Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništva je v Kopitarjevi alb/Ul
S£0 VEN
Telefoni aredniitvas dnevna služba 205* — nočna 2996, 2994 in 205*
Ček. račun: Ljub-Ijaua it 10.650 w 10.540 sa inaeratet Sarajevo it v. 7565. Zagreb itv 59.011, Praira-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telclou i99t
Izhaja vsak dan zjntraj. razen ponedeljka la dneva po pravniku
Drugi del
abesinske drame
Vsa Evropa se sprašuje, zakaj je Velika Britanija v abesinski zadevi igrala vlogo, kakršne od velikega imperija, za katerega pomeni osvojitev Abesinije po drugi velesili veliko opasnost ca zvezo imperija z njegovo največjo kolonijo, nihče ni pričakoval. Na to vprašanje odgovor danes, ko angleška politika s samč njej lastno odkritostjo svoje slabe točke sama priznava, ni težak.
Angleški obrambni minister sir Thomas Inskip je nedavno predaval o angleški vojski ter izjavij, da Velika Britanija ne bo kos bodočim nalogam imperija, dokler ne uvede splošne vojaške dolžnosti. V tem je ves odgovor na vprašanje, zakaj je Velika Britanija v sporu z Italijo diplomatično podlegla. Angleži so ponosni na to, da imajo vojake, ki se prostovoljno javijo v službo, toda novi čas zahteva, da žrtvujejo to svojo lepo tradicijo. Res da je leta 1914. lord Kitschener angleško armado tako rekoč iz nič ustvaril, toda veliko vprašanje je, ali bi se to danes posrečilo, ko ima Anglija veliko več nasprotnikov okoli sebe, ki so oboroženi do zob. Vrh tega je Anglija tedaj imela vojno brodovje, ki se je moglo meriti z dvema, če ne s tremi velesilami hkrati, danes pa temu, kakor vemo, ni več tako. Poglavitni krivec tega položaja je angleška delavska stranka, ki se je po svetovni vojni vdala utvari, da je napočila za svet najmanj stoletna mirovna doba, v kateri bo Velika Britanija lahko svoj denar porabila bolje, nego če ga naloži v morske velikane. Ta napačni račun se je danes temeljito maščeval. Naravnost čudež je, kako je Anglija s svojimi malimi vojaškimi kadri sploh še zmožna obvladati svoje kolonije, kjer vedno vzpihne kak plamen. Kar pa se tiče najmočnejšega sodobnega vojnega orožja, to je letal, je konservativnost angleške obrambne politike dolgo čakala, preden se je sploh odločila za primerno povečanje svojega letalskega kadra, v čemer jo Italija danes tako sijajno prekaša. Od 11.000 mest, ki so proračunsko določena za letalstvo, je 6000 praznih, ker ni izvežbanega naraščaja. Ali bi si bilo kaj tgkega mogoče misliti v Italiji? Če bi oktobra 1935 angleška vojna sila bila na višini, kakor jo zahteva sodobni moment, bi se bila abesinska zadeva razvila popolnoma drugače, nego se je. Zdaj bo Velika Britanija morala čakati najmanj dve leti, da bo mogla na svetovni pozornici, če bodo prizadeti njeni interesi, nastopiti tako, kakor ni mogla nastopati sedaj.
Bistvo angleške politike je dosedaj bilo, da Je čakala, dokler se niso dogodki razvili tako daleŽ, da se ni bilo več mogoče izogniti odločilnemu posegu vanje, toda tako politiko si je mogla Velika Britanija privoščiti le tako dolgo, dokler Je bila neomejena gospodarica na vseh morjih. Danes pa je veliko vprašanje, ako je ta metoda še na mestu in ali je sploh mogoča. Amerika je danes prav taka pomorska velesila kakor Anglija in Angliji samo zato ni nevarna, ker so morali Angleži ameriško prijateljstvo odkupiti s tem, da so se odpovedali vsaki hegemonistični politiki na obeh ameriških celinah. Zato pa tem bolj pritiskajo na angleško pozicijo v Aziji Japonci, pred katerimi so se morali Angleži umakniti na Singapore, ki so ga zgradili v veletrdnjavo, od ^koder morajo danes čakati na to, kaj se bo zgodilo na Daljnem vzhodu, pri čemer pač ne bodo mogli braniti več ničesar, kar sega preko malaške morske ožine. Zato je danes tem bolj bistvene važnosti varnost poti 'v Indijo, potem varnost ceste iz Kaira v Capetown in pa seveda obramba domačega britskega otočja samega. Zanemarjanje nadaljnje izgraditve vojne moči, ki ga je zagrešila delavska stranka, je tudi vzrok, da je angleška politika prišla čedalje bolj v odvisnost od Francije, ki je vse drugače oborožena in proti čemur se je Anglija mogla zavarovati samo po svojem dosedanjem velikem pirjateljstvu z Italijo. Danes se je to prijateljstvo razbilo v črepinje in Angleži morajo konstatirati, kako hudo je imperij ogrožen na svoji najbolj občutni točki, in če se je Anglija v svojem sporu z Italijo ves čas naslanjala na Zvezo narodov, je bil to le dokaz brit-ske slabosti. Mussolini je to slabost imperija dobro postavil v svoje abesinske račune in je zmagal.
Anglija se seveda s tem ne more zadovoljiti ln zato se je abesinski problem sedaj prav za prav šele pričel, dasi bo preteklo veliko let, preden bomo mogli reči, da je rešen. Italija se ne bo umaknila, četudi se sankcije podaljšajo ali poostrijo. Na drugi strani pa je angleško stališče sedaj okrepljeno po malih državah, ki se po itali-
ianski zmagi v Abesiniji po pravici čutijo ogro-iene, potem po sovjetski Uniji in končno predvsem po novem levem kurzu v Franciji. Četudi bi se sankcije ukinile, kar je spričo ogromne gospodarske škode, ki jo prinašajo vsem državam in v veliki meri Angliji sami (leta 1934 so angleške družbe imele z Italijo 1 milijardo Din prometa v naši valuti, dočim je danes padel za več ko eno tretjino!), zelo verjetno, bo diplomatična napetost med Italijo in Anglijo postala trajen faktor v mednarodnem političnem računu. Med tem pa bo Velika Britanija skušala popraviti, kar je zagrešila njena dosedanja politika ter bo svojo vojno silo v vprav ogromni izmeri povečala — kapitala ji ne manjka. Iz britskih afriških kolonij od Kenye do Južnoafriške unije so odšle v London oficielne deputacije, ki bodo opozorile londonsko vlado, da je osvojitev Abesinije ustvarila približno takšen položaj, kakršen je bil pred svetovno vojno med Britanijo in Nemčijo zaradi bag-dadske železnice, ki je bila eden glavnih vzrokov konflikta, ki se je potem razbesnel v obliki svetovne vojne. Dobra stran tega vprašanja je ta, da ta nevarnost zaenkrat ni tako akutna in da bo angleška politika, oprta, na močno vojno silo, mogla tudi na miren način preokreniti njen sedanji neugodni položaj v korist imperija.
Na vsak način bo drugi del abesinske drame, ki se začne te dni, ko se zopet zbere Svet Zveze narodov, zapletenejši, daljši in morebiti celo opasnejši za politični položaj Evrope, nego je bil prvi. Anglija ni zaman upala v novi zunanjepolitični kurz Francije, ki pomeni prelom 7. La-valovim, Italiji naklonjenim stališčem in zato se v Rimu poleg upravičenega zmagoslavnega razpoloženja opaža na dipiomatifnem podnebju zadnje čase tudi oblak skrbi. Igra 7, Nemčijo je za Italijo samo uevarna. Je ua tudi veliko momentov
Klic Poljske
po veljavi na
morfu
Značilen govor podpredsednika vlade Kwiatkowskega
Varšava, 21. majnika 1936,
Prel par dnevi je bila v poljskem pristanišču na Baltskem morju zanimiva ceremonija, ki je močno odjeknila po vsej Poljski in tudi po inozemstvu. Novi veliki prekomorski parnik »Batory«, ki je bil izdelan v italijanski ladjedelnici v Tržiču, je bil na slovesen način izročen prometu kot prva čezoceanska potniška ladja, ki bo vozila s poljsko zastavo. K tej svečanosti je poljska vlada povabila izredno veliko število gostov, med katerimi je bil na častnem mestu madjarski poslanik in to zaradi tega, ker nosi ladja ime Štefana Batorija, madjar-skega kneza, ki je postal velik poljski kralj. Madjarski poslanik seveda ni zamudil te sijajne prilike, da ne bi povdaril močnih zgodovinskih in čustvenih vezi, ki vežejo obe državi za zmerom.
Mnogo bolj značilen pa je bil govor podpredsednika nove poljske vlade Kwiatkovskega, ki je
temperamentno razvijal pomorski program vlade kakor tudi povdarjal upravičene želje poljskega naroda po močni veljavi na svetovnih morjih. Kvviatkovskega imenujejo zaradi njegovih izredno velikih zaslug za nastanek in razvoj Giynje »Ojciec Gdynji« (oče Gdinje) in je zaradi tega on najbolj upravičen govoriti o naznačenemu predmetu.
_ »Poljska vlada je pripravljena, da četudi z velikimi žrtvami, izgradi svojo moč in veljavo na morja. Poljski narod si je pri trgal mnogo vsakdanjega udobja, da bi bodoči rodovi bolje in lep-ie živeli. Sprejel Je velike irtve, da bi naroda in državi ustvaril pogoje za moč in veljavo med svetom. S to zamislijo je poljski narod zasedel svojo obalo na Baltskem morja ter si sam z velikanskimi napori zgradi« svoje pristanišče. Nikdo nam niti obale niti pristanišča ni daroval. Inozemci se gle-
de pomorskih namenov Poljske zelo motijo. Inozemstvo je še vedno mnenja, da se morajo vse sil« poljskega naroda izčrpati na suhem in da ne smejo vdariti čez meje ožje domovine na svetovna morja. Motijo se vsi, ki tako mislijo. Poljski ideali ležijo višje. Beli poljski orel hoče zaplavati tudi nad morji- Nova velika prekooceanska ledja »Ba-tory«, ki jo predajamo svetovnemu prometa, na kateri plapolajo poljske zastave, naj bo Živa priča poljske prisege, da si hoče poljski narod ustvariti svojo veljavo tudi na svetovnih morjih in da Je pripravljen doprinesti vse žrtve, M bodo potrebne, da država s 35 milijoni prebivalci ima tudi svojo besedo v posvetih velikih sil, ki si delijo gospod-stvo nad svetovnimi morji. »Batory« je zsčctek ia nam daje apanje, da bomo poljske narodne barv« odslej čim bolj pogosto srečavaii na velikih oceanskih cestah^
Angleški oboroževalni minister t
fSvet hoče močno Anglijo'
Najprej oborožitev,
zatem debata z Italijo v Sredozemlja
London, 22. mojo. c. Snoči je konservativno stranka priredila veliko slavnostni, 'ečtrjo na čast svojemu predsedniku Stanlevu Baldvvinu. Na tej večerji je imel Baldwin govor, tff ga je vsa angleška javnost / veliko pozornostio pri-* čakovala. Baldwin ie govor,1 poldrugo uro >n ob koncu žel od vseh navzočih večminuten aplavz Kot predsednik ene najstarejših strank na Angleškem jc Baldwin govoril z nekolikšno mlanholijo o tem, kako jc v zadhjih enaistih 'e-tih vodil stranko. Omenil je svojega predhodnika Bonara Lawa, govoril pa nato o uslugah, ki iih je stranka napravila domovini. Opozarjal je nato, da je stranka zmeraj služila zvesto in loialno domovini in ima tudi za to pravico, da zahteva lojalnost tudi od drugih. Pri lanskih volitvah je dobila vlada veliko večino in ta zmaga ;e dala stranki mandat, da razreši vse probleme na podlagi zdravega konservativzma. Proti koncu ;e Baldwin tudi napadel delavsko stranko, ki pričakuje, da je sedaj prišla njena ura, da prevzame oblast. Baldwin jc rekel, da delavsko stranko vodijo nekateri intelektualci, ki nimajo nobenega stika z delovnim ljudstvom. To politiko, ki jo hoče delavska stranka, delavske m.iožice zavračajo, ker hočejo v miru živeti in delati
Ta govor današnje londonsko časopisje samo zmerno omenja, v kolikor celo ne napada fteld-wina zaradi tega, ker zopet ni hotel ničesar povedati o najbolj perečih vprašanjih mednarodnega in notranje-političnega življenja Časopisje omenja, da je Baldvvin s tem samo še podčrtal, da hoče še naprej temporizirati, ceš da je treba pridobiti samo še na času. Zveza narodov ni mogla preprečiti vojne, gre sedaj zc to, da se pridobi mir in na tej podlagi se bo sedaj pokazalo, če ta konservafvna načela mednarodne politike še lahko rešiio konservativno stranko.
Zelo veliko pozornost je vzbudilo tudi dejstvo, da je kralj Edvard pozval k sebi na referat zunanjega ministra Edena. Ta nenadni poziv dokazuje, da se sedaj pričenja nova doba angleške politike, v katero hoče tudi najvišje mesto poseči. Vedeti je namreč treba, da se bo čez eno leto vršilo kronanje sedanjega kralja Edvarda. To kronanje naj bi po stari angleški navadi povezalo v močno enoto ves imperij in po tem kronanju odide kralj na običajno svetovno potovanje v vse
svoje dominione in kolonije. Vse to simbolično vezanje imperija v enoto zahteva počasno delo, kakor zahteva počasno delo tudi ogromno angleško oboroževanje, ki ga novi oboroževalni minister sir Thomas Inskip začenja z letošnjim letom.
V tem oziru ie zelo pomembna debata, ki se je o angleškem oboroževanju razvila v spodnji zbornici. Tokrat je v zbornici prvič govoril novi oboroževalni minister sir Thomas Inskip. Njegov govor je vsa zbornica sprejela zelo dobro in go poslušalo z veliko pozornostjo. Sir Thomas Inskip je posebno poudarjal, da si mora Anglija z močnim letalstvom in močno novo mornarico zagotoviti možnost, da se bo v primeru potrebe lahko oskrbovala z živežem. V drugi vrsti pa mora Anglija poskrbeti, da si zavaruje svoje svetovne trgovske zveze. Zaradi teh dveh problemov se Anglija oborožuje in ne zaradi kakšnih debat o določbah mednarodnega prava. Debata Je izzvenela v močan vzklik: »Svet rabi močno Anglijo U Kadar se bo za to poskrbelo, bodo vse mednarodne ustanove dobile novo moč in pomen.
To debato je zdo ojočila sptoSen položni
vlade. Trenotno se govori o tem, da se bo tekom binkoštnih počitnic izvedla samo delnn rekonstrukcija vlade. Šele po tej rekonstrukciji »e bo lahko razvila debata o mednarodnih vprašanjih, ki se bodo razpravljala oa sestanka v Ženevi dne 16. julija.
V tem oziru se pa angleS<emu jovnetnn mnenju ne mudi preveč. Zmeraj jasneje se pojavlja potreba, da sc reformira ZN. To reformo bodo diktirale predvsem velesile.v prvi vrsti Angina.
Pakt Zveze narodov naj podpre s tako zva-nimi regionalnimi pakti, ki bi razdeliti Evropo v več blokov. Ti posamezni bloki po naj bi sprejeli gotove obveze napram paktu ZN v svojem zmanjšanem obsegu. Anglijo vsekakor najbolj zanima sredozemski blok, za tem pe porenjsla blok. Sredozemski blok Je Anglija kolikor toliko že organizirala Iako. da je obkrožila Italijo. Porenski blok pa naj se izvede tnko, do se uvede Nemčija v ZN in tako prisili Nemčijo in Francijo, da se začneta po g a j a t i. Kadar pa bi se začeB pogajati ff dve državi, iedaj bi se pa lahko Anglija merila brez partnerjev z Italijo, kakor Je k) bilo v zlatih časih Stresemonna, Brinndn ki strn AosHna Chnm-berlaina.
Pri včerajšnji debati v spodnji zbornici so poslanci vprašali Bnldwina, kaj meni o dogodkih v Egiptu in Palestini. Baklvvin je odgovoril, da se Anglija točno drži svoje Izjave, Id jo je velesilam dostavila v letu 1922, češ dn bo vsako vmešavanje v Egiptu in Palestini smatrala n Angliji sovražno dejanje.
Blum išče sotrudnike
komunisti: ne, sindikalisti: ne, radikali: da
Pariš, 22. majnika. b. Leon Blum, voditelj socialistov in po vsej verjetnosti predsednik prihodnje vlade v Franciji, sedaj pridno išče svoje bodoče sotrudnike. Razne liste bodočih ministrov krožijo, toda za enkrat še nobena ni gotova. Dejstvo je samo, da se je Leon Blum najprej obrnil na komuniste ter jim ponudil sodelovanje. Komunisti, ld so ena najmočnejših strank v parlamenta, so sodelovanje v vladi sami odklonili, pač pa so obljubili Blumu vso podporo, ako bi uresničeval program ljudske fronte, kot je bil sprejet pri zadnjih volitvah. Blum se je obrnil tudi na zvezo revolucionarnih sindikatov (CGT ali socialistična strokovna zveza) in jo zaprosil, naj pošlje zastopnika v vlado. Vodstvo sindikatov je sodelovanje
Badoglio potreben doma
Mussolini postane ustavno za vedno voditelj domovine
Rim, 22. maja. AA. Havas poroča: Uradno se demantira vest, da je maršal Badoglio pozvan v Italijo zato, da bi organiziral obrambo Italije za primer evropske vojne. Resnica pa je, da prihaja maral Badoglio v Italijo samo radi tega, ker je zelo oslabel zaradi tropske vročine, ki jo je prenašal skoraj pet mesecev. Točno je, da je abesinski podkralj načelnik italijanskega glavnega štaba in da bo ob tej priliki rešil nekatere zadeve, ki spadajo v ta resor, vendar pa to ni glavna zadeva maršala Badoglia. Glavni namen je zdravljenje v kopališču Fjudji in po zdravljenju bo podkralj odšel zopet v Addis Abebo.
V tukajšnjih političnih krogih pa prevladuje mnenje, da bo maršal Badoglio ostal v Italiji kot šef generalnega štaba vse italijanske armade, ker ga želi tudi Mussolini imeti blizu sebe, da se z njim posvetuje o važnih zadevah. Zlasti se bo Mussolini posvetoval z njim glede umika odvišnih italijanskih čet iz Vzhodne Afrike. Poudarja se, da je general Graziani kakor ustvarjen za guvernerja Etiopije, saj je dokazal, da je sposoben za takšno mesto s popolno pacifikacijo Libije. Vse-
v sedanjem svetovnopoliličnem položaju, ki Anr glijo nagibajo h končni kompromisni rešitvi abesinskega vprašanja, tako da nas sicer zopet čnltn burna doba diplomatskih zapletov, ki pa utegnejo imeti več ali manj srečen zaključek — happy end, kakor pravijo Angleži.
kakor bo maršal Badoglio še nadalje zadržal naslov etiopskega podkralja in mu bo istočasno poverjena še neka druga izredno važna naloga. Graziani bo pa poleg svojega maršalskega naslova dobil še naslov regenta Etiopije.
Grandi bo odpoklican
Rim, 22. maja. b. Po uradnih podatkih jc Italija od februarja 1935 do marca 1936 mobilizirala in oborožila v državi in Vzhodni Afriki 1,300.000 mož z 10.000 častniki. Pri tem so bili mobilizirani letniki 1911, 1912 in pa delno vsi letniki, rojeni od 1900 do 1911. leta. V Abesinijo je bilo poslanih 26 divizij Za prehrano se je porabilo nad 100.000 goveje živine, poslanih je bilo 16.000 tovornih avtomobilov ter za 1 in pol milijona ton drugega vojnega materijala, ne računajoč pri tem orožja.
Zadeva nekega polkovnika Lopeza, oziroma izjava britanskega zunanjega ministra Edena v poslanski zbornici v zvezi s to zadevo (e napravila v rimskih političnih krogih zelo neugoden vtis. Nihče ne zanika, da so italijanskega veleposlanika Dino Grandija potegnili za nos in bo zaradi tega klican na odgovornost. Grandi bo bržkone odpoklican iz Londona in se bo moral umakniti v privatno življenje. Isto se bo zgodilo tudi z nekaterimi delegati italijanskega veleposlaništva v Londona. V zvezi s tem pa se tudi sporoča, da se bo izvršila sprememba v zunanjem ministrstvu. Bržkone bo Suvich zasedel važno diplomatsko mesto.
odklonilo ter Blama dejalo, da ga bo podpisalo, če bo izvajal program Ijadske fronte 'kakor tadi najnujnejše zahteve sindlkalizma, to Je skrajšanj« delovnega tedna na 40 ar. Blum je nadalje šel pro, sit za sodelovanje k radikalni stranki, ki ma je v polni meri ustregla in bo poslala v vlado celo vrsto mož. Ni pa še obljubil Herriot, ki bi ga radi imeli na meeto zunanjega ministra, ker Herriot j« mnenja, da je treba najprej polne jasnosti glede finančnih namenov nove vlade, češ, da je njeno življenje odvisno samo od tega. Ako bi pa ostal v zunanjem ministrstvu samo nekaj mesecev, se ma to ne izplača, ker bi ne mogel izvesti nobenega zunajepolitičnega načrta.
Leon Blum je včeraj sprejel najprej tajnika ZN, nato pa enega vodilnega člana ljudske fronte. Zvečer se je Leon Blum nad eno uro in pol nagovarjal s predsednikom radikalne socialne stranke Edvardom Daladierom. O tem razgovoru ni ničesar znanega, ker je Daladier odbil sleherno izjavo, ko je zapuščal stanovanje Leona Bluma.
V včerajšnjem »Populaireu« demontira Leon Blum vesti, da bi se na setanku med nJim in Her-riotom govorilo o gospodarskih In finančnih vprašanjih. Govorilo se je samo o zunanji politiki. Tudi je netočna vest, da bi se razgovor končal z nesporazumom, ttrJi najmanjšim. Blum demantira vesti o kakšnem teoretičnem aH praktičnem nesporazumi med radikali in socialisti. »Radikalni glavni odbor, ki je snoči sprejel svoje sklepe, bc hitro presekal vse te kombinacije.«
Kaj pravi II. internacionala
Amsterdam, 22. maja. TG. Tajništvo II. socialistične internacionale je izdalo več sklepov, r katerih se izraža o važnih mednarodnih problemih. Med sklepi se nahaja tudi naslednji:
»Pozivamo vlade Anglije, Francije in Sovjet ske Rusije, naj se združijo v odklonitvi aneksije Abesinije po Itriiji ter dosežejo, da se bodo sankcije nadaljevale tako dolgo, dokler avtoriteta Zve-ze narodov ne bo popolnoma vpostavljena. (Francoski socialisti so organizirani pri II. internacio-nali. Op. ur.)
Poskusna mobilizacija vse italijanske armade
Rim, 22. maja. b. Po naredbi predsednika italijanske vlade Mussolinija bo 10. maja letos po skusna mobilizacija italijanske armade na vsem področju Italije.
Minister Cvetkovič hvali
delo usmiljenh po bolnišnicah
Obljublja, da bo sedanje tesnobe v bolnišnicah hmalu konec
Belgrad, 22. maja. Minister za socialno politiko in narodno zdravje in zastopnik pravosodnega ministra g. Dragiša Cvetkovič je po vrnitvi s svojega inšpekcijskega potovanja po primorski, savski in dravski banovini sprejel danes poročevalce listov in jim dal pri tej priliki tole izjavo:
Kot minister za socialno politiko in narodno zdravje in zastopnik pravosodnega ministra sem v primorski, dravski in savski banovini pregledal ustanove, ki spadajo pod ta dva resora. Predvsem sem naletel v bolnišnicah na enako stanje kakor v drugih krajih države. Bolniška služba je z malimi izjemami slabo organizirana in so zanje značilne pomanjkljivosti, ki ovirajo njeno pravilno delovanje.
Če bolniško službo primerjamo z organizacijo higijenske službe v naši državi, vidimo jasno, da je od teh dveh vrst higijenske službe, ki bi morale po svoji organizaciji in po svojem obsegu delati vzporedno in imeti na razpolago enaka gmotna sredstva, bolniška služba dejansko zapostavljena. Zaradi tega je v teh ustanovah sedaj mogoče opaziti ne samo organizacijske pomanjkljivosti, temveč tudi veliko pomanjkanje sredstev, ki so bolniški službi na razpolago.
Tako sem mogel malone brez izjeme ugotoviti, da bolniška poslopja ne morejo prejeti potrebnega števila bolnikov in da tudi > higijenskein oziru ne ustrezajo niti najosnovnejšim pogojeni, ki jih stavlja higijeua in broz katerih niti ud daleč ne morejo ustrezati svojim visokim nalogam in namenom.
Pri pregledu bolniških ustanov sem takisto našel, da je število bolniških postelj absolutno nezadostno. Prav navadni so primeri, da ležita na eni bolniški postelji po dva bolnika. V nekih bolnišnicah pa so morali zdravniki položiti bolnike celo na hodnike.
Glede osebja sem ugotovil, da opravljajo bolniški zdravniki s tako omejenimi sredstvi še dokaj dobro in uspešno službo, kar je posledica njihove Izredne požrtvovalnosti in čuta odgovornosti.
Pri tej priliki se moram s posebno zahvalo spomniti dela usmiljenih sester, ki vzdržujejo v bolnišnicah popoln red in snago, posvečujoč se popolnoma svojemu visokemu človekoljubnemu poslanstvu, ki zasluti popolno priznanje.
V takih okoliščinah je popolnoma naravno tn rasumljivo, da bolniška služba pri nas še ni na potrebni višini in da zasluži zaradi tega popolno pozornost, da jo vsestransko preuredimo in izpopolnimo. V tem smislu so že izšli gotovi ukrepi in upam, da bo v tem telo važnem vprašanju ie v najkrajšem času čutiti izdatno zboljšanje. S sistematičnim delom bomo svoje bolniško ustanove dvignili na takšno stopnjo, na kakršni so nahajajo naši higijenski zavodi.
S posojilom 25 milij. Din, ki sem ga najel pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, bomo mogli te razmere v naših bolnišnicah popraviti. Z imenovanjem nadzornika, ki bo neprestano obiskoval bolnišnice v državi, pa bom
mogel uvajati stalno nadzorstvo nad vso to službo in dajati nujne podpore po potrebi. Od tega posojila, ki znaša 25 milijonov Din, pojde 15 milijonov za primorsko, dravsko in savsko banovino.
Kakor vam je znano, sem na svojem inšpekcijskem potovanju pregledal tudi neke ustanove, ki spadajo v delokrog pravosodnega ministrstva. Sodna poslopja so v glavnem v dobrem stanju z izjemo v Zagrebu, kjer je sodno poslopje v izredno slabem stanju in že malone neporabno. Zato bo treba v Zagrebu čimprej zgraditi novo pravosodno palačo. S predsedniki vseh višjih sodišč v Zagrebu sem se sporazumel glede gradnje pravosodne palače, ki bo poleg reprezentativno strani ustrezala vsem stvarnim potrebam. V tem poslopju bodo spravljena malone vsa sodišča, ki so sedaj raz-tepena po raznih mestnih okrajih.
V letošnjem proračunu se že nahaja postavka šestih milijonov za obnovo sodnih posopij v Zagrebu. Upam, da bomo s pomočjo zagrebške občine in z materialnimi sredstvi proračuna mogli zgraditi moderno sodno palačo, ki bo s svojo arhitektonsko obliko in prostornostjo in tudi s stališča urbanistične politike postala posebno lepa zgradba. V tem smislu sem že izdal potrebna navodila, tako da bo mogoče pripravljana dela v najkrajšem času končati.
Na svojem inšpekcijskem potovanju se mi je ponudila prilika, da stopim v stike s širokimi sloji ljudstva. Moji vtisi so v glavnem dobri. Ni dvoma, da so ponekod nastala nesoglasja, pravo stanje pa je daleč od tega, kar trde prenapeteži, ki na vsakem koraku vidijo črno in ki v čisto brezpomembnih incidentih vidijo napad na državo.
Ljudstvo zahteva pravice in zakonitosti. Ce bodo državne ustanove to dvoje delile in oboje izvajale na enak način napram vsem državljanom, kar skuša sedanja kraljevska vlada dosledno izvesti povsod, tedaj bo 50% nezadovoljstva samo od sebe izginilo.
Lani je bilo izredno težavno leto glede prehrane. In v teh izjemnih razmerah je treba iskati vzroke skoraj vsega nezadovoljstva, temelječega na gospodarstvu. Nezaposlenost, pomanjkanje živeža, težavne gospodarske razmere, ki so zlasti v teh banovinah prišle delno kot posledica sankcij, eo še podvojile nezadovoljstvo, ki se sicer čuti tudi v najnormalnejših razmerah pri nekaterih siromašnih in nezavarovanih slojih, toda čudno ni, da nekateri ljudje s posebnimi tendencami to nezadovoljstvo skušajo izkoristiti v politične namene. A vendar je kraljevska vlada tudi v teh težavnih razmerah popolnoma izpolnila svojo dolžnost. Da ni bilo njene resne in nujno intervencije glede prehrane pasivnih krajev, ni izključeno, da hi bilo prišlo do težkih primerov lakote in do vseh tistih posledic, ki bi bile neizogibne. Toda s kreditom 46 milijonov Din, kolikor mi jc kraljevska vlada dala na razpolago za prehrano ljudstva, se mi je posrečilo odstraniti vse težke posledice nerodovitnega in suhega leta.
Otvoritev blejske telefonske centrale
Izjava ministra Kaludjerčiča za „Slovenca"
Belgrad, 22. maja. m. Pred svojim odhodom v Slovenijo je poštni minister dr. Branko Kalu-djerčič sprejel v svojem kabinetu Vašega dopisnika in mu je z ozirom na svoje potovanje v Slovenijo podal nekoliko pojasnil.
Na vprašanje, če potuje g. minister v Slovenijo tudi radi inšpekcije podrejenih mu poštnih ustanov in ne samo radi otvoritve avtomatske telefonske centrale na Bledu, je g. minister odgovoril, da topot potuje samo na otvoritev omenjene avtomatske centrale. Dodal je še, da se bo še istega dne vrnil v Zagreb, kjer bo prisostvoval
frireditvi neke tamkajšnje poštne organizacije. Iz agreba bo odpotoval v Split m Dubrovnik. Novo avtomatsko telefonsko centralo na Bledu, za razumevanje katere je g. poštni minister pokazal tz vsega početka veliko razumevanje in je storil vse, kar je bilo potrebno za nakup hiše, v kateri se sedaj nahaja avtomatska centrala, samo da bi se delo čimprej pričelo, bo sedaj otvoril s primernim nagovorom.
Naslednje vprašanje je bilo: »Gospod minister, ali se bo v Sloveniji poleg te centrale delalo le na kakem drugem kraju v področju zaupanega Vam ministrstva?«
Gospod minister je na to vprašanje odgovoril: »Dela se po skupinah. Trenutno se dela v splitski skupini ter je ravno s tem v zvezi moje potovanje tjakaj.«
Radi nujno potrebnega zboljšanja in povečanja telefonskih zvez Belgrada s Slovenijo, za kar poštni minister kaže popolno razumevanje in je to
Beck pride 27. maja
Belqrad, 22 maja AA. Zunanji minister poljske republike eksc. Beck prispe v Belgrad 27. 1. m. Poljski zunanji minister bo vrnil obisk, ki ga |e svojčas napravil vladi poljske republike v imenu vlade kraljevine Jugoslavije naš bivši zunanji minister, sedaj že pok. dr. Vojislav Marinkovič.
Zdravljenje invalidov v Toplicah pri Novem mestu
Kopališko zdravljenje vojnih invalidov bo hidi letos v Toplicah pri Novem mestu. Tozadevna navodila m pojasnila prejmejo vojni invalidi v občinskih uradih, pri okrajnih načelstvih. mestnih poglavarstvih in pri VI. oddelku kralj, banske uprave.
Zborovanje jugosl. zavarovalnic
Belgrad, 22. maja. m. V oddelku za devize in valute v finančnem ministrstvu je bila danes konferenca zastopnikov zavarovalnih družb v naši državi Na konferenci so razpravljali, kako naj bi
Trdo sftofico,
katar debelega čreves i neprijeten počutek vsled zaprtj, zdravi prirodna
Franz-JOoseffova
grenka voda zavžita po eno malo čase ziutraj in zvectr.
Beg. po m1«. «oo. pol. hi nar. »dr. B-br. išioa, S. V. 35.
vprašanje že tudi pokrenil in načel, ga je Vaš dopisnik vprašal, kako kaj napredujejo ta dela.
G. minister je tudi na to vprašanje radevolje odgovoril ter je dejal: »Zveza Belgrada s Slovenijo se lahko zboljša le še s postavitvijo kabla, Trenutno tehnični referenti delajo na tem in proučujejo to vprašanje. Kakor hitro bodo dela končana, bodo referenti predložili svoje poročilo.«
Ker se je zadnje čase mnogo govorilo o nujni potrebi razširitve in povečanja obstoječih ter zgraditve novih radijskih postaj v državi, kar zahtevajo narodni in državni interesi in kar je g. minister v svojem znanem ekspozeju pred skupščinskim finančnim odborom, kateremu je bil predložen v odobritev načrt novih pogodb z Radio a. d. v Belgradu m Radio d. d. v Zagrebu, močno podčrtal, ter se je definitivna rešitev tega vprašanja preložila ravno radi tega, ker se je za razširitev radijske postaje v Zagrebu pojavil ugodnejši ponudnik m bo treba izdelati nov načrt pogodbe, ki jo bo sklenilo poštno ministrstvo z Radio d. d. v Zagrebu, je Vaš dopisnik vprašal g. ministra, v kakšnem stadiju rešitve se nahaja to vprašanje.
G. minister je odgovoril, da sedaj čaka na novo ponudbo, ki jo stavlja družba Radio d. d. Zagreb. Kakor hitro bo te predloge prejel, jih bo takoj proučil, nato pa izdelal nov načrt pogodbe. Verjetno je, da bo s tema dvema pogodbama, to je s pogodbama poštnega ministrstva z družbama Radio a. d. v Belgradu in Radio d. d. v Zagrebu, predložena tudi pogodba med poštnim ministrstvom in Radiom Ljubljana.
se devizne odredbe, ki so v zvezi z zavarovalnimi posli, najbolje interpretirale tako v interesu države kakor v interesu zavarovalnega posla. Od Slovencev sta konferenci prisostvovala glavni tajnik Vzajemne zavarovalnice dr. Josip Dermasfija in glavni ravnatelj »Slavije« dr. Bole. Od »Croatie« iz Zagreba pa je bil navzoč glavni ravnatelj Mihovil Nikolič.
iz srbske opozicije
Belgrad, 22. maja. m. Razna nesoglasja med srbijansKimi opozicionalnimi strankami so se zadnje čase še povečala, tako da so zadnje čase posamezne bivše politične stranke pričele same prirejati politične shode, na katerih so zastopniki strank govorili samo o interesih in programu svojih bivših političnih strank. Pričeli so se razdvajati posebno bivši zemljoradniki iz skupine Joče Jovano-viča ter voditi samostojno akcijo. Radi tega se je med pristaši uivše demokratske stranke znova pojavila akcija, da bi se ta stranka prijavila oblastem tudi po sedaj veljavnih zakonih.
Delo v Treoča še počiva
Kosovska Mitrovica, 22. maja. m. Med delavstvom v mdniku Trepča in upravo tega rudnika Se vedno ni prišlo do sporazuma in delo v tem velikem rudniku docela počiva. Delavstvo med drugim zahteva polen zboljšanja pogojev za delo tudi zvišanje delavskih mezd, in to 7 Din za šiht. Uprava je nekatere znhteve delavstva že sprejela, odbila pa je zahtevo glede zvišanja mezd. Vodijo se še vedno neprestana pogajanja, da bi se ta mezdni spor čimpreje rešil.
Dunajska vremenska napoved. Nekoliko topleje, veliko krajevnih neviht z močnimi padavinami.
Medn. policijski kongres
Važen članek notranjega ministra o nalogah tega kongresa
Belgrad, 22. maja. m. Za predstoječi kongres
mednarodne komisije za kriminalno policijo, ki bo zasedal v Belgradu od 25. do 31. maja m ki ga bo otvoril notranji minister gosp. dr. Anton K o -rošec, je minister gosp. dr. Korošec napisal članek, ki je objavljen v Lazarevičevi »-Policiji«, v katerem med drugim pravi:
Današnja doba spada v ono zgodovinsko periodo, ki se odlikuje po veliki dinamiki notranjega vrenja in razglasja človeške družbe. Dokaj mirno sožitje, ki je vladalo pred vojno, je zamenjala raz-paljenost socialnih, razrednih, narodnostnih in političnih strasti. Vzroka ni težko najti. Svetovna vojna s svojim pokoljem in razdejanjem, ki je prineslo človeštvu neizmerno gorje in trpljenje, raz-rvane politične razmere, razbitje absolutizma, pro-bujenje zavesti pri slehernem državljanu, revolucio-nistični, fašistični, nacionalistični pokret, širjenje materialističnega svetovnega nazora, naglo se spreminjajočo strukturo gospodarstva, urbanizacijo, težko gospodarsko depresijo, brezposelnost, velik tehnični napredek, ki omogoča, da se naglo in brez zaprek prelivajo duševni tokovi — vse to povzroča napeto atmosfero, porast kriminalnosti in širjenje defetističnih družb.
Drugi bistven znak sedanjega časa pa je znatno povečanje delokroga države, to je javne uprave, ki izločuje iz delokroga posameznika in prenaša na skupnost. Posledica je velika napetost odnošajev
med posamezniki in skupnostjo ter države, katere skrb 9e razteza na vse panoge kulturnih interesov
prebivalstva. Skratka, delokrog notranje uprave v najširšem smislu, se je neizmerno razširil.
Radi tega pa se je tudi neizmerno razširil delokrog policije, ki je organ notranje uprave in katere funkcija je vzdrževanje onega stanja, kakor ga normalna javna uprava zahteva, in skrb, da se celota in posamezniki v svojih priznanih pravicah in interesih zaščitijo proti takemu ogrozevanju.
Ali, da bi imela policija v tako razširjenem področju popolen uspeh in da bi prav in s pridom mogla vršiti svoje vzvišene naloge, mora hiti samo-obsebi umevno strokovno in tehnično na višku. Od njenih organov se zahtevajo veliki fizični napori, široka izobrazba in ostra inteligenca, oseben pogum in vdanost službi ter pripravljenost svoje lastne interese zapostavljati interesu skupnosti.
Mednarodna povezanost vsega javnega in državnega življenja med seboj zahteva kategorično solidarnost policije. Brez takega sodelovanja in skupnih naporov bi bili uspehi policije le prečesto nezadostni. Uspeh je mogoč sploh samo ob solidarnem sodelovanju.
Skupni cilji, skupna prizadevanja, skupni napori morajo roditi dobre rezultate. Zato pozdravljam kongres, želeč, da bi njegovo delo obrodil« dober sad!
Domači odmevi
Fantazije tržaškega lista
Tržaški »Piccolo« od 21. t mč prinaša vest, datirano iz Belgrada, v kateri v zvezi z obiskom poljskega zunanjega ministra Becka objavlja neke senzacije o »hrvatskih in slovenskih klerikalcih«, ki da delajo v Jugoslaviji propagando zoper zunanjega ministra, oziroma zoper zunanjo politiko naše države sploh. Nesmiselnost te senzacionalne novice je razvidna že samo iz tega, ker fašistični organ pravi, da so se glede te propagande hrvatski in slovenski »klerikalci« naravnost domenili. Kaj takega morejo verjeti pač samo v Trstu. Zakaj da so »klerikalni krogi« s sedanjo jugoslovansko zunanjo politiko nezadovoljni, »Piccolo« ne ve povedati, ampak samo pravi, da želijo, da bi naša zunanja politika šla po novi poti, katera naj bi bila »boljša in bolj dobičkanosna«. Najbolj konkretna »obtožba« je ta, da so slovenski in hrvatski »klerikalci» iskali stikov z vsemi državami, ki so v antisovjetski fronti... Da je »Piccolo«, ki je navadno v zunanjepolitičnih zadevah solidno informiran in nima navade prinašati senzacij, razen če ga zapelje ali vara njegova želja, da bi Jugoslavija delala tako zunanjo politiko, kakor si jo želijo v Trstu oziroma v Italiji, v tem primeru grdo nasedel, pač ni treba še dokazovati. Tak6 posamezni izrazi in ves ton notice, ki ima svojo ost obrnjeno proti oni slovenski stranki, ki podpira sedanjo vlado, kakor se razume, tako v zunanjepolitičnem kakor v notranjem oziru — kakor tudi čisto umetno skonstruirana zveza med temi fantastičnimi trditvami z obiskom polkovnika Becka kakor z nekim člankom »Slovenca«, ki se tiče izključno svetovnonazornih tendenc francoske levice, čisto kazno kažejo v smer, od kod je bila ta notica vnešena v tržaški list. Vsakdo bo razumel, da gre za strupeno omako, ki je bila skuhana v oni znani ljubljanski kuhinji, na katero je že naš notranji minister dr. Korošec opozoril v svoji zadnji izjavi, da neumorno dela na za-strupljevanju javnega mnenja, pri čemer se, kakor vidimo, niti ne ustraši pred tem, da s pomočjo italijanskega fašističnega lista skuša sejati nezaupanje in sumničiti lojalnost vladajoče slovenske politične stranke v bistveno važnih vprašanjih naše državne politike. Glasila primorskega fašizma se je personal te kuhinje v svoje namene že večkrat posluževal; najbolj prav mu je »Piccolo« prišel, ko se mu je za časa diktature posrečilo spraviti vanj potvorjene punktacije in komentar, ki ga je potem »Jutro« navajalo v dokaz za »separatistične, protidržavne in veleizdajalske tendence« SLS ter so njegovi gospodarji obenem nam prepovedali, da bi se proti temu laškemu komentarju branili! Prepričani smo, da bo »Piccolo«, kojega lojalnost in dostojnost gotovo prekaša slovenske varilce takih laži, to vzel na znanje in da bo prihodnjič bolj previden, kadar bo preko Belgrada dobival take, v Ljubljani spečene race. Nas bi pa moglo le veseliti, če smo zopet zasačili znano gospodo, ki skuša na tak način iz-podkopavati in diskreditirati sedanjo vlado pri njenem delu — ako ne bi take metode postavljale v slabo luč v inozemstvu naše države s&me. Komur manjka vsak čut odgovornosti za to, temu je žalibog nemogoče preprečiti, da lansira tudi o smernicah naše zunanje politike take alarmantne in škodljive vesti v fašističnem glasilu, in nam ne ostane ničesar drugega, kakor da to rušeče delovanje javno ožigosamo.
Dnevni red
vsedržavnega kongresa JRZ
Belgrad, 22. maja. AA. Na podlagi sklepa Izvršnega odbora organizacijskega odbora JRZ se objavlja naslednji dnevni red javne skupščine JRZ:
Dne 1. junija dopoldne (začetek ob 10): 1. Otvoritev državne skupščine. 2. Volitev verifikacijskega odbora. 3. Delo. program in organizacija JRZ (govor dr. Milana Stojadinoviča, člana izvršnega odbora JRZ).
Popoldne (začetek ob 16): 1. Poročilo verifikacijskega odbora. 2. Razprava o splošni politiki JRZ.
Dne 2. junija dopoldne (začetek ob 10): 1. Izvolitev ožjega glavnega odbora (člen 7 statutov). 2. Poročilo o konstituiranju glavnega odbora (čl. 8 statutov). 3. Zaključitev zasedanja državne skupščine.
Iz pisarne izvršnega odbora JRZ št. 1537 od 22. maja 1936.
Belgrad, 22. maja. AA. Nocoj ob 6 je bila pod predsedstvom dr. Stojadinoviča, predsednika krajevne organnizacije JRZ, seja krajevnega odbora, ki so ji prisostvovali vsi člani, predsedniki in podpredsedniki na področju Belgrada. Na seji so razpravljali o organizaciji in delu JRZ v Belgradu.
»Samouprava« objavlja sledeči »Poziv« na vse-državno skupščino JRZ: ker je izvršilni odbor organizacijskega odbora JRZ ugotovil, da je organizacija stranke dovršena in da so izpolnjeni vsi zakoniti pogoji, ie. po čl. 10 štatutov. sklenil, da bo 1. in 2. junija letošnjega leta v Beleradu vse-
državna skupščina, da se izvoli glavni odbor. Na temelju te odločitve izvršilnega odbora in po čl. 5 štatutov se vabijo na vsedržavno skupščino vsi izvoljeni člani glavnega odbora (ČL 7 štatutov), val člani senata m narodne skupščine, ki so v JRZ, predsedniki in podpredsedniki banovinskih odborov, predsedniki okrajnih odborov in predsedniki krajevnih odborov tistih mest, ki volijo posebne poslance, da se udeleže skupščine, ki bo v veliki dvorani pisarne JRZ, Dečanska ulica 18 v Belgradu. Natančnejši dnevni red vsedržavne skupščine bo objavljen pozneje.
JRZ ni za vse
Novosadski tednik »Pokret« je v zadnji številki pod naslovom »JRZ ni in ne sme biti pribežališče za razne problematične tipe temne preteklosti« objavil sledeče značilne misli: »V JRZ se ne smejo vtihotapiti razni problematični tipi temne in sumljive preteklosti, da bi v njej našli varno zavetje radi varstva pred zakonom. JRZ ne more in ne sme biti politična stranka, ki bi jo razni izkoriščevalci, provizijonaši in korupcionisti izkoriščali v svoje namene radi svojih, v zakonu prepovedanih zaslužkov. Vsak poskus vtihotapljanja problematičnih in sumljivih tipov v stranko se mora takoj onemogočiti. V kolikor je vsled nepazljivosti ali vsled neobveščenosti vendarle prišlo do tega, da je kaka taka oseba včlanjena, ae mora brez nadaljnega izključiti iz stranke. Kar se je v začetku storilo v vodstvu JRZ samem, ko so bile odstranjene prazne, nedosledne in koruptivne politične veličine, te mora zgoditi tudi v osnovnih edinkah, v krajevnih od-borih JiRZ.
Barko zapuščajo
Senator don Frane Ivaniševič je poslal splitskemu banovinskemu odboru JNS pismo, v katerem se odboru lepo zahvaljuje, da ga je izbral za vi-rilnega člana stranke in obenem sporoča, da izstopa iz stranke. Prav tako pismo je poslal klubu senatorjev JNS, v katerem je svojim tovarišem
rročil, da Izstopa iz kluba. V Splitu in Hrvat-
m Primorju, kjer je bil don Frane Ivaniševič znan kot politik in kot kulturni delavec, je njegov izstop iz JNS vzbudil precej pozornosti.
Tudi senator gosp. dr. Uroš Desnica ni zadovoljen z delom JNS. Senator dr. AndjelinovK je namreč sklical vse voditelje stranke na sestanek v Split, gosp. dr. Desnica pa je udeležbo ostentativno odbiL
Sukanje besed
»Domoljub« je v zadnji številki objavil uvodnik, v katerem obsoja razširjevalce praznih pa vznemirljivih vesti, ki potem krožijo med ljudmi in kalijo mirno razpoloženje. Nastopil je tudi proti takim državnim uradnikom, ki celo v izvrševanju svoje službe »tolažijo« stranke, češ, da to stanje itak ne bo več dolgo trajalo, in je ob koncu pozval oblasti, naj državne uradnike zopet vrnejo samo njihovi službi. »Jutro« pa je ta uvodnik skrčilo v dva kratka odstavka, v katerih zdržema ponati-skuje posamezne iz besedila iztrgane stavke in tako dobilo potem popolnoma drugačen smisel. Tako sukanje besed in stavkov je pri gotovem delu tiska žal postalo že kar vsakdanje. Poštena taka borba gotovo ni, toda da je le uspešna, si najbrž misli »Jutro« pri tako zahrbtnem ponatiskovanju. To-lažljivo pri vsem tem ie to, da je »Domoljubov« uvodnik bralo na tisoče več ljudi, kakor pa iz njega s prozornim namenom iztrgani ponatis posameznih stavkov v »Jutru«.
Šahovske tekme
Moskva, 22. maja. V šestem kohi mednarodnega šahovskega turnirja je Rogozin premagal Levenfiša. Ostale igre so bile zaključene remis. Stanje po šestem kolu je sledeče: Botvinik in Capablanca po 4 in pol točke, Lasker tri in pol, Rogozin, Levenfiš in Kahn po tri, Flor, Liliental in Rjumin po dve in pol in Eliskases dve točki.
Nauheim, 22. maja. AA. (DNfl). Trenutno stanje na mednarodnem šahovskem turnirju [po 6. kolu) je naslednje: Aljehin vodi s 3 in pol točkami in eno nedokončano partijo. Na drugem mestu so Ahues, Rellstab in Stahlberg, ki imajo po tri in pol točke. Sledi Bogoljubov s tremi točkami in eno nedokončano partijo, Heiniche ima tri točke, dr. Vidmar dve točki in dve nedokončani partiji, Keres dve ločki in eno nedokončano partijo, Weissberger dve točki, Van der Bosch eno točko.
•
Belgrad, 22. maja. m. V ministrstvu za gozdove in rudnike so bili te dni državni strokovni izpiti uradniških pripravnikov s fakultetno izobrazbo. Med 26 kandidati sta polagala izprl tudi slovenska inženjerja gg. Šelinc in Lapajne. Oba sta položila izpit z dobrim uspehom.
Zemunska vremenska napoved za 23. maf.
Oblačno v vsej kraljevini. Dež v severni polovici države. Temperatura bo padla v severozahodnih in severnih kratili: sonce vzhaja ob 4.02 in zahaja ob 19.08. -
Is sončne Gorice nam prihaja otožna vest, da i )e 2L maja zatistiil svoje oči odličen sin slovenskega naroda, znani bogoslovni profesor msgr. dr. Franc Žigon. Pokopali ga bodo danes ob pol 11 dopoldne.
S tem blagim gospodom stope s pozorni ce goriškega cerkvenega in narodnega življenja mar-kantna osebnost, ki je slovela po lepih vrlinah svojega duha in svojega srca.
Dr. Žigon je zagledal luč sveta v Ajdovščini dne 12. novembra 1663.
Osnovno šolo Je obiskoval najprej v domačem kraju, kakor pač skoro vsi slovenski kulturni delavci. Gimnazijo je študiral v Gorici, kjer se je odlikoval po svoji nadarjenosti. Čeprav je bila gimnazija nemška, torej za slovenskega učenca te£ka šola, je bil v vseh razredih odličnjak. — Da Je — pozneje tudi kot pisatelj — obvladoval sijajno nemščino, bodi omenjeno le mimogrede.
31. julija 1887 je bil posvečen v inašnika ter je kmalu potem nastopil službo kot kaplan na >Placuti< v GoricL
UpoStevajoč njegove talente ga je nadškof Zorn poslal na višje študije v »Avgustinej« na Dunaj; na tamošnji univerzi je tudi promoviral 20. febr. 1892. Kmalu potem je bil poklican v goriško centralno semenišče, kjer je več let poučeval tundamentalko in dogmatiko namesto prof. Gregorčiča, ki je bil mnogo let poslanec v dunajskem parlamentu.
Obenem je vršil v semenišču službo študijskega prefekta ter knjižničarja. Nekoliko let je bil tudi ekonom.
Ko je bila L 1902 ustanovljena po prizadevanju avstrijskih škofov v bogoslovnih učiliščih posebna katedra za filozofijo (s tundamentalko), je poveril blagopokojni kardinal Missia to stolico prof. Žigonu, ki je bil kot malokdo kvalificiran za to stroko.
Dr. Žigon je bil plodovit pisatelj; pisal je slovenski, nemški in latinski, povsod gladko, jasno, konci zno.
Njegov priljubljeni predmet je bil problem o odnosu milosti in svobodne volje.
0 tem vprašanju je pisal temeljite razprave in flanke v raznih, tudi inostranskih revijah.
Njegovo prvo, in lahko rečemo to, pravo »Ži-gonovo deloc je bila knjiga »De scientia media<.
Pozneje je pisal v »Katholik« (Mainz), »Jahr-bueh filr Philosophie und spekulative Theologie« ter v »Ephemerides Lovanienses« (Belgija). Njegovo Ime je bilo dobro znano v znanstvenem svetu filozofov in teologov. Zlasti so hvalili Nemci Žigo-novo razlago o pojmu »časa< (Zeitbegriff).
Posebne zasluge ima za slovensko filozofsko nazlvoslovje (prim. »Katol. Obzornik« 1906, 188).
Kot učitelj je bil Žigon jasen in precizen. Kakor vsak pravi filozof se je rad pomudil na svojem posebno priljubljenem polju, toda pri tem svojih
dijakov ni dolgočasil, temveč jih za stvar v resnici zainteresiral.
Umevno, da se je časih spustil tudi v višave, kamor mu navadne dijaške peruti niso utegnile slediti, toda znal se je kmalu spustiti v one zone, v katerih je lahko plaval tudi dijaški duh. Enega pe so se njegovi dijaki pri njem naučili: da je ireba pri študiju misliti in poglobiti se t tvarino.
Čeprav po svoj naravi spekulativno usmerjen, moramo priznati, da ni bil pedanten ali suhoparen; nasprotno: imel je mnogo smisla za prakso in tudi sa humor I
Zato vidimo, da gre rad pomagat v spoved-nico, da je svojim duhovnim sobratom z dobrim in praktičnim nasvetom vedno rad na razpolago.
Zelo pridno je sodeloval pri cerkvenem sodi-Sču: bil je dolgo let defensor vinculi (»branitelj zakonske vezi«); povBod, pri sodniji in pri njegovih drugih funkcijah je sijal njegov prodiren duh, čigar argumentaciji se ni bilo lahko ustavljati.
Razen tega je bil tudi prosinodalni eksainina-tor za župnijske izpite ter diecezanski ocenjevalee za knjige (»cenzor«).
Zaradi njegovih zaslug ga je nadškof Sedej odlikoval z naslovom konzistorijalnega svetnika.
Kot človek je bil Žigon blagega srca; glavo je imel časih res »svojo« (pa tak filozof jo je tudi moral imeti), toda srce je bilo blago in zvesta Velikodušno je pomagal, kjer je le mogel; če je človek potreboval pomoči na znanstvenem polju ali pa podpore v gospodarski potrebi, je našel pri Žigonu vedno zlato srce.
Tn bodi omenjeno, da je prof. Žigon prebil med vojno tri leta v ljubljanski škofiji. Ko se je namreč zaradi italijanske vojne napovedi zateklo goriško bogoslovno semenišče (in tudi nadškof Sedej) pod gostoljubno streho Cistercijanov v Stično, je prišel tja tudi prof. Žigon ter je do konca vojne poučeval. Stiški redovniki se še danes spominjajo njegove duhovitosti in njegovega dobrega srca: bil je v samostanu res priljubljen.
Na političnem polju je bil v predvojni dobi vdan pristaš rajnega dr. Gregorčiča. Kot »starin« se znabiti ni v vsem strinjal z »mladimi«, vedno pa je bil tudi v teh vprašanjih jasen, odkrit in pošten, tako da mu tudi drugomisleči ni mogel odreči iskrenega spoštovanja.
V narodnem oziru je bil vselej zaveden Slovenec;, občeval pa je rad tudi z Italijani, posebno z duhovniki, v iskrenem prijateljskem tonu.
Po vojni je še nekoliko let poučeval v bogoslovnem semenišču; leta in bolezen so mu slednjič narekovale, da se umakne v penzijo; zadnje čase je tožil, da čuti, kako se je postaral. Toda njegov duh je bil do zadnjega čil in mlad.
Te dni pa se je njegov duh preselil v one višave, o katerih je znal prav on kot filozof in kot teolog tako krasno govoriti.
A ve, anima pial
Slovenija se modernizira
Otvoritev avtomatske centrale na Bledu, ki je prva podeželska
v Jugoslaviji
Ljubljana, 22. maja.
Olede na rastočo zanimanje za našo Gorenjsko je razveseljivo stremljenje merodajnih krogov, da modernizirajo tudi njene javne naprave m tako čim tesneje povežejo posamezne kraje med seboj. Današnji dan je v zgodovini modernizacije Gorenjske važen mejnik: na Bledu bo ot-vorjena prva podeželska avtomatska centrala ob prisotnosti odličnih osebnosti našega javnega in privatnega življenja. Svoj prihod na otvoritev je
Poštni minister dr. Branko Kaludjerčič
napovedal tudi sam minister pošte in telegrafa g. Kaludjerčič, dalie rojegov pomočnik in načelnik telefonsko-tehničnega oddelka, šef kabineta in ban dr. Natlačen, zastopniki naše vojske, zastop-nB<i firme Siemens in drugi.
V blejsko skupino avtomatskih central bodo spadale centrale v teh krajih: Bled, Lesce, Radovljica in Bohinjska Bistrica. Telefonski promet med naročniki teh krajev se bo vršil samo avtomatski. Za zvezo telefonskih naročnikov gornjih krajev s telefonskimi naročniki pošt: Gorje, Begunje, Javornik in Sv. Janez bo treba predhodno avtomatsko poklicati določeno pošto, katere klicna številka je v dodatnem telefonskem imeniku, kot naročnika ene izmed avtomatskih central (Gorje — naročnik Bleda, Begunje — naročnik Lesc, Brezje — naročnik Radovljice, Javornik — naročnik Jesenic in Sv. Janez — naročnik Boh. Bistrice). Po dobljeni zvezi s pošto bo moral naročnik od nje zahtevati zaželjcno rvezo.
Avtomatske zveze med naročniki Bleda in Lesc in Radovljice se bodo smatrale kot krajevne in se za te pogovore ne bo računala nobena posebna taksa, dalje se bodo smatrale kot krajevne medsebojne zveze naročnikov Gorij in Bleda, Lesc in Beguni, Radovljice in Brezij, Jesenic in Javornika, Boh. Bistrice in Sv. Janeza. Za te zveze se prav tako ne bo zaračunala posebna taksa.
Avtomatske medsebojne zveze naročnikov na Bledu, v Lescah in Radovljici z naročniki v Boh. Bistrici in na jesenicah, kakor tudi med-
sebojne zveze naročnikov v Boh. Bistrici z naročniki na Jesenicah, se bodo smatrale za medkrajevne in se bo zanje zaračunavala posebna taksa v izmeri koi za medkrajevne zveze v prvi coni t. j. za vsako začeto triminutno edi-nico razgovora v času od 8 do 21 po 5 Din in od 21 do 8 pa po 4 Din. To takso bo plačal samo oni naročnik, ki bo klical Taksa se bo avtomatično registrirala na posebnih števcih, ki so vključeni v določeni centrali na vsaki naročniški liniji in se bo obračunavalo no načn, ki je predpisan s pravilnikom za medkrajevne razgovore. Če v tem prometu naročnik, ki bo klical, zapre svoj aparat pred potekom 10 sek., potem bo njegov števec registriral takso samo 1 Din. 10 sekund pred potekom vsake triminutne edinice bo naročnik slišal v slušalki kratek visok zvok (—"), znamenje, da se edinica končava. Po poteku 9 minut se bo v tem prometu zveza prekinila in naročnik, ki bo klical, da dobil znak, da je zasedeno (nizek neprekinjen zvok —1, klicani naročnik pa znak centrale (.—.—.—). Oba naročnika bosta morala tedaj zapreti svoje aparate. Če bo kdo hotel pogovor nadaljevati, bo treba ponovno klicati zaželjeno številko.
Dan in ura, ko bodo avtomatske telefonske centrale začele obratovati, bosta pravočasno objavljena v dnevnem časopisju in po radiju.
Pozdravljamo realizacijo načrta tako potrebnih podeželskih avtomatskih central, s katerimi se je že dolgo ukvarjala ljubljanska direkcija pošte in telegrafa. Z njo je hi] storjen nov korak za napredek in modernizacijo Gorenjske po zgledu Švice, Bavarske, Nemčije, Italije in Francije itd., kjer avtomatske centrale že dolgo opravljajo po deželi svojo važno funkcijo v pro-speh tujskega prometa in olajšanja telefonske zveze med naročniki. Naj bi iem avtomatskim telefonskim centralam kmalu sledile še druge! -
Železničarska bolnišnica v Zagrebu
Minister za promet dr. Mehmed Spaho je odobril po sklepu glavne skupščine Bolniškega fonda za državno prometno osebje kredit iz rezervnega fonda 3^ milij. dinarjev za predhodna dela bolnišnice državnega prometnega osebja v Zagrebu, ki naj bi imela 200 postelj.
Skupni stroški za bolnišnico so preračunani na_ 16 milij. dinarjev. Ta bolnišnica bo služila za državno prometno o^pbje na področju ravnateljstev Ljubljana in Zagreb. Ta sklep utemeljujejo merodajni faktorji s prenajpolnjenjem državnih in samoupravnih bolnišnic v Zagrebu in v Ljubljani. Ta utemeljitev je razumljiva, še bolj pa bi bila razumljiva, če bi dobila novo bolnišnico Ljubljana, kjer so razmere drugačne kakor v bolnišnicah v Zagrebu, kjer so na razpolago tudi klinike. Zato bi bilo tem bolj potrebno, da država investira večje vsote v Ljubljani, kjer se sedaj baš dela za povečanje oz. razširjenje obstoječe bolnišnice in bi se sedaj dal napraviti aranžman z zainteresiranimi faktorji, da bi prispevek bolniškega fonda prišel v pomoč pri gradbi v Ljubljani.
Poleg tega pa je področje ljubljanskega železniškega ravnateljstva dovolj veliko, da bi se zgradila posebna bolnišnica za državno prometno osebje v Ljubljani. Po statistiki glavnega ravnateljstva državnih železnic za leto 1984 je bilo na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva zaposlenih 8868 oseb, na področju zagrebškega ravnateljstva
Izrečno
pa 14.915 oseb. Stroški bolniškega fonda »o po isti statistiki znašali v Ljubljani 6,347.341 Din, v Zagrebu 9.182.600 Din, od tega stroški za zdravljenje v bolnišnicah v Ljubljani 1,062.596 Din, v Zagrebu 1,6(S0.480 Din. Ti podatki kažejo, da bi bilo ravno tako za področje ljubljanskega železniškega ravnateljstva potrebno ustanoviti posebno bolnišnico zii državno prometno osebje ali pn naj bi se tudi železniško ministrstvo priključilo akciji za povečanje in ra/.širjenje ljubljanske bolnišnice in tako tudi s svoje strani dopriueslo k rešitvi tako perečega vprašanja v korist vse Slovenije.
Zborovanje jugosl. PEN-klubov
Književniki so se izjavili za samobitnost slovenske kulture Odkritje spomenika pesniku Domjaniču
Posamezni centri PEN-klubov, mednarodnega društva književnikov v Jugoslaviji, to je slovenski v Ljubljani ter hrvatski v Zagrebu in srbski v Belgradu, so imeli skupno medklub&ko sejo v Zagrebu dne 20. maja. Seje so sc udeležili od Slovencev Fr. Albrecht kot vodja delegacije, Fr. Koblar, P. Golja, B. Kreft, J. Vidmar ter dr. T. Debeljak. Po referatih, ki so jih podali posamezni centri (za Ljubljano prof. Koblar) je bila dopoldan najvažnejša resolucija slovenskega PEN-klu-ba, ki jo je predložil vodja F. Albrecht tudi drugima dvema centroma v Jugoslaviji v podpis in ki se glasi:
»Da se v prihodnje izognejo vsaki možnosti medsebojnega nesporazuma, ugotavljajo trije jugoslovanski centri PEN-kluba, zbrani dne 20. maja 1. 1936 na medklubskem sestanku v Zagrebu, da soglasno priznavajo slovenski kulturi, književnosti in jeziku vse pravice do samobitnega obstanka in vso potrebo, da se jim ustvarijo pogoji za nemoteni svobodni razvoj.«
Po izčrpanem sporedu seje je imel bla^jnik zagrebškega kluba glavni urednik »Jutranjega lista« Josip Horvat predavanje: »Naša književnost in naše javno življenje,« v katerem je z dokumenti dokazal na mačehovsko ravnanje naših javnih ustanov pri podpiranju književnosti. Na podlagi tega referata, ki ga je (pri diskusiji) znatno spo-polnil še bibliotekar dr. Badalič z natančnim stanjem javnih knjižnic na ozemlju savske banovine (po zgledu dr. Melite Pivčeve, vendarle še malo širše!), so bile sprejete sledeče resolucije:
»PEN-klubi v Zagrebu, Ljubljani in Belgradu so proučili na sestanku 20. maja položaj književnosti v našem javnem življenju ter so našli, da je ta položaj zelo težak, posebej še radi brezbrižnosti tako javnosti kakor tudi javnih organov, državnih kot samoupravnih.
PEN-klubi konstatirajo, da književnost ne more, dokler je v tem položaju, dostojno na zunaj predstavljati naroda in njegove kulture, kakor tudi ne rešiti na znotraj svojega kulturnega poslanstva.
Zato PEN-klubi zahtevajo: 1. da ta brezbrižnost preneha ter da država kot tudi samoupravna telesa v mejah svojega delokroga po svoji dolžnosti podpirajo književnost v razmerju do važnosti, ki jo ima v javnosti;
2. zato naj a) te ustanove zagotove v svojih proračunih dovolj sredstev za podporo književnosti, b) da posebno pazijo na razvoj ljudskih knjižnic ter da se sprejme zakon o knjižnicah, ki bi zagotovil sredstva za redno delovanje in razvoj knjižnic, c) da se s stalnimi letnimi nagradami
držav, samouprav, mest itd. podpre književno
ustvarjanje.«
Poleg te resolucije so sprejeli še tretjo, namreč, da ugotavljajo, da je svoboda književnega ustvarjanja nujen pogoj književnemu delovanju. Zato v skladu s ponovnimi resolucijami mednarodnih kongresov PEN-kluba zahtevajo, da sc tudi pri nas zagotovi svoboda umetnostnega književnega delovanja.«
Ko so klubi poslali ie čestitke pesniku Na-
zorju k 60 letnici, se je seja zaključila.
Zvečer se je v Glasbenem domu vršil koncert samih Domjanovičevih uglasbenih pesmi, ki so jih peli operna pevka gdč. Nada Tončič, operni pevec Lav Vrbanič in ju je spremljal na klavirju B. Kune, hrvatsko društvo Jablan pod vodstvom Slavka Zlatiča ter orkester državne glasbene akademije pod vodstvom prof. F. Lotha.
Drugi dan na vnebohod je bilo odkrito poprsje kajkavskega pesnika ter prvega predsednika PEN-kluba v Zagrebu Dragutina Domjaniča. Ob tej priliki je imel delegat ljubljanskega centra ravnatelj drame Pavel Golja nagovor, v katerem je med drugim rekel: »Iz njegovih nežnih popevk in preprosto in prisrčno izklesanih kipcev diha vsa topla človečnost hrvatskega naroda, ki se preko »li-kovitih zagorskih gričev tako prirodno preliva do naše slovenske zemlje in do našega slovenskega srca! Mi Slovenci, ki smo bili ob vsaki priliki deležni njegovega posebnega prijateljstva, smo tem trpkeje občutili njegovo izgubo. Žato tako zelo pogrešamo njegove lepe besede in tako globoko občutimo vso pretesljivo nežno ljubezen do rodne grude v njegovi pesmi, ki je sedaj že dragulj v bogati zakladnici hrvatske narodne kulture. Stava dragemu prijatelju in velikemu pesniku.«
V imenu belgrajskega se je poklonil velikemu pesniku Svet. Popovič. Z lepim in temperamentnim govorom pa je očrtal delo in pomen Domja-ničev njegov drug, predsednik zagrebškega centra dr. Livadič, na kar je župan Zagreba dr. Erber sprejel kip v varstvo. Na poti na izlet na Sljeme so se člani vseh treh klubov ustavili na Mirogoju ter so položili lep venec na grob pokojnega pesnika. Slovenska delegacija jc obiskala še grob pisateljice Zofke Kvedrove in znanih javnih delavcev. Po uspelem prijateljskem skupnem izletu v zagrebško okolico, kjer smo na Sljemenu občudovali lepo kapelico, katere notranjost je delo slovenskega umetnika Hudoklina, ki stalno živi v Zagrebu, so se zvečer udeleženci razšli, zlasti slovenski z zavestjo, da so na pravem mestu podčrtali svojo temeljno zahtevo, na katere Aoglasnf prinzavi je šele mogoče kulturno ustvarjanje.
Protituberkulozni teden
Kaj pravijo vodje dispanzerjev?
Sv. Benedikt v SI. goricah
Naša fara se vneto pripravlja, da bo priredila na binkošti farno igro na prostem »Naša apostola*. Igrali bodo to igro ob priliki Slomškovih dni tudi Mariborčani. A pri nas bo krstna predstava, ker je pisatelj igre g. Petančič dobil pri Sv. Benediktu od g. dekana Gomilščka pobudo, da je igro napisal. Ima pa ta igra tudi svojo zgodovinsko povezanost, kajti ustno izročilo pravi, da sta se 1. 867. sv. brata Ciril in Metod mudila pri Sv. Benediktu, ko sta potovala v Rim. Pri igri sodeluje nad 120 igralcev, samih kmečkih ljudi, ki morajo čez dan težko delati, zvečer bedeti ob vajah in se učiti. Zagotovljeno bo, da bo vsak lahko zasledoval potek igre. Še več! Vsi morate sodelovati, vstati, peti, moliti, kadar vas igralski vodja pozove! Prijatelji! Na binkošti na svidenje pri Sv. Benediktu!
Ubijalec pred sodiščem
Celje, 22. maja.
Danes se je zagovarjal pred malim senatom 21 letni delavec Grmovšek Edvard, doma iz Pir-šenberga, obč. Globoko v brežiškem okraju, ker je v nedeljo, dne 22. marca letos v Piršenbergu očeta treh nepreskrbljenih otrok Petančiča Mihaela sunil z nožem v desno stran vratu in mu prerezal glavno odvodno žilo tako, da je poškodovanec vsled izkrvavitve po preteku nekaj minut umrl. Poleg tega je Grmovšek tudi lažje poškodoval še tri fante. Uboja je bil seveda kriv alkohol. Grmovšek je bil zaradi tega obsojen na 4 leta in 6 mesecev robije.
Dr. Tomaž Ftirlan. vodja dispanzerja na Jesenicah:
Vodstvo KID je na .JKBHIHNMI pobudo protituberku-lozne zveze z velikodušno podporo omogočilo pred 2 letoma otvoritev dispanzerja. Delovanje našega dispanzerja se razteza čez celotni radovljiški okraj od Otoč pa do Rateč in do Savice v Bohinju. Ravno v jeseniškem dispanzerju je očividno, da urejene gmotne razmere same še ne preženejo jetike, kakor marsikdo misli, ki zahteva, da se borba s tuberkulozo spusti tudi na socialno polje, kjer že itak vlada brezuspešen drenj. To pn lahko trdimo — kar je uradno ugotovljeno, a le malokomu znano —, da v Sloveniji bolehajo za tuberkulozo v prvi vrsti kmetje. Izmed jeseniških obratov sta le dva škodljiva pljučain: livarna in zidarstvo okoli martinarne. Tudi »črna fabrika« na Dobravi je bila neškodljiva.
Ordinacije se vrše v bolnišnici, za kar se moramo zahvaliti bratovski skladnici, ki z nami vred goji goročo željo, da bi čimprej dobili primernejšo streho.
Obstoj dispanzerja je tudi za bodočnost zagotovljen, ker so ga začele podpirati vse občine iz radovljiškega okraja. Želim si —	novih
prostorov — samo še to, da bi finančni viri tako narastli, da bi nam kaj preostalo za najnujnejšo podporo bolnikom.
Dr. B. N en bauer. vodja dispanzerja v Kranju:
že pred dvanajstimi leti smo ee posvetovali o potrebi in možnosti njegove ustanovitve. Preteklo je deset let in šele po velikem trudu se je posrečilo Krajevni protituberkulozni ligi v Kranju, da ga je mogla 1. 1934 otvoriti.
Kranjski dispanzer je ljudska ustanova v pravem smislu besede. 0 tem se bo lahko prepričal vsak. ki jo pride ob ponedeljkih in četrtkih pogledat. Ljudstvo vsega kranjskega okraja tja do poljanske in selške doline prihaja sem do nasvet in
zdravilo, dasi dispanzer posluje samo za mesto in ožjo njegovo okolico.
Dispanzerji so povsod jedro protituberkuloznega gibanja. To njihovo svojstvo je globoko ukoreninjeno v bistvu dolgotrajne, kronične, zahrbtne, nalezljive bolezni — jetike.
0 potrebi dispanzerjev že danes ni nobenega dvoma več. Brez njih ne bi bilo zatiranja jetike. 0 uspehih dispanzerskega dela že danee pisati in govoriti pa je prezgodaj. Videli jih bomo čez nekoliko let, ko bo jetika tudi pri nas izgubila svoj značaj kot najbolj razširjena ljudska bolezen.
Kar se je posrečilo drugim, se mora posrečiti tndi nam.
Dr. Josip Prodan, vodja ljubljanskega in novo
meškega dispanzerja:
Leta 1981 sem organiziral protituberkulozni dispanzer prof. Calmettea v Ljubljani, leta 1932 protituberkulozni dispanzer v Trbovljah in 2. maja t. 1. protituberkulozni dispanzer v Novem mestu. Sedaj vodim ljubljanski in novomeški dispanzer. Blagodejno delovanje ljubljanskega dispanzerja občutijo posebno družine siromašnih obolelih svojcev in celotno šolstvo od osnovne šole do univerze. DisjMinzer v Novem mestu pa je najmlajša ustanova dravske banovine in kot taka tudi prva in nad vse potrebna naši Dolenjski.
Notranjski in belokranjski dispanser.
Od Ljubljane do Postojne, čez Rakek, Cerknico, Stori trg do Čabra, Kočevja in Novega mesta, po vsem tem ogromnem ozemlju ni nobene proti tuberkulozne trdnjave. Belokranjski in notranjski dispanzer sta sedaj po nujnosti prva na vrsti.
Protituberkulozni teden bo jutri končan. Vse lige ln vsa šolska vodstva prosimo za skorajšnjo vrnitev neprodanih blokov in za dosrtavitev denarja od prodanih, da bomo lahko čimprej postregli r obračunom, na katerega javnost radovedno taka.
Drobne
novtce
Koledar
Sobotn, 23 maja: Janez Krstnik de Rossi, spo/navalec; Deziderij, (7.eljko), škof.
Novi orobovi
"f" V Ljubljani je mirno r Gospodu zaspala ■ gospa Jožefa Kapelj roj. Sever, soproga bakrar-skega in kotlarskega mojstra ter posestnika. Po- : grub pojde danes ob 4. popolne izpred hiše žalosti, Aljaževa ulica 4 na pokopališče v D. M. v Polju, Naj v miru počiva! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
-f- V Kamniku je umrla v častitljivi starosti 86 let gospa Marija Weib! roj. Dereani. Pogreb bo v nedeljo ob 4. popoldne na pokopališče ria Žalah. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osehne vesti
— Promoviran je bil za doktorja prava na pravni fakulteti v Belgradu g. Danilo Gregorič na podlagi spisa: ^Ekonomska in socialna politika nacionalnega socializma«. Iskreno čestitamo!
TOALETNA MILA iN PREPARATI
'Vače zobe	Za ugndtio
bedeobvaruvali z	kritje uporabljajte
ERASMSK	ERASMIK
	muo za
ZA zobe	brstje
—	Izvajanje zakona o telesni vzgoji naroda.
Minister za telesno vzgojo naroda dr. Josip Rogič je ugodil prošnji športnega kluba Planina iz Ljubljane glede prirejanja nedeljskih tečajev v smislu zakona o obvezni telesni vzgoji naroda.
—	Redke lastovke. V ljubljanski okolici in tndi drugod opazujejo letos ljudje, da so lastovke prav redke. Le neiiaj lastavičjih družin se je vrnilo v svoja stara domovja. Mnogi si to razlagajo tako, da je bilo prav vsliko lastovk najbrž pobitih, ko so jeseni letele v toplejše kraje in da so najbrž tudi mnogo trpele pri povratku. Zanimivo je tudi, da je letos, ko je hroščevo leto, ponekod prav malo hroščev.
—	Rojaki iz Ccrkna. Na le|>o uspelem lanskem sestanku Cerknjanov v Ljubljani je bila soglasno izražena želja, naj se taki sestanki prirejajo vsako leto. Zato sklicujemo letošnjega na binkoštno nedeljo, to je na dan 31. maja. Sestanemo se ob 3 popoldne pri našemu rojaku Erženu Venceljnu, gostilničarju pri Urbančku v Stožicah št. 29, to je tik ob ljubljanski severni mestni meji, kjer je bil tudi lanski sestanek. Letošnja udeležba bo le popolnejša od lanske. Poskrbljeno je tudi za zabavni del. Vabimo vse rojake iz bivšega cerknjan-skega sodnega okraja na udeležbo. Oni, katerih naslovi so nam znani, dobijo posebna vabila, oni pa, ki teh ne dobijo, naj izvolijo poslati svoj naslov, da moremo izpopolniti naš kataster. Ko bo ta izpopolnjen, bo pri njem vsak lahko dobil naslove svojih znancev v Jugoslaviji. Za pojasnila je pisati na naslov: M. Kenda, Ljubljana, Devin-ska ulica št. 5. Poslužite se nedeljske znižane voznine, ogledali pa si boste ob tej priliki lahko tud) ljubljanski velesejem. Torej vsem: Na veselo svidenje!
Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se poka-zujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne
Frariz-Josefove
grenke vode Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.	Ogl. reg S. br. 80474/SS.
—	Prvi izkaz o darovih za Marijino kapelo v Planici. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 1000 din; g. dekan Jakob Fatur v Radovljici 100 dinarjev, g. župnik Anton Vovk v Tržiču 100 din; ga. M. Krisperjeva v Ljubljani 300 din; Neimenovana iz Dravelj 50 din; g. Julka in dr. F. Sau-lik v Zagrebu 80 din; g- Nikola Saulik v Zagrebu 20 din; g. Terezija Kajžar v Ratečah 100 din; Neimenovan iz Ljubljane 20 din; v nabiralniku pri skakalnici v Planici 70 din. neimenovan z Brezij 200 din; od igre v župnijski dvorani v Ratečah 503 din; skupaj 2543 din. Bog plačaj vsem blagim dobrotnikom in obudi še novih, ker smo podpore zelo potrebni. Župni urad Rateče-Planica. 20. majnika 1936.
—	Za šolske maše priporočamo gg. katehetom »Mašo šolske mladine«, ki je izšla pravkar v VI. izdaji. Cena 1.25 din, pri skupnem naročilu vsaj 50 izvodov naravnost od založnika po 1 din. Priporočamo dalje spominsko sliko za prvoobhajan-ce (v peterobarvnem tisku), ki bo imela otrokom vse življenje mnogo več povedati, kakor običajne prvoobhajilne slike; predstavlja Dobrega pastirja z jagnjeti na paši (sv. evharistija), spodaj žubori studenec (simbol sv. krsta): pri sv. krstu se božje življenje v duši obudi, s sv. evharistijo se ohranja in razvija. Pomen te lepe slike pojasni besedilo na sliki. Pri večjem naročilu stane izvod slike 5 din. Posamezen izvod na ogled 7 din. Naročite naravnost pri župnijskem uradu pri Sv. Urbanu pri Ptuju.
—	XII. romanje na Sv. Višarje priredi Prosvetna zveza 1. in 2. avgusta. Vlak odpelje iz Ljubljane 1. avgusta zjutraj ob 7.30 in pride še pred 12. uro v Zabnico, odkoder se romarji podajo na goro. Zvečer ob 7 pridiga v cerkvi, nato rimska procesija, ki se zaključi s petimi litanijami in 7. blagoslovom. Naslednje jutro se bodo začele sv. maše ob 4 s cerkvenim govorom in skupnim obhajilom. Slovo od Višarij ob 10, odhod iz Zab-nice ob 1 popoldne, prihod v Ljubljano ob 6 zvečer, lako da imajo udeleženci zveze na vse strani. Celokupni izdatki, t. j. voznina od Ljubljane do drž. meje ter od drž. meje do Zabnice v Italiji in dovolilnica znašajo 80 din. Prijaviti se je do 1. julija: treba je poslati sliko. Oblika slike naj bo S 4 cm. zadaj na sliki naj bodo sledeči podatki: ime, priimek, rojstni dnn in leto ter kraj rojstva in bivališče, očetovo ime in materino ime. Pri celi slovesnosti se bodo pele pesmi, ki so se pole ob pri 1 i k i evharističnega kongresa. P. t. župni uradi so nnprošeni, da blagovolijo svoje farane opozoriti nn to romanje, saj veže marsikaterega na to božjo pot verska zaobljuba in je na ta način podana možnost, da to izvrže. Vse prijave sprejema Prosvetna	Mubljjns, Miklošičeva cesta 7.
—	Dekliški vzgojni zavod Marjanišče v Kranju sprejema za nastopno šolsko leto 1936-37 gimnazijske učenke od prvega do osmega razreda! Od drž. realne gimnazije v Kranju je oddaljen le nekaj minul. Sprejema telesno zdrave, nravno nepokvarjene in dobro vzgojene učenke, ter jim nudi skrbno nadzorstvo, zračno in sončno stanovanje z velikim vrtom, dobro in tečno hrano in ! vso drugo oskrbo. Zavod vodijo šolske sestre iz Maribora in vzgajajo zaupano jim žensko mladino po krščanskih vzgojnih načelih. Pojasnila daje vodslvo Marijanišča v Kranju.
—	Reumatiki: (ISias, giht, ženske bolezni) po ' vseh neuspehih se ozdravite edino z vulkanskim blatom in kopelimi kopališča PISTYAN, najbolj znano kopališče vseh 5 kontinentov. Pojasnila: Pietyan informator Zagreb, Stros6mayerov trg l/II.
—	Tujcem na našem Primorju moramo nuditi kar največ mogoče udobnosti, da jim bo poletni oddih ob morju res počitek. Poskrbeti pa jim moramo tudi za primerno razvedrilo. Naši hoteli in gostišča na divni jadranski obali bodo udobni in lepi le, če bodo po zunanjem izgledu in notranji opremi harmonirali s svojo okolico, če bodo kazali celo v mrtvih kosih pohištva našega tvornega slo- ; vanskega duha in tujcem tako ljubo in cenjeno do- I mačo ornamentiko. Saj iščemo izven doma oddiha ; tudi zato, da za nekaj časa izmenjamo svoio okolico! Letošnji spomladanski Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija bo v posebnem oddelku gostinske razstave prikazal nazorno, kaj prija razvajenim tujcem in da moremo njihovim, še tako svojstvenim željam, z izdelki naše domače industrije v polni meri ustreči. Na vseh naših parnikih bodo imeli posetniki Ljubljanskega velesejina 50% pupuel, oziroma vožnjo v višjem razredu s karto za nižji razred, in to: od 20. maja do 8. junija za prihod ter od 30. maja do 20. junija za povratek. 1 Od Suaaka do Ljubljane z letalom za Din 100.—. I Na železnicah 50% popust! Tudi tuje goste na Pri- I morju opozarjamo na te udobnosti, da izkoristijo j priliko Ljubljanskega velesejma za obisk našim goram in jezerom.
—	Banovinska kmetijska, poskusna in kontrolna postaja v Mariboru opozarja vinogradnike, da v svrho obrambe pred peronosporo škropijo svoje vinograde. Nasadi naj bodo brezpogojno do konca maja poškropljeni, ker sicer velike škode, ki j jo povzroča peronospora, ne bo mogoče odvrniti.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze- j mite zjutraj na prazen želodec kozarec ua- i ravne »Franz-Josef grenčlce*.
—	Domači vrt. Praktičen navod, kako ga ure- ! dinio, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek. Druga predelana in pomnožena izdaja s 102 sli- j kama med besedilom in 2 barvanima podobama, j Cena nevezani knjigi je 42 din, vezani 54 din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Danes, ko ima že skoro vsaka hiša vrtiček za najpotrebnejšo zelenjad in cvetlice, je prav, da opozorimo na knjigo, ki bo vsakemu posestniku domačih vrtov dobrodošla, da si bo znal svoj vrt praktično urediti in obdelovati. Tu najde navodilo, kako vrt uredi, obdeluje, krasi, kakšna naj bo zemlja, gnoj, orodje, katera so glavna vrtnarska dela itd. Daije opisuje vse vrste zelenjadi, ki naj jih goji, kapusnice, listnato zelenjad, korenasto zelenjad, stročnice, čebulnice, dišeča zelišča, paradižnike, papriko itd. Posebno poglavje tvorijo cvetlice, vrtne in sobne. Knjigo vsakomur toplo priporočamo.
—	Avtoizlet na Grossglockner in po Koroški 30 maja — 1. junija. Informacije in prijave v iz-letni pisarni Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«.
—	Osrednje društvo jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino javlja svojim podružnicam in delegatom, da je občni zbor preložen na 7, junija t. 1.	|
—	Nesreča na tračnicah. Na praznik v četrtek , se je na postaji Lesce pripetila huda nesreča. Železniški delavec Franc Musar, star 35 let, je padel
s stopnišča vagona ter z nogami zašel pod kolesa. : Kolesa so mu zmečkala obe nogi v stopalih. Musar je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu morali zdravniki amputirati obe stopali, tako da bo ponesrečenec vse življenje hrom.
—	Nesreča med delom. V tekstilni tovarni v Jaršah se je pripetila včeraj med delom nesreča 32 letnemu delavcu Antonu Zargiju iz Zgornjih Jarš. Med delom ga je zagrabil stroj in mu zlomil levo roko. Zargi je bil prepeljan v bolnišnico.
—	Preiskava proti zakotnemu odvetnik«. Kazenska preiskava proti 36 letnemu samskemu ključavničarju. Ljubljančanu Francetu Blažu, zaradi zakotnega odvetništva in večjih sleparij je končana. Državni tožilec je proti njemu dvignil obtožbo zaradi velikih sleparij in ponarejanja listin. V Podpečju je dva kmeta osleparil za približno 20.000 din. Tudi v Ljubljani je več ljudi osleparil. Okoli Domžal in Brda je slovel kot »prebrisan advokat«, ki ima zveze z Zagrebom in Bel-gradom. Dolgo je ljudi vlekel za nos.
—	Vlomilska tolpa pod kljufein. Ze nekaj dni se nahaja v zaporih ljubljanskega okrožnega sodišča velika vlomilska družba, ki ji je bil glavar trgovski potnik Janez Kunstek iz Ribpovca pri Trebnjem in je bil njegoV adjutant brezposelni šofer France Breskvar. Tolpa je izvrševala razne tatvine in vlome po deželi, zlasti na Dolenjskem in v okolici. V Ljubljani je okradla nekatere odvetnike in druge gospode. Tolpa Je nakradla blaga za približno 15.000 din. Značilno je, da so tatovi blago po svojih pomagačih, ki so imeli na videz poštene zveze, nosili v mestno zastavljalnico, kjer so jih zastavljali za malenkostne vsote, ko so bili drugače predmeti več vredni. Tako je bil ukradeni stroj »Erika« zastavljen za 400 din. Člani tolpe zvračajo krivdo drug na drugega. Tolpa šteje 12 članov.
Danes premiera največjega in najlepšega filma dunajske filmske produkcije!
Harija BaShirtcva
Predstave danes ob 16., 19-15 in 21-15 uri
Največja ljubezen »lavnega francoskega pesnika de Maupassanta
Lili Darvas - nans Jarau
Szoke Szakall in Atila Hdrbiger Glasbo: Paul Abraham
KINO UNION TELEF.22.21
Ljubljana
0 Praznik Marije Pomočnice v nedeljo, 24. maja, bodo na Rakovniku slovesno praznovali. Danes zvečer se romarji zberejo pri lurški kapeli, kjer bo ob pol 8 akademija, nato pa procesija z lučkami. V cerkvi bodo pobožnosti prav do polnoči, zjutraj pa od pol 4 dalje. Ob pol 10 bo govor (g. Štefan Temlin) in nato pontifikalna sv. maša, ki jo bo daroval g. generalni vikar, prošt Ignacij Nadrah. Pel bo zbor gojencev in bogoslov-cev (iriesbae.herjevo mašo Stella marls, ki jo ho prenašala ludi ljubljanska radijska postaja. Popoldne bo ob pol 4 govor (g. dr. Jerko Gržinčič) in nato procesija s kipom Marije Pomočnice.
0 Zavod za slepe iz Zagreba priredi na predvečer esperantskega kongresa v Ljubljani, to je v petek dne 29. t. m. v Filharmonični Jvorani koncert, na katerem nastopijo zavodovi gojenci z godalnim orkestrom, otroškim zborom in raznimi solisti. Natančni spored in druge podrobnosti javimo. Danes že opozarjamo na zanimivo koncertno prireditev slepe hrvatska mladine iz Zagreba,
O Recitacijski večer, ki bo v ljubljanskem dramskem gledališču na predvečer desetletnice Kosovelove smrti dne 26. t. m. ob 8 uri zvečer, bo poleg počaščenja Kosovelovega spomina podal tudi zanimiv, točen in kvaliteten prikaz slovenske povojne pesniške tvorbe. Po spominski besedi o Srečku Kosovelu in daljši recitaciji njegovih pesmi bodo brali izbor iz svoje lirike sledeči avtorji: Miran Jarc, Tone Seliškar, Anton Vodnik, Edvard Kocbek, Božo VoduSek, Mile Klopčič, Vida Tau-fer in Bogomil Fatur. Tako bo podan kronološko in stilno-zgodovinsko razvoj naše povojne poezije do najnovejšega časa. Opozarjamo vso kulturno javnost na to edinstveno prireditev in nasvetujemo nabavo vstopnic (cene so zelo nizke!) že v pred-prodaji.
© Kino Kodeljevo igra danes »Ti si moje sonce« (Rihard Tauber) in »Triumf ljubezni« (Ja-net Gaynor).
© Posledice nevihte. Včeraj okoli 3 popoldne je nad Ljubljano divjala huda nevihta, med katero je močno grmelo in treskalo. Strela je udarila v več poslopij, vendar pa nikjer ni povzročila požara, ker je povsod udarila v strelovode. Pač pa je strela povzročila mnogo škode na telefonskih in električnih napeljavah. V sredini mesta je bilo pokvarjenih mnogo varovalk, ponekod pa je odpovedala tudi električna luč, medtem, ko je v drugih hišah nenadno zažarela sama od sebe.
© Nova trgovina. Ure Din 36.—, ročne ure Din 95.—, 14 kar. ročne Din 280.— Kiffmann Otmar, Ljubljana, Mestni trg 8.
O Ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil slabo založen z morskimi ribami. Slabo vreme na Jadranu je vplivalo na lov. Skuš (skombrov) ,ki jih je bilo v sredo naravnost v izobilju, prav za prav ni bilo. Vsega okoli 100 kg. Bili so po 18 din kg, v sredo pa 10 din kg. Sardele so bile po 16 din kg. Sladkovodnih rib tudi ni bilo na izbiro. Cene domačim ribam so neizpremenjene.
O Napad zaradi maščevanja. Včeraj so bili ljubljanski poklicni reševalci poklicani v ižansko vas Mateno, odkoder so v bolnišnico prepeljali z reševalnim avtom 18 letnega kmetskega fanta Antona Kumšeta. Tega je v hlevu napadel neki fant, ki je že dolgo sovražil Kumšeta. Porifiil mu je nož globoko v rebra, tako da je poškodba zelo nevarna.
Maribor
□	Zupan dr. Juvan je obiskal v četrtek dopoldne mariborske jadralne letalce v njihovi delavnici, katero jim je prepustila mestna občina v gradu. Jadralci so izročili mestnemu predsedniku lep spominski album. Ob tej priliki so jadralci prosili g. župana, da jim zagotovi prostore za delavnico v mariborskem gradu tudi v bodoče. Dobili so zagotovilo, da jim bo mestna občina v vsakem pogledu šla na roko.
□	Novo vodstvo mariborske Mestne hranilnice. Včeraj popoldne je bila seja upravnega odbora mariborske Mestne hranilnice, na kateri so bile volitve novega vodstva. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Franjo Bureš, za podpredsednika pa Jože Stabej. Za predsednika ravnateljstva je izvoljen F. Hrast, za podpredsednika pa Viktor Grčar.
□	Znatne izpremeinbe v gledališkem ansambla. Kakor emo doznali, se bodo izvršile v gledališkem ansamblu znatne izpremembe. V prihodnji sezoni ne bomo nekaterih igralcev več videli na mariborskem odru. Med drugimi odide iz Maribora g. Maks Furijan, ki je že sprejel angažman pri gledališču v Osijeku. Mariborčani bodo zlasti odhod Furijana zelo obžalovali. Upamo, da mu bo dana priložnost, da se na primeren način poslovi od mariborskega gledališkega občinstva.
□	Gradbeno gibanje. Gradbena dovoljenja so dobili: Ljudska samopomoč za zgradbo štirinadstropne stanovanjske in trgovske hiše na vogalu Aleksandrove ceste in Kolodvorske ulice, Julijana Plepelec za enonadstropno stanovanjsko vilo v Jadranski ulici, Josip in Marija Koren za enonadstropno vilo na Radvanjski cesti, Jernej in Antonija Čebulj za enonadstropno stanovanjsko vilo s trgovskim lokalom na vogalu Radvanjske in Bol-fenkove ulice ter naslednika tvrdke Swaty za povečanje tovarniških prostorov na Tržaški cesti.
□	Opozarjamo na vodstvo po razstavi* slovenskih umetnikov« v kazinski dvorani, ki ga bo imel jutri, v nedeljo, umetnosti zgodovinar dr. Šijanec.
□	Pevsko društvo »Luna« v Košakih priredi
v	nedeljo izlet v Prevalje. V Rozmanovi dvorani nastopi s koncertom narodnih pesmi in s spevoigro »Kovačev študent«.
□	Debut Majde Skrbinškove. Prihodnje dni bo debutirala v gledališču v vlogi Zine v Krajnče-
vi	drami »Direktor Čampa« Majda Skrbinškova, hčerka znanega ljubljanskega igralca in režiserja Milana Skrbinška.
□	Melje dobi svojo lekarno. Koncesijo za novo lekarno v meljskem predmestju je dobil mag. ph. Rems iz Ljubljane.
□	Ribe na trgu. Včeraj so prodajali sardele po 10, 6kuše po 16—18, ciple po 20, orade po 34, azijale po 18 in belice po 8—9 Din za kg. Na trgu se dobijo še vedno žabji kraki, venec po 2 Din.
□	Pomotoma prekopan grob. Zagonetka v okostnjak zasajenih vil, ki so jih izkopali na stu-denškem pokopališču, je postala še bolj zagonetna. Naknadno se je namreč ugotovilo, da se je pripetila grobarju pomota. Označbe grobov so se na pokopališču zaradi 22 letnega razdobja tako zabrisale, da je grobar prekopal grob Terezije Rožič, ne pa Marije Rausch, kakor mu je bilo naročeno. Vile so tedaj bile v okostnjaku pokojne Rožič Terezije, žene dninarja, rojene 2. XI. 1845 ter umrle dne 4. avgusta 1914. Pred smrtjo je stanovala v bivši Kaiserstrasse, sedanji Erjavčevi ulici 6. Poizvedbe se sedaj vršijo v tem pravcu.
□	Zagrebška policija je aretirala zloglasnega vlomilca in pobeglega kaznjenca Alojza Babiča in ga poslala z močnim spremstvom v Maribor. Na mariborski policiji so včeraj Babiča zaslišali. Prizna vse vlome, ki jih je v zadnjem času izvršil v Mariboru in okolici, med drugimi tudi vlom v veletrgovino Pregrad.
□	Pustolovščina dveh malčkov. V sredo je ustavil stražnik na ulici dva tavajoča otroka, šestletnega fantka in njegovo štiriletno sestrico. Bila sta oblečena po kmečko ter sta povedala, da sta prišla od zelo daleč, ne vesta pa kraja, kjer sta doma. Oba malčka so oddali v mestni mladinski dom, včeraj pa so prišli po njiju že starši in sicer viničar Jožef Fras in njegova žena iz Jarenine. Oče in mati sta izjavila, da sta otroka kar sama izginila od doma ter so ju iskali po vsej fari, dokler ni prišlo na orožniško postajo obvestilo 1». Maribora, da so tam našli otroka.
n Nesreča. V četrtek popoldne se je vršila prva vaja na prostem za proslavno igro »Naša apostola«. Vaja, pri kateri so nastopili tudi konjeniki, je zelo dobro uspela ter je pokazala, da bo uprizoritev res nenavadno monumentalna. Žal je prišlo do nezgode. Na poti proti domu je neki konj udaril s kopitom 22 letnega Maksa Železnika in mu močno poškodoval nogo. Železnika bo pro peljali v bolnišnico.
Konjske dirke v Cvenu
Ljutomer, 22. maja.
Včeraj popoldne se je vriil na dirkališču Cven prvi del pomladanskih dirk, Ob nekoliko slabih terenskih razmerah so bili doseženi sledeči rezultati: Pri prvi dirki skakačev je dobil prvo nagrado Novak Alojzij iz Banovec s kilometrskim časom 1 :38 in konjem »Lasta«, Pri drugi dirki zadruge za rejo žrebet je dobil prvo nagrado Josip Slavič iz Bunčan, Rabil je 1 : 40. Njegov konj »Pelikan«. Pri tretji heap vožnji je bil zopet prvi Novak Alojzij iz Banovec v času 1 : 38 s konjem »Lasta«. V četrti dirki selekcijske zadruge je dobil prvo nagrado Slavič Ludvik iz Grad s časom 1 :36. Konj »Pika«. Pri dirki ljutomerskega okraja je bil prvi Slavič Ludvik v času 1 : 53, konja »Pika« in »Peter Pilot«. Drugi Jan pomladanskih konjskih dirk bo prihodnjo nedeljo popoldne na dirkališču v Cvenu.
Cetie
& Pogreb p. Hilarija Perparja. Na praznik
popoldne se je vil iz samostana oo. kapucinov na okoliško pokopališče dolg pogrebni sprevod, tako dolg, kakor so v Celju zelo redki. K zadnjemu počitku smo spremili vzornega duhovnika in zglednega redovnika g. p. Hilarija Perparja. Pogrebne obrede je opravil opat g. Jurak, ki je tudi vodil kondukt. Pogreba se je udeležila polnoštevilno samostanska družina, mnogo usmiljenk in šolskih sester, župan g. Mihelčič ter mnogo občinstva iz Celja in okolice. Pogreb sam je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik in kako veliko spoštovanje je užival med celjskim prebivalstvom.
0 Celjski Zvon naznanja, da bo pevska vaja mešanega zbora v ponedeljek, dne 25. maja, po šmarnicah.
0 Sveta maša in sprejem v dekliško Marijino kongregacijo pri čč. šolskih sestrah bo jutri, v nedeljo, ob pol 7 uri zjutraj.
•0" Na koncertu slepe dece is Zagreba, ki bo v mestnem gledališču v Celju dne 27. t m., bomo slišali vokalne in instrumentalne skladbe tako solistično ob klavirju, fagotu in rogu, kakor tudi v pevskem zboru, v godbi na pihala in tamburiranju. Cene so znižane dramske. Vstopnice se dobijo v knjigarni Goričarjeve vdove. Začetek koncerta ob 8 uri zvečer.	*
■0- V okviru protitnberknloznega tedna bo*da-nes ob pol 9 zvečer v mestnem parku koncert delavskega pevskega društva Zarja. — Jutri, v nedeljo, bo od pol 11 do 12 v mestnem parku koncert železničarske godbe. — O pobiranju prispevkov v korist jetičnim bolnikom smo dobili zelo značilne podatke, da vršijo to res človekoljubno delo samo dekleta in gospe iz bolj priprostih krogov, medtem ko se dame in gospodične iz odlične celjske družbe te akcije ne udeležujejo. Zelo značilno.
Umrli sta v Celju Hrovat Terezija, 80 let, postrezmea, Slomškov trg 5 in Reba Marija, roj. Bučar, 32 let, zasebnica, Krekova cesta 16. Naj v miru počivata.
0 Strelska družina v Celju naznanja, da bo od jutri naprej ob nedeljah streljanje na streli-sču v Pečovniku. Začetek ob 9 zjutraj. Vsak petek zvečer sobno streljanje v Celjskem domu.
Jesenice
Draga voda. Z vseh strani buči na Jesenicah bistra pitna voda, zato se ljudje ne morejo sprijazniti z vodnimi računi, ki so dospeli zadnje čase na naslove občanov. Vsote so visoke. Vzrok tako visokih vsot je v tem, da se vodarina že več let ni pobirala, sedaj pa je naenkrat preveč. Občani bi želeli, da se zamuda občine ne naloži občanom v breme, nego naj se vodarina pobira sproti, zaostanek po krivdi občine pa naj se pobere po obrokih, saj so Jeseničani večinoma delavci.
Gorenjsko gledališče zaključi sezono. V nedeljo, dne 24. maja, bo predstava Krekovega gledališča »Aljaža«. Za zaključno predstavo »Deseti brat« nastopi zopet prva garnitura igralcev, ki nas bodo peljali v dobo Jurčičeve romantike v pravljične dolenjske gradove, okrog katerih je bivalo toliko »Desetih bratov«.
Delavska akcija za ljubljansko bolnišnico. Akcija za razširjenje ljubljanske bolnišnice je dospela do Jesenic in zavzela razmah, kot malo-katera v pretekli dobi. Industrijski kraj potrebuje urejeno in dostojno bolnišnico, morda izmed vseh krajev najbolj, zato je zanimanje za to akcijo tako živo. Ožji pripravljalni odbor, ki so ga izvolila društva, tvorijo predsedniki delavskih organizacij, delavska zaupnika, delegat nameščen cev KID A. Kuhar ter odvetnika dr. Stanovnik in dr. Stempihar. Dne 14. junija bo priredila akcija javno zborovanje, na katerem bodo govorili zdravniki, delavci in kmetje.
Promenadni koncerti. Delavske godbe prirejajo vsako leto promenadne koncerte po jeseniškem mestu. Koncerti, ki jih je toliko, da v malokaterem mestu delajo čast godbenikom in služijo za tujsko-prometno propagando kraja. Zadnji koncert pred osvetljenim Krekovim domom je privabil tisoče delovnega ljudstva pred centrum delavskega in katoliškega gibanja Jesenic.
Slovenska Krajina
Morska Sobota. Odbor tukajšnjega prosvetnega društva je dal preurediti dvorano v stari
osnovni šoli, kjer se bodo odslej vršili vsi članski sestanki in igre.
»Gospodarsko slogo« bi radi organizirali, tukajšnji napredni JNS-sarji, ki v zadnjem času sim-patizirajo z združeno opozicijo. Pri tem so zašli v hudo polemiko z »Novinami«, ki jim odkrivajo njihove stare grehe. Naše ljudstvo je toliko pametno, da ne bo verjelo gospodom, ki so kot odlični pristaši JNS režima pripomogli k razpustitvi »Kmečke zveze«, katera edina bo tudi zdaj pomagala k temeljiti rešitvi težkih gospodarskih razmer našega kmeta.
Pokojninski zavod v letu 1935
frehodne naložbe, inventar in terjatve ter primanj-Ijaj, ki je nastal predvsem radi prevzetih obveznosti pokojninskega zavarovanja brez odgovarja-
li poslovnega poročila Pokojninskega zavoda za nameščence posnemamo, da je v letu 1935 število zavarovancev naraslo od 10.360 na 10.857. Število konec leta 1935 se razdeli sledeče: obvezni za-
ijinah, SIo-
' P°-irven
omenjenih okrajev primorske, zetske' in savske banovine: 39 (1934 34) in lekarniške sotrudnike izven Slovenije in Dalmacije: 272 (konec 1934 243). Obe skupini sta bili zavarovani na podlagi ministrske uredbe z dne 28. aprila 1934. Naslednja tabela kaže gibanje Števila starozavarovancev (omejena prva skupina):
19» 9.525
1931	9.815
1932	9509
1933	9.743
1934	10.083
1935	10.546 Po strokah se razdele nameščenci sledeče (v
oklepajih podatki za 1934): denarni zavodi 1181
rlepajih
(1166), trgovina in špedicija 2441 (2377), rudarstvo - ,----i— u —■'ala indu^-"' ""
I«
gleda je razvidno, da je nazadovala le rudarskoko-
ii
in kovinarstvo 1001 '(1039), ostala industrija 3414 (3191) ln vsi ostali poklici 2375 (261). Iz tega pre-
povpr. Din
vinska stroka, malo so napredovali denarni zavodi, bolj pa ostale skupine. Po banovinah se razdele zavarovanci sledeče: dravski, od tega ljubljanska oblast 5660 (54712), mariborska oblast 2713 (2592), primorska banovina 1664 (1475) in zetska banovina 528 (544).
Kljub povečanju števila zavarovancev pa so se zmanjšali še nadalje povprečni zavarovani prejemki. To kaže lepo naslednja tabela o zavarovnih prejemkih, in sicer, koliko so znašali absolutno in koliko je odpadlo na enega nameščenca, oziroma na-meščenko:
moški	ženske
prejemki povpr. prejemki milj.	Din	milj.
1931 194.5 25.973	45.0 15.647
1532 181.7 25.109	42.6 15.226
1933	182.1 24.532	42.3 14.778
1934	177.9 23.740	41.6 14.511 19» 185.0 23.412 42.6 14.410
Ta tabela nam kaže, da se je položaj zasebnih nameščencev lani nadalje poslabšal. Vse do leta 1930 so zavarovani prejemki naraščali, od tedaj naprej pa beležijo neustavljeno nazadovanje. Povprečni zavarovani prejemki so pri moških nazadovali od 25.973 na 23.412 Din ali za 2561 Din letno, pri ženskah pa od 15.647 na 14.410 Din, torej za 1237 Din letno. Padec znaša pri moških skoro 10%, pri ženskah pa samo 8%. Skupno je pri vseh zavarovancih zavarovani zaslužek padel od 23.036 Din leta 1930, oziroma 22.887 Din leta 1931 na 2i.267 Din leta 1984 in 20.773 Din lani. Zmanjšanje znaša od 1931 do 1935 2114 pri vsakem zavarovancu ali 9.2%.
Prispevki
Predpis prispevkov je znašal lani 28.2 (27.46) milj. Din, zmanjšal pa se je zaostanek na neizterjanih premijah od 3.75 na 2.4 milj. Din, kar je ugodno znamenje. Najbolj se je zmanjšal zaostanek v primorski banovini, in sicer od 1.7 na 0.7 milj. Din, nadalje v zetski banovini od 0.7 na 0.4 in v bivši ljubljanski oblasti od 9 na 0.74, narastel pa je v bivši mariborski oblasti od 0.44 na 0.56 milj. Din. TO izreden padec zaostankov je razlagati s tem, da »o parobrodske družbe plačale velik del terjatev zavoda na dolžnih premijah. Dolg v Dalmaciji pa je še vedno previse«.
Pri lekarniških sotrudnikih je znašal zaostanek na koncu 1935 0.1 milj., t j. 4% vsega predpisanega prispevka.
Dajatve zavoda
Število rentnih upravičencev je lani zopet naraslo: za invalidske in starostne rente od 9.26 na 1011 ,vdovske rente od 539 na 582 in vzgojni prispevek od 368 na 395, torej skupno od 1833 na 1988. Kakor v prejšnjih letih, tako je bilo tudi lani število nastopivšin primerov invalidnosti večje od onega, katerega »o pričakovali po računskih osnovah. Poročilo pravi, da »o samo današnje nenormalne razmere glavni vzrok prekomernega nastopanja invalidnosti.
Tabela nam kaže število rentnikov in izplačane rente:
rentniki	rente milj. Din
1931	1280	6.24
1932	1438	7.63
1933	1608	9.32
1934	1833	10.81 19» 1988 12.24
Tu se vidi velik in stalno naraščajoč obseg ren-tne službe zavoda.
Med drugimi izdatki zavoda omenjamo, da je bilo premij povrnjenih lani za 2.2 milj., 1934 pa za 2.1 milj., višek pa je bil dosežen leta 1932 s [»vračilom 3.15 milj. Din. Podpor brezjx>selnim zavarovancem je zavod izplačal 1925 in 1934 približno jx> 0.1 milj. Din, izdatki za zdravljenje rentnikov so znašali lani 42.348 Din (1934 17.834 Din), nadalje je bilo lani izplačanih odpravnin za 0.12 (1934 0.16) milijonov dinarjev.
Imovina zavoda
Bilanca za preteklo leto izkazuje nadalje povečanje imovine. Imovina se deli na trajne naložbe,
j ;' ■■ r	1 rtu 1
nosti pokojninskega zavarovanja joče imovine.
Prehodna naložba
Prehodne naložbe zavoda so naslednje v milijonih dinarjev:
' , ,	1932 1933 1934 1936
blagajna	0.25 0.2 0.3 0.3
poštna hranilnica 0.2 2.2 2.9 5 7 denarni zavodi	13.35 15.65 18.3 21.7
Skupno so se lani prehodne naložbe povečale <>d 21.5 na 27.74 milj. Din. Pri denarnih zavodih naložene vloge so se obrestovale po 3.37 (3.86)%.
Traj ne naložbe zavoda se sestoje takole v milijonih dinarjev:
1932 1933 1934 1935 vrednostni papirji 32.15 53.8 52.86 52.8 nepremičnine	63.25 73.2 73.7 72.14
posojila	123.9 125.9 143.7 160.4
skupno	219.3 252.9 270.3 285.4
nostni bano
Iz tega pregleda je razvidno, da so se vredni papirji zmanjšali samo za 0.05 milj. (izžre-—3 jx>sojilo mesta Dubrovnik). Nove investicije pri hišah so znašale 0.95 milj., od tega odpade dobra polovica na adaptacije, odpisi pa so znašali lani približno 3% ali 2.47 milj. Din.
Veliko povečanje pa izkazuje jx)stavka r>osojil. Pokojninski zavod jiostaja v teh časih zastoja na kreditnem polju vedno važnejši faktor in eden redkih zavodov, ki dajejo še posojila. Razdelitev f>o-sojil je naslednja (v milj. Din):
menična hipotekama 6% stavbna 8% stavbna avne naprave
1932 26.8 52.1 5.6 20.4 12.0
anovina, občina 7.0
1933 20.0 50.6 5.6 21.4 12.0 6.4
1934
31.3 55.9 10.1 18.3 21.7 5.7
1935 29.8 73.4 9.8 18.3 21.3 5.2
1932	1933	1934	1935
13.93	15.01	10.78	9.41
7.25	6.87	3.86	3.37
8.47	8.63	8.86	7.97
5.36	3.29	2.48	2.8
8.46	7.67	7.01	6.53
bi
K temu pa je treba za 1936 prišteti še 7% stavbne kredite v znesku 1.7 milj., 7.5% mala posojila zavarovancem v znesku 0.05 milj. in 6% hipoteke 0.07 milj. Din.
Nadalje navajamo še med aktivi za 1935 do-sfiele in še neplačane zavarovalne prispevke 3.9 (5.3), inventar 0.66 (0.7), druga aktiva 18.34 (13.25) milj., od tega največ dolžne obresti, ki so narasle od 7.8 na 10.8 mili. Din, ter račun kavarne, ki znaša 2.4 milj. Din. Nadalje znaša še primanjkljaj 66.4 (67.4) milj. Ta primanjkljaj se sestoji sledeče: valorizacija prevzetih obveznosti dunajskega P. Z. in nadomestnih zavodov 28.66 (28.66), odpisi na nepremičninah, terjatvah in inventarju 17.6 (12.9), razlika med nakupnim in borznim tečajem vrednostnih papirjev 11.1 (15.95), zvišanje premijske rezerve radi strožjega računanja rakov 2.9 (2.9), zvišanje jjremijske rezerve radi prekomernih na-stojjov delanezmožnosti 5.3 (6.16) in dolg tujih pokojninskih zavodov po prevzemni bilanci 0.8 (0.8) milj. Din. Ta primanjkljaj se pa zmanjšuje, kakor je razvidno iz pričujočih številk. Je pa primanjkljaj samo računskega značaja, kar rie sme motiti pri presoji stanja zavoda, ki je zadovoljivo, saj izkazuje za lansko leto lep napredek premoženja.
Med pasivi znašajo premijske rezerve 344.06 (315.4) milj. Din v oddelku za obvezno zavarovanje, 14.6 (11.9) v oddelku za neobvezno zavarovanje in 10.1 (9.5) milj. za višje zavarovanje. Skladi so do-
segli 2.9 (0.9) milj., rezerva za kritje dubioznih terjatev pa je radi dotacije 2.0 milj. povečana na 4.4 milj. Din. Ugodno je, da je zavod zmanjšal svoja lombardna izposojila od 15.4 na 11.9 milj. Din.
Dohodki in izdatki
Izdatki zavoda so bili lani naslednji (v oklepajih jjodatki za 1934):
Izplačilo zakonitih zavarovalnih dajatev 4.0 (3.3). doklade rentnikom 8.2 (7.5), odpravnine 0.1 (0.16), povračila zavarovalnih prisf>evkov 2.2 (2.1), vrnjene premijske rezerve 0.14 (0.03), upravni stroški 2.8 (2.78), odpis inventarja 0.03 (0.09), dopolnilne prenosne takse 0.35 (0.32), obresti 2.5 (2.57), odpisi stavb za amortizacijo 2.47 (2.6), pripisi skladom 2.1 (2.2), izplačila skladov 0.14 (0.11).
Dohodki j>a so bili: zavarovalni prispevki 28.2 (27.47), plačana premijska rezerva za dokupe 1,44 (0.3), donos imovine 20.2 (18.36), razni prejemki 0.25 (0.7), tečajni dobiček na vrednostnih papirjih 4.9 (2.96) milj. Din.
Donos imovine zavoda
Obrestovanje naložb zavoda (obenem z vlogami v denarnih zavodih) je znašalo v odstotkih«
posojila nepremičnine skupaj
Iz pregleda je razvidno, da dajejo še najboljši donos vrednostni papirji, katerim slede posojila, stalno pa se zmanjšuje donos naložb v denarnih zavodih radi znižanja obrestne mere. Za zavod je
važno, da ie začel zopet naraščati dohodek od nepremičnin. Vendar pa se je v celoti donos in v letu 1935 še nadalje zmanjših za skoro pol
Kdor govori o lepih belih zobeh misli na
				
	• 1 ■ '" .•• ■ . ''-Si«,		x. -	' 1 ■ y
zobna pasta proti neokusno barvani zobni prevlaki Jugoslovanski proizvod
Zborovanje prevoznikov
Ljubljana, 22. maja.
Danes pojx>ldne so zborovali v sejni dvorani Zbornice za TOI avtobusni jxxtjetniki iz vse Slovenije. Zborovanje je vodil predsednik Združenja g. Rus z Bleda, ki je pozdravil navzočega poslanca dr. Koceta, dalje zastopnika mestne občine dr. Frelicha in zastopnika zagrebških avtobusnih podjetnikov predsednika Zrinjskega, kakor tudi številne člane. Na predsednikov predlog je bil poslanec JRZ dr. Koče za svoje številne zasluge ca ta stan izvoljen za častnega člana Združenja .
Iz tajniškega poročila posnemamo, da se je Združenje zelo trudilo za zboljšanje razmer ter za davčne olajšave tako pri vladi kakor tudi pri banski upravL Obe oblasti sta pokazali mnogo uine-vanja za težnje avtobusnih podjetnikov, claeti pa je pokazal poj>olno razumevanje gradbeni minister. Tudi z razdelitvijo in kvalifikacijo avtobusnih prog v konkurenčne, manj konkurenčne in nekon-kurenčne državnim železnicam so avtobusni jx>d-jetniki v bistvu zadovoljni. Združenje šteje sedaj 52 članov.
Združenja izreka vso zahvalo narodnemu po-j slani^u dr. Kocetu, ki se je v Belgradu in na vseh i pristojnih mestih najbolj toplo zavzemal za težnje I avtobusnih podjetnikov.
Nabava tračnic za šentjansko progo. Glavno železniško ravnateljstvo razpisuje nabavo železniških tračnic, malega pribora in kritnic za proge, ki se grade: Koprivnica-Varaždip, Št. Janž-Sevnica, Bi-leče-Nikšič in Ustriprača-Foja. Licitacija bo 4. junija. Za progo Št. Janž-Sevnica je jjotrebnih 1102 tričnic tipa H, 332 ton malega pribora, 15 navadnih kretnic in 3 angleške kretnice.
Iz banke je postala tvornica usnja. Z dovoljenjem bana moravske banovine se izpremeni firma Niške trgovske banke v »Fabrika koža«, deln. družba, katere glavnica znaša 5 milij. Din v 26.000 delnicah po 200 Din.
Slavelts po sanaciji. Bilanca Slaveksa za let« 1932—1933 je izkazala izgubo v znesku 11.987.538 Din in to pri glavnici 15 milij. Din. Že poslovanje za 1933—1934 je bilo zaključeno z malim čistim dobičkom v znesku 18.557. Din. Izvedeno pa je bilo tudi znižanje glavnice v letu 1934—1935 od 15 na 3 milij. Din in je bila s tem odpisana vsa prejšnja izguba. Računski zaključek za 1934—1935 izkazuje 22021 milij. čistega dobička. Družbi ie lani uspelo znižati upnike od 56.9 na 44.7 milij. Din. Dolžniki so se znižali, jx>višale pa investicije.
Poravnalno postopanje uvedeno o imovini Rozman Ane, gostilničarke v Mariboni, Glavni trg št. 5, narok za sklepanje poravnave 18. junija, oglasiti se je 12. junija
Tudi v usnjarski industriji in obrti, ki bosta letos bogato zastopani na ljubljanskem velesei-mu od 30. maja do 8. junija, velja pravilo, da se s postopnim in sistematskim obdelovanjem pridobljenih izkustev stvarjajo novi pogledi, ki pre-nešeni v delo, ustvarjajo vedno boljše in modernejše izdelke. Letos boste naravnost presenečeni, ko boste videli v razstaviščuih prostorih ogromen napredek naše domače usnjarske industrije in čevljarske obrti!
Nabava tiskovin. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razpisuje nabavo raznovrstnih katastrskih tiskovin, proračunanih na približno Din 20.000. — Vzorce in natančnejša pojasnila dobijo interesenti v poslopju te direkcije, vrata št. 8, pritličje — v času od 25. do 27. t. m.
Borza
Dne 22. maja.
Denar
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 9.14—9.24, istololiko je notiral tudi v Zagrebu, dočim je v Bcgradu notiral 9.1365—9.2365 — Grški boni so nolirali v Zagrebu 30.15-30.85, v Belgradu pa 31.75 blago. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.90 bi.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili in sicer na 13.2850-13.4850, v Zagrebu pa na 13.27-13.47, za ultimo maja 13.1350—13.3350, za medio junija 13.15—13.35, za ultimo junija 13.1650 do 13.3650. V Bcgradu so notirali 13.1916-13.3916.
Za italijansko liro (valuto) so plačevali de-nari zavodi 3.17—3.22, za dolar pa 49.50-50..
Ljubljana — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. goki. . . . 2976.71-2991.31
Berlin 100 mark...... 1756.08-1769.95
Bruselj 100 belg...... 744.18- 749.24
Curih 100 frankov...... 1424.22-1431.29
London 1 funt.......218.48- 22054
Newyork 100 dolarjev .... 4370.70- 4407 02 Pariz 100 frankov . . . 29U11 — 2") 155 Praga 100 kron ..... 182.34- 183.44
Promet na zagrebški borzi 2,952.466 Din. -
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.37, London 15.3750, Nevvvork 309.375, Bruselj 52.30, Madrid 42 20 Amsterdam 209, Berlin 124.50, Stockholm 79.25, Oslo /7.25, Kopenhagen 68.65, Varšava 58.10 Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, tielsingforj 6.7750. Buenos-Air« H3..5. —
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 82-84 »Orani 48-50, vojna škoda promptna 359-362!
V'*fZn,ce 67-69' R% Blerovo posojilo
n.7 k k erov,° pc"oil,° 72—73, 7% posojilo Drz. hip banke 83- 85.
„ iZa«-1iel)icdrŽnvni paplr": 7% investicijsko po-sonlo 82 -85, agrarji 48.50 denar. vojna škoda promptna 358 - 360, begluške obveznice 67-70. dalm. agrarn 63- 64.50, 8% Blerovo posojilo 82 denar, 7% Blerovo posojilo 72.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 83.75 -85. 7% slab. pos. 81.75 denar - Delnice: Narodna banka 6500 bi Priv. agrarna banka 218-220, Trboveljsko 120 denar, Osj. sladk. tov. 150 blago »o ^H™4' dr>avni Pnnini: 7% invest. posojilo I?" ,v°!"a ik(Kia promptna 358.50- 359.50 135^501, begluške obveznice 67.75 - 68 (68)' 65 80 -66.25 (66), 7% Blerovo posojilo 73-73.50 7% posojilo Drž. hip. banke 84 -84.50 (84) 7% stab Priv' okorna banka 21?
—<220 1219.50, 218).
•Žitni trg
Novi Sod. Pšenica: bč. in srem. 126-128, bč. okol. Sombor in ban. 126-127, bč. ladjo Tisa !?~A ' lad|n Bcget '32—134, slav 120-131 Oves, ječmen, otrobi in fižol nci/pr Rž ne notora. Koruza: bč., srem. in ban. 102-104 bč !adw Trsa in Donava 102-104. Moka: bč in ban og in ogg 207.50 - 2t7.50, št. 2 187 50-197 50 št' I 5 167.50-177.50, št. 6 147.50-157.50, št. 7 tkl-130, št. 8 102.50-105. Srem. in slav. isto kot zgoraj le št. 8 100-105. Tendenco mirna. - Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 125-171 gbč. 128-130, srem. 127-129, slav. 130-132 jjuž' g,ban 128—130, bč. ladja Kanal 130-132, bč. lad,a Begej 133-135, bč. in bon potiska 134-136. Oves, ječmen in fižol neizpr Rž ne notira. Koruza: bč. in srem. qar. kvnl 100-102, bč. in srem. za junij 102—104. Moka' bc. og m ogg 210- 225. št. 2 195 - 205, št. 5 18C -190 št. 6 160-180, št. 7 130-140, št. 8 100-105 Otrobi: bč 98-100, srem. 96 -98. - Tendence omahujoča. Promei 40 vag.
Živina
Ptujski sejmi. Največji živinski sejmi v Sloveniji so gotovo v Ptuju. Ptujski konzumni trg pa je za tako množino živine mnogo premajhen. Zato prihajajo na te sejme mesarji in prekti|>čevalci živine od blizu in od daleč, ki živino potem izvažajo v večje konzumne centre v državi in v inozemstvo. Kmečko gibanje za dvig cen živine pa se je ravno v tem važnem središču najslabše obneslo. Prekupčevalci so to priliko dobro izrabili, nakupili v Ptuju več živine in jo potem tirali na druga sejmišča, kjer so sejm9ki odbori že prodrli s svojimi najnižjimi cenami živine.
Dogon živine na ptujske sejme radi tega vedno bolj raste, kar je pripisati okolnosti, da priženejo precej dober kontingent iz sosednje Hrvaške. Tako je tudi dogon živine na konjski in goveji sejem v torek 19. t. m. narastel. Prignali so 73 volov 335 krav, 1 5bikov, 69 juncev, 85 telic, 6 telet in 184 konj. skupaj 767 glav živine. Od teh so prodali 225 in je bila kupčija srednja. En vagon konjev je šlo v Avstrijo. Cene živini se od zadnjega sejma niso iz-premenile in so bile naslednje: voli 2.50—4, krave 1.70—3.15, biki 2.50-3, junci 2.50-3.25, teliee 3 -4 Din za kilogram žive teže. Konje so prodajali po kakovosti od 350—4000 Din, žrebeta pa od 600— 1700 Din. Prihodnji konjski in goveji sejem bo dne 2. junija t. 1.
Svinjski sejem v Ptuju v sredo 20. t. m. je bil razmeroma dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Pripeljali so 75 velikih svinj in 180 prascev, skupaj 255 rilcev. Prodali pa so 78 komadov. Cene svinjam od zadnjega sejma se niso spremenile in so bile naslednje: pršutarji 5.50. mastne svinje 6. ple-mene 4.50—5 Din za kilogram žive teže, mrtve teže 8—8.50 Din, prasce stare do 12 tednov so prodajali od 60—120 Din enega.
Kulturni obzornik
Zbrani spisi: Franceta Bevka
IL zrezek. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1939.
Drugi zvezek izbranih spisov Franceta Bevka, ki je izšel nedavno v zbirki domačih pisateljev, arinaia dvoja povesti, Kresno noč in Vihar. Oba aoisa sta bila prvič natisnjena v Trstu (Kresna noč 1927, Vihar 1928) m sta tako našemu občinstvu večinoma le neasnana. Ker pa je pisatelj obe povesti za pričujočo izdajo temeljito predelal, pomenita tudi za tistega, ki ju že pozna v prvotni obliki, več ali manj literarno novost. Priznati moramo, da je Bevk svoije prvotno delo n* le »pre-menil, marveč je obe zgodbi tudi vsebinsko poglobil in jima dal umetniško dovrienejšo podobo.
Tudi po vsebinski in stilni usmerjenosti nam odkriva pričujoči rvezek avtorja s popolnoma nove strani. Prvi zvezek Bevkovih irrbranih spisov nam je v povestih »Ljudje pod Osojnikom« in »Krivda« pokazal pisatelja kot oblikovalca sodobne kmečke povesti in kot močnega psihološkega realista, Nasprotno pa se je v povestih drugega zvezka, v Kresni noči m Viharju razodela romantična stran njegove narave. Namesto neposrednega opazovanja življenja in družabne kritike, ki sta za Bevka na splošno tako značilna, čutimo v teh delih predvsem moč stvarilna domišljije ,ki se ne meni veliko za časovno aktualnost, ampak nevezano ustvarja « navdiha in ugneta iz sebe zgodbe, ki rasto v elementarno podobo življenja. Zato je
tudi naravno, da je pisatelj tem zgodbam poiskal zgodovinskega okvira.
To velfa v prvi vrsti za Kresno noč, ki nas ž« z naslovom opozarja na romantično osnovo povesti. V nji se je pisatelj obrnil v preteklost, na konec srednjega veka, ko so velika socialna nasprotja med gospodo m tlačani, a prav tako trenja med še vedno živo pogansko tradicijo in krščanskim duhom oblikovala čas m človeka. To zgodovinsko in duhovno okolje je okvir te romantične pastirske povesti, v kateri nam slika pisatelj življenje takratne vasi na Tolminskem, Vendarle pa Bevk ni oblikoval tega življenja toliko v sociološkem prerezu kakor je to storil na primer Pregelj v svojih »Tlačanih«, ainpaik se je ves predal snovanju žive ifl neizčrpne domišljije ter ustvaril romantično zgodbo o pastirju Juretu, ki ga preganja vas z nasilnim Tinneean na čelu, tako da slednjič postane morilec lastne žene Svetke m deli usodo z očetom Matijo, ki je prav tako nekoč ubil človeka, a je pozneje živel kot apokornik I raniš na planin! s svojim sinom tn ga skušal obvarovati pred zlom. V tem razmerju očeta do sina je tudi najmočneje poudarjena etična stran povesti.
Ze iz tega vidimo, da povest ni idilična, marveč baladna, polna elementarnih strasti, ki so našle v avtorju močnega oblikovalca. Največja značilnost tega Bevkovega dela je prepletanje bajeslovnega in resničnega sveta. Ljudje tukaj ne žive samo v tesni zvezi z naravo, marveč tudi z bajnim svetom volkodlakov, vil, vedomcev, maličev, čarovnic itd. Nad vsemi dogodki je razlita neka skrivnostnost. Prizori v tej povesti so slikani z nenavadno plastiko in tu in tam prehajajo v klasične podobe našega slovstva. Tako bi mogli na primer prizoru.
ko se proti koncu oba morilca, oče in sin, vračata v vas, v vsem našem pripovedništvu postaviti ob stran le še podobno mogočno sceno iz Tavčarjevega »Cvetja v jeseni«.
Druga povest pričujočega zvezka z naslovom »Vihar« pa je zajeta iz življenja istrskih ribičev. Tudi v tej povesti je dejanje odmaknjeno sedanjosti, čeprav časovno ni toliko določeno kakor v Kresni noči. iz nje veje duh starih časov, kar se vidi tako iz običajev, kakor tudi iz tega, da vsaj r podzavesti teh krščanskih ljudi še vedno živi stara vera v maliče, vodnarje, vile, morske boginje, morsko kačo rtd. Očitno pa je, da se Bevk r tej povesti poslužuje bajeslovnega materiala le še botj v simbolične svrhe in da je položil poudarek v človeka in prirodo, ki ju tudi simbolično vzporeja. Razločno je čutiti na primer vzporednost viharja na morju z viharjem strasti, ki so vanj zapletene duše nastopajočih oseb. Vabče je vsa povest kljub omenjenemu rahlemu simbolizmu mnogo bolj realistična nego Kresna noč. Poleg opisov narave in ribiškega življenja na morju in na suhem, kjer je poglavitna vloga odmerjena ženam (nov tiip žene v naši književnosti!), se vrste tukaj dramatično napeti prizori človeških strasti, ljubezni tn sovraštva, maščevanja in odpuščanja. Posebno napeto je prikazana osrednja zgodba, v katero se zapleteni zlasti stari ribič Mikola in niegov sin Mikolče z materjo Juco ter njenim ljubimcem Toninom. Tudi tu vidimo Bevka kot oblikovalca življenjske tragike, ki ga privlačujejo predvsem temne strani življenja. Vendarle pa mračni vtis elementarnega izbruha nagonov ublaži konec, ki se zaključi z zmago dobrega principa in izzveni optimistično.
France Vodnik.
NOVA ANGLEŠKA KN.TIGA 0 JUGOSLAVIJI
Pred kratkim je izšla v londonski založbi Skef-fington in Son bogato ilustrirana knjiga pisateljice Nore Aleksander »Wanderings in Yugoslavia« (Potovanje jx) Jugoslaviji). Potovala je večidel peš v družbi nekega svojega prijatelja in se mudila največ med preprostim ljudstvom južnih delov naše države, ki ga je skrbno in nepristransko opazovala in nam v svojem potopisu podala dojme, Iu iih je o njem dobila. Po njenih navedbah je Jugoslavija dežela številnih zgodovinskih sjx>menikov, raznolikih življenjskih razmer in mešanih kultur. Opisuje jo kot eno najkrasnejših dežel na svetu z razkošnim naravnim bogastvom, kot deželo, v kateri diha »božji mir, ki presega človeško spoznanje«. Zal ji je samo, da je v svojem jedru zdravo, gostoljubno in vljudno ljudstvo tako zaostalo v zunanji civilizaciji. O preprostih lesenih plugih, staromodnih kolovratih in nerodnih trlieah pravi pisateljica, da bi jih mogel brez iznenadenja uporabljati še prazgodovinski človek in da sjvidajo prej v slarinoslovske muzeje, kakor pa na torišče sodobnega gosjvodar-stva. Prijetno izjemo od splošne zaostalosti je videla samo v krasno razvitem južnem čij>karstvti in solidno tkanih preprogah. Iznenadilo jo je dejstvo, da imajo naši ljudje bodisi v mestih ali pa prejiro sti dalmatinski otočani tako nenavadno spoštovanje in zaupanje do Angležev in ko je stala na otoku Visu pred spomenikom angleškega častnika Coni modora Ansona in njegovih 11 tovarišev, ki so leta 1812 padli v boju s Francozi in je videla, da so ga otroci vsega zasuli s cvetjem, je rekla, da bi moral hladni, patriotični Anglež spričo takega odkritega sjioštovanja zardeli do ušes. — Knjigi je dodan tudi točen zemljevid in stane 19 šilingov.
Moč sovjetske mornarice
Z ozirom na velike mednarodne zmede postaja vprašanje sovjetske pomorske sile vedno boli zanimivo Carska Rusija si je sicer mnogo prizadevala, da bi postala vpoštevanja vredna pomorska sila, vendar se ji to ni posrečilo. Priznati je treba, da so ruski ledolomci v Severnem Ledenem morju dosegli velike uspehe, s kakršnimi se ne more postaviti nobena druga mornarica. Toda drugače je rusko brodovje bilo šibkejše kakor japonsko, ker carska Rusija svoje mornarice ni znala pravilno vzgojiti in organizirati. Tako smo v letu 1904 in 1905 med rusko-japonsko vojno doživeli, da so japonske ladje skoro docela uničile rusko brodovje na Daljnem vzhodu ter porazile tudi brodovje admirala Rož-destvenskega, ki ie plulo iz Evrope v Azijo na pomoč
Po nesrečni rusko-japonski vojski si je Rusija prizadevala, da bi svoje vojno brodovje na novo organizirala Toda ruska pomorska sila se tudi med svetovno vojsko ni izkazala. Ko je izbruhnila revolucija, se je ruska mornarica takoj priključila boljševikom in pomagala streti carski režim. Sovjeti si sedaj prizadevajo, da bi z velikimi stroški okrepili svojo vojno mornarico. Leta 1935 so izdali za vojno mornarico 8.2 milijarde rubljev, za leto 1936 pa ie v ta namen proraču-nanih 14.8 milijarde. Molotov je na januarskem zasedanju centralnega izvršilnega odbora takole rekel: »Gradimo močno vojno brodovje. Doslej smo si prizadevali, da bi razvili svoje podmornice. Poslej pa bomo poleg podmornic vztrajno gradili in množili tudi drugo brodovje. Naše brodovje mora biti brezpogojno močno in silno ter v sorazmerju z drugo armado.*
Po dosedanjih izkazih imajo sovjeti tele pomorske sile na razpolago:
V	Vzhodnem morju (Baltiško morje) imajo 2 vojni ladji, eno zastarelo križarko, 8 rušilcev in 3 torpedovke.
V	Črnem morju imajo eno bojno ladjo, 4 kri-žarke, 5 rušilcev, 2 torpedovki, 40 podmornic, 2 minonosca, 16 iskalcev min in 60 torpednih motornih čolnov.
V	Severnem Ledenem morju je 6 rušilcev, 5 torpedovk in 6 podmornic.
V	Kaspiškem morju so 3 torpedovke, 4 top-ničarke, najmaj 20 podmornic, 1 minonosec, 11 iskalcev min ter najmanj 20 torpednih motornih čolnov.
Na Daljnem vzhodu imajo sovjeti najmanj 30 podmornic, 2 minonosca, 30 torpednih motornih čolnov in 6 topničark.
Iz tega izkaza je razvidno, da imajo sovjeti nenavadno mnogo podmornic, ki so vse novejše in uporabne. Dalje ie iz tega seznama razvidno, da sta obe bojni ladji v Baltiškem morju starejši ladji, ki imata po 23.000 ton ter topove po 30.5 centimetrov. Ti dve ladji sta torej še vedno dobro uporabni, ako imata dobro poveljstvo in dobro posadko. V Črnem morju imajo sovjeti na morju veliko premoč, ki bo tem večja, kakor hitro bo prijateljska Turčija utrdila Dardanele in ruskim bojnim ladjam dovolila prevoz. Na Daljnem vzhodu je vse sovjetsko brodovje zbrano v Vladivostoku. Tam so Rusi na novo zgradili vse utrdbe, katere so Japonci leta 1919 razdejali. — Močno letalsko brodovje tukaj Rusom omogoča, da lahko kontrolirajo japonske vode.
Boji v Palestini
Italijanske motorizirane čete prihajajo v Addis Abebo
Potopljeni zakladi Luzitanije
»Luzitanija« je bila med vojsko največja ladja angleške paroplovne družbe »Cunard-Line«. Ko se je 1. majnika leta 1915 odpeljala iz New-yorko, je nosila s seboj velike zaklade in dragocene tovore. Kakor so ugotovili, je imelo na krovu za en milijon funtov šterlingov dragocenosti. Kakor pa so trdili Nemci, je vozila ladja tudi strelivo in orožje za zaveznike. Zato so jo nemški podmorski čolni na njeni poti zalezovali. Dne 7. majnika leta 1915 jo je zalezel nemški podmorski čoln ter jo potopil. Ladja se je potopila na južni obali Irske ter je z njo vred utonilo 1134 ljudi, po večini potnikov. Sedaj s potopljeno ladjo vred počivajo na morskem dnu tudi veliki zakladi, katere je vozila s seboj.
Večkrat so že poskušali dvigniti te zaklade, toda doslej se jim to ni posrečilo. Potniki so imeli s seboj mnogo zlatnine in draguljev, katere so dali shraniti v parnikovo zakladnico. Na tej ladji je bila tudi pošiljatev demantov, ki so bili cenjeni na četrt milijona funtov. Vse to je bilo izgubljeno ter je ostalo izgubljeno do danes.
2e lansko jesen so začeli dvigati te zaklade, toda nastopivši viharji so delo preprečili. Pač pa so pri tisti priliki vsaj natančno ugotovili, kje leži potopljena ladja. Znameniti angleški patop-ljalec Jim Jarrat, ki je tedaj preiskoval potopljeno ladjo, je mogel ugotoviti, da je na ladji res polno dragocenosti. Ko se je ta potapljalec potopil in prišel srečno do potopljene ladje, jo je lahko preiskal. Preden pa je mogel začeti dvigati zaklade, so prihrumeli viharji, ki so za lai»-sko jesen preprečili vsako delo.
Sedaj Angleži vnovič organizirajo ekspedi-cijo, katera naj najde potopljene zaklade in jih dvigne. Dvigalna ladja »Ofir«, ki je že lani sodelovalo pri reševanju potopljenih zakladov, se je vnovič odpravila na pot ter že odplula iz lirke Clyde Precej verjetno je, da se bo novi ekspe-diciji posrečilo, dvignili potopljeno ladjo in rešiti zaklade. Nastalo pa bo pravno vprašanje, čiga-l vo bo rešeno blago; Ali bo postalo last tistih, kateri so blago rešili, ali pa bo last dedičev potopljenih potnikov?
V Palestini so Arabci priredili velike izgrede zoper Zide, kateri se tamkaj preveč naseljujejo. 7JHje so ustanovili veliko in cveiočo naselbino Tel-Aviv blizu jufe. To naselbino so Arabci napadli in razdejali mnogo židovskih hiš. Na sliki vidimo tamkajšnje razdejanje in angleške vojaške patrulje, ki so napravile mir
Jeruzalemski Judje beže pred besne&mi Arabci iz arabskega dela Jeruzalema ter iščejo zavetja
v židovskem delu
Družina, temelj države
Moskovska »Pravdo« od 10. aprila piše o reformi pri matičnih uradih. Kakor znano, »so se morali poprej starši, če so si kupili hčerko, sprijazniti z uradno priporočenimi imeni: Brunhilda, Traviata, Izida, Atlantida, Industrija, Minerva, Klotilda itd., dočim so bila prepovedana poprej navadna imena kot Natašo, Tatjana in Nadežda. Tudi dečki se niso smeli pisati Peter ali Ivan, temveč so morali postati Diamant, Genij, Singa-pur, Montblanc, Kazbek itd. Zdaj so te omejitve okrnjene. Starši lahko sami izbirajo imena. »Liste uradno priporočenih imen« so razveljavljene in so izginile iz uradov.
Zato slej ko prej na mogoče ozdravili zakonskega življenja. Nezdrave stanovanjske in druge razmere še vedno povzročajo, da je poroka samo sredstvo dobiti sobo ali pravico bivanja v velikem mestu. Zakonci večkrat odkrito priznavajo na vprašanje o skupnih dohodkih: »To naju nič ne briga, ker ne bova skupaj živela.« Ločitve so vedno zelo lahke in poceni, stanejo samo 3 rublje. Zaradi tega je bilo sklenjeno v teku prvih treh mesecev t. I. v Baumanskcm predmestju v Moskvi 1349 in ločeno 624 zakonov. — »Pravda« pripoveduje o sleparjih in lahkoživcih, ki zlorabijo razmere ter se poročijo večkrat na leto. Predvsem bo treba ukiniti obstoječo »pravno obliko ločitve«, za katero zadostuje navadna prijava enega izmed zakoncev, ne da bi bil drugi sploh obveščen. Zapuščene žene zvedo o ločitvi šele pozneje »n večkrat ostanejo z otroki brez sredstev. Zadnje številke sovjetskih listov prinašajo poročilo o načrtu novega zakonskega zakona, ki ga je izaeiai A. Soic, kot predsednik posebnega vladnega odbora. Sovjeti smatrajo za ootrebno zajeziti dosedanje splave. Komisar za
narodno zdravje RSFSR Kaminski jih je načelno prepovedal zasebnim zdravnikom izven klinik. — Kmalu bodo proglašeni za zločin. Ločitve bodo otežkočcnc s tem, da se bodo beležile v potnih listih. Ponovne ločitve bodo visoko obdavčene. Razen tega so določeni samski davki m nagrade za družine z več otroki. Kratkomalo hitijo sovjetski veljaki preoblikovati dosedanje razmere primerno novemu Stalinovemu geslu: »Družina je temelj države«.
»Oprostite, gospod, ali je tukaj druga ulica na levo?«
Sreča v nesreči. V Newyorku so imeli konjsko dirko, pri kateri je neki jezdec padel s konja in prišel pod kopita. K sreči pa ga niti eno konjsko kopito ni zadelo
Brezbožniki na umika
Predsednik sovj. »Sojuza bezbožnikov« )e-meljan jaroslavskij, (Hubelman) poroča v 3. štev. komsomolskega mesečnika »Mlada Garda« (marec 19361 o dosedanjih uspehih protiverskega boja in hiti zasesti nove postojanke v duhu zadnjih Stalinovih naukov o potrebni strpnosti. Piše dobesedno: »Posrečilo se je nam v dokaj kratkem času pomesti z neštevilom starih ustanov. A Cerkev in verstvo sta izkazali preveč življenjskih moči, da bi ju prav tako lahko razdrli, kakor vse ostalo. Kljub vsem našim naporom pri zatiranju verstva še vedno obstoji na nodročju SSSR najmanj 40 tisoč različnih verskih občin. Če bomo šteli, da sloni sleherna občina vsaj na 20 aktivnih članih, dobili bomo najmanj 800 tisoč aktivnih vernikov. Slednji pomenijo hrbtenico, ki drži skupaj vse verne množice. Štirideset tisoč občin imajo lastne prostore, pevske zbore m propa-gandisle-pridigarje To je že uvaževanja vredna moč. Ni treba mislili, da oznanjajo in širijo verstvo samo ostanki buržujskih slojev, (»kulače-stva«) sami popi, menihi in nune. Med verniki so še vedno milijoni kmetov, poleg posameznih gospodarjev tudi kolhozniki in celo nekai delavcev. Verstvo slejkoprej obvlada življenje množic. Se vedno se dogajajo primeri obračuna z brezbožniki in na Vzhodu posebno z brezbožnicami.
jaroslavskij priporoča »nadaljevati protiver-ski boj na nov način. Doba burje in napadov je končana Zdaj ne skrbimo zato, da bi štel Sojuz bezbožnikov čim več članov. Imamo druge smotre. Hočemo predvsem odgojiti doslednje ateiste in oblikovati našim razmeram primeren materialistični svetovni nazor.«
Potegnjeni Londončani
Londonski list »Sunday Express« poroča o veliki diplomotični potegavščini, katera sc je zgodila v Londonu List poroča, da se je pred 18 meseci v Londonu naselilo poslaništvo države »Astorija«. Dasi te države nikjer na svetu ni, vendar je poslaništvo imelo svojega poslanika, mornariškega, vojaškega, letalskega in trgovskega atašeja, prirejalo je velike zabave ter na nje vabilo ugledne in bogate Londončane. Ti so bili silno srečni, ker jih je povabil k sebi v goste »astorski poslanik« ter jim v imenu svoje države delil tudi razne redove. Vse to pa so si za šalo privoščili nekateri bogati južni Američani, ki so izdali precej denarja za to, da so ustanovili to poslaništvo. »Astorski poslanik in njegova žena« sta bila dva igralca, ki sta svoje vloge nenavadno dobro igrala. Ker jc to šolo šla nekoliko predaleč, sta se oba zbala posledic in pobegnila. Potegnjeni Londončani pa so trdno verovali v
državo »Astorijo«, samo, da nihče ni vedel, kje ta država prav za prav leži.
Slavni norveški pesnik in pisatelj Henrik Ibsen
je umrl 25. maja 1906 Torej praznujemo tc dni 30 letnico njegove smrti
»Jaz prav za gotovo verjamem v preseljevanje duš. Jaz na primer sem bil nekoč osel.« »Kdaj neki je bilo to?«
»Takrat, ko sem ti posodil tistih tisoč dinarjev.«

Speti

Hermes: Železničar (Maribor) 4 s 2 (2 : I)
Ljubljana, 21. maja.
Danes si je Hermes na svojem igrišču izvojeval zmago nad mariborskim Železničarjem ter si osvojil dve dragoceni točki. Pred kakimi 600 gledalci je nastopil proti mariborskim tovarišem v popolni neizvesnosti, kako bo tekma izpadla. Današnje zmage je malokdo pričakoval, toda šiškarji so takoj v začetku ostro zagrabili in so takoj pokazali, da smatrajo današnjo tekmo za zelo važno. Tudi Mariborčani niso držali križem rok, temveč so bili vsaj enakovreden nasprotnik. Igra je bila vsled tega dolgo časa izredno živahna in odprta, tempo tako oster, da ga razumljivo ni bilo mogoče ves čas vzdržati. Zastreljenih je bilo obojestransko več zrelih šanš, kljub temu so pa Hermežani dvakrat poslali v prvem polčasu žogo v mrežo Železničarja, Mariborčani pa enkrat. Igra, ki je bila skraja odigrana v ostrem tempu, je že prvi polčas popustila.
V	istem tempu se je drugi polčas pričela igra, toda Hermežani, katerim se ie poznala utrujenost, so še enkrat diktirali ostrejši tempo ter jim je uspelo zvišati stanje na 4:2. Gole za domače so dali Derenda ter Klančnik po enega, Mohorel pa dva. '
Sodnih g. Jordan ni imel najboljšega dne, zato ni "šlo brez pogrešk.
Predtekma: Grafika :Hermes B 1:0.
Celovec s Ljubljana 9:2 (i: i)!
Na praznik je nastopila Ljubljana proti celovškemu nogometu, ki je bila poražena z naravnost kazenskim rezultatom. Komentar spričo tega rezultata ni potreben.
Pokalni turnir Mladike
je dal sledeče rezultate:
Reka : Moste 3:1.
Mladika : Slovan 1:3.
Popoldne se je turnir nadaljeval, in sicer: Mladika : Moste 3:1, Slovan : Reka 2:2. Kljub podaljšku igre je moral žreb odločiti turnirskega zmagovalca. Pokal je dobil SK Reka.
Celjski šport
Nogometni brzoturnir na GlazijL V okviru protituberkuloznega tedna bo v nedeljo, dne 24. maja na Glaziji nogometni brzoturnir, pri katerem bodo nastopili vsi celjski klubi. Ob 3. uri SK Olimp : SK Celje, ob 3.30 SK Jugoslavija : SK Atletik, ob 4. premaganca in ob 4.40 zmagovalca.
Hermes: Ljubljana
Ljubljanski železničarski športni klub Hermes stoji pred zelo važno tekmo, ki jo bo moral absol-virati v nedeljo v Ljubljani z SK Ljubljano na svojem prostoru. Zadnji uspehi ljubljanskih železničarjev s Čakovcem 5:0, z Železničarjem iz Maribora 4:2, kažejo, da so Hermežani vzeli celo zadevo prvenstvenega tekmovanja zelo energično in resno v roke in trdno upajo doseči, kar bi jim pred pol leta nihče ne prisodil. Hermes je bil jjred leti nekaka »tovarna« za nogometaše ljubljanskih klubov, sedaj so se pričeli vračati v klub nekdanji dobri športniki in vse kaže, da bo »Hermes« igral v bodoče eno glavnih vlog v športnem jjokretu.
Z ozirom na dobro formo moštva je pričakovati v nedeljo zelo zanimive in ostre borbe. Prav gotovo bo naša športna publika v velikem številu posetila ta domači derbi.
Prvenstvo II. razreda
SK GRAFIKA s SK KOROTAN,
SK MARS s SK SVOBODA.
V	nedeljo dopoldne bo na igrišču SK Slovana dvoje napetih borb. Grafika, ki je dosedaj večino tekem izgubila, bo skušala doseči pozitivne rezultate. Vendar pa bo Korotan trd oreh in bo borba zanimiva. Tudi med Marsom in Svobodo je izid negotov. Mars je tehnično boljše, Svoboda pa odpornejše moštvo.
Prijatelji nogometa vabljeni.
Dogodki v II. razredu
Pretekla nedelja je bila enkrat za okus gledalcev in simpatizerjev tega prvenstvenega tekmovanja. Vsi favoriti so zgubili svoje tekme in tudi prvak Slovan je moral oddati eno točko. Ker se bliža to tekmovanje že h koncu, je interes občinstva velik in medsebojna borba klubov za čim boljši plasma ogorčen. Siguren prvak je Slovan, kateremu je posebno Grafika s svojo zmago nad Reko naredila veliko uslugo in sama sebe postavila v vrsto kandidatov za 2. mesto. Reka, ki sedi trenutno na 2. mestu, mora odigrati še dve težki tekmi, in to proti Jadranu in Slovanu. Ako obe izgubi, se bo bila odločilna tekma za 2. mesto med Grafiko in Jadranom. Ker bosta pred-
vidoma dva kluba napredovala v I. razred, je pričakovati napetih in lepih borb za 2. mesto med Reko, Grafiko in Jadranom.
Kratek potek prošlonedeljskih tekem:
Na igrišču Primorja sta si stala nasproti
Svoboda : Slovan 2:2.
Svoboda je šla v borbo kompletna, da čim dražje proda svojo kožo- prvaku Slovanu. Slovan je medtem iz nerazumljivih razlogov igral z mnogimi rezervami, kar bi se mu bilo kmalu maščevalo. Svoboda je zaigrala t. voljo in mladeni-škim poletom ter stalno ogrožala vrata Slovana. Pri večji sreči bi bil lahko rezultat takol v začetku igre odločen v korist Svobode, toda žoga je okrogla. Slovan se ni mogel povzpeti do nobene odločne akcije in se ima za svoja dva zgoditka zahvaliti samo igračkanju zadnjih Svobodinih formacij, medtem ko je bil zgoditek Svobode plod smiselne igre in pa lepo izvedenega prostega strela, ki ga je spremenil v gol Sinkole. Šele ko so halfi popustili, je pričel Slovan počasi pridobivati na terenu, toda s takim moštvom je pač težko doseči kaj uspeha. Poglavje zase je bil sodnik gosp. Vrhovnik, ki se je topot pokazal samo s slabe strani. Oškodoval je Svobodo z napačnimi odločitvami zh zmago, ki bi jo jx) poteku igre tudi zaslužila. Posebno zanimanje je vladalo za drugo tekmo med
Grafiko : Reko 3 : 2.
Nihče ni pričakoval, da bo Grafika po tolikih slabih igrah, ki jih je dosedaj nudila v tem prvenstvenem tekmovanju, zaigrala s takim elanom in tudi tehnično tako dobro ter premagala Rečane. Toda takoj se je videlo, da so se fantje trdno odločili zmagati. Opaziti je bilo, da je Grafika mnogo pridobila z novim desnim krilom Kosom, ki je neprestano jjošiljal cel napad naprej. S tem so dobili igralci voljo in ko so videli, da ni Reka ravno nepremagljiva, so pošiljali napad za napadom naprej. V 12. min. lep napad po levi strani in že pade žoga v gol. Tri minute pozneje dobi žogo desno krilo, ki lepo potegne, premoti branilca in Grafika vodi 2:0. Nepopisno navdušenje med igralci in občinstvom. Malo za tem faula levo krilo Reke branilca Grafike. Branilec se revan-žira, sodnik vidi in ga izključi. Huda kazen za Grafiko, ker bi moral sodnik oba izključiti. Tako je Grafika igrala samo 17 minut kompletna. Grafika nadaljuje z napadi, toda ne gre več tako gladko. Počasi tudi Reka pritiska in doseže pred koncem polčasa 1 gol. Po odmoru pritiska Reka na izenačenje, toda halfi in obramba so na mestu. Po lepi kombinaciji dobi zopet desno krilo žogo, jo lepo pelje do kazenskega prostora in spusti strel v vrata. Žoga se od prečke odbije, srednji napadalec jo ujame in tretjič pretrese mrežo. Po tem zgoditku igra Grafika samo defenzivno, ne more pa preprečiti gola, ki ga doseže center Reke. Halfi in obramba Grafike so že utrujeni, kljub temu se rezultat obdrži. Tako si je Grafika priborila v tej sezoni prvi dve točki, ki jih je popolnoma zaslužila.
Korotan, : Mars 2:1.
Tudi Korotanu je bila sreča mila, ker se mu je posrečilo premagati Marsa, čeprav z minimalnim rezultatom. Mars, tehnično boljši, je moral kloniti borbenemu Korotanu, ki je na svojem igrišču zelo nevaren nasprotnik. Le žal, da se je tekma odigrala precej ostro, kar je sodnikova krivda, ker ni znal pravočasno prizadete igralce z ostrimi ukrepi kaznovati. Po tekmi se je razvila prava bitka med navijači, kar gotovo ni v korist nogometu.
SkalaSki dom na Vopln Je med tednom zaprt. Dom je oskrbovan samo ab nedeljah in praanikili. V letni sezoni bo dom zai>et vsak dan odiprt. TK Skala.
SK Zalog — kolesarska lekcija. Snkcija rnapisnjo sa nedeljo otvoritvene dirke m A In R skupino n« progi Zalog—Kamnik in nazaj.
Spomladanski planinski izleti: Z nvodbo izletniških vlakov od 15. mila dalje je mogoče izvesti zo dnjljšo .planinske ture, ker preostane dovolj časa med prihodom in odhodom izletniškega vlaka. 17. Moj«!rame posedajo .planinci dolino Vrat; slap Peirl&nik, obdan R svežim zelenjem, ter Aljažev dom v sredini prebujajoče se naravo, tik pod še zasneženo servemo stono Triglava sta dve nadvse privlačuj točki v gorenjski krajini. Nn Gotici se vodno bolj proti vrhu Siri bela odejn dišečih narcis in ostale bogat« planinske flore; S|w*lnjn koča na Golici je priiis-avma za večdnevno bivanje. Ob Bohinjskem jezeru vlada očarljiva »pomlad a listo tiSIna, edinstvena je vožnja po j<r«irn, ki leži mod visokimi vršaci še s snežnimi odejami! (pokritih planin. Ziaitorng in Sv. Janer/ skrbita 7,a prijeten, cenen oddih. Dom v Kammi&k.i Bistrici Je ena najipniljubljonejših iv.letnih točk siHjmladi; nova pešpot na desnom bregu Bistrice Je speljana siko?.i zelene gozdove ob SSnborečem potoku, oilikoiier se prožijo očarljivi pogledi na KamniSke pln-ninc. Na Veliki Planini migljajo ncStevilroi zvončki, encijan se kosa z modrino jnsnega neba in z ostalo družino planinskega cvetja. Dom na Krvavcu se pripravlja na proslavo desetletnice, ki t>o 7. JiuniiJa t. 1. Itoblokov dom na Begn.njfičioi je oskrbova.n ob sobotah in nedeljah, od 1. junija dalje pa »talno. Koča na l<hi<b-iiiku nndii enega najobširnejših razgledov po vseh slo vousiilh planinah. Na zajpodnem delu Pohorja vabi Kreinžarjeva koča. ki je lahko dostopna i7. Slovenj-gradca. Vročine še nii ter so plantnuki iv.loti v maju mesecu najprijetnejši. Podrobne informacij« o planinskih postojankah im ialetih dobite v pisarni SPD v I-dub-fjaai na Aleksandrovi centri 4, I. nadstropje.
Iz tržaškega cerkvenega življenja
10. maja je tržaSri prefekt Tiengo, ki je bil pred štirimi leti šef goriške province, službeno po policijski oblasti prepovedal rabo slovenskega jezika v onih tržaških cerkvah, kjer je dozdaj še obstojata. To so cerkve v Rojanu, Barkovljah, Skednju, pri Sv. Ivanu in v predmestju Sv. Jakoba.
Najprej se je lo zgodilo v Barkovljah, kamor je prišel februarja meseca za župnika gosp. Galvani, ki se je preje pisal Glavan in je doma iz Trsta. V Barkovljah je Slovencev 5000, italijanskih župljanov, med njimi večina novodošle-cev, pa kakih 300. Slovenski župljani so zato hodili poslušat slovensko pridigo in vcčernice v bližnji Rojan. Sedaj je iržaški kvestor rojanske-mu župniku g. Salvadoriju prepovedal rabo slovenskega jezika v cerkvi. Temu je sledila prepoved ludi za ostale cerkve, obenem pa je po nalogu kvesture (policije) bilo ustavljeno delovanje slovenske Marijine družbe v Trstu, ki je imela veliko število članic. Ta odredba je slovenske vernike občutno zadela, zlasti sedaj, ko se vrši v vseh cerkvah, ki zbirajo v sebi veliko večino domorodnega slovenskega prebivalstva, majska pobožnost brez dozdaj običajne slovenske pridige.
Služba božja v ljudskem jeziku je obstojala v tržaški škofiji več sto let. Svoj čas se je ljudska pobožnost v slovenskem jeziku vršila po vseh tržaških župnih cerkvah brez izjeme, po vojni pa se je obdržala do danes še v gori omenjenih okrajih. Pristojna najvišja cerkvena oblast, škofija sama, rti izdala prepovedi rabe ljudskega jezika v teh cerkvah in tudi topot je tozadevni odlok bil izdan od civilnega oblastva brez vednosti edino pristojne cerkvene avtoritete.
Proslava 25 letnice Skrbinška
V sredo zvečer je pri premieri Beeierjeve drame »Elizabeta Browningova< proslavilo ljubljansko narodno gledališče jubilej odličnega svojega člana, režiserja in igralca Milana Skrbinška. Ob popolnoma zasedeni dvorani ee je zbralo na odru vse dramsko osebje. Najprej je čestital k lepemu jubileju s tehtnimi in klenimi besedami jubilantu upravnik gledališča g. Oton Zupančič, nato v imenu igralcev-tovarišev in Združenja igralcev predsednik g. Drenovec. Zatem je obudil spomin o Skrbinškovem delovanju v Trstu in našem Primorju v imenu emigrantov g. Širok, ki je podčrtal velike zasluge jubilantovega dela za naž slovenski gledališki živelj na Primorskem. Čestital je jubilantu še član Šentjakobskega odra, zatem pa je prečital g. Jerman čestitke ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča, ravnatelja drame g. Golie, ravnatelja opere g. Poliča, upravnika mariborskega gledališča ter številnih drugih gledaliških organizacij. Prebral je tudi pozdravne brzojavke tovarišev, kakor Nučiča, Vike Podgorske, Križaja in upravnika Narodnega divadla v Pragi gosp. Vidre ter končno pozdrav Skrbinškovega učitelja Armina Seidlmanna.
Jubilant 6e je zahvalil ginjen najprej upravniku gledališča, nato pa svojim dragim tovarišem, končno občinstvu ter pri tem poudaril, da taki jubileji niso prav za prav samo jubileji posameznika, ampak hkrati tudi jubileji našega gledališča. >Naj-
Sravilneje je, če ob priliki te proslave zakličetn: aj cvete, raste in noei najlepše sadove tudi v bodoče naSe slovensko gledališče l<
Občinstvo je z velikim navdušenjem pozdravilo jubilanta in ga obispavalo s cvetjem. Na odru je bila velika miza, obložena s številnimi venci in šopki, med katerimi so bili izredno lepi venci uprave gledališča, Združenja igralcev, mestne občine in drugih.
MotitocsliP gledališče
Sobot*, tt. maja: Zaprto. Nedeljo, 24. maja: Zaprto.
Cerkveni vestnik
Cerkev M. B. v Kriiankah. Jntri pravnik Marije Pojnoftnioe kristjanov zavetraice te cerkve. Ob pol 11 po jxridii«.i slovesna sveta maša. Iz.vaja ne: Missa solemnis de Nativitate D. N. I. Chr. z orkestrom, zj. Jo«. Gruber. Graduale: Virga Jeasu floruit, zl. A. Foerster, ofeirt.: A*ve Maxia, zl. dr. A. Faist. Po maši: Marija, kaiko el lopa, al. p. H. Saititner.
fiiiblfnitskv gledališče
•MnNNlillMIlllHHIIIMIlirillllllinillllllHMllllllllMiHtiiiiiiiiiHiiiiiiiiii,,,,,,,
DRAMA: Začetek ob 20.
Sobota, 25. maja: Mladi gospod let. Premiera. Rer B. Nedelja, 'M. maja: Pesem s ceste. Izven. Globoko znižan« cene od 10 Dim navzdol.
OPERA: Začetek ob 20. Sobota, 23. maja: Carmen. Red A. Nedelja, 24. maja: Trubadur. Gostovanje Josipa Ri-
javca. Izven. Ponedeljek, 25. maja: Zaiprto.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Torek. 26. maja ob 20: Betier, Tiran. Gostovanje ljubljanske drame.
Mati človeškega rodu
Za ma| ln slednji čas.
IV. S KRISTUSOM POVIŠANA
22. V spokornem rodu
V nedoumljivo skrivnost greha moremo posegati le nekoliko.
Za Marijo, Kristusovo materjo, zavzema v evangelijih med ženami posebno mesto Marija Magdalena, očitna grešnica in spokomica. Poleg Brezmadežne stoji žena, sproščena od 7 hudih duhov.
Magdalena ie značilna oblika in podoba grešnega človeka sploh. V njenem življenju je začrtana pot človekova navzdol in navzgor, pot grešnikova m pot spokornikova. Na Mariji Magdaleni vidimo, kaj je človek v stanu greha in v stanu milosti božje.
Magdalena je v svetem pismu pri vseh štirih evangelistih ob križanju in vstajenju Gospodovem postavljena na prvo mesto. Matej jo postavi v ospredje trikrat; Marko štirikrat; Luka po zaporednih dejanjih, ki se morejo pripisovati predvsem Magdaleni, trikrat; Janez pa jo omenja štirikrat. Tako nam že sv. pismo samo potrjuje resničnost in važnost Gospodovih besed: »Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo tudi to, kar je ta storila, povedalo v njen spomin.« Iz tega sledi, da se evangelisti ravnajo po Gospodovem izreku in navodilu, ko vsi in povsod jx>slej poročajo, kar je ta žena storila zanj.
O Mariji Magdaleni moremo povedati štiri pomembna dejanja, ki jih je storila za svojega Aloj-stra. Prvo je: dejanje spokorjenega kesanja; drugo: dejanje ustrežljivega gostoljubja do Gospodove smrti; tretje: dejanje zveste ljubezni ob njegovem grobu; četrto jc: dejanje razglašer.ja o Kristusovem vstajenju. To so dogodki, o katerih je treba
reči, zgodili so se, da se razodenejo na Magdaleni božja dela. »Odpuščeni so ji mnogi grehi, ker je mnogo ljubila.« (Lk: 7, 47.)
Kristus je prišel iskat izgubljenih. To je jx>-vedal ob svojem javnem delovanju; to je potrdil na križu, ko je grešniku obljubil raj; to je spričal po svojem vstajenju, ko se je prikazal najprej Mariji Magdaleni. (Mk: 16, 9.) Zal, da moramo zaradi tesnega okvira vse to le nakazati.
Lepšega prizora o vstajenju Gosjx>dovem ni, nego je ta: »Jezus se prikaže Magdaleni.« (Jan: 20, 11—17.)
In ta prizor je po svoji jx>membnosti zadeva nas vseh. Ne gre za to, kaj je ob tem prizoru hotela Magdalena povedati ali storiti Kristusu, marveč gre za to, kaj je Kristus storil in naročil Magdaleni. Z ljubeznivim tolažitom in f>ozdravom »žena, kaj jokaš? koga iščeš ... Marija!« jo je presenetil, uveril o svojem vstajenju in ji naročil, naj to blagovest ponese njegovim učencem. Žena-sjjokornica prejme prvo vest in naročilo o vstajenju.
Toda mislili ste že in vprašali še boste: »Kje ostaja Mati Marija?« Tako primerno je vprašal tudi učenec veroučitelja, ko jim je ta pripovedoval Gospodovo priliko: o tismilienem očetu in izgubljenem sinu: »Kje pa ostaja mati,« Veroučitelj pa ni bil v zadregi za odgovor: »Z drugega svela je gledala na sina in molila zanj, da se vrne k očetu ...«
To je bil odgovor, ki v našem vprašanju tudi nam ni treba iskati drugega in boljšega. V Magdaleni je f>ovišana, |x>češčena Marija!
Marija. Mati Jezusova, je s svojo vzvišeno podobo. s svojo toplo besedo, s svojim tihim navdihom in nagibom spremljala Magdaleno, »da je storila, kar je mogla«. (Mk: 14, 8.) Večje veselje, nego nad nedolžnim Janezom, je imela Marija nad spo-korno .Magdaleno Saj ic spokomica sad Marijine milosti. —
23. Ob vnebohodu
»•Peljal pa iih je venkaj proti Betaniji, povzdignil roke in |ih blagoslovil. In medtem ko jih je blagoslavljal, se je ločil od njih in šel v nebo. Ti so ga mo lili in se z velikim veseljem vrnili v Jeruzalem. In bili so ves čas v templju in so Boga hvalili in častili.« (Lk: 24. 50- 53.)
Tako sklepa svoj evangelij v zadnjem |X>glavju tisti evangelist, ki piše v svojem prvem in drugem jjoglavju istega evangelija blagovest o Mariji. Najbližja nam je torej misel, da je sv. Luka, kakor ob začetku, tako tudi ob sklepu svojega pisanja, hotel podati poročilo v Marijinem položaju in delu z ozirom ua Kristusa.
Betanija je bila za Jezusa in Marijo kraj najlepše domačnosti in najiskrenejšega prijateljstva. Peljal je torej svoje proti Betaniji, proti dragemu drugemu domu (če se spomnimo na Nazaret), preden se je dvignil k večnemu domu.
Betanija je bila tedaj še polna svežega hvaležnega sjTomina na Lazarjevo obujanje od mrtvih. Na tem kraju sta se še nedavno videla dva prijatelja. Obujevalec Jezus in obujenec Lazar.
V Betaniji je Gosptod jired dobrimi 40 dnevi izgovoril velike besede z velikonočno vsebino: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje; in kdorkoli živi in v me veruje, vekomaj ne bo umrl.« (Jan: 11, 40.)
Izven Betanije res da ni bilo kraja, kjer bi se velikonočna in vnebohodna beseda lepše govorila in prijetneje poslušala.
Tu je bila doma in prav tedaj navzoča Marija Magdalena. Danes ne joka več in ničesar ne išče več; saj je sprejela od svojega Učenika blagoslov in zagotovilo za večno svidenje z niiin v hiši njego vega Očeta. Marija Magdalena veruje, da pride ta
BLATNO KOPALIŠČE Kogar muftl revmatl-
____sem, naj Izrabi pomlad
lllCTI/1 QlT	termalno zdravlje-
mm ■ W B V TOl • n|e v Plstyanu. Znižane mr l^r 8 M nlil « pavfialne cene. Ueimr
lohho nohatete potem vsake Jsl. IMrtle. Pojasnila: Zagreb; PleStany Informator, Btroamajerjev trg 101.	*
Naznanila
i ii Liubljana
1 Na II. jubilejni produkciij driavncuu konserva-torija utfuitoinjo iu. t»oloi>evtiikistftt <*J<iolkH: PttivlovčlA PolajJiar Ltluilraiila, ObervvuUUvr Marta, Zii^ar Ito-atfo, Briftniik Milort, Luu>&a Frulorik iu Ural Ant/m. It. 'klavirnk<>K;n oddelka: (.Hrnu Kseniju in Malukola Ma-nioa. Iz k(\morn<! Solo: Provorftok l ro.š, Ih>rme.lJ Albert, Eorgor Kajetan in Siv ic Gustav. I/, ojiimmic ^>le na^to^ita PrbUovSftk Maruuka iai Fretieh kmim Um- baletna Aola. ProdiLkoiJa bo v iM>nedoljok 'Jf». t. ni. ob 18.15 v f.iillhiuMnoni^ni dv<wani.
1 Filozofsko druitvo v Ljiibljtini lw> Imelo dane«, maja, ob IN v j>redavailn4ci. luhnerab^skeua iuAtituta na iMuiverzi mojo <xsino predavanje. Protlaval U> v«ou<\ prof. dr. L. Edirllch o temi: PsihoJodko-evolucijska in hiHtori<\na nw»to;la v emu>loglJl. Vabljeni val, ki se 'lk-aiimajo. V*»toi> prost.
1 Kino K<xicljevo Mci-a danen ob i>ol !) Ti mojo sonce« (itihard Tauber) im /.Triumf Ijubezuu! (.la^ net Gaynor).
1 Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše poštne hraitiilnice na Dunaju * tedeiem v Ljubljani »klicuje «voJ rodni letini olx\nl zbor ki bo 2U. nuvjn ob 19.HO v društveni i sobi rostav racijo Novi Svot na Go«]xv nvet«k'i cesti. Ker bo na tem obenem '/.boru |>oro£a»l tudii drnMvemi pravni zaKtopiviik, l>o vise prizadete gotovo Tfaniinialo, v kakAnem stanju He /.adeva nahaja. Udeležite se gotovo iai to&no!
1 Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pod 9 po«*l«d~ ntfdikrat v tej sec-ond film «Bi tka«.
1 Nočno sluitM) imajo lekarne: mr. iTonsteto, Res-Ijeva oewta 1; mr. Baliovec, Kongresni trg 12, iu mr. Komotar, Viti.
Radio
Programi Radio Ljubljanat
Sobota, iS. maja; 1S.OO PloAča za i«loftčo, n»p<"T , lUipov 12.45 Vremenska napoved, poročiln 13.110 Nmpoved časa, objava spore*la, obvestila 1,1.16 Plošča /.a ploščo, naipov v napev H.00 Vremtumko poročilo 18.00 Na dolo-imstl (ltadijeld orkester) lfi.4ll Pogovori « poslušaJot 19.00 Naiwved čnsa, vromuiiHka ua|K>ved, porodila, objava sporeda, obvestUa 19.SO Nacionalna ara; 1'risipe-vok Dalmacije za jngo«lovausko kulturno uvelja\Usnje v svetil (dr. N. Dojanovič iz lloigrada) 19.50 Zn-namjd politični progled (g. urednik dr. Alojzij Knhar) 30.20 Vesel večer o tolapatiji 22.(10 Nai>oved časa- vremena, objava poro£ld im ki*»roda 22.16 Itasari plesi (R*. dijtft.1 oricester).
Drugi programi t
SOBOTA, 23. maja. Belgrad I: 19.50 Narodni ve-6er 22.00 Kabarot na ploščah 23.00 Prenos iz kavarne
—	BelgratI II: 14.05 Manojloviiftevo prodavanje o svat, benih običajih v Peči — Zagreb: 20.00 Voikainl konrert 21.00 Mod k i kvaj-tet 21.30 TamburJce 22.15 Plesna glasba
—	Dunaj: 19.10 Moški zbor 10.55 Dunajske operete 21.40 Film 26.10 Bslonske pesmi in arije 23 05 Simfonični jazzi na ploščnli 24.110 Ciganska glasba (iz Budlm.pešto)
—	Budimpešta: 22.110 Oigantika glasba 28.00 Plesna glasba — Trst-MUan: 20.40 Itosainiijeva operuta •M<w.es, — liim-Bart: 17.1« Pestra glasba 20.35 Stolzovn aperela ..M,idy«, nato plesna glasba — Praga: 20.00 Pest«r ve.-er 22.30 Plesna glasba — Varšava: 2II.II0 Lahka glasba 21.1*1 Za Poljaike v tujini: Poljska pomlad 22.00 Orkestralni in rtollnsikl koncert 23.05 Ploščo — Berlin: 20.10 Koračnice m vojašjte pesmi — Ktinigsbern Hamburg-Llpska: 20.10 Konec dobrrr, vs« dobro — Vratislara: 20.10 Izmenjava programov med Vratlslavo, Raarbrlieknoin in (rl«iwl-tv-om — Kfiln: 20.10 Plesni vočer -
Žrtev jeze
Maribor, 23. maja.
Na cesti v neposredni bližini Ormoža se je pripetil žalosten dojiodek, ki je zahteval človeško žrtev. Posestniški sin Matija Goltvvein iz Mihov-cev je bil na Dubravi pri Zavrču na shodu, ki ga je priredila Mačkova stranka. Peljal se je tja s kolesom ter se zvečer zopet vračal. Ko je vozil po hudi strmini iz Ormoža mimo križniške bolnišnice ter pridrvel na most čez potok Lešnica, je naenkrat izgubil oblast nad vozilom ter z vso silo treščil ■ kolesa na cesto. V tistem trenutku je prišla mimo družba treh tujih ljudi. Spredaj sta šla držeč se pod roko 24 letni Anton Gomboc iz Dol, Slavcev ter njegov prijatelj Ivan Hržič iz Hardeka. Za njima je šla Hržičeva žena. Vsi trije so bili pri Vel. Nedelji na obisku pri sorodnikih ter so se vračali zvečer ijomov skozi Ormož, V trenutku, ko so stopili na most, je pridrvel z brega kolesar ter padel sredi mostu. V hipu pa se je že pobral, potegnil nož ter navalil na Gomboca in Hržiča. Udaril je Gomboca z bliskovito naglico dvakrat z odprtim nožem. Prvi udarec mu je prerezal lice, drugi pa ga je smrtno zadel v levo stran prsi. Rezilo je šlo sk ozi glavno srčno žilo in je Gomboc samo ša vzkliknil »Jezus-Marija«, potem pa se je kar sesedel in začel umirati. Nepoznani kolesar je takoj, ko je zadal Gombocu smrtni udarec, planil zopet na kolo ter se naglo odpeljal po cesti proti Veliki Nedelji. Gomboc je v 10 minutah kraj ceste izdihnil, še preden je prišel zdravnik, po katerega >0 takoj poslali, ki pa nesrečnežu tudi ne bi mogel pomagati. Orožniki, ki so bili o tragičnem dogodku obveščeni, 90 še v isti noči izsledili kolesarja v osebi Matije Gottweina ter ga aretirali. Zaprt je sedaj v preiskovalnem zaporu. Izgovarja se, da jo napadel Gomboca in Hržiča zaradi tega, ker sta ga nalašč vrgla s kolesa ter ga pretepala.
ura tako gotovo, kakor danes sprejema Gospoda v hiši svojega brata Lazarja.
Mati Jezusova je vesela, ko vidi, kako so te pravične duše vesele Gospodovega prijateljstva. V tem spremstvu prijateljskih src. ki spremljajo Kristusa proti Oljski gori, gleda Marija v duhu vse one, ki bodo kdaj z Gosjxxlom v srcu šli proti večnemu domu. To bodo trume nedolžnih, trume spo-kornih in trume nedolžnih ter s[>okornih obenem.
1 o bodo vsi oni, ki mu bodo, kakor Lazarjeva hiša v Betaniji, dajali prijetno bivališče v svojem srcu pri njegovem evh.irističnem obisku. V duhu je slišala pesem, ki se bo v veliki noči poslej pela Njej po sleherni duši, ki ga verno sprejme: »Raduj se! Zakaj, On, ki si ga bila vredna mati, je vstal, kakor je rekel.« *
Kako se ne bi učenci z velikim veseljem vmin v Jeruzalem, ko pa je šla z njimi Mati Kristusova, Mati svetega upanja in veselja!
Ob vnebohodu svojega božjega Sina jc živo videla in čutila pomembnost navdihnjenega klim preproste žene izmed množice: »Blagor telesu, ki ie je nosilo...« V teh besedah zveni že tiha vera in skrito upanje na vnebovzetje božje Matere.
Kdo je bolj razumel, občutil in ohranil v svojem srcu Gospodovo veliko objubo o prihodnjem večnem svidenju nego Marija? »Ali spel vas bom videl in veselilo se bo vaše srce in vašega veseija vam ne bo nihče vzel.« (Jan: 16. 22.) In kaj jc pred tem nain vsem treba?
Mater človeškega rodu prositi, da nam obuja in ohrani v srcih to sveto upanje, brez katerega bi bilo naše življenje in delo brez pomena; s lem upanjem navdani pa moremo storiti vse, kar Boe od nas zaMeva
Tinček in Tončelt Icoi deiekrfiva
63.
Tesnobne slutnje
Lev se je v novem stanovanju kaj kmalu udomačil. Nekaj časa je dremal, nekaj časa pa zadavoljno kukal skozi železno klinovje kletke in polglasno brundal predse.
Tinček in Tonček sta bila medteim že daleč. Zgovorno eta kramljala in bila na vso moč vesela, da sta osvobodila uboge kužke. Nenadoma pa je Tinček obstal in zaskrbljeno dejal:
»Tonček, meni je tako tesno pri srcu, nekaj se bo zgodilo, boš videli Če policija izve, da sva konjederca napadla in izpustila pse iz kletke, bova imela velilke sitnosti.«
»Hoja hej, torej tukaj sta, prijateljčka!« se je zdajci nekdo oglasil za njima. Tinček in Tonček sta se obrnila in zagledala dva dečka iz trga: eden je bil suh ko preklja, drugi pa debel kot sodček. Debeluhar je poredno pomežiknil in dejal:
»Ali že vesta najnovejše? Vsa policija je na nogah, da bi izsledila dečka, ki sta napadla konjederca in izpustila ujete pse iz kletke.«
»Nak, tega pa še nisva slišala,« ga je Tinček nedolžno pogledal, pri srcu pa ga je stisnila takšna tesnoba, da bi se bil najraje v zemljo udri.
Komaj je te beoede izTekel, eta se pred njim široko razkoračila
dva stražnika.
»Hej, dečka,« je zagrmel nad njima eden izmed njiju, »ali sta videla kje dva mlada potepuha, ki počenjata vsakojake neumnosti po okolici?«
»Nak, prav nikjer jo nisva videla,« je »ajecljal Tonček. »Midva sva pridna in poštena dečka, gospod stražnik.«
»To bomo že še videli,« se je zarezal drugi stražnik in si mogočno zavihal črne brčice pod nosom.
»Zbogom, gospoda!« se je Tinček hitro poslovil, čutil je, da postajajo tla pod njim vroča.	. _
»Na svidenje!« je zaklical prvi stražnik za odhajajočima m se znova nekam pomenljivo zarežal.
Danes je umrla, previdena s tolažili sv. vere, po kratki in mučni bolezni, naša zlata mamica, babica in prababica,
gospa
Marija U/eih!
roj. Dereani
t visoki starosti 86 let.
Pogreb blagopokojnice bo v nedeljo 24. maja ob štirih popoldne v Kamniku iz hiše žalosti Šutna št. 20 na pokopališče na Žalah.
- Kamnik, Ljubljana, Zagreb, Žužemberk, Metlika, Solnograd, 21. maja 1936.
Žalujoči otroci in ostali sorodniki.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din 1'—; ienltovonjskl oglasi Din 2—. Nalmanjil znesek za mali oglas Din IU*—. Mali oglati se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm slsoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Ilitžbodobe
Služkinjo
/,a hlSna dela, v pomoč kuhinji, sprejmem. Poljanska cesta IS, I. stopn. vrata 1.	(b)
Samostojno kuharico
mlado, z dežele, za gostilno, iščem. Nastop takoj. Naslov v upravi Slovenca pod St. 7430; (b)
Kuharica
starejša, smožna vseh gospodinjskih del, se talcr.J
sprejme. Navesti je zadnjo službo. Plača po dogovoru. Naslov: Valjčni mlin, Sevnica.	(b)
Glasba
Harmonij
I
skoraj nov, 10 registrov, zamenjam za motorno kolo. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 7416. •	(r)
mm
Lepo sončno sobo
strogo separlrano, taltoj oddam. Levstikova ulica 2
Strojni ključavničar
z znanjem električne instalacije — išče primerno zaposlitev. Zna več jezikov. Sprejme tudi vsako drugo primerno delo. Ponudbe upravi »Slovenca « pod »Ključavničar« 7461.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10.
Hranilne
■	■■ v a
knjižice
Zadružne gosp. banke ln Zadružne zveze kupimo do 1,000.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Najboljši plačnik« St. 6927.	(d)
Tvrdka A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice.
Izgledati mlada in biti lepa, to je želja vtake žene
Z malimi stroški dosežete to z uporabo
" kreme, pudra in mila
Izdeluje : LEKARNA DERENCIN, Koprivnica
..ALBATRIN
Bančno kom. zavod
MARIBOR, Aleksandrova St. 40, najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor S Din v znamkah.
Vse denarne posle
denarnih zavodov,
vrednostne papirje
voino škodo
nakup in prodajo lzposla|a naiugodneje Trg. ag. bančnih poslov AL PUNINiEK.
Ljubljana. Beethovnova ul. 14 1. - Telefon 35-10. Za odgovor znamko D. 3--
Posestva
4 travnike
sladka mrva, dobro gnojene — proda Martlnec, LJubljana, Prule. (p)
Vnajem
Skladališče
40—BO mi, svetlo ln suho, Iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4716.
I iPMBMB
■ UgmHiiM
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska uL in Stari trg.
Birmanske ure,
zlatnino ln srebrnlno nudi najcenejše Ivan Paklž, Ljubljana, Pred Skotijo 15
Kolesa
ponlkljana ln pokromana, garantiran nemški Izdelek, že po 760 Din. Nova trgovina, Tyrševa 86. (1)
Praktično,
lepo tn poceni oblnčete svoje blrmance pri Pro-skerju. Sv. Petra cesta 14.
Krušno moko
za domač črn kruh prodaja na drobno po Din 1.76 za 1 kilogram Jos BAHOVEC, Ljubljana — Sv. Jakoba trg 7.
Gostilničarjem
se nudi ugoden nakup pristnega srbskega belega lii črnega vina. Industrijski tir Kregar, pri
gorenjskem kolodvoru. — Cvetkovič, vinogradnik. -Pojasnila daje tel. 24-44.
Svilene kombineže
po 20 Din se dobijo r Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrlnjska 16.
Šivalni stroj
nemški fabrlkat, pogrez-ljlv, z okroglim čolnlfi-kom, ki tudi Stika, poceni naprodaj. Nova trgovina, TyrSeva S«.	(1)
Tkalnica pisanega bombažnega blaga j § £ C sposobnega
tkalskega mojstra
„ki ima tkalsko šolo in je vešč na šaft, žakar in revolver stroj
Ponudbe pod »Tkalski mojster 43475«
na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9


Za Jugoslovanske patente it. 9816 od 1. maja. 1M3
na :
»Postopek za izboljšavanje jekla«
St. 9816 od 1. julija 1932 na:
»Postopek za defosforacijo jekla«
št 10.418 od 1. maja 1938 na:
»Izboljšanja pri postopku za izboljšavanje jekla«
St. 10.778 od 1. septembra 1933 na:
»Izboljšanja za desoksidirajoče žlindre«
St. 10.824 od 1. novembra 1933 na:
»Izpopolnitve pri postopkih za izboljšanje jekla«
St 11.811 od 1. junija 1934 na:
»Postopek za hitro defosforacijo močno oksidiranih jekel«
št. 11.609 od 1. aprila 1934 na:
»Postopek za regeneracijo desoksidirajoče žlindre«
St. 11.614 od 1. avgusta 1934 na:
»Postopek za defosforacijo jekel«
St. 11.516 od 1. avgusta 1934 na:
»Zelo tekoče priklade in njih uporaba pri obdelovanju kovin«
se iščejo kupci ali odjemalci licenc. CenJ. ponudbe na : Ing. MIlan 9 u k 1 j e , Ljubljana, Beethovnova ulica X.
■ •-V
v.
v i-K
».'I- '
I®
.. MM'

11! m
Umrla nam je naša nadvse ljubljena soproga, mati in teta, gospa
Jožefa Kapelj roi. Sever
soproga bakrarskega in kotlarskega mojstra ter posestnika
previdena s tolažili svete vere. — Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 23. maja 1936 ob i popoldne izpred hiše žalosti, Aljaževa cesta št. 4, na pokopališče v D. M. v Poljn.
Ljubljana, dne 21. maja 1936.
Žalujoča rodbina Kapelj in ostalo sorodstvo.


L. Oanghofer:
93
Scast Hubcctus
Roman
»Roko stran!« Tedri so se oglasili čisto blizu na stezi koraki. Grof fcgge je zagledal Boštjana Zaunerja, ki je prihajal proti koči, in zelo prav mu je prišel la nepričakovani obisk. »Naročil bom svojim ljudem, naj poizvedujejo. Zdaj odidi! Tu prihaja nekdo, ki se moram pomeniti z njim o važnih stvareh!« Obrnil se je od starca, ki je še vedno stegal roko in proseče gledal s svojimi vročimi očmi. »Pozdravljen Boštjan!« je zaklical grof Egge nekoliko negotovo. »Dobro, da si vendar prišel! Pojdi kar v sobo!« Tedaj je opazil, kako je Zaunerjev obraz boječe zmeden. Zrznil se je in hotel nekaj vprašati, toda pogled mu je obstal na kmetu ob klopi. Molče je zmajal z glavo in stopil v kočo.
V kuhinji je na ognjišču poleg plapolajočega ognja sedel Patscheider in negibno upiral pesti ob kolena. Čul je stopiti grofa v izbo in čul priti tudi nekega drugega, ki si je zunaj na pragu drjnil blato s čevljev. Nato se je razlegel iz gospodove izbe močni grofov glas in pretrgano govorjenje onega drugega. Potem se je grofov glas pritajil, utihnil, in šepetaje je govoril samo oni drugi. V izbi so se menda obravnavale stvari, ki niso bile namenjene za tuja ušesa. Patscheider ni bil radoveden. Prisluškoval je res — ne proti gospodovi sobi, temveč tja proti vratom, ki so vodila na prosto. Zunaj je nekdo trudno vzdihoval, včasi je tiho ikrtnila klop.
Tedaj je v gospodovi izbi hropeče kriknilo, stol je zaropotal in votlo je zabobnelo, kakor bi padel človek na tla. Prestrašen je skočil lovec proti vratom. Ni še bil pri njih, ko so se odprla od znotraj in se je grof Egge s spačenim obrazom in zmešanimi očmi opotekel na prag. Kakor bi se potapljal, je hlipal in se lovil z rokami po zraku. Toda pri prvem koraku, ki ga je napravil čez prag, je obstal ko vkopan in zastrmel v kmeta, ki se je boječe dvignil s klopi.
»Eno samo besedico — dovolite, milostni gospod grofi Poglejte me, kakšen stojim pred vami — oče, ki išče svojega sina!«
Grof Egge je nesmiselno zakrilil z roko. Globoko upognjen, kakor pod težkim bremenom, je omahnil nazaj v kočo.
»Gospod grof!« se je ustrašil PatscheiJer. »Za božjo voljo, kaj vam je?«
Ne da bi oigovoril, je stopil grof Egge nazaj v izbo in zaprl za seboj vrata.
Pri zapečku je ko kreda bled stal Boštjan Zauner. Zganiti se tudi hi upal, ko se je grof Egge zgrudil na leseno klop, se naslonil s komolci ob mizo in si zakril z rokami obraz.
Čez čas se je mojster Zauner komaj opazno premaknil, in zadel pri tem s komolcem ob rob peči. Grof Ege se je vzpel kvišku; njegove suhe oči so bile krvavo rdeče, kakor bi bile vnete. Za-pičil jih je v nemega gosta pri peči in žile na sencih so mu nabreknile. Nato se je prijel za čelo, kakor bi se hotel nečesa domisliti, in je s težavo vstal. Hlipajoč si je odpel srajco za vratom in sto-pil po izbi. Potem je obstal pred Zaunerjem in dejal s pridušenim glasom: »Bilo je dobro, kakor si napravil. Nič nisi kriv, zvest si mi in vdan. Zdaj pojdi! Jaz ostanem, dokler ne pridejo pome.
Dolgo ne bo tipelo. Kaj se še oščajaš? Pojdi!« Zadnja beseda je zazvenela trdo in ostro.
Boštjan Zauner je težko pogoltnil slino in se izmuzal iz izbe.
Grof Egge je stopil spet h klopi, strmeč s svojimi vnetimi očmi v prazno. Tedaj je čul zunaj spregovoriti mojstra Zaunerja: »No, pa srečno!« In truden starčevski glas mu je odgovoril: »Srečno tudi vi!«
»Patscheider!« je zavpil grof Egge ko blazen in stisnil dlani v drgetajoče pesti.
Lovec je prišel.
»Spravi mi stran tega človeka! Tega tu zunaj!« je hropel grof Egge. »Umori me, če bo še dolgo tu!«
Patcheider je prikimal in odšel.
Pred kočo je našel kmeta še vedno na klopi. Med koleni je držal kratko palico in se je oklepal s tresočimi se rokami.
»Miihltaler —« Lovcu je pohajala beseda. »Z gospodom grofom se sedaj ne da govoriti Bodite pametni in odidite v božjem imenu.«
Starec je odkimal z glavo.
PatscheiJer se je naglo ozri proti oknu, prijel kmeta za roko in zašepetal: »Samo za vogal malo! Ležite tja med cretje, da vas ne bo videti. Pozneje pridem tja in vam nekaj povem.« Urno, kakor bi hotel pobegniti pred kmetovim odgovorom, je skočil v kočo in obstal pred pojemajočim ognjem. Čez čas je čul, da odhaja nekdo s težkimi koraki. Patscheider je stopil v izbo. »Zdaj je odšel.«
Grof Egge se je oddahnil. Z okamenelim obrazom je blodil kakor mesečen po izbi sem in tja, pritiskal si klobuk na razmršene lase ter iskal puško. Stala je zunaj pred kočo. in Patscheider
mu jo je prinesel. Mehanično, kakor vedno, če je odhajal na lov, je odprl grof Egge dvojno cev, da bi pogledal, če je dobro nabita. Prikimal je in se opotekel iz izbe.
»Kam, gospod grof?« je vprašal lovec vznemirjen.
»Domovi« Grofu Eggeju se je utrnil z ustnic nasmeh, kakor bi bil blazen. »Obljubil sem mu. In moram besedo držati.«
»Podboj, gospod grof!«
Prepozno ga je posvaril. Z rdečo liso na bledem čelu, molče, brez običajne kletve se je pri-pognil grof Egge, da bi pobral klobuk, ki mu je bil padel z glave. Pritisnil si je mehko klobuče-vino spet na lase in odšel. Hodil je drsaje.
Patscheider je obstal med vrati, dokler njegov gospod ni izginil med cretjem. Potem je prenesel srnjaka v kuhinjo, pogasil ogenj in stekel iz koče. Ko je prispel med gosto cretje, je zakašljal. Počasi se je prikazal kmet izza grma. Patscheider se je starčevemu pogledu izognil. »Miihltaler, povedati vam moram vse. Oče je vedno vreden usmiljenja. Toda izdati me ne smete! Ne spravljajte moje družine v nesrečo!«
Kmet je segel po klobuk in se dkril. »Zdaj vem vse! — Bog v nebesih, daj mu večni pokoj!« Pokrižal se je. In čez čas je vprašal: »Ali je biti mora o?«
»Pomeril je name. V službi si in imaš ženo in otroke. Zato misli pač vsak najprej na lastno kožo.«
Kmet je prikimal. »VeJno sem mu pravil, in ni me maral poslušati! Zdaj mora trpeti. In oče z njimi« Počasi je dvignil oči. »Kakor sem videl, ti je malo hudo. Človek je le človek. In pač nekaj drugega ko kakšen srnjak.*
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč,
Izdajatelj: Ivan Rakovce.
Urednik: Viktor Cenčii.