Šfev. 269._T HnbUal, t tema, 23. Bwemnra im_Leto XXXIX. = Veli« po poitl: ~ ^^ mm ^^^ mm mm hb ol.jsko kulturo, s poljsko znanostjo in umetnostjo. Politika nas pri Ioni stremljenju za zbližanje avstrijskih Slovanov nc smo motiti in odvračati na kriva pota. Naš politični ideal jo av-stroslavizem, kakor ga oznanjuje dr. Koneczny in »Slovanski Svet« (»Swiat slovvianski«). Ta ideal in politični program zasledujeta dr. Zdziecho\vski in dr. Konocznv, oba iskrena prijatelja in ljubitelja slovenskega naroda. Politično zbližanje je pa mogoče samo med avstrijskimi Slovani na temelju zdrave realne politike dela za prospeh avstrijskih Slovanov in avstrijsko države. Vsi drugi slovanski politični programi so izrodki bolne domišljije. Popolnoma v smislu tega avst.ro-slavističnega programa jo, ako se Slovenci nekoliko natančneje seznanimo z narodnimi in političnimi razmerami avstrijskih Poljakov in Rusinov. Mesto Lvov šteje sedaj približno 200.000 prebivalcev, od teh je večina poljska in približno 30 do 35 tisoč Ru- mentu izjavil, da se pri nemško-fran-coskih pogajanjih niso tangirali nobeni angleški interesi. Nemška vlada pa izjavlja, da bo želja Sir Greya, da bi imela nemško - francoska pogajanja ugoden uspeh, na pogajanja sama zelo ugodno vplivala. Seveda se pa nemški vladi zdi, da se la Sir Greyeva želja nc strinja s tem, da označuje Anglija nemške kolonialne zahteve v Kongu kot nevzprejemljive, nc da bi vedela, kaj Nemčija Franciji za to v političnem oziru dovoljuje (namreč popolno suveieniteto Francije v Maroku). — 27. julija je angleška vlada inspirirala neko vest v Reuterjevem biroju, ki je končno javno mnenje pomirila. Od tega trenutka dalje so se pogajanja, ki jih je Kiderlen-Waechter zato prekinil, ker je Francija proti pogodbenim določilom najstrožje tajnosti o njih obveščala Anglijo, in sicer niti ne korektno, razvijala normalno in mirno. Komentar k tem velepomemb-nim izvajanjem naj bo čisto kratek. Kapitan Faber je nasprotnik sedanje angleške vlade, unionist. S svojimi razkritji je imel v glavnem namen dokazati, cla vlada ni bila za vojsko zadosti pripravljena, zlasti kar se tiče brodovja. Unionisti hočejo s tem doseči gotove reforme v mornarici. Resnica pa je najbržeje ta, da so bili Angleži tudi na morju dobro pripravljeni. Kar se tiče stališča Anglije med francosko-nemškimi pogajanji, se ni mogoče ubraniti vtisa, da je Anglija Francosko ščuvala, naj nikakor ne odneha. Kar se Nemčije tiče, še ni jasno, ali se je hotela v Agadirju nastaniti ali ne, gotovo pa je, da je v interesu miru odnehala, kolikor je le mogla. Angleško bo-jevitost je na drugi strani zelo zmanjšal velikanski štrajk železničarjev in Francozi so tudi začeli trezneje misliti, ko so začeli premišljati vnebovpijoče škandalozne razmere med mornarico. Vojna nevarnost pa je bila zelo velika. Kdo bi bil zmagal? To jc jako težko uganiti. Posledico te vojske bi bile na vsak način silno usodne. Ali bi bila šla morebiti v kose nemška edinstvena država in z njo tudi prevlada nemštva v Avstriji, ali pa bi se bili podrli temelji svetovne angleške države in bi Francija zadobila drugo lice. Vojna nevarnost je zdaj odstranjena, toda ne možnost. Čisto brez dvoma jc ta afera napetost med Nemčijo in Anglijo dejansko še bolj povečala in čisto gotovo je, da bo tu prejalislej govoril odločilno besedo meč in top. Ni vesela perspektiva, ki čaka evropske države in tudi nas. Državni zbor. Draginjska debata. Včeraj so prišli v parlamentu na glasovanje razni predlogi, katere je izdelal v svojih obravnavah draginjski odsek. Koliko časa se je zabilo v dra-ginjskem odseku s temi predlogi, o katerih sc je že naprej vedelo, da ne bodo niti za en sam vinar živila cenejša napravili. Večina predlogov se je sukala sko-nacionalno kulturo in vzbuditi med žicli predvsem židovsko-nacional-no zavest. Par zionističnih državnih poslancev imamo v državnem zboru. Zidovstvo jc velika rana na poljskem narodnem organizmu in skrajni čas je že, da posvetijo Poljaki temu vprašanju vso svojo pozornost. Drugo, kar tujec takoj opazi v Lvo-vu, jc velika napetost med Poljaki in Rusini. Poljsko-rusinski spor mora zanimati tudi nas Slovence. Seveda je to vprašanje zelo komplicirano in jc zelo težavno ustvariti si o tem povsem objektivno sliko. Treba je poznati zgodovino tega spora, zgodovino poljsko-ru-sinskili političnih in kulturnih razmer. To pa je za začetnika težavno. Dejstvo jc, da imajo Rusini v državnem zboru relativno najmanjše število narodnih zastopnikov in tudi. v deželnem zboru v Galiciji jc njih število v primeri s številom rusinskega naroda malo. Sedaj sc vršijo spravna pogajanja med Poljaki in Rusini in ob priliki volilne preosnove za gališki deželni zboi\ Rusinj dobijo po tej reformi večje število deželnih poslanccv. Rusini so politično razkosani na več političnih strank, najvažnejše so ukrajinska in moskalofilska. Obe stranki se strupeno sovražite. Ukrajinska stranka ima v svojem narodnem programu eno važno točko, ki jo načelno loči od moskalofilske stranke, bori se namreč za kulturno in gospodarsko povzdigo rusinskega naroda kot samostojnega, t. j. ločeno od ruskega, dočim zagovarjajo moskalofili, ki so po večini konservativci, kulturno edin-stvo z ruskim narodom.Vladajoča politična stranka je sedaj ukrajinska, ru-sinska inteligenca je po večini ukrajinska, liberalna oziroma socialistična, podobno tudi rusinsko uijaštvo. okoli argentinskega mesa, o katerem jc že ministrski predsednik sam izjavil, da vsled vezanosti na ogrsko polovico ne more dovoliti, da bi se uvažalo. Zato je bilo pehanje za argentinskim mesom popolnoma brezplodno; in naj bi parlament fudi te predloge sprejel, bi jih vlada kakor že omenjeno, na noben način ne izpeljala. V dunajski zbornici so kmečki poslanci v večini in samo ob sebi se razume, da so morali ti odločno braniti koristi svojih kmečkih volilcev in se protiviti uvozu argentinskega mesa, ki bi brez dvoma slabo vplivalo na domačo živinorejo. Po govorih poslancev Hladnika in VVinterja in po celi vrsti stvarnih popravkov in zaključnih besedah poročevalcev draginjskega odseka se je začelo ob veliki napetosti glasovanje. Prvi odstavek Rennerjevega predloga, da uvoz argentinskega mesa ni vezan na ogrsko dovoljenje, se sprejme; prav tako drugi odstavek, ki definira, da uvoz argentinskega mesa ni združen z zdravstveno nevarnostjo za domačo živino. Tretji odstavek Rennerjevega predloga, ki zahteva brez nadaljnih pogajanj z Ogrsko časovno in kvantitativno neomejen uvoz argentinskega mesa je bil v poimenskem glasovanju odklonjen z 268 proti 189 glasovom. Za predlog so glasovali meščanski zastopniki vseh strank, proti pa vsi kmečki zastopniki. W e b r o v predlog, ki poziva vlado na uvoz argentinskega mesa z edinim pridržkom, da da vsako pošiljatev živinozdravnikom preiskati, je propadel v poimenskem glasovanju z 236 proti 214 glasovom. Je r za b kov predlog, ki poziva vlado na uvoz argentinskega mesa brez ozira na Ogrsko, ki po nagodbi nima pravice do ugovora, je bil odklonjen z 230 proti 214 glasovom. Steinhausov predlog odseko-ve manjšine, ki zahteva od vlade časovno in kvantitativno omejen uvoz argentinskega mesa po potrebi, je bil sprejet z 259 proti 183 glasovom. M a r e k o v predlog o uvozu živine, mesa in perutnine iz Rusije je bil odklonjen. Predlog Jerzabkov, ki poziva vlado na zvišanje mesnega kontingenta za balkanske dežele je bil sprejet. Tudi Steinhausov predlog, ki se izreka za časovno in kvantitativno omejen uvoz balkanskega mesa je bil sprejet. Predlog dr. R c n n er j a , da začne vlada trgovinsko pogajanje s Srbijo in da dovoli proti primernim koncesijam avstrijski industriji Srbiji neomejen uvoz mesa in živine, se glede na meso sprejme, glede na živino pa z 280 proti i87 glasovom odkloni. Dalje je zbornica še sprejela predloge: Steinhau sa, ki zahteva za povzdigo domače živinoreje cenen kredit, II a 11 er j a o boljši mesni aprovi-zaciji mest, Spačka o pomožni akciji proti uimam, in V e r s t o v š k a - H a-g e n h o f e r j a o mestnih, državnih in zadružnih mesnicah. Ta predlog zahteva, naj se napravijo za ubožnejše sloje mestne, državne in zadružne mesnice in naj se dovoli, da smejo kmetje meso domače živine prodajati. Predlog L a s o c k e g a , ki zahteva, da se v izrednih časih izpregleda dokaz usposobljenosti za peke in mesarje, jc propadel z 278 proti 149 glasovom. Sladkorno glasovanje. Nato je zbornica z 250 proti 152 glasovom sprejela dr. A d 1 e r - R e n -n c r j e v predlog, ki poziva vlado, da prekliče prepoved o prodaji saharina in da začne z ogrsko vlado pogajanja, da. sc uvoz saharina, ki je doslej prepovedan po uredbi z 28. apr. 1898 zopet dovoli. Prav tako tudi G 1 o c k n e r j e v predlo? da začne vlada pogajanja s sladkornim kartclom zastran znižanja sladkornih cen. Prihodnja seja jutri. * * * Glasovanje glede neomejenega uvoza je pokazalo, da je v zbo*n"ci še vedno velika večina za kmečki stan. itolilansko-turšKa vojska. V Tripolitaniji. Fezanski poslanec, kapitan Džami, je došel 22. t. m. v Carigrad, kjer se je posvetoval z velikim vezirjem in z vojnim ministrom. Nekemu časnikarju jc izjavil Džami, da je bival deset dni hoda južno Tripolisa in se je čez Tunis odpeljal v Carigrad. Na bojišču ni bil in je zgolj sestavil in oborožil 5000 prostovoljcev v Fezanu. Položaj turških vojakov pred Tripolisom jc prav dober, razpoloženje vojakov - domačinov izvrstno. Italijanske prednje straže niso bile nikdar pomaknjene nacl 2000 metrov pred mesto Tripolis, glavna laška moč ua nikdar ne čez 1200 me- trov. Bumelianski vodnjaki so zasedeni od Turkov in Arabcev. »Agencia Štefani« poroča iz Tripolisa: Dne 20. t. m. je zadela naša kavalerijska patrulja skupaj s sovražnikovo četo, ki je bila odbita. Mi smo imeli dva ranjenca. Nadalje poroča »Agenzia Štefani«, da je bilo 21. t. m. pred Tripolisom mirno. Streljal je zgolj sovražnik, kakor navadno na našo vzhodno fronto. Naša artiljerija je večkrat ustrelila na sovražnikovo artiljerijo in pa na sovražnikove karavane. Popoldne ob dveh je pričela streljati vojna ladja »Carlo Al-berto« na Amrus in sovražnikovo taborišče južno Mellohka. Kmalu nato je naš zrakoplovec javil, da se kreta sovražnik pri Amrus, na kar se je oddalo nekaj strelov na ta kraj. Poročila »Agenzie Štefani« dokazujejo, da Turki in Arabci še neprestano streljajo na laške postojanke. Lahom torej nič ne pomaga, da imajo že 50.000 mož v severni Afriki. Vsa iz Tripolisa došla poročila so taka, da potrjajo domnevo, da so Lahi v Tripolisu oblegani, ker se pred mestom ne morejo svobodno kre-tati. Sovražnik narekuje Lahom taktiko in Lahi se zgolj branijo, o laških napadih ni nikakih poročil, kar dokazuje, kako slabo se jim godi. Laške eksekucije. Berolinski listi poročajo iz Tripolisa: Na ukaz višjega laškega poveljnika sta bila ustreljena turška častnika Ali Feridun in Lahibej. Vjeli so ju Lahi blizu italijanskih postojank. Častnika sta imela tri zaboje z vžigalnimi vrvmi, več bomb in beležke o laških postojankah. Pred cksekucijo sta klicala: »Živio domovina! Živio sultan!« Lahi so v tem slučaju postopali proti običajem vojnega prava. Če sta častnika turške regularne vojske rekognoscira-la in čc sta tudi nameravala pognati laške utrdbe v zrak, sta vršila le svojo vojaško dolžnost. Lahi bi bili morali postopati ž njima tako, kakor sc postopa z vojnimi vjetniki. Le če sta bila preoblečena, bi bili Lahi imeli pravico postopati z vjetnikoma kot sc postopa z vohuni. Poročilo zgolj pove, da sta bila vjeta' turška častnika. Nadalje pa poroča »Agenzia Štefani«, da je laško vojno sodišče obsodilo v 201etni zapor arabskega voditelja Mohameda Ben Fenuja in Hemecla Ben Mabruka, ker sta hujskala Arabce. V Tripolis se jc odpeljal po naročilu laške vlade iznaj-ditelj brezžičnega brzojavljenja Mar-coni. Italijanska ojačenja za Tripolis. Italija mobilizira zopet en ekspe-dicijski zbor. Mobilizirajo se sledeči pešpolki: 50. v Turinu, 37. v Aleksan-driji, 34. v Fossanu, 26. v Piacenzi, 57. v Padovi, 89. v Genovi, 7. v Milanu in 36. v Bologni. Nadalje pa nameravajo še mobilizirati 4. bersaglierski polk v Turinu in 6. alpinski polk v Veroni. Iz Rima so se pa odpeljali v Tripolis 3., 6., 7. in 10. artiljerijski polk. V Bracciami pa izdelujejo velike topove, ki jih odpošljejo v Tripolis. Spor med časnikarji v Tripolisu. »Frankfurter Zeitung« poroča, da so sc sprli francoski in laški časnikarji v Tripolisu z nemškimi časnikarji. Poročevalec »Frankfurter Zeitung« je dobil grozilno pismo. Francoski časnikarji so priredili pojedino svojim laškim kolegom v neki tripoliški restavraciji. Pri slavnosti so bili tako navdušeni, cla so na vojni ladji, ki je imela nočno službo, pričeli sumiti, da zborujejo v restavraciji arabski zarotniki. Ladja je opozorila karabinerje, ki so obkolili hišo in ukazali francoskim in laškim časnikarjem, cla morajo takoj prekiniti pojedino. Francozi dvomijo o uspehu akcije laškega vojnega brodovja. Pariški listi sc pečajo z napovedano akcijo it. mornar. Sodijo, da nameravajo Lahi operirati v Arhipclu med Balkanom in Malo Azijo. V Carigradu znajo, cla, če bi Lahi zasedli kak otok, bi bila okupacija zgolj začasna. Blokada Smirne ali Bejruta bi znatno ovirala ladjeplovbo in bi v prvi vrsti imela škodo trgovina. Turčija bi bila zadeta zgolj v srce, a veliko vprašanje nastane, če se bodo Lahi upali napasti Dardanele. Grška odpnslila rezerviste. »Tanin« poroča, da je grški zunanji minister naznanil turškemu zastopniku v Atenah, da je odpustil rezerviste, ki so bili mobilizirani ob severni grški meji. Turčija protestirala radi obstreljevanja Akabe. Turška vlada je nrotestirala pri haških velevlastih, ker so bombardirali Lahi neutrjeno mesto Akaba. Nadalje je Turčija protestirala, ker so metali Lahi bombe iz eroplana na bolnišnico v Znari. Proti mladoturkom narašča nevolja. Izgubili so že ves svoj ugled. Pod mladoturško vlado so izgu. bili Turki Bosno in Hercegovino, zrah-ljale so sc zveze s Kreto, Tripolis se bo le s težavo rešil, če se bo snloh mogel šc rešiti. Vso krivdo zvračajo na mla. doturke. Ustanovila se je stranka libe. ralnega združenja, ki je izdala oklic, v katerem se ostro napadajo Mlado-turki. Ladislav pl. Dlugosz, novi poljski minister. Ljubljansko okolica. D. M. v Polju. Ni sicer vredno odi govarjati dopisom v »Slovenskem Narodu«, toda na zadnji dopis z dne 11. t. m. se mora pa resnici na ljubo vendar le sledeče povedati: Županstvo je ga-silnemu društvu v Kašlju naklonilo v zadnjih treh letih nad 1800 K podpore, kar menimo, da je to zelo redek slučaj in kaže, da so možje v odboru vedeli ceniti in vpoštevati važnost gasilnega društva. Tudi za tek. leto sc je sklenilo pri neki občinski seji, da se podeli društvu podpora 2000 K, toda pod pogojem, da gasilno društvo predloži občini račun o svojem delovanju najpozneje clo konca januarja 1911., v prihodnje pa vsako leto do konca decembra. Gasilno društvo ^a ni vpošte-valo sklepa občinskega odbora in ni predložilo računov do 17. maja t. 1., vsled tega sc tudi sklenjena občinska naklada 9 odstotkov za gasilno društvo za letos ni pobirala. Najlepše pa je še to, cla je veselica leta 1910 donesla 60 K dohodka, a samo godba za veselico je stala 260 K reci dvestoinšestde-set kron. To je vzorno gospodarstvo! Pravite, da se je g. župan vdeležil občnega zbora, na katerem pa blagajnik ni predložil računov, temveč je rekel, da ima račune doma in da kdor hoče, naj jih pa pride pogledat k njemu na dom. V dopisu iz Vevč v 266. št. »Slo-ven. Naroda«, se podtika županu Dimniku in Mrcini, da sta pri prodaji zemljišč za tovarniško železnico spravila lepe stotake v žep. Da je to podla laž, ve vsakdo, komur so razmere znane, ker Dimnik in Mrcina pri sklepanju kupčije niti zraven nista bila. Zupan Dimnik je deloval na to, da bi posestniki prodali zemljišče po 3 K kvadratni meter. Pooblaščenci Robida, Zi-herl in Znoj so pa sklenili kupčijo po 37 v kvadratni meter, tako da so dobili posestniki mesto 56.000 K, samo 5000 K za prodana zemljišča. Tako so navedeni možje pomagali vtakniti v žep židovskim kapitalistom 50.000 K. To je resnica, podli lažnjivec iz Vevč. To se cla dokazati tudi s prisego, če se zahteva. Vemo dobro, da se vam cede sline po nadvladi v občini, toda dosegli tega ne bodete, za to bodo že skrbeli zavedni in pametni volilci dne 28. t. m, — Iz št. Vida nad Ljubljano. Koncert, katerega priredi v proslavo sv. Cecilije cerkveni pevski zbor v nedeljo, dne 26. novembra v dvorani pri Ceba-vu, obeta po svoji vsebini biti jako zanimiv. Najbolj pa nas seve zanima klaviolina, izum g. L. Bajdeta, odbornika vrlega glasbenega društva »Ljubljana«, ki bo poleg klavioline sodeloval tucli v solopetju. Čisti dobiček se daruje župni cerkvi za nove orgije. Ker je ta koncert novost za Št. Vid, je pričakovati obilne udeležbe. -<- Orel v Št. Vidu obhaja meseca decembra svojo petletnico. — Vič. V nedeljo se je pri nas uprizorila pred razprodano dvorano igra »Andrej Hofer«. V kritiko posameznih igralcev se ne bomo spuščali, a reči moramo, da se je na našem odru malo-katera igra uprizorila tako dobro, kot ravno ta. Kar je pokazal g. Srečko Bcr-gant v vlogi »Hofer«, to ni bilo vet igranje diletanta, marveč igranje dovršenega, izšolanega igralca. Igra čama na sebi je res poclučna, vzgojna, prepletena z mnogimi verskimi, m<> ralnimi in patriotičnimi nauki; želeti bi bilo, da bi jo naši večji odri uprizarjali večkrat, raje kakor različne Uu" bimske igre, ki nimajo na sebi nič vzgojnega in ki mnogokrat ne vedo P°; vedati drugega, kakor da se ta in °n1 vsled različnih zaprek nista mogla P0' ročiti. Moralni vzgoji igro1 cev in občinstva uprizarjanje takih iger p.eje škoduje kakor kor ti. — Ke,- mnogo občinstva ni moglo dobit1 vstopnic, sc bo igra v nedeljo, dne 2(5. t. m., ponavljata. Začeek ob 4. uri popoldne. — Vstopnice se dobivajo od četrtka dalje v predprodaji v prodajalni viškega konsurna in v nedeljo dopoldne in popoldne v »Društvenem domu«. Vabimo k obilni udeležbi. Književnost. * Zlata doba. Protialkoholno glasilo. Letnik V., št. 9. Vsebina: Proč s terorizmom alkoholizma! — Pesem od pijanca. — Predlog poslanca dr. Kreka in tovarišev o pospeševanju protialko-holnega gibanja. — Trije p^otialkohol-ni shodi. — Proti »bušenšankom«! — Fletne novice s Štajerskega. — Dopisi. — Raznoterosti. — Zlata doba izide desetkrat na leto in sicer 10. v mesecu in stane 3 K, za dijake 2 K. Naroča se v upravništvu: Ljubljana, Katoliška Tiskarna. Dnevne nor:ce. + Z dr. šusteršfčevim govorom v poslanski zbornici sta se med drugimi obširno bavila tudi sarajevski »Hrvat. Dnevnik« in dubrovniška »Prava Crve-na Hrvatska«. Seveda oba odobravata njegov možati nastop, ki je edino dostojen izraz volje jugoslovanskega ljudstva. + Ali je kmet oderuh? V nedeljo se je vršil v Trstu slovenski shod proti draginji. Na tem shodu je neki železničar razkril, da od vlade dovoljeno 50 odstotno znižanje tarifov za transport živine in mesa ni v prid konsumentom, ampak da to trgovci izrabljajo, da v velikanski množini kupujejo živino v Galiciji, jo z nizkimi tarifi pošiljajo v Trst, odkoder jo v ladjah transportira-jo v inozemske luke posebno v Italijo. Tako se potx*juje resnica: draginjo delajo in jo množe špekulantje. Kaj takega seve socialni demokratje nočejo videti, ker je njim samo za hujskanje. + Delavski shod v D. M. v Polju. V nedeljo popoldne se je vršil v »Delavskem Domu« v D. M. v Polju dobro obiskan delavski shod. Na shodu je govoril Ivan N. Gostinčar o odgovoru centrale na zadnjo delavsko prošnjo. Tovarna zahteva vedno, da se delavstvo drži pogodbe, ki jo je sklenilo delavstvo s tovarno, v odgovoru na delavsko prošnjo, v kateri delavstvo prosi, naj se v nekaterih točkah tovarna drži pogodbe, pa pravi tovarna, da ona ni zavezana držati se pogodbe, ker je bila le začasno sklenjena in si torej prepoveduje od strani delavstva vsako kritiko o tem, ali tovarna izvršuje to pogodbo ali ne. Umevno je, da je ta odgovor delavstvo opravičeno razburil. Shod je sklenil odposlati primeren odgovor na centralo, obenem pa izpolniti delavsko organizacijo. + Iz sodne službe. Kakor izvemo, je dežclnosodni svetnik dr. Franc K o -č e v a r p 1. K o n d e n h e i m imenovan za deželnosodnega nadsvetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani. + 150.000 kron ima »Sudmarka« pri svojem naseljevalnem delu v Št. Ilju primanjkljaja, kolikor se je dozdaj dognalo. Vodstvo »Sudmark« in ftaseljevalci protestanta v, pastorja Mahnrt in Albani, se medseboj na najhujši način mesarijo in si očitajo naj-grše stvari. Jasno je predvsem to, da se je naseljevalna politika »Sudmarke« ponesrečila, kar nas more le navdajati z zadoščenjem. — Občinske volitve v videmski oblini. Iz Dobrepolj se nam piše: Minoli Četrtek smo imeli v videmski občini občinske volitve. Udeleževali sta se jih dve stranki. Ena stranka je za občinsko naklado na žgane pijače, a druga stranka proti tej nakladi. Poslednje stranke so se oklenili nekateri gostilničarji, potem vsi nezadovoljneži in tista peščica liberalcev, ki se je hotela tej priliki politično okoristiti. Kakor ob državnozborskili volitvah so tudi sedaj vrgli liberalci svoje laži v javnost in poleg starih laži izkotili še nekaj novih. Brez laži si sploh ne znajo Omagati. .V, odbor so spravili v prvem razredu 3, v drugem 2 in v tretjem 3, skupaj s odbornikov, ki pa spadajo Politično skoraj vsi k S. L. S. Kakor so se podili po sosednjih občinah za pooblastili in šumeli zadnje nedelje po gostilnah, smo pričakovali, da bodo ,meh vseh 24 odbornikov. Tako bodo Pa še nekaj časa čakali, predno se uresničijo njihove želje. — Iz Dobrepolj. Občinske volitve so končane. Zmagala je S. L. S. Boj je h" hud, kakor še nikdar. Liberalci so v»e sile napeli, pomagati so si hoteli z 'aznn m zvijačami, toda zaman! Lagali Ji. da hočeja nuši možje plačati Stihu ! dvorano, da hočejo zidati novo kapla-nijo, da hoče Štrukelj postati župan itd. Seveda ni nič pomagalo in danes so žrtev svojih laži. — Župnija Goilovič jc podeljena č. g. Janezu Možina, župniku v Podlipi. — Nagla smrt dr. E. Volčiča. Iz Novega. mesta se nam poroča šc sledeče: V noči od 21. do 22. t. m. je umrl dr. Edmund Volčič, c. kr. deželno sodni svetnik v Rudolfovem; zadela ga jo srčna kap, kakor jo to pojasnil zdravnik. Svetnik Volčič baje ni bil preje nič bolan, vendar ga pa dan pred smrtjo ni bilo več v pisarni; domnevati je torej, da se jo moral gotovo slabega ču-titi, kajti drugače bi nc bil iz pisarne izostal. — Dne 21. t. m. zvečer — kakor je posneti iz govorice — je bila ob enajsti uri še postrežnica pri njem in ni bilo na njem opaziti nikakih bolečin ali slabosti; bil je navadno zdrav in čil. Dno 22. t. m., zjutraj pa ga ni bilo ob navadni uri iz sobo. Domačim sc je čudno zdelo, da ga toliko časa ni, zato so ga šli klicat. A našli so ga mrtvega. Brzo so poslali po zdravnika, in ta je konštatiral, da je svetnika dr. Volčiča zadela srčna kap. — Pokojni je bil komaj 53 let star in zapušča soprogo brez otrok. Soproga boleha že več let na hromosti tako, da se brez tuje pomoči niti premakniti ne more in je vzrok te bolezni kap, katera jo je zadela pred leti tako nevarno, da je sedaj hroma. — Edo je ubijalec stavca Lužarja? S Kamnika nam danes poročajo o tem dogodku: Ko je bil stavec Ivan Lužar ubit, so liberalci kar meni nič tebi pič vrgli krivdo na S. L. S. v Kamniku, češ, vi iz duhovniške šole ste ga ubili. Ta trditev je brez primere zlobna. Sodnija je namreč zaprla dva fanta, ki sta odločna nasprotnika S. L. S. Prvi fant je mlinar, čegar vsakdanja hrana je »Zarja«. Ta je še zaprt. Drugi jc hlapec dr. Karbeta, ki je zagrizen nasprotnik naše stranke. Tega so izpustili. Bodimo pravični: Dokler se jima ne dokaže, sc tudi ona nc smeta imenovati krivca. Čudom sc moramo čuditi, da pridejo liberalci pri teh okoliščinah do zaključka, češ, klerikalci so ubili Lužarja. Ali imate kakega Pepčka v svojih naprednih vrstah, da bi vam verjel? — Mesto zajca človeka zadel. V Zaklancu je bil lov, katerega sc jc udeležilo tudi več domačinov. Posestnika sin Janez Fajdiga iz Zaklanca je baje obstrelil enega zajca, katerega je šel iskat. Med tem pa prileti drugi zajec, na katerega je s svojega stojišča streljal J. Potrebuješ, posestnik iz Lesnega brda, a po nesreči zadel Fajdigovo desno nogo. Fajdigo so oddali v deželno bolnico. — Smrtna kosa. Umrl je v Trstu v dobi 58 let clvorni svetnik in predsednik trgovskega sodišča g. Ivan Marco-lini. Pokojnika prepeljejo v Koper. — Preminul jc tudi istega dne g. Evgen Sutter, ravnatelj tržaškega depozitne-ga urada. —• Shod sodalilatis za ribniško de- kanljo bode dne 29. t. m., v sredo, točno ob deseti uri dopoldne v Dobrepoljali. — Nemške kandidature na Hrvaškem. Nemci postavijo v Slavoniji tri svoje kandidate: v Rumi (ki jo je že zdaj zastopal Nemec), Vinkovcih in Osjeku. Njih glasilo »Deutsclies Volks-blatt« je jako bojevito in poživijo vse Nemce na Hrvaškem, da se organizirajo v posebni nemški politični stranki. — Iz št. Lovrenca ob Temenici. Mlekarska zadruga, že tolikrat v grob položena od liberalnih nasprotnikov, izvrstno uspeva. Ravnokar bo dovršena prostorna nova ledenica, ki bo vsem modernim zahtevani ustrezala. — V torek, 14. novembra, smo imeli v št. Lovrencu prem o vanje goveje živine. Ljudje so bili zelo zadovoljni s predavanji, pa tudi z obilnimi premijami. Par liberalnih kolovodij je bolj od daleč stalo in nič kaj jim niso ugajale ostre besede dr. Lampeta, da se bo pomagalo kmetu, onim pa, ki vodno lažejo, kako zapravlja deželni odbor, je treba dokazati, da je za gotove ljudi v deželnem dvorcu doma tudi — zelo velika varčnost. Seveda ni nič kaj prijetno liberalcem, ko so poslušali zadnjič na eni strani Šlajpahove hiše Rib-nikarjeve farbarije, na drugi strani poslopja pa so morali tc dni opazovati z žalostjo, kako deli toli zaničevani dr. Lampe številno podpore —• pametnim in treznim gospodarjem. Morda bodo le spoznali, da jo S. L. S. ki edina besedo drži, ki nekaj pomeni in tudi z veseljem pomaga revnemu kmetu. -- Preska, 20. novembra. Nasprotniki S. L. S. so povsod enaki. Lažejo, farbajo, da je lc kaj! Tudi pri nas delajo tako. Najprej so pravili, da bode morala občina plačati društveni dom. Izračunali so, koliko nese dom. To ni držalo! Ljudje božji, ali so domovi za lo, da bi kaj donašali? Ali niso domovi za to, da sc ljudje izobražujejo. Druga | farbarija je, cla bo župnik sezidal novo cerkev. To jc pa šc bolj smešno! Cerkev jo žunnik popravil in u edil tako, da je cerkev lepa in ni treba nove. Pa kaj liberalcem dom, kaj cerkev? Ti imajo svojo cerkev tam blizu gozda, tarn so zbirajo in svoje pobožnosti opravljajo. Župana so si tudi žo izbrali; ali Zlate, ali Jesih ali pa Matjač. Teh se namreč vse boji. Slovenec — glavni urednik mednarodnega lis'a. Glavnim urednikom perijodičnega lista mednarodnega Statističnega zavoda za trgovino in narodno gospodarstvo v Rimu je imenovan Slovenec Vekoslav Furlan. — Za pogorelce v Travniku. Posla-ncc Jaklič je vložil v državnem zboru nujni predlog, cla so da pogorolcem izdatna državna podpora. — Samoumor poročnika. Pred kakimi 14 dnevi jc iz Dubrovnika izginil domobranski poročnik Manlia Sche-bath.. Širile so se različne govorice, da jc pobegnil v Italijo in dr. Dne 17. t. m. pa so bili vojaki na vajah zunaj mesta ter so na nekem mestu ob morju začutili silen smrad, ki je prihajal iz skalne votlino, šli so pogledat in našli poročnik a Schebatha s prestreljeno glavo. Nesrečnež je gotovo hotel izbrisati vsako sled za sabo ter je upal, cla ga bodo morski valovi potegnili za sabo v globino. Vzrok samoumora ni znan. — Scotus Viator in volitvra na Hrvaškem. Znani angleški časnikar Scotus Viator (R. W. Seton Wat,son), ki je bil ob zadnjih volitvah na Ogrskem gotovim mažarskim činiteljem tako neljuba priča, je pisal uredniku nekega sarajevskega lista, da bi bilo dobro za bodoče volitve na Hrvaškem organizirati neke vrste evropsko kontrolo s tem, da se pozovejo v deželo nemški, francoski in angleški časnikarji. Tudi on da je pripravljen sodelovati. — Dober plen zagrebške policije. Minolo soboto se je prišel v neko zagrebško brivnico brit možki, ki je pri odhodu pustil v brivnici mal zavoj s prošnjo, da. ga shranijo do večera, ko priclo zopet ponj. Brivski vajenec pa, ki se mu jc zavoj zdel pretežak, ni imel miru, dokler ga ni malo odprl. In tu se je pokazal ostro nabit revolver in več vetrihov. Obveščena je bila policija, ki je na stražo postavila detektive. Šc-le ob pol 9. zvečer je prišel tujec in hotel zavoj, a bil takoj aretiran. Izjavil je, da se piše Julij Langer ter da je mizarski pomočnik. Policiji se je najbrž na lepem posrečil dober lov. — Cerkveni rop v Dalmaciji. Minoli teden je bilo v cerkvi v Trpnju (Dalmacija) oropanih dragocenosti za nad 10.000 kron vrednosti. Zločinci so oropali Marijin kip in tabernakolj. Orožniki in vse ljudstvo so zasledovali zlikovco in jih tudi prijeli; bila sta dva Hercegovinca. — S smodnikom se ni igrati. France Gregorc, 14 let stari posestnikov sin v Št. Jakobu ob Savi, jc imel nalog ob navzočnosti starišev paziti na domače štiri otroke. Bili so vsi v sobi; starejši France Gregorc se je -a igral s smodnikom, katerega je, kakor on trdi, v Kranju kupil za 30 vin. Natresel ga je po tleh in potem zažgal, pri tem se pa sam onekel po levi roki, njegova pet let stara sestrica Francka pa jo zadobila na obrazu tako nevarne opeklino, da so jo morali oddati v deželno bolnico. — Bajonet mu je vzel. V nedeljo, dne 19. t. m. pilo je več fantov v Nov-ljanovi gostilni v Medvodah. Pri drugi mizi je sam sedel neki vojak domačega pešpolka. Med tem, ko je šel vojak v kuhinjo, ie pustil svoj bajonet z jermenom na stolu visečega. Neki navzoči fant pripomni svojemu tovarišu Ber-gantu: »Vzemi mu no bajonet, kaj se bode z njim tako postavljal.« In res so fantje zapustili gostilno. Bergant, pa jc vzel vojakovo orožje, ca nesel domu in skril v senu. Orožniki so ba onet. pri Bergantu dobili in ga oddali pristojni vojaški oblasti. — Skrajno trpinčenje živali. Preteklo nedeljo okolu 10. ure zvečer so so pridrvili štirje domači fantje v odprti hlev Ivane Pečnik, posostnice v Dravljah, tam odvezali konja, izpod Babnikove šupe pa koleselj ter vpregli konja. Nato so se podili z vprego po Št. Vidu, Posavju in ocl tu v Ljubljano. Ne dosti temu, da so ubogo žival podili v najhujšem dirjanju, so jo šo jahali in to ob deževnem vremenu. Kaj da so fantje vse nočeli, sledi iz tega, da so pri koleseljnu precej polomili. Posestnica Pečnik je našla zjutraj konja, katerega ceni na 360 kron, vsega premočenega, z blatom oškropljenega in po vsem životu se tresočega. Konj tudi »šanta« na zadnii desni nogi in nc bo dalje časa za rabo. Pa tudi na konjski opravi so ji naredili škodo. Fantom so žc na sledu in gotovo ne odidejo zasluženi kazni. — Tatvina. Dne 18. novembra po. noči so tatovi trgovcu Francetu Bra- tanič na Jesenicah na Dolenjskem vzeli nekaj blaga. Pri sosedu Kosu so si izposodili žrti in drog od gepeljna in so vlomili skozi železnato okno. Ukradeno blago so vrgli za plot ob cesti — iskali so najbrže samo denarja. Predrzni in srčni pa morajo biti dotični uzmoviči, ker nad omenjeno trgovino stanujejo trije orožniki. — Izgubila se je v Trstu 16. novembra 10 let stara deklica precej veliko postave, drobnega obraza, rumenih las, uhane v ušesih, verižico okrog vratu, boli obleki, gologlava, v rokah dve knjigi in spisnico pocl imenom Frančiška Frčul. Kdor kaj vc o njej, naj sporoči na Mar. Korbar v Mengšu. — Ameriške novice. V Depue, III., jc Slovenec Alojzij Špoljar streljal na svojo ljubimko Slovenko Marijo Dr-nač. Oddal je na njo pet strelov. Špoljar se nahaja zdaj v zaporu, Drnače-va pa v bolnišnici. — Slovenec Ivan Debevec. iz Lorain, Ohio, je na lovu ponesrečil in sc nahaja zdaj v bolnišnici. Poškodba ni smrtnoncvarna. — Nedavno je Slovenec Ivan Kalčič, doma iz Gotne vasi pri Novem mesiu na Dolenjskem, v prepiru ranil z nožem svojo ženo ter nato še sebi prerezal vrat. Oba sc nahajata v bolnišnici. — Umrl je v East Helena Mont Ivan Lušin iz ribniške fare na Dolenjskem. — V Chi-cagi, 111., je umrl dne 13. oktobra gosp. Josip S t upa r, ki jo bil član tvrdke Stu-par Aero Works v Chicagi, ki izdelujo Bleriolovc, Curtissove in druge aero-plane. — Dne 3. novembra t. 1. je umrl g. Ivanu Gabrenji, tajniku društva sv Barbare št. 32 v Braddocku, Pa., petletni sinček Ivanček. —- V Sidnev. Nova Scotia, sta se poročila g. Nikolaj Pit-monič in gdč. Terezija Kambič, oba iz črnomeljskega okraja. — »Društvo vrtnarjev in prijateljev vr!ov« sc jo ustanovilo v Kranju. Društvo ima namen, pospeševati vrtnarstvo v splošnem, kakor tudi v korist članov. Boljši razvoj vrtnarstva bi bil v korist vsemu prebivalstvu v deželi. Kolikor večje bode zanimanje za vrtnarstvo, tem boljše bode splošno gmotno stanje v deželi, in kolikor več bode prijateljev vrtov, toliko lepša bode na. rava, boljši ljudje in prijetnejše živ. 1 j en je. — Olroci zažgali kozolec. Dno. 15. t. m., okoli 1. ure popoldne jc pričel s slamo kriti kozolec posestnika Janeza Grada iz Zgor. Kašlja goreti. V kozolcu se jc sušila prosena slama. Na lice mesta došla požarna bramba je hitro udušila požar. Škoda znaša 180 K, temu nasproti je bil pa Grad zavarovan za 140 K. Ogenj je nastal na ta način, da so se trije otroci pod kozolcem igrali z vžigalicami, katere jim je dal neki osem let. stari deček. — Pazite na otroke. Petletni deček sin mizarskega pomočnika na Bregu je igraje tolkel steklene črepine, nakar mu je odletelo nekaj stekla v desno oko in mu ga nevarno pokvarilo. —* Anton Bokavšek, bajtarja sin na Brezovici, je doma s peči padel in si zlomil levo nogo. —- France Praprotnik, sin kovaškega pomočnika v Kropi, je stal pred kovačnico črevljarske zadruge. Pri tem mu je pa odletela železna smet v desno oko, zadobil je težko poškodbo ter so ga morali oddati v bolnišnico. — Rabljene tamburice se iščejo. Slavna društva se naprošajo, ako imajo že rabljene tamburice, katere bi radi prodali, da to naznanijo s ceno upravništvu »Mladosti« v Ljubljani. — Našel se je ob cesti blizu Sežane fotografski »aparat »Kodak«. Kdor ga pogreša, naj sc obrne na naslov: Po-renta, kaplan v Hrenovicah, Postojna. — Veliko masla bodo najbrže letos rabili na Grškem, kjer jo lanska huda zima občutno škodila živinoreji. Ponudbe se boclo zahtevale za osoljeno maslo v sodih ali v škatljah po 125 do 250 gramov. Sloje A novice. š Dr. Kukovec je umaknil tožbe. Iz Colj a se poroča: Kakor je znano, jc dr. Kukovec glede svoje afere vložil tožbo proti Augustu do Toma, čevljarjema Potniku in Kodeli, ki so ga naznanili policiji in jc bil potem dr. Kukovec tožen zaradi prestopka nravnosti. V torek dne 21. t. m. bi se imela proti tem pričam vršiti obravnava. Presenečeni pa so bili obtoženci, ko so vsi trije prišli s svojimi zastopniki k obravnavi: sodnik dr. \Vatzulik je namreč pred obravnavo naznanil, da je dr. Kukovec umaknil tožbo proti vsem trem obtožencem. Dr. Kukovec bo torej moral nositi vse stroške. Dr. Kukovec je umaknil tudi tožbo proti »Slovencu«. š Občinske volitve v Celjski okolici se vrše kakor smo poročali, dne 27. in 28. t. m. Dne 27. od 8. ure dopoldne do 3. ure popoldne voli III. razred. 28. voli od 8. do 11. uro donolduo II. razred in od 3. do 4. popoldne I. razred. — Po okolici trosijo celjski Nemci in liem-Skutarji laži, da volitev v tretjem razredu ni bila razveljavljena, da se volitve vrše samo v I. in II. razredu. Nem-Skutarji so lani v III. razredu prav grdo pogoreli. Slovenci so zmagali z ogromno večino glasov. Zato skušajo letos z vsemi nepoštenimi sredstvi vsaj nekoliko zvišati svoje glasove v tretjem razredu, kajti resno so na tretji razred vreči tako ne mislijo! Pozivamo slovenske okoliške volilce, da naj tem nem-škutarskim lažem ne verjamejo. Volitve se vrše v vseh treh razredih. Slovenski volilci! Pridite vsi do zadnjega na volišče, cla bo naša zmaga sijajna! Vsak mora tukaj storiti svojo dolžnost. Stojte trdno, kakor skala. š Drobne novice. Tatvina. Iz Celja nam poročajo: Dne 21. t. m. je neznan uzmovič odpeljal nekemu hlapcu v Gaberju pri Celju voz s konji. Hlapec je bil nekoliko vinjen; spravil je konje v hlev, voz pa je pustil zunaj na prostem pred gostilno. Nato je v hievu zaspal. Ponoči ie neznan tat odpeljal konje in voz. Za uzmovičem kljub skrbnemu poizvedovanju ni sledu. Sumi se, da so tatvino najbrže izvršili cigani, ki se klatijo po celjski okolici. — Požar. Iz Rogatca nam pišejo: Dne 13. t. m. je izbruhnil ogenj pri posestniku Jakobu Plavčaku v rogaški okolici, ki je uničil hišo in gospodarska poslopja z vsemi spravljenimi pridelki vred. Ko je šel gospodar k nekaj metrov oddaljenemu studencu po vodo, je njegova petletna hčerka našla vžigalice ter šla v hlev in tam zažgala slamo. Plav-čak ima 3000 K škode, ki je le deloma pokrita z zavarovalnino. — Mučna smrt otroka. Eninpolletni sinček železničarja Bukovšeka v Studencih pri Mariboru je bil pri prijemanju sklede z mlekom tako neroden, da si je vroče mleko razlil po obrazu, katero se mu je razteklo tudi po vratu. Zadobil je tako hude opekline, da je par dni na to v groznih mukali umrl. š Šoštanj. V nedeljo 26. t. m. ob 3. uri popoldne se ponovi pri Rajšterju igra »Brat Martin« v prid revnim šolarjem. š Umrl je v Studenicih pri Mariboru mesarski mojster Adolf Kadruka. Koroške novice. k Pogreb g. kaplana Vastelna. Št. yid na Glini. V sredo ob pol 4. uri popoldne je bil tu pokopan prevaljski kaplan g. Franjo Vastelj, ki je kot žrtev poklica umrl na legarju, ob velikanski udeležbi duhovščine in vernega ljudstva. Nad 40 duhovnih sobratov je prihitelo od raznih strani snremit ljubljenega gospoda k večnemu počitku. Iz Prevalj. Dobrlevasi in Celovca so prišli znanci, prijatelji in sorodniki v daljni Št. Vid ter tako pokazali veliko ljubezen in spoštovanje do ranjkega g. kaplana. — Gospod kaplan Va-stel je bil rojen v Dobrlivasi, študiral gimnazijo vedno z odličnim uspehom ter je bil sedaj šele eno leto v duhov-ski službi in sicer v Prevaljah, kjer je vneto in požrtvovalno deloval v verskem in narodnem oziru. Ljudstvo ga je splošno ljubilo in z njim izgubilo vrlega duhovnika in pridnega narodnega delavca. Na grobu se je v imenu duhovnih sobratov in verne množice poslovil od njega s krasnim govorom njegov župnik iz Prevalj vlč. g. Riepl, slovenski pevci so mu pa zapeli par slovenskih pesmi v slovo. k Saški kralj je sedaj-zopet na lovu v okolici Trbiža. Ljubljanske novice. lj Šentjakobsko prosvetno društvo naznanja svojim članom, da jc od danes naprej čitalnica odprta v delavnikih vsak večer, v nedeljah in praznikih ves dan, kjer so na razpolago razni časopisi in knjige. Prvo otvoritveno predavanje bo prihodnji ponedeljek ob pol 8. uri zvečer. Prvo pevsko skušnjo ima možki zbor v četrtek ob pol 8. uri, ženski zbor v nedeljo ob 10. uri dopoldne. Vsi pevci in pevke dobrodošli! lj »Jutro« je izdalo svojega dopisnika. O dopisniku, ki neslano napada policijo, pravi danes »Jutro«: »Ne iščite dopisnika v stražniku!« Res je, dopisnik »Jutrov« ni iz srede navadnih stražnikov, ampak to je drug tič, oziroma dva druga tiča. Mi oba poznamo, nismo pa mislili, da se bo »Jutro« samo tako zapisalo. Sicer pa se naj »Jutro« in tisti, ki stoje za njim, kar iz glave izbijejo, da bi tudi pod eventualnim naprednim županom količkaj ko-mandirali policijo. Prejšnji časi se nc povrnejo nikdar več. Naj se nihče ne moti: Naši možje v občinskem svetu so možje železnih konsekvenc. Strogo bomo čuvali nad popolno nepristra- TAJNA POGODBA MED ŠPANCI IN FRANCOZI O MAROKU. Obvestilo vsebine pogodbe o Maroku med Španci in Francozi ni zadovoljilo prebivalstva nobene prizadete države. Francoski politični krogi so ogorčeni, ker se jc španski določila kot vplivna sfera cel severni Maroko, Španci pa zabavljajo, ker so dobili tako malo zemlje. V tajni pogodbi je osobito zanimiv sledeči stavek: V slučaju, če bi prenehalo sedanje politično stanje Maroka in bi več ne obstajala še-rifska vlada in v slučaju, če bi šerifska nostjo policije. Tisti, ki jim je kaj, da ostane policija mestna, se bodo z nami strinjali, sicer dobimo državno policijo, za katero v Gradcu s stališča mestnih financ že v občinskem svetu prosijo. »Jutrov« dopisnik pa doživi kmalu to, kar zasluži. »Jutro« je pokazalo s prstom nanj. lj Kavalirja. Začetkom meseca sta se bila v mestu pojavila 1888 v Zagrebu rojeni pisar Mladen Holjavec in dozdevni jurist Milan Matizovič, rodom iz Ribnika pri Gospiču. Nastopala sta prav kavalirsko in se predstavljala za doktorja. To bi pa še šlo, če bi ne bila gospoda doktorja začela pri boljših strankah nesramno beračiti. Obadva je policija aretovala in izročila sodišču. Ko sta bila po prestani kazni izpuščena, sta takoj zopet začela slepomišiti po mestu. Ker so jima pa postala tla prevroča, sta iz mesta neznano kam pobegnila. — Poizvedeli smo, da sta ta dva »gospoda« poizvedovala o osebnih in rodbinskih razmerah posameznih oseb in oborožena s takimi podatki šla po Ljubljani »pumpat«. Izvabila sta tako pri raznih Ljubljančanih in Ljubljančankah več sto kron. Pri sebi sta imela več glasovnic, glasečih se na ime Adolf Ribnikar. lj Nove orgije v stolnici bodo gotove do konca decembra t. 1., oziroma v najneugodnejšem slučaju do srede januarja. lj Kdo je samomorilec. Blizu Vitrinj na Koroškem so našli dne 16. t. m. skelet 22 do 35 let starega samomorilca, ki je bil 170 do 180 cm dolg. V zgornjih če-1 ustih mu manjka en zob, v spodnjih trije. Na obleki so označbe, da je kupljena. pri ljubljanskih tvrdkali. Po obleki soditi je bil mož iz boljših krogov. Kdor bi vedel kaj o tem povedati, naj javi tukajšnji policiji. O podrobnostih se nam še poroča: Poleg skeleta je ležal nabasan samokres, železna črno lakirana palica, »Zeppelin«-nož z eno veliko in eno malo zalomljeno klino, rumen čevelj, žepno zrcalo in dva majhna ključka. Obleka je bila sledeča: temen črno križast kamgarnast suknjič in tak telovnik, fine sivo in črno kri-žaste hlače z žepom za samokres, moderne črne čevlje na zadrgo s krpicami in bel lisast slamnik s 4 cm širokim trakom. Na suknjiču je bila. pritrjena tvrdka: »Ivan Mohorič, Ljubljana«, iz česar je sklepati, da je ponesrečenec moral bivati v Ljubljani. lj Našel se je na Šmarni gori mlad pes dakel. Lastnik naj se ocl a si v Medvodah št. 17. lj Nepošten najditelj. Trgovski vajenec Stanko Kveder je izgubil pri skladiščih južnega kolodvora znesek 260 K. Ta denar je našel Albin Glavan. hlapec v Ljubljani. Mesto, da bi ga bil oddal pristojni oblasti, se je denarja polastil in velik del te vsote zapil, kar obdolženec sam priznava. Prisodilo se mu je za kazen 4 mesece ječe. lj Neumesten izgovor. Jernej Flor iz Grajske vasi, trgovski pomočnik v Ljubljani, je bil zaposlen pri trgovcu Juriju Verovšeku. Temu je izmaknil za 168 K 19 vin. vrednega blaga. Obdolženec pravi, da je to zaradi tega itoril, ker mu ni hotni gospodar plačati za čas orožnih vaj mezde, Sedel bode zato Ž meseca v težki ječi. vlada bila preslaba vzdržavati mir in red, ali če bi se iz kakega druzega razloga ne mogel vzdržati status quo, sme Španska v omejenem ozemlju svobodno pričeti akcijo. Naš zemljevid kaže, kako je prodirala Francoska v severno zahodni Afriki do sedanje dejanske, četudi ne šc oficielne osvojitve Maroka. Slabost Španske in njena za-nikrnost v kolonijalnih vprašanjih sta povzročili, da ji je odjedla Francoska kos lepe zemlje, ki leži Španski pred nosom in jo je le nezadostno odškodo-vala. lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes se igra burka »N e b o s a n a z e m 1 j i«. lj Instrukcijo ljudskošolskega učenca bi rad dobil učiteljiščnik. Več pove naše uredništvo. INPU3TMJCI SE BOJE POSTAVE O KARTELIH, Dunajska selcciia »Zveze avstrijskih industrijcev« je imela dne 22. t. m. shod, na katerem so med drugim zahtevali, da naj se preskrbi zadostna vsota za pomnožitev železniških voz. Predsednik Vetter je tožil, češ, da je podoclsek draginjskega odseka za kartelno vprašanje očital več indu-strijcem oderuštvo. Vetter je protestiral, češ, da tudi sklepi vzamejo indu-strijcem pogum. Sekčni načelnik dr. Seidler jc naglašal v daljšem govoru, da se morata industrija in poljedelstvo medsebojno podpirati in da med industrijo in poljedelstvom ne obstoja bistveno nasprotstvo. Telefonske in lirzojavna poročile. ZADEVA LJUBLJANSKEGA OBČINSKEGA SVETA. Dunaj, 23. novembra. Iz informiranih parlamentarnih krogov je izvedel nas dunajski korespondent. sledeče: Pritožba zoper volitve v ljubljanski občinski svet je imela edinole namen ugotoviti pravno stanje. Ta namen se je 7. odločbo upravnega sodišča popolnoma dosegel. Ugotovilo se je namreč, dn volilni zakon, kakršen je zdaj, ne daje še zadostnega varstva glede na volivno svobodo In ne preprečuje zadostno takih flagrantnih prekršitev prava, kakor jih je pri zadnjih občinskih volitvah zakrivila liberalna stranka v Ljubljani. Zato se bo že v januarskem zasedanju kranjskega deželnega zbora stavil predlog, da se zakon primerno izpremeni in v tem oziru izpopolni. Kar se pa tiče izida volitev samega, je za S. L. S. kar le mogoče ugoden, ker ima liberalna stranka en. sam glas večine in se glasom določil občinskega reda ne more niti ganiti, ako opozicija hoče. ker se pa čuje, da šo Je liberalna stranka odločila, da z enim samim svojim glasom večine uvede brezobzirno večinsko nadvlado, gre ljubljanski občinski svet. zopetni periodi največjih kriz nasproti. DR, RAVNIHAR GLASOVAL PROTI UVOZU ARGENTINSKEGA MESA. Dunaj, 23. novembra. Poslanec mesta Ljubljane, dr. Ravnihar, je, kakor se ie konstatiralo, v zvezi z Mladoče-hi glasoval včeraj zoper predlog Ren-nerja, da se noj uvaja v Avstrijo argentinsko meso. ZBORNICA. Socialno zavarovanje. Bunaj, 23. novembra. Poslanska zbornica je danes končala 1. branje predloge o socialnem z a v a r o v a-n j u. Debata jc bila jako kratka. Pro je govoril soc. demokrat Wittold, con-tra poslanec Bialy. Minister za notranje zadeve baron lici no Id je izjavil, da je vladi resno na tem, da se socialno zavarovanje v najkrajšem Času sklone. Nato se je začela razprava o prepovedi nočnega dela žena in otrok v rudnikih. Poslanec dr. Benkovič je stavil predlog, da se ta zakonski načrt odkaže posebnemu odseku, ki naj se v to svrho izvoli. NOVI ŠIBENIŠKI ŠKOF. Dunaj, 23. novembra. Cesar je imenoval za škofa v Šibeniku župnika in dekana v sv. Petru na Braču, častnega kanonika Luko Pappafava. SENZAČNO ZASTRUPLJENJE. Brno, 23. novembra. Tu je neka dama na cesti izročila šolarjema Adol-fu in Francu Linauer nek zavoj in jima naročila, naj ga neseta v stanovanje učitelja Zawialeka. Fanta sta to storila in je zavoj sprejela učiteljeva kuharica Marija Benirschke. Kuharica je zavoj odprla. V njem se je nahajalo različno pecivo, opremljeno s »snegom«. Kuharica je dala pecivo učiteljevima otrokoma Otonu in Fricu. Toda otrokoma je postalo slabo, ko sta zavžila in so ju morali prenesti v bolnišnico, koder sta kmalu izdihnila. Do-gnalo se je, da je bil »sneg« pri pecivu potresen s strupenim prahom. Policija je zaprla kuharico Marijo Benirschke. Kmalu je tudi zasledilo žensko, ki je šolarjema oni zavoj izročila — ženska je sestra kuharice, Franca Benirschke. Seve so jo tudi takoj zaprli. Afera vzbuja umevno veliko senzacijo. DVA BANČNA RAVNATELJA ARETIRANA. Lvov, 23. novembra. Jan Deskur in Sigmund Poznanski, ravnatelja par-celijske banke v likvidaciji, sta aretirana. Banko je ustanovil Stapinski; ko je zašla v finančne težave, ji je nakazal Bilinski v asanacijske namene dva milijona K. REVOLUCIJA NA KITAJSKEM, London, 23. novembra. Vstaši so Hankau po 48 urnem boju zopet zavzeli. Cesarske vojne ladje so podpirale vstaše. Najvažnejša odločba bo v par dneh pri Nankingu, kamor koraka 15 tisoč vstašev. PARNIK OBTIČAL. New York, 23. novembra. Parnik Hamburg-Amerika družbe »Princ Joa-chim«, na katerem se je nahajalo mecl drugimi več milijonarjev, je zadel na skalo in se potaplja. Posrečilo se je vse I potnike in moštvo rešiti. ROPARSKEMU MORILCU KAISERJU DOKAZAN TUDI UMOR PRI DOBLU. Arniels, 23. novembra. Roparskemu morilcu Kaiserju so dokazali, da jc tudi morilec dimnikarja Jožefa Happicha, ki jc bil umorjen na cesti pri Doblu. Pri hišni preiskavi so našli v Kaiserjevem stanovanju uro in denarnico Happicho-vo. Kaiser je takrat hotel umoriti nekega živinskega trgovca, pa je prej nalete! na Happicha. STAVKA TRGOVSKIH SOTRUDNI-KOV V PRAGI. Praga, 22. novembra. Namestili« štvo je z nekim odlokom odredilo, da morajo biti vse trgovine z živili do 9. ure zvečer odprte. Socialnodemokraške in narodnosocialne organizacije trgovskih sotrudnikov so vsled tega sklenile, da uprizore stavko, ako se omenjeni odlok ne. razveljavi v prihodnjih dneh. Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih „Slovenske Straže". Mm sivarl — Iredentistična demonstracija v Zadru. Zadrski iredentisti so takoj, ko jc izbruhnila laško - turška vojska, zahtevali, da se mora izpremeniti ulica Calle di Turchi v Trinoliško ulico. Ker se pa na njih zahtevo niso ozirali, so iredentisti na lastno pest sneli vse napise Turške ulice in nabili napise Tri-poliška ulica! Državna policija je nove napise takoi odstranila. Češka občina zoper draginjo. Občinski odbor v Velikem Mezirečju jc kupil in že v svoje kleti spravil 500 a krompirja iz okolice, ki se bode, kadar se ne bode več krompir vozil na tedenski semenj, prodajal manj premožnim prebivalcem mesta, in sicer pod kup; no ceno. Istotako bode s premogom, ki ga je mestni odbor v ta namen po ceni in v dobri kakovosti nekoliko vagonov kupil. Za upravne stroške je mestna hranilnica darovala 500 K. Hakata denunclra. Iz Poznanja se poroča: »Deutsche Tageszeitung« sc zelo repenči na poljsko narodno gibanje v Lipskem ter trdi, da je tam že blizu 12.000 Poljakov. Med drugimi društvi se bode po poročilu tega lista v kratkem ustanovilo tudi poljsko dijaško društvo »Uaitas««, List društvo ge sedaj denuncira ter izraža upanje, da bode vseučiliška oblast malo bolj gledala^temu društvu na prste. Nova vrsta srednjih šol na Ruskem. Šolski odsek pri ruskem trgovinskem ministrstvu je izdelal zakonski načrt o novi vrsti srednjih šol, ki se bode v kratkem predložil ruski dumi Te šole bodo imele osem razredov; v šestih razredih se bode učencem podajala splošna srednješolska izobrazba, zadnja dva razreda bodeta učencem nudila tako strokovno izobrazbo, da bodo iz le-teh novih srednjih šol izhajali strokovno izobraženi trgovci, zemljemerci, inženirji itd. s splošno in strokovno srednješolsko izobrazbo. Po mnenju ministrstva bode vzdržavanje teh šol ceneje, nego vzdržavanje posebnih strokovnih šol. Lakota na Ruskem. Navzlic ruskim uradnim poročilom, da je letošnja letina na Ruskem precej dobra, prihajajo sedaj že iz 18 gubernij poročila, da tam vlada beda in celo že lakota. Najbolj žalostne vesti prihajajo iz orenburgske gubernije. V mestu Orenburgu je 0000 ljudi brez clela in jela, ki so prišli iz dežele v mesto iskat zaslužka. V vaseh so vsled stradanja vznikle razne epidemije, dosedaj sc je naštelo 500 bolnikov. V nekaterih krajih so šole zatvorjene, ker prebivalci nočejo v šolo poslati lačnih otrok. Samo v dveh okrajih, čeljabinskem in orenburgskem, strada 185.000 ljudi. Kmetje, ki nimajo tudi krme za živino, prodajajo živino pod ceno. Konj se prodaja za 8 do 10 rubljev, par ovac za 1 rubelj in 80 kopejk, kura za 5 do 10 kopejk. »Ruskemu Slovu« sc iz Čelja-binska poroča, da tam bogatejši ljudje že zdaj pečejo kruh samo iz otrob in revni ljudje mešajo h krompirju in kruhu brezovo skorjo in belo ilovnico. Bolfiarski državni proračun se bode za leto 1912 znatno povečal. Samo trgovinsko ministrstvo zahteva 2 milijona 500.000 levov (frankov) več, ker namerava to svoto porabiti za pogozdovanje gora in izsuševanje močvirij. Proračun sc bode tudi povečal radi ustanovljenja dveh novih ministrstev. Izkušnja z elesti bolgarskega prestolonaslednika. Letoš bode bolgarski prestolonaslednik Boris dovršil gimnazijske študije. Učiteljsko osobje. ki je prestolonaslednika podučevalo in ki mu je načeloval Stanjmirov, namerava prestolonaslednika oprostiti zrelostne izkušnje, ker jc učenec vse dosedanje izpite izvršil z odliko. Stanimirov bode to mnenje predložil kralju Ferdinandu, ki bode odločil, ali naj prestolonaslednik zrelostni izpit napravi ali ne. Pridobitev teže se pri uporabi Scottove emulzije r,™ kmalu doseže, učinek, ki si ga IfMav prav poseLno želimo v času okre-,:WM . . vanja pri hujšanju ali :-: Pristna samo — s to znamko V®___ 1 ij ^ zpz^ človeka slabe. Bkim znakom Sra°vnanj!?.a Odrasli vsake starosti store torej dobro, da v takih časih osvežijo ln ojačijo telo z uporabo lahko prebavne, ======== dobro dišeč^ ----- -----: — Scottove emulzije V dosego zboljšanja splošne delazmožnosti. Pri nakupu naj so zahteva Scott-ovo emulzijo. Znamka ftBoott", ki jo BO mul .IS let vpeljana, jamči za dobroto in Učinek. — Cena izvirni stokleuioi K 2'30. — Dobi su v vseli lekarnah. 11 2003 Somišljeniki! Podpirajte — Ljudski sklad! Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6. leteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm D Cas opaši zovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 211 9. zveč, 727-8 141 sr. szah. oblačno J 7. zjutr. | 2. pop. 28-9 28 6 9-1 15-7 brezvetr. • megleno oblačno •5 fi £ > 3 S g'6 T3 oo Srednja včerajšnja temp. 14.91 norm. 2-1» rr m so*o^rsjb:. Cene veljajo za ^0 kg. Budimpešta, 23. novembra. Pšenica za april 1912.....n-87 Rž za april 1912............k>36 Oves za april 1912......9-83 Koruza za maj 1912......g 51 Efektiv trdno. Zahvala. O prebritki izgubi moje nepozabne soproge se tem potom srčno zahvaljujem vsem, kateri so na katerikoli način tolažili ranjko v njeni težki bolezni. Enako se zahvaljujem vsem ude-ležnikom sprevoda, kateri so spremili njo k večnemu počitku, zlasti prečastiti duhovščini, sl. uradni-štvu in meščanstvu črnomaljskemu in izrekam: Bog plati. V Črnomlju, 20. novembra 1811. 13492 Doitar Jožef. JVOekarska zveza v £jubliani sprejme • e • • • • • • SPtaea po dogovoru. - J\[astop službe čimpreje. - ponudbe je nasloviti na zvezo samo. - priložiti je spričevala o pcedizobrazbi in tudi o dosedanjem ::: službovanju. 3480 ::: Le od krščanskih tkalnic dobivam dobro in solidno blago, krasne ženiljaste higl-jenlčne nastenske preproge 100 200 cm velike samo za K 5-— z jeleni, srnami, fazani, papigami itd. — velike posteljne prepro-ge, perzijski in smirnski ženiljasti vzorci, Ž velikost 140/200 cm K (5-50, 150/350 cm K 8-20, 200/300 cm K 14- , lepe preproge za pred posteljo K t-30, 1-70, 2-20. — Posteljne garniture Iv 9-50, 11-50, 13-50, elegantni vzorci. — SPECIALITETA: Ženiljaste šerpe za dame, vseh barv, popolnoma gladke, moderne. K 5, 0, 7-50, 9, 11. Zahtevajte vzorce damasta, platnine, Sifona, iu-leta. Pošilja po povzetju s 3% popusta FRANT. V. FIEDLER, HllnskO SL 248, fafey. or oamsta m se odda takoj v sent Jurju pri Grosupljem. — Dohodki znašajo 700 kron in prosto stanovanje. Nastop s 1. januarjem 1912. 3498 «7zvanredno doBer nadup 2000 /som. moderniR dolgifi raglanov z iz Bitim modernim Barvastim ovratnikom in reverjem, Rateri stane 30 do i0 Rron za reklamno ceno Brez RonRurenee od 10 Rron naprej do najfinejše izvršitve Jlnglašfio sRladišco o6lcR, (B. dšernafovic JOjuBljana, oMestni trg J 3500 <£?<9<9(9<9<*&&<9><9 &odemo povedali o tem strastnem agitatorju še marsikatero, kajti materiala imamo dovolj. Omenimo naj le one kronice, ki se za recepte v lekarni pobirajo. Mislimo, da se razumemo. Nekoliko manj zagovarjajo penzi-oniranega učit. Guština, toliko bolj pa »uglednega meščana« sodnega pisarja Flajšmana. Ta mož naj ne hodi preveč na solnce. Perejo ga, ali bolje rečeno pere se, toda oprali ga ne bodo, pa če čez našega somišljenika Vouka še toliko zabavljajo. Vouk je vam metliškim liberalnim ponočnjakom za zgled v uradu in izven urada. On je vzor-mož in pri sodišču drugačen delavec kakor Flajšman, ki še sam svoje pisave ne more brati. Liberalci naj nikar drugim denuncijantstvo ne podtikajo. Kedo \drugi opravlja po Metliki bolj Vouka, kakor Flajšman? Kedo je več zunaj med uradnimi urami kakor Flajšman? Sedaj teče v Prvo dolenjsko posojilnico. sedaj na svojo pristavo in tako se lega moža vidi na ulici, kadar kdo hoče. Za tega moža naj se okrožno sodišče v Novem mestu nekoliko pobriga, pa ne za Vouka. Napadajo pa ti ljudje vse, in tako so se spravili celo na g. deželnega glavarja in na žunana Jutraža. Toda prepričani naj bodo ti kriča-ci, da njih obrekovanje ne doseže časti glavarjeve in ne županove. Pri tej priliki naj povemo našim bravcem v pojasnilo toliko, da je ravno župan Jutraž preskrbel dr. Vajbelju mesto okrožnega zdravnika v Metliki, kajti 011 kot načelnik zdravstvenega odbora je Vajbelja deželnemu odboru priporočal in sledn ji ga je imenoval na Jutražev predlog. Tudi vsem drugim Metličanom brez razlike ie izkazal ta mož nebroj dobrot. Res daleč bodo taki agitatorji spravili mestno občino. Ti ljudje bi radi dobili v svoje roke mestno in obč. premoženje ter bi rada vsa metliška žlabta bila zastopana v občinskem in gospodarskem odboru in po vzorcu kakor pri Prvi dolenjski posojilnici in nekateri tudi pri občini radi vlekli dividende. Volilci! Le malo dni nas še loči od dneva volitve. Pomislite, komu bodete oddali svoje glasove. Vsak naj zapiše na listek kandidate S. L. S., kajti le na ta način jo mogoče občino in mesto obvarovati občutne škode. Občina bo trpela škodo, če liberalci zmagajo iri nikogar no bo imela, ki bi jo zastopal pri našem deželnem odboru. Najlepši zgled imate v sosednih občinah Drašiči in Radovica, katerim so naši poslanci vsled škode po loči od vlade izposlo-vali celih 15.000 K podpore, pa tudi več drugih dobrot. V V v XXX Iz Lokvice pri Metliki sc nam piše: V nedeljo, dne 5. t. m. smo pri nas imeli posebno slavnost. Počastila sta nas s svojo navzočnostjo dva glavna agitatorja za občinske volitve v Metliki, sodni oficijant Jože Flajšman in davčni adjunkt Franc Predalič. Hodila sta od voiilca do volilca in od one vinsko kleti do druge ter na vso moč agitirala, pobirala opoblastila ter svojo agitacijo zalivala tako pridno z dobro našo vinsko kapljico, da je Flajšman kar na glas vpil, da jc dobil troje pooblastil, Predalič pa. je po svoji stari navadi zabavljal čez »farje« in »klerikalce«. Res lepo obnašanje c. kr. državnega uradnika! Svetujemo našim somišljenikom, naj tem liberalnim agitatrjem opkažejo vrata, kadar bodo še prišli agitirat, c. kr. finančni oblasti iti okrožnemu sodišču v Rudolfovem pa prav toplo priporočamo ta dva uradnika-agitatorja. Kup! se v Ljubljani hišazurtom za ceno do 40.000 K. Ponudbe sprefema uprava lista. Sprejme se v trgovino z mešanim blagom pomočnik in učenec event. se sprejme tudi v trgovini dobro izur-3446 jeno dekle. Greg. Koželj, trgovoc, Mokronog. Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko „PUCH 1911" v pri Fr. Clldnil trgovca >r iiiilijMiBiiiii1 Prešernova ulica, samo nosproli frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa ocl 110 K naprej vedno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer, Ringscliiff. Pouk za strojno vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko! Cenilci zastonj, poStnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto. najboljše kakovosti zdrav in brez hiben, debeli ter srednje debelosti, vedna zaloga, oddaja v vsaki mnčh žini 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni. Točna postrežba. 3087 =Ms iv. i Martina nasl. 1 Tnal t LjuiliHi, Marije Terezije cesta. r Šolske akuarelne b^rue uetino nagnooefSi Oljnate firnežsue harue za pleskarje, stavbne fn pohIStoene mizarje, hišne posestnike ter za domaČo porabo Ofisseldorfslce oljnate barve za umetnike Firneži, olja In refiiši za umetniSho slikanje □SJnafe itndijsfee baroe Kranjslto laneno olje za vrtno Štedilno voščilo za pode priznano najbol|Se Jantarjeva glazura za tla prva kranjska tovarna za' oljnate barve, firneže, lake in steklarski kiej. \ Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! Telefon 237, Telefon 237. Zajec & Horn Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73 M i Beton in železo - beton. Fundamenti. Stropovi. Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksilolit. Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko. Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne ============ mize, balustrade). - 5nnnnaBg3BHBi3naBBaapaiaaBaiaBBOHapnHi Izdaja kouzorcii »Slovenca«. ZA MIKLAVŽA I Sveti Miklavž in božični čas se že bliža. Zopet bo treba našim malim pre. skrbeti za primerna darila. Igrače sc kmalu polomijo in so vrhtega vedno dražje; otroci pa do modernih igrač ni-majo niti pravega veselja, ker so pro. več komplicirane. Vse kaj drugega pa so knjige. Te imajo res trajen izobra. ževalen pomen, ot roci jih imajo naj a j. ši in izkušnja uči, da tudi dolgo zdržo. ker jih otroci shranijo in nanje pazijo! Katoliška R u k v a r n a v Ljub. ljani je založila več slovenskih mladinskih knjig s podobami, ki so po ceni. imajo lepe za otroški okus prirejeno slike, zraven pa kratko besedilo, oziroma povesticc, ki so naj skrbne je od ve-Ščakov, poznavalcev otroške duše, se. stavljene, mične, lahko umljivc in po. učne. Kdor hoče torej svoje otroke raz-veseliti, naj za mal denar nabavi raznovrstne knjige s podobami za otroke, ki so vrhtega tudi trpežne. Posebno so priporočljive sledeče knjige s podobami: Našim malim. Nazorne slike iz sve< tega pisma. Cena 90 h. Nudi krasne slike s kratkim poučnim besedilom po večini iz življenja Jezusovega, prijatelja otrok. V zverinjaku. Cena 90 h, na kartonu 1 K 50 h. Otroci, ki imajo najrajši živali, bodo te knjige posebno veseli. Hitra vožnja po železnici. Cena 1 K 60 K. Poleg živali sc otroci najbolj zanimajo za vlak in jih bo ta knjiga prav razveseljevala. Robinzon starši. Cena 1 K 40 h., na kartonu 1 K 90 h. Stara povest o Robinzonu v podobah z okrajšanim besedilom je za otroke najprimernejše darilo. Slovenski ABC v podobah, cena 1 K 60 h, trdo vezan 1 Iv 20 h. Iz te trdo vezan 1 Iv 80 v. Iz te knjige se naučijo igrajo brati, ker so posamezne črko izražene v zanimivih podobah. »Angeljček«. To je list za mladino, ki izhaja vsak mesec enkrat in je namenjen za otroke, ki so se že naučili brati. »Angeljček« prinaša kratke lepe pesmi, ki so jih otroci lahko na pamet nauče, povesti, popise, pravljice, lepe nauke, kratkočasnice, uganke, šaljiva vprašanja in male računske naloge, zraven pa tudi obilico čednih slik. Ne bi smelo biti krščanske družine z otroci, kjer ne bi imeli v veselje pridni de-ci »Angeljčka«, tega prijatelja, svetovalca in razveseljevalca otrok. Naročajte »Angeljčka«, ki neizmerno olajša vzgojo vaših otrok! Dosedanji letniki »Angeljčka« se dobe vsak zase vezan v ktfjigo po zelo nizki ceni 1 K za vezan letnik. Vsak oče in mati naj darujeta svojim malim za Miklavža če ne več vsaj po on letnik »Angeljčka« in storila jim bodeta največje veselje, ki pa ne bo samo trenutno, temveč trajno navdajalo otroško srce s plemenitimi čuti. Dobi se doslej že 17 različnih letnikov po 1 K vezan letnik v Katoliški B u k v a r n i v Ljubljani. * Cerkvenim pevskim zborom za advent in Božič. P. AngeJik Hribarjeve adventne in božične pesmi za mešani zbor. Izdala in založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Cena partituri K 2 40, glasovom K —-60. — V novi izdaji izišla zbirka, j« poleg Cecilije v naši cerkvenoglasbeni literaturi edina, ki obsega večje število advent-nih in božičnih napevov. Kakor vse Ange-likove skladbe, sc tudi te odlikujejo po prisrčnomilem značaju, pravem cerkvenem duhu kakor slogu, kakoršen našemu ljudstvu najbolj prija. — Ker se bliža adventni in božični čas, opozarjamo na te ljubke na-peve vse naše cerkvene pevske zbore. Isti jih bodo z veseljem peli tako božične, kakor adventne. n pozor n :546't ki ležita pri glavni cesti v Zg. šiški; dobro zaraščen velik gozd se takoj prav ceno proda. — Istotam sc proda za polovično ceno 2 para težkih komadov, 1 lahek komad, 1 lahek eno-vprežnl voz (zapravljene) !! 1 fotograf. aparat !! zelo malo rabljen. Kje, pove uprava »Slovenca". Posušene gobe kupi v vsaki množini izvozna tvrdka S. Lederer, Neunoark bei Taus. 3401 Ponudbe i vzorci in navedho mnofin«. Tisk: »Katoliške -Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.