i * »»M »*«• t »o.lAa-M ****** Pomotam ItcviOa* 1 krono. •k *■», i 2 ne4«4j» is fmftflnr, »k 18. ari k C do.snmm iiiMijM 4» tar aha 2 eaUMu« UO S, »oiMao »0 K, 6 4®trtUte« <5 K, »w»i»o U C. 5 ismnM pt itogrmn. N vtIMkž S olrfMi * Leto: II. Maribor, torek 26. julija 1921, « • • * * a A a *», r*|*r**w», * «« «■ | £ :; Posamezna iterfika t : 1 krono. S CTBSDmŽT, 0 g« muk v »J. ' toni, JoT&oor* ni. it 4, 1. uv}. S strop;«. Telefon (nienrb. it. STB. a UP KATA m uuhajs r Ju&Smt ■ 5UciJt' *» PriHUSe, 4emo. lato« : <» **• at. 8118 roftaofetnJ m* &m »n. 11.787. ! ' 0» Wm -1 f0 *^° nešteto nazo-skem in odgovorri^S1^0itako vSestran* vrševanje dr/avnr*™- ’ lcali0r ie iz- Zato so ne Smo a? Vlad^ oblastL Javnosti neštevil™ t se Poajivljajo v m sodbe n? račmf StU^ zabav);iice »motoma celo SvedanJe vla^e in memo našo lacun države- Razu-ro, tJSj*^P°,iti«no atmosfe- tocem® kon^f ra«karf.Ito bo,-lK)- A & 30 jedro ni H 1^’J zdravo narod-astvarjajo a.n^U v*-0 ^ strupov> ki Jih fazni nezreli sokf^ družbe in m kulturnega >/i?,T^S®ga ekonomskega v najneviivri -v.fnja, tedaj moramo °.a« v najnevarneis-t Ja’ Tedaj moram< riti narodovo Momentih preme zavest, narod«* « ------ . ci°yeško in nacionalno za. pravičnost in Ce be in evinčoni ,s nai'°3 odklonil bom-?D° borbo ,-5- ,kot sredstvo za politi-Jedro in j’ Pokazal, da ima zdravo °ropala fJiv”1 ?.sihoza našega časa ni Ra SD?oii-nf'lmtiTnnejših čustev, ki *lln3li Har^^ v stoletni borbi s tu-?° svoK^h ’•a to 80 Predvsem ljubezen c,.^Qe “ stremljenje za napred-$I°veŠWar da 30 gibalna sila dilih t T13^^ v žolodcu in plo-8°slovi i}-° ’ J1 30 3e prebil naš ju- tij, m,, D.arod tekom mnogih stole-Prmeslapreveč izkušenj, da Ho 15 Vldel pr.®d s®b°J ^e materijel- Ogorčenje proti komunistom v Bečgr.adu. LDU Beograd, 23. julija. V znak lepljeni veliki lepaki, v katerih se je žalosti za pokojnim ministrom Draško- očrtavalo delo pogubne akcije komu-vičem so se danes izobesile v Beogrsdu pistov. Proglas pravi, da je prišel zadnji na vseh državnih poslopjih žalne za- opomin. Umor ministra Draškoviča je stave. Proti večeru so zaplapolale tudi delo posebne, demonske komunistične na zasebnih hišah Črne zastave. Globok akcije. To naj bo očividen dokaz, da vtis na meščanstvo, ki^ ga je pov2ročil je došel čas, v katerem gre za biti ali atentat na ministra Draškoviča, še vedno ne biti države, za svobodo in mir njenih traja. Beograjsko meščanstvo je silno državljanov. Na jutrišnjem zborovanju ogorčeno proti komunistom ter zahteva, meščanstva mesta Beograda se bo iz-naj vlada na vsak način takoj začne z rekla obsodba nad razdornim delom razčiščenjem komunistov. Za jutri ob komunistov. Obenem pa se bo izrazilo 16. uri je sklicano zborovanje, ki se bo dolžno spoštovanje manom Milorada vršilo na Terazijah. Danes so bili na- Draškoviča. v Pogreb ministra IVSilorada Draškoviča. VDU ®e°šrad> 24. julija. Danes tudi zastopnik radikalnega kluba Marko M-r '* pogreb pokojnega ministra Gjurišič, ki ga je proslavljal kot po-Milorada Draškoviča. Pogrebnega iz- litika. Po govorih so ministrski pred-prevoda so se udeležile ogromne mno- sednik in drugi ministri izrazili vdovi žice naroda. Ob 9.15 uri so iz Oficir- pokojnika svoje sožalje. Izprevod prinesli krsto ministri dr. je krenil ob 11. uri na pokopališče. Na ; „.0Zar Pri^ičevič- dr- Ku- poti se je pred vseučiliščem poslovil ir nnV" °, !e' Priliki se od pokojnega ministra v imenu akadem- štaba *^n np^P0^Hojnika sef generabega ske mladine jurist Rajič, ki je proslavljal Grozit* v imif mJnis{rstva polkovnik poicojnika kot velikega učitelja srebne ve l? Pne VOjfke- Po' naroda in kot žrtev "^odne svobode. Radonič ob štev in?Je^-°PraV 1 v Škof Na Teraz?J'ah se ie zatem poslovil od L” kisto so koraLn 1S^nH i T Poko>neSa minjstra v im(=nu ^čine poslanci, zastooniS JlaHcral ?va vlada, beograjske predstojnik Dobran Mitrovič, s«, profeSrT^ Z1tia-no: v imenu invaiidov pa P«*Pwb«dnik i«: zbor, razna drušfvn In t častn,šlfl vahdskega udruženja Nedič. Na pokopa-ter nepregledna množica , ko,rPoraci’« Ji-šču je govoril prvi bivši ban dr. Tom- cerkev so zanesli Kn 2J > -Va' V ljenovič v imenu Hrvatov> za niim Pa vani ministri Ohr/ril \ + ■ 1.m0n°- minister za kmetijstvo Pucelj v imenu sostvoval tiiH• ® * Tl:a!?nm je pri- Slovencev. Nato sta govorila v imenu zopet škof RadnS?° v“nj’ -Je 0pfav!! vo,i!cev Pokojnika odvetnik Tihomir Me-od nnkninita ^ ,SeJe Posiovi1 hin ter naš upravnik v Budimpešti Mi- V iffl C,erkye: !ojev.ič’ ^ le povdarjal zasluge pokojnika o-ovor minister dr Kumini^ p°s,.ovllni ,n "leSov trud radi vojne odškodnine j - rnin,ster_ ar. Kumanudi, ki je po- za bivania v Parizu Ob ornhii nn udarjal pokojnikove zasluge za državo,* kojniku na čast streljale topniške bate" »: njim pa še minister Ljuba Davido- rije. Svečanost je S ob vič, ki je naglašal njegovo delo za na- 13. uri. za^iicena ob rod. Nato se je poslovil od pokojnika rotestna manifestacija proti komunistom. ti ono. Kar imajo po božjih in nara-vnil? zakonili vsi drugi narodi. Ravno vsled tega je naš narod proti tistim, ki ga hočejo raztrgati, razcepiti! in prelivati bratsko kri. Kakor ni bilo razlike med političnimi strankami, ka-dai! nas J® ogrožal tujec, tako no more biti razlike, kadar peščica demoralizi* ranih ali duševno zapeljanih, lastnih’ bratov hoče^ prekiniti dosedanji nacionalni razvoj in si osvojiti z nasilnimi sredstvi državo in oblast. Prepričani smo, da bi se kmetsko kakor meščansko ljudstvo če treba z orožjem dvignilo proti krivici, laži in podlosti, ki se oklepa atentatorskih in teroristični^ rok. Mi še nismo prešli popolnoma iz re-gionizma v nacionalizem, nismo še dospeli do buržoazijc in kapitalizma, kako naj preidemo v komunizem 1 In oni, ki ne vedo, kako in kaj, ki nosijo člo-večanstvo v strasteh, nagonih, ne pa v, razumu in srcu, naj bodo voditelji tega. strašnega, nenaravnega skoka, ki je domala uničil ogromni organizem Ru- Rekli smo: naš narod je dober, pra-vicoljuben in plemenit. Čemu ga zat strupi jat e s časopisjem, kjer mu mešata pojme, da se zblodi in ne ve razlikovat^ resnice od laži, pravice od krivice? Če-’ mu mu ne poveste, da je jugoslovenska' država res postulat njegove volje, kakor jo je sam pozdravil ob njenem po*' rodu? Čemu ga opajate z neizvedljivimi utopijami in mu kažete neke nežive, brezkrvne fantome, na mesto da. stopite v njegove »nižine« in mu prinesete luč omike, zdravih idej, ciljev, ki se do njih dospe potem dela ih razvoja? Ne bombe, ampak luč postavite na vsa razpotja. Luč, ki bo kazala narodu pot k resnični svobodi (ne k črezvi-ča j kam) in k resnični omiki (ne rlq »proletarski« ali »buržoaski« kulturi),-' Pomagajte dvigati šole, začetne, kmetijske in strokovne šole; širite med ljudstvom dobre knjige; učite ga obdelovati zemljo, racionelno in intenzivno; dajte mu pripomočkov, da se dvigne iz sedanjega ekonomskega položaja.' Povejte mu, da obstoja več nego je sovraštvo in nestrpnost: da je uspešneg- k- BeoSr3f> 24- i"lija. (Preš- omenil besede Take .Ionesca ki ie re- $ sss,- -.... Stefanovič, predsednik invalidskega vso državo.« Nato mu ie odgovor mi na bratstvo! Kratkomalo: idi- JŽJSSttomrfi1 "°V°rU- j??3!1?31 "^terDraškovič:1.jSsmo toSi-to tG mn pomagajte! Sa- ”5S ?aiDrS no iiPH??1 r da b!, Vsi deli nažega naroda svobodno . ane, naj pneno po vse državi snovati povedali svoje mnenie o ureditvi države “ za obrambo dr^ve narodne lige, ki Z burnim odobravanje^ so nato spre S b?Te ■ate"*, Te lige ieli 2bt,rorald resolS v katerih ir Srtlate ie na5e rtr».™P w ? ra7:a "^anslvo Beograda svoje naj- akademfk IvaniS ^ •J guVOi! več,e og°r^nje nad krivci atentata na aKaaemiK ivamčevic, ki it obsnd rpcrpnta ,-n a°Plnf c • tt 16 materijel rodjj ?, 8V0je^a cl,Ja; V vseh naših na Pesmih ne glede na pleme in v kat ?0 zaplsane življenjske resnice iitefo 36 lepo Dražena nravna kva- trpef ,nar°dne dnše. Narod je mnogo , •to trpljenje ga je vzgojilo k Y0j_ °+Vubnosti, pravičnosti in odgo-ysti, 3-0^ 68 Je' niso vse plasti našega na- Hej da*1* sypbodoljubne, državotvor-110 silo^f v,nj^1 ne javlja z enakomer-Oja v «v i? enca njedinjenja in spaja-llega tpir a®t varit ve močnega narod-811 in moglo kljubovati ča- ^IfcT. toda ves narod je en. m Pravičen nasproti dru-J-ajem pa* je treba brani- atentat na ^Tpirpnb ^ t ^sodl* re^enta in ministra Draškoviča ter iz* Draškoviča teP nnruii sl? * "a ra2a,° sv°Je uverjenje, da sta imela nai 'se vniše v Mamrf mesča/,stvo» atentata zli namen, razdreti zdrave te naj se ,vpise v Narodno obrano, melje naše države. Nadalie nozivlia u,d'. ,n,žene', Radojlovič, ki meščanstvo vlado, naj uporabi najener-lementov terS0, r8Zd°Mih giČnejše ukrePe proti komunistom ta vat?In n, Slovence Srhi in H r" VSem,.razdornim elementom. Končno dJuei mfliion žrtev S n E P°l-- poživlja meščanstvo Beograda vse sinove .m. l°-n žrtev. za naš.e narodno naše domovine, da vrše borbe oroti tei ujedinjenje m so pripravljeni, dati tudi demonski reakciji ter sklepa 7 besedami • Ho vencem'' dl ^ \Ta'] Pel»T Tstdon1?S ^iovencem, aa so jim iskrem bratje, regent Aleksander' Za njim je nastopil posl. Janjič, ki je SkUcanje narodne skupščine. za vlade pokojnega dr. Miffnka Vesniča •s* B e o g r a d, 23. julija. Predsed- m revidirana za vlade Nikole Pašiča in n i ^ na^, n.^ sl{UP^ine je sporazumno ki ima dva dela, predloži v prvem delu .S?* A»da se zakonodajni od- ki govori proti komunistični akciji! se« sKiice dne 26. t. m., narodna skup- zakonodajnemu odseku v sprejetje scina pa za 30. t m. nakar naj se takoj udejstvi. Prvi del ,, .. ‘e. uredbe je bil že modificiran z Uredba za zaščito države. ozirom na današnje razmere na seji LDU Beograd, 23. julija. Na da- ministrskega sveta, ki se je vršila nasnji seji ministrskega sveta, ki se je neP°sredno po umoru ministra Draš-vršila dopoldne, je bilo poleg tega, da kovi,ia- Drugi del te 'odredbe pa mo z delom, intenzivnim delom bomo zmaga.« kot ljudje; s terorjem bomb in svinčenk pji. propademo kot živina. Ignotus, se skličeta zakonodajni odsek in narodna zaČ3srio odlo.ži« skupščina, sklenjeno tudi, da še uredba z» zaščito države, ki je bila izdelana ik se Knjige „Srpske knji-ževne zadruge". Pred par dnevi se je neki slovenski pisatelj pritoževal m obtoževal v Slov Narodu", da mu ni bil znan veliki srbski preporoditelj Dositej Obradovič in da Slovenci sploh zelo malo poznamo srbsko kulturno življenje. To je odkrito priznal slovenski kulturni delavec, kateremu ne moremo očitati, da je plemenski separatist Kako daleč pač poznajo Srbe in njihovo literaturo, umetnost, pa njihovo zgodovino oni naši ljudje, ki se odvra-čajo od balkanskih« Srbov, kakor visoko nadut mtehgent od priprostega kmeta! Nepoznavanje je vzrok nesporazumljenja ra nesporazumljenje povzroča spore tam k,er m za-nje nobenega povoda. Cas?e že, da pokažemo politični unitarizem tudi na kulturnem polju in da snozna M nam zastoju v vojnih letih n,Ji k,jul mora daintfnr i ’ dnevn0 novinstvo pa nlni nhi! '! Predn?st umorom in nestvar-I Pplemikam. Cebomo računali zgolf - revijami, se bo tudi čez deset let oglasil jtakšen slovenski kulturni delavec, ki bo pisal o Dučiču, Rakiču, Santiču itd. kot o svojem posebnem razkritju. Ravno politično Časopisje, ki zahaja v širje ljudske »loje, naj bi pokazalo, da gre slovenski Unitarizem nekoliko dalje od navadne politične fraze. Naši politični listi naj bi zasledovali vsaj »z ptičje perspektive" razvoj srbske in hrvatske literature, opozarjali na nove pojave in s tem stavljali povprečnemu izobražencu pred oči potrebo, da vzame tuintam v roke tudi srbo-hrvatske knjige in revije. Samo potom medsebojnega spoznavanja bodo izginili razni neupravičeni predsodki in samo s popolnim kulturnim ujedinjenjem bomo dali političnemu jedinstvu zdravo in trdno podlago. / *' _ Pred menoj leželetošnjeknjige »Srpske književne zadruge". Je to društvo, podobno »Slovenski Matici". Med Srbi je zelo priljubljeno, zakaj njegova iždarija so bila vedno na lepi in dostojni literarni višini. „Srpska književna zadruga" izdaja načeloma le vezane knjige v enotnem formatu in v istobarvni vežbi. Platnice So modre barve, strani so obrobljene rdeče in papir je bel. Ta narodna trobojnica na lepih in fes vrednih knjigah se Ujema zelo ugodno. Oglejmo si te knjige, z ozirom na silno skrčeni prostor la prav na kratko. Prvo mesto zavzemajo ,.Štihovi" pesnika Sime Panduroviča. Pandtirovič ie pesnik moderne struje kakor M. Rakič. Njegov vzor so angleški liriki Schavv, Rosetti, Wilde in nemška moderna. Je pesnik spleena, notranje, pre-življene melanholije in Življenskih izkušenj. Druga knjiga je roman Svetozara Caroviča „Medju svojima". Pisec je umrl I. 1919 v Mostar« na posledicah avstrijske persekudje. Izdal je več no-velištienih zbirk, tri romane, razne povesti in dramska dela. V vseh svojih spisih je ostal zvest sin kršne Hercegovine, tolmač njenih težav in bard njenega nacionalnega življenja. V romanu »Medju svojima" opisuje po vzoru Turgenjeva (^Očetje in sinovi") dve generaciji: konzervativno, ki se tesno oklepa svojih šeg in nazorov in drugo mlado, ki se roga tradicijam ter si eama določa pota in cilje. Tretja knjiga je poučna. Posvečena fč Stojanu Novakoviču, srbskemu zgodovinarju in diplomatu. Ce beremo te osebne spomine, ki so jih s toploto in pijeteto spisali njegovi prijatelji in poznavalci Novakovičevega dela, vstaja pred nami kos Srbije, kakršna je bila v drugi polovici prošlega stoletja. Okrog Novakoviča kot zgodovinarja, diplomata in kulturnega organizatorja se suče velik del takratnega javnega življenja v Srbiji. Več podobnih knjig naj bi pre-čitali Slovenci, pa bi dobili ne le' vpo- 8ERGES: Slučaj Loaf. {Amerikanska humoreska). — Prevet: P i k a o n (Dalje.) (7) (■ 'Vsi ti ljudje so vedeli prav dobro, iiam gredo od časa do časa pogrešani predmeti, prepričani so bili p6 izkušnjah, da je bila to stara Elizabeta, ki ijih je izmaknila. Ampak doba, v kateri so ee obrnili s tožbami in grožnjami do sodnij, jo minila. Že zdavnaj so si bili v svesti, da se potom pravice ne doseže nič, in sd se udali, sioer jezni, V evojo usodo. Mr. Pheepo, sodnik, se je sramoval, spraviti zadevo v javnost, da jo bil neprenehoma Opeharjen od 'Elizabete, francoska vdova se je delala, kakor da zatiska iz hnmanitete eno oko, medtertt ko ee je bal nemški mesar ne brez vzroka, dst bi ena stara čarovnica zastrupila dragocena psa, ako se ne *?da dobrovoljflO v ušodo. Samo pe v Pi'sih pekovskega mojstra Cahriri-Sa P. Loafa so tlele maščevalni itiisli, dejstvo, ki je na vsak način oprostlji-ivo, akp se upošteva, da je bil mr. Loaf pt svojem prostem' času precej hraber polkovnik, in ibi ga lahko — in to ni neverjetno! 4- sližalil tuliti y okrožju petnajstih minuti, ako se je Vadila milica m je polkovnik kregad kakega ne-ecnlka, ki 3e delal napade, Da fck ni /vedol a ozirom na staro Elizabeto ukoli 3o linčanja, je ubranilo dejstvo, la je ibil polkovnik žagriaesn tempRi-e^ i5nJJ4 čla^i proMbicijske stranke 5n gled v takratn' >dnošaje, temveč tudi umevanje za anje razmere in ljudi. Četrta k: ^a je prevodna, zakaj »Srpska književna zadruga" je vedno skrbela tudi za dobre prevode, ziasti z ruske literature. Tudi ta prevod je z ruščine in sicer prinaša Ljermontovo klasično povest „Junak našega doba" (Herej našego vremeni). To delo smo nedavno dobili v prevodu tudi Slovenci. Srbski prevod ja/ oskrbel Miloš S.' Moskovljevič in sicer, kakor sem se lahko uveril primerjaje ga z izvirnikom, ki mi je bil slučajno pri rokah, zelo dobro. Vsaka' knjiga ima predgovor, običaj, ki bi se moral uveljaviti tudi pri nas. Letošnje kolo je 23. po Številu; sedaj, ko se je nrog čitateljev razširil, bo „Srpska književna zadruga" še intenzivneje nadaljevala svoje delo. I—us. Notranja in zunanja pofštika. * llfcmoristraeije v Zagrebu. V Zagrebu so se vršile v soboto demonstracije proti terorističnim komunistom in separatistom vseh vrst. Številno občinstvo je demonstriralo pred redakcijami »Obzora«, »Hrvata«, »Jutr. Lista« in »Novega čujmo«. OsObito je naraslo ogorčenje pred redakcijo »Hrvata« in frankovskega lističa »Nova Čujmo«. — Demonstranti so razbili napisne ploče iit šipe na oknu frankovskih voditeljev. Pred Jelačičevim spomenikom je govoril nek Slovenec o zločinskem u-moru ministra Draškoviča tor o potrebi. da se strnejo Vsi zdravi elementi v močno vrsto proti teroristom in separatistom. * Vrhovni svet se sestane šele v septembru. Francoska vlada še ni odgovorila na zadnjo aiigleško noto glede gornje Šlezije. Ni pa pričakovati, da bi poročilo zavezniških komisarjev izpfe-mcnilo stališče, ki k a zastopa ansleška vlada. Poročilo se strinja z angleško vlado v tem, da je nujno potrebno, da reši tjo vprašanje vrhovni svet. Francoski ministrski predsednik Briand je še vedno mnenja, da bi bil sklep vrhovnega sveta spričo sedanjega položaja v Gornji Šleziji neizvedljiv. Tako važno vprašanje pač zahteva natančno proučevanje, ki se nikakor ne more izvesti v par dneh. Briand je nastopil v soboto dopust in se vrhovni svet meseca avgusta ne bo sestal, temveč je pričakovati, da se bo sestanek določil šele na prve dni septembra. * Madžarska je vzela križ na rame. Madžarska ze čuti posledice izvajanja mirovne pogodbe. Zaveznikom mora takoj plačati v gotovini 35 milijonov kot tak samoumevno pobožen mož. Še nikoli ni pokusil kapljice pivo ali celo žganja,, nikoli se ga ni videlo v kaki gostilni, ne, vodno ntu je krasil prsi velik moder trak, znak' vzdržljivih, ki so prokleli »plcdge«, to je alkohol za vse večne čase; — ne kakor ?e je videlo tega vzor-moža med nočnimi urami v pekarni med žemljami, kifeici, rrigljiči ali pudimgi, tako se ga je našlo v zgodnjem jutru v biroju tempereiične stranke in zvečer v krasu sx-6jega orožja na vežbališču milične stotnija št. 6 Kansas Gity. Poldiin je hraber junak prespal — medtem ko je v tem času kupila. stara Elizabeta za pet centov kruha, kar je plačala, in hkrafu n k rdi a za petinštirideset centov najlepših potic m keksov, kar pa razumljivo in plačala. Nekaj mesecev je upal mr. Loaf, da bode Eli za počastila drugega peka s svojo častjo, mogoče enega njegovih »dragih« kolegov, kar bi ptivoščil iz dna srda, da, madamo je celo osebno opozoril na to njegovo željo, ampak ms. Lcfbell se je izkazstla kot zvesta in izjavita, da peče »koloTiel* najboljši kruh v celem mestn, radi *i?8ar se pa ni eutit niti najmanje počaščenega. Da napravi enkrat red, si je vrezal nekega dne debelo brezovko, jo položil pod mizo in sklenil, da žrtvuje, spanje svoji dobri stvari« ••• Mati Elizabeta; Isi poštena stara gospa, je prišla kot1 navadno oib treh popoldne, jkupilo. svoj krnlv vtaknila frankov, Jugoslaviji, Rumuniji, Češkoslovaški in Itali ji bo morala oddati polovico zalog svojo živine. Nadalje bo morala skozi dvajset let oddajati Jugo slaviji polovico celotne produkcije v pečuhskih premogovnikih. Ako bi se Madžarska upirala, ali sicer skušala delati kakšne težave, se bodo pfoti nji izvedle enako sankcije kakor proti Nemčiji. * Stalež madžarske vojske je glasom mirovne pogodbe določen na 35.000 mož. »Berliner Lokalanzeiger* pa prinaša podatke o današnjem faktič-tiem staležii vojske, glasom katerih šteje še 100.000 mož in je tudi s topništvom dobro založena. Razdeljena je na sedem divizij, od katerih se ena nahaja v Steinamangerju. Pod vrhovnim poveljstvom vojske se nahajajo tudi rezervne orožniške brigade, obstoječe iz 10 do 12 bataljonov, ki pa jih hočejo potom razdelitve med vojsko razpustiti. * Politične afere na Madžarskem, Policija je aretirala v Budimpešti novinarja Zoldena, zdravnika dr. Banoczija, sofrudnika socijalno demokratske »Nep^ szave" Gergelyja in medicinca Kovacsa, ki so obdolženi* da so stali v zvezi z emigranti v inozemstvu, katerim so pošiljali vesti o tajnih aejah madžarske narodne skupščine, kakor tudi druge države tajnosti. Hkrati je bil aretiran odvetnik dr. Rejod, ki je bil svojčas že zaprt zaradi vohunstva in vsled pomanjkanja dokazov izpuščen. * Položaj v Gornji Slezijl. Število francoskega vojaštva v Gornji Sleziji se ceni na 140.000 mož. Okraje Rybnik, Katovice in Konigshutte so francoske čete zasedle. Ta zasedba je v zvezi z nameravano delitvijo Gornje Slezije. Iz-vestni gornješlezijski industrijski krogi so mnenja, da Bi se cela Gornja Sle-zija nevtralizirala, ako bi ne mogla prodreti tžv. Loucherjeva črta. * 26. julija se vrši izmenjava ratifikacijskih listin trianonske mirovne pogodbe. Konferenca veleposlanikov je določila n a svoji seji dne 20. t. m., kateri je prisostvoval tudi ameriški poslanik Harik, da prihodnji teden mirovna pogodba z Madžarsko stopi v veljavo. * Francija proti komunistom. Kakor poročajo francoski socijalistični listi, je predložila francoska vlada zakonski načrt, s katerim se omejuje tiskovna svoboda komunističnih listov. Ker pa je zbornica nastopila počitnice, ta zakon še ni odobren in se bo to storilo naknadno. * Foch zahteva razorožitev Bolgarije. Diplomatični sotrudnik „Daily Telegrapha" javlja, da je maršal Foch nujno pozval francoskega zastopnika v medzavezniški nadzorstveni komisiji v Sofiji, naj napravi konec odlašanju in torte, ki so bile najbolj pri roki, v koš •—tedaj pa je nenadoma planil polkovnik iz skrivališča, zamahnil z brezovko, kriknil bojni klic milične stotnije št. VI. in otvoril bitko po vseh pravilih vojne umetnosti, pri katere poteku pa se je zlomilo orožje na njegivi lastni glavi. Kako se je to zgodilo, ni jamo-gel niti pozneje pojasniti. Čutil je samo, kako mu je bila iztrgana palica iz roke in kako mu jo plesala po glavi, dokler ni zbežfil, da pokliče hlapce na pomoč. Medtem si je napolnilo Elizabeta košaro do vrha, izpraznila denarno blagajno iii zginila brez sledu. Mr. Loaf se jo pa kmalu potolažil z mislijo, da je pregnal to grozno osebo enkrat za vselej, in res je minilo nekaj dni* ne da bi se pokazala Elizabeta v d osi P j tako priljubljeni trgovini. Kmalu bi so pa imelo pokazati, da je bila taktika pmitninarja sodnika in drit£ih trpečih, ki so male škod§ spregledali v korist večjih, mflogo pametnejša, kot pekovskega mojstra Caha rij- P. Lnofa, polkovnika milice in goVorhika trfjnipe- renčne stranke. ■--------- Elizabeta je prisegla maščevanje, grozovito maščevanje. Smatrala se je za eno prvih oš6b V Kansas City in jo hotela pokazati trdtjvratnemft pekovskemu mojstru še enkrat 60to Stojo moč. Ako jo sprejola mati. Elizabeta Svojega starega prijatelja Bil’.l» Ornoke-ya z besedami: da ima delo zanj, tedaj ni rekla preveč, kajti «iono besede se zahteva takojšnjo popolno razorožitev Bolgarske. * Zveza med Francijo in Češkoslovaško. Nasproti vestem o potovanju ministrskega predsednik Brianda v Prago, kjer bi se imela skleniti zveza med Češkoslovaško in Francijo, ugotavlja »Liberte", da po informacijah, ki jih je dobila v ministrskem predsedstvu, Briand ne namerava potovati v Prago. ■ * ( * Konferenca za osvobojenje Irske. Posvetovanje med ministrskim predsednikom Lloydom Georgem in irskim zastopnikom de Valero je trajala eno uro. Kakor ,se javlja, so razpravljali o sledečih točkah: 1. Homerule za južno Irsko po vzorcu britskih dominijev. 2-Garancije za Ulster. 3. Važne koncesije na finančnem polju. 4. Ureditev_ od-nošajev med severoirsko in južnoirske republiko. V nedeljo na Sokolski zlet li S1/. Jakobu v Slov. gor. Zanimivosti. Kako je Morlc prevaril Izaka- Židje sicer nimajo navade, da se mee je takoj vstal ter z nekim s, Jva, znancem takoj začel zasledovati w ^ Moric, ki je odnesel kovček, g*J iu(tf pri, vzel iz njega denar terj. ga Izaku 300 K. Ko pa je'zapazi'. zasledujejo, je kovček zavrg®1 rjj^jj denarjem pobegnil. Izaka p? Hdjgcu. mu odvzeli denar in ga oddan » y Prošli teden se je vršila razprava‘ niso nanašale na nič manje & kaznovanje polkovnika. Od ju dogodka med . njegovo sovražnico je minuo menj enega par drii, maščevalni načrti v00183 biU v * in možganih- dobre žene še temin jasni, ko pa je ugledala oba^za ioipova, so zavzeli takoj jasnejse^ in sedaj je bilo le še vprašanje kdaj bode izbruhnila nad ubogi kom nevihta. Stara dama je komaj čakala flV0je ka, da sporoči obema »roivides* ^ no.klape, ki ji a ozirom na stai‘0 teljstvo gotovo ne> bosta odrekl^,^-p; lovanja. Kmalu po dokončani jfl katere poteku je v naglici zak tečno pripravljen oven, hvala v® ^ s-komu teku Billa Crookeya» B 0? -pt? polnoma izginil s površja, se ^ pravljala stara lady, pa razlago ga načrta. Obdržal se je pravcat^ gio svet-. Pred vsem se je »brav je vprašanje* katera stran sovra hajdostopnejša, da se mu se na.jobčutnejši udarec. Ali naj Vdrlo v klet, skladišče, in flh Vreč moke? Za tako podjetje se . ^jjo kakor hi zamo-gef odločiti. rtfV' ^ V Sovražnikovi hiši dr>Wtl_ ^ 0- gd ktmli iii pf-civo, stvftri, ki .Pj1 .gjje'1 fal (fiajbrže ker j0 ravnd sedaj. I ^ ^ najiepše dele ovna in je grenki p popolnoma pozabil, drugič ^ nikakor iie Strinja 6 častjo lirlzn vlomilca blagajn. c P » MMor7'2R, IffUjOSaiir < ■ '" je priznal celo zadevo, izgovarjal pa se je, da mu je Moric 300 K samo posodil in bi mu jih bil on takoj, ko bi bil dobil delo, vrnil. Sodniki pa mu tega niso hoteli verjeti, ter so »nedolžnemu" Izaku prisodili, da mora dva mesca presedeti, pogojno pa je obsojen na pet let. Z razsodbo so vsi zadovoljni. Tako je Moric Izaku res preskrbel delo za dva meseca. »T" A H O K*« _ Maribor, 25 julija, , — Odlikovanje. Za hrabrost v bojih *fia Koroškem je bil^odlikovan s srebrno ■taedajlo g. Franc Hanžnrej, rezervni poročnik, sedaj zaposlen pri Južni železnici. Odlikovanje, ki mu je podeljenoz ukazom od 11. aprila 1920, mu je izrodi dne 23. julija policijski svetnik go-spod dr. Senekovič. > Pokrajinski ft&mestnik za SIo-enijo g. I van Hriftstr pride jutri 26. ju-'ja že le ob 13’50 v Maribor, in ne, ^kor smo prvotno poročali ob 12.40. ' »Straža" ih atentati. Morda kdo da-„Stražin“ cinizem neha vsaj tani* Kjer gre za tako delikatno zadevo, kakor |e preiskava proti teroristom in stenta-_orlj-in. na regenta. Me. Kakor pes ne .Poštu;e niti cerkvenega ogla, tako tudi porumeni boljševik dviga svoj rep tam, I ne v^re za strankarske, temveč za asto državne interese. Zadnja ' .Straža” 1 namreč hudu e nad preiskavami proti teroristom in vzklika: kdaj bo že konec e komedije! Nečista vest je pač nestrpna n nemirna ... fcotnT ^!er5ka,c' Proti Principu. So-£°tni „Slovenec' oziroma njegov mariborski poročevalec/se je spravil nad ncipa, če s, zakaj se je dalo neki mariborski ulici ime po.tem atentatorju. Višek nesramnosti pa dosega s tem, da primerja Prinčipa s Stejičem in Aliaglčem. Prinčip se je žrtvoval za osvobojenje našega jiigoslovenskega naroda, Stejič 3n Aliagič pa sta izvršila atentat, da zruSita to našo mlado državo. Najprimi- .J”"os!ov1en n50ra že iz samo tega dejstva uvideti, da je oodlb pri-jnerjah Prinčipa s Stejičem ali Aliagičem. velikanlean r!cm Jn atentatorjem je žrtvovali Atentatorje, ki so se tudi drugi veli™ ni OH V0-b0jenje imaio spoštuiein hJ l narodl 10 tudi ti jih menike. Zakaj’ bTpoS1’0cel?-tp£ ne smeli cnL* Potem im Jugosloverir ^n™„ro«0,bm ,”lP- P,lnči|,a? opravičiti s!?3- napada..sP°min Prinčipa preiskavah n °r ®urP.'iivo molčanje o ki Po vzorcu Ke'iČU in AliaSiču in da so ti atenf«? ” * ”Straže“ pravi> »aranžirani nH *? Pr«ska^e proti njim barvo namd,°nd ?*&'■ Pridite raje z Prinčipu, ker ’ 5£fal vemo> da ste proti tirana, katerem , .odstraml avstrijskega obožujete in *L- na tl^iem še danes početjem SfP;v 'u,e,e> dofim se nad veselite Tnri In Aliagiča na tihem ni'č Pom, VSe t0 "a.mnebo P^v Pomarvnt . nani nc 1,0 prav ’°šten ime Prinčip bo vsak lpoštovanilm T" i2g0Vf'a! vedno s o/ !. .m> oočim bosta imeni efi li m 5-n Aliagiča ostali prokleti Pošten fpogto« jaltov Pa turt77i'va V1 Al,agica ostali prokleti. »ega J canJe na pomoč socijalistič-narorin:ipana r,e bo pomagalo nič, kajti" Od l-S svetlni si v naši državi tudi strani,«83 ž”Pan3> Pa hodi te ali one to h« L ne b°mo Pustili sramotiti, za Posl{rbela vlada, poskrbel pa '•tudi ves srbski d<;l našega naroda. hpn~~' Meteorološki aparati na Stol- strl^- S? veči‘del Pokvarjeni, na eni b*am je razbita šipa. Naprava bi lahko «« mestu v čast, tako pa ne odgovarja ten imu namenu* Tuiec> W bi sitome-V»a-0 ko napravo ogledal in opazil, da. bil aPar«tov ne funkcijonira, ne bi do-g 1 ugodnega vtisa o kulturni višini na-ti .mesta. Občina naj poskrbi, da se nedostatki takoj odpravijo. k, 77 Mobilizacija bo! Ko je v soboto je ri|“ors|d magistrat plakatiral po mestu Oekri •po sv°j‘ ob^ki spominjajo na rdečih16 mobilizacijske razglase, po svoji no ; Pa vzbujajo spomine na voj-2laQtP tna kri> so se zbirali pred njimi toantn^6 V *?edeli° cele gruče ljudi Alar-^o?ki isti3 se morai° zglasiti vsi k<>0 d° '• 1900, si |e marši- ^aj npj F napačno in vpraševal, • J neki to pomeni. Tako smo slišali v neki taki gruči, kako so se možje hudovali nad našimi razmerami, češ, zopet bodo mobilizirali in nato bo vojna. Ker pri nas na meji vsaki taki stvari prilijejo olja še različni subverzivni elementi, te govorice niso brez vsakega pomena. V pomirjenje vsem, ki niso razumeli do-tičnega lepaka, lahko povemo, da ne bo treba mobilizirati vojakov, pač pa bi bilo primerno mobilizirati vojaške strokovnjake, da bi enkrat našli nekoliko boljši evidenčni sistem, da ne bodo tolikokrat popisovali in begali ljudi. Gre tedaj samo za vojaško evidenco, zato ne verujte pravljicam o mobilizaciji. — Računski listki v prid Jug. Matici. Na poziv v našem listu, da bi gostilničarji, trgovci i. dr. vporabljali računske listke, ki jih je izdala tukajšnja podružnica Jugoslov. Matice, sta se oglasila samo dva mariborska obrtnika in si nabavila v podružnični pisarni nekoliko računskih listkov. Ker imamo v Mariboru lepo število narodnozavednih obrtnikov in trgovcev, ne moremo sklepati, da sta dotijhlika edina, ki se zavedata, koliko se Sliko na ta način koristi Jugoslov, Matici. Opozarjamo še enkrat na te računske listke, ki gosta obremene le za par vinarjev, narodni stvari pa prinesejo znatne prispevke. Računski listki se dobe v pisarni Jugoslovenske Matice, Sodna ulica. — Neopravičena draginja sadja in zelenjave. Daširavno živimo sredi med vrtovi, polji in sadovnjaki, moramo vendar plačevati neprimerno visoke ceno ža sadje in zelenjavo. Tako stane n. pr. ena breskev, katero je treba samo vtrgati z drevesa tter prinesti na trt; ravno toliko kakor pomaranča, ki se mora pripeljati v MaribdV preko mo tja iz Italije ali iz Afrike. To ji3 čisto navadilo odiranje. Ali res'hi tii.no-bene oblasti, ki bi nastopila proti teni ni — Preo.sp.ova mariborske ihagisttat-rie dvorane. Ker se je po 'zadnjem Volilnem redil število 'občinskih svetni-koy zvišalo, je bilo treba dvorano raz-.siiiti. Predelava je že končana in se danes ob 1S-. uri vrši prva seja novega odbora ter zaprisega župana Viktorja urefrrja. Delo v dvorani pa se je izvršilo jako neokusno fti nerodno. Posebno zanimivo pa je to, da se ja prostor za zastopnike časopisja postavilo za (.i ligo občinstvo, proti čemer najodločneje protestiramo ter zahtevamo, da se to nemudoma spremeni, ker bomo sicer primorani proglasiti nad magistratom zaporo in v bodoče ne bomo objavljali nikakih magistratnih poročil več brezplačno. — Sanatorij »Petrovo Selo«. Svoje- časno se je ustanovil v Mariboru pod vodstvom g. dr. Ipavica konzorcij, ki si je' nadel nalogo ustanoviti V Mariboru sanatorij. Govorilo se je tedaj že o predelavi neke stanovanjske hiše, .katere pa komisija ni .odobrila češ, da ni za ta namen. Konsoreij je iskal nov prikladen prostor in tako je sedaj kupil končno Ogrizkovo a. ilo v Vinorejski 'ulici, katero preuredi v moderen sanatorij. Novi sanatorij se bo imenoval »Petrovo Selo«, po delu Krčevine, ki so pod Kalvarijo imenuje tudi Petrovo selo. Sanatorij je bil za Maribor, ker je bolnica vedno phmapolnjena, že nujno potreben in ga zato pozdravljamo. 4 Kongres Jugoslovenskih trgov-škili visokošoleov, ki bi se imel vršiti ob priliki ljubljanskega velesejma, so je moral radi nepredvidljivih zaprek preložiti na o,—7. septembra 1921. Obšep ostane neižprcmenjen. Pripravljalni odbor jo moral upoštevati pri preložit- vi kongresa troje momentov in sicer predvsem preložitev ljublj. vel. sejma, nadalje dejstvo, da je tre-.n grobsko trg. visoke šole na potovanju m slednjič, da je mnogo trgovskih vi-sokosoloev vpoklicanih na orožne vajo do konca avgusta. a. ~ E 222 f 224 226 —vr-^ -s; 9-00 16-00 20 50 • • 41 f | Maribor gl. kol. X , i k. 7-19 1106 1.7-39 • • 9-44 16-49 21-46 • • • 9 Pragersko X . . . 5-39 1019 16-46 • • 10-27 17-24 22-24 • • • Ptuj 5-26 9-11 16 14 • • 11-40 18-32 28-37 • • • Čakovec X .... . 400 8-j 8 14-47 • • 1258 19-35 0-50 • • • r Kotoriba fi 1-32 7-00 13-20 • • Zidanimost—Zagreb« 511 tek 513 515 —j— teL tel. 517 1 tel. j 516 | tel. 518 tel( 520 4-18 6-16 6-46 7-47 934 8-29 10 40 11-13 14-20 16-19 16-45 • 1801 17-25 19-12 f 19-60 22-02 22-25 • • { Zidanimost X , . . j | 8-32! Zaprešič j ti 21 , Zagreb X ...... j 5-50 , I * I. I 9-57 8-06 1-2-01 j . 9-57 | . 9-35 ! 10-30 1 ■ J 18-52 16-46 1613 v' 3 22-51 2105 0-80 28-26 21*56 Ustnik in izdajatelj; .Konzorcij Tabor-. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.