z navedbo najemnine pod »Solnčno stanovanje 25«. 17025 Stanovanje 2 sob, opremljeno ali prazno takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17056 Cementne cevi dobro vležane. vseh velikosti, kakor tudi dvozarez-no, najboljle izdelano opeko nudi po brezkonkurenč-nih cenah tvrdka Mihael Omahen v Višnji gori. Pri večjem odjemu franko prejemnikova postaja. 16975 Hišo v kateri je bil napravljen mlin ln »e jt isti preuredil t usnjarsko delavnico, katere naprava še obstoji, lahko se pa zopet preuredi v mlin. ker je kolo in vodna moč redno v dobri funkciji, prodam za 32.000 Din. Zraven spada okrog 2 orala prima njive in vrt Stavba se nahaja 300 m od železniške stanice Pod-olat Natančn« pojasnila laje Anton Hajny, Mestinje - Podplat. . 16817 Majhno vilico vrtom, ▼ Rožni dolini, cesta IX K. 7, pripravno za vpokojenca, takoj ceno orodam. 16754 5 stavbnih parcel Pekarno kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj«. 17019 Stavke za kolesa za poljsko železnico (Feld-bahnradsžtze), širina kolovoza (Spunveite) 60 cm, kupim Ponudbe pod šifro »Kolesa« na oglasni oddelek »Jutra«. 16993 Motvoz vrvico) kupite najceneje tovarni Mehanična vrvarn« Šinkovec Grosuplie 861 Najlepša drva Oebin. VVolfova ulica I/II U Pohištvo kompletno spalnico ln še drugo proda Ulman, Turjaški trg 4/III. 16938 Pohištvo raznovrstno, dobro ohranjeno. prodam v Jenkovi ulici 3/1. 16937 Radio - aparat originalni »Telefunken* — stirieevni, za 950 Din z žarnicami in mrežno priklo-pitvijo proda Japelj, Tržič Posredovalnica Mrak, LJubljana. Sv PetTa ceeta 8 preskrbuje dobro služinčad ter se priporoča. 17003 Učenko z« strojno pJetenje, H J« že malo Izvežbana. sprejmem proti primerni plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17004 Absolventa srednje tehnike, ki se razume na radio, sprejme v sUtno službo radio trgovina Ponudbe na osrla«. oddelek »Jutra« pod »Tehnika« 17007-a Mesar, pomočnika ki }e zmožen vseh ▼ stro. ko spadajoFih del. sprejmem takoi. Plača po do?o-voru. Zelasiti se osebno. Josip Musar. mesar. Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. 17020 Šivilja s trgovsko prakso, vajena v šivanju triko, volnenega in svilenega blaga ter v šivanju in rezanju oblek, žali sedanjo službo premeniti. Cenjene ponudbe na oelasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja 112«. 17011 šofer In kovač želi službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. — Zmožen vseh popravil. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 17015 Kontoristlnja zmožna vseh pisarniških del in s parletno prakso, želi primerne zaposlitve — Naslov v oslasnem oddelku [Jutra« pod »Marljiva P57« 169o5 t Pletilja išče nameščenja — najraje v Mariboru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrav * 16960 Odličnjak šestrazrednice. se želi Izučiti v trgovini s gpecerijo ali mešanim blagom v mestu ali okolici, z oskrbo v hiši Ivana Rudolf. Škofi* Loka. 16980 V angleščini daje pouk proti slovenščini mlad gospod. Ponudbe na oslasni oddelek »Jutra« pod »London« 1G995 Motorno kolo 1 V4 HP ugodno proda I.ovro Sebenik v LJubllini Knezova ulica 28. 17001 Solnčne zastore fplahte) platnene. Po na, nižji ceni po meri Izdelu,' Rudolf Sever tapetnik. Marijin trg it. 2. — Pred nakupom drugje zahtevajte moj prospekt Gostilniški Inventar naprodaj v Bohoričevi ul št. 16. 16713 Pohištvo več spalnic in jedilnico proda ter vabi na ogled Ivsn Novak, mizarstvo — Vižmarje (poleg postaje). 17060 Švicarske ure verižice in obeske za birmo nudi po nizkih cenah A Fuchs, zlatar, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev 6 19-1 Pohištvo Radi selitve poceni prodam kompletno spalnico. kuhinjsko opravo, postelje z nočnimi omaricami, veliko prepro?o. otroško zložljivo železno postelio in dmeo pohištvo. Naslov v ojrlas. oddelku »Jutra«. 17041 Piklrancev od divjih hrušk prodam 5000 kom. po 100 Din tisoč — najraje vse skupaj. — Petkovšek I?nac, Za plana št. 5. Vrhnika. 17008 Moško kolo nizko, zelo u?odno naprodaj na Viču-Ollnce, Tržaška cesta št. 31. 17017 Pohištvo sobno in kuhinjsko prodam 5 ma?« 1928 na Sv. P°»n cesti 3/1!* 16984 Ročni voziček nov. na štirih kolecih. po-epni proda Stane Derganc, Pred škofijo št. 20. 16989 lepih, poleg ▼ velikosti 500 m*, postaje Zalog pri Ljubljani prodam na prostovoljni dražbi v nedeljo, dne 29 aprila 1928 ob 2 uri popoldne. 13049 Trgovska hiša z velikimi skladišči in trg lokalo.m naprodaj v Kranju (Glavni trg 109 — nasproti župne cerkve) Ppnudbe na naslov: Kati Vajt. Kranj 12315 Gostilno prometno, v ljubljanskem predmestju, pb državni cesti, takoj odda »Posredovalec«, Sv. Petra cesta 18. 17059 Gostilno velik Inventar, prenočišča, stanovanje, takoj oddam Cena 40.000 Din. — Ivan Ribnik, poštno ležeče — Ljubljana 7. 17002 Nova hiša prostorna, za vsako obrt pripravna, zlasti za ključavničarstvo, z nekaj vrta. je sredi trga T Mozirju prostovoljno po ugodni ceni naprodaj. Pojasnila daje Jo«ip Klemenak, posestnik v Mozirju. 16967 Pisar, prostore 2—3 sobe v bližini glavne-ea kolodvora iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »N. Lj.» Lokal In skladišče oddam. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Prometn' centrum«. 17024 Lokal In stanovanje s 6 prostori, na najpro-mpfnejši točki na Glincah (Tržaška cesta) oddam t 1 majem Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 16916 Kmečko hišico manjšo, i nekaj vrta ali sadovnjakom vzamem v najem blizu Ljubljane. Ponudbe na ogla.»ni oddelek »Jutra* pod Šifro »Kmečki stan*. 16994 Specerij. trgovino oddam takoj v najem za-radi preselitve v svojo hišo — s stanovanjem in vso trgovsko opravo, v prometnem kraju. Najemnina nizka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16895 Nagrado dam ta solnčno stanovanje z zmerno najemnino v mestu Selitev t majem »II junijem Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod lifro »Mala, mirna družina* 19056 Dve stanovanji « po 2 soba na kuhinjo pritiklinami souporabo ko nalnine In rrtom ob Du najskl cf*tl na Brini« od ia tako) Pokojninski u vod v LJubljani. Irova eesta 12. Aleksan 12771 Stanovanje 1 ali 2 sob, kuhinje In pri tiklin. za maj ali pozneje išče tričlanska mirna dni žina. najraje v stari hi?i Plača tudi eno leto naprej Toroj: šuho in čisto. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Perife rija izključena«. 13035 Tl&piti Kolo št. 50 Dvigni pismo. 1704T St K. Zakaj Te ni? Pričakuje T« samo Tvoja . 16971 Inženjer A. Ž. Ljubljai oglasnem oddelku — Srečen maj. Sobo vso oskrbo oddam. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 16941 Sostanovalca 9prejmem s hrano in vso oskrbo za 650 Din mesečno na Sv Jakoba trgu št 5. 16874 Opremljeno sobo oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17031 Lepo sobo solnčno in zračno, v sredini mesta cddam takoj boljši gospodični. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 17039 2 opremljeni sobi oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17035 Lepo sobo posebnim vhodom, po možnosti v centru mesta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec 46«. 17046 Prijazno sobo z razgledom na vrt, oddam v bližini sv. Petra Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 16997 Lepo urejeno sobo v bližini vladne palače, v oovem stanovanju v pritličju takoj oddam distin-gviranemu solidnemu gospodu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17023 Boljšo sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 16935 Opremljeno sobo lepo, v centru oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16911 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam s 1. ali 15. majem. Poizve se v trgovini Sredina 11 (Prule). 16704 2 opremljeni sobi solnčni, s posebnim vho dom in eleiktriko. pripravni tudi za pisarno, oddam i 1 majem v centru mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16990 Kdo posodi 30 000 Dlo proti vkojlžbiy t\ ut prutiu.-tugo dobi lepi* •tanovanje kuhinje in «)bt-iastonj toliko časa. dokler ni posojilo plačano, ali p* i*) dogovoru Punu Ibe na oglasni oddelek »Jutra« pod n~ Lep, prostoren dvoriščni primeren za delavnico ali skladišče se s 1 majem t. 1. v Tomažifevi h Si štev. 9 na Dunajski ctsti. Poizvedbe pr hišnici J. Stjepušin, Zagreb Jurjevska alica 57 priporoča najbolje ta,H)hur!f® •itruDB. partiture. šolf tn ostale potre O. ščmt zh v.a £last>ij& Odli. tovac Da pa« fižk! izložbi. Onikj frank« JJajoknsnejšs izvedba 1 Zelo elegantna Ugodni plačilni pogoji! V Gradcu1 Krojačnica za gospode t>o meri. v najugodnejši legi v si edini mesta, obstoječa že 50 let. čiie po-sestnica je vdova, išče radi rodbinskih razmer resnega družabnika. — Ponudbe pod »H. M. S. 1876« na ogl. oddelek »Jutra«. ♦»o. Kuharsk večerni Na dr. Krekovi gospodinjski šoli se začne kuharski večerni tečaj 1- maja in traja do 28. junija t. 1. Zglasiti se ie pri vodstvu dr. Krekove mešč. gospodinjske šole v Zg Šiški pri Ljubljani do 30. aprila. dobro ohranjen štiri sedežen Zahvala. o priliki smrti naše hčerke MLADICE Proda se Fiat-avto 501 z brezhibnim motoijem. Vprašati pri Dolenc-Hudovernik-Javor-nik, Ljubljana Beethovnova 6 izreči''svoio Salol^T^t1^ ?a je nemogoče vsakemu posebej izreči svojo zahvalo. Zato se tem potom prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se spomnili pokojne, zlasti z mnogo^ojnim cvetjem in venci ter za spremsvo na meni zadnii noti. Prisrčna hvala! Rodbina dr. Klepca. Bančna tvrdka ki dela z močnim kapitalom, lšde ZASTOPNIKE za prodajo Vojne škode (Ratne §tete) na odplačilo. Točno in direktno zaračuna vanje. Javiti se je na Jugoslovensko Rudolf Mosse A. D. Beograd, pod znakom <100—183». 4988-a Za BIRMO F. ČUDEN Ljubi ana Prelernova 1 Šeneraino zast. FERRUtf D. D. Zagreb, ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□GSUL -i' / ' najnovejših modelov 1928, MOTOCIKLI svetovno znane tvrdke „ n_ i;«' I Srhmel Armis Ltd. Birmingham SO naJDOlISI ! Zahtevajte cenilce in ponudbe! Rerervni deli vedno v zalogi. i, ftatzo»214/1 Telelon 42-26. Ljubljana: J. Kraker, Hoijanstca a. iei. 29-42. Maribor: R. Pelikan, Kralja Petra b. TeL4£t> Beograd : Ferrum d. d., «1. Milana 54. T. či.s; Sprejmemo zastopnike. Posjetite za vrijeme zagrebafkog zbora našu tamošnju izložbul PRODA S dobro ohranjen tovorni auto AUSTRO FIAT nosljivost 3000 kg 40 PS- Uporaben tudi kot osebni omnibus za 16 oseb. — Naslov v oglasnem oddelku iJutra< v. žepni cbliki kaže presenetljivo razločno originalne akte, krajevne slike, kakor Ceylon< Amsterdam. Pompeji. Praga Ltd. „ , ., .. Razpošilja Novlnsk? biro. Ljubliana Šelenburgova 7/11 Cena aparatu z 10 dvojnimi slikami 90 Din. Nadaijne serije slik po 35 Din. _ Poštnine nrosto Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblast: Aatomobiles-Motociklesp Maribor, Trg Svobode 6 Za ljubljansko oblast: ____ Pavel štele, Ljubljana, Poljanska cesta 3. Tel 2942 Urejuje Davonn Ravlien. izdaja za fconzorcij Adolf Rihnika, Za Narodno tiskarno d, d kot tiskarnarja Franc ^zeršel, Za inseratni del jeodgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani^--