Potrebni pripomočki v sadjarstvu.
(Nadaljevanje.)
VI.	*
K sredstvom za zatiranje sadnih zajedavcev prištevamo tudi razna m a z i 1 a. Na jbolj znano in po vsem svetu uporabljano tako mazilo je gosenic ji lep za odvračanje zimskega pedica. Pravkar sedaj, oktobra in novembra meseca, je čas, da cpašemo sadno drevje, ki je ogroženo cd pedica., z lepljivimi pasovi. Na njih se ujamejo samice pedicove, ki prihajajoi iz zemlje. Ker nimajo kril, lezejo po deblu v vrh, da bi za-legale jajčeca po brstju. Dandanes izdelujejo pasove, ki so že namazani z lepivom kakor navadne muholovke.
Tudi za od vračanje zajca uporabljajo razna mazila, od katerih pa menda ni nobenega, ki bi bilo popolnoma zanesljivo. Vsa tanka mazila učinkujejo samo toliko časa, dokler jih ne izpere deževje in dokler se na zraku ne izdiše.
V sadjarstvu je od pamtiveka v rabi mazilo za neprodušno zapiranje ran pri cepljenju in ob raznih drugih prilikah. Prvotno tako mazilo je bila ilovica, ki so jo nazadnje obvezali še z mahom ali kako tkanino, da se ni mogla izsušiti in odpasti. Dandanes pa je že skoro povsod vpeljana c e p i 1 n a smola, ki popolnoma zanesljivo in trajno zapre rane in zadrži vpliv zraka in mokrote, oziroma zanesljivo prepreči dostop glivic — torej prepreči gnitje in izsušenje ranjenih delov.
Za zapiranje večjih ran po deblu in vejah dobro služi tudi t e r. V sili si pomagamo tudi z mešanico ilo-
vice in k r a v j a k a. Taka maža je posebno uspešna, ako jo zavarujemo nred izsušenjem s primernimi ovoji. Hude rane po deblu, ki jih povzroči zajec čez zimo, se gladko zacelijo, ako jih zapremo z omenjeno mažo, dokler so še sveže in jih ovijamo z vre-čevino in povežemo z motvozom. Obvezo pustimo na drevesu najmanj dve leti nedotaknjena
Končno še važen pripomoček, ki ga uporablja tudi ves svet, to je r a -fijevo ličje. Lahko trdimo, da ga ni ! '»šega v e z i 1 a nego je ta snov, ker .e mehka, jako mcčna in razmeroma zelo poceni. Rafijevo ličje pridobivajo iz mladih, srčnih, palmovih listov na. Madagaskarju in v Afriki sploh.
Ko končujemo spis o pripomočkih v sadjarstvu, moramo še enkrat poudarjati, da so vsi predmeti, ki smo jih našteli v teh člankih, fte samo potrebni, ampak neogibno potrebni. Kdor lega ne veruje in se bo še nadalje ukvarjal s sadjarstvom brez naštetih pripomočkov, ravna jako nespametno in v svojo največjo škodo. Res, da je treba nekaj žrtvovati za orodje in razne predmete in snovi, tcda ta izdatek je malenkosten v primeri z dobičkom, ki ga bo deležen prej ali slej vsakdo, ki se bo oprijel novodobnega sadjarstva, ki je pa brez naštetih pripomočkov nemogoče.
Še posebej pa opozarjamo na pripomočke za zatiranje škodljivcev. Ta mesec bodo dobili Člani Družbe sv. Mohorja letošnje knjige. Med niiimi bo tudi knjižica: »B o j sadnim škodljivcem!« Tam boste našli vse pripomočke za uspešen boj z zajedavci, ki uničijo tretjino do polovico letnega sadnega pridelka.	H.
(Konec.)
Korist čebelarstva
za kmetijstvo.
Vsak kmet dobro ve, da so čebelice koristne za sadje, ker ga pomagajo oploditi pri cvetju, da so neobhodno potrebne za ajdo, drugače ni zrnja, in da zberejo v ugodnih letih obilo sladkega medu, ki se prileze kot sladko hranilo, pa tudi vrže tupa-tam prav lep izkupiček. Vendar je še vse premalo znano, kako veliko dobroto napravljajo te drobne žival ice našemu poljedelstvu. 0 tem je nekoliko podrobneje pisal dr. Konjev v »Glasniku : kmetijskega ministrstva in zato hočemo tukaj posneti nekatera njegovih izvajanj in seznaniti ž njimi bravce »Domoljuba«.
Čebelarstvo je ravnotako potrebno narodnemu gospodarstvu kakor sadjarstvo, perutninarstvo, ribarstvo in druge manjše panoge. Edino čebela je v stanu izkoristiti prirodno bogastvo, ki leži v nektarju raznega cvetja, ki bi brez teh živalic bil izgubljen. Iz nektarja v cvetju napravljen med je zdravilo, obenem pa tudi hranilo, ki se ne da nadomestiti s sladkorjem. Vosek je v mnogih tehniških pripravah neobhodno potreben in se tudi ne da nadomestiti z drugimi preparati. Dandanes ne moremo več smatrati medu za luksus, ampak za navadno hranilo, kakor so jajca, sadje, zelenjava. Žal pa, da ga pri nas še vedno premalo uživamo.
Toda samo z nabiranjem medu in voska ni še izpolnjena naloga čebel. Še mnogo večjo korist donašajo kmetijstvu z brezplačnim oplojevanjem cvetja. Pridelek mnogih rastlin, ki zahtevajo tuje oplojevanje za napravo semena in ploda, je naravnost odvisen od mrčesa in največ od čebel. Znanstveniki in praktični kmetovalci so v zadnji dobi tudi številčno ugotovili odvisnost od dela čebel in pridelka semena detelje, ajde, bombaža, gorčice, buč, esparzete in mnogih drugih rastlin. Tako se po poskusih agronoma Klingena Dride-
lek semena detelje pod uplivom čebel poveča do 31' jkret, po dr. Zan-deru pa daje ajda v bližini čebelnjakov petkrat več zrnja nego tista, ki je 4—5 km oddaljena. Zanimive so tudi naslednje ugotovitve, da dajo cvetovi:
brez čebel s čebelami
jabolk črešenj hrušk jagodičja
2%
3% 0% 9%
20% plodov 40 % „
50% 21% „
Nadaljnje zgodovinsko dejstvo je, da sadje v Avstraliji ni obrodilo plodov, četudi je močno cvetelo, dokler niso bile iz Evrope dopeljane čebele. Prof. Berner na Nemškem je izračunal, da napravijo čebele v kmetijstvu 15krat več koristi v obliki zvišanja pridelkov raznih plodov nego znaša skupna vrednost medu, voska in rojev.
Tudi drugi učenjaki so prišli do sličnih ugotovitev. Tako pravi dr., Evert, da je samo malo število rastlinstva samoplodno in zaraditega se v medsebojnem prekriževanju in oplojevanju stalno izboljšuje v svojih kakovostih in v plodovih. Nadalje je dr. Goederham ugotovil, da ameriška sliva brez mrčesa ne da ploda, in zadosten dostop čebel zviša pridelek za več nego dvakratno množino. Hendrikson je številčno dognal, da je zvišanje pridelka sliv odvisno od množine čebel na dotičnem prostoru in od njih oddaljenosti od dreves. Pri nekih vrstah je to zvišanje doseglo 6—8kratno množino. Ameriški agronomi so izračunali neposredno in posredno korist, ki jo do-naša čebelarstvo Združenim država-vam, za leto 1926. in je ta korist znašala lepo vsoto od pol milijarde dolarjev (po našem bi to zneslo '28 milijard Din).
Iz teh kratkih podatkov vidimo, da ima čebelarstvo posebne naloge v našem kmetijstvu in za to ga ni podcenjevati. Posebno nehvaležni so tisti kmetovalci v okrajih, kjer sejejo obilo ajde, ki zabavljajo čez čebe-
larje, ki pripeljejo svoje čebele tja na pašo. Saj je to tudi njih korist, ker iim te mušice pomagajo oploditi ajdo, ker sami imajo itak premalo teh živalic.
Ko smo proučili korist, ki nam jo [nudi čebela, poglejmo sedaj nekoliko [stanje čebelarstva v naši državi v luči statistike. V tem pogk uu pa ne moremo biti posebno veseli. Predvsem Ije število panjev na četvorni kilome-[ier pri nas, to je v vsej Jugoslaviji, lielo nizko in dosega komaj 2.3 pania. ■Nemčija ima 8 panjev. Izmed vseh levropskih držav je samo Italija še [na slabšem kakor smo mi, kajti ta I ima le 0.8 panjev na 1 kv. km. j Še bolj žalostna je slika o kako-Ivosti našega čebelarstva, ki se izraža It boljšem čebelarstvu z okvirnimi Bpanji ali s primitivnimi kranjiei ali ■slamnatimi panji. Po statistiki iz leta Il921 je bilo v državi 72 odstotkov ■panjev primitivnih in le 28 odstotkov ■okvirnih modernih panjev. Slovenija Ije v tem oziru na prvem mestu, ker I ima nad 70 odstotkov modernih pa-lnjev, medtem, ko jih je v Srbiji, Črni-|{ori in Macedoniji komaj 8 odstotkov. ■0številu panjev v vsej državi nam si-Iter pove Statistika, da je isto raslo lod 1. 1921. do 1927., potem pa padlo I i polovico. Vendar so te številke ne-Itarumljive, kajti neverjetno se nam lidi, da bi od 708.000 panjev v letu ■1927. ostalo v 1. 1929. le 340.000. Pi-liatelj ugotavlja tudi, da v tej devetletni dobi čebelarstvo v naši državi lii pokazalo posebnega napredka iz-fceraši nekoliko zvišanja okvirnih ■injev.
I Za minulo leto se ceni pridelek medu v državi na 15 milijonov kg v ■rednosti od 300 milijonov Din in lllizu 1 milijon kg voska v vrednosti ■okrog 80 mil. Din. Četudi so cene za |«ed in vosek nekoliko previsoke vso-Be,se vendar iz tega vidi, kakšno go-Ifpodarsko vrednost nudi čebelarstvo.
Smatrali smo za umestno, da na-Iteiemo nekaj teh podatkov, da uvi-llijo kmetje važnost čebelarstva ne lamo kot samostojne panoge, ampak
Kot pripomoček ostaiega kmetijstva, ki mu donaša dovolj koristi.
Neka! o orodju.
Žeblji se s časom omajejo ter pa dejoi z njih bremenom vred na tla. vijaki manjkajo, slika visi postrani, vodovod je zamašen; takih in enakih nezgod je vedno vse polno v hiši in vsakikrat bi prav za prav potrebovali obrtnika, ki nam včasih šele po dolgotrajnih prošnjah in priganjanju popravi vse te malenkosti proti visoki odškodnini. Pa komaj je ta odnesel pete, že nastane zopet nova ne-prilika.
Ne smemo čakati vedno na tujo, drago pomoč, temveč si pomagamo kolikor mogoče sami. Seveda je potrebno za vsa taka opravila pri hiši primerno orodje; znati pa moramo tudi prav ravnati z njim. Z malo vsotico, ki jo izdamo za orodje, pa si lahko prihranimo stotake in poleg tega še dosti nejevolje. Toda kupiti orodje pa še ni vse!
Mirno lahko trdimo, da je popravilo skoro že napol gotovo, ako imamo orodje v pravem trenutku pri rokah. Če pa moramo šele iskati kladivo ali klešče po> vseh mogočih kotih hiše, tedaj ostane delo kaj rado tako kot je, namreč neizvr-šeno. Zato je potrebno, da si izberemo predal ali pa lesen zabojček za shranjevanje orodja in tjakaj spravimo vse, kar spada zraven. Zimski čas, ki se nam naglo približuje, je posebno pripraven za ureditev orodja, ki je za skrbnega gospodarja ali doraslega sina bolj zabava nego resno delo.
Žeblje, kljukice in vijake je treba razbrati po velikosti in vsako vrsto zase shraniti v primerne škatljice ali zabojčke, katere opremimo tudi z napisi. Ako potrebujemo pogosto tudi orodje za električna popravila, shranimo tudi to v posebno škatljico. Poglavitno pri vsem je namreč to, da ne leži vse križem drugo čez drugo,
temveč je shranjeno tako, da najdemo zaželjen predmet brez iskanja.
Ne priporočamo pa, da si kupi kdo popoln zabcjiček z orodjem, ker bi s tem morda zavrgel marši kak dobro poraben kos, ki je že doma. Tudi si lahko izberemo boljše orodje, če ga kupimo posamič.
Neobhodno potrebno nam je sledeče orodje: kladivo, nato več vrst žeblj,ev, vijakov in kljukic različno debelih in različno močnih; dvoje klešč, in sicer ene navadne, s katerimi rujemo žeblje, druge pa ploske za žico. Večkrat je potreben tudi tako zvani »francoz;;. Dalje je potrebno ena velika in ena manjša p i 1 a za les (rašpla) za okro-ženje robov na lesu, eno srednje veliko dleto za odpiranje zabojev, izvijač za privijanje in odvijanje vijakov, poleg tega še par svedrov. Tudi ročna ž a g i c a je skoro potrebna. Ne pozabimo na potrebščine za beljenje in slikanje in na lonec s klejem (limom). Pa tudi stružec (oblic), skledica popa iz moke, čopič in smirkovo platno (šmirgel) nam pride vedno prav, (Dalje prih.) s- H.
Cene.
g Ljubljanska blagovna borza. Kupeijske razmere na žitnem tržišču so še vedno slabe. Sicer so začeli trgovci zopet nekoliko živahnejše nakupovati, ker so se jim zaloge izpraznile. Vendar na ljubljanski blagovni borzi je bilo v zadnji dobi le malo zaključkov. Označene cene veljajo samo kot ponudbe na podlagi nakupa v vagonskih množinah za blago, postavljeno na vsako slovensko postajo plačljivo v 30 dneh. 100 kg blaga stane:
Pšenica bačka 80—81 kg po 200— 202.50 Din, Srbobran 80 kg 197.50— 200 Din, bačka 79—80 kg 185 do 187.50 Din, baranjska 79—80 kg 182 do 185 Din. ječmen ozimni 65—66 kg 155—157.50 Din, koruza bačka 147.50 do 150 Din, okrogla 160—162.50 Din,
nova umetno sušena 132.50—135 Din, času primerno suha 122.50—125 Din, oves baranjski 182.50—185 Din, moka 00 banatska 340—345 Din. — Položaj na svetovnem žitnem trgu je še vedno nejasen. Na Madjarskem so se cene sicer nekoliko učvrstile, toda brez kakega vpliva na sosedne države. čikaška borza je še vedno v zna menju nizkih cen in ni nikakih znamenj za zboljšanje položaja.
g Lesno tržišče. Položaj na lesnem tržišču je še vedno slab. Zanimanja je samo nekaj za testone, za katere je cena nekoliko poskočila, vendar ne tako kakor v prejšnjih letih. Nekaj več povpraševanja je tudi po neob-robljeni bukovini, toda cene so vendarle nizke. Na nje vpliva Rusija, ki je izstavila v Benetkah in v Genovi precejšnje množine bukovine, ki je baje po kakovosti prvovrstna in tudi glede mer odgovarja zahtevam itali janskega trga ter je po ceni. Tudi s hrastovimi frizi je Rusija založila italijanski trg. — Kriza na lesnem tržišču se pozna posebno v neuspelih licitacijah za sečnjo šum. Tako ie ostala večina licitacij mestnih imovinskih občin na Hrvatskem in v Slavoniji brez uspeha in se bodo morale izklicne cene znatno znižati, če bodo občine hotele priti do denarja. — V zad' nji dobi je Grčija dobavljala večino tramov tesfa-testa od smreke in jelke. Pred 4 meseci pa ie Romunija znižala svoje cene in s tem zasegla vso kupčijo. To so romunski trgovci lahko dosegli, ker so kartelirani v svojem društvu, ki skuša tudi z žrtvami pridobiti trg v inozemstvu.
g Zelje in repa. Ker so lani bile cene za zelje zelo nizke, so ga kmetovalci letos le malo posadili. Tudi ie letošnji pridelek vsled dežja kakovostno slabši. Posledica temi so čvrste cene, ki se gibljejo pri nakupu okrog 70 par pri kg, za vagon pa že 75 in več. Kislo zelje stane 4, repa pa 3 Din, veletrgovinske cene so za 40—80 par nižje. — Nakupna cena za repo se giblje od 40 do 50 par kg.
g Savinjski hmeljski trg. Povpraševanje po štajerskem hmelju traja še in se zanj ponuja 10—15 Din za kg. Vendar ga je le malo več na razpolago. Inozemski trgovci so večinoma že odšli. — V Niirnbergu se je prodajal prvovrstni štajerski hmelj po 60—65 Mark za 50 kg, to je: 16.20 do 17.55 Din za kg.
g Tržišče z jajci. Položaj na tržišču jajc ni enoten. Tako javljajo iz Londona, da tamkaj cene stalno rastejo in da je kupčija živahna. Nasprotno pa je v Parizu in v Berlinu tržišče mrtvo in so cene ostale napram zadnjem tednu neizpremenjene. Vzlic temu se pričakuje, da bo zadnje hladno vreme kupčijo oživelo. Pri nas so nakupne cene okrog Din 1.25 do Din 1.30. — V Berlinu so zadnjo soboto notirala jugoslovanska jajca 11% do 12 pfenigov za komad nasproti 11 y2 do 11% v prejšnjem tednu. Iz toga se vidi, da hladno vreme že nekoliko vpliva na trg.
Živina.
g Mariborski Živinski sejem Na zadnji živinski sejem v Mariboru je bilo prignanih 12 konjev, 8 bikov, 88 volov, 440 krav, 27 telet, skupno 575 glav. Cene za 1 kg žive teže so bile: debeli voli 8—9 Din, poldebeli 6.25— 8 Din, plemenski voli 6—6.50 Din, biki za klanje 7—8 Din, klavne krave debele 6.50—7 Din, plemenske krave 5—5,50, krave klobasarice 3— 4.50 Din, molzne in breje krave 6.25 —6.75 Din, mlada živina 8.25—10 teleta 12 Din. Prodanih je bilo 265 glav. Cene mesa: volovsko I. 18—20 Din, II. 16—18 Din, meso od bikov, krav in telet 14—16 Din, telečje meso I. 24—35 Din, II. 16—20 Din, svinjsko meso 15—27 Din.
g Mariborski prašičji sejem. Na zadnji prašičji sejem 24. okt. je bilo pripeljanih 299 prašičev, od katerih je bilo prodanih 210 glav. Cene so bile naslednje za komad: mladi prašiči 5—6 tednov stari 90—100 Din,
7—9 tednov 150—200 Din, 3—4 mesece 250—300 Din, 5—7 mesecev 400 —450 Din, 8—10 mesecev 540—650 Din, 1 leto 900—1000 Din. Cena za 1 kg žive teže se je gibala od 10—13 Din, mrtve teže 15—17 Din.
g Stanje živine v naši državi koncem 1. 1929. Kmetijsko ministrstvo je priobčilo podatke o številčnem stanju naše živine koncem leta 1929, iz katerih posnamemo, da ie bilo v vsej državi: 1,140.343 konj", oslov 106 tisoč 117, mul in mezgov 15.469, goved 3,728.038, prašičev 2,674.000, ovac 7,735.957, koz 1,803.574, perutnine 17,515.977 komadov. Na ozemlju Dravske banovine je bilo od teh: konj 55.500, oslov 121, mul in mezgov 80, goved 385;880, prašičev 292.758, ovac 43.099, koz li.479, perutnine 1 milijon 51.691.
žzvoz In uvoz.
g Naša trgovska bilanca v avgustu. Naš izvoz av g u s t a meseca je po ministrskih podatkih znašal 419.000 ton, v vrednosti 569.2 mili. Din, v primeri s 513.9 t??ilj. v juliju. Glavni predmeti izvoza so bili (vse v milj. Din, podatki za julij 19a0 so v oklepajih): pšenica 97.4 (19.5), sveže sadje 34.4, koruza 34.4 (45.8), govedo 34.4 (26.8), prašiči 20.4 (18.8), drobnica 13.6 (12.1), iajca 34.1 (38.8), stavbni les 84.2 (ioi.5) itd.
g Ukinjenje izvoznih carin na okrogli Jes. Na predlog ministrstva za šume in rude je ekonomsko-finančni komite odredil, da se ukine izvozna carina na okrogli les, ki ie napaden od škodljivcev.
g Uvozna carina na žito v Nemčiji zvišana. Nemška vlada je sporočila Društva Narodov, da je primoranr. vsled nenormalnega padca cene žitu zv;išati uvozno carino od 15 na 28Vb mark na 100 kg (to je na 1 kg Din 3.37). — S tem je preprečen vsak uvoz inozemskega žita, kajti carina sama je dvakrat večja nego svetovna cena. Vsled te odredbe je nastalo v Nemčiji sami ogorčenje vseh konzu-
mentov, ki so s tem primorani plačevati domačim agrarcem izredno visoke cene za vsakdanji kruh. Inozemstvo s tem ni toliko prizadeto, ker je bil uvoz nemogoč že pri 15 markah. Težak udarec pomeni to za brezposelne pa tudi zaposlene delavce in za industrijske kroge, ker bodo morali zvišati mezde in postanejo s tem manj konkurenčni na svetovnem trgu.
Zakoni in odredbe.
g Zakon o neposrednih davkih. Na
merodajnih mestih podrobno proučujejo vprašanje, kako naj bi se olajšala gospodarska kriza in kako bi se našel izhod iz nje. Pri tem naj bi prišlo vpoštev tudi olajšanje pri plačevanju davkov, zato merodajna obla-stva resno razmotrivajo vprašanje o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih in sicer predvsem člena 125, da bi se pridobnina odmerjala na 3 leta in ne na 1 leto.
g Znižanje želniniških tarif. Tarifni odbor je predložil prometnemu ministrstvu svoje sklepe glede zniž:< ■ nja železniških tarif, zlasti izve, ni;:. Po predlogih tarifnega odbora je treba predvsem znižati tarife za izvoz našega žita s posebnim ozirom na naše pomorske luke. Nadalje se predlaga 25% znižanje izvozne tarife za etuvirane slive ter 20% znižanje izvozne tarife za jabolka, hruške in grozdje. Priporoča se ludi znižanje izvoznih tarif za druge poljske pridelke. Nadalje je po mnenju tarifnega odbora potrebno vsaj 60 odstotno znižanje izvozne tarife za meso in primerno znižanje cen za moko- špirit, mlečne proizvode, vino, drva in stavbeni les, za pletarske izdelke, za premog, baker, svinec in cink.
d Zastaranje davkov. Po zakonu o neposrednih davkih zastarajo davčne terjatve po petih letih, potem ko je bila davčna odmera stranki priob-čena. Ker so prejšnji predpisi določali 10 letno dobo za zastaranje, so nastali spori, ali so določbe novega davčnega zakona glede zastaranja na-
Naročite »Slovenca« na ogled!
našajo tudi na davčne predpise po starem zakonu. Zaradi teh sporov je finančno ministrstvo izdalo odlok, po katerem so tudi stari davčni zaostanki podvrženi samo petletni dobi za zastaranje.
g Domači med pa zakonu zaščiten. Novi zakon o nadzorstvu živil jc v svojih določilh poskrbel, da se med ne sme potvarjati, ampak da sme pod tem imenom priti v promet edinole pristni, naravni čebelni med. Če se čebele hranijo s sladkorjem ali sladkor vsebujočimi krmili, mora tako blago nositi označbo »med čebel, ki so bile hranjene s sladkorjem«. Inozemski med mora imeti označbo »inozemski med«. Mešanje inozemskega medu z domačim je prepovedano. Ravno tako je prepovedana prodaja skisanega medu, pokvarjenega, umetno barvanega, kakor tudi kakršnekoli primesi vsebujočega medu. Iztisnjenemu medu je dovoljeno prodati največ 25 odstotkov vode. Med se more prodajati tudi v satov-ju, vendar mora biti to prosto stanic, ki služijo za razplojevanje. Prepovedano je prodajati sladkorne proizvode, ki sličijo po svoji sestavi ali barvi naravnemu medu.
^aistava uspehov gnojilnih poskusov v Kranfu.
Istočasno z živinsko razstavo se je vršila v Kranju tudi razstava gnojilnih poskusov v tem okraju, ki je trajala od 11. do 13. oktobra t. 1. To razstavo je priredil okrajni kmetijski referent g. Suštič s sodelovanjem Kmetijske družbe. Prispevale so k tem gnojilnim poskusom deloma z umetnimi gnojili deloma z denarnimi prispevki banska uprava, Kmetijska družba, Agrikulturni urad v Zagrebu, Delegacija proizvajalcev čilskega so-litra v Belgradu in »Fosfat« v Zagrebu. Dne 11. oktobra je predsednik
Kmetijske družbe gosp. Oton Detela otvoril razstavo, kii je v kratkih besedah orisal pomen in poudaril važnost razstave, katera je prva te vrste v banovini in državi sploh. Kmetijski inšpektor ing. Zidanšek je podal sliko kmetijskega poizkusništva z umetnimi gnojili in izrekel zahvalo tistim, ki so na tem polju dosedaj že toliko storili. Za tem je g. Suštič obrazložil organizacijo in način dela poizkus-nega krožka v kranjskem okraju v letu 1929,—1030.
Pri tem je sodelovalo 44 poizkus-nikov iz vasi Voglje, Naklo, Kokrica, Srakovlje, Žabnica, Trboje, Pivka, Naklo, Strahinj, Okroglo, Smlednik, Hraše, Zapoge, Sv. Valburga in Dor-nice. Vseh poizkusov je bilo pri pšenici 27, pri ovsu 32, pri krompirju so bili poizkusi dvoparcelni (ena parcela negnojena, druga gnojena z dušikom, kalijem in fosforom NKP), pri pšenici pa troparcelni (prva parcela negnojena, druga gnojena s kalijem, fosforom in apnenim dušikom, tretja pa s kalijem, fosforjem in s čilskim solitrom NKP). Razstavljeni so bili vzorci pridelpov iz gnojenih in negnojenih parcel, in sicer pri pšenici 23, pri ovsu 2i, pri krompirju 29, pri pesi 15, skupaj 88 vzorcev. Posamezne skupine razstavljenega materijala so bile razdeljene v dva oddelka, in sicer na oddelek eksakt-nih (dovršenih) in oddelek demonstrativnih (nazornih) poizkusov. Eks-aktno preračunanih poizkusov je bilo razstavljenih pri pšenici 10, pri pesi 8 vzorcev, pri ovcu 8, pri krompirju 10, skupaj 36 vzorcev. Demonstrativnih vzorcev je bilo 52. Pri vseh eksaktnih poizkusih se je posamezno in tabelarično izračunala clobička-nosnost umetnega gnojenja. Dobička-nosnost je bila v splošnem povoljna pri vseh štirih sadežih, razmeroma prav visoka pa pri pesi in krompirju.
Pri ocenjevanju poizkusov so bile prisojene štiri prve nagrade, in sicer za pšenico gg. Henriku Lazariniju iz Smlednika, za oves Venceslavu Glo-bočniku iz Vočeli. za krompir Lovru
Novaku iz Pivke, za peso Ivanu Zupanu iz Srakovlja. II. nagrad je bilo 8, III. nagrad pa 50 ter nekaj pri-znaniln. Nagrade so se izplačale v denarju.
Obisk razstave je bil zelo dober, četudi je vreme tiste dni nagajalo. Zlasti mnogo kmetovalcev je prišlo iz okolice Kranja, precej tudi iz radovljiškega, kamniškega in ljubljanskega okraja. Lahko je trditi, da je ta razstava, prva te vrste • pri nas, prav dobro uspela in pokazala tudi smernice, po kateri poti moramo iti, če hočemo dvigniti donosnost naših njiv. In tega usj>eha so lahko zadovoljni prav tako prireditelji, kakor tudi razsiavljalci, med katerimi se je vzbudilo tekmovanje za čim ugodnejše uspehe.
Z zdravnikovega zapečka.
Z. Z. na B. Zibelka ali voziček za prihajojočega prvorojenca? Čudim se vprašanju iz kraja, ki slove med nami in tujci po svojem narodnem ponosu in neomajni udanosti ter ljubezni do domačih starodavnih posebnosti. Zdaj so po mestih v modi otroški vozički iz Anglije, morda pridejo na vrsto tudi amerikanski in morda celo na motorni pogon. Ali je otroški voziček na kmetih potreben? Kam pa na.| otroka vozijo, ko je že doma lahko na najboljšem zraku! Vsekakor treba dojencu lastnega ležišča, ki se da napraviti tudi v pleteni košari. Naše domače pletarne izdelujejo čedne in uporabne vzorce. Primerne .se mi zde tudi zibelke, ki se ne prekucnejo zlepa in imajo stranice, da otrok ne more pasti iz njih. Zibelke je lahko ' snažno vzdrževati, lažje ko voziček in košare, tudi se dajo kaj lično izdelovati v domačem slogu, da so spalnici v okras. Pa morda škodi otroku zibanje? Prazna marnja! Večinoma vsi naši odlični možje in plemenite žene so preživljali svojo najnežnejšo dobo v zibelkah brez škode, in naše mamice trdijo, da so imele z nami v zibelkah lažji posel, kakor ga imajo njih naslednice s kričači v vozičkih.
J. L. v B. Jetike imate preveč v Vaši hribovski občini? Poznam Vaš kraj precej dobro in razmere v njem, zato lahko odgovarjam. Kraj ima sijajno in naravnost zdravilno podnebje, delo Vaših ljudi je največ na prostem, na polju in v gozdovih, torej zdravju zelo primerno, tudi hrana je v splošnem zadostna. Vzrok slabotni jetiki tiči večinoma v nezdravih bivališčih in deloma v kvarnih razvadah. Kako tesne so Vaše hišice, zlasti pa spalnice! Ali jih kaj zračite? Kako je s snago? Najbolj usodna razvada pa je pljuvanje kamorsibodi po tleh, doma in v cerkvi in krčmi in pri sosedovih. Po pljunkih se kužilo jetike naravnost vceplja zdravim kar na debelo. Poleg tega oddajate poleti svoje boljše sobe letoviščarjem, ki prihajajo od daleč največ radi jetične bo-lehavosti. Mnogi od teh tujcev okrevajo v Vašem divnem kraju, Vam pa puščajo — svojo jetiko! Ako hočete jetiko zatreti in vsaj bodoči rod obvarovati te ljudske kuge, treba Vam urediti hiše in druge prostore pa tudi življenjske navade po zdravstvenih načelih. Naprosite okrož. oz. občinskega zdravnika, da Vas v posebnem tečaju podrobno in nazorno pouči o poglavitnih zahtevah higiene. Tudi »Domoljub« bo še obširno pisal o higieni na kmetih.
N. N. v N. Beton kot gradivo stanovanjskih hiš ni priporočljiv. Zdrav stanovanjski prostor mora imeti stene in strop produšen, to je za zrak propusten, sicer se dela vlaga. Beton je kakor gost kamen za zrak nepropusten, zato hladen in vlažen, zato neprimeren za stene in stropove v stanovanjih. Čudim se, da v naših hribovitih krajih delajo v novejšem času tako malokdaj hiše iz hlodov. Hlodi so zelo priporočljivo gradivo za manjše enodružinske hiše, ker je poceni, zdravo in trpežno. Iz hlodov se dajo napraviti kaj lične zgradbe, seve, les mora biti zdrav, zavarovan proti trohnobi in mrčesu, notranji prostori dobro ometani že radi lažjega snaženja. V vlažnih krajih so
bolj priporočljive hiše iz opeke na kameniti ali betonski podlagi. Betonske zgradbe menda tudi za hleve niso kaj prida.
J. J. v M. Preveč krčem in žganje-točev je v Vaši občini ? Pristna in sramotna slika naše domovine. Ko ima-ma brezdvomno 200% točilnic opojnih pijač preveč, torej na tri sta najmanj dve odveč in še preostala tretja ni taka, kakor treba. Kako zajezimo to zlo, ki najbolj tepe naš narod? Ne kličite pomoči od zgoraj in zunaj, zavihajte si rokave in začnite s čiščenjem in trebljenjem doma sami! V prečudni luči se nam kaže naša zako-nouprava troši lepe vsote za pobijanje alkoholizma in treznostno prosveto, ista državna uprava pa na drugi strani omogoča otvarjanje novih točilnic — zastrupljevalk naroda skoroda brezmejno, da, jemlje celo tovarniški špirit in domače žganje v zaščito! Imamo nekaj pametnih okrajnih glavarjev, ki skušajo v svojih okrajih pijančevanje omejevati navzlic upravni zmedi, žal, da jih občine podpirajo pri tem človekoljubnem državotvornem delu vse premalo! Kaj vse zmore županstvo proti beznicam, ako le hoče resno izvajati zakonite predpise glede policijskega reda, zdravstvenih zakonov, zakona o živilih in celo novega vinskega zakona! Berite in uva-žujte premalo upoštevano Mrkunovo knjigo o alkoholizmu (Ant. Mrkun, Alkoholno vprašanje, Ljublj. 1927)!
M. Č. v Ž. Zakon med bratrancema nikakor ni priporočljiv iz zdravstvenih razlogov. Vaš oče in njegova mati sta polbrata, prava brat in sestra po materi, a od različnih očetov. Tudi če sta oba zdrava in obe družini brez znatnih dednih bolezni, je zakon med sorodniki vendar zelo kočljiv in nevaren za potomstvo. Podrobnosti Vam ne morem na tem mestu razkladati, pač pa se lahko in dovolj poučite o tej za Vas prevažni zadevi o knjigi. »Čuda in tajne življenja«, ki jo je izdala pred par leti Družba sv. Mohorja