Naročnina
Dnevna lidaj«
zo državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedei|»to Izdafa celoletno vJugo-slavl)! 120 Din, za Inozemslvo 140 D

WENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm višino po Din 2*50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Prt vcčlem g naročilu popust Izide ob 4 z JulraJ razen pondelJKo In dneva po prazniku
J. Šedivy:
Velepraznik bratskega iti naroda
Staroslavna zlata Praga je pomladila svoje krasno lice v predvečer letošnjega 28. septembra. Kakor še nikdar poprej so zažareli v bleščečem svitu reflektorjev kraljevski Hradčani, ponos Prage in vsakega Čehoslo-vaka, katere zavida Pragi celo prebivalstvo največjih evropskih mest. Snežnobela stolpa cerkve sv. Jurija na Hradčanih sta to noč podobna dvema goloboma iz tiste jate belih golobov, ki v svitu solnčnih žarkov neprenehoma krožijo v zraku nad Hradčani, kakor bi hoteli biti posredniki med Prago in nebom. Katedrala sv. Vida na Hradčanih s svojimi mnogoštevilnimi stolpiči in mogočnim zelenim stolpom je v svoji lepoti prekosila sama sebe in krasoto, katero so ji dali njeni graditelji tekom njenega tisočletnega obstoja od sv. Vaclava do Karla IV. in prezidenta Masaryka, ki je pred leti daroval za njen okras 100.000 Kč. Zdi se, da so ti zidovi oživeli v tej čudovito lepi razsvetljavi. Srce in duša osebnosti z genialnimi sposobnostmi in nesebično požrtvovalnostjo, ki so delovali na gradu na Hradčanih in v cerkvi sv. Vida zajemali v življenju moč, v smrti pa našli mir, govore iz teh zidov. Človeku se zdi, da je vstala kneginja sv. Ludmila in da se je pokazala iz skromne celice blažena Mlada iz kraljevega rodu Premyslovcev. Vsiljuje se vtis, da je vstal iz velike rakve iz čistega srebra, katero drže štirje srebrni angeli v nadčloveški velikosti, sv. Jan iz Nepomuka in vzbudil iz groba vse češke kralje, ki so zakopani v tej cerkvi, da še dajo svojemu narodu večjo slavo kot do sedaj. Ni vizija, ampak gola živa resnica, da je v svojem življenju tako skromni češki knez sv. Vaclav sedaj zapustil svoj z dragim kamenjem posut grob in prevzel vodstvo nad svojim narodom in ga vodi s križem v roki, srcu in v svojem življenju k idealom, katerim je služil, ko je pred tisoč leti rešil svoj narod pogina. Češkoslovaški narod sledi >dediču češke zemlje«, sv. Vaclavu in vstopa dobro pripravljen v vigilijo tisočletnice mučeniške smrti svojega svetega kneza. Z letošnjim 28. septembrom začne proslavljati češkoslovaški narod zvezo, ki jo je pred tisoč leti zaključil sv. Vaclav med Bogom in čsl. narodom s svojo krvjo.
Bajna razsvetljava Hradčanov pomeni začetek svetovaclavskih slavnosti, ki bodo dosegle svoj vrhunec prihodnje leto. Po vseh čsl. pokrajinah je letošnji praznik sv. Vaclava narodni praznik. Vrše se slovesne službe božje s pridigami in zborovanji. Je to kakor mogočen val, ki hoče zajeti tudi tiste, katere je nemirna doba povojnih let odtrgala od sve-tovaclavske vere. V Pragi, središču čsl. naroda, se ta dan ustanovi vsenarodni odbor za gvetovaclavske proslave. V tem nadstrankar-skem odboru so razen drugih te-le znamenite osebnosti: Dr. Baxa, nadžupan glavnega mesta Prage (nar. socialist); J. B. Foerster, rektor drž. konservatorija; predsednik senata dr. M. Hruban; predsednik najvišjega upravnega sodišča dr. K. Macha; prof. dr. K. Krof-ta, opolnomočnjeni minister zun. ministrstva; dr. Jožef Pekaf, prof. čsl. zgodovine na Karlovi univerzi; dr. Preis, vrhovni ravnatelj Ziv-nostenske banke; dr. Premysl Š&mal, kance-lar (min. dvora) prezidenta republike, poslanec podkarpatoruske LS prof. A. Vološin; ,J. Vlasak, velmister češkega križevniškega reda t rdečo zvezdo; min. podpredsednik Šramek, opat Zavoral, praški nadškof dr. Kordač in olomuški nadškof dr. Prečan.
Narodno. gledališče vprizori ta dan žalo-Igro Jaroslava Vrchlickega »Drahomira in bratje«, gledališče na Strahovu pa Durychovo dramo »Sv. Vaclav«, kjer se opisuje sveto-vaclavska tragedija dne 28. septembra 1. 929. v Stari Boleslavi.	,
Praznik naših bratov je tudi naš. Po krvi smo člani iste narodnostne družine, ta dau pa nas še prav izrecno združuje kot vnete častilce iste ideje — svete cirilometodijske misli.
Sv. Vaclav je bil poln cirilometodijskega duha, ki ga je prejel od Metodovega učenca, grškokat. duhovnika Pavla. V istem duhu je veren učenec sv. Vaclava, sv. Vojteli, šel oznanjat krščanstvo divjim roparskim Prusom in Madjarom. Zavedala sta se, da je imel češki narod že takrat tisto nalogo, ki jo ima zlasti še sedaj: utrjevati doma katoličanstvo, ga širiti nn Vzhod in biti posrednik med Vzhodom in Zapadom. Zato je svetovaclavski narod dal iz svoje srede Radima, prvega poljskega nadškofa in Astrika, prvega nadškofa Madjarov.
Zaščita deSavstoaninizemstun
n Belgrad, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Na zahtevo ministra za socialno politiko g. Stjepana B a r i č a in po predlogu zastopnika zunanjega ministra g. dr. Š u m e n k o v i č a je ministrski svet odredil delegacijo za pogajanja z nemško vlado za ureditev delavskih vprašanj, ki se tičejo obeh držav. Za predsednika delegacije je določen g. dr. Andrej G o s a r, narodni poslanec in bivši minister za socialno politiko. Delegati pa so gg. Dušan J e r e m i č, načelnik oddelka za zaščito delavcev v ministrstvu za socialno politiko, Radovan M a t j a -š i č, ravnatelj SUZOR v Zagrebu in dr. Ivan ? e r n e, tajnik poslaništva v Berlinu. Ker je vlada pristala na to, da se vodijo pogajanja, se bodo ista te dni pričela, in sicer v Berlinu.
Pripomniti je treba, da so razen teh pogajanj na dnevnem redu tudi pogajanja s Francijo in vlado republike Argentine. Poslaništvu v Parizu je vlada navodila že dala, te dni jih bo dobilo tudi poslaništvo v Buenos Airesu. Poslednjemu je vlada dala obvestilo, da lahko sklene konvencijo z Argentino.
Na zaščiti delavcev v inozemstvu se pri nas dozdaj ni delalo. Trgovinske pogodbe v tem oziru sploh nimajo nobenih določb. Po svetovni vojni pa je nastala potreba po ureditvi teh vprašanj ne samo pri nas, ampak tudi v drugih državah. Tako imamo mi v Nemčiji več desetin tisočev naših delavcev, v Argentini okrog 30.000, v Franciji čez 20.000, v Združenih državah okrog 600.000 itd. Zveza vprašanj, ki se morajo s temi pogajanji urediti, zahteva, da se to zgodi v obliki posebnih dogovorov ali pogodb o delu. Med najvažnejša vprašanja spada ureditev individualne ali kolektivne zaposlitve delavcev pri delu v drugih državah, jamčenje istih plačil kakor domačim delavcem, enakost v postopanju z domačimi delavci v pogledu zaščitnih in higienskih ukrepov, zavarovanje za slučaj nesreče pri delu ali v slučaju bolezni in za slučaj onemoglosti, reciprociteta glede izplačevanja rent, kadar se delavci vračajo v domovino, v pogledu javne pomoči in podpore v slučaju nezaposlenosti, odpošiljanje prihrankov, načina zaposlitve, velikost pokojnine in rent, način vlaganja pritožb v sporih s poslodajalci, končno poštni in potniški promet itd.
Za pogajanja za sklenitev konvencij in pogodb glede teh vprašanj je vlada storila prve korake te oblike. Temelj za to so nekatere mednarodne konvencije, ki so jih sprejele mednarodne konference dela, kakor tudi v mnoge dvostranske mednarodne pogodbe, ki so se po vojni sklenile med raznimi državami. Z ozirom na važnost sklenitve teh konvencij in dogovorov se pri naših merodajnih krogih ponavlja tendenca, da se skoro prično pogajanja tudi z drugimi državami, in sicer s Češkoslovaško, Poljsko, Romunijo in Grčijo. Na ta način se bo mnogo izpopolnila zaščita in zavarovanje našega delavstva v inozemstvu.
Sedanja olada ostane
n Belgrad, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Veliko zanimanje, ki je vladalo v Belgradu zadnje dni za sejo širšega glavnega odbora in za posledice, ki bi jih mogla imeti resolucija,' se je poleglo. Jutri ob 10 dopoldne se bo sestal k seji poslanski klub, ki bo zavzel enako, kakor glavni odbor, pomirljivo stališče. Ugodilo se bo zahtevi pašičevcev v toliko, da se bo ukinilo v klubu politično tajništvo. Vsekakor pa se bo moralo namesto njega ustanoviti klubsko tajništvo, ki bo končno imelo iste posle, kakor dosedanje politično tajništvo, na kar bodo pristali tudi pašičevci.
O labilnosti vlade in o govoricah o demi-
siji kakega ministra nihče v merodajnih krogih ničesar ne ve. Ta vlada bo ostala in bo votirala tudi proračun, na katerem že zdaj z vso vnemo dela. Dokler uživa vlada zaupanje obeh ustavnih činiteljev, nima za odstop nobenega povoda. Radikalni minister je izjavil, da želita rušitev položaja dr. Maček in Pribičevič. Tega veselja jima ne bo napravil niti Stanojevič, ki želi s Hrvati pogajanja, v katerih uspeh pa nihče ne veruje. Kdaj se bo sestala narodna skupščina, da sprejme zakone, ki so se sprejeli v odborih, še ni gotovo, vsekakor pa se bo to zgodilo okrog 5. oktobra.
Odstop župana Heinzia
č Zagreb, 28. sept. (Tel. »Slov.«) V zvezi s krizo v občinskem svetu se je zvedelo, da je ravnatelj Hrvatske katoliške banke dr. Hru-stič, prvak Hrvatske stranke prava, imel sestanek z zastopniki Hrvatskega bloka in KDK. Od federalistov so se udeležili sestanka dr. Srkulj, dr. Miškulin in dr. Peršič. Od frankov-cev pa dr. Milan Budak, od KDK dr. Juriša (SDS) in inž. Šurina (HSS). Značilno je, da je na tej konferenci sodeloval tudi zastopnik SDS, ki je v Zagrebu splošno osovražena. Od HPS ni bil povabljen noben zastopnik, čeprav tvori HPS del večine v občinskem svetu. Po tem zadržanju se sklepa, da so federalisti, ki so v opoziciji proti Hcinzlu, zapustili njegovo linijo (Heinzel je vedno naglašal hrvatski značaj Zagreba) in na ta način dopustili možnost, da bi prišla SDS po KDK do vpliva v mestni občini, ki ji po njeni moči in po njenem proti-hrvatskem stališču nikakor ne pripada.
Zdi se, da namerava HFSS sedaj, ko je vstopila v KDK, v mestnem občinskem svetu ohraniti gospodujoč značaj, čeprav bi pri tem zgubila kot stranka, in sestaviti delovno večino, ki bi obsegala vse stranke KDK. Iz zanesljivega vira se jc zvedelo, da sta sc Peršič
in Miškulin na tej konferenci zavzela za Heinzia in naglašala njegove zasluge za Zagreb. Opozarjala sta na težavne posledice njegovega odstopa, ker bi radi tega moglo priti do komisariata, kar bi za dolgo onemogočilo vsako delo v občinskem svetu.
Nasprotno pa so dr. Srkulj in tudi, kar je značilno, oba zastopnika radičevcev in SDS, zahtevali Heinzlov odstop brez zavlačevanja. Pri tem je najlepše to, da je dr. Srkulj napel vse sile, da bi ravno on zasedel županski stol. V slučaju, če bi se mu to posrečilo, bi to vplivalo zelo neugodno na zagrebško meščanstvo, ker je dr. Srkulj zapustil zelo neugodne spomine na bivšo županovanje z nepojasnjeno afero, ki se sedaj podtika Heinzlu, čeprav je dobro znano, da se je zgodila za Srkuljevega županovanja.
Opozfcifa ni zadovoljna s sklepom NRS
č Zagreb, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Kritiki zagrebških listov HSS, SDS in HFSS o sklepih širšega glavnega odbora se jc pridružil tudi »Obzor«, ki pravi, da sklepi širšega glavnega
Zgodovina kaže, da se je kljub vsem viharjem svetovaclavska vera in narodnost obdržala najmočneje tam, kjer se je spajala s cirilmetodijsko tradicijo. Svetovaclavska misel je v resnici češka izdaja cirilometodijske misli. Zato bo pod vplivom enciklike Rerum orientalium pokazal prihodnje leto češkoslovaški narod še tem jasneje, da se zaveda svoje vloge pri delu za kulturno, gospodarsko in politično zbližanje Slovanov in za njihovo versko zedinjenje. Zato upravičeno pričakujemo, da bo tako pojmovana svetovaclavska ideja zedinila in združila v Pragi vse slovanske narode, ki j{m je najmočnejša in včasih skoraj edina vez cirilometodijska ideja cerkvenega zedinjenja in kulturnega zbližanja Slovanov. Zato je prav in primerno, da se
cerkvene slavnosti vrše prihodnje leto ne samo v cerkvi sv. Vida, ampak tudi v grškokat. cerkvici sv. Križa na Pfikopih, torej tudi v obredu, v katerem je prejel sv. Vaclav krst in v staroslovenskem jeziku, katerega se je učil s tako vnemo sveti Vaclav in se ga še danes poslužuje v cerkvi nad 100 milijonov Slovanov. V tem znamenju bomo poromali prihodnje leto v zlato Prago in v dno duše smo prepričani, da bo misel, ki jo nazorno predstavlja svetovaclavska kapela na Pfikopih združila vse Slovane od Lužiških Srbov, Čehov, Slovakov pa do Poljakov, Rusov, Ukrajincev, Belorusov in Bolgarov ter ostalih južnih Slovanov, da zasadimo v zlati Pragi ob tisočletnem prazniku sv. Vaclava nov mejnik I V svojo zgodovino.
odbora ničesar ne pomenjajo in da ni na podlagi teh sklepov pričakovati nobene spremembe v političnem življenju. »Obzor« je mnenja, da jc nepristranska javnost pričakovala, da bo širši glavni odbor do neke mere vendar doumel težino položaja. Ta pričakovanja so sc izjalovila, ker ni ne noben govornik ne noben vodja razumel, v čem je središče vprašanja. Nihče ni stavil predloga, po katerem bi moglo priti vsaj do nekega pomirjenja s Hrv,ati.
Pomočnik notranjega ministra
n Belgrad, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Po predlogu predsednika vlade in notranjega ministra g. dr. Korošca je podpisal Nj. V. kralj ukaz, s katerim se g. 2ika L az i č , načelnik oddelka za javno varnost, postavlja za pomočnika notranjega ministra. Dosedanji pomočnik pa gre v pokoj. Za načelnika oddelka za-javno varnost je postavljen g. Rado Todorovič, načelnik oddelka za zaščito države.
Zakon o razdolžitvi kmetov
n Belgrad, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je vršila seja finančnega odbora, na kateri se je razen dveh točk izčrpal dnevni red. Prihodnja seja bo 1. oktobra ob 9 dopoldne. — Odbor za razdolževanje kmetov je imel dopoldne in popoldne sejo. Seje se je udeležil minister g. A n d r i č. Na dopoldanski seji je g. minister izjavil, da vlada nc more dajati na razpolago tistih velikih sredstev, ki jih zahteva Timotijevičev zakonski načrt. Pač pa hoče v bodoče pospeševati kmetijstvo s tem, da bo predložila temeljito spremembo zakona o kmetijskih kreditih ter nov zadružni zakon. Glede dosedanjih dolgov je treba najti način, da se zniža obrestna mera in določi rok odplačevanja. Na popoldanski seji so poslanci zemlj. kluba predložili nov zakon o likvidaciji kmetijskih dolgov. Kmetijski minister je izjavil, da nc more dati glede teh predlogov nobene izjave. Ker posega predlog v delokrog denarnih zavodov, je treba popreje čuti mnenje trgovinskega ministra. To stališče je zastopalo več članov odbora. Trgovinski minister se je naprosil, da čim preje prouči vse predloge in poda izjavo. Prihodnja seja se bo sklicala pismenim potom.
Voiaške vaše
n Belgrad, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Poslanec Ž e b o t Franjo je včeraj interveniral pri vojnem ministrstvu radi odpoklica vinogradnikov in sadjarjev k orožnim vajam. Poudarjal je, da imajo vinogradniki in sadjarji, posebno v mariborskem okrožju, sedaj največ nujnega in neodložljivega dela, ko spravljajo pridelke. Dobil je obvestilo, da je minister zapovedal poveljnikom vojnega okrožja, naj se ozirajo na prošnjo vpoklicancev in naj orožne vaje odlože. Vojni obvezanci, vinogradniki in sadjarji, ki so vpoklicani s 1. oktobrom, naj na dan vpoklica predlože dobro utemeljene prošnje za odložitev vojaških vaj.
Prevoz sadja v inozemstvo
n Belgrad, 28- sept. (Tel. »Slov.«) V okolici Maribora, posebno v Slovenskih goricah, je letos izredno dobra sadna letina. Toliko in tako lepih jabolk že od 1. 1908 ni bilo. Na postajah Pesnica, Št. Ilj in Maribor, kjer se naklada dnevno 10—30 vagonov jabolk za Avstrijo, Nemčijo in druge severne dežele, primanjkuje vagonov. Poslanec Franjo Zebot je interveniral v prometnem ministrstvu in pri glavnem ravnateljstvu, kjer je dobil zagotovilo, da se bo še te dni poslalo dovolj vagonov v te kraje. S carinskimi oblastmi se je dosegel sporazum, da se naši vagoni odpravljajo iz Pesnice in Št. Ilja naravnost čez mejo in ne več v Maribor na pregled. V dobi, ko se naklada največ sadja, vozi od Maribora do Št. Ilja poseben tovorni vlak, tako da ni na progi Maribor—Št. Ilj več zastoja.
Da'matinski asrar trn oreh
n Belgrad, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se je nadaljevala seja odbora za zakon o dalmatinskih agrarnih odnošajih- Na seji so bila mnenja o temelju zakona zelo različna. Večina je bila na stališču, da je kolonat v Dalmaciji zasebno praven, ne javno praven odnos. Ker ni prišlo do sporazuma, je poslanec Vesenjak predlagal, da se vrne celo vprašanje v ministrski svet in ko se sporazume vlada, naj se načrt predloži klubom, če se tudi ti strinjajo e vladnim predlogom.
Radicevski osrednji denarni zavod
Radičevci hočejo vse hrvatske oblasti priklopiti svoji oblastni hranilci v Zagrebu - Konferenca oblasti, ki sovradičevskih rokah
č Zagreb. 28. sept. (TeL »Slov.«) Danes ob čelrt na 11 se je vršila v sabornici na Markovem trgu gospodarska konferenca, ki jo je sklical zagrebški oblastni odbor. Navzoči so bili delegati desetih oblasti (zagrebške, osije-eke, primorsko-krajiške, splitske, dubrovni-ske, travniške, mostarske, bihačke, tuzlanske in sremske), približno 40 po številu.
Na konferenci sodelujejo tudi nekateri profesorji zagrebške kmetijsko-gozdarske fakultete. Zagrebški oblastni predsednik Predavec je imel daljši govor, v katerem je razložil pomen te konference, to je. da se prizadeva, da bi se oblasti gospodarsko zbližale. Oziral se je tudi na dejstvo, da niso na to konferenco pozvane slovenske in vojvodinske oblasti. Dejal je, da niso bile povabljene radi tega, ker so njihove gospodarske razmere posebnega značaja in bi ta konferenca dobila preobširen značaj. Obžaloval je, da nista zastopani sarajevska in banjaluška oblast, ki sta bili povabljeni. Zagrebški oblastni odbor je amatral za potrebno, da skliče konferenco že radi tega, ker je zagrebška, oblast največja in ker more ona najuspešnejše delovati radi tradicije samouprave, ki se je v Zagrebu že izvajala.
Mislilo se je, da se bo na tej konferenci govorilo samo o gospodarskih zadevah. Pokazala pa se je potreba, da se obravnavajo vse panoge gospodarstva in proizvajalne organizacije, ker država tem oblastem ne posveča dovolj pozornosti. Tako so se na program te konference vzela tudi vprašanja sestavljanja oblastnega proračuna, graditve cest, železnic in pristanišč ter tudi vprašanje zadrugarstva v teh oblasteh, ki je v zadnjem času pričelo naglo propadati. Zato morajo priti oblasti na pomoč.
Po tem govoru so dobili besedo posamezni delegati, ki so izrekli pozdrave. Nato so se vršili govori o raznih predmetih, ki so bili na dnevnem redu.
V zagrebških gospodarskih krogih so sc čuli glasovi, da se je ta konferenca sklicala v glavnem radi tega, da bi se zagrebški oblasti posrečilo razširiti poslovanje Oblastne hranilnice, kakor se je posrečilo že v osiješki oblasti, kjer ima svojo podružnico. Na ta način bi radičevci dobili za svoje strankarske namene močen denarni fond. V uspeh konference se gleda z dvomom, ker nihče ne verjame V sposobnost in iskrenost tistih, ki so dali iniciativo za sklicanje te konfercncc.
amer
v Pariz, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor je sedaj ugotovljeno, se bo ameriška nota, ki je bila danes opoldne izročena v Parizu in Londonu, objavila še Ie jutri dopoldne. Z ofi-eijozite strani se njena vsebina zaenkrat na kratko objavlja takole: Ameriška vlada v svoji noti vztraja na stališču, ki ga je zastopala prej, posebno pa na lanski ženevski konferenci, da je za Ameriko omejitev gradbe velikih križark samo tedaj sprejemljiva, če dobi ekvivalent v tem, da se določi maksimalna tonaža za male križarke, podmornice in pomožne ladje. Angleško-francoski dogovor, ki izvzema od vsake omejitve križarke pod 10.000 ton, pomožne ladje, oborožene trgovske ladje in podmornice pod 600 ton, morda zadostuje potrebam Francije in Anglije, nikakor pa se ne ozira na obrambne potrebe Združenih držav. Nota nato izjavlja, da mora ameriška vlada air.to odkloniti pristop k angleško-francoskemu kompromisu. Nota sicer ne vsebuje nobenih protipredlogov, pušča pa odprta vrata za novo razpravo o pomorski razorožitvi.
iiipu
v Milan, 28. sept. (TeL »Slov.«) V munieijski tovarni vojnega skladišča v Piacenii se je pri mešanju raznih gorilnih snovi pripetila eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 18 oseb, 5 pa ranjenih. Silna detonacija je razmajala vse mesto, tako da je prebivalstvo prestrašeno božalo. Municijska tovarna leži dva kilometra zunaj mesta, kljub temu pa so se v mestu strle vse šipe v oknih. V skladišču je bilo zaposlenih 100 delavcev s tem, da so polnih in praznili granate. Deset delavcev je bilo popolnoma raztrganih, železno skladišče pa je vrglo v zrak. Ostali delavci in uradniki tovarne so se takoj lotili reševanja. 0 vzroku nesreče ni dosedaj nobenih poročil. — V 'ovarni za dinamit v Orbetellu na železniški progi Pisa—Rim je zletel v zrak oddelek la glicerin, pri čemer je našlo smrt 5 oseb, 5 pa jih je bilo težko ranjenih. Daleč naokrog so popokale šipe. Stvarna škoda je zelo velika.
Ziinrski
s Varšava, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Litvan-ski časopisi so v zadnjih dneh objavili »razkritja« o tajnih poljskih vojaških načrtih in o dogodkih v notranji poljski politiki, in sicer na podlagi izpovedi nekega poljskega gene-ralštabnega majorja, ki je bil aretiran na meji. Poljska brzojavna agentura danes objavlja oficijelno izjavo, da v poljskem generalnem štabu in sploh v poljski vojski nikdar ni bilo nobenega majorja z imenom, kakor ga navajajo litvanski listi, in da je litvanske vesti smatrati za navadne izmišljotine.
Misterijozne okolnosti, kako je svoječasno poljski general Zagorski izginil kmalu potem, ko je Pilsudski izvršil prevrat na Poljskem, razkriva sedaj poljski generalš-tabni častnik Boleslav Blemora alias Pietkievvicz, ki je bil aretiran na Litvanskem. Generala Zagorskega so ustrelili visoki poljski častniki, Pilsud-skega pristaši, ker se je odločno branil, da v javnosti opusti sovražno postopanje proti Pil-sudskemu. Več visokih poljskih častnikov je dobilo povelje aretirati Zagorskega v Vilni in ga privesti v Varšavo. V Varšavi so Zagorskega najprej izročili polkovniku Becku, šefu vojaškega kabineta Pilsudskega, ki se je z njim dolgo razgovarjal. Polkovnik Beck je Pilsudskemu obširno poročal o aretaciji in o dogodkih, ki so bili s tem v zvezi. Razne visoke
osebnosti so skušale vplivati na Zagorskega. Med posetniki, ki so prihajali k Zagorskemu, je bil tudi takratni šef drugega oddelka generalnega štaba podpolkovnik Miedzinski, sedanji poštni minister, in takratni general Gu-reeki, sedanji ravnatelj gospodarske banke. Ker so razni razgovori z Zagorskim očividno ostali brezuspešni, je prišlo končno povelje prepeljati Zagorskega zopet v Vilno. Za ta transport so izbrali gotove osebnostL K njimi je spadal takratni generalštabnik Kovalevski, sedanji upravnik lista »Epoka«, generalštabnik Niedsalkovski, sedanji načelnik tajne poljske policije v Voliniji, in še nekatere druge osebe, ki so veljale kot posebno zaupne. Ponoči so se z Zagorskim v avtomobilu odpeljali v Rembertoy, kjer sta ekskorto čakala polkovnik Beck in podpolkovnik Miedzinski. Zagorskega so spustili iz avtomobila, na kar je stopil k njemu Miedzinski, ki ga je še enkrat pozval, da izpremeni svoje postopanje nasproti Pilsudskemu. Zagorski je to odklonil in celo izjavil, da ima namen v kratkem izdati svoje spomine, v katerih da bo za Pilsudskega mnogo komproniilujočega. Miedzinski je takoj nato odgovoril z revolverjem in oddal na Zagorskega dva strela. Polkovnik Beck je oddal tretji strel. Truplo Zagorskega pokopali na pokopališču v Lilominu.
Balduin Je izprenamiiril
Angleška konservativna stranka je na strankinem kongresu preko ministr. predsednika Baldvvina izrekla kritiko angleške opozicije in političen namen svoje stranke. Bald-win se je začetkoma svojega govora pečal z novimi volitvami, ki so pred durmi in ki se bodo vršile naslednjo pomlad. Konservativna stranka ni šla še nikdar s takim pogumom v volivno borbo kot sedaj. Konservativci gledajo ua volitve popolnoma mirno. Zgubili so v zadnjih štirih letih šest mandatov, tako da bi po matematičnih pravilih moralo preteči 170 let, predno bi nasprotniki zrušili angleške konservativce. Ce trdijo socialisti, da imajo samo oni monopol v zastopstvu delavskih interesov, potem po Baldwjnovem mnenju ni bilo še bolj neupravičene trditve od te; Mogoče bo ta stranka kdaj velika stranka. Bald-
win želi, da bi bila. Toda do tega je še daleč in oprostiti se mora skrajnih kričačev. Bald-win se je izredno ostro obrnil nasproti liberalcem, ki da se nahajajo v razsulu. V politični zgodovini še ni bilo velike stranke, ki bi imela tako razcepljeno vodstvo kot' angleški liberalci. Delavska stranka zastopa s prepričanjem in voljo socializem, moderni liberalizem pa ga zastopa brez prepričanja in brez volje.
O sedanji konservativni vladi je Baldvin ! dejal, da je mnogo storila za gradnjo stanovanj, za preskrbo vdov in sirot, za razširjenje j ženske volivne pravice. — Zunanji minister j Chamberlain se je pod napori svojega resoru telesno zrušil. O carinah je dejal, da je pi i-staš misli, da je treba zrušiti carinske zidove. Eksperimentiranje s carinami mora biti kon-
čano. Ne sme se uvesti nobena carina na uvoz življenjskih potrebščin in nobena panoga industrije ne sme bili ovirana. Postopanje pri carinah pa se mora skrajšati in poenostaviti.
Vendar pa niso bili vsi zborovalci Bald-winovega mišljenja. Sprejet je bil celo sklep, da naj vlada razširi dosedanji carinski zakon, kolikor je sploh mogoče, posebno pa naj se pritegne v zaščitno carino železna in kovinska industrija. Govorniki so izjavljali, da so celo tisti krogi, ki dosedaj niso bili za varstveno carino, za razširjenje carinskega sistema. Potem bo vladi mogoče, da bo tekom petih mesecev zaposlila do 30.000 delavcev več.
v London, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Danes je bilo zaključno zborovanje konservativne stranke. Med drugim je bila sprejeta resolucija, s katero se pozivlje vlada, da pri oddaji pogodb v prvi vrsti vpošteva pridelke iz Anglije in dominijonov, ker se s tem najbolje pobija brezposelnost na Angleškem.
22 študentov aretiranih
v Moskva, 28. sept. (TeL »Slov.«) Radi revolucijonarne zarote je bilo aretiranih 22 študentov kubanskega poljedelskega zavoda v Krasnodaru. Širili so tajno proklamacije za razpust GPU in za vzpostavitev svobode tiska in govora ter zatiranih političnih strank.
Opozicija v Rut iii izumira ?
v Berlin, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Listi remških levičarskih komunistov danes obširno poročajo o grozeči nevarnosti, v kateri živijo Trockij, Radek in drugi voditelji ruske opozicije. Trockij je v kraju svojega prognanstva v Sibiriji težko obolel na malariji. Niti ne more dobiti zdravnika, niti potrebne diete. Radek pa je nevarno obolel na ledvicah. Da si more pridobiti najpotrebnejše za življenje, je moral prodati svojo dragoceno knjižnico. Navaja se izjava, ki jo je podal vojni komisar Vorošilov na komunistični konferenci v Moskvi: Pregnali smo Trockega tako daleč, da niti ne moremo tako hitro zvedeti, če bi se mn kaj zgodilo.
Med Romunijo in Berlinom
v Berlin, 28. sept. (TeL »Slov.«) Kakor poročajo listi, su se v pogajanjih z Romunijo zopet pojavile velike težkoče, tako da je treba računati s tem / ,da se bodo pogajanja prekinila. Z romunske strani pa se javlja, da so se nasprotja v zadnjih dneh ublažila, tako da se prekinjenje smatra za izključeno. Ko se jutri ali v nedeljo vrne romunski poslanik, bodo pogajanja stopila v odločilni stadij.
Boji med stavkujočimi
v Pariz, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Med stavko tekstilnih delavcev v severni Franciji so včeraj v Armentieresu stavkujoči delavci napadli oddelek onih delavcev, ki so pri menjavi ravno šli na delo. Stavkujoči so prebili črto stražnikov in več policistov na konjih podrli na tla. Delodajalci so sklenili, da ustavijo delo, da se taki dogodki ne ponovijo. Stavka se je danes razširila tudi na Hacebrock. Bati se je, da se bo število stavkujočih do prihodnjega tedna se izdatno pomnožilo.
Kako opravičuje Italija svoje postopanje
v Rim, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Virginio Gajda se v rimskih listih obširno bavi s članki ljubljanskih listov proti razpustu tržaškega političnega društva »Edinost« in radi pregnanstva treh slovenskih Tržačanov ter pravi: »Jugoslavija naj ne meče preveč kamenja okoli -e-be. Ves svet ve, kako Jugoslavija postopa s svojimi lastnimi manjšinami. Kazenske odredbe italijanske vlade so čisto policijskega značaja proti napravam in osebam, ki odkrito ali tajno delujejo na to, da se hujskajo nemška manjšina na južnem Tirolskem in zadovoljni Jugoslovani v Italiji. Dalje navaja Gajda jotove teroristične akte v zadnjem času, omenja umor Italiji prijaznih Jugoslovanov in sklepa, da se jc v Jugoslaviji razorožilo teroristično društvo Orj t-na, toda samo toliko, kolikor ta organizacija povzroča nemire doma, dočitn sc njihovo delovanje na italijanskem ozemlju podpira.
Venizelos oblice tudi Bukarešt
v Bukarešt, 28. sept. (Tel. »Slov.«) »Lupta« poroča, da bo grški ministrski predsednik Venizelos potem, ko bo obiskal Belgrad, prišel tudi v Bukarešt.
PHsudski v Bukareštu
v Bukarešt, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Pilsudski pride v soboto na oficielen obisk v Bukarešt
Romunska de!egad a na proslavi prcbc a solunske fronte
v Bukarešt, 28. sept. (Tel. -Slov.«) Na jugoslovansko proslavo desetletnice proboja solunske fronte bo odpotovala v Jugoslavijo tudi romunska deleg;; ija, v kateri bodo romunski vrhovni kcmniicl, i ; m.vj svetovno vojno general Pre?"3 i. <■•;■ -!'1'- P mitrescu, polkovivk Pri""u \ ..; i. r ..••,.e.
'j L5-!e?nik
. fel. Slov«) Bivši fran-o/ik k . pu-Jsc cinik Gcmenceau je vč;-i aj m: ,vc jem letnem bivališču pri najboljšem zdravju praznoval svojo 85-kluico.
Konkurz največje danske banke
v Kodanj, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Posebna izdaja kodanjskega lista »Politiken« poroča, da je največja danska banka »Privat-banken« danes dopoldne napovedala konkurz. Vso noč do petih zjutraj se je uprava banke posvetovala z zastopniki vlade in glavnih kodanjskih bank, izkazalo pa se je, da ni mogoče najti načina za sanacijo banke. Skupna izguba banke znaša 70 milijonov kron. (Glej tudi »Gospodarstvo«.)
Četrta pot Zeppdina
v Friedrichshafen, 28. sept. (Tel. »Slov.«)
Novi zrakoplov »Grof Zeppelin« je danes napravil četrto poskusno vožnjo. Vožnje so se med drugimi udeležili predsednik nemškega državnega zbora Locbe in predsednik nemškega muzeja v Miinchenu Miller. Nad Mun-chenom so si izmenjali brzojavne pozdrave dr Eckener in Loebe ter bavarski ministrski predsednik Held. Zrakoplov je nadaljeval pot proti Salzburgu, ker pa se je vreme poslabšalo, so se premislili in niso nadaljevali poti na Dunaj, temveč se je zrakoplov zvečer vrnil v Friedrichshafen.
Odkrita beseda »Jutra« o Pribičevičevih izjavah. V petkovem »Jutru« čitamo tele naslove na uvodni strani: »Pribičevič o seji in sklepih glavnega odbora. — Same besede brez vsebine.« Prišli smo torej do tega, da je že »Jutro« sito Pribičevičevih večnih in gostobesednih izjav, za katere se nihče niti ne zmeni več.
»Učiteljskemu tovarišu«. Ne razburjajte se. Opetovano ste že napadli naš list, SLS in Djene voditelje pa smo molčali radi ljube stanovske vaše firme. Sedaj se vtikate v polemiko med nami in »Jutrom« in hočete obrniti vso težo na nas. Ne boš! Med nami in »Jutrom« gre za polemiko o SDSarskem partizanskem režimu med učite 1 j s t v o m. Mi smo na očitek partizanstva s strani »Jutra« odgovorili s čisto konkretiziranimi slučaji in nismo objavili imen samo radi spoštovanja pred učiteljskim stanom. S tem nismo napadali in v stanovske zadeve se ne vtikamo. Pravice brambe si pa ne damo vzeti tudi radi hudih oči »Učiteljskega tovariša« ne.
Zerjavovcev se otresajo v »Kmetskem listu« naši radičevci. Pravijo, da so s SDS samo v taktični zvezi za trenoten nastop proti klerikalcem. Kdo govori resnico? Voditelji KDK, tako radičevski kakor samostojnodemokratski, zatrjujejo, da so radičevci in samostojni demokrati popolna enota, da že izdelujejo skupen program, Pucelj in Kramar hodita skupaj na shode, strankin odbor je v mnogih krajih že skupen. To so dejstva. Teh dejstev »Kmetski list« ne bo utajil ne nam, ne samemu sebi. Zlasti v Sloveniji so samostojni demokrati dobili radičevce tako na lim, da je danes čisto gotovo združitev trajna in popolna. In če se bo gospoda okrog »Kmetskega lista« še kdaj poskušala postaviti na lastne pete, jim bo Žerjav že pokazal, kako moli kozje molitvice vsak, kdor hodi z njim v španovijo in ni pokoren.
v Budimpešta, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Danes so se odigrale viseče partije. Capablanca je premagal Steinerja, Vajda Stonerja, Kmoch Ballasa, Havasi pa Merenyja. Stanje Capablanca, Marshall 4^, Spielmann 3K, Vajda 3, Kmoch, Stoner 2y2 (1), Steiner 2K, Ballas 2 (1), Havasi 2, Mereny 1 (1).
v Berlin, 28. sept. (Tel. »Slov.«) V 6. kolu je Bogoljubov z lahkoto premagal Ahue-sa. Kostič je kot črni premagal Steinerja. Partija Helling-Oldshausen pa je bila remis. Samisch je premagal Richterja, Lisst pa Jo-nerja. Igra Rotenslein-Grtinfeld je bila prekinjena. Stanje: Prvi je Bogoljubov s 4y2, za njim pride Samisch s 4 (1) in Helling s 3'A.
KOVINA
v London, 28. sept. (TeL »Slov.«) Baker: per kasa 64.4375— 64.5; tri mesece 64.9375 do 65. — Elektrolit 71-71.75. - Best Selected 68—69.25. — Strong 96. — Cin:- per kasa 225.75-226; tri mesece 222.25—222.5. — Svinec: tuji '21.4375. — Cink: tuji 24.25. — Aluminij: tuzemski 95; inozemski 100. — Anti-mon reg.: 59.5- 60. — Bela pločevina: 18.25.
—	Živo srebro: 25.25—25.5. — Nikel: tuzemski 175; inozemski 175. — Wolfram: 15.875. — Platina: surova 17. — Srebro 26.4375—26.5.
—	Zlato 84.11.5.
HMELJ.
Nurrberg, 2S. sept. (Tel. »Slov.*') Dovoz hmelja 100 bal, prodanih je bilo 50 bal po cenah: tržni hmelj 158, gorski 210—250, Haller-tau 260. Razpoloženje zelo mirno.
Novosadska vremenska napoved. Vetrovno, Večji del oblačno. Brez dežja.
Dunajska vremenska napoved. Oblačno, najbrže tudi že dež, nekoliko topleje.
X*
i /
aj/e novega
Včeraj je iz Shanghaja došlo na tukajšnji frančiškanski samostan brzojavno poročilo, da je v Hankovvu nagloma umrl naš kitajski misijonar o. Engelhard Avbelj. Rojen je bil v Ljubljani 16. julija 1887. V red je stopil 18. septembra 1902. V mašnika posvečen je bil 30. novembra 1909. Takoj po končanih bogoslovnih študijah je odšel na Kilajsko. avgusta 1910. Javil se je za apost. vikarijat Vzhodni Hupe, kamor je nekaj let pred njim odšel slovenski frančiškan o. Baptista Turk. Deloval je na raznih krajih s tako gorečnostjo, da je eden njegovih tovarišev našemu provin-cijalu v Rimu dejal: »Zavidam provmcijo za takega misijonarja«, še čisto mlad je že bil foranijski vikar ali misijonski dekan. L. 1920. je postal prefekt in bogoslovni profesor v misijonskem semenišču v Wuchangu, malo pozneje pa ravnatelj centralnega semenišča v King-Chowu. Ko je bil 1. 1923. vzhodno hupej-ski vikarijat v štiri dele razdeljen in on pride-ljen vikarijatu v Hankowu, je bil 1. 1926. imenovan za generalnega misijonskega prokura-torja. Ogromne skrbi, ki so v teh za Kitajsko tako burnih časih ležale na njegovih ramah, zlasti še zadnjega pol leta, ko je radi odsotnosti apostoljskega vikarja vodil cel vikarijat, so ga silno izmučile. Že par let je obetal, da pride domov na oddih. A ko so izbruhnile znane homatije, je zopet in zopet odložil po-set domovine. Bal se je, da bi mu morebiti med tem ne ušla mufeniška krona, po kateri je naravnost hrepenel. V zadnjem pismu, datiranem v Hankowu 15. julija t. 1., je sporočil, da pride prihodnje leto. A Bog ga je nenadoma poklical v lepšo nebeško domovino. Oče in mati sta mu umrla z zadnjo željo na ustnicah, da bi ga še enkrat videla. Trije bratje, med njimi p. Anton, O. F. M., katehet v Mariboru in dve sestri učiteljici so željno čakali, da se po 18 letih zopet snidejo. A je šel na oddih k Bogu, za katerega je ves živel in se izživel v najlepši moški dobi 41 let. Sicer na grobu mučenca ljubezni, ki je koprnel po krvavi mučeniški kroni, solze niso na mestu, vendar po človeško: Preostalim naše naj-iskrenejše sožaljel
i:
KOLEDAR.
Sobota, 29. sept. 273. dan v letu. — Mihael, Evlihij, Fratern. Lunina sprememba: Ščip ob 13. uri 43 min. (Po Herschlu se napoveduje veliko dežja.) — Jutri: Zofija.
ZGODOVINSKI DNEVI.
29. septembra: 1905 je bil v Ratečah požar, ki je uničil 100 poslopij. — 1883 je dobila Radovljica železniško postajo. — 1758 se je rodil angleški admiral Horatius Vise. Nelson. — 1902 je umrl francoski pisatelj Emile Zola. Zadušil se je s plinom. — 1903 je umrl metereolog Rud. Falb. — 1892 se je slovesno
otvorilo novo zgrajeno deželno gledališče. —
*
•k Smrtna kosa. V Gradnem, žup. Koj-sko na Goriškem, je umrl 26. t. m. gospod Ivan Podobnik, vikar istotam. Zadnje dni aprila se mu je um omračil in prepeljati so ga morali v umobolnico S. Osvaldo v Vidmu. Do prejšnjega tedna je odklanjal vsako jed in pijačo, pred par dnevi je začel zopet jesti, toda bilo je že prepozno. Rajnki je bil rojen v Olaležu leta 1877., po dovršeni gimnaziji je študiral nekaj časa pravo na dunajski univerzi, pozneje je stopil v goriško bogoslov-nico. Ko je bil kaplan v Mirnu, ga je rajnki nadškof Jordan poslal na graško univerzo študirat slavistiko, toda ni mu bila sreča mi-
la, takoj po smrti nadškofa Jordana je bil odpoklican. Nekaj časa je bil župni upravitelj v Ajdovščini in potem 20 let vikar v Gradnem. Ljudstvo ga je silno ljubilo in častilo, ker je bil vzoren duhovnik, uljuden z vsakim in vedno pripravljen pomagati revnim. Ob začetku vojne z Italijo je ostal na svojem mestu v Gradnem, ki so ga Italijani zasedli že drugi dan po napovedi vojne. Ker so ljudje ostali ves čas vojne doma, je bil rajnki Podobnik ljudem v veliko tolažbo in je z njimi vred marsikaj hudega prestal.
•k V naše državljanstvo je sprejet Karol Morel, zidar ua Ježici, z družino.
kr Ljubljanski bogoslovci naj pridejo v semenišče v ponedeljek 8. oktobra do 17. ure. Na univerzi se lahko vpišejo v času od 1. do 8, oktobra do poldne.
kr Sprejem učitelj, abiturijentov kot vo-lonterjev. Ministrstvo prosvete je dovolilo, da se v ljubljanski in nir • iborski oblasti sprejme po 30 abiturijentov o_ .. abiturijentk kot vo-lonterji v brezplačno službo. To službovanje se jim ne bo vštelo v napredovanje, pač pa se bodo volonterji v prvi vrsti vpoštevali pri sprejemu v državno službo, ko bo dana proračunska možnost.
•k Odpis davkov po suši prizadetim. Kakor doznamo, se županstva po suši prizadetih občin obračajo za odpis davkov po suši prizadetim posestnikom na vse mogoče naslove. Za to merodajna oblastva so v prvi vrsti davčna okrajna oblastva, ki poslujejo na sedežih okrajnih glavarstev kot samostojna oblastva.
•k Širolin oratorij v radiju. Zagrebška posteja oddaja danes prenos dr. B. Širole oratorij »Zadnje obhajilo sv. Hieronima,« ki se izvaja ob šestih zvečer v zagrebški katedrali.
kr Zahrbten umor v Črni gori. Predvčerajšnjim zvečer se je vračal župan kmetske občine Novo selo pri Peči v Črni gori in član radikalne stranke Jevrem Jere-Mališič domov. Ko je šel po cesti, je počilo iz bližnjega koruznega polja nanj več strelov, ki so ga hudo ranili. Kljub hudim poškodbam se je Mališič vlekel naprej, dokler niso skočile iz koruze štiri zakrinkane postave, ki so planile na hudo ranjenega Mališiča ter ga pobile s puškinimi kopiti in z noži. Po umoru so morilci pobegnili. K melje, ki so krvavo dejanje gledali od daleč, so pričeli morilce zasledovati, niso pa jih mogli ujeti. Uvedena je bila takoj preiskava, ki pa ni mogla ničesar ugotoviti. Gre najbrže za slučaj krvnega maščevanja ali pa za političen umor.
kr Smrtna nesreča trgovca na železnici. Na postaji Staro Petrovo selo v Slavoniji je v sredo popoldne razvrščal trgovec Ludvik Worel iz Gradca svoje blago v vagone. Ravno, ko se je bližal nov vagon, je hotel iti na nasprotno stran tira. Trgovec je zašel med odbijače vagonov, ki so ga takoj usmrlili. Smrtno nesrečo je zakrivil trgovec sam, ki je hotel, kljub temu, da je bližajoči se vagon opazil, na drugo stran tira in je pri tem izgubil življenje.
k Zemeljski plini y Sisku. Poročali smo že, da so pri kopanju vodnjaka na zemljišču industrijalca Pelra Tesliča v Sisku naleteli na vir zemeljskega plina. Neki delavec je tedaj prižgal žveplenko in nastala je huda eksplozija. Plin so napeljali po cevi in od tedaj neprestano gori. Strokovnjaki so ugotovili, da ima 9500 kalorij in da more takoj raztaliti železo. Plin je po sestavi metan, s kemijsko formulo CH4. Plin gotovo izvira iz kakih skladov premoga ali nafte. Teslič je dal stvar preučiti strokovnjakom ter namerava izrabljati plin v industrijske svrhe, za kar že ima dovoljenje.
Žepa SMinja
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
k Velika poneverba v Veliki Kikindi.
V Veliki Kikindi so prišli te dni na sled ogromni poneverbi. Uradnik finančne uprave Veselin Sazganič, ki bi moral izročiti v blagajno znesek 250.000 Din, je nenadoma pobegnil. Pri reviziji blagajne so ugotovili, da je odnesel vseh 250.000 Din. Ugotovili so, da je Sazganič pobegnil preko romunske meje. Za njim je bila izdana tiralica. Sazganič je bil dosedaj vedno popolnoma korekten in vesten uradnik ter je njegovo dejanje vzbudilo splošno začudenje.
* Granata raztrgala tri pastirje. Pred dnevi so se topničarji vežbali na Vukmiro-vem brdu pri Banjaluki v Bosni streljati. Kljub temu, da je bilo prebivalstvo opozor-
jeno na streljanje in so orožniki ter vojaki obkolili prostor, so vaški pastirji le prišli past svojo živino na hrib. Šest pastirjev je našlo veliko granato, ki se je zarinila v pesek ter so jo potegnili iz zemlje. Granata je eksplodirala in ubila tri pastirje, tri pa hudo ranila. Ranjene pastirje so prepeljali v bolnico v Banjaluko, kjer se sedaj bore s smrtjo.
•k Lepše je postopal z živino kot ženo. Sarajevsko sodišče je te dni razpravljalo o zanimivi tožbi neke Bosanke proti njenemu možu radi plačevanja alimentov. Ta slučaj jasno razsvetljuje strahovite družinske razmere, ki še vladajo ponekod v Bosni. Ta kmet se je pred leti oženil s svojo sedanjo ženo. Kmalu nato jo je pričel neusmiljeno tepsti,
Aurelien Scholl:
Sookornica
Pet kilometrov zapadno od trdnjave Ro-cbelle leži neznaten, umazan in siromašen trg Laleu. Tu živi nekaj ribičev. Obal je zapuščena in odurna. Strme pečine jo obdajajo, v viharnih nočeh pa se iz votline Maumusson oglaša preteče grmenje. Ob času oseke nabirajo ženske med algami školjke, možje pa ta cas opravljajo poljska dela.
Nekega jutra sem se odpravil še pred svitanjem v družbi kapitana Tailhadesa na pot. Po peturni naporni hoji sva se ustavila zmučena in gladna pri S p o k o r n i c i, na najbolj zapuščenem in skalnatem kraju obale.
»Pobrigati se bova morala, da se orijen-tlrava,« je dejal Tailhades. »Tu nekje na Sant-du-Bouc se nahaja stražnikova koča. No, ali nisem prav povedal? Glejte, tam se dviga dim. Tam, na desni. Tam bova zajtrko-vala.«
Stražnik je naju sprejel z odprtimi rokami in ponudil je nama velik kos gnjati. Tailhades je načel najlepše morske ostrige. Vsi smo bili prijetno ubrani. Tedaj pa je začel stražnik pripovedovati.
»Ko tu še ni bilo teh dveh svetilnikov, ki žarita vsak večer kot dvoje kraljevskih 7,vezd, je stal na pečini Bouc visok, železen drog, nn katerem je visela velika svelilka.
Vsak večer je stražnik prižgal svetilko in ko so ladje, bližajoče se nevarni obali, opazile luč, so se pravočasno umaknile opasnim čerem. Kadar je bilo morje viharno in je nebo počrnelo pred bližajočo se nevihto, ko so se razbite skale valile z globokim bobnenjem, je svetilka mirno žarela na železnem drogu in mornarji so hvaležni molili proti nebu, ki jih je rešilo preteče nevarnosti. Globoko ganjeni so se zahvaljevali svetilki stražnika Kernana. Edino on, oče Kernan, je ščitil svoj »svetilnik«, ki je imel poleg prijateljev tudi obilo sovražnikov. Vsi mrki ljudje, ki so pustošili obalo, so želeli svetilki konec. Njihov praznik je bil ob uri nevihte. Če se se je po noči dogodila na morju nesreča, so pobrali in oplenili vse dragocenosti, ki jih je valovje zmetalo na obrežje. To je bila peklenska obrt. Toda med ničvrednimi ostanki so se našli tudi bogati zakladi, a luč iz »svetilnika« je te malopridne ljudi ovirala, da bi tako bogateli. Zato so hoteli svetilko razbiti in drog izruvati, a Kernan je odgovoril, da bo vsakogar, ki bi se le dotaknil njegovega svetilnika s hudobnim namenom, ustrelil.
Med takimi, ki jih je svetilnik oviral pri zločinskem delu, je bila tudi neka roparska starka, nazvana G a 1 e b. Toda ona bi morala s ponesrečenci sočustvovati, saj je imela tudi sina. dvajsetletnega mornarja, ki je služil na ladji in Bog ve .po katerih morjih bro-
dil. Ivana so imeli vsi radi, saj je bil šegav in dobrosrčen fant. Letošnje poletje je bilo nenavadno lepo in večina ljudi je bila zaposlena na polju. Le starka Galeb je čumela v svoji izbi in premišljevala, kako bi se izne-bila svetilnika, ki ga je preklinjala od jutra do večera, vihteč grožnje proti železnemu drogu: »Ta prokleta luč, ki nam siromakom odvzema zaslužek! Treba jo bo uničiti!«
»Galeb, vi ste hudobna ženska!« ji je govoril oče Kernan, »pravični Bog vas bo kaznoval!«
Bilo je v času jesenskega enakonočja. Morju je postalo njegovo ležišče pretesno. Proti večeru so se silni valovi vznemirili in začeli besneti. Vihar je rjul kakor obsedenec iu od morja sem, iz daljave, se je začulo topovsko grmenje.
Oče Kernan je napolnil svetilko s svežini petrolejem, namočil vanj nov stenj in jo prižgal. Ob dobrodejni svetlobi je molil za vse tiste, ki se nahajajo v smrtni nevarnosti. Starka Galeb, ki je komaj pričakala noči, je splezala na skalovje. Z vso silo je začela na svetilnik metati kamenje, dokler se ji ni posrečilo razbiti stransko šipo. 'V plamen sta se vlovila dež in hivar in ea — ugasnila. Na morju pa so obupno odmevali streli iz ladijskega topa — nn pomoč.
Ko je drugo jutro našel stražar Kernan
svetilko razbito, se je v obupu vrgel čez skalovje in se ubil.
Galeb pa je hitela k obali. Skale so bile pokrite s preostanki razbite ladje. Vmes so ležala trupla mornarjev.
Starka je begala od mrliča do mrliča iskaje prstanov in drugih dragocenosti. Premetavala je škatlje in lesene zaboje. Toda namah je obledela. V glavi se ji je zavrtelo in omahnila je na belo skalovje. Oči so ji mrzlično plainenele. Obračala in obračala je neko truplo, sklanjala se nad njim in prisluškovala, če še utripa srce, potem pa je mrtveca objela z blaznim krikom, kajti spoznala je svojega — sina Ivana, ki ga je tako vroče ljubila. Truplo je odnesla v svojo kočo, ga preoblekla in vsa brezumna klicala ljubljeno ime. Toda zainan, zaman ...
Od tega dne ni več zapustila koče. Živela je kot kip, nepremično sedeč dan in noč na vedno istem mestu. Usmiljeni ljudje so je preživljali. Celo laleuški župnik jo je obiskal In ona je tako goreče molila in toliko sol; pretočila, da so jo prihajali gledat iz vse) sosednjih krajev.
Nekega jutra so jo našli mrtvo na skali Ko je nabral župnik dovolj denarja, je da na željo pokojnice zgraditi velik svetilni prav tam, kjer je nekoč slal Kernanov dro.: s petrolejsko svetilko. In zato se ta svetilnik še dandanes imenuje — Spokornica.
NajboljSe
kolo
Gritzner
vam priporočamo po znižani ceni ler najboljši
otaied
pletilni stroj samo pri
mm Ddeiinc
ICfuifolfanai
Ob vodi poleg Prešernovega spomenika — Telefon 2913.

nazadnje pa jo zaprl v hlev in jo privezal k živini, da mu ne pobegne. Vendar se je ženi posrečilo pobegniti. Vložila je tožbo pri duhovnem sodišču za razporoko. Toda mož jo je znal pomiriti in zvabiti nazaj na svoj dom. Ko sta se vrnila k hiši, jo je zopet pričel neusmiljeno pretepali ter jo vnovič privezal v hlevu. Pozneje jo je prodal drugemu kmetu. Tudi ta jo je neusmiljeno pretepal iu jo privezal v hlevu. Končno je pobegnila in prijavila vso stvar sodišču. Sodišče ji je dalo prav in obsodilo moža na plačevanje ali-mentov.
-Ar Špeeijalne karte 1 : 75000 za celo Slovenijo se dobe zopet v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
-A" »Naše gobe«. Navodilo za spoznanje užitnih in strupenih gob; s 75 barvanimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Cena vezanemu izvodu 50 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjiga obsega pregleden in jasen opis gobnih vrst, ki bo kot praktično navodilo za spoznavanje užitnih, opasnih in strupenih gob vsakomur dobro služilo. Dalje obsega tudi važno navodilo za razlikovanje užitnih gob od strupenih, ter splošna pravila za nabiranje, pripravljanje in uporabo gob. Nobena naša gospodinja in kuharica naj ne bo brez te važne knjige.
-k Ceni. občinstvo se opozarja na današnji inserat tovarn čevljev Peko, Tržič. Kakor čujemo, bo tovarna v vseh večjih mestih naše države otvorila svoje lastne prodajalne, da tako stopi v neposredui stik s svojimi kon-zumenti in s tem služi javnosti ter da vsakomur priliko, da si po nizki ceni nabavi neposredno iz tovarn dobro, po ceni in najmodernejšo odnosno najelegantnejšo obutev. Veliko denarja gre po nepotrebnem izven naše države, ker se ne zna, da so izdelki Peko resnično na viškn izdelave, kvalitete, kakor tudi cene. Ustanovitev lastnih prodajaln ima ravno namen, da tovarna z domačimi izdelki dokaže cenj. občinstvu svojo konkurenčno zmožnost.
* Pri tekmi Neuenahr je zopet zmagal Mercedes-Benz s prvimi šestimi odlikami. Mercedes svedoči, da se more nabaviti za nizko ceno zelo elegantne, praktične karoserije. Od 200 razstavljenih voz je imelo nad 70 Continental obroče, kar je dokaz, kako so priljubljeni ti obroči.
-A* Žrebanje efektne loterije za postavitev gasilnega doma t Libeližah, določeno za dan 8. septembra 1828, je iz nepredvidenih ovir preloženo na dan 7. aprila 1929. Izžrebane številke se bodo objavile v vseh dnevnikih v Sloveniji.
Največja izbira žalnih oblek: Franc Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. 8946
Vporabljajte
za izmivanje las, ker ie to edino izmed vseh šamponov, ki ne kvari las.
Cfutiblfano
N0CNA SLUŽBA LEKARN. V noči na nedeljo: Piccoli na Dunajski
cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
*
0 35 socijalno-prosvetnih delavcev iz
Češkoslovaške pride v Ljubljano dne 30. septembra ob 13.53.
0 26 francoskih visokoiolcev, med temi oeeni visokošolk, z raznih univerz in strok je v četrtek zvečer prispelo v Ljubljano. Potovali so po Turčiji in Romuniji, sedaj pa po Jugoslaviji. Pripovedujejo, da so jih v Romuniji povsod prav prisrčno sprejeli. Zato so bili, kot piše belgrajska »Politika«, tem boli presenečeni, da jih v Belgradu na kolodvoru sploh ni nihče pričakoval. V Ljubljani se počutijo dobro; v ietrtek in petek so večerjali v Unionu, stanujejo pa v Akad. kolegiju. Včeraj dopoldne so si ogledali Ljubljano in nje zanimivosti, popoldne ob 18 pa ao ne z avtomobilom družbe »Tapred< podali na Bled in »e zvečer vrnili, polni najlepših uUsov na naravne krasote in prijaznosti naših ljudi.
© Kolektivna umetnostna razstava. Kakor smo že poročali, se otvori v nedeljo nova umetnostna razstava. Razstavil bo akad. slikar Lj. Vrečič iz Prekmurja veliko kolekcijo oljnatih slik ier rmb in to pokrajinske in figuralne stvari, med njimi interesantne slike ciganskih tipov, in slike iz krasne okolice Plil-vičkih jezer. Manjši del bo pokazal retro-
spektivno slikarjev razvoj do leta 1924., ko je prvič stopil pred javnost na Madžarskem, kjer je študiral. Pri nas v Ljubljani doslej še ni razstavil, pač pa je 1. 1924, razstavil nekaj
del v Zagrebu. Cenjeno občinstvo opozarjamo na to razstavo.
O Cercle fran^ais v Ljubljani otvarja s 1. oktobrom t. 1. pouk v francoščini, in sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18 do pol 20; predava g. profesor R. Južnič. II a tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20; predava g. prof. dr. Fr. Novak, II b tečaj ob sredah od pol 19 do pol 20; predavatelj isti. III a tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20; predava ga. Bele francosko slovnico v francoskem jeziku; III b tečaj ob ponedeljkih in četrtkih od pol 19 do pol 20; konverzacijo vodi gdč. Juvančičeva. — Obiskovalci tečaja bodo plačevali mesečno 20 Din ,lahko pa obiskujejo več tečajev. Vsi ti tečaji se bodo vršili na moškem učiteljišču na Resljevi cesti. Prijave sprejema ravnateljstvo moškega učiteljišča v svoji pisarni vsak dan od 11 do 12 in od 17 do 18, počenši od 24. septembra dalje. Prijavi se lahko po pošti z dopisnico. Prijave sprejemamo še tekom celega oktobra. (9109) .
O Vpisovanje v f/nspodinsko šolo »Mladika^ se vrši v soboto in nedeljo, 29. in 30. septembra, vsakokrat od 9 do 11 v poslopju Mladike. Redni pouk prične v pondeljek, 1. oktobra ob 8.
O Solsko-zdravniška posvetovalnica za učenco in učenke po mestnih šolskih zdravnikih nadzorovanih šol posluje od 24. septembra dalje vsak ponedeljek, sredo in petek ob 4 popoldne v Mestnem domu. Istotam se vrši zdravniško poklicno posvetovanje in obsevanje z višinskim solncem.
0 Vpisovanje vajencev in vajenk obrtno nadaljevalnih šol v Ljubljani in to na II., III. in IV. deški osnovni šoli ter na dekliški osnovni šoli pri Sv. Jakobu se izvrši v nedeljo, dne 30. septembra od 9 do 12 dopoldne. Novovstopivši prineso s seboj poleg zadnjega šolskega izpričevala učno pogodbo, lanski samo »Izkaze o napredku«. Podrobnosti so razvidne na oglasni tabli v šolskih vežah.
O Na strokovni obrtni nadaljevalni šoli za stavbne obrle v Ljubljani (Graben) se vrši vpisovanje obrtniških vajencev v nedeljo, t. j. 30. t. m. v času od 9 do 12 dopoldne. Oni vajenci, ki so že hodili v šolo, naj prineso s seboj »Izkaz« iz minulega šolskega leta. Vajenci pa, ki se bodo vpisali na novo, naj prineso s seboj odpustnico, oziroma zadnje šolsko naznanilo in učno pogodbo; ob vpisovanju je plačali 15 Din za stvarne šolske potrebščine za mesec oktober t. 1. Kedaj bomo pričeli z rednim poukom, bomo objavili potom dnevnega časopisja. — Upravitelj šole.
O Imenik porotnikov je na magistratu v sobi št. 21 javno razgrnjen na vpogled do incl. srede 3. oktebra 1928. Opozarjamo na tozadeven razglas na mestni občinski deski.
© Československd obec v Ljubljani. Svato-vaclavske prosviceni již dnes v sobotu večer ve Ilvčzde. — Piijdte všichni!
0 Člani Stolne prosvete in Krši. šole, ki nameravajo jutri popoldne peš na Dobrovo, naj se zbero tečno ob i popoldne pri stolnici.
© Rezervnim taslnikom. Uprava ljubljanskega pododbora izjavlja, da nima z noticami, ki so izšle v dnevnem časopisju na naslov rezervnih oficirjev, nikake zveze, kar je razvidno že iz tega, da uprava ni podpisana. Obenem izjavlja enkrat za vselej, da za članke, ki bi utegnili iziti še v bodoče brez podpisa uprave pododbora, uprava ne odgovarja. — Uprava ljubljanskega pododbora.
© Preiskave pri brivskih pomočnikih. Včeraj dopoldne je ljubljanska policija izvršila obsežno preiskavo v lokalu organizacije brivskih pomočnikov. Kakor smo se mogli informirati, je policija dobila ovadbo iz organizaciji neprijaznih krogov, da vrši organizacija komunistično propagando. Policija je v lokalu zaplenila ves arhiv organizacije, vendar pa delovanje organizacije ni ustavljeno, izvršenih je bilo tudi kakih deset hišnih preiskav na domu vidnejših članov organizacije. Aretiran ni bil nihče.
© Kaj je z aretiranimi komunisti? Včeraj so se razširile govorice, da je državno pravdništvo odredilo ustavitev preiskave proti aretiranemu ing. Gustinčiču in njegovim tovarišem, ki sede sedaj v preiskovalnem zaporu deželnega sodišča in da naj se aretiranci izpuste na prosto. Te govorice so le v toliko utemeljene, da je državno pravdništvo res to predlagalo, vendar pa predloga ni potrdilo višje državno pravdništvo, ki je zahtevalo, da se izvrše še gotove poizvedbe in preiskava dožene še gotove momente, ki bi govorili za ali proti krivdi areti-rancev. Te poizvedbe bodo trajale najmanj še teden dni in toliko časa aretiranci tudi najbrže ne bodo izpuščeni na prosto.
O Aretirani orjunaši. Preiskava proti aretiranim orjunašem teče povsem normalno. Preiskovalni sodnik dr. Kravina zaslišuje te dni razne obremenjevalne priče. Vzporedno s preiskovalnim sodiščem nadaljuje s preiskavo tudi policija, ki raziskuje nekatera še nepojasnjena dejstva iz delovanja orjunašev. Opozarjamo občinstvo, naj se ne da begati po raznih alarmantnih in tendeacijoznili vesteh, češ, da so bil aretirani orjunaši že izpuščeni na prosto. Od vseh devetih aretiranih orjunašev je bil kmalu po aretaciji izpuščen le učitelj Rado Pro-senc, dočim bodo morali drugi počakati najmanj konca preiskave.
O Zaplemba. Državno pravdništvo je odredilo včeraj zaplembo vse nove številke »humoristič-nega« lista »Jurij s pušo«. Zaplemba nima političnega značaja ter je bila izvršena radi raznih lasciv-nih slik v listu ter radi nekaterih več kot dvoumnih dovtipov. Po tendencioznosti »humorja« v tem listu je sklepati, da so pri listu odločujoči ljudje, ki so blizu neki nam zelo nasprotni politčni skupini.
© Večer arij in pesmi Kar Hellftren - Kfithe Stalier-Stotter. Znani švedski bariton Kari Hellgren je uvrstil v svoj spored pesmi od Hallčna, Althčna, Griega, Rieh. Straussa in arije od Mozarta, Cua-rantea in Thomasa, ga. Staller-Stolterjeva pa predvaja pesmi od Brahmsa, Schuberla. Lajovica fer arije od \Vagnerja in Meyerbeera. Večer se vrši 5. oktobra v veliki unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
O Pojasnilo. K notici Huda nesreča pri delu« smatram za potrebno, dati sledeče pojasnilo: Vsled 1 preobremenitve odra, na katerem so bili zaposleni I trije delavci, je oder odpovedal in se zrušil, pri Če- I mer sta ponesrečila dva delavca, in sicer oba le I vsled pretresa, nobeden pa si ni zlomi! kakega i "da, kakor je bilo prvotno porečano. Oba delavca ■«ta izven nevarnosti in zapusti eden bolnico že i jutri.	I
fTl Tmrtcrncnn Uplclilpn	\A Cn^J.t!
• ... . " f ' - — ■	**»• • ..HOaMj,
si-ki se je pred ledni seznanil s komaj 16l»tno Malfi, sestro preplule vlačuge Školrslike. Med Jan kom in Malči se je razvilo tesno prijateljstvo, toda Malči je bila že trdno odločena, da bo šla zvesto
po stopinjah svoje že izkušene starejše sestre. Te dni je svojemu ljubimcu pobegnila, obenem mu pa odnesla kovčeg z njegovo obleko in perilom, v vrednosti 1500 Din. Janko je le malo žaloval za Malči, kajti brž jo je prijavil policiji, obenem pa priložil ovadbi njeno »poslovilno« pismo in izrazil domnevo, da je Malči nagovorila k begu njena sestra Školastika. Tema dvema je pred tednom dni umrla mati in deklini sta to žalostno priliko vpo-rabili za to, da sta vlomili še v stanovanje lastnega očeta in odnesli vso materino obleko. Prvo je policija aretirala Skolastiko. Ta se je zasliševanju na vso moč upirala in z glavo razbila celo šipo na vratih dežurnega uradnika. Kmalu za njo so aretirali Malči in jo poslali v bolnico, odkoder je pobegnila, pa so jo takoj nato zopet prijeli. Včeraj pa so aretirali še čevljarčka Stanka K., »pravega« ljubimca Malči. Stanko je bil pri tatvini soudeležen. Sedaj je vsa trojica na varnem in najbrže še ne bo tako kmalu uživala svežega zraka v prostosti. Stanko in Školastika sta policiji prav dobro znana in sta bila radi vlačuganja in drugih prestopkov že večkrat kaznovana.
O Pozor! Vsako soboto in nedeljo dobite domače krvave in mesene klobase v gostilni Leon, Kolodvorska ulica 29.
DIJAKI! ZAHTEVAJTE POVSOD EDINO-LE >DIJAŠKI KOLEDAR« SLOVENSKE
DIJAŠKE ZVEZE! ................
Mai^bor
□	Za bogove. Občinska seja. Razpravlja se važna zadeva. lJa se oglasita v enem mahu kar dva sodruga k besedi. K sreči je župan pri skoraj istočasnem dvigu dveh rok mogel še vedno ugetoviti, da je nazadnje vendar bil sodrug J. za nekaj trenutkov hitrejši. In dobi sodrug J. besedo. Tedaj pa se dvigne sodrug O. ter svečano izjavi: »Bom pa že znal jaz boljše povedati kakor J.« Sodrug J. je seveda nemalo osupnil, v dvorani pa se je rezlegml bučen krohot. — Tudi občinska seja. Poroča re-lerent IV. odseka. Sodrug B. je bil ravno fejst izlil svojo jezo na te šmentane hišne posestnike, ki da so vsi kapitalisti. Zgodilo pa se je, da je kmalu nato poročal refent o prošnji sodruga Petejana, narodnega poslanca in občinskega svetnika, za nakup parcele. Zojoet smeh, ubogi sodrug B. ves zmeden zmore še samo par nerazumljivih jecljajev, galerija pa ie takoj pogruntala, zakaj jo je gospod narodni poslanec in sodrug popihal iz sejne dvorane tik predno se je razpravljala njegova zadeva. Kakor izgleda bodo zunaj na Joštovem posestvu kmalu pozidali vse parcele z mičnimi vilami sami — socialisti. No, nazadnje p>a bodo prišli delavci vendar na to, da ...
□	Tegeithofovo rojstno hišo v Slovenski ulici je kupila včeraj na dražbi mariborska mestna občina za 516.000 dinarjev.
P Hotel Amerika. Kakor čujemo se bo dosedanji hotel Kosovo prekrstil in bo dobil novo ime »Amerika«. Svečana prekrstitev se bo baje izvršila prihodnji ponedeljek. Tudi pravijo, da bodo odslej gostje rajši tjakaj zahajali.
□	Preselitev. V prostore v Kiffmanovi hiši, kjer je bil doslej nastanjen oddelek finančne kontrole Maribor I. in Sreska uprava finančne kontrole, se preseli s 1. oktobrom t 1. Konskripcijski urad na tukajšnjem magistratu. S prvim aprilom prihodnjega leta pa prideta kakor znano v novo poslopje še mestno knjigovodstvo fer obrtni referat.
□	Gradbeno dovoljenje so dobili na zadnji seji Mestnega sveta: Ouzelj Adalbert za preureditev portala na Aleksandrovi cesfi 34, Ložar Franc, gradba pritlične stanovanjske hiše na Joštovem posestvu; Živic Ivan, prizidava pisarne nad hišo v Vr-banovi 28; Prašal Josip, preureditev hiše na Koroški 53; Serec Josip, preureditev gostilniškega trakta na Aleksandrovi 36. Uporabna dovoljenja pa: Gnus Mi'cš, za preureditev enonadstropne hiše, Sodna 26; Zlobec I., naprava balkona in ureureditev oken, Prečna 4; Gnilšak M., pritlična stanovanjska hiša, Jelačičeva 8; dr. I. Schmiederer, preureditev dela južnega trakta, Koroška cesta 28; Špes Kari, pritlična stanovanjska hiša, Fochova 30; mariborski oblastni odbor za preureditev gospodarskega poslopja, Koroščeva 3; Levart Kart in Marija, gradba pritlične stanovanjske hiše, Plinarniška ulica; Jakop Karol, enonadstropna stanovanjska hiša, Frankopanova 41 in Rupnik Silvija, pritlična stanovanjska hiša, Betnavska 67.
□	Kam drevi? Prijatelji Kat. omladine se zbero danes zvečer ob pol 8. v dvorani Zadružne gospodarske banke, kjer bo vinska trgatev. Sodeluje spopolnjena godba na lok.
□	Cercle fran^ais. Francoski krožek v Mariboru otvarja zopet, svoj francoski otroški vrtec in raznovrstne kurze za odrasle. Vpisovanje za vse te kurze bo v torek 2. oktobra od 18.—19. ure na drž. realki. O tej priliki se bodo dajala tudi vsa potrebna pojasnila. Pouk se začne v petek 5. oktobra na drz. realki.
□	Tretja oferialna licitacija za generalno popravilo vojašnice Kralja Petra I. Osvoboditelja v Mariboru se vrši dne 4. oktobra 1928 ob 11. v pisarni tukajšnje komande mesta. Vsa tozadevna pojasnila se dobijo pri mestnem vojaškem uradu vsak dan med uradnimi urami.
□	Smrtna kosa: Umrla sta Tomaž Teuš, pomožni delavec v kurilnici drž. železnice, star 44 let. Pogreb jutri ob 16. iz splošne bolnice v Radvanje. — Kari Pichl, vitez v Gamsenfeld, star 77 let Pokojnikovo truplo prepeljejo danes iz tukajšnje bolnice v Gradec.
□	Hazarderji na delu. 27. t. m. se je pripeljal ob 21.47 v Maribor trgovec in posestnik Ivan G. iz Moškanjcev. Pa se oglasi v avarni »Evropa«, kjer sfa ga pregovorila dva neznanca, da je pričel z njima igrati najprej »šnapsl«, potem pa še »maušl«. In zgodilo se je, da sta ga neznanca tekom igre, ki je trajala do 1.30 zjutraj, z rafiniranimi hazard-nimi triki ter spretnim manevriranjem ofrnažila za 6000 dinarjev. Ko ie Ivan G. spoznal, da ima posla z goljufi, je zagrozil, da ju bo naznanil policiji, kar je pozneje tudi storil. Neznanca pa sta med tem že izginila v smeri proti Zrinjskega trgu. Po imenu ju živ krst ne pozna.
□	Por.očni šport. Zadnje čase se je razpasla navada, da trgajo ponočnjaki posamezne napisne table in jih obešajo na ti. ih napisih — včasih v najbolj oddaljenih mestnih delih. Tudi čujemo, da nekaj noči sem neka stalna družbica z vso vnemo prevaža vozove pred frančiškansko cerkvijo, kjer gradijo moderno podzemsko stranišče. Tega športa jim seveda ilikdo ne zavida; pač pa se pritožujejo stanovalci v bližini radi rjovenja m tuljenja, ki
■ premija ta ponouii ;x>rt zaenkrat se neznanih ponočnjakov.
□	Majhen deček, velik... K naši včerajšnji notici pod tem naslovom smo preieli tole naknadno obvesti!o: Konrad AL ni učenec dečiefra dom?.-, pak je bil v tem zavodu le prehodno oskrbovan, kamor ga je oddala policija, ki ga je zalotila v mestu pri beraepnju. Navedeni r-e je v tem letu že štirikrat priklatil v Maribor od Sv. Urbana pri
Ako porabite samo eno steklenico
OAMME
se boste prepričali o senzacijonelnem uspehu pri rasti las kakor tudi pri odstranitvi prhaja in ustavitvi izpadanja las.
Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji.
Ptuju, odkoder opefovano pobecne svojemu očetu, V zadnjem slučaju ni pobegnil iz dečjega doma, ampak svojemu očetu, ki je na poziv prišel, da ga odvede domov. Dečjega doma se fant ne boji m je v zavodu še celo prosil, da bi ga lam obdržali, bal se je pa posledic vsled slabega obnašanja, namreč obljube, da bo prišel, če bo še enkrat ušel očetu, v poboljševalni zavod, kjer ne bi imel več prostosti.
Celje
& Inserafi za koledarček JKZ se v tajništvu SLS v Celju, Cankarjeva cesta 4, izjemoma sprejemajo še v ponedeljek 1. oktobra dopoldne. Opozarjamo tem potom vse trgovce, obrtnike, podietja itd. na ugodno priliko uspešnega in cenenega in-seriranja. Vsa pojasnila v tajništvu SLS na razpolago.
& Razpis nagrade. Kakor smo it poročali, je neznan vlomilec v noči ©d 22. ria 23. sentember pokradel krojaškemu mojstru g. Oražmu v Celju, Gledališka ulica, za okroglo Din SOCOO raznega blaga za moške obleke, jxxlvlake itd. G. Oražem obljublja tem potom vsakomur, ki vrne ukradeno blago ozir. ga najde ali pokaže sled za vlomilcem 15 odstotkov vrednosti vrnjenega Llaga.
Proračun ccljske okoliške občine. Na poslednji seji celjskega okoliškega občinskega odbora je bil sprejet letni proračun. Ze dejstvo, da je bil proračun več kot pravočasno sestavljen in sprejet je v pohvalo g. županu Mihelčiču in večini. Proračun celjske okoliške občine za 1. 1929 izkazuje Din 1,383.U00 potrebščin in samo Din 130.000 rednih dohodkov. Med potrebščinami zavzema največjo postavko šolstvo, za katerega bo morala izdati občina Din 345.700, od katere svote odpade največ na okoliško osnovno šolo. Lepe zneske bo morala cbčina žrtvovati tudi za gradnjo novih ter popravilo starih cesta in potov, za razširjenje električnega omrežja ter za zdravstvo. Izmed potrebščin navajamo tu predvsem sledeče: Borza dela v Celju Din 3.500, Ljudska kuhinja v Gaberju (če se bo ustanovila) Din 3.500, Požarna bramba v Gaberju 2.500 Din, Pož. bramba na Babnein Din 2.500 Din, ubožni zaklad ima Din 58.000 primanjkljaja, ki ga krije obč. blagajna. Vodov, zadruga v Zavodni, ki je letos preskrbela vsemu prebivalstvu Sp. Zavodne zares izvrstno pitno vodo, dobi Din 5.000 podpore, za instalacijo vodovoda v hišah Lastnega doma je name« njenih Din 20.000, k stroškom regulacije Hudinje prispeva občina Din 100.000, Orglarska šola v Celju dobi Din 6.000, obrtno-nadaljevalna šola Din 5.000, Podporno društvo za revne otroke v Gaberju Din 3.000, Dijaška kuhinja v Celju Din 2.000, Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju Din 1.000, Podporno društvo realne gimnazije Din 1.000, Bed-nostni sklad mariborske oblasti IJin 3.500, Tujsko-prometna zveza Din 500, gledališki umetnik KošiS Milan (domačin te občine) za podporo pri njegovih berlinskih študijah Din 2.000 ter Narodna galerija Din 5.100. Že te postavke kažejo na pestrost potreb v tej veliki občini in tudi, da je skušal občinski odbor biti napram vsem potrebam pravičen. V kritje proračunskega primanjkljaja bodo občini služili naslednji izredni dohodki: 400% občinska doklada na posebno pridobnino, 450% doklada na ostale direktne davke razen na uslužbenski davek, 300% doklada na državno trošarino od vina in vinskega mošta ,samostojne občinske naklade na pivo (Din 75.— na hI), na likerje (Din 3.— od litra), na sadjevec (Din 10.— od hI), na govedo nad 1 leto staro (Din 20,— od komada), od telet do 1 leta (Din 10.— od komada), na prašiče (Din 10.— od komada), na drobnico (Din 5.— od komada) in na meso (Din 20.— za 100 kg). Po vpoštevanju vseh rednih in izrednih dohodkov preostane še vedno Din 272.950 primanjkljaja, ki se bo kril ali iz prihrankov ali pa iz posebnega jiosojila. — Kdor gleda občinski proračun z odprtimi očmi in mu je resnično kaj na porastu občinskega blagostanja, mora priznati, da je z njim očrtani program z ozirom na razmere maksimalen. Tudi v načinu obremenitve je stvarno pač težko najti kak boljši izhod. Zato je tembolj obsodbe vredno, če skušajo socialisti kovati iz proračuna kapital in sklicujejo celo protestni shod proti nekemu umišljenemu antisnciialnemu proračunu. Ne proračun, temveč polomijada, ki jo je povzročil socijalistom na zadnji seji s. Bolim, je tisto, radi česar sklicujejo shod. Ker se ne morejo oprati z resnim delom, se bodo skušali oprati z lažjo in demagogijo.
lffiažn® ureme ~
povečava nevarnost prehlada. - Od te opasnosti
Vas obvarujejo okusne

Še »eksotica« v Celju. Že včeraj smo izročali, kako si lahko Celjani krajšamo puščobo jesenskih dni z obiskom cirkusa, nič. Zofije in pritlikavcev. Včeraj nas je zadela še nova »sreča«. Včeraj sta pripeljala v Celje svojo barko svetovna [Kitni ka l elgen in Reiss. Ustavila aia se na raznih mestnih križiščih, imela obilno gleda cev in tudi razglednic (ki so mimogrede povedano skrajno zanikrno grafično delo) sta prodala mnogo. Celjani so ju seveda koj obsodili, češ, da sta dva delotnržneža, ki raje živita na račun ljudoke neumnosti, kot na bi delala. S lem vsem pa še ni podobnih zanimivosti konec. KDK napoveduje za 14. oktober v Celju ga!a-predstavo, na kateri nastopila nje šam-pijona Maček in Pribičevič. Izvajala bosta baje besedili duo-mateh cod geslom: narodno edinstvo in hrvatska narodna individualnost. Ker Celjani ta gesla poznajo kot prazen »švindcl«, so rekli, da ostanejo 14. oktobra lepo doma.
gr Najbrž mu je nasedel. Dne 21. t. m. — torej en dan pred velikim vlomcm v delavnico krojača Oražma — se je oglasil pri trgovcu z manufak-turo g. Francu Kolbeznu v Prešernovi ulici bivši Oražmov krojaški jx)močuik Josip Turnšek iz Vrb-ja pri Žalcu ter nakupil raznega blaga za Din 671. Rekel je, da bo plačal kupnino čez nekaj dni, ko dobi svojo plačo od mojstra Kranjca na Sp. Hudinji O. Koibezen mu je verjel, zlasti še, ker ga e dobro poznal iz časov, ko je služil pri mojstru Oražmu. Ko Koibezen čez tistih obljubljenih par dni ni dobil denarja in je povrh še čital v časopisju, da je Turnšek najbrž v sorodu z vlomom pri Oražmu, je seveda svojo terjatev napram rurnšku naznanil policiji,
Dopisi
V18. Dolgo zaželjeni tečaj za vkuhavanje sadja ae je vrSil pri nas od 10. do 14. »ep. t. 1. Obiskovalo ga Je »6 deklet in žen z veliko vnemo vsak dan od 7 do 10 zvečer. Potrebne prostore za kuhinjo in »hranjenje sadja jim je nudil naS »Katolliki dom<. Tečaj, ki je trajal 5 dni, Je vodila g. Dolenčeva h LJubljane in sicer brezplačno. Ob koncu tečaja so udeleženke zbrale 470 Din za odsek »Gospodinja«. GospeJ Dolenčevi Izreka za vodstvo tečaja kakor tudi vsem darovalkam za dar Katoliško prosvetno druStvo najprisrčnejšo zahvaHl — V kratkem se bo vrSil Istotam večerni gospodinjski kuhinjski tečaj, za katerega vlada že sedaj veliko zanimanje in Je že priglašenih dosti deklet ln žen. Društveno življenje pri nas se je začelo znova razvijati. — V nedeljo 80. septembra je v DruStve-nem domu ob pol 8 zvečer otvoritvena predstava »Charleyeva tetka«, komična igra v treh dejanjih. — V nedeljo, 7. oktobra ob pol 4 pa priredi odsek »Gospodinja« Meškovo igro »Mati« s petjem, ln burko »Mutastt muzikant«.
Pum, tn, i*, Ml vmi n MU - »burija«
VUhaileva oeata (za 01. kol-). Kralju Petra trMS. Mtklo-______ šičeva cesta 4 — Telefon Stev. 2820 ______
I»jwredf sodišča
2onglerji iz Kurje vasi.
Prebita reč, da se take stvari vedno dogajajo vedno le tam in nikjer drugje: v Kurji vasi.
To se pravi: kadar se fantje kje stepo, pa pridejo pred strogega sodnika in jih ta koj v začetku pra-ša, od kod da so doma, se fantje popraskajo za ušesi in jih »rata« sram; najraje bi zamolčali njih rojstno vas. Nekaj podobnega se je zadnjič zgodilo ln da fantov res ne bo sram, naj bo to, recimo, Kurja vas. Kje se pa ta nahaja na zemljevidu, pa
Soročevalec ne ve in ga niti ne zanima; četudi 1 vedel, ne bi fantov izdal, ko so ga vendar prosili, naj jih nikar! Torej zgodilo se je: da se je našlo v Kurji vasi pet fantov, ki bi se radi tepli, pet pa spet takih, ki bi bili radi tepeni. Ko Je torej prva petorica srečala drugo in jo ne ravno v prijaznem tonu pobarala, če je že dala za >krst«? Veste, bila je že pozna nočna ura in v Kurji vasi velja pravilo, da se sme v takem času sprehajati po vasi samo tisti, ki je že dal fantom za »krst«, t. J. za gotovo količino vina, katera količina pa se sproti določa, od slučaja do slučaja. Druga polovica Je torej skromno pripomnila, da pač nima denarja in pa, če bi ga tudi imela, takim »barabam barabskim« ne bi plačevala za »krst«, t bi bila neumna! Zdaj si pa prva petorica ni puatita kratiti svojih pravic in je velela odločno, da naj se druga petorica pri tej priči zgubi. »Spat!« je velel Nace, ki je najbolj žejen in se mu je za malo zdelo, da se ti smrkovci smrkovi sploh upajo odgovarjati. »Marš!« je dodal Jože, »avf!« je zarjul Janez, Pepe in Matevž pa sta kar pljunila v roke in sta z bližnje ograje odtrgala vsak svoj »rimelj«-. Takrat pa je že padlo in je padalo od vseh strani in na vse strani; to se pravi, po vseh glavah in hrbtih in rokah. Pri izbiri predmetov obe polovici nista bili ravno izbirčni; prva je poruvaJa domala vse količke in »rimeljne« po bližnjih ograjah in plankah, dočim je druga nekje za mejo naSla celo zakladnico steklenic, pobitih piskrov in druge ropotije. In fantje so z največjo vnemo pošiljati predmet za predmetom v nasprotno skupino, katera ]e predmete-z uprav žonglersko spretnostjo lovila kar z rokami, kolikor jih ni mogla b glavo in hrbtom. Ko je nazadnje predmetov zmanjkalo na eni kakor na drugi strani, Sta si obe petorici skočili 5e v lase, zraven pa so se za-bliskali še noži in nabrušene žlice —■ pika. Bila bi predolga reč, če bi jo bilo treba opisati do kraja. Matevž, ki je prvi usekal z »rimeljnom«, Je dobil na sodniji nakazilo za 6 tednov zapora, vsi ostali junaki pa skozi po nekoliko manj, tako, da je na zadnjega prišlo le še tri dni. Zunaj na cesti pa so si fantje še požugali s pestmi in pravijo, da bo kmalu spet vojska v Kurji vasi. Ali pa naj smrkavci smrkavi dajo za »krst!« Figo! so rekli smrkavci in so se ga raje. sami nažehtali pri Figovcu, kakor pa da bi plačevali onim »falotom« sanj.
DIJAŠKI KOLEDAR 1928/29 JE IZŠEL
DOBIVA SE PO DIN 10-- V VSEH BOLJŠIH KNJIGARNAH IN TRGOVINAH S PAPIRJEM
Spori
I. S. S. K. MARIBOR : S. K. ILIRIJA.
Sigurno dejstvo je, da hazenski šport* v Sloveniji stalno napreduje in skoro bi se upali trditi, da ni daleč čas, ko bo zavzemal vodilno mesto v naSi državi. Zlasti nedavna tekma Ljubljana-Praga je pokazala, da imamo v Sloveniji igralke, ki na svojih mestih brezdvomno nimajo konkurence v Jugoslaviji. — Do te višine pa nas je dovedla edinole razmeroma ostra lokalna konkurenca, neprestana ogorčena rivaliteta med posameznimi vodilnimi klubi, med katere vsekakor spadata v prvi vrsti dolgoletni podzvezni prvak S. K. Ilirija ter njegov najopasnejši protivnik I. S. S. K. Maribor. Opetovano sta se že srečala ta dva protivnika v finalni tekmi za prvenstvo Slovenije in vedno je bil to športni dogodek prve vrste. Tekma, ki se vrši vrši v nedeljo 30. t. m. dopoldne v Ljubljani, bo torej vsekakor prvovrstna senzacija za naše športno občinstvo, srečanje dveh protivnikov, ki bosta šla v boj s silno voljo, priboriti si lovorjev venec zmage, iziti iz nJega kot prva, najboljša družina v Sloveniji.
n. KOLO PRVENSTVENIH TEKEM I.a RAZREDA.
V na*1 '. rmju prvenstvenega tekmovanja I a razreda i.a m lf. kolo prinaša dvoje zanimivih tekem. V nedeljo se srečajo na zelenem poljtt pari Primorje:Hermes in Ilirija:Slovan.
Srečanja med temi moštvi so vedno spadala med naJprivlačne,jše domače tekme. Hermes je našemu prvaku nudil vedno jak odpor, kar svedočijo že rezultati prejšnjih srečanj med obema moštvoma.— Slovan je tipično bojno moštvo in je bil že od nekdai en fant terribile naših vodilnih klubov. Ni sicer tehnično na višku kot Primorje, Ilirija ali Hermes, toda kar mu v tem oziru primanjkuje, nadoknadi s svojo izvanredno odpornostjo, brez-primernim elanom in trdno voljo do uspeha.
i
DESETOBOJNIKI.	i
Yrjola, olimpijski zmagovalec v desetoboju, j se je zopet odlikoval. V sedmih nastopih je sedem- ■ krat zmagal, in sicer s temle uspehom: 100 m 11.5, 110 m lese 16.2, skok v višino 150, na daljavo 6.48, krogla 14.13, diskos 43.63, kopje 53.87. V skupnem rezultatu desetoboja je sedaj Yrjola boljši kot jo bil svoj čas Thorpe; sedaj drugače štejejo in je 8000 točk nekaj drugega kot svoj čas.
Tudi na Norveškem se je pojavil dober dese-tobojnik, Tammelstad; smo ga pri skoku v višino že parkrat omenili. Na nekem meetingu je dosegel sledeče uspehe: 100 m 11.5 200 m 23.8, 400 m 50.9, 800 m 2:02, skok v višino 1.85, na daljavo 6.31, troskok 13.08, krogla 12.80, diskos 35.87, kopje 43.94. V posameznih tekmah je dosegel tudi že boljše rezultate.
TuristiUa
Podružnica Mežiea-Černa obvešča vse planince in prijatelje' planin Pece, da bo zatvoritev njene koče na »Peci? na dan 30. septembra t. L Ob priliki zatvoritve se vrii trgatev s prosto zabavo, katere dobiček je namenjen za kočo. Opozarjamo zamudnike, da ne pozabijo na tn dan ter nas obiščejo. Foznejšim obiskovalcem bo ključ od koče na razpolago v Mežici, Žerjava in Čemi. Imena shrani-teljev ključev objavimo pozneje.
Nassnaiula
CfubljansRo gledališče
Vse predstave se vrše. v dramskem gledališču.
Sobota, 29. septembra: KROG S KREDO. Premier-ski abonma.
Nedelja, 30. septembra ob 15: ČARDAŠKA KNE-GINJA, opereta. Izven. — Ob 20: ROMEO IN JULIJA. Izven. Ponedeljek, 1. oktobra: Zaprto. Torek, 2. oktobra: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT-
FLORJANSKI. Red C. Sreda, 3. oktobra: KROG S KREDO. Red D. Četrtek, 4. oktobra: FANY, TETE, STRICI ITD. Red A.
Opozarjamo na premiero dramatizirane igre .Krog g kredo«, ki bo v ljubljanski drami v soboto, dne 29. t. m. Ta prekrasna pravljica mladega, prerano umrlega nemškega pesnika si je osvojila z neverjetno naglico vsa večja evropska gledališča. Slovenski prevod je oskrbel 0. Župančič.' Zasedba Je sledeča: Čang-Haitang, ga Šaričeva, Čangovka, njena mati, ga Medvedova, Čang-Ling, njen brat, g. C. Debevec, Tong. zvodnik, g. Cesar, Pao, princ, g. Jan, Ma, mandarin, g. M. Skrbinšek, Yii-Pei, njegova prva zena, gna Mira Danilova, Čao, tajnik pri sodišču, g. Gregorin, Ču-Ču, višji sodnik, g. Levar, babica, ga Rakarjeva, dva kullja, gg. Snncin, Smer-kolj, policist, g. Potokar, pesnik, g. Jerman, cere-monijar, g. Potokar.
Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 30. t. m. se vprizori popoldne ob 15 Kalmanova melodijozna in efektna opereta »Čardaška knegl-nja« v običajni zasedbi pod taktirko kapelntka g. Stritofa in v režiji g. Povheta. Glavne vloge nosijo ga Poličeva, ga Rakarjeva in ga Ribičeva ter gg. Drenovec, Peček in Povhe. Drama pa vprizori zvečer Shakespearjevo tragedijo »Romeo in Julija« v režijt profesorja g. Šesta. Naslovni vlogi igrata gna Vida Juvanova in g. Jan. Obe predstavi sta izven ter se vršila v dramskem gledališču.
"Prireditve in društvene vesti Vsaka objava pod tem naslovom so mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nad.aljna beseda po 3 Din.
Ljubljana.
Članice vseh ljubljanskih Elizahetnih konferenc imajo v nedeljo, dne 30. septembra sestanek v Mladinskem domu na Kodeljovem. Ob poli lita-
vnnka; 5 .A. Lajevic: Zacvela je roža; 0, Smetanova: Arija Barco iz opere > Poljube; 7. Bizet: Arija Mibeelo iz »Cannen«; 8. Pucini: Arija II. iz Ma-dame Butertlj'. Nato jazzband — Svara; 22. Poročila.
Nedelja 30. sept.: 10 Prenos cerkvene p'asbe lz. stolnice. — 12 Reproducirana glasba. — 15.30 Tercet iz Šiške. — 16 Pravljice, pripoveduje Radio-tetka. — 16.30 Kako pridem po cenj do radio aparata, humoristično predavanje • prof. Janka Mlakarja. — 17 Drama v enem dejanju, igrajo v studiu gledal, igrajci: Čehov: Nenavadna snubitev. — 20 Koncert moškega zbora pevskega društva »Grafika«. Vmes oddelek godbe Drav. divizije. »Grafika« poje: 1. Prelovec: Slava delu; 2. Mirk: Jutro; 3. Rosenberg: San; 4. Vodopivec: Na poljani; 5. Jereb: Pelin roža; 6. Adamič: Franica; 7. Ravnik: Kam si šla mladost?; 8. I. Zajec: Cnričica mala; 9. Jereb: Moj deklič.
"Drugi programi
Nedelja, 30. septembra.
Zagreb: 10 Prenos slovesne maše iz katedrale ob priliki 60,letnice društva sv Hieronima. Krsto Odak: Staroslovenska maša. — 20 Prenos Iz opore. Breslau: 14 Predavanje za lastnike malih vrtov. — 17 Predavanje: O individualni psihologiji. — 18.25 Veseli doživljaji iz dijaških let. — 19.30 »Carmen , opera v 4 dej. (Bizet). — Praga: 9 Cerkvena glasba .— 12 Poljuden koncert. — 16.30 Orkestralni koncert. — 18 Koncert. Severnočeške narodne pesmi. — 11.15 Zabavna orkestralna glasba. — Leipzig: 11 Predavanje: Kratki valovi in njih uporaba. —18 Stoletnica Reclamove založbe. — 18.30 »Mona Lisa«, opera v 2 dej. — Stuttgart: 12 Promenadni. — 1550 Kako si Američani urede počitek konec tedna. — 20 »Paulus«, oratorij (M°ndplssohn-Barthol<iy). — 22 Zabavni večer. — Katovice: 17 Poljuden koncert. — 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 12 Opoldanski koncert. — 17 Komorna glasba: Beethovnove sonate za čelo in klavir. — 20.30 Jesen v prozi in glasbi. — Rim: 21 Koncert velikega simfoničnega orkestra. — Lan-gcnberg: 16.30 Koncert. — 20.10 Koncert s pestrim
RAZSTAVA TISK
7.-21. X. - LJUBLJ. VILSSEJSM
sporedom. — Berlin: 11 Dopoldanski koncert. — 19 Mandolinski zbor. — 21 Koncert. — 21.'iO Plesna glasba. — Dunaj: 10.15 Koncert zbora Wiener SSngerknnben. — 11 Simfonična glasba. — 10 Orkestralni koncert. — 18.15 Potovanje po Dalmaciji. — 19 Jazz glasba. — 20.05 >Živt nirtvecsr drama (Tolstoj), nato plesna glasba. — Miinchen: 18.05 Komorni koncert. — 20 Orkestralna glasbil. — Milan: 10.30 Cerkvena glasba. — 20.50 Prenos iz opere. — Budapest: 12.30 Opoldanski koncert komorne glasbe. — 17 Ciganska glasba. — 10.30 Koncert humoristične glasbe. — 22.15 Poročila; nato ciganska glasba.
Rabite
Tiingsrem
b arlum-elektronke
Programi Radio-Efulbljana
Sobota, 29. septembra: 12 reproducirana glasba in borzna poročila; 18 Nemščina, poučuje dr. Piskernikova; 18.30 Filozofija, predava vseuč. prof. dr. Veber; 20 Koncert ge. Ribičeve, čl. kr. opere: t 1. R. Straufi: Vseh vernih duš; 2. —: Posvetitev; ' 3. A. Dvorak: Ljubavne pesmi; 4. Pavčič: Uspa-
nije v kapeli. Sestanek ob 4 v dvorani Mladinskega doma. Vse članice iskreno vabljene.
Spodnja Šiška. Katoliško prosvetno društvo prične z rednimi predavanji v ponedeljek ob 19!4. Predava prof. g. Dolenc. Posedajte polnoštevilno. — Odbor.
Merkurjevi večerni v.čni tečaji. Trgovsko društvo »Merkur« bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t 1. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Te- j čaja za nemščino in italijanščino se boeta letos vo- j diia v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kot | višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17-1. med 10. in 12. uro dopoldne in od 3—5 popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje.
Francoski krožek v Novem mestu otvarja s 15. oktobrom toletne tečaje, in sicer zaSetniški, nadaljevalni in konverzacijski tečaj, vsak po dve url na teden. Prijave in vse podrobne informacije v lekarni Andrijanič.
Naše difaštvo
Abitnrijentom! Vpisovanje na ljubljanski uni-vorzi se vrši od 1,—9. oktobra. Abiturijeuti rabijo za vpis spričevalo o višjem tečajnem izpitu (zrelostno spričevalo) in dve fotografiji (6X9 cm). Kdor reflektira na podpore, rabi spričevalo o ubož-nosti za visoke šole, ki mora biti potrjeno od žup-nega, občinskega, davčnega in zemijeknjlžnega urada ter davčnega oblnstva. Preakrbite si dva prepisa maturftetnega spričevala (legalizirat) in ubožnega spričevala. — Vsa pojasnila o vpisu, študiju ter materialnih zadevah boste dobili v društvenih prostorih »Danice«, »Zarje, »Borbe« in »Kreka« v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5. — Vse za vpis potrebne tiskovine se dobijo pri vseuHtt- ! škem vratarju
Cerlkveni vestnfk
Na Rožniku bo jutri (30. t. m.) za leto« zadnje duhovno opravilo. Ob 0 bo pridiga in sv. maša; popoldne ob pol 5 pete litanije 7. blagoslovom. Obakrat darovanje »t cerkev.
l*otac t: cdovanfa
Pes se je zatekel. Je velik, črn z ni javim i nogami. Ušesa in rep ima pristrižene. Kdor ga je izgubil ali komur je nšel, ga dobi pri županstvu v Črnem vrhu uad Polhovim Gradcem.
o&poctar&fvo
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Konkur* je razglašen o imovini Antona Bučarja, trgovca v Brežicah; prvi zbor upnikov dne 4. oktobra, oglasiti do 1. novembra. Ugotov. narok 8. novembra.
Odprava konkurzov: Peter Bizjak, mizar v Spodnji Šiški (ker ni kritja za stroške postopanja); Matija Trebar, trgovec v Ljubljani (sklenjena poravnava) ; Avtomobilna družba z o. z. v Zireh (ker je vsa masa razdeljena); Josipina Toplak, ovdovela Bernard, trgovca v Brežicah (sklenjena prisilna poravnava).
Likvidacija: Mare, d. d. za uvoz in izvoz v Somboru sklicuje za 13. okt. občni zbor, kjer bo sklepanje tudi o nadaljnjem obstoju družbe. Btlnn-za 1927-28 izkazuje izgubo v znesku 0.6 milj. Din napram 0.6 milj. Din za 1926-27 pri kapitalu 1.25 milj. Din. (Ust. 1920.)
—o—
Izpremembe ▼ trg. registru Vpisi: Janez Glinšek, trgovec z vinom na debelo, Dolane; Fr. Remec, tvornica lesnih izdelkov, Lancovo pri Radovljici; Karol Tliome, meh. tvornica Šivalnih strojev v Mariboru; Gustav Ozmec, trgovec z vinom na belo v Ormožu; Franc Zerak, trgovec z vinom na debelo, Anton Hrastnik, usnjarija in trgovec na Zgornji Polskavi. Izbrisi: Franc Rebolj, trgovec z mešanim blagom, Krka (opustitev); Lud. Dolenc, trgovec, z drobnim in modnim blagom in pleteninami na debelo v Ljubljani (odpravljen konkurz). * * *
It poštne hranilnice: S 25. septembrom t. 1. se. je uvedel neposredni izplačilni promet z Nemčijo, pod istimi pogoji kot 7, ostalimi državami, s katerimi je ta promet že upeljan. Do sedaj je poštna hranilnica uvedla virmanski in izplačilni promet s sledečimi državami: Češkoslovaško, Švico, Avstrijo, Madžarsko, Italijo in Belgijo, a s posredovanjem teh držav vrši izplačila tudi v druge države. Navodila in natančna pojasnila daje brezplačno poštna hranilnica v Belgradu in njene podružnice v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani ui Skoplju.
Zaključni račun sarajevske oblasti za 1927 izkazuje 2,007.000 Din dohodkov in 2,003.000 Din izdatkov. Med dohodki je tudi posojilo fin. ministrstva v znesku pol milijona dinarjev.
Največja damslca benka v Kodanju »Pnvat-banken«, ki ima delniško glavnico 60 milijonov goldinarjev in rezerv 50.8 milijonov, je zašla v težkoče. Bati se je, da je velik del premoženja banke izgubljen.
Horsa
28. septembra 1928. DENAB.
Devizni promet je bil danes srednji. Med tečaji je omeniti učvrstitev Pariza od 222.30 na 222.60. Narodna banka je krila večino potrebe, privatno blago Je bilo zaključeno v devizah. Budimpešta, Nevvyork in Trst v manjših količinah.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
28. septembra 1928.
	povpraš	pon.	srednji	sr.27.IX_
Amsterdam	—	2284.25	—	—
Berlin	1355.75	135&75	1357-25	—i
Bruselj	—	791.26	—	—
Budimpešta	989.50	992.50	991.—	—
Curih	1094-10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	800.20	803.20	801.70	801.70
London	—	276.21	—	276,23
Newyork	56.84	57.04	56.94	56.94
Pariz	221.60	223.60	222.60	222.30
Praga	168.37	169.17	168.77	I6a77
Trst	—	297.66	—	—-
Zagreb. Berlin 1355.75—1358.75, Curih 1094.10 do 1097.10, Dunaj 800.20—803.20, London 275.81 do 276.61, Newyork 56.809—57.009, Pariz 221.60 do 223.60, Praga 168.37—169.17, Trst 296.52—298,52.
Belgrad. Berlin 13.5675— I35875s Budimpešta 99.135-99.475, Curih 10.9410—10.9710, Dunaj B002 do 8.032, London 27.584—27.651, Newyork 56.84 do 57.04, Pariz 22.170—22.370, Praga 15.877—16.917, Trst 29.565—29.865, Bruxelles 78.985—79.275.
Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 128.88, Budimpešta 90.52, Dunaj 73.11, London 25.20, Newyork 519.60, Pariz 20.315, Praga 15.395, Trst 27.16, Sofija 3.74, Varšava 58.20, Madrid 85.60, BukareSt B.1575.
Trst. Zagreb 33.61—33.63, London 92.7?)-92.82, Pariz 94.75—94.85, Newyork 19.08—19.09, Curih 36.825—36.850.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.475. — Valute: dinar 12.46.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den.. Kred. zavod 175 den., Vevče 105 den., Ruše 265—285, Stavbna 56 den, šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 440.75 do 442, kasa 440.75—442—441, termini: 10. 445 r, 11. 447 r., 12. 451—451.00 (451.50—452 —451). 7% inv. pos. 86—86.25 (86). agrari: 55.50—55.75 (5550). — Bančni pap.: Hipo 58—59.50 (58), Poljo 18—19, Hrv. 58—59 (58), Kred. 85 d., Jugo 88—8&50 (88.50), Lj. Kr. 12G—130, Medjun. 57.50 d., Nar. 700 r, Prašted. 920—925 (920), Srpska 151—152 (151), Zem. 120—125, Obrt. 38—39, Etno 160—180, Kat. 35 d. — Ind. pap.: Guttmann 190—196 (190), Slavonia 4—4.50 (4), Slaveks 98—100, Drava 340 do 341, Šečerana 470—480, Brog. vag. 83—S8, Union 265 d., Isis 30 d., Ragusea 480—490 (480), Trbovlje 470—480, Vevče 107—112, Nar. šum. 16 d., Piv. Sar. 300 r.
Belgrad. Bel. zadruga 7800—8000. Narodna banka 68.50—69.000, vojna odškodnina 439—439.50 (6000), 10. 443—444 (700), 12. 451.50—452.50, 7% invest. posoj. 85.50—86, agrari 54.50—55.50.
Dunaj. Pod.-sav.-jadr. 85.40, Hipo 7.10, Al-ptne 44.40, Trbovlje 57.75, Gutmann 25.25, Mundus 178, Slavonija 0.73.
Žitni trg
Nenravnost in nejasnost položaja na žitnem trgu, ki se kaže zlasti v ameriških notacijah, se zrcali tudi na naših tržiščih pšenjce. Danes so cene zopet poskočile, dasi se je splošno pričakovalo nazadovanje. Prodajalci so skrčili svoje ponudbe in je na trgu prav malo blaga, iz česar je sklepati, da se pričakuje nadaljnji dvig cen. Povpraševanje po blagu je večje, vendar je kupčija zelo omejena. V ostalih proizvodih je položaj nei/.premenjen moka se drži še vedno čvrsto.
V Ljubljani notirajo:
Dež. pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dn!, dobava prompt.) Pšenica baška 78-80 kg, 2% 290-292.50, za okt. 295-297.50, v* nov. 302.50—305, moka Og 430— 435, koruza 347.50 do 350, ameriška 310—312.50, ajda 300—305, oves 275—280, ječmen 305—307.50, rž 295—297.50. — Zaklj. 2 vagona pšenice. Tendenca čvrsta.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica za okt. 26.40—26.30, zaklj. 26.34-20.30, marec 28.90-28.94, zaklj. 28.96-2S.98, maj 29.78—29.74, zaklj. 29.72 do 29.74; rž okt. 25.40-25.50, zaklj. 25.52-25.54, marec 27.90—27.94, zaklj. 27.92—27.94, maj 28.20 do 28.32; koruza julij 29.56—29.50, maj 28.90 do 28.92, zaklj. 28.90—28.92.
Lesni
Dne 27. t. m. se je vršila v Vinkovcih licitacija 14 gozdnih kompleksov Brodske imovinske občine v skupni vrednosti 12.25 mili. Din. Bilo je 25 ofertov in dosežene so bilo naravnost rekordno cene, skoro 100 odst. nad cenitvi,(a Po nekaterih vesteh je to pripisovati želji velikih industrij, da si zasigurajo že izginjajoče velike slavonske hrastove gozdove. Za nekatere gozdne komplekse je bilo plačano za hrastov les I., II. in III. Se na panju 1400 Din za kub. meter.
Na ljubljanski borzi je bilo včeraj zaključenih 15 vag. hrastovih in bukovih pragov (ne, kakor smo včeraj napačno poročali, samo 1 vag.), dane« pa celo 20 vag. Kakor doznavamo, gredo ti pragovi za Holandijo via Sušak. — Naši producenti ho btlt dosedaj navajeni delati samo italijanske dimenzije ki so pa manjše od onih, ki gredo v Nemčijo, Holandijo in Belgijo, kjer so rabijo večje dimenzije radi terena. Sedanje dimenzije zaključenih pragov »o: 2.60 m 26x14x17; 2.00 m 25x15x17 in 2.60 m 24x16*17. Tendenca za pragove, zlasti hrastove je čvrsta, ker je odpadel glavni dobavitelj zapadno-evTopskih tržišč: Poljska, ki letos radi velikih i> vesticij v zvezi z zunanjim posojilom sama V velike koltčtne.
Kože in usnje
Dne 28. t. m. se je vršila v Zagrebu ;:id< .. 16.000 kg sirovih govejih kož in 7800 kg telečjih kot Za goveje kože je bila najvišja ponudba 21.50 DiU S« lahke ilt 5*^50 W. tr^-kn Vnnmm nnkciji v avgustu t. 1. ao »e cene znižale sn 2 Din pri kg. Goveje kože pa niso bile prodane, pač pa je ku-
Sila vse telečje mariborska tvrdka Freund po 31.50 lin za kilogram.

>M?/a iivimiGiD vrvenje
Dragoceni krompir
Pred berlinskim delavskim sodiščem je tožila 35 letna gospodinja Frida Gutzeit trgovca Izaka Schmalsticha, kateremu je dve leti vzorno vodila gospodinjstvo, za štiritedensko plačo, ker je bila radi treh strohnelih krompirjev brez odloga odpuščena. Gospod Schmal-stich je šel celo tako daleč, da je radi teh treh krompirjev celo obdržal vse njene stvari. Toda, ko se je prikazala Frida s policijo, jih je moral vrniti; za plačo 60 mark in za prehranjevanje, za kar je zahtevala 90 mark, pa je morala poklicati na pomoč delavsko sodišče. Pred prehodom k obravnavi je skušal predsedujoči pripraviti obtoženca k temu, da bi se spravil s tožiteljico in ji plačal zahtevanih 150 mark; ker itak ni nobene podlage za brez-odložno odpustitev tožiteljice radi treh zavrženih gnilih krompirjev, bi ga moralo sodišče brez nadaljnega obsoditi na plačanje odškodnine. Toda o spravi ni hotel Schmalstich nič slišati. On da ne plača niti pfeniga, ker do-tični trije krompirji so imeli zanj vrednost 3000 mark. Začudeno je pogledal predsednik gospoda Schmalsticha in ga opozoril, da ni sodišče mesto, kjer bi se delali slabi dovtipi-»Kaj se to pravi, delati slabe dovtipe?« je dejal Schmalstich. »Tako je, kot sem rekel; dovolite mi vsaj, da vam stvar razložim, in sami boste videli, kako bridko resnična je.« Nato je podal sledeče presenetljivo pojasnilo: Ko se je pred tremi tedni vrnil s potovanja v Amsterdam, je prinesel s seboj tudi tri krompirje, v katerih pa se je nahajalo osem diamantov,'ki jih je v tem mestu kupil. >Ne radi carine, gospod predsednik, ampak samo, da bi kamni ohranili svoj sijaj«, je hitel zatrjevati g. Schmalstich. Neverno se smehljajoč je poslušalo sodišče in poslušalstvo razburjeno govoričenje obtoženca, dokler ni slučajno ua-vzoči zlatar potrdil, da je vendar nekaj resnice na zgodbi. Kajti že staro opazovanje uči, da zgubijo diamanti mnogo svojega bleska, če ležijo dalje časa v baržunastih ali svilenih etuijih; radi tega imajo amsterdamski trgovci navado, da hranijo dragocene kamne v izdolbenih krompirjih, kjer obdrže vedno svoj ogenj. Ko.se je Schmalstich vrnil iz Amsterdama. je položil vse tri krompirje, ne da bi svoji gospodinji kaj povedal o njihovi vrednosti, na pisalno mizo. Ko je odšel, je pospravljala gospodinja kakor navadno sobo in je vrgla krompirje v čeber, ki ga je pozneje izpraznila v na dvorišču stoječi zaboj za smeti. Na nesrečo pa je mestni voz za smeti že preje odpeljal, predno se je Schmalstich vrnil domov, tako da sedaj ni bilo nobene možnosti več, da bi se dragoceni krompir zopet našel. Po kratkem posvetovanju sodišča je bil gospod Schmalstich obsojen na plačilo 150 mark tožiteljici, ker je bila odpustitev iz službe brez odloga nepravična, ker tožiteljica ni pač mogla vedeti, da je bila v krompirju skrita tako dragocena vsebina. Tako ni prišel ubogi gospod Schmalstich samo ob svoje diamante in pripravno gospodinjo, ampak bo moral še plačati 150 mark in sodne stroške.
Mussoiini noče biti krstni boter
Neki finančniki italijanskega pokolenja so napravili načrt, da bi zgradili v bližini Westchestra v državi Pensilvaniji novo mesto, j ki naj bi dobilo ime >MussoIini«. Mussoiini, katerega so prosili za dovoljenje, pa je to odrekel, radi česar je padel načrt v vodo. V ostalem pa so tudi okoliški prebivalci proti tej zamisli najostreje protestirali.
Odvetnik, ki ni odvetnik
Na Dunaju bi se imel vršiti te dni nek kazenski proces. Sodnik je naenkrat sporočil, | da je sodišče zaprlo zagovornika obeh obtožencev, nekega dr. Lowensteina. Dokazali so mu, da je navaden goljuf. Lowenstein ni nastopil šele prvič kot kazenski zagovornik, ampak tudi že v mnogo drugih procesih, poseb-
1'ortes Gil, novi predsednik Mehike, ki (rdi, da bo nadaljeval Callesovo politiko.
no v zadnjem letu, ne da bi imel za to kake pravice. Značilno je, da je imel Lowenstein celo velike procese, med drugimi tudi one iz julijske revolucije na Dunaju. Posledica bo, da bo mnogo sodb razveljavljenih. V čudno luč spravlja Lovvensteina in dunajsko sodišče dejstvo, da isto sodišče išče Lovvensteina že leto dni in je izdalo za njim tiralico. Tedaj,
Bernhard Shaw in je dal naslednjo sodbo: »Čudovita stvar je ta angleška banana. Najprej ta temnozelena barva. Človek misli, da ima pravo kumaro pred seboj. Tudi če se hoče banano oluščiti, se obnaša prav tako kot kumara. Na vse načine se temu protivi. Končno sem vzel v roke oster nož in sem sad razrezal. Nož je bil takoj popolnoma črn. Sedaj šele sem mogel lupino z lahkoto odstraniti. Lupina je neverjetno debela. Nazadnje ima človek v rokah sad, ki je trd kot oreh. Ima tudi tak vonj. 0 kaki banani pa ni niti sledu. Anglija se lahko postavlja sicer z no. vim uspehom, da je zredila novo rastlino.« — Naravno je ta njegova kritika vzbudila splošno ogorčenje. Gospod Spencer je kot oče angleške banane izjavil kratko in odločno, da je banana banana, Bernhard Shav pa da je — lopov.
Dete v sodn katrana
Nedavno je neka ženska šla mimo neke nove zgradbe v Londonu. Videla je tri otroke, ki so stali ob scdu, kako s palicami drezajo v gosto tekočino. Žena jih je vprašala, kaj delajo. Neki dečko je odgovoril: »Skušamo otipati našega Dicka«. Ženska je mislila, da govori fant o kakšnem psu in je pozvala delavce. Ko je nekdo potisnil lopato v tekočino, je na splošno začudenje izvlekel nekega štiriletnega dečka, ki bi se skoro zadušil. Brž so ga odnesli v bolnico, kjer so ga zdravniki po nekoliko urah spravili k zavesti in mu rešili življenje.
Norec v sinagogi
Budimpeštanski židje so imeli svojo cerkveno slovesnost. Ko je stopil na prižnico njihov rabin, je planil nek štiridesetletni moški s svojega sedeža in pričel vpiti na ves glas: »Na pomoč! Na pomoč! Umoriti me hočejo! Umiram! Naj se reši, kdor se more!« V sina-
Amerikanec dr. Louis Estcs, ki preživlja svoje otroke že od rojstva samo z nekuhanimi jedili. —
Stvar se, kot je videti, dobro obnaša.	'
ko je bila tiralica izdana, je šel Lovvenstein sam na deželno sodišče in se dosedanjemu skril. Lo\vensteina je razkrinkal neki sodni sluga, kateremu se je ta advokat zdel od nekdaj malo sumljiv. Celo tako daleč se je oju-načil, da je zahteval od njega legitimacijo. V prepiru pa pride marsikaj na dan in tako je bil Lovvenstein naenkrat v zagati ter sam o sebi vse izpovedal.
Bernhard Shavv in angl. banana
Bernhard Shavv je spet enkrat užalil Angleže, in sicer s svojo sodbo o angleški banani. Stvar je bila tale: V Essexu živi vnuk znamenitega pisatelja iu filozofa Spencerja. Spencer ne kadi, ne pije, ne je mesa in ima torej vse lastnosti, ki bi morale biti Shawu simpatične. Preživlja se v glavnem s sadeži in salato s svojega vrta. Posebno rad pa je banane. Žalostilo pa ga je, ker te niso rastle na njegovem vrtu. In že več let se je trudil, da bi jih vzgojil na lastnih tleh. Sedaj se mu je po tolikih nesrečnih poskusih vendarle posrečilo to mojstrsko delo: banane so tu! Rastejo na vrtu gospoda Spencerja v Esse.\u. Vest o tem se je kmalu razširila po vsej Angliji. Od vseh strani so prihajali občudovate-lji in so občudovali čudež angleške banane. Banano so naravno tudi pokušali. Soglasna je bila sodba, da boljše banane ni še nikdo niti videl, niti jedel. Med obiskovalci je bil tudi
gogi je nastalo ogromno razburjenje. Pridigar je bil pred tem dogodkom osem mesecev bolan in je po bolezni prvikrat zopet govoril. Zaradi tega kričanja se je še bolj ustrašil in je bil nasproti množici v cerkvi brez moči. Vse je drlo k izhodu. Mnogo oseb, največ žensk je postalo nezavestnih. Nekaterim hrabrim Židom se je končno posrečilo, da so divjaka zgrabili. Ugotovilo se je, da gre za no-
Bivši egiptovski predsednik Sarvat-paša je te dni umrl v Kairu.
rega davčnega izterjevalca. Predan je bil policiji, nato pa v norišnico. Židom pa ni bilo mogoče dopovedati, da je nasilnež umsko bolan in so se začeli ogibati ne norca, ampak sinagoge.
Odkrito staro gledališč«
V Korintu so odkrili staro grško gledališče. Ameriški univerzitetni profesor, arheolog dr. Leslie Chear je delal v Korintu že tri leta. Sedaj je odkril staro gledališče, ki ja imelo več kot 20.000 sedežev. Stavba je še dobro ohranjena. Vrstni sedeži so zgrajeni amfiteatralno, z vrha pa se je nudil čudovit pogled na modre vode korintskega zaliva. Gledališče je imelo 65 cm debelo steno iz samega mramorja, katerega so dobili v raznih delih Grške. Nekaj soh starih grških športnikov je takih, da so edine na svetu. Po mnenju ameriškega profesorja je bilo to grško gledališče zasuto 1. 78. po Kr.,' ko jc bil v Grčiji potres. Nadaljnjo škodo so doprinesli narodi, ki so sc selili po Evropi, v prvi vrsti Goti. Profesor Chear je našel med drugim tudi okrog 5000 starega denarja, stare svetilke in sohe, kar vse naj bi izviralo iz 3. ali 4 cto! nred Kr.
Grozovita nesreča v Madridu; gasilci rešujejo, kar se da rešiti iz gorečega gledališča: blago življenja. — Žal, je požar zahteval čez 100 smrtnih žrtev.
Žrtvam tornada v Ameriki i« daroval papež tisoč funtov šterlingov,
»Jutri boste obešeni. — Imate pravico, da si naročite večerjo, kakršno pač želite.«
Dobro! Potom mi specite (ravnega Dravd-nika in moiega zagovornika.«
Ulica v Madridu, kjer je stalo zgorelo gledališče
V dvef} ^ tref) vrsia£>
V	državi Newyork so prenesli gledališko igro v 800 metrov oddaljeni laboratorij. Istočasno, ko se je dejanje odigravalo na platnu.
je daljnozvočnik prenašal besede igralcev. Sedaj je torej dokazano, da se bodo tudi gledališke igre z besedilom vred lahko prenašale.
V	letošnjem letu je angleška vlada odposlala v Kanado 25.000 delavcev. Vsi ti delavci so se porabili večinoma v kmetijstvu. Kanada, ki ima še ogromno neobdelane zemlje, postaja izseljeniška dežela celo za delavce Združenih držav Severne Amerike.
Najnovejše preiskave o Amundscnu so baje dognale, da je njegovo letalo padlo iz silne višine naravnost v morje. Pri tem, pravijo, je letalo zgorelo in je našel smrt tudi Amundsen.
Pariški listi poročajo iz Madrida, da znaša število smrtnih žrtev gledališkega požara 120, število ranjenih pa ne presega 400. Od 120 pokopanih oseb se je dalo ugotoviti pri 70, kdo da so, pri ranjenih pa v 200 slučajih.
Dne 13. oktobra se bo vršil v Washing-tonu govorniški turnir, katerega se udeleže vse ameriške države, izmed evropskih pa Anglija, Francija in Nemčija. Udeleženci turnir-ja ne smejo biti stari več kot 19 let. Turnir sam bo trajal osem do deset tednov. Najboljši govornik bo dobil lepo darilo.
V	Hankovu na Kitajskem je izbruhnil v nekem gledališču požar, ki se je razširil 2 neverjetno naglico na okolico in vpepelil nad dva tisoč hiš. Ogenj je uničil tudi prometna sredstva. 7000 oseb je brez strehe. Mnogo jih je prišlo ob življenje, bodisi v ognju, bodisi v bližnjih ribnikih, kamor so se v strahu pred požarom zgnetli.
V	Oslu je izšla prva knjiga o žaloigrl »Italie« na severnem leeaju. Knjigo sta izdala Nobilov rešitelj Lundberg in norveški časnikar Arnesen. Knjiga ima mnogo novih podatkov. Obširno opisuje nasprotstva med No-bilom in poveljnikom ladje »Citta di Milano«. Poveljnik te ladje je dejal nekoč Lundbergu: »Zakaj ste prav za prav rešili kot prvega generala Nobila? On nam je vsem skupaj v breme.«
Trockij je poslal na sovjetsko vlado prošnjo, da mu nakaže kak drug kraj pregnanstva, ker je tu v ruskem Turkestanu vsa njegova družina obolela na malariji.
Neka angleška zrakoplovna družba izdeluje zrakoplov, ki se bo z zemlje dvignil naravnost proti nebu. Nova konstrukcija bo zvišala tudi hitrost.
V	»kulturni« Italiji so trije neznanci na-padli učiteljico iz Reggio v Kalabriji in jo neznano kam v avtomobilu odvedli. Vse poizvedbe so ostale zaman. Podobnih vesti je iz južne Italije vse polno.
Kuharica tovarišici: »Kje si pa zdaj v službi?« — »Pri nekem spiritistu. To je nekaj posebnega. Karkoli razbijem, se enostavno izgovorim, da je padlo samo od sebe na tla in gospod mi da še napitnino.«
Za duha in srce
Ferdo Delal;:
IZ UMETNIŠKEGA ŽIVLJENJA V BERLINU.
Ruskj film.
Mnogo sem slišal govoriti iu bral sem mnogo o ruskem filmu. Gospa Mila Walden, ki je kot pesnica znana pod imenom Miwalda, me je prijazno opozorila na največji ruski filmski umotvor »Kri-žprka Polemkin«-, delo slavnega ruskega filmskega režiserja Eisensteina. Predno pa preidem k temu filmu, še par besed o Eisensieinu. Ruski teater, ki je že od nekdaj dajal najzanimivejše vzpodbude modernemu evropskemu teatru, je našel pri Meyerhofu in Tairovu svojo najvišjo umetniško stopnjo, katero sta hotela prekositi še dva' režiserja Forreger in Eisenstein. Forreger je pri-vedel teater do stopnjo borilnega odra, katerega po njegovem mnenju Rusija potrebuje. Podrl je vsako gledališko tradicijo in uprizarjal politične parodije in persiflaže, najljubši pa so mu bili »Orkester Tumov«, mašinski ples in kino triki. Tega že ultraradikalnega reformatorja je v pustošenju starega odra prekosil še Eisenstein, ustvaritelj pro-letkultodra, ki je spravljal na oder cirkuške elemente in trike. En del njegovih igralcev je izvajal akrobatske smrtnonevarne točke v višini 20 metrov od tal, drugi del se je pa nahajal med poslušalci. Oblečeni so bili v klovne in bebaste Avguste in v parodijah smešili staro umetnost med občinstvom. Na steni v ozadju pa so uvrstili kino-trik. S svojimi teaterskimi idejami ni prodrl, zato se je obrnil k filmu, kjer je danes glavni režiser največjega ruskega filmskega podjetja »Goskino«. Tu je ustvaril novo vrsto filma, film brez »starov« — kolektivni film. Kot tak je »Potemkin« največja umetnina vseh časov, film, katerega glavna oseba je množica in glavna ideja moč skupnosti in bratstva. Režijsko je ta film na višku, v gotovih prizorih z množico pa tako resničen, da pritegae gle-davca, da nehoto sam sodeluje v dvorani. Film množice. Brez »starov«. »Star« je vsak igravec. In življenjski je ta »star«. Njegove solze so prave,
če ne verjameš — poglej odsev teh solz pri gledalcih. Isto je z njegovim smehom. In kar je glavno: velika in resnična jo ideja vseli teh ljudi in ta jih vodi ter jim daje krepko besedo na jezik, ta jim daje veliko gesto, daje jim srd v oči in smehljaj na usta. Njih ideja je umetnost in njih umetnost je ideja, ln pred to — pokleknemo. — Poleg tega filma sta se predvajala še dva, a mogočen utis, ki mi ga je dal »Potemkin«, mi ni dopuščal, da bi ju gledal. Bil sem ves prevzet in omamljen.
Domov. K počitku, ln jutri naprej.
Pri jugoslovanski koloniji.
Izvedel sem, da se dobe v Berlinu živeči Jugoslovani vsako nedeljo popoldne v kavarni Kouig na Knie-u. Stopim tja.
Pardon. Ne — stopim. S podzemsko, železnico se po dobri polurni vožnji pripeljem ravno pred kavarno — in sedaj vstopim.
Prijazna, menda drugovrstna kavarna, z okusnimi okroglimi mizicami in elegantnimi foteljčki. Vprašam natakarja po Jugoslovanih. Prijazno me spremi v desni kot kavarne in: »Molim, gospoda su ovdje.« Začudeno sem pogledal natakarja, a takoj mi je pojasnil, da je Prus, da se je pa naučil nekaj »jugoelovanščine od gospodov« in vprašal me, če želim črno kavo. Naročil sem jo in — ne saj to ni mogoče, no pa vendar je res. Med študenti, večinoma Srbi, ki študirajo tukaj visoko šolo, sedi — Ida Kravanja, odnosno Ita Rina — prva slovenska filmska igravka. Prijazna in vljudna kot vedno me povabi k svoji mizi. Ker vem, da so Ljubljančanke radovedne, jim najprej povem: Ida je lepa kot je lepa vedno bila, je pri-prosto a zelo okusno oblečena in tudi pudra in Šminke rabi manj kot Ljubljančanke.
Pa brez zamere! Povedal sem le resnico. In kaj je govorila, bi hoteli vedeti? Takoj. Ker se sam ne zanimam za šport, ji je prijatelj Košič moral takoj povedati vse zadnje novice S. K. Primorja, katerega članica je bila in na katerega uspehe je zelo ponosna. Mnogo se je pisalo o Idi, mnogo, včasih celo preveč. In mnogo preveč. A vseeno še Ida sama o sebi ni govorila. Zato ji dajmo besedo.
Ida Kravauja.
Svinčnik v roko. Beležnico pred se. Ida se prijazno nasmeje, prižge cigareto: »Pa ja ne — intervijuv?< — ,Ne, gospodična, le prijateljski pogovor dveh Slovencev, ki se srečata v tujini. Kar sem vedel o sebi, sem Vam povedal. Sedaj pa prosim — še vi.< — »Pa kaj?« — >Kaj? Kako ste šli iz Ljubljane, prišli v Berlin in kaj tu delate.« — »Nič drugega.« — »Ne bojte se, če se zmotim in napišem kaj o tem, ne bo vendar nič hudega.«
In Ida se nasloni na steno naslonjača, pihne dim predse iu začne:
Po lepotni konkurenci v Zagrebu sem prejela vabilo berlinskega filmskega drufitva Hohen-berg, naj pridem za 2 dni v Berlin ua poskusno snemanje. Ponudbo sem sprejela, poskusno snemanje dobro prestala in podpisala angnžman za eno leto V tem času sem poleg manjših vlog igrala eno glavnih vlog v filmu »Dva pod nebesnim svodom>-.
»Dovolite, da Vas prekinem. Ko ste prišli v Ljubljano in ste prisostvovali premi jeri filma »Izgubil sem srce na Savi« ...«
»P rosim, molčite mi o tem,« me prekine. Prišla sem v Ljubljano k materi na božične počitnice in mislila seui, da bom prisostvovala pre-mijeri filma »Dva pod nebesnim svodom«. A ne vem, iz katerega vzroka je zagrebško nabavno filmsko podjetje ta moj najboljši film odklonilo, kupilo pu moj najslabši začetni film, katerega pre-mijeri sem v Ljubljani prisostvovala.«
Nato prekine razgovor. »Trenutek. Pridem takoj.«
Prišel je bil kurir iz ateljeja. Čakam in gledam iz kota. Kurir nekaj govori. Ida se vrne.
»Jutri moram v atelje po rokopis in v par dneh začnemo s snemanjem.«
»Nov film?« — »Da, naslov in ostalo vam lahko povem jutri. Prosim.«
»Da nadaljujemo prejšnje.«
»Kaj nadaljevati? Le to vam lahko povem, da sem še poleg raznih manjših izdelala Se velik film »Zadnji supče«, katerega premijera bo v kratkem.«
»No, to je vse lepo, le eno me še zanima. Povejte mi, kako izgleda snemanje in kakšen ob-
čutek sto imeli, ko ste stali prvič pred fotogra-grafiSnim aparatom.-
»Snemanje? Ob sedmih zjutraj pride po glav« ne igravce avto in nas pelje v atelje. 'I\i imamo do devetih čas za friziranje iu šminka nje, ob 9 pa se začne oficijelno delo. Glavne osebe, ki vodijo izdelavo, so režiser, operater in vodja snemanja. Iz vseh strani zažure reflektorji, kulise so postavljene in filmauje se začne. A kaj vam bom pravila o tem! Prihodnjič, ko bom fihnala, pridite v atelje in sami boste videli.'
No, in kako ste se počutili Vi prvič pred aparatom?«
Ida me pogleda, za trenotek pomisli, nato: »Sama ne vem, kaj naj vam rečem: Vroče ml Je bilo, in smejali smo se.«
Djordje J orano v ie.
Prijatelji in Ida me opozore na mladega Srba, ki sedi pri sosednji mizi sam pri črni kavi. Redek
gost je v kavarni. Le kako nedeljo zaide sem.
Stopim k njemu.
Prijazno mi ]>ove, da je Djodje Jovanovič, ro* dom iz Šabca in študira na tukajšnji visoki šoli solopetje. Tenorist je, bivši učenec Biničkega, ki ga je nagovarjal, naj svoje študije nadaljuje, Čei. da ima zlato v grlu. Isto mu je rekel njegov sedanji profesor Weissenburg, ki meni, da bo po končanem študiju lahko tekmoval na vseh mednarodnih tekmah.
A revež je, državnih štipendij pri nas ne poznajo, za umetniške šole jih sploh ni, le krogu svojih prijateljev v berlinski koloniji in Vidano-vfču se ima zahvaliti, da sploh lahko študira.- Po-nudenih ima že več augažmanov na nemških odrih, a za enkrat jih je odklonil.
K temu slučaju naj omenim le to: doma umetniških visokih šol ni, država denarja za študij naših umetnikov v inovzemstvu ne da; Mladina pa gre v svet, ker žejna je dobrega in novega. In konec? Z mujo se izštudirajo, vidijo, da jih tujina zna ceniti bolj ko domovina — in ostanejo v tujini. Za pet grošev jih je domovina izgubila, za deset zlatov jih je tujina kupila. Tako je bilo in jo pri nas.
Štev. 15.455/28.
Razglas
o ofertaini pismeni licitaciji o oddaj! gradbenih dei za zgradbo hotela v Rogaški Slatini.
Na podlagi sejnega sklepa oblastnega odbora mariborske oblasti v Mariboru z dne 25. septembra 1928 ter na podlagi vseh tozadevnih predpisov iz zakona o državnem računovodstvu, kakor so isti v veljavi pri javnih licitacijah za oddajo gradbenih del od strani državnih oblasti, se razpisuje pismena javna licitacija o oddaji težaških, zidarskih, tesarskih, kleparskih in krovskih del, kakor tudi mrzlovodne in toplovodne instalacije pri novozgradnji 100 sobnega hotela v zdravilišču v Rog. Slatini
Ponudniki morajo vložiti svoje ponudbe kolkovane s 100 Din kolkom najpozneje do 15. oktobra 1928 ob 9. uri licitacijski komisiji, ki posluje v I. nadstr. novega dvoriščnega poslopja oblastnega dvorca v Mariboru (Vrazova ulica). Istotam se dobijo vsi licitacijski pripomočki, proračuni, načrti in vsa potrebna pojasnila začenši od 3. oktobra 1928 dalje.
Ponudbe je vložiti v zapečatenih kuvertah z označbo: »Ponudba za zgradbo hotela v Rogaški Slatini« ter z označbo ponudnikovega imena in naslove.
V posebnem kuvertu se morajo predložiti dokazi o vplačani 5% ni kavciji itd., torej vsi dokumenti, ki jih zahteva pri javnih licitacijah ministrstvo gradjevin.
Licitacija se bo izvršila dne 15. oktobra ob 10. uri v zgoraj navedenih prostorih.
Oblastni odbor si pridržuie pravico oddati dela ne glede na višino ponudbene vsote. I^nudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni licitaciji ter '■'dati obvezno izjavo, da so mu vsi pogoji znani in za njega Vovezni.
Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru,
dne 26. septembra 1928.
Predsednik: dr. Josip Leskovar s. r.
Vil
Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 15. oktobra 1928 pismenim pogodbenim potom Mannes-mannove cevi z armaturora. Ponudbe je kolkovat! s 5 Din. Pogoji in specifikacija se dobe pri podpisani., — Iz Pisarn« Direkcije državnih rudnika, Velenje br. 7287.
Opozarjamo na JHali oglasnih'
a našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
8ALDA-K0NTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
V LJUBLJANI' KOPITARJEVA ULICA « IL NADSTROPJE
Henrik Sienkiewicz:
103
Na polju s lave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
»Samo pripeljati jih je treba pred sovražnika, pa pokosijo vse kakor kosci travo.« Dasi so v tem trenutku počasi jahali mimo kočije, je vendar lahko uganil vsak, celo v vojni neizkušen človek, da utegne v danem slučaju menda samo vihar hitreje drveti, se sukati in udrihati. Spredaj so grmeli rogovi in bobniče, vojaki pa so jahali prapor za praporom z golimi sabljami, ki so se zdele v drhtečem solnčnem sijaju kakor ognjeni meči. Ko so odjahali mimo dvornih kočij, so se nenadoma zazibali kakor valovi, se spustili v dir in potem v skok, naredili velikanski krog in zleteli vnovič, a že kot orkan mimo kraljice s presunljivim krikom »bij, kol ji!« s sabljami kakor za napad v iztegnjenih desnicah, na konjih z vihrajočhui grivami, in napihnjenimi nozdrvtni in kakor pobesnelih od divjega dira. Tako so drveli mimo še enkrat in se drugikrat ter so se šele po tretjem povratu ustavili kakor na mah, ne da bi mešali vrste, tako ravno, skladno in natančno, tla so se pričeli inozomci, ki jih je bilo mnogo pri dvoru, posebno pa tisti, ki so prvič videli poljsko konjenico v vojnem redu, začudeno spogledovati, kakor da lastnim očem ne bi verjeli.
Potem se je zaleskelalo in zacvetelo kakor v cvetju vse polje od dragoncev. Nekateri izmed teli polkov so prišli pod vodstvom p?ina Jablonovskega izpod TrenPovelje, nekatere so postavili velikaši, in enega, ki oa je vodil kraljičin brat, gospd de Maligny, Je oborožil na lastna sredstva kralj sam. Pri dragoncih so
služili večinoma preprosti ljudje, a že od mladih nog vajeni konj, izurjeni v raznih bitkah, vztrajni v ognju, vsekakor manj grozni kakor šlahta, zato pa disciplinirani ter silno vztrajni v vojnih naporih.
A največji užitek za oči in srce se je pričel šele takrat, ko so se zganili huzarski prapori. Pomikali so se počasi, kakor se je spodobilo za tako odlične polke. Navpično dvignjena kopja so štrlela nad njimi kakor gozd, na njih pa je trepetal mavričen oblak zastavic, ki jih je premikaj lahen vetrič. Imeli so večje konje, kakor drugi prapori, jeklene, z zlatom okovane oklepe, in na plečih krila, katerih peresa so povzročala celo pri mirnem jahanju tako šumenje, kakor ga slišimo med vejami v gozdni goščavi. Globoka resnost in neki ponos, ki so ga kazali huzarji — vse skupaj je delalo tak vtis, da so se kraljica, dvorne dame, senatorji in predvsem inozemski gostje kar dvignili v vozovih, da bi bolje videli. Nekaj grozečega je bilo v tem pohodu, in vsakemu ie nehote prihajalo na misel, da mora ta železna plast, če zdrvi naprej, takoj streti, zdrobiti, uničiti vse pred seboj, in da ni človeške sile, ki bi se jim mogla zoperstaviti. Ni bilo tako davno temu, da so trije tisoči te konjenice v prah zmleli petkrat številnejše švedske oddelke. Še manj časa oa je od tega, ko je tak prapor 7,letel kakor uničevalni duh skozi vso vojsko Karola Gustava,* in prav pred kratkim, pod Ilotinom, so isti huzarji, pod vodstvom istega kralja po-gazili janičarsko gardo tako lahko kakor žitno polje.
Mnogi izmed onih, ki so se bili udeležili hotin-
* Karoi X. Gusiav Plalz-Zweibrttckcn ic postal švedski kralj po smrti slavnega Gustava-Adolfa in se okoli 1650. dolgo vojskoval s Poljsko. Ta vojna je popisana v Sienkicwiczevem »Potopu«.
VACLAV SCHS2I4MM
LASTNA IZDELOVA!.MIEA GODBENIH INSTRUMENTOV
Specialna trgovina za	\ Poprav da vseh vrst go-
godala vseh vrst in	»r- dal se izvršujejo točno
godalnih potrebščin,	strogo strokovn!«Ško
strun itd.	in poceni
iPECIJALIST ZA MEDENA GOD3ENA GlASBhLA lastna izdelovalnica CELJE, KRALJA PETRA CESTA 14
Naznanjamo,
da bomo dne 1. oktobra t. 1. prevzeli in na novo uredili staroznano speče, rijsko in delikatesno trgovino T. Grošel na Poljanski cesti St. 7.
Preskrbljena bo vedno sveža šunka, raznovrstne salame, siri, likeiit. čajno maslo iz znane odlikovane Radomeljske mlekarne itd.
V zalogi bomo tudi vedno imeli špecielno Nastranovo moko, ki sc bo dobila na drobno in po cele vreče po najsolidnejši ceni.
Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporočamo za obilen poset tet zagotavljamo točno in solidno postrežbo.
Gradnik in drug, Poljanska cesta št. 7.
:Zii ,;■'<;.'' v: "-t% ?:

Razboljenega srca naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je danes za vedno poslovila boguvdano od naju
Lojzka
ozor SmeriHanci!
Prodam kmečko poteitvo
z gospodar, poslopjem in vsem kmečkim orodjem za nizko ceno vsled družinskih razmer. Cena po dogovoru. — PETER PANTAR, Podlož gtev. 15, poŠta Lož.
uradnica Ljubljanske Kreditne banke
Ljubljenko, ki se je dolgega trpljenja rešila žal drugače, kot je želela ljubezen, prepeljemo v prerani giob v nedeljo, dne 30. t. m. ob 4 popoldne z Dolenjske ceste štev. 12 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. septembra 1928.
Mati in brat.
skega poraza, so še zdaj služili pod istimi zastavami. Odhajali so zdaj pred obzidje tuje pr^-tolice ponosni, samozavestni in mirni — k novi žetvi.
Zdelo se je, da sta groza in sila srce teli oddelkov. Zadaj se je nenadoma dvignil južni veter, da so zapla-polale zastavice, naprej vrgel počesane konjske grive in povzročil tako šumenje med krili, -!a so počenili v kočije vpreženi andaluzijski konji drug za drugim na zadnje noge. Huzarji so se približ-li n dvajset korakov h kočijam, zavili potem v stran in v škadronih pričeli korakati mimo.
T. .'.aj je pani Tačevska zadnjič pred voino zagledala svojega soproga. Jahal je kot ':rilnik, v drugi vrsti, ves v železu, s krilom ^a oklepu* in v čeladi, katere naušniki so mu popolnoma zakrivali lica.
Visok, zlatorjav anatolijski konj ga je nosil lahko kljub težki opremi, dvigal glavo, žvenkljal z uzdo in glasno prhal kot da bi vitezu prerokoval srečo.
Jacek je obrnil svojo, z železom pokrito glavo proti ženi in zganil z ustnicami kakor da bi šepetal, in čeprav ni nobena razločna besede, dosegla njenih ušes, je vendar uganila, da ji pravi še zadnjič »ostani zdrava!«. Zdaj ji je stisnila srce lako burna ljubezen in hrepenenje, da se niti trenutek ne bi obotavljala, če bi se mogla — pa najsi za ceno svojega življenja izpremeniti na primer v lastovko, se mu vsesti na pleče ali na zastavico vrh njegove sulice ter mu delala družbo med potjo.
* Huzarji so imeli po dve krili samo, če sta se pritrdili kon;u zadaj na sedlo. Drugače I kakor ie hilo (udi tu) je imel iiuzar samo eno krilo na hrbtu. Plemiči' ro imeli — dragocena, s srebrom okovan? krila iz orlovih peres. Sli!?e ?o imeli cenejše perje in kovino.
8*8
►o I
S
» "S
AVali oglasi
Vsaka beseda 50parali proitordrobne vrstice 150 Din. Najmanjši*,! Naimaniši zne>ek10Din.Pmloibina za šifro 2Din.V>akoqla>
znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaogla^e I treba plačati pri naročilu.Na pomena vprašanja odgovarjamo strogo trgovskega in reklamnega značaja v?aka vrvica 2Di'rt. | le.čejcpriložena tnamka.Ček račun Ljubljana 10.3Wel.'H.Z5-28
Službodobe
Pletilja s strojem
na več barv, se sprejme na dom. Plača po dogovoru. — Ponudbe na A. Roječ, Št Vid pri Stični.
Delavke
sc sprejmejo. Gumi-tovar-na »Vulkan«, Kranj.
Službe iščejo
Fant
star 22 let, išče primerne službe — sluge, položi tudi 5000 Din kavcije. Pisma prosi na upravo »Slovenca« pod št. 9218.
Iščem službo
kot hišnik, sluga, skladiščnik, vešč nemščine in knjigovodstva. Ponudbe na inseratni oddelek Slovenca pod št. 9354.
Čevljarski pomočnik
išče službe pri poštenem mojstru. Sričevala na razpolago. Naslov v upravi Slov. pod št. 9362.
Prodajalka
dobro izvežbana v trgovini mešanega blaga, išče službe s 1. novembrom. — Ponudbe pod Olga Finžgar - poštno ležeče, Vojnik pri Celju.
Jutri
Kam pa v nedeljo?
K Jelačinu v Rudnik, kjer bo gasilska veselica
Gasil, društva Rudnik. -Codba na pihala. Začetek ob 3 pop. - Vabi odbor.
Zailužek
Izredna prilika
Sprejmem še nekoliko zastopnikov za prodajo ratne štete. Zaslužek je izredno velik. Ponudbe na tvrdko M. S. Serda-rušič, Beograd.
Stanovanja
Iščem sobo
s štedilnikom za takoj Grem tudi kot sostanovalka. Naslov pove ins. odd. Slov. pod št. 9299.
Sobo
s posebn. vhodom, električno razsvetljavo, oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 9319.
Prazno sobo
zelo lepo, centralno ležečo, oddam za pisarno. Naslov v upravi Slovenca pod št. 9351.
Gostilno v najem
ali na račun vzamem. -Ponudbe s pogoji prosim nc upravo »Slovenca« pod »Osebna pravica« A št. 9252.
Prodamo
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko. dokler zaloga traja. Imam tudi beli ph kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82.
Tudi danes
posluje inseratni oddelek „Stovenca" v svojem paviljonu poleg „Uniona" kot običajno, t. j. od 8, do 12. in od 2. do 6.
Telefon 30-30
Kočije
in druge vozove
ter konjske opreme — prodamo vsled nabave avtomobila. - Tozadevno se izve v vinski trgovini Bolafio, Ljubljana.
Okrasne letvice
za oprave Vam najceneje nudi izdelovalnica Ivan Dovžan, Ljubljana VII, -Zahtevajte vzorce in cenike!
Spalnico
orehovo in hrastovo, ter jedilnico, prodam, vse politirano. - Ivan Novak, Vižmarje, poleg postaje.
Avtomobili
»Essex«, samo 4000 km rabljen; »Peugeot«, dobavni, zaprt voz, 5000 km rabljen; »Fiat« 501; »Presto«, 6 sedežni; »Renault«, majhen 4 sedežni 10.000 km rabljen; »Chevrolet« 13.000 km rabljen; vsi v dobrem in brezhibnem stanju, ugodno naprodaj pri tvrdki Lampret in drug, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska 22
Železen štedilnik
je naprodaj. Naslov pove uprava Slov. pod št. 9367.

Gospodična
ki ima 10 do 15.000 Din. dobi stalno službo. - Ponudbe na inseratni oddelek Slov pod: »Stalno«.
Družabnico
s primernim kapitalom iščem k trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Kapital«,
Objave
Citraški krožek »Vesna« v Ljubljani
Redne vaje se zopet vrše vsak ponedeljek na Drž. ženskem učiteljišču, Rcsljeva cesta 10. Prihodnja vaja v ponedeljek 1. oktobra t. I. Prijave začetnikov in novih članov- se sprejema vsak dan. Pouk vodi spreten strokovnjak. — Odbi
Izjava
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za nobene dolgove, ki bi jih naredila moja sinova Ivan in Viktor Meden. Ljubljana. dne 28, sept. 1928.
Ivana Meden.
Kupimo
Stroj za izdelovanje cementa
rabljen, z vsemi priti-klinami, se kupi, — Ponudbe Anton Cimperman, zidar, mojster, Topol pri Cerknici.
Kopalno banjo
s pečjo, dobro ohranjeno, najraje železoliteno sobno peč Lutz-ovo ali lončeno, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 9298.
Dinamo stroj
dobro ohranjen, od 5 do 40 konjskih sil, tudi z akomulatorjem, kupim. -Franc Šmon, posestnik žage, Rodica, Domžale.
Obrt
Volna in bombaž
ta strojno pletenje in ročna dela dobite po nafnižjih cenah pri
PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
PScnitno moho
nft'b<>ljiib mlinov nudi naje, eif veletrgovina žita in mlevBkib iidolhov
a volk Liiibiiano
ResIJeva cesta 24.
Suhe gobe
(jurčke)
divji kostanj
kupuje po najvišjih cenah
V. H. Rohrmann
Lublana
Sv. Petra nasip St 27. Telefon mter 2H15.
Otomane
v različnih vzorcih, po 550. 600 in 680 Din oto-manska pregriniala. mo-droce itd kupite naj. boljše Rudolf SEVER, tapetništvo, Marijin trg 2
nseriralte v Slovencu!"
*«
STANKO CIGLER TRGOVEC _ RIMSKA CESTA, LJUBLJANA
FANČIKA PETERNEL
GORENJE BRDO — POLJANE NAD ŠK. LOKO POROČENA LJUBLJANA, DNE 28. SEPTEMBRA
Metoda Berlitz
Pouk francoščine, angleščine, italijanščine itd. po profesorji., dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. — Prijave samo v višji drž. realki [Vegova ulica), pritličje, I. A razred.
Po$e$tva
Gostilna
dobro idoča, s ca. 11 orali posestva, na zelo prometnem kraju, se proda. Hiša je renovirana z več sebami, zraven še druge stavbe, vse v najboljšem stanju. Več se roizve pri Pavlu Stergarju, trgovcu v Šmarju pri Sevnici.
Darujte
Podpornemu društvu slepih. Ljubljana, 'Volfova ulica št. 12!
KLOBUKE
modno blago in telovadne potrebščine priporoča trg.
•Pri AM ERIKA NO]-
LjubUanaSlariirglo
Pazite na obleke
ker si veliko veliko lahko prihranite, Ce 1o daste Čistiti in barvati v kemično pralnico. Kjer je cena najnižjo in najboli solidna nostrežba
Asilon Boc
'.jubllana Selenhurirova ulica 4. I Tovarna : V1C-GLINCE1
za notranja dela
na Poljanskem nasipu
sprejme inž, Dukič in dr. — Delo traja do pozne jeseni.
KISLO ZELJE
v vsaki množini, razpošilja tvrdka
J. Oražem - Moste pr> Liublian!
Tovarna čevljev ,Boston*
d. d. v Beogradu
rabi naslednje
delavce na stroj
natezalca (Uberholer), ščipalca (Zwicker), vrezovalca (Einstecher), podšivalca in obrezovalca podplatov
(Doppler in Sohlenbeschneider) ter delavca na stroju za rezkanje in filajenje rezi (Schnittfraser-polierer). Javijo naj se na gornjo adreso le prvovrste«. delovne moči.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani) Karel Cefc.
Izd jateli dr. Ft. Kolovec.
Urednik: Frane Tersedla*)