Psstnina plačana v ^-oioviai ŠTEV. 343. V LJUBLJANI, sreda, 28, oktobra 1927. LETO U Posamezna številka IM n 1, Ishsja vsak ščinskih odborih dokazala, da zna boljše delati, ko vladne stranke. To bi dvignilo kjen ugled in to bi javnosti dokazalo, da je za celoto slabo, če opozicija ne' deluje v vladnem delu. Ni sicer to delo bogzna kako prijetno, ali je edino pozitivno. Kakor hitro pa prične misliti stranka na dobro strok, delo, potem bo tudi poskrbela, da bo imela dovolj dobrih delavcev. Potem ne bodo imeli v strankah glavne besede samo kričači in demagogi, temveč potem bodo prišli tudi strokovnjaki do veljave. Potem pa tudi stranka ne bo pridobivala pristašev le s praznimi šlagerji, temveč z resnim proslvetnim delom in z načelno propagando. m radikalnega kluba. KOMPROMISNA RESOLUCIJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 28. oktobra. Klub Demokratske zajedni.ce se je sestal 6. in četrt. Pred tem sestankom je bilo nekoliko konferenc med Davidovičem in pristaši Voje Marinkoviča. Na teh konferencah se je skušal najti izhod, ki naj bi se predložil seji kluba. Po vseh naporih se je našla monientana osnova, na kateri se more nadaljevati delo obeh demo-kiatskih skupin, vsaj za nekaj časa. Sejo je otvoril 2, podpredsednik Demokratske zajednice dr. Hrasnica. Govorila sta samo Voja Marinkovič in Grol. Seje so se udeležili vsi poslanci, ki so v Beogradu. Voja Marinkovič je bil v svojem govoru precej kratek. Omenjal je vse rezultate, ki so jih dosegli demokratski ministri od Velje Vukičeviča in od radikalnega dela vlade z ozirom na težnje, ki prevladujejo v demokratski stranki za osiguranje države pred vsakršno perturbaoijo. Marinkovič je navajal, da se je sestavil komitet ministrov, ki dela na tem, da ustvari soliden policijski aparat. Ta komitet se zavzema za to, da se ob tej priliki da demokratski stranki vsa satisfakcija in da se morejo na ta način odstraniti vsi oni neprijetni polioijski elementi, ki so delali dosedaj največ težkoč stranki in narodu. Tako bo prišlo do ozdravljenja države in se bodo osigurale dobre razmere v državi. Omenjal je tudi druga vprašanja, o katerih je dosežen sporazum med Veljo Vukičevičem in demokratskimi ministri. Govoril je o občinskih volitvah v Vojvodini 'in o uspehih muslimanov oziroma dr. Spaha v Bosni in Hercegovini. Marinkovič je zaključil svoj govor takole: Demokratska stranka je od radikalov vendarle dobila taka jamstva, da se more smatrati, da je dosegla zelo znatne rezultate, za katere se je dolgo borila. Marinkovičev govor je bil sicer kratek, zato pa jedernat. Za njim je govoril Grol, ki je parafraziral rezultate, ki jih je dosegla Demokratska zajednica. Seja kluba je bila kratka in je bil po seji izdan tale komunike: ^°. por(^ilu dr. Voje Marinkoviča o politični situaciji in govoru Milana Grela je sklenil klub Demokratske zajednice soglasno tole: Klub Demokratske zajednice je vzel v pretres vprašanja, ki so dovedla do ostavke predsednika kluba Davidoviča in se zedinil v mišljenju, da bi bilo demokratski zajednioi težko z uspehom izvesti svojo odgovorno ulo-go v današnji situaciji, ako se ne odstranijo vzroki, ki ovirajo obe koalirani stranki v delu. Neobhodni pogoj za boljše delo je,da ministri v vseh stvareh zaslišijo mišljenje kluba in da predstavniki v vladi tesno sodelujejo s klubom, a v prvi vrsti s predsednikom kluba in šefom stranke. Klub prosi svojega predsednika Davidoviča, da s samozatajevanjem, s katerim je vsem nam vedna dajal vzgled, skupno s klubom stori vse, da se vzpostavi red v vseh odnošajih naše stranke, ki naj, kakor dosedaj, prednjači v skrbi za državo in v čuvanju čistosti prepričanja demokracije, tako potrebne našemu preporodu. Doba opozicije je doba priprave za vlado, naše opozicionalne stranke pa tega nočejo razumeti in mislijo, da je boj za oblast vse. Neizogibno pa je, da sledi iz tega zmotnega mnenja samo poraz, kar danes opozicija tudi doživlja. Nd vlada vse — na to se morajo opo-• zicionalnen stranke navaditi, če hočejo, ! da bodo sploh kdaj vladale. Klub Demokratske zajednice je vzel na znanje poročilo demokratskih predstavnikov v vladi o izpremembi gotovega števila uradnikov v ministrstvu notranjih del kot prvem ukrepu za zbliža-nje stanja v upravi in bo spremljal z živahno pozornostjo delo v tem pravcu. Tudi ob tej priliki izraža svojo zahtevo, da se dela na reformah na tem in na drugih poljih državnega življenja in da se zajamči do delo s premišljenim programom in najboljšo izbiro ljudi od vrhovne državne uprave pa do organov, ki naj ta program izvršujejo. V zvezi s temi važnimi posli, ki jih država tako nestrpno zahteva, je klub Demokratske zajednice z dolžno pozor nestjo dočakal predlog opozioionalnih parlamentarnih skupin, to je samostojnih demokratov, HSS hi zemljoradnikov o ustanovitvi skupnega bloka. Važnost tega predloga in položaj demokratske stranke’ v danšnji koalicijski vladi ne dajejo možnosti, da bi klub storil konkretnih sklepov v kakršnemkoli pravcu pred temeljito izmenjavo misli v tem klubu in z drugo koalirano stranko. A to, kar more klub takoj brez rezerve reči, je: Ne samo iz idejnih razlogov, ki tu govore za zbližanje demokratskih elementov, ampak pred vsem iz državnih razlogov smatra tako zbiranje političnih sil za koristno, bodisi da se te zedinijo v 2 ali 3 velike parlamentarne skupine, bodisi, da v tako težki situaciji pride do koncentracije, ki bi s svojo nacionalno močjo in avtoriteto obvladala najtežje probleme, upravne, gospodarske in finančne in pojačila naš zunanji položaj. Svojemu šefu Ljubi Davidoviču prepušča, da z izmenjavo misli z demokratskimi predstavniki v vladi in klubu poišče najboljšo in najprimernejšo rešitev teh in drugih vprašanj, ki so’ na dnevnem redu. Klub Demokratske zajednice ga prosi, da z enodušnim zaupanjem kluba nadalje vodi njegove posle in v demokratski stranici vobče, kateri pomeni njegovo ime istotoliko, kolikor njen program. Ko je bila sprejeta ta resolucija, je izjavil Davidovič, da umakne svojo ostavko in je tako zavzel zopet ono mesto, ki ga je dosedaj imel v klubu in stranki. Najbolj točno je označil smisel resolucije »Jutarnji list«, ki piše, da so se demokrati sporazumeli in dali Davidoviču čast, Marinkoviču pa oblast, da sicer simpatizirajo z blokom demokracije, a da parlamentarno podpirajo vlado. Na koncu seje je še zaprosil besedo Pavle Čubrovie. Bil pa je naprošen, da naj opusti svoj govor, kar je tudi storil. V demokratskih krogih se naglaša, da je pri tem kompromisu in izhodu iz kritične situacije posebno sodelovala muslimanska organizacija in da je dr. Spako posebno vplival na to, da se prilike v demokratski stranki na ta način rešijo. ; Beograd, 25. oktobra. Včeraj popol-j dne je bila seja radikalnega poslanske-| ga kluba. Otvoril jo je podpredsednik kluba Stevo Jankovič. V začetku svojega govora je po dosedanjem običaju zaprosil poslance, da redno posečajo skupščinske seje in tako izpolnjujejo dolžnosti, ki so jih sprejeli napram narodu. Na dnevnem redu včerajšnje seje je bila volitev stalnih parlamentarnih odborov. Jankovič je poudarjal potrebo, da se določijo kandidati in smatra, da je najprimerneje, ako te kandidature postavi stalni kandidacijski odbor, ki že obstoja v radikalnem klubu. Nato je prevzel besedo Sušič (pašiče-vec), ki pravi, da obstoječi kandidacijski odbor radikalnega kluba ni popoln, ker v njem ni zastopnikov nekaterih pokrajin. Na ta njegov predlog se je odbor razširil s 3 poslanci, nakar je bila seja prekinjena. Po prekinitvi seje se je sestal na konferenco kandidacijski Odbor, ki je hitro završil svoje delo. Nato se je nadaljevala seja v klubski dvorani. Prečitani so bili predlogi odbora, ki jih je klub soglasno sprejel. Po predlogu odbora so nosilci radikalne liste za zakonodajni odbor dr. Laza Markovič, za administrativni odbor dr. Kobasica, za imunitetni Milan Simonovič, odbor za prošnje in pritožbe Krsta Miletič, za zakonski predlog o stanovanjih Kujundžič, za finančni odbor dr. Nikola Subotič. Seja je bila nato 'zaključena. RAZČIŠČEN JE V DEMOKRATSKI STRANKI ODLOŽENO. Beograd, 28. oktobra. V političnih krogih smatrajo, da taka rešitev v demokratskem klubu ne pomeni nič drugega ko samo odlaganje demokratskega stanja v Demokratski zajednici na negotov cas. Ko so politični krogi zvedeli za vsebino tega komikeja, so konstatirali, da znači to zopet ponovno dajanje oblasti Marinkoviču in zaupnico Davidoviču, kakor se je to že takrat zgodilo na kritičnih sestankih Demokratske zajednice. Radikali smatrajo, da je do kompromisa prišlo največ po iniciativi Voje Marinkoviča. Marinkovič je hotel imeti popolnoma razčiščeno situacijo v klubu. Ker pa Marinkovič do sinoči ni mogel dobiti onega zaupanja kluba, ki mu je potrebno za današnjo volitev stalnih odborov, ni mogel tako energično nastopiti, kakor je prej nameraval in zato se je zasedaj zadovoljil s takim izhodom iz situacije. Politični krogi so prepričani, da ta sloga demokratov ne bo dolgo trajala. Opaziti se je dalo, da so radikali zaradi takega izida seje Demokratske zajednice nejevoljni. LONDONSKI TURNIR KONČAN. Vidmar četrti. London, 26. okt. Včeraj je bil zavr-sen mednarodni šahovski turnir. Po 11. kolu je tale rezultat: Tartakover in Niemcovič 8, si delita 1. in 2. nagrado, Marshall 7 'A, Vidmar 7, Bogoljubov 6'A, Reti in Winter 5U, Colle 4A, Thomas, Burger, Yates 3K-, Fairhurst 3K. Colle in ostali za njim ne dobe nagrade. DEMOKRATSKI ODGOVCR OPOZICIJE Beograd, 20. okt. Davidovič je poklical Vilderja in mu sporočil, da bo danes od^ predsedništva Demokratske zajednice poslano pismo klubom HSS, SDS in zemljoradnikom, s katerim se bo odgo-govorilo na Demokratski zajednici poslano pismo. To pismo bo vsebovalo v glavnem misli sinočnega komunikeja Demokratske zajednice. Ko je prišel Davidovič iz kluba, je izjavil novinarjem: »Nič vam ne bom povedal. Vse dobite v komunikeju.« Kako gledate na sklepe demokratskega kluba: »Nočem nič reči. Od mene ne morete nič zvedeti.« Prečanska fronta. Dočim g. Pribičevič v svojem komentarju k spomenici opozicionalnih šefov previdno molči o vsaki prečanski fronti ter narobe pravi, da se hoče ustvariti velika koncentracijska vlada, pa ni »Jutro« tako pametno, temveč odkrito piše, da pomeni zveza med SDS in HSS pravzaprav ustanovitev prečan-ske fronte. Tako so integralni Jugosloveni in najekstremnejši pristaši narodnega in državnega edinstva prišli na svoji brezna-čelni politični poti tako daleč, da so danes tudi za prečansko fronto In gospodje celo mislijo, da jim bo ta neverjeten preobrat prinesel koš novih mandatov in jih spravil celo v vlado. Toda ravno to je največja zmota, ker se more danes navduševati za prečansko fronto samo tisti, ki je že obupal, da se izkoplje iz opozicije. Vse kaže, da se naše edeesarije ta obup že polašča. , Navidezno je prečanska fronta sicer silno lopa stvar, ker notorično je, da so prečani v vsakem pogledu zapostavljeni. Enako pa je tudi notorično, da bodo prečanski kraji prej ali slej morali dobiti svoje pravice, ker je država oslabljena, če se vsi državljani ne počutijo zadovoljne. Zato je tudi znana stvar, da so merodajni krogi v državi ne samo za popolno izenačenje zakonodaje, temveč tudi za popolno izenačenje davkov. Toda pota, ki naj do tega dovedejo, so različna in jasno je, da ni bolj napačne poti, kakor je propaganda prečanske fronte. Recimo, da bi ta propaganda na celi črti uspela in da bi se vsi prečanski kraji združili v eni fronti. Kaj- bi bila posledica te združitve? Predvsem silna poostritev notranjepolitične situacije, kar bi povzročilo, da Srbijanci ne hi presojali prečanskih zahtev s stališča splošnih državnih interesov, temveč s stališča našega prestiža. Ni treba biti noben politik, da človek ve, da bi v tem slučaju prečani sigurno in na vsej črti izgubili bitko; ker so vsa državna sredstva v rokah Srbijancev, prav nobeno pa v rokah preča- nov. Nobenega dvoma pa tudi ni, da ta enotna prečanska fronta ne bi dolgo trajala, temveč bi se kmalu našle razne stranke, ki bi bile pripravljene prestopiti v srbijanski tabor, samo če bi s tem dobile gotove koncesije za sebe. Predvsem je to pričakovati od SDS, ki se je še pred kratkim ponašala, da je najzvestejša opora Srbijancev. Prečanska fronta bi se le prehitro izkazala kot silna politična napaka, od katere bi bili najbolj udarjeni prečani, ne pa Srbijanci. Naivni ljudje seveda lahko sanjajo drugače, toda le prekmalu bi prišlo razočaranje. Takšna je resnica, vse drugo pa je nere-elna špekulacija. Če pravimo, da prečanska fronta ni ustvarljiva in da je za prečane samo slaba, pa seveda ne rečemo, da bi morali prečani v boju resignirati in se odreči svojih zahtev. Nasprotno je v državnem interesu, če prečani izvojujejo popolno enakopravnost, samo pot za izvojevanje teh pravic ni v prečanski fronti. Ne v boju s Srbijanci, temveč v sodelovanju ž njimi se bodo prečani pridobili svoje pravice. V tem sodelovanju morajo prečani dokazati, da je kvaliteta njih dela tako prvovrstna, da državni interes absolutno zahteva, da imajo prečani pri državni upravi isto besedo ko Srbijanci. To pa se ne da doseči čez noč, temveč le s solidnim in vztrajnim delom, ki bo dokazalo, da imajo prečani za konsolidacijo države vsaj enake zasluge, ko Srbijanci za njen nastanek. Kdor ne dela politike le na podlagi svojih želj, temveč na podlagi stvarnih dejstev, ta bo našim izvajanjem pritrdil in prepustil snovanje prečanske fronte politikom, ki so po lastni krivdi izgubili vsako upanje, da j pridejo v doglednem času v vlado. Ti obupu-i joči politiki so v prvi vrsti krivi, da so prečani izgubili toliko pravic in zato je njih sedanje snovanje prečanske fronte ne samo brez koristi za prečane, temveč tudi mnogo zakasnelo in prepozno. Ubogi preganjani esdeesarji! Kdor čita v zadnjem času esdeesarske liste, temu bi se morali esdeesarji v resnici zasmiliti v dno srca. Samo poslušajte, kako so preganjani ti reveži! Lani so bile zbornične volitve razveljavljene, letos je bila vsled nezadostnega števila predlagateljev njih trgovska lista zavrnjena, v Ptuju je bil razpuščen občinski svet, v Ljubljani vlada komisar, ki ni esdeesarjem po volji, na koncu pa je bilo imenovano še novo načelstvo pri OUZD. V resnici, ubogi reveži, kako so preganjani. Pa če bi bilo samo to! Toda še hujše je, da so preganjani tudi v Beogradu in da ne morejo priti v vlado, pa čeprav še tako straše s svojim demokratizmom. Najhujše pa je to, da so esdeesarji tako preganjani, čeprav je notorično znano, da so pravi angelci in da je vse bilo vzorno lepo, kar so delali oni, ko so bili na vladi in da niso predvsem nikdar nikogar preganjali Vse to bi si lahko kdo mislil,, kak čisto nepoučen esdeesar-ski bralec, dočim mora vsak drmgi stisniti pest ko čita hinavske jeremiade. Kajti resnica je ta,'da esdeesarji do danes še niso občutili nobenega preganjanja in da morejo še danes s svojim tiskom izvajati teror nad slabotnimi ljudmi. Vse te esdeesarske tatarske vesti o preganjanju so same bajke, čeprav bi bilo več ko dovolj vzroka, da bi postale resnice. Samo pregledati je treba po vreti vse njih pritožbe. Če ne bi gospodje lani tako sleparili pri zborničnih volitvah, te tudi nikdar ne bi bile razveljavljene. Da bi zaradi njihovih sleparij drugi trpeli, tako daleč pa še vedno nismo in če ne verujejo esdeesarji nam, naj vpra- šajo svoje najnovejše zaveznike, ki jim bodo morali potrditi, da je stvar taka. Enako prazno je kričanje glede odklonitve esdeesarske trgovske liste. Stvar je že tako jasna, da samo še za patentiranega esdeesar-skega . naivneža ni razjasnjena. Kadar ne predlaga ene liste sto volivcev, potem za to listo ni nobene rešitve in zakon bi kršil, kdor bi tako listo sprejel. Sedaj pa bi hoteli ti nesposobni in blamirani sestavljači liste klepetati še o nasilju! In razpust ptujskega občinskega sveta! Kdo pa je začel v Sloveniji kot prvi razpuščati občinske svfete in postavljati komisarje? Ali mar ni bila to slavna SDS? V Ptuju je bil izvoljen esdeesarski župan, ker je bil sklenjen med slovenskimi strankami sporazum. Tega sporazuma pa je konec in razmere so se vsled tega do temelja izpreme-nile. Če bi živeli v res parlamentarnih razmerah, bi morala razidu narodnega bloka avtomatično slediti demisija župana, kakor sledi v parlamentu vsakemu razbitju vladne koalicije demisija vlade. Zato pa je govorjenje o nasilju vsled razpusta občinskega sveta v Ptuju le otročje klepetanje ljudi, ki so besni, ker sami več ne morejo igrati nasilja. In končno imenovanje novega načelstva pri OUZD! Samo čudimo se, da se je to zgodilo tako pozno in mislimo, da je dosedaj g. dr. Gosar prijemal esdeesarje tako z rokavicami, da -mu smejo biti globoko hvaležni. Zato tudi inislimo, da bi storili esdeesarji mnogo bolj pametno, če bi lepo o nasiljih molčali, ker na vse zadnje bodo s temi neresničnimi vestmi tako dolgo strašili, da jih bodo v resnici še doživeli. Politične vesti. = Spahn proti demokratskemu bloku. Že preje je bilo jasno, da je Spaho mnogo bolj za Marinkoviča, ko za Davidoviea. Ko pa je Vukičevič izročil sarajevsko občino muslimanom, pa so spoznali tudi propagatorji_ demokratskega bloka, da ne smejo računati na pomoč muslimanov. To je Spaho sedaj tudi sam jasno povedal. Ko so ga novinarji vprašali,'če res ni za demokratski blok, je odgovoril: »Ne bi hotel še enkrat doživeti razočaranja i blokom, ko leta 1925.« In ko so ga novinarji nato vprašali, če to pomeni, da je proti bloku, je še enkrat ponovil, da noče več doživeti razočaranja. Nato so ga novinarji še vprašali, če je za to, da ostane v vladi. Spaho je nato odgovoril: »Pa to je znana stvar!« S tem se je seveda situacija kardinalno izprefnenila, ker brez muslimanov nima demokratski blok večine, pa če bi se zanj odločili tudi vsi demokrati z Marinkovičem vred. Na to pa ni niti misliti in tako ne bo preostalo propagatorjem esdeesarskega bloka nič drugega, ko da se pripravijo na še nadaljno delo v opoziciji. - Dober češkoslovaški odgovor Ljapčevu. »Slovensky Dennik«, glasilo češkoslovaškega ministra Hodže, odgovarja v uvodniku na Ljapčev govor v sobranju tako-le: »Tak govor ni pričakoval Beograd, a tudi ne Evropa. Ljapčev je dejal, da so strašni atentati makedonske organizacije samo akti obupa. — Ljapčev je govoril, ko da Evropa ne pozna teh razmer. Ali Evropa zelo dobro ve, kaj je makedonska organizacija. V njej se nahajajo zločinci svetovne vojne s Protogerovim na čelu. Ti izvršujejo svoje zločine z bolgarskim denarjem. Sofija bi hotela za vsako ceno spraviti pred Evropo »makedonsko vprašanje«. Toda z argumenti makedonske organizacije ni mogoče nič doseči. S takšnimi argumenti je bilo mogoče delati nekoč, ne pa sedaj, ker pozna Evropo mnogo predobro Balkan.« = Težke obdolžitve proti dunajskemu albanskemu konzulu Sarariju. Dunajska in praška policija sta ugotovili, da je atentator Cena bega pred prihodom v Prago bil pri dunajskem albanskem konzulu Saraciju. Nadalje je ugotovljeno, da je Saraci že leta 1925 poskušal organizirati atentat na bivšega albanskega finančnega ministra Goracucija. Nadalje je ugotovljeno, da je hotel Saraci vtihotapiti v zapuščino Cena- bega dokumente, ki bi Ceno bega silno kompromitirali. Te dokumente bi potem slučajno »našli-. Praška policija pa je to podlo namero pravočasno od krila in jo preprečila. Dokumente bi moral vtihotapiti albanski poslanik Blaš-mi, v Pragi pa so bili o njegovi nameri natančno poučeni. Sedaj je tudi ugotovljeno, kdo je dal atentatorju Bebiju denar za pot v Prago. Dobil je italijansko štipendijo za »študijsko« potovanje v tujino. Posredoval pa mu je to podporo bivši italijanski oficir Baldacci, ki je leta 1917 vdrl v avstrijski konzulat v Curihu ter ga izropal. — Tiko so pravi krivci umora Cena bega razkrinkani. : Karlistična nevarnost v Rumuniji. Kurir princa Karla aretiran. Na mejni postaji Temes je bil aretiran bivši državni tajnik Manoilescu, ki je bil kot kurir princa Karla na potu iz Pariza v Bukarešto. Aretiran je bil v spalnem vagonu in pod močnim policijskim spremstvom prepeljan v vojaške zapore v Bukarešto. Bil je sumljiv, da je kurir princa Karla. Takoj nato se je vršila v stanovanju ministrskega predsednika Bratiana seja vlade, na kateri je Bratianu sporočil ministrom vsebino zaplenjenih pisem princa Karla, ki jih je imel Manoilescu. Vsem časopisom je vlada prepovedala, da bi količkaj pisali o aretaciji Karlovega kurirja. Kakor se je naknadno izvedleo, je Karl pozval v pismih vse voditelje rumunskih političnih strank, da se priredi plebiscit, če se naj on vrne v Rumunijo ali ne. Vlada je to smatrala za direkten zločin proti ustavi in je zato Karlovega kurirja aretirala. — Iz vsega pa se vidi, da je karlistična propaganda v Rumuniji vsak dan večja in da bo Rb-niunija doživela še težke notranje politične dogodke. — Novo bolgarsko posojilo. Za ureditev svojih financ, predvsem pa begunskega vprašanja, išče Bolgarska pri Zvezi narodov posojilo v znesku 300 milijonov zlatih frankov. Vsled tega je te dni prišlo v Sofijo pet članov finančne komisije Zveze narodov, da pregledajo finančno stanje Bolgarske in njen proračun. Obenem pa bodo ti strokovnjaki stavil Bolgarski tudi pogoje, pod katerimi bi mogla Zveza narodov dovoliti to posojilo. Kakor se poroča, bodo ti pogoji celo težki in bodo deloma celo zadeli bolgarsko suve-I reniteto. Med drugim se bo morala Bolgarska zavezati, da postavi v vsak proračun 800 milijonov levov kot garancijo za izplačilo anuitete. Nadalje mora Bolgarska iz te vsote plačati ves svoj dolg v znesku treh milijard levov Bolgarski narodni banki, da bo ta s tem povečala svojo kovinsko podlago in mogla izdati nove bankovce, ker v Bolgariji mino primanjkuje denarja. Čeprav so pogoji težki, /endar pa ni nobenega dvoma, da jih bo bolgarska sprejela, ker ji nič drugega ne preostane, če hoče urediti svoje finance. =Lloyd George o Rusiji. — Šef-urednik »Berliner Tageblatta« je imel z Lloyd Geor-gem razgovor, tekom katerega je ta dejal, da bo prihodnja vlada v Angliji liberalno-delavska. Nato je govoril o Rusiji in dejal, da bodo boljševiki v Rusiji vladaii še deset, a mogoče celo dvajset let. Za njimi pa bo prišla diktatura močnega moža. On sam sicer diktature ne ljubi, toda v Rusiji bo edino sredstvo, da se pride do drugih razmer. Ni treba, da bi prišel kak reakcionaren diktator, temveč mogel bi biti to Trocki, ki je gotovo od vseh najbolj sposoben. V zunanji politiki je v resnici Trocki bolj radikalen od vseh drugih, toda zelo verjetno je, da samo vsled tega, ker je v opoziciji. Evro- Ivan Podlesnik: IZ SPOMINOV NA DR. JAN. EV. KREKA. Odgovornost urednika z ozirom na list je bila tedaj v tem, da je bilo treba paziti, da se ni v listu priobčilo kaj takega, kar bi povzročilo ustavitev lista. V tem oziru v tistem času ni bilo treba {»osebno grešiti. Tega se je zavedal tudi Xrek. Ustavitev takega lista, kot je bil tedaj »Domoljube, bi pomenilo pretrgati zveze z ljudstvom. Za tedanje razmere je zelo značino to, da se je smatralo za greh samo priobčevanje uradnih poročil z bojišč brez komentarjev, ki so morali biti vsaj toplo, če ne navdušujoče pisani. O »štimungah« na fronti se je urednik najlažje prepričal iz pisem, ki so mu prihajala od vojakov na dopustih. Iz bojnih vrst se radi cenzure niso upali tako pisati, kot so pisali z domov. Njih pisma so izzvenela v klicih: Ne lazite! Saj ni tako, kot poročate! — Težko jim je bilo dopovedati, da so to uradne laži, ki so se morale priobčevati. V tem oziru se ni tudi dalo nič dopovedati nekaterim gospodom z dežele. Spominjam se na nekega gospoda, ki se je pripeljal nalašč v Ljubljano, da bi v tem oziru urednika spreobrnil. Cez par mesecev potem se je moral mož na lastni koži prepričati, da J morala resnica v tistih časih stati molče aa pečjo. Ker je govoril ljudem resnico o vojski, je bil s pregnanstvom kaznovan. Pni vsej lej stvari se ni šlo za urednikovo osebo, temveč za list, ki je navzlic pradnim lažem priobčeval marsikaj dobrega in koristnega za zbegano ljudstvo. Tega vsega se je jasno zavedal tudi Krek. Zato je pisal previdno, dasi vem, da bi mnogokrat grmel in bičal. Na njegov nasvet je »Domoljub« tedaj vpeljal novo rubriko: »Vprašanja in odgovori«, ki je dala uredniku mnogo dela. Najrazličnejših vprašanj, tičočih se po večini novih odredb in naredb, je kar deževalo. Sicer je pa vprašanje, kaj bi mogel Krek v tistem času drugega pisati. O Jugoslaviji? Ta je bila še daleč. Prepričan sem, da Krek tedaj še sanjal ni o njej. V tistem obsegu, kot čez leto dni potem, gotovo ne. Iz vseh razgovorov ž njim in iz razgovorov, ki jih je vodil v moji navzočnosti z drugimi, morem z gotovostjo sklepati, da se je Krek tisti čas aajbolj jasno zavedal velikega časa, ki je nastopil za Jugoslovane, da pa je bil glede smernic njih bodočnosti tako orientiran, kot sta bila Šušteršič in Lampe in ž njimi večina posvetne in duhovniške katoliške inteligence. Vsi so bili prepričani, da se bo po svetovnem klanju na jugu marsikaj spremenilo v prilog Jugoslovanov in sicer v okviru monarhije, t katere uspeh se je tedaj Se vero- valo. Šušteršič in Lampe sta verovala do zadnjega, bistro Krekovo oko pa je že leta prej spregledalo v drugo smer. S to miselno preorientacijo, katero je podpiralo globoko Čustvovanje in mogočna volja, da mora biti tako, s to se je pojmila tudi borbenost, ki je dobila na znotraj izraza v odločni okrenitvi proti Šušteršiču, na zunaj pa v spodkopavanju in miniranju vpliva oblasti in državne avtoritete, dokler se ni začel boj proti nji. Kdaj se je ta preokret v Kreku izvršil, ne vem. Maja meseoa leta 1915 ga še ni bilo v njem slutiti. Tisti čas je bil zelo v se zaprt. Nevarnost vojske z Italijo, ki je najbolj ogrožala slovensko zemljo, mu je prizadevala mnogo skrbi. Molčeč in zamišljen je bil. Tik pred izbruhom vojske z Italijo sva se zadnjič v življenju videla. Tudi jaz sem moral med vojake. Vest o njegovi smrti me je presenetila v Zagrebu, kjer sem se .nahajal bolnici. Slučaj je hotel, da sem bil tudi od desetletnici njegove smrti v ZagreD • liko se je v teh desetih letih obrnilo P , obrnilo! Eno pa je gotovo in f ^ let po vojski potrdili tudi nasprotnikih^: na samo na Koroškem, kot pravi ^of. D^ lene, ampak tudi v Sloveniji «i bi bilo marsikaj drugače, ako bi bil dr. Krek vsaj pet let delj med nami. pa bo čisto drugače izgledala, če Rusija ne bo več v zunanji politiki impotentna, temveč bo zopet vstopila v politično areno. V tem trenutku bo tudi vpliv Nemčije močno narasel. Lloyd George zato obsoja prelom Velike Britanije s sovjetsko Rusijo. = Lloyd George zahteva revizijo mirovnih pogodb. V Londonu se je vršilo sijajno obiskano zborovanje Lige za Zvezo narodov', na katerem je govoril za liberalno stranko Lloyd George, za delavsko Snovoden in za Tory-demokrate Corper. Koncem zborovanja je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva izvedba razorožitve in se obsoja neuspeh pomorske razorožitvene konference. Nato je govoril Llcyd George in dejal, da je položaj Evrope natrpan z vbjnimi nevarnostmi. Večina od njih pa izhaja iz mirovnih pogodb. Vrhu tega pa se ni nič storilo, da bi se prevelike trdote mirovnih pogodb prema* ganceni olajšalo.. Ravno tako pa se niso po* rabile določbe v zaščito narodnih manjšin. Izvesti je zato treba revizijo mirovnih pva^ Zedinjene države upliva 'manije. Izjavil je, da se morajo vsa zgo-, «*ka dela v bibliotekah, ki so natrpane plansko propagando, uničiti. s Avtomat, ki točno beleži brzino in mer vetra. V Croydonu na Angleškem bo-'[»stavili avtomat, ki bo tožno kazal smer *n brzino vetra. Diagram bo predvsem letalcem dobrodošel pripomoček za daljše polete. — 20,000.000 dolarjev zapustila za dobrotne namene. Nedavno je umrla v Cinci-^ati-ju bogata posestnica mrs. Mary Emery. dni so odprli njeno oporoko. Velikoduš-A^rs. Mary Eir>ery je zapustila 20,000.000 «o».ar^ev za dobrodelne namene, svojcem pa samo 6,000.000. f~ Smrt ogrskega filozofa. Prof. Bernhard ]_ Iilex.ander, znani ogrski filozof, prevaja-»f.,,® interpret Kanta, je umrl v visoki stasu 78 let. Spisal je nebroj filozofskih del. oje zadnje delo je posvetil Spinozi. Pisano J v nemščini. Bernhard Alexander se je jo domovinoatkim VmU iz emi&raciie v svo- — Promodja 50 ietne» gospoda. Da je izobražen človek še s 50 leti tako častihlepen, da se mu zljubi polagati rigoroze, 8e pač redkokdaj pripeti. Tako slučaj se je’ Pripetil te dni v Gradcu. Gospod Otto Jur-gens, ld se je vrnil pred tremi leti kot 30-»etnik iz Amerike, je promoviral te dni na graški univerzi za doktorja državnopravnih *nanosti,- 7- Zaradi škrlatinke ukinjen pouk. V Sarajevu so zaradi škrlatinke, ki se je močno Pasla, zaprte vse srednje in osnovne šole. t,. , Y Zagrebu se škrlatinka še vedno siri. Twi ■ S? v Magrebu narašča. Vsega sku-(vtisi-6 T Pre<*v^erajšnjim v bolnici čez 100 liro v mf‘d °bolelih otrok, jih je 9 iz oko-ni praišvtiS' P°vsodi, tako tudi ondot-tajujejo. Z ozironn>6unuiem obolelo deoo zaje odredbe. “a 10 so izdane najstrož- Avtomobilska nesm^t - Črni gori se je pripetila te d-?”11 gon: 7 |ikši6a v .Cetinje a*omobi4®a n^ča Žrtev nesreče sta bila šofer Janns J?68166?-?rabinja in trgovec Maksim čulovi« °dn*-iZ le sopotnik odnesel samo lažje poškodbe lm s Vso svojo rodbino je umoril. V Caini Min!? odigrala te dni rodbinska tragedija da k- Eg>PČan, kateremu so starši branili, cj, r1 se bil poročil z izvoljenko svojega sr-p ’ J® sklenil, da se bo nad njimi maščeval. Par dnevi jim je nasul v jed večjo ko-dte a**enika. Oče, mati, štirje bratje in setri so v groznih bolečinah umrli, odrjiir konje so ukradli. V Zagrebu je n* »n! v °<1 nedelje na pondeljek Sta v ,^melu Ante Starčevifiu, iz Pazari-Hia "Uti, par konj. Starčevič je pustil ko-Va] 7? Pa^i, kraj barake, kjer je -prenoAe-sluft,- nja sta bi,a vredna 5000 Din. Sličen ®e zg°dil ^nietu Nikoli Rukavini, W- mu 80 neznani zlikovci odpeljali Dar 0nl. vrednih 12.000 dinarjev. ^"7 Nehote ubil človek*. V Ifovem Sadu T6d*®2al v soboto popoldne policijski na-Vlado Beljanski stražniku čanifcu no-kupljeni samokres. Nakrat se j« samo- kres sprožil, čanič se je težko ranjen zgrudil na tla. Par ur nato je rani podlegel. Uvedena je preiskava. — Aviatik padel iz višine 1000 čevljev in ifstal živ. Angleški vojaški letalec I. R. Ad-dams, ki je znan pod imenom >srečni pilot«, je krožil te dni s svojim aeroplanom nad Chinchestrom v Sussexu. V višini 1000 čevljev mu je nenadoma odpovedal motor in »srečni pi-lot< je strmoglavil iz višine na zemljo. Zapalil si je cigareto, kot da se 11111 ni nič zgodilo. Aeroplan je popolnoma razbit. — Velika nesreča v kinematografu na Finskem. Iz Stockholma poročajo: V enem od kinematografov v Tammersfortu se je pripetila te dni velika nesreča. V projekcijskem oddelku se je užgal film. Operater in njegov pomočnik sta izgubila glavo in zbežala na prosto. Izbruhnil je požar, ki je zahteval 21 človeških žrtev. V gnječi, ki je nastala vsled panike, je bilo več oseb težko ranjenih. — Sanatorij pogorel. V sanatoriju Doel-zen v bližini Dresdena je izbruhnil te dni požar, ki je upepelil poslopje do tal. Zgoreli so tudi štirje otroci. — Močan potres v Ameriki. Seizmografi v Newyorku, New-Havenu, Aumarberu, Cle-•veliuidu, Benver-u in Berkeley-u (Kalifornija) so_ zabeležili predvčerajšnjim močan potres. Sunki ®o bili tako močni, da so se poionule pri nekaterih aparatih registrirne 'gle._ Domneva se, da ga za -potres v Tihem morju. 1 — Japonski zrakoplov eksplodiral. Iz Tokia poiocajo. Pri manevrih japonske vojne mornarice je eksplodiral te dni vojni zrakoplov »N 3«. Po eksploziji se je zrakoplov užgal ter padel v morje. Posadka se je rešila. — Ciklon ogroža Havano. Kot poročajo iz Havane, se vrše tam velike priprave, ki naj bi ljudstvo obvarovale pred pretečim ciklonom. — Tajfun uničil japonsko ladjo. Japonski parnik «Sata-moru» je postal žrtev tajfuna. Parnik in 600 -mož posadke se je potopilo. — štirje otroci so zgoreli. V letovišču v Woltschu v Nemčiji so se igrali štirje otroci v vrtni kolibi. V kolibo so zlezli skozi okno, kjer so se hoteli igrati. Eden od četvorice je našel svetilko s špiritom, ki so jo užgali. Nakrat je svetilka eksplodirala in užgala leseno kolibo. Vsi štirje otroci so s hišico vred zgoreli. — Princ Edmund Schwarzenberg aretiran radi goljufije. Te dni je bil v Pragi aretiran radi goljufije princ Edmund Schwar-zenberg. Princ Edmund Schwarzenberg živi s svojo rodbino, ki rezidira na Češkoslovaškem, v znani dunajski palači in na Bavarskem, v sporu, ker je poročil gledališko igralko. Zato je njegov oče njegov dolžni dedinski delež v znesku 5 milijonov čeških kron v neki praški banki deponiral in vin-kuliral Princ je prejemal samo obresti od ■kapitala. Izplačale so se mu za dve leti na-prej. Ker pa je velik zapravljivec, e temi dohodki ni mogel izhajati. Zato se je spustil v družbi raznih slaboglasnih ljudi v sleparske kupčije. Tako je naročil pri neki tvrdki 10 registrirnih blagajn. Plačal jih je z menicami, nato pa prodal globoko pod ceno, mesto da bi jih bil poslal v Budjejovice, kamor so bile namenjene. Radi tega je bil princ aretiran. Prijeli so ga baš v trenotku, ko je telefoniral enemu od svojih pomagačev. Detektiv ga je pozval, da ga je peljal k svojemu komplicu. Princ je ubogal. Kon-frontiran s svojini komplicem, je priznal, da je nameraval izvršiti v kratkem v družbi svojih koinplicev vlom v prostore National Cai Register Company-e. V zvezi s to zadevo je bilo aretiranih doslej pet oseb, več drugih čaka ista usoda. Baje je vloženih zoper čednega aristokrata še več drugih ovadb. Lep univerzitetni kvestor. Pri dunajski vseučiliščni kvesturi so pri pregledovanju računskih knjig, ob priliki računskega zaključka, prišli na sled večji goljufiji. Poneverjenih je okoli 100.000 dinarjev. Po daljši preiskavi se je dognalo, da je poneveril denar 281etni dr. Josip Sinnensieb, rodom iz Sombora, Poštenjakovima Sinnesieb-a so aretirali. Mladi akademični naobraženec je skesano priznal, da je že dalje časa tako »pošteno« posloval. Dr. Sinnensieb je živel zelo potratno. Pri hišni preiskavi so našli razne ira-čune o dragocenih damskih toaletah. — Napad na administracijo >Az Es ta«. V pondeljek zvečer je v Budimpešti večja skupina Študentov, kd se je zbrala v bližini kavarne »Newyork<, napadla administracijo lista »Az Est«. Demonstranti so razbili in izropali vse poslovne prostore. Uničili so tudi vse poslovne knjige. Demonstranti so bili sami protižidovski dijaki. Tudi na vseučilišču je prišlo do izgredov. Zidovske vi-visokošolce so komilitoni vrgli iz vseučilišč-nega poslopja. Prišlo je do hudih pretepov. Zidovskim dijakom je priskočila na pomoč policija. . .. — Mrtvak r kovčku. Bruseljska policija j’e našla v stanovanju kavarniškega natakarja Italijana Leonarda Malacride kovček, v katerem se je nahajalo na tri dele razsekano truplo. Glave ni bilo. Identiteta še ni ugotovljena. Domneva se, da gre za Mala-cndo. Dognano je, da je igral Malacrida prejšnji večer s par prijatelji oziroma znan-ei na .karte ter da je prišel naslednje jutro v stanovanje eden od kvartopircev, ki je hotel kovček odnesti. — Dvojni samomor radi ipoginuleg« deneta. V Berlinu sta se zastrupila te dni 8 ciankalijem 621etni sedlar Schltisselmann in njegova žena. Našli ®o ju mrtva v postelji. Sprva »o domnevali, da sta izvršila samomor radi materielnih skrbi, pozneje pa se je izkazalo, da sta se preselila prostovoljno na drugi svet zato, ker jima je bil poginil cucek. Samomorilca sta zapustila pismo, t ka- terem se poslavljata od svojih znancev ter izjavljata, da zapuščata svoje premoženje društvu za varstvo živali. —Žena, ki je imela moža tri leta zaprtega. Neki londonski zakonski možiček ni zapustil že več kot tri leta »svojega« stanovanja. — Oženil se je z 19 leti.Ni mogoče invalid, temveč sposoben za vsako delo, toda žena ga ne pusti iz hiše in vitez copate se drži striktno njenih povelj. Pravtako kot mož ne smejo nikdar iz hiše otroci te čudne zakonske dvojice. Zadevščina je prišla v javnost, ker so ovadili bestijno ženščino sosedje, društvu za zaščito otrok. Predsednik društva je dejal, da društvo tako nenavadnega in nepojmljivega slučaja še nikdar ni imelo rešiti. — Težka kriza velikega avstrijskega industrijskega podjetja. Akcijska družba G. Roth na Dunaju je zabredla v težko finančno krizo. Tvrdka, ki si je pridobila svoje-časno z vojnimi dobavami velik kapital, ima danes 3 in pol milijonov šilingov pasivov, katerim pa stoje nasproti znatna aktiva. Trenutne ležkoče obstoje v tem, da so manjši upniki, katerih terjatve znašajo OOO.OOO do 700.000 šilingov, popolnoma nepokriti. — Nesreča pri nogometni tekmi. V Richmondu v Virginiji se je pripetila pri nogometni tekmi velika nesreča. Vdrla se je ne- ' nadoma tribuna pod nogami gledalcev. 150 gledalcev je težje ali lažje ranjenih, dve osebi sta plačali tekmo z življenjem. — Nogometna tekma gluhonemih. V Aradu je bila pred dnevi nogometna tekma. Vsi igralci so bili gluhonemi. Občinstvo je bilo z igro zelo zadovoljno. Predvsem se ni čulo na igrišču običajnega kričanja in psovanja. Želeti bi bilo, da bi gluhonemni no-gobrcarji prišli za reklamo v Ljubljano. Ljubljana. — Lovski kongres. Dne 29. t. 111. prione v Ljubljani lovski kongres, ki se ga udeleže delegati lovskih društev iz vse države. Zborovanje se prične ob 10. uri v mestni dvorani. Po zborovanju se vrši ob 13. uri v beli dvorani hotela »Union« banket. Zborovanje je omejeno le na delegate, razen poslušalcev na galeriji, dočim je udeležba pri banketu za člane društva in prijatelje lova neomejena; vendar je svojo udeležbo prijaviti najkasneje do 28. t. m. pri blagajniku podpisanega društva g. Ivanu Zupanu, ravnatelju Doliodarstvenega urada, Gosposvetska cesta. — »Slovensko lovsko društvo«. 1— Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Konzulatu ČSR v Ljubljani je čast sporočiti, da se bode v petek, dne 28. oktobra t. 1. vršila v uradnih prostorih konzulata na Bregu 8-1. med 10.—12. uro recepcija v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Na to proslavo dovoljuje si konzul vabiti vse pripadnike in prijatelje češkoslovaškega naroda. 1— Dr. Tone Jamar ne ordinira do nadal-njega. 1— Prva ponovitev Kulundžičeve »Polnoči« j bo danes zvečer. Šesterico nastopajočih oseb j igrajo ga. Marija Vera, gdč. Debelakova, gdč. Vida Juvanova ter gg. Jan Gregorin in Cesar. Režijo ima g. Ciril Debevec, insceni-ral je arh. I. Spinčič, glasbo zložil g. M. Bravničar. Predstava je z!i red C. Začetep ob 8. uri. 1— Stavka pekovskih pomočnikov traja kljub vsemu pričakovanju mojstrov še vedno, in sicer že tretji teden. Nekateri mojstri so se sicer s pomočniki že sporazumeli, kako bo stavka končala, se pa še ne ve. 1— Flanela, barhant belo in rujavo blago dobite najceneje pri Franc Pavlin-u, Gradišče št. 3. Maribor. — Na zborovanju stanovanjskih najemnikov v Mariboru dne 23. oktobra 1927 je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. Da se loti vlada gradbenega vprašanja z -ono resnostjo, ki jo zahteva obupni položaj slabo situiranih najemnikov. 2. Da donese do 1. maja 1928 skrbno izdelan stanovanjski zakon z večletno veljavnostjo in gradbeni zakon. 3. Da se zakonski načrt dopolni s pooblastilom, da sme ministrski svet z naredbo podaljšati zakon preko 1. maja 1928, če do tedaj ne bi bila izvedena točka 2. 4. Da se črta zadnji odstavek čl. 3. zakonskega načrta, ker se da zlorabiti. 5. Da se maksimira najemnina tudi nezaščitenih stanovanj na desetkratno predvojno najemnino. 6. Da velja čl. 8. načrta tudi po 1. maju 1928 kot norma za civilni zakon. m— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 28. oktobra prične zdravstveni ciklus, ki bo premotr.il živčne in duševne bolezni in sicer s predavanjem g. dr. Robida, a peci jal ista za duševne bolezni v Ljubljani o »Duševnih boleznih«. m— Seja občinskega sveta, najbrže zadnja pred volitvami, se bo vršila v petek 28. t. m. Na tej seji se bodo oddala tudi stanovanja v novih mestnih hišah. Seja utegne biti zelo živahna . m— Mariborski almanah. Slovenski književniki, katerih je sedaj v Mariboru že lepo število, nameravajo izdati za novo leto »Mariborski almanah« s prispevki vseh v Mariboru in okoliai živečih slovenskih literatov. ,m Izredno število kostanjarjev. Po mariborskih ulicah se je letos naselilo izredno veliko kostanjarjev. Tudi znak socialne bede, ki obstoja pri nas bolj kakor kje drugje v naši državi! m— Uvedba autobusnega prometa po mestu. Mestna občina prične z rednim auto-busnim prometom po mestu v petek 27. t. m. Vozili bodo zaenkrat trije autobusi. Vožnja na vseh predvidenih progah se otvori prihodnji mesec, ko bodo opremljeni tudi še ostali automobili. Promet bo neprekinjen od jutra do večera, voznina pa bo stala 1 Din na km. Najmanjša voznina bo znašala 1 Din. m— Gostovanje dunajskega ansambla v Narodnem gledališču. V ponedeljek in v to-rek je gostoval v Narodnem gledališču an-sambl dunajskih gledališč 2 igrama: >Bob-byjeiva poslednja noč in s Strahovi. Zanimanj« »a gostovanje je bilo tako ▼ slovenskih, kakor še prav posebno v nemških krogih zelo veliko. O gostovanju bomo še poročali. Celje. c— Občni zbor celjske cinkarne. Cinkarna d. d. v Gaberju pri Celju bo imela v četrtek, 3 novembra ob 15. uri v svojih poslovnih prostorih redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. c— Na mostove pač Celje ne more biti ponosno, tako močni so, da jih morajo po vsaki večji vodi lečiti. Te dni so začeli popravljati brv pri Polulah, ki se je od zadnje povodnji zvijala v takih krčih, da je bila vse prej nego ravna. o— Podporno društvo za uboge učence na državni realni ginmaziji v Celju ima svoj 33. občni zbor, 26. t. 111. ob 18. uri v zbornici drž. real. gimnazije. Dnevni red je običajen. Vabijo se vsi člani (ki so vplačali v društveno blagajno najmanj 10 Din) in prijatelji mladine, da se prepričajo, kako društvo deluje. c— V četrtek, dne 27. t. 111. bo šolska predstava »Mogočni prstan«. Cene so znižane. Začetek ob 17.30. c— Prvo predavanje Ljudskega vseučilišča. V petek 28. t. 111. ob 20. uri se vrši v deški meščanski šoli prvo predavanje Ljudskega vseučilišča v novem društvenem letu. Predaval bo g. dr. Winterhalter iz Maribora o »Mednarodnem svetovnem pomožnem jeziku esperantu.« c— Steklina. V Pasteurjev zavod v Celju so pripeljali te dni 14 oseb, katere je tekom enega tedna ogrizel stekel pes v krajih od Puščave do Bistrice pri Rušah. Pri vseh 14 ! osebah so ugotovili steklino. c— Policijski drobiž. Dva hlapca uslužbe-na na Lanovžu sta se v soboto popoldne stepla in tako korajžno obdelovala z vilami, da je^eden dobil precejšnje poškodbe. Za to korajžo se bosta še zagovarjala Dopis. SPOMENIK PADLIM BORCEM V ZAGORJU OB SAVI. Spominjati se mrtvih je ne samo zadeva slehernega posameznika, marveč dolžnost celega naroda je, da posveti manoin pokojnikov vso pjžnjo in razumevanje. Postavljanje spomenikov žrtvam svetovne vojne je dandanes vsepovsod zelo v modi. Tu ne gre za golo formalnost, ampak spomenik naj bo momen-to živeči generaciji, kako brezvestna in strašna morija je vladala v takozvanem prosvit-ljevem stoletju, kot posledica germanske sa-moglavcsti. Imperializem Nemčije in Anglije je zadal Evropi strašno neozdravljivo rano, ki jo bo težko izlečiti, lin koje jjosledice vsepovsod okušamo. Tu se je pred leti osnoval nadstrankarski odbor z zvišano nalogo, da zgradi z vsestransko pomočjo spomenik, ki bo iz pohorskega granita in kojega načrt je napravil ing. arhitekt T r e b š e. Spomenik se že gradi na prostoru gospoda Vidmarja pod lično zagorsko cerkvijo. Zamisljitev spomenika je oddolžitev generacije, ki se živo zaveda, da narod, ld svojih žrtev ne časti sebe vreden ni! Spomenik naj bo opomin potomcem, da je vojna nekulturno dejanje, nevredno človeka: Zategadelj pa je potrebno vcepiti pacifistično misel v dušo in srce slehernega, ker samo s propagando proti vojni bo kal dobrega semena obrodila dober sad. Naj bo spomenik oddolžitev onim, ki so trpeli in padli po raznih bojiščih Evrope. Bodoče človeštvo naj bo človeštvo človeka, očiščenega od brezobzirne materije. Maso je vzgojiti proti vojni epidemiji, proti sovraštvu, maso je vzgojiti za medsebojno spravo in ljubezen. V našem začrnelem Zagorju se postavlja spomenik z motivacijo pacifizma s hrepenenjem po miru in spravi z vsemi narodi, kajti mi vsi smo dolžni, da se borimo proti zlu im največje zlo je vojna in z njo združene grozovitosti. Naj bo klic onim, ki so se borili po raznih bojiščih in ki so končno našli domovje v grobiščih širne Evrope, da sedanji rod sledi klicu: Proti vojni za spravo in mir med narodi. Samo tedaj če bo človeštvo razumelo ta kli« bo konec drami, ki se je dogajala od leta 1914 do 1918 v svetovni vojni. šah. LONDONSKI TURNIR. Spanje p* 10. kolu: Vidmar, Niemcovič, Tartakower 7, Marshall 6‘A, Bogoljubov, Reti 5H, \Vinter, Cole 4K, Yates, Btirger 314, Fairhurst 3, Thomas 2'A. Delovanje Litijskega šahovskega kluba se je po zadnjem občnem zboru močno poživelo ter ima redne igralne večere vsak torek in petek. Sedaj se igra kvalifikacijski turnir, kateri bode koncem tega meseca zaključen. Tega turnirja se udeležuje 14 igralcev. — V nedeljo, dne 23. t. m. ee j« vršil medklubski turnir med ljubljanskim »Triglavom« ter litijskim klubom. Rezultat je bil 5:1 ter 2 partiji remis. Igralo se je na osmhi deskah. — Rezultat za litijski šahovsi klub na prvi pogled ni povoljen ali, ako se upošteva, da je klub takorekoč šeJe v povoju ter da je igralce morila trema, ker so večinoma nove moči, tedaj je lahko klub na rezultat ponosen in lahko upa, da prihodnji rezultat takega turnirja bode veliko boljši. Šport. Srednješolski in akademski lahkoatleteki meeting. Lahkoatletska sekcija Pri- morje priredi v bo bot o 29. t m. in ▼ nedeljo 30. t. m. prvi dan ob 15. uri, drugi ob 10. uri interni lahkoatletski meeting. Prijaviti se morejo verificirani in n e verificirani atleti ASK Primorja, dalje -arednjeSolci i» akademiki, ki niso verificirani za noben klub. Tekmuje se, v sledečih disciplinah: prvi dan: 100 m, 1500 m, met krogle, skok v vis, met diska, 400 m; drugi dan: 200 m, skok v dalj, 800 ni, met kopja, 5€00 m, troskok. — Prvoplasirani dobijo kolajno in priznanico, drugi in tretji priznanieo. — Prijave je poslati po dopisnici na naslov: ASK Primorje, Masarykova cesta 1, lahko se tudi prijavi vsak dan (ob lepem vremenu) popoldne na igrišču ASK Primorja pri trenerju lahkoatletske sekcije, odnosno na igrišču tik pred startom. — Prijavnine ni nobene. — V slučaju Številnih prijav za poedi-ne točke se bodo razdelili atleti v več kategorij po starosti in doseženih rezultatih. — Tekmovanje se vrši na' igrišču ASK Primorje, tekališče je dolgo 395 in z dvema nedvignjenima zavojema in je .iz leša. — ASK Primorje. Avtomobilsko cesto bodo v kratkem zgradili čez Velikega Zvonarja; vezala bo Mo-nakovo z Benetkami. Sedaj je izdelan sicer samo projekt, obhod trase pa se je že izvršil in zadevni zakonski predlogi se bodo v kratkem predložili tudi avstrijskim zveznim deželam Koroški, Solnograški in Tirolski. Gradbeni program pa bi se seveda raztezal na več let in bi bili gradbeni stroški zelo visoki. Tekma za evrop-ko prvenstvo v rokoborbi. V Budimpešti se vrše v času od 3. do 0. novembra tekme za evropsko prvenstvo amaterskih rokoborcev. Dosedaj je prijavilo že dvanajst narodov svojo udeležbo in sicer: Nemčija, Italija, Jugoslavija, Avstrija, Češkoslovaška, Španija, Estonska, Turška, Švedska, Nizozemska, Ogrska in Danska. Zanimivo je, da se Finska ni priglasila, Cerarje igrala v rokoborbi vedno odlično vlogo. Tiinney potrjen kot svetovni bokscrslu prvak. Nacijonalna bokserska komisija zveze-nih držav je končnoveljavno odločila, da so je boksmatch Dempsey—Tunney izvršil popolnoma pravilno. S tem je Tunney neoporečen svetovni prvak. Plavalni stadion v Amsterdamu prično graditi te dni ter ga bodo dovršili že do marca prihodnjega leta. Bassin bo dolg 50 metrov in 18 metrov širok ter 1.5 do 5 m globok. Temperatura vode bo znašala 10 do 20 stopinj Celzija; prostora pa bo za 6000 gledalcev. Gospodarstvo. X Cenovnik za trte. Po odloku ministrstva za kmetijstvo in vode velja v vseh državnih kmetijskih napravah jeseni 1. 1927 in spomladi 1. 1928. zsi 1000 (tisoč) kosov tri tale cenovnik: a) Ključi ameriške trte, 35 do 40 cm dolgi: I. vrsta po 100 Din, II. vrsta po 35 Din; b) korenjaki (sajenke) ameriške trto: I. vrsta po 250 Din, II. vrsta po 75 Din; c) cepljenke: I. vrsta po 1500 Din, II. vrsta se ne prodaja; d) ključi domače trte (za cepiče) poljubne dolžine po ICO Din. Naročnikom trt letos ni treba predložiti potrdil županstva, da rabijo trte za sajenje izključno na svojem zemljišču. Tudi jim ni treba potrdila sreskega ekonoma (kmet. referenta) o vsebini apna v dotičnem tlu, ki ie določeno za razširitev vinograda. Zadostuje, da v prošnji navedejo vrsto do sedaj porabljene podlage in izjavijo ali dotični vinograd na tej podlagi uspeva. — Naročila na vse vrste gori označenih trt sprejemajo upraviteljstva državnih trtnic in drevesnic v Novem mestu, Kostanjevici in Brežicah ter ravnateljstvo Specijalne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. — Prošnje naj se čiinpreje predlože eni (najbližnji) gori na-evedenih ustanov. BORZE: Devize in valtite, Ljubljana, 25. okt. Berlin 13.55—13.565 (—), Curih 1094—1097 (1095.5), Dunaj 8— S.03 (8.015), London 0—276.7 i(—), Ne\vyork 56.635—56.835 '(56.735), Praga 0—168.4, Trst 009.5—311.25 (310.25). Zagreb, 25. okt. Dunaj 8—S.03, Berlin 13.545—13.575, Budimpešta 9-945—9.975, Milan 309.6—311.6, London 276.3—277.1, Ne^v-york 56.6375—56.8375, Praga 168—(168.8, Curih 1094—1097. Cisrih, 25. okt. Beograd 9.13, Berlin 123.80, London 25.2525, Ne\vyork 518.40, Pariz 20.35, Milan 28.34, Praga 15.365, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.2, Dunaj 73.30. Efekti. Ljubljana, 25. okt. Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 135—135 (135), Praštedionu 902—0, Kred. zavod 160—0, Vevče 133—0, Ruše 290—300, Stavbna 56—0, šešir 104—0. Ljubljanska blagovna borza (25. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni in to 1 vagon suhega bukovega- oglja, vilanega, 'fco vagon nakl. post. po'78, 1 vagon bukovih drv, kratkih, suhih. i brez okroglic, fco vag. nakl. post. po 19.5, j 1 vagon desk, smreka, jelka, 18 mm, lila, i fco vag. nakl. post. po 350 in 1 vagon re; j meljnov, smreka, jelka, osirorobih, nionte, i 68-68, 78-78, 4.5—6 m, fco vagon meja po ' 540. — Deželni pridelki: zaključkov ni bilo. POGREB VESELE VDOVE. Stvar se je zgodila letos v južno-španski provinci Alicante. Umrla je namreč 80-letna vdova Cafilda Rico, ki si je še za svojih živili dni, oskrbela prav originalno in veselo zadnjo pot. Sama si je izbrala krsto, ki naj bi shranila njene zemeljske ostanke, sama je spletla vence iz umetnih rož in tudi z& v naprej poravnala vse ■ j ogrebne stroške. Ko ji je še njen najstarejši sin obljubil, da ■se bo ravnal točno po vseh njenih željah, se je vlegla in umrla. .. Sorodniki so storili vse, kar je določila umrla Califilda v svoji oporoki. Mesto mrtvaške strajce so ji oblekli njeno najlepso W-sano manila-obleko. Krsti so sledile žen®e v barvastih prazničnih andaluzijskih oblekah, mesto v črnini. Med zvončkljanjem “a' staniet so plesale vso pot do pokopališča veslih melodijah ki jih je pokojnica naročil* godbi mesto žalostink. Tudi moški so mora11 po predpisu plesati in krsta se je kar obračala na ramenih štirih nečakov, ki so jo v poskočnem koraku nesli k zadnjemu P°" čitku. Duhovnika ni ta, cerkvenim običajem taj ko malo odgovarjajoči pogrebni sprevod p>'aV nič oviralo, da ne bi spremljal vesele vdov® na njeni zadnji poti. Če je tudi on plesali111 znano. lija Ereiiburg: (57 Ljubezen Jeanne~@ Mey. (Iz ruščine prevedel Š. L.) Podgane so ropale gospoda Ney-a. Slišal je, da nekaj grizejo, pa ni vedel kaj. Gotovo pa nekaj njegovega. Skorje? Ali pa knjige? Podgane so se mu zdele ko anarhisti. Pri tej misli se je gospod Ney spomnil besed Halib-jeva. Mogoče je pa kljub vsemu tukaj mogoča revolucija? Mogoče bodo razbili kdaj tudi njegovo blagajno? Ah, saj to je nemogoče! Vendar pa bo treba držati v pisarni čuvaja. Ta deklina, ki v pisarni spi, je slaba straža. Vse noči se najbrže potepa. Tudi danes je še ni. Že jutri jo bo postavil na cesto, saj najde drugo kontoristinjo, kjer- le hoče. In koliko mu ta poje! Gospod Ney je bil čedalje' bolj mračen. Najbrže je preveč poslušal cvilenje podgan. Moral bi bil že zdavnaj iti spat. Iz teh misli ga je rešil pozen in popolnoma nepričakovan znak po telefonu. Gospod Ney se je zdrznil Kdo naj mu ob lej uri zvoni? Mogoče zločinci? S strahom je prijel za slušalo. Komaj ga je priložil k ušesu ko so se njegovi podbradki razlezli v sladek smehljaj. Res, značilen dan je sreda, šestega marca! — Oprostite, da Vas tako pozno vznemirjam. Gospod Rajmond Ney, je tako vedel s kom govori. Sicer bi pa bila zamenjava težka. Kdo drugi pa more napraviti iz prekrasnega francoske jezika tako lajanje, ko pa mi-ster Jaks. Poleg tega se je pa zdelo, da je glas Amerikanca povrh še prehlajen in zato še bolj raskov in zamolkel. Gospod Ney je moral prosili za vsako besedo, da se mu jo ponovi. — Nenadoma sem dobil brzojavko, da odhaja moj parnik »Romania« že jutri iz Ha-vre-a, tako, da moram nemudoma, s prvim brzovlakom tja, to je ob dveh trideset ponoči. Dovolite mi, da pridem takoj po briljant, čeprav je že pozno! — Izvolite samo, mister Jaks! V pisarni ni nikogar. Sam vam bom odprl vrata v stanovanje.' Vrata v hišo pa tudi ponoči niso zaprta. — Izvrstno, čez pol ure bom pri vas. Prosil bi vas, da mi kar pripravite kamen, da se ne bova mudila. Na svidenje! Glasu mistra jalcsa je kar zmanjkalo. Gospod Ney ga je pa hotel še vprašati, če se n* prehladil v gledišču. Ah, ta gledišča! Samo denar zapravljajo ljudje tam in svoje zdravje stavljajo v nevarnost! j Gospod Rajmond Ney kar ni mogel od-i ložiti slušala. Šum, ki mu je od tam valoval ‘ v ušesa, se mu je zdel ko rajska godba. Ne-* kdo je pripeval: »ček se bliža, ček se bliža, ček, ček, ček...« In muzikalni podbradki gospoda Ney-a so se topili od blaženosti. Potem je pa vzel iz blagajne genijalno najdbo Gastona. Briljant je bil krasen. Mogoče bi se ga lahko primerjalo edino z Gabrielinimi solzami. Gospod Ney pa ni nikdar jpazoval solza svoje hčere. Čemu neki? Te kaplje so vendar brez vsake vrednosti in bi mu nihče ne dal niti enega dolarja za poln škaf solza. Zdaj je pa občudoval briljant, ki. mu je ležal na vlažni dlani. Po muzikalnem nžitku so se podbradki posvetili občudovanju mavričnih žarkov. Podbradki gospoda Neya niso bili brez smisla za lepoto! Potrebno je globoko duševno razpoloženje, še več, potrebna je naravnost ekstaza, da se ob eni uri ponoči lahko doživlja take stvari! Gospod Ney je celo na podgane pozabil. Bil je srečen. Take minute človeka seveda slabijo, zato je šel gospod Ney v kuhinjo in od tam prinesel krožnik s polži, ki jih je začel uživati v pričakovanju nad vse prijetnega, nočnega obiska. Polži so bili izvrstni. Kuharica To- nette je popolnoma poznala skrivnost, kali® i se jih mora pripraviti. Ne sme se jih ra1' kuhati, kakor to delajo v restavracijah lB tudi česna ne sme biti preveč! Uživajoč svoje polže je gospod Ney pozabil na vse. 5® celo briljant ga ni več zanimal, ki je ležalo* mizi. Tudi korakov na stopnicah ni sli&M* ali so pa bili tako tihi, da jih ne bi bil S°' spod Ney slišal, čeprav bi bil pozorno P1' sluškoval. V njegovi blaženosti ga je zmoti)0 trkanje po vratih. Gospod Ney se Še s'ie,e ' ček! O11 ni pomislil: smister Jaks,« anipa ravno: »6elt!< Saj se je ravno ček zdaj P" peljal k njemu v tihem avtomobilu. Tisto miuuto je gospod Ney v usta založil ravno nedokuhanega polža, ki je bil tak ko gunn> raztegljiv in prožen. Pogoltniti ga ni mogeli izpljuniti ga ni htel. Zagrabil je malo svetilko in stekel po labirintu. Bal se je, da bo razjezil Amerikanca, ki se mu tako mudit kakor se samo Amerikancem lahko mud.-Tekel je po labirintu, v ustih se mu je P3 valjal polž, tako da pred vratmi ni vprašal kdo je, ampak nekaj zamrmral skozi °oS' Kljub temu ga je pa obiskovalec razU®e in izza vrat se je zaslišal prehlajeni glas g°" ! spoda Jakša: (Dalje prih.) V" VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi naiflnejii in najokusnejši namšsni kis iz vinskega kisa. Zahtevajta ponudbo. i~i Telefon Stav. 2389. Tehnično in higijeniCno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta it. la, II. nactstr. Carimko posredniški In Spedieijtki tsureau »GROM « LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Neslo« brsojavkami „OROM«. Telefon 2484. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavtje vse v to stroko spadajoio posle najhitreje to pod kulantnlmi pogoji. Zastopniki drulba spalnih vos S. O. B. sa ekspresne poiUjke. m SITAR & SVETEK] Ljubljana TISKARNA „MERKUR“ GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. TELEFON ŠTEV. 2552. TELEFON ŠTEV. 2552. Se priporoča za vse4 v tiskarsko stroko spadajoča dela Stanovanje obstoječe i« kuhinje in ene do dveh sob išče mirna stranka v bližini Kri-ževniške cerkve ozir. Tržaške ceste. Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista pod »Stanovanje«. Gospodična vešča vseh pisarniških del išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod > Marljiva«:. Dve lepi, veliki, mahalasti palmi, primerni za okrasitev grobnic, ceno na prodaj. Naslov v upravi lista. » - Širite - -»Narodni Dnevnik41! MALI OGLASI- Za vsako besedo se plsf* 50 par. Za debelo tiskan® Pa Din 1.—. Organizacija Jngoslovan- skil Nacijonalistov, ®a‘ bcrje pri Colju priredi v »oboto 9. novembra 1927 Martinov večer l pestrim vsporedom in plesom. Drva - Čebin Wolfova 1111. - Telef. 2050- Korespondenco, trgovsko in privatno, v tujih jezikih